GDK: 145.76:453 Kako obvladujemo podlubnike Polletno poročilo Janez POGAČNIK* V letošnjem letu pogosteje obravnavamo različne vzroke, ki so vsak po svoje prispe- vah, da so se prekomerno razmnožili pod- lubniki in zato ne napadajo samo oslabe- lega ali podrtega drevja in ostankov v gozdu, pač pa tudi zdravo drevje. Posledice lahko omilimo le s celovitim varstvom go- zdov pred podlubniki. Izredno stanje je zahtevalo tudi državno intervencijo. Vlada Republike Slovenije je že 11. februarja 1993 1zdala uredbo o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja in za zatiranje pod- lubnikov v letu 1993. V nadaljevanju bomo ·prikazali osnovne podatke o rezultatih pol- letnega dela pri izvajanju načrta varstva gozdov pred podlubniki, ki jih je obravna- vala tudi komisija za strokovno pripravo in vodenje ukrepov za obvladovanje podlubni- kov pri Ministrstvu za kmetijstvo in gozdar~ sivo. Na seji so bili izpostavljeni problemi in dane usmeritve za učinkovitejše delo. 1. OGROŽENOST GOZDOV IN ŽARIŠČA V Sloveniji je ogroženih ali potencialno ogroženih zaradi podlubnikov kar 45% go- zdov. Relativno so bolj ogroženi zasebni gozdovi (48 %). Površina ogroženih gozdov se je v drugem četrtletju nekoliko povečala (okoli 3 %), predvsem na račun zasebnih gozdov. Bistveno pa se je povečalo število žarišč. Konec leta 1992 smo imeli evidenti- ranih 5.291 žarišč, z vključno mesecem junijem pa jih je bilo že 12.875 in so zajela (ogolila) 1.533 ha gozdne površine. * Mag. J. P ., dipl. inž. gozd., Splošno združenje za gozdarstvo R Slovenije, 61000 Ljubljana Mi- klošičeva 38, SLO ' 344 Gozd V 51, 1993 Tabela 1: Število evidentiranih žarišč Velikost žarišča mala žarišča srednja žarišča velika žarišča skupaj Evidentirana v letu l.-VI. 1992 1993 skupaj 3.341 1.416 534 5.291 6.117 9.458 1.148 2.564 319 853 7.584 12.875 . Iz mesečnih poročil lahko ugotovimo, da je v prvem polletju v obdobju januar-marec na novo evidentiranih 4.378 žarišč, v obdobju april-junij pa še dodatnih 3.006 žarišč. . Pri tem ocenjujemo, da je v juniju eviden- tiranih 573 žarišč, ki so nastala s spomla- danskim rojevanjem lubadarja, medtem ko je večina drugih posledica napada zadnje generacije v letu 1992, vendar so bile posledice pozno vidne ali odkrite. • N:>!večje spremembe pri evidentiranju zansc. (oz1roma zapoznele odkrivanje) v pnmerjaVI z l. 1992 oziroma s prvimi meseci l. 1993 so na ljubljanskem, celjskem in mariborskem območju. Zaznavne pa so tudi večje spremembe po gozdnih upravah oz1roma revirjih v okviru območij; podrob- nejše analize, ki so jih opravila posamezna območja, odkrivajo tudi vzroke in posledice takega stanja. Prevladujejo mala žarišča (73 %), pri ka- terih je bilo posekana od 1-10 dreves ali je bila prizadeta površina do 1 O arov, med- tem ko je bil_? pri večjih žariščih (6,2%) posekana vec kot 30 dreves ali je bila prizadeta površina nad 0,50 ha. 2. IZVEDENI UKREPI VARSTVA PRED PODLUBNIK! V skladu z uredbo so bili izdelani načrti varstva gozdov, s katerimi so bili predvideni preprečevalni in zatiralni ukrepi. Iz tabele 3 Tabela 2: Sumarni pregled evidentiranih žarišč po g.g. območjih g.g. območje Evidentirana Rang ogroženosti vl.1992 do VI. 93 1. tolminsko 87 220 2. blejsko 232 359 3. kranjsko 846 545 4. ljubljansko 688 822 5. postojnsko 51 164 6. koč. ribniško 47 305 7. novomeško 352 198 8. brežiško 356 536 9. celjsko 399 1180 1 O. nazarsko 522 249 11. slovenjgr. 771 883 12. mariborsko 786 1231 13. prekmursko 152 313 14. kraško 2 6 Slovenija 5291 7011 so razvidne skupine združenih ukrepov in njihov obseg. Tabela 3: Opravljeni ukrepi v obdobju januar- junij 1993 ~tap. Vrsta ukrepov Obse~ Povpr. drevo s. m vm3 1. Polaganje Javnih dreves, debel in kupov 5.929 0,92 2. Tretiranje Javnih debel in kupov z insekticidom 4.370 0,99 3. Polaganje kontrolnih dreves, debel in kupov 832 0,90 4. Izdelava Javnih dreves, debel in kupov 1.871 0,86 5. Izdelava kontrolnih dreves, debel in kupov 31 0,90 6. Tretiranje !ovnih debel in kupov z insekticidom 165 7. Izdelava lubadark 31.887 0,84 8. Posek in spravilo lubadark na centralno skladišče 29.031 1,12 9. Izdelava praznih lubadark 35.200 0,92 10. Tretiranje ali požig ostankov ali vzpostavitev gozdnega reda 14.026 Poleg tega je bilo postavljeno 5.180 lov- nih pasti in 1.567 kontrolnih pasti. S primerjavo spremljave načrta s stanjem na terenu ugotavljamo: - v večini območij so doseženi dobri rezultati z uporabo Javnih in kontrolnih pasti, saj je visoki ulov prispeval k močni redukciji številčnosti tako velikega kot malega Juba- darja; - hkrati z Javnimi pastmi niso v zadost- nem številu položena Javna drevesa, debla ali kupi; - vrsta ukrepa ni vedno zadosti skrbno vVI.93 skupaj št. žar. žar. /ha 20 327 12 13 9 600 8 9 55 1446 5 4 58 1568 4 8 4 219 13 12 o 352 11 11 11 561 9 10 68 960 6 6 236 1815 2 2 14 785 7 5 26 1680 3 1 57 2074 1 3 14 479 10 7 1 9 14 14 573 12.875 izbrana in prilagojena glede na izvedbene pogoje dela; - zaradi splošne oslabelosti smreke je le-ta zelo o~rožena; - pravočasno evidentiranje in ukrepanje je zelo zahtevno. Največkrat ukrepamo pre- pozno, ko lubadarji že izletijo, saj se drevo v tem času še ne posuši; - v žariščih niso povsod v zadostnem obsegu izvedeni vsi preventivni ukrepi, zato se žarišča širijo ali nastajajo nova ter zahte- vajo pravočasne zatiralne ukrepe; - opazen je premik pri skrbnih lastnikih gozdov, saj se zavedajo svoje odgovorno- sti, so pa marsikje nezadovoljni s sosedi, ki ne ukrepajo, pomoč gozdarjev pri tem pa vedno ni zadosti učinkovita, zaradi objektiv- nih ali osebnih vzrokov; - gozdna gospodarstva so opravila v tem času še relativno malo zatiralnih ukre- pov v zasebnih gozdovih; - uspešno smo izvajali zahteven pro- gram obveščanja in osveščanja javnosti, tako na republiški kot na območnih ravneh; - zaradi zahtevnosti spremljave načrtov, ki je navezana na obračun, nastajajo dolo- čene motnje, ki jih še ni bilo mogoče zado- voljivo odpraviti; - za zatiralne ukrepe je bilo v tem ob- dobju porabljeno 5.106 litrov insekticida decis (2-4 %), za !ovne in kontrolne pasti pa je bilo uporabljenih 13.244 komadov feromonskih nastav. V skladu z uredbo je Ministrstvo za kme- tijstvo in gozdarstvo v tem polletju zagoto- vilo naslednja sredstva: GozdV 51, 1993 345 SIT 1. za nabavo materiala (pa- sti, insekticidi, feromoni) 39,821.846 2. za opravljena, vendar še ne v celoti obračunana dela (izobraževanje, us- posabljanje, spodbude lastnikom, obveščanje in osveščanje javnosti, oprema) 48,075.626 Skupaj 87,897.472 Posledice kalamitete podlubnikov so več­ plastna. Tako npr. destabilizira gozdove in hkrati pospešuje premeno (zamenjavo) smreke na neustreznih rastiščih. Predvsem pa je ta nadnormalna razmnožitev podlub- nikov ekonomski problem, saj posredno znižuje proizvodnjo gozdov (predčasni po- sek), hkrati pa prinaša velike neposredne škode (večje stroške sečnje, obnove, nege, zlasti pa varstva gozdov in znižanje cene gozdnim sortimentom). če ocenimo samo neposredno škodo v prvem polletju letoš- njega leta - na osnovi izdelanih količin lesa, ki so navedene v tabeli 3 (1 02.555 m3 že tretiranega ali izdelanega lesa), znaša škoda že prek 300 mio SIT. Ob zaključku ugotavljamo, da je za uspe- šno usmerjanje in izvajanje celovitih ukre- pov varstva gozdov pred podlubniki treba zagotoviti: 1. Povečano aktivnost strokovne go- zdarske in inšpekcijske službe ter vzajemno medsebojno pomoč lastnikov gozdov, saj le skupni napori lahko ublažijo posledice in omogočijo učinkovito izvedbo izrednih ukre- pov. 2. Zaradi gospodarske škode in drugih škodljivih vplivov na gozd je treba dosledno uveljavljati celovite ukrepe, ki jih nalaga uredba, in v ta namen zagotoviti tudi finanč­ na sredstva, tj. izredna sredstva iz proraču­ na, ki bi omogočila opraviti pravočasno vsa izredna dela, ne da bi bila pri tem bistveno prizadeta druga nujna dela pri varovanju gozdov. 3. V tretjem četrtletju bi morali na ogro- žena območja položiti zadostno število lov- nih nastav, hkrati pa skrbeti, da bi bile pravočasno in ustrezno obdelane tako !ovne nastave kot •>Žive lubadarke«, tj. stoječe, od podlubnikov napadena drevje- Grafikon 1: Evidentirana žarišča podlubnikov po GG območjih v letu 1992 srednja žarišča (26,8 %) januar-junij 1993 velika žari§.-3:af.4,.2. ':\~::) srednja žarišča (15,1 ~;;:j: 346 GozdV 51, 1993 mala žarišča (63, 1 %) .. -r.;r,ala žarišča (80,7%) GG območja Grafikon 2: Evidentirana žarišča podlubnikov po GG območjih še preden podlubniki izletijo. Ta dela bi morala imeti prednost pred vsemi drugimi deli v gozdu. Pa še to! Zaradi izrednega stanja v gozdovih je pripravljanje in uveljavljanje izrednih ukrepov pri obvladovanju podlubni- kov povzročalo tudi izredne napore in teža- ve, saj ni bilo mogoče vseh strokovnih odločitev in usmeritev pravočasno in teme- ljito uskladiti in prenesti do izvajalcev. Tako je tudi razumljivo, da so nastale tekoče dopolnitve (odpravljene najnujnejše po- manjkljivosti), ki pa so povzročale še do- datne težave pri operativnem delu, čeprav bodo na osnovi zastavljenih izhodišč usme- ritve in izkušnje dolgoročneje v pomoč. Izredni ukrepi zahtevajo izjemne napore in tudi povečano število ljudi in njihovo do- sledno odgovorno in pravočasno strokovno ukrepanje, vendar je bilo to ponekod vpraš- ljivo izpeljano. Zato bo celovito oceno o načrtovanem in opravljenem delu mogoče opraviti šele na koncu leta. Po sklepu komisije za strokovno pripravo in vodenje ukrepov za obvladovanje podlubnikov naj bi po tričetrtletni kritični analizi zbrali vse pomanjkljivosti in tudi še vse dodatne pri- pombe ali predloge ter pravočasno pripravili oceno in dopolnjena ali spremenjena navo- dila za prihodnje leto. Pri tem naj bi razmeji li tudi prioriteto in intenzivnost ukrepov, ki jih zahteva celovito varstvo gozdov pri rednem gospodarjenju v gozdovih ali tedaj, ko je treba določen pojav (v tem primeru grada- eljo podlubnikov) učinkovito ublažiti z izred- nimi ukrepi in preprečiti večjo gozdnogo- spodarsko škodo. Zato pričakujemo na osnovi dosedanjih izkušenj ustrezne pri- pombe, ki bodo pomagale učinkovito reše- vati nastalo problematiko. VIR Spremljava načrtov varstva gozdov, IGLG, 15. VIL 1993. GozdV 51, 1993 347