------   244    ------
Slovstvene stvari.
Predlog Matici slovenskej
na blagohotni prevdarek.
Podpisani stavi sledeči predlog:
,,Naj blagovoli Matica slovenska zaklučiti, da se ima razpisati proglas, v kterem naj se pozo-vejo slovenski rodoljubi na nabiranje narodnega literarnega blaga, v ktero spadajo: 1. narodne pesmi, 2. narodne pripovedke, 3. narodni pregovori, 4. narodni običaji, vraže, vganjke, igre in plesi, 5. osebni in topografični imenik.
Kar se tiče n&rodnih pesmi, imamo dvoje iz-danj, naime Koritkovo in S t. Vrazovo, oboje od 1839. leta. Od tistega časa posebnega izdanja ni bilo več. Mnogo se je pa med tem narodnih pesmi po raznih slovenskih knjigah in časopisih ponatisnilo, na pr. v kranjskej „Čbelici", v „Glasniku", ,,Koledarčku" itd. Veliko jih  pa  še   leži  v rokopisih.    Tukaj napomenim
-----   245   -----
samo S t. Vrazovo literarno zapuščino, in boje zelo bogato zbirko, ktero gosp. Matija Maj ar hrani, in kakor sem osebno od njega izvedel, že za natis narejeno ima. Pa tudi o tem ni dvomiti, da še marsikter drug naših rodoljubov hrani zbirko ali zbirčico raznih narodnih pesmi. In vse to že nabrano narodno blago naj si Matica slovenska priskrbi, in vsotno izdanje naših narodnih pesmi v svoje roke vzame. Razun že nabranih narodnih pesmi jih pa še gotovo mnogo nezapisanih v našem narodu živi, in te je treba kakor hitro mogoče zapisati, in tako pogube rešiti, kajti neovrgljiva prikazen je,, da so se n&rodne pesmi v našem narodu posebno od tistega časa sem pozgubljevati začele, od kar je naše slovstvo jelo našemu narodu umetno stvorjene pesmi podajati.
Pa če smo že glede narodnih pesmi dosta na slabem, smo glede narodnih pripovedek še na sla-bejem. Posebnega izdanja nimamo do zdaj še nikakega. Le po časopisih (poimence v „Novicah", nekdanjem „Vedežu" in „Glasniku") so s&m ter tje nektere beli dan zagledale. In še le M. Valj a v ec je pokazal, kako in s kolikim vspehom se da* na tem polji pri nas — ne le poberkvati, ampak žeti. Samo dobre volje je treba. Nabiratelje naših narodnih pripovedek bi jaz pa še posebno na one pripovedke pozorne naredil, ktere v sledečih predmetih govorš: o kurentu, o volkodlaku, o mori in torkli, o hudiču, vragu, zlodju, besu in šmentu, o škratu in škopniku, o krsniku, o tatarmanu, o morskih deklicah in povodnjem možu, o divjem lovcu, o ajdih in poganih, o rojenicah ali sojenicah, o belih ženah, o šimbiljah prorokiljah, o prehti-babi, o copernikih in copernicah, o črni školi in črnem dijaku, o vedežih, o rokavnikih, o strahovih, o zmaju, lintvernu, modrosu, ožu, jari, beli pisani in gromski kači, o zakletih gradovih in zagreznjenih zakladih, o vkamenelih ljudeh, kako, kje in kdaj denarji cveto, o pesjanih ali peso-glavcih, o zverinskej vojski in tičjej svatbi, o vodi in ognju, o solncu in mesecu, o smrti in kugi, o steklenej gori, o orjaših in štrceljnih ali palčnikih, o razbojnikih, o vetrovih, o kralj Matjažu, o turških in črnih vojskah, kako sta boje svoje dni Bog in sv. Peter po svetu hodila itd. Tudi o sv. Lorencu in o sv. Jakobu se marsičesa pripoveduje; kje se nahajajo grmade in kaj narod o njih pripoveduje? s čim se poedini kraji dražijo, na pr. Jiibničani na Kranjskem, Lemberžani in Varžejani na Stajarskem itd.
Tudi narodnih pregovorov posebnega izdanja nimamo. Sem ter tje jih je pa že precejšnje število ponatisnjenih. Narodni pregovori se sicer ne dajo tako nabirati, kakor pesmi in pripovedke, in le slučajno se v razgovoru more tu pa tam eden vjeti. S trdim uve-renjem pa morem to izreči, da ima marsikter naših rodoljubov — ta po deset, oni po sto in več narodnih pregovorov zapisanih. Da! mogel bi enega imenovati, ki mi je že pred desetimi leti povedal, da ima preko osem sto narodnih pregovorov zapisanih. In ta njih daljnega nabiranja med tem gotovo ni zanemaril. Med narodne pregovore bi se morali tudi tako zvani gospo-darstveni pregovori (bauernregeln) in sicer v posebnem oddelku vvrstiti.
Izmed narodnih običajev je včasi težko razločiti, kteri so prvobitni slovenski, kteri pa tuji, v teku časa k nam prineseni, in še le po vsem zbranem gradivu bo se dalo domače zrno od tujega osata vsako k sebi razločiti. Posebnega priporočila zaslužujejo običaji, ki so v navadi pri porodu, pri snubenji, pri ženitvanji, pri mrličih, pri pogrebu, pri sedminah, pri furežih ali kolinah, pri kupčiji na semnjih in pri tem enakih priložnostih. Narodnih običajev se je do zdaj samo nekoliko ženitvanjskih  in pogrebnih tu pa tam po časopisih
priobčilo.    Pa tudi  v tej  zadevi nam je  celokupnosti treba.
Vraže se vganjajo posebno na badnjak, o Jur-jevem, o kresu, na Ivanje, okoli bolanih ljudi in živine, kadar jej je, kakor narod pravi, „narejeno", kadar otroci uroke dobijo, ali kadar je dete po kakej starej babi „obrano" itd.
Narodne igre bi se dale najlaglje pri pastirjih opazovati, kteri, posebno kadar jih je več skupaj, na paši vsikaj vganjajo. Pa tudi pri druzih priložnostih ob letu se razne igre igravajo. Ravno tako je s plesi, samo kaj se glede teh bo težko še kaj narodnega našlo. V ta oddelek narodnega literarnega blaga bi se dale morebiti vmestiti tudi tiste stvari, ki se na narodni koledar odnašajo. Ker se javalne bo obilno gradiva za narodni koledar nabrati dalo, nisem za-nj posebnega oddelka predložil. Veliko je danov čez leto, za ktere v raznih krajih razna včasi kaj posebna imena imajo. Tudi te drobtinice so vredne, da se poberejo, Bog ve, kaj za njimi tiči. Tudi način lečenja (zdravljanja) ljudi in živine in opis narodnih nošenj bi se morebiti v ta oddelek postaviti dal, kakor tudi razne po Slovenskem navadne mere in vage.
Od celo velike važnosti bi bil imenik vseh slovenskih osebnih in topičnih (kraj ni h) imen. Tak imenik bi mogel slovenski narodovnik imenovati, kajti obsegati bi moral razun imen vseh Slovencev, tudi brojeve, koliko oseb nosi eno isto ime, in v kterem kraji se nahajajo. Pa tudi hišna imena bi se imela vvrstiti, ki niso manje važna od osebnih. Radi enote bi se moral za sestavljenje narodovnika poseben obrazec (formular) izdati. Poleg tega bi naš narodovnik sadržavati imel vsa topična imena, naime imena slovenskih mest, trgov, vasi, občin, okolic, pokrajin, cerkev, kapel in križev, gradov in razvalin, jezer, rek, potokov, studencev in močvirjev, imena planin, gor, hribov, gričev in bregov, imena ravnin, dolin, sotesk, klancev, jarkov in jam, cest, potov in mostov, imena njiv, travnikov in pašnikov, vinogradov in goric, lesov, host in gajev itd. itd. Pa ne samo imena tistih topografičnih krajev, ki se danes na slovenskih tleh nahajajo, bi se morala v narodovnik vzeti, ampak tudi tista, ki zdaj na magjarskih, nemških in italijanskih tleh stoje, za ktere naš narod pa svoja posebna imena ima. Za slovensko korenoslovje bi bil tak imenik neprecenljivo sredstvo za ustanovljenje korenik našega jezika, zakaj nikjer se niso korenike tako čiste, tako neoskrunjene ohranile, kakor ravno v osebnih in topičnih imenih. In gledč na to bi bilo jako ugodno, kaj bi se pri imenih nepoznatnih korenik, kratek opis dotičnega predmeta pridodal. Tudi za našo narodno statistiko bi bil naš narodovnik najčisteji vir, iz kterega bi se marsičesa zajemati dalo. Najlaglje bi se dal slovensk narodovnik sestaviti na temelju imenikov, ki bi se po poedinih župah (farah) naredili. In v tem obziru se nam je obrniti do naše rodoljubne duhovščine, ki je tako vneta za vsak napredek našega naroda. Brez njene pripomoči do osebnega imenika ne bi nikako mogli priti, ker ona vodi zapisnike o gibanju ljudstva. Ce imamo v vsaki slovenski župi (fari) le enega, ki bi se hotel sestavljenja osebnega in topičnega imenika lotiti, je vspeh zagotovljen! Sicer bi nam tudi zemljiščine knjige utegnile sestavljenje topičnega imenika znatno olajšati; al če pomislimo , da je uradništvo sploh našim narodnim pod-vzetjem protivno, da nam bi bilo od Poncija do Pilata dozvoljenja iskati in prositi, je bolje, da jim ne delamo napotka; in potem bi zemljiščine knjige moral trdi filo-log pregledati, zakaj v njem so slovenska topična imena skozi in skozi napačno zapisana, trdega slovenskega filologa pa  ni   povsod   tam najti,   kjer   se   zemljiščina
knjiga hraneva.   Idi tedaj na neposredni vir, to je, na-birajmo imena iz ust samega naroda.
Moje osebno prepričanje je to, da se nabiranje vsega narodnega literarnega blaga, kakor sem ga tukaj razložil, more le pod pokroviteljstvom in po napotku Matice slovenske izposlovati. Sile poedinca,^ pa da so še tolike, tolike peze zmagati ne morejo. Ze gromada tolikega gradiva mora poedinca potlačiti. In zato je vsako po poedincu  nabrano  in izdano delo polutansko.
Za nabiranje naj bi se odredil najmanje rok od enega leta, na pr. leto 1869. in sicer zato, ker se, kakor sem že v svojem prvem listu napomenil, neke stvari le ob posebnih letnih časih, ob stanovitih gospodarstvenih opravkih, hišnih pripetkih, božjih potih itd. nabrati morejo. Tako se narodne pesmi popevajo najraje ob žetvi in metvi, na terišČih in periščih, na paši, pri kožuhanji, v berbi in pri enakih opravkih. Pripovedke pripovedujejo se, kakor vsak ve, najraje ob dolgih zimskih večerih, kadar kolovrati brne itd.
V narodnem literarnem blagi leži sto- in tisočletna tradicija našega naroda, ki se nikoli pretrgala ni. In kdor hoče preteklost našega naroda do korena razvi-diti, ta mora premozgati vso njegovo ustmeno tradicijo, ki jo je v tolikem izobilju od zaroda do nas danas živih ohranil.
O vrednosti in važnosti narodnega literarnega blaga govoriti, bilo bi odveč, kajti narodno literarno blago je za nas ravno tolike važnosti, kolikoršne slovenski slovar, ki se ravnokar za natis vreduje. Filozof bo našel v našem narodnem literarnem blagu nazore našega naroda o bitju, o življenju, o ves volj nosti, o večnosti, o neu-mrjočnosti itd. Psiholog bo zasledoval po njem značaj , način mišljenja in dušne zmožnosti našega naroda. Historikar bo našel marsiktero črtico, ktera se ne dobi v nobenem arkivu, posebno glede na našo kulturno historijo in mitologijo. Pilo log bo tudi našel marsičesa zanimivega, marsiktero še ne poznano besedo , al že poznano v drugej morebiti pravilnejej in prvobitnejej obliki, zabilježiti si bo mogel marsiktero lepo frazo, in čudil se bo lahkoti, s ktero naš narod sintakso rabi. Naš pismen slog se zato tako neukretno giblje, ker smo še vse premalo narodno sintakso proučili. J uriš t bo v našem narodnem literarnem blagu našel marsiktero zrnce, ki mu bo razjasnilo nazore našega naroda o pravnih zadevah, in ta zrnca bodo kdaj zaželjeni poddatki za ustanovljenje slovanskega prava! Pa tudi kar se v ožem smislu slovstvene vrednosti našega narodnega literarnega blaga tiče, ki jo imata kritikar in estetikar tehtati, mislim, da je v njem veče peze, nego li v marsikterem efemernem umetnem proizvodu. Umetno literarno blago se mora preživeti in ostareti, narodno nikdar, da! čem stareje je, tem vredneje je. Sploh bi pa djal, da mi danas vse važnosti in vrednosti našega narodnega literarnega blaga dostojno oceniti še nismo v stanu, in da bo dostojna ocemba  njega   našim  zanamcem v nalogo pasti morala.
Mi danes živeči izpolnimo že s tem do vrha svojo dolžnost, če to blago na kup in pod streho znosimo, da konec za vselej ne vzame pod nevihtami današnjih burnih časov.
„Posito sed non concesso", da našemu narodu ni sojeno kot narodna oseba živeti, nego da ga bo ne mara osoda polabskih bratov dostigla, ter da bodo čez-nj valovi germanskega in romanskega morja plahutnili za-greznuvši ga v večno pozabljivost; — za ta slučaj bo-demo vsaj v nabranem našem narodnem literarnem blagu spomin svoj zapustili, ki bo živo pričal, kakovi smo bili, kako smo mislili, kje in kako živeli.
H koncu pa še nekaj. Narodni pregovor pravi: „zastonj se še mački ne brezajo."   Za dober vspeh na-
biranja našega narodnega literarnega blaga je porok denarna nagrada, ki se bo imela nabirateljem obetati in plačati. Kdor hoče svoj trud Matici darovati, bilo bi mu na slavo in na čast! Al taka poklomba se od vseh pričakovati ne sme in ne more. In zato naj bi se v proglasu Matičinem nagrada ustanovila, in sicer za pisano polo, ker bo vredba vsega gradiva mnoga časa zahtevala, in je tedaj natis še daleč v ze-lenej gori. Pa naj se pri ustanovitvi denarne nagrade ne škrta preveč, če nam resno do povoljnega vspeha stoji. Ker za nabiranje narodnega literarnega blaga ni treba ne visoke učenosti ne spisateljskih sposobnosti, zato se je mnogo nadtecateljev nadjati, če ne bo nagrada preveč škrtna. Marsikteremu dijaku siromaku ali učitelju na deželi bodeta na tak način groš ali dva v žep padla.
Ker pa utegne gromada vsega gradiva po mojem dozdevnem proračunu tolika biti, da leten Matičin dohodek ne bi nagrade za-njo zmagati mogel, hočem, ako se bode ta moj predlog „m thesi" sprejel, poseben predlog glede pokritja potrebnih stroškov predložiti.
V  to ime Bog pomozi!
V  Zagrebu.                             Ferdo Kočevar.
-----   246   -----