GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE Poštnino plačana pri pošti 1102 Ljubljana Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška 3 ,1000 Ljubljana, telefon/faks 01 422 4622 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (MSG IZS), ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: mag. Andrej Kerin izr. prof. dr. Matjaž Mikoš Jakob Presečnik MSG IZS: Gorazd Humar mag. Črtomir Remec doc. dr. Branko Zadnik FGG Ljubljana: doc. dr. Marijan Žura FG Maribor: Milan Kuhta ZAG: prof. dr. Miha Tomaževič Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez Duhovnik Sodelavec pri MSG IZS: Jan Kristjan Juferšek Lektorica: Alenka Raič Blažič Lektorica angleških povzetkov: Darja Okorn Tajnica: Anka Holobar Oblikovalska zasnova: Mateja Goršič Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 3000 izvodov Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na httD://www.zveza-daits.si. Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 5500 SIT; za študente in upokojence 2200 SIT za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 40.687,50 SIT za en izvod revije; za naročnike iz tujine 80 EUR. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: 02017-0015398955 Gradbeni vestnik • GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE in MATIČNE SEKCIJE GRADBENIHI INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE UDK-UDC 05:625; ISSN 0017-2774 Ljubljana, julij 2005, letnik 54, str. 153-176 Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov • Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. • Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. • Besedilo prispevkov mora biti napisano v slovenščini. • Besedilo mora biti izpisano z znaki velikosti 12 pik z dvojnim presledkom med vrsticami. • Prispevki morajo imeti naslov, imena in priimke avtorjev ter besedilo prispevka. • Besedilo člankov mora obvezno imeti: naslov članka v slovenščini(velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); oznako ali je članek strokoven ali znanstven; nazive, imena in priimke avtorjev ter njihove naslove; naslov POVZETEK in povzetek v slovenščini; naslov SUMMARY, in povzetek v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno);..., naslov SKLEP in bese­ dilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam lite­ rature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so dodatki ozna­ čeni še z A, B, C, itn. • Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. • Slike, preglednice in fotografije morajo biti omenjene v besedilu prispevka, oštevilčene in oprem­ ljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. Vse slike in fotografije v elektronski obliki (slike v običajnih vektorskih grafičnih formatih, fotografije v formatih .tif ali jpg visoke ločljivosti) morajo biti v posebnih datotekah, običajne fotografije pa priložene. • Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. • Kot decimalno ločilo je treba uporabiti vejico. • Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki: (priimek prvega avtorja, leto objave). V istem letu objavljena dela istega avtorja morajo biti označe­ na še z oznakami a, b, c, itn. • V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela opisana z naslednjimi podatki: priimek, ime prvega avtorja (lahko okrajšano), priimki in imena drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. • Način objave je opisan s podatki: kniiae: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe: za druge vrste virov: kratek opis, npr. v zaseb­ nem pogovoru. • Prispevke je treba poslati glavnemu in odgovornemu uredniku prof. dr. Janezu Duhovniku na naslov: FGG, Jamova 2 ,1000 LJUBLJANA oz. janez.duhovnik@fgg.uni-lj.si. V spremnem dopisu mora avtor članka napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Pri­ spevke je treba poslati v enem izvodu na papirju in v elektronski obliki v formatu MS WORD in v 8. točki določenih grafičnih formatih. Uredništvo Vsebina • Contents -K In memoriam Anton Žerjal, univ. dipl. inž. grad., 1 9 1 8 -2 0 0 5 Članki • Papers stran 155 Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom., RAZBREMENJEVANJE PADAVINSKIH ODTOKOV PO NEMŠKIH ATV SMERNICAH COMBINED SEWER OVERFLOWS (CSOS) ACCORDING TO GERMAN ATV GUIDANCES stran 162 red. prof. dr. Boris Snoj, univ. dipl. ekon., mag. Klara Bajt, univ. dipl. ekon. RAZVOJ NOVIH IZDELKOV V INDUSTRIJI GRADBENEGA MATERIALA NEW PRODUCT DEVELOPMENT IN BUILDING MATERIAL INDUSTRY Vabilo stran 175 27. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije Novi diplomanti gradbeništva stran 176 J. K. Juteršek, univ. dipl. inž. grad. Obvestilo diplomantom FGG Koledar prireditev J. K. Juteršek, univ. dipl. inž. grad. Slika na naslovnici: Razbremenilni bazen (V = 3.100 m3) v Simmern/Hunsruecku, Nemčija, foto: Franc Maleiner IN MEMORIAM Anton Žerjal, univ. dipl. inž. grad., 1 9 1 8 -2 0 0 5 Po dolgoletni bolezni je v 87. letu starosti meseca maja za vedno odšel starosta našega društva, naš kolega, prijatelj in priljubljeni sodelavec Anton Žerjal. Spominjamo se ga kot živahnega, delovnega in aktivnega sodelavca, ki je bil s svojo energijo in pristopom vedno pogonska os našega društva. V letu 1947 je bil pobudnik in eden od ustanoviteljev društva gradbenih inženirjev in tehnikov Novo mesto. Bil je prvi predsednik društva, aktivno pa je deloval v njem ves čas. V društvu je večkrat opravljal funkcije predsednika, člana predsedstva, člana 10, bil je pobudnik in organiza­ tor strokovnih posvetovanj, izobraževalnih seminarjev in strokovnih ekskurzij. Tudi po njegovi zaslugi je DGIT Novo mesto včasih štelo do 300 članov. Leta 1959 je bil izvoljen v organe Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. Za svo­ je aktivno in plodno delo v DGIT Novo mesto in ZDGIT Slovenije je prejel več priznanj, med drugim: -Zaslužni član ZDGIT, - Red zaslug za narod s srebrnim vencem, - Častni član ZDGIT Slovenije. Anton Žerjal seje rodil leta 1918 v Trstu v delavski družini očetu železničarju in materi gospodinji. Kmalu po rojstvu je družina pribežala v Ljubljano, kjer je odraščal in končal osnovo šolo, gimna­ zijo in kasneje študiral gradbeništvo. Nagnjenost do tehnike in gradbeništva je kazal že v času šolanja, koje občasno delal pri zidarjih in pri Podjetju za melioracije Ljubljana ter si služil sred­ stva za šolanje. Študij na gradbeni fakulteti bi moral končati leta 1941, vendarje zaradi kulturne zapore univerze med italijansko okupacijo diplomiral po kapitulaciji Italije. Njegova prva služba po diplomi je bila na Sekciji za vzdrževanje prog Ljubljana, kjer je delal kot progovni delavec. Od tod so ga Nemci prisilno odpeljali na delo v Avstrijo, od koder seje vrnil leta 1945, koje bil z dekretom takratne oblasti dodeljen v Novo mesto z nalogo obnove porušenih objektov. Prva služba na Dolenjskem je bila na Okrajnem ljudskem odboru Novo mesto. Ob koncu leta 1946 je bil z dekretom premeščen v majhno gradbeno podjetje Novograd. V težkih in hudih časih obnove domovine seje izkazal kot živahen, iznajdljiv in poln idej, tako da je že leta 1947 postavil temelje SGP Pionir in bil prvi direktor kasneje vodilnega gradbenega podjetja na Dolenjskem. Na Dolenjskem sije našel družico, ustvaril dom in tu pognal korenine do konca življenja. SGP Pionirje prvič zapustil leta 1949, koje odšel v Medvode na delovno mesto tehničnega vodje pri gradnji HE Medvode. Po končani gradnji HE Medvode se je ponovno vrnil v SGP Pionir na delovno mesto v.d. direktorja in pozneje direktorja podjetja do leta 1956, koje bil imenovan za gradbenega inšpektorja na Okrožni gradbeni inšpekciji Novo mesto. Leta 1965 se je ponovno vrnil v gradbeno operativo, na delovno mesto tehničnega vodje pri gradnji steklarne v Novem mestu. Leta 1967 seje zaposlil v Vodnogospodarskem podjetju Novo mesto kottehnični direktor in na tem delovnem mestu ostal do upokojitve leta 1978. Pri delu je vedno dajal prednost stroki in operativi, s politiko se ni ukvarjal. Vedno je bil v pionir­ skih vrstah, koje bilo treba nekaj ustvariti iz nič. Živa so njegova pričevanja o povojnem delu v gradbeništvu, koje bilo potrebno pokazati veliko iznajdljivosti, inovativnosti in improvizacije pri delu bodisi pri sami gradnji ter pri vzdrževanju voznega parka in strojne opreme. Tudi na športnem področju je pustil svoj pečat, saj je bil že kot dijak in študent aktiven v Sokol­ skem telovadnem društvu. V SGP Pionirju je bil ustanovitelj Sekcije za odbojko, v TVD Partizan Novo mesto je bil najprej aktivni igralec odbojke in kasneje član odbora. Po upokojitvi je vse svoje strokovne in življenjske izkušnje uporabljal za delo v DGIT Novo mesto, za kar smo mu kolegi, sodelavci in prijatelji globoko hvaležni. Antona Žerjala bomo kolegi, sodelavci in prijatelji ohranili v trajnem spominu kot dobrega in delovnega strokovnjaka ter poštenega in iskrenega sodelavca. Predsednik DGIT Novo mesto Jože Barič RAZBREMENJEVANJE PADAVINSKIH ODTOKOV PO NEMŠKIH ATV SMERNICAH COMBINED SEWER OVERFLOWS (CSOS) ACCORDING TO GERMAN ATV GUIDANCES Franc Maleiner, univ. dipl. inž. kom., ™ Sojerjeva 43,1000 LJUBLJANA Strokovni članek UDK 628.1:006 (430) Povzetek | V Sloveniji se gradi čedalje več razbremenilnih naprav. Pri načrtovanju teh naprav pa projektanti često napačno uporabljajo nemške ATV smernice, na katere se sklicujejo. Namen članka je pojasniti omenjene smernice in opozoriti na škodljive po­ sledice napačne uporabe smernic. Summary | In Slovenia, many CSOS structures are under construction. The designers often refer to the German ATV guidances, but they misuse or misunderstand them. The aim of the paper is to explain the meaning of the mentioned guidances and to warn against the unfavourable consequences of their misuse. 1 • UVOD Pri pregledovanju projektnih dokumentacij opažam, da se slovenski projektanti pri na­ črtovanju razbremenilnih naprav pogosto sklicujejo na nemške ATV smernice, kijih veči­ noma pomanjkljivo ali celo napačno upora­ bljajo. Praviloma ne ločijo med zadrževalnimi ter razbremenilnimi napravami padavinskih odtokov. Zato želim opozoriti na popolnoma različne vrste in načine delovanja teh naprav ter smiselno in pravilno uporabo ATV smernic za njihovo dimenzioniranje ter konstrukcijo. Zaradi zelo obširnega strokovnega področja ter omejenega prostora, bom podal le grob opis ter sistemsko primerjavo bazenov za ob­ delavo padavinskih vod. Podrobnejše zahteve načrtovanja, dimenzioniranja ter konstruira­ nja teh naprav je treba prevzeti iz originalnih nemških ATV smernic, ki jih je nemško zdru­ ženje DWA e.V. (www.dwa.det deloma pre­ vedlo tudi v druge jezike, ali iz skript avtorjevih strokovnih seminarjev (Maleiner, 2000- 2005). Premere cevi kanalizacijskega omrežja, tako v ločenem kakor tudi v mešanem sistemu kanalizacije, dimenzioniramo na hidravlično sposobnost odvoda relativno redko nastopa­ jočih padavinskih odtokov ("računskih nali­ vov") določene letne pogostosti (npr. n= l). Dimenzioniranje kanalizacijskih omrežij za tako imenovane "katastrofalne nalive" (eks­ tremne hidravlične konice odtokov nižjih letnih pogostosti, (npr. n=0,l) bi namreč zahtevalo znatno večje premere cevi in s tem go­ spodarsko neupravičljive gradbene stroške. Čistilne naprave v mešanem sistemu kana­ lizacij so (poleg biološke obremenitve) praviloma dimenzionirane tudi na hidrav­ lično obremenitev velikosti tako imeno­ vanega dvakratnega sušnega pretoka. Ker se torej v čistilni napravi mehansko/biološko očisti le minimalni del padavinskih odtokov, se skuša že v omrežju pretežni del malo onesnaženih padavinskih dotokov (s pomoč­ jo ustreznih razbremenilnih naprav) po naj­ krajši poti in v kar največji meri usmeriti v vodotoke. V čistilno napravo pa se (brez na­ daljnjega razbremenjevanja) odvede ter očisti le močno onesnaženi del padavinskih odtokov. Kakor že omenjeno, lahko na ta način zboljšamo delovanje celotnih naprav, zaščitimo vodotoke, ustrezno zmanjšamo premere transportnih kanalov ter zmanjša­ mo (nepotrebne) gradbene investicije in obratovalne stroške. 2 • ZADRŽEVALNI BAZENI (RRB) Zadrževalni bazeni (Regenrückhaltebecken (RRB)) ne spadajo med razbremenilne na­ prave, saj jih nameščamo praviloma tam, kjer ni možno razbremenjevanje padavinskih dotokov. Že samo ime teh bazenov pove, da v njih zadržimo pretežni del padavinskega dotoka in ga med oziroma po zmanjšanju ali prenehanju padavin s pomočjo ustreznih dušilk odtoka "dozirano" odvajamo v nadalj­ nje omrežje, in sicer v odtočni velikosti, ki ne presega hidravličnih zmožnosti nižje ležečega kanalizacijskega omrežja. Prostor­ nine zadrževalnih bazenov so v obratnem sorazmerju z velikostjo dušenega odtoka bazena. Z namestitvijo zadrževalnih bazenov je možno znatno znižanje gradbenih stroš­ kov kanalizacijskega omrežja. Vmesno zadrževanje hidravličnih obtežnih konic v zadrževalnemu bazenu omogoča znatno zmanjšanje potrebnih premerov cevi trans­ portnih kanalov za zadrževalnim bazenom (slika 1). V zadrževalnih bazenih torej ne nastopi količinsko zmanjšanje (prelivanje) celotne vodne mase, temveč ti bazeni omogočajo le časovno razpotegnjeno od­ točno krivuljo oziroma zmanjšanje odtočnih konic (slika 2). Pri konstrukciji zadrževalnih bazenov skuša­ mo v njih preprečiti odlaganje usedlin. Zadrževalni bazeni se v Nemčiji nameščajo, dimenzionirajo in konstruirajo v skladu s smernico ATV-A117: Dimenzioniranje za­ drževalnih bazenov padavinskih odtokov, (ATV-A117, 2001), ki ureja tudi njihovo obra­ tovanje. Slika 1 • Prikaz delovanja zadrževalnega bazena Kakor že omenjeno, je naloga zadrževalnih bazenov torej le sploščitev in izravnava hi­ dravličnih odtočnih konic. Prostornina zadrže­ valnega bazena se določa na podlagi razlik med dotočnimi ter odtočnimi vsotnimi krivu­ ljami. Q v 1/s Slika 2 • Določitev prostornine zadrževalnega bazena 3 • BAZENI ZA ČIŠČENJE DEŽEVNICE (RKB) Vsebina teh bazenov (RKB) naj bi se po možnosti izpraznila in ustrezno očistila v čistil­ ni napravi. Tudi bazeni za čiščenje deževnice (Regenklär­ becken (RKB)) ne spadajo med razbremenilne naprave. Ti bazeni se v ločenih sistemih kana­ lizacij uporabljajo za mehansko čiščenje pa­ davinskih odtokov. Praviloma se ti bazeni dimenzionirajo po delovnih poročilih ATV-AG 1.3.2: Obdelava pa­ davinskih odtokov pri ločenemu sistemu kana­ lizacije (ATV-AG 1.3.2,1980) oziroma po le ne­ koliko različni smernici za odvodnjavanje cestišč RAS-Ew: Smernice za načrtovanje ces­ tišč, del: odvodnjavanje (RAS-Ew, 1987). Ločimo dve vrsti bazenov za čiščenje deževnice: • bazeni za čiščenje deževnice brez stalne za­ jezitve (RKBoD) ter • bazeni za čiščenje deževnice s stalno zajezitvijo (RKBmD, slika 3). Ker pri deževnici na splošno ne pričakujemo emisij smradu, so običajno taki bazeni lahko tudi odprti. PREREZ 1-1 Slika 3 • Sistemska skica odprtega bazena za čiščenje deževnice s stalno zajezitvijo (RKBmD) 4 • RAZBREMENILNI BAZENI (RÜB) Že desetletja opozarjam na zmotno uporabo slovenskega strokovnega izraza „zadrževalni bazeni deževnih vod (ZBDV)", ki se pri nas uporablja tako za zadrževalne (Regenrück­ haltebecken (RRB)), kakor tudi za razbreme­ nilne bazene (Regenüberlaufbecken (RÜB)). V slovenski strokovni praksi mi ni uspelo pro­ dreti s predlogom, da jih (tako kakor v Nem­ čiji) poimensko strogo ločimo ter s tem še do­ datno poudarimo njihovo popolno funkcional­ no razliko. Že pred drugo svetovno vojno so Angleži z meritvami na kanalizacijskih omrežjih doka­ zali, da koncentracije onesnaženja odtoka med odtokom preko razbremenilnih prelivov niso enakomerne. Ugotovili so, da s časom pretoka te koncentracije ekstremno varirajo. Začetni zelo onesnaženi konici sledi pravilo­ ma nizko onesnaženi dotok. Kljub temu seje v nemško govorečih deželah deževni odtok v praksi še nadalje razbremenjeval preko nizko ležečih prelivov, dimenzioniranih na dva- in kasneje na petkratni količnik sušnega odtoka. Konec šestdesetih let so profesorji Munck v Švici ter Krauth in Brunner v Nemčiji s ponov­ nimi meritvami na kanalizacijskih omrežjih potrdili dejstvo, da je začetna onesnaženost razbremenilnega pretoka lahko tudi več kot petdesetkrat večja od onesnaženosti sušnega pretoka. Izkazalo se je tudi, da s časom pre­ toka, te začetne izredno visoke koncentracije, praviloma relativno hitro padejo na zanemar­ ljive vrednosti. Vzrok so hidravlična dogajanja v omrežju, ki jih je opisal, razložil in z dejansko simulacijo in meritvami dokazal prof. Brom- bach na kanalizacijskemu omrežju Bad Mer- gentheima. Med sušnimi obdobji se namreč (zaradi pomanjkanja vlečne sile) v položnih odsekih kanalov usedajo in nabirajo pred­ vsem organske usedline, ki jih začetni pada­ vinski val (Schmutzspülstoß) vzvrtinči, zbira na začelju vala in tako „poriva" pred sabo. Pri prvotnem razbremenjevanju z nizkimi, nekaj centimetrskimi prelivnimi robovi se je ta začet­ ni visokokoncentrirani val lebdečih snovi sko­ raj v celoti prelival ter se je tako pretežni del organskih usedlin odvedel direktno v vodo­ toke. Ta spoznanja so od prve polovice sedemde­ setih let najprej v Švici in skoraj istočasno v južnih nemških deželah (Baden-Württemberg in Bayern) popolnoma spremenila način raz­ bremenjevanja. Temu razvoju se je nekoliko kasneje priključila tudi Avstrija. Že od leta 1979 naprej skušam, v sklopu predavanj za Zvezi društev slovenskih ter svojčas jugo­ slovanskih inženirjev in tehnikov, strokovnih člankov kakor tudi na podlagi strokovnih semi­ narjev uvesti ta način tudi v slovenskem stro­ kovnem prostoru. Vodilno vlogo alpskih dežel na področju raz­ bremenjevanja pogojujejo za mešani sistem ugodne topografske razmere, medtem ko se severni ravninski predeli (npr. severna Nemči­ ja, Nizozemska, Danska itd.) še dandanes tehnološko bolj nagibajo k ločenem sistemu kanalizacij in imajo zato na področju razbre­ menjevanja padavinskih odtokov manj ustrez­ nih strokovnih izkušenj. Bistvena zamisel novejšega načina razbre­ menjevanja je v tem, da se prelivni robovi na­ mestijo zadosti visoko nad dno dovodne cevi (t > 0,6 D), tako da se prvi, umazani del do­ toka (Schmutzspülstoß) ne more razbremeni­ ti, temveč se v celoti ujame v poseben nižje ležeči razbremenilni bazen (RÜB). Šele po na­ polnitvi bazena se zaradi naraščajoče gladine v bazenu dotok zajezi do take mere, da se nadaljnji malo onesnaženi dotok lahko začne prelivati preko vzvodnega preliva ter se v celo­ ti odvede v vodotok. Celotna vsebina bazena se mora brez nadaljnjega razbremenjevanja odvesti v čistilno napravo in tam mehansko ter biološko očistiti. V teh bazenih se v celoti ujamejo in zadržijo tudi (zelo pogosti) letni nalivi manjših inten­ zitet (do tako imenovanega kritičnega naliva), zato se s pomočjo teh bazenov izredno zmanjša tudi letna pogostost prelivanja. Že v prvi verziji smernic ATV-A128: Smernice za dimenzioniranje in konstruiranje razbreme­ nilnih naprav pri mešanem sistemu kanaliza­ cij (ATV-A128, 1992) iz leta 1972 (ki so jih južne nemške dežele nemudoma prevzele v tehnično zakonodajo), se zahteva lovlje­ nje in „skladiščenje" začetnega „čistilnega vala" z visokimi koncentracijami onesnaženja (Schmutzspülstoß) v posebnem lovilnem raz­ bremenilnem bazenu (Fangbecken). Šele po napoljnjenju tega bazena se sme nadaljnji (malo onesnaženi) dotok v celoti razbremeniti preko vzvodno, pred bazenom ležečega (visokega) razbremenilnega preliva. Vsebine razbremenilnih bazenov se morajo v celoti (brez nadaljnjega razbremenjevanja) odvesti v čistilno napravo ter tam mehansko- biološko očistiti. Tam, kjer ti čistilni valovi niso izraziti ali si celo slede v časovnih presledkih (različni ali daljši dotočni časi), so potrebni nekoliko drugačno dimenzionirani ter konstruirani prelivni razbremenilni baze­ ni (Durchlaufbecken), ki omogočijo v razbre­ menilnem bazenu dodatno mehansko čiščenje tako imenovanega kritičnega pre­ toka. Velikokrat uporabljeni kombinirani razbreme­ nilni bazeni (Verbundbecken) so sestavljeni zaporedno iz lovilnega (FT) ter prelivnega dela bazena (KT). Prelivni del bazena je opremljen s kritičnim prelivom (KÜ) za me­ hansko čiščenje kritičnega pretoka. Pri načrtovanju bazenov je izredno važna tudi namestitev posameznega bazena (v glavnem ali stranskem vodu) oziroma v vzporedni ali zaporedni vezavi razbremenjevanj. Nesmisel­ na pa je namestitev razbremenilnih bazenov na lokacijah, ki ne dopuščajo nastajanja izrazitih čistilnih valov. Zaradi zadrževanja močno onesnaženega do­ toka se v razbremenilnih bazenih izločijo use­ dline, ki se morajo s pomočjo avtomatičnega splakovanja odstraniti po vsakemu padavin­ skemu dogodku, da s tem preprečimo njihovo strjevanje, nagnitje ter škodljive emisije (npr. korozija, smrad). Splakovalniki morajo biti dimenzionirani in nameščeni tako, da se pri splakovanju iz potencialne razvije zadostna kinetična energija (vlečna sila) in se lahko odstranijo usedline z dna bazena. Namestitev biofiltrov je glede na velike količine in hitro izpodrivanje zraka (pri polnjenju) oziroma srkanju zraka (pri praznjenju bazenov) tehnič­ ni nesmisel. Mimogrede: čisto dno razbremenilnega baze­ na po padavinskemu dogodku (pred avto­ matičnim splakovanjem bazena) je najboljši znak napačne namestitve razbremenilnega bazena, saj to pomeni, daje bazen nameščen tam, kjer v dotoku ni usedlin (iz čistilnega vala)!!! V ATV-A128 opisani in zahtevani načini raz­ bremenjevanja omogočajo zaščito vodotokov pred okoli 90 odstotki letnega onesnaženja. Po navedbah prof. Brunnerja se pri dodatnem 100-odstotnemu dvigu količine kritičnega na­ liva (iz 15 na 30 l/s.ha) izboljša zaščita vodo­ toka le še za dodatne 3 odstotke. (Pri tem niso upoštevane nekajkratno večje emisije iz čistil­ ne naprave zaradi te, za dvakrat povečane pretočne količine!!!) Načini namestitev bazenov so podani v slikah 4 do 11. Tako zadrževalni (RRB) kakor tudi razbreme­ nilni bazeni (RÜB) se morajo polniti z maksi­ malno dotočno količino. Medtem ko zadrže­ valni bazeni (RRB) ne smejo prelivati, naj se pri razbremenilnih bazenih (RÜB) po zajetju začetnega čistilnega vala preostali odtok v celoti odvede v vodotok. Torej so prostornine zadrževalnih bazenov (RRB) tudi po nekajkrat večje od prostornin razbremenilnih bazenov (RÜB). Glede na določbe v ATV-A128 se prostornina zadrževalnih bazenov (RRB) ne sme upošte­ vati pri izračunu skupne zadrževalne sposob­ nosti omrežja. Znatno višje količine vod iz prevelikih razbre­ menilnih bazenov pomenijo tudi znatno višjo hidravlično „preplaknitev" čistilne naprave ter s tem znatno višji iznos (emisijo) škodljivih snovi v iztoku čistilne naprave. Biološko čiščenje odpadnih vod se namreč izvaja pretežno na in v lebdečih bioloških kosmih (tako imenovanem poživljenem blatu). Pri višji ali prekomerni hidravlični obremenitvi čistilne naprave se ti kosmi odplaknejo v vodotok in učinek čiščenja se ustrezno zmanjša, dokler se blato ne regenerira (kar lahko pomeni nekaj dni do nekaj tednov). Torej taki, znatno preveliki bazeni, ne pomenijo samo med polnjenjem lovilnega bazena: razbremenilnik (BO ) dotok (Qzu) lovilni bazen (FB ) / odtok (Qd) liiiiiiiiiiiliiiliiiliiiiiiiiiiiiiliililil, razbremenilni odtok (Qu) po napolnjenju lovilnega bazena: razbremenilnik (BÜ ) dotok (Qzu) lovilni bazen (FB ) uiiiuuuutiuuiiiiiiiiijmuiimiiiu iiliiliiiiiiiiiiiliiiii odtok (Qd) . razbremenilni odtok (QD) Slika 4 • Prikaz delovanja lovilnega razbremenilnega bazena v glavnem priključku med polnjenjem lovilnega bazena: delilni objekt (TB) dotok (Qzu) odtok (Qd) -------► razbremenilnik (BO) razbremenilni odtok (Qii) iHmä&nHinBänSUKHSiä: iKiiSSmEiElilliilri lovilni bazen ....mmsssBv-- (FB)■ po napolnjenju lovilnega bazena: delilni objekt (TB) r a l dotok (Qzu) razbremenilnik (BO) odtok (Qd) ► lovilni bazen (FB) Slika 5 • Prikaz delovanja lovilnega razbremenilnega bazena v stranskem priključku med polnjenjem prelivnega bazena: prelivni bazen (DB) razbremenilnik (BÜ ) maksimalni dotok (Qzu : QmaxJ razbremenilni odtok (QbU) čistilni pretok (KO) odtok (Qd) čistilni odtok (QkQ) po napolnjenju prelivnega bazena: razbremenilnik (BO) prelivni bazen (DB) / maksimalni dotok (Qzu = Qmax) čistilni pretok (KO) .....z::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: .................... odtok (Qd) razbremenilni odtok (Qba) čistilni odtok (QkU) Slika 6 • Prikaz delovanja prelivnega razbremenilnega bazena v glavnem priključku Slika 7 • Prikaz delovanja prelivnega razbremenilnega bazena v stranskem priključku BO JJ iff KT Qtl BO KO — 1 lijiE BSi ' I » .i»» . KT «■I A: med polnjenjem bazena lovilnega dela bazena (FT) B: med polnjenjem bazena prelivnega dela bazena (KT) C: po napolnjenju celotnega bazena Slika 8 • Prikaz delovanja kombiniranega razbremenilnega bazena v glavnemu priključku Slika 9 • Prikaz delovanja kombiniranega razbremenilnega bazena v stranskem priključku A: med polnjenjem bazena lovilnega dela bazena (FT) B: med polnjenjem bazena prelivnega dela bazena (KT) C: po napolnjenju celotnega bazena Slika 10 • Prikaz delovanja razbremenilnih bazenov pri vzporedni namestitvi bazenov tf Slika 11 • Prikaz delovanja razbremenilnih bazenov pri zaporedni namestitvi bazenov nepotrebno investicijo, temveč povzroče še dodatno znatno zvišanje obratovalnih stro­ škov in znatno zmanjšanje zaščite našega okolja. V strokovni literaturi zasledimo, da v pov­ prečju izgradnja m3 čiste prostornine večjih bazenov stane okoli 500 € / m3. Torej se lahko s pravilnim načrtovanjem ter konstruk­ cijo bazenov investitorju prihranijo milijonski zneski v evrih, da visokih prihrankov obratoval­ nih stroškov niti ne omenjamo. Nobene ATV-smernice se niso v preteklosti toliko strokovno spreminjale ter dopolnjevale kakor prav ATV-A128. Veljavni verziji smernic ATV-A128 so se med tem pridružile še smernice ATV-A 111: Smer­ nice za hidravlično dimenzioniranje in dokaz količinskih zmožnosti razbremenilnih naprav v kanalizacijskih omrežjih (ATV-A 111,1994) ter smernice ATV-A166: Objekti centralne ob­ delave ter zadrževanja padavinskih dotokov (ATV-A 166,1998). Pravilno nameščanje ter dimenzioniranje raz­ bremenilnih naprav v skladu z ATV-A128 je z veliko prednostjo optimalna rešitev zbiranja ter odvajanja komunalnih odpadnih vod, tako glede investicijskih in obratovalnih stroškov kakor tudi glede zaščite našega okolja. Slovenski politiki ter investitorji še vedno niso dojeli, da so skupni stroški naprav sestavljeni iz investicijskih ter obratovalnih stroškov. Ponudnik se pri nas izbira izključno le na podlagi najcenejše investicijske ponudbe. Sem ter tja se razpis garnira (domnevam zaradi pomiritev vesti) tudi z zahtevami po referencah, grobimi ocenami obratovalnih stroškov itd.. Izčrpnega izračuna rekapita- liziranih obratovalnih stroškov pa pri nas še nismo doživeli. Pri tem se pozablja, da se praviloma velik del investicije pridobi iz ne­ povratnih sredstev, medtem ko bo moral ce­ lotne obratovalne stroške uporabnik nasled­ nja desetletja nositi popolnoma sam. Izračuni kanalizacijskih omrežij ter določanje prostornin razbremenilnih bazenov na podlagi dopustne letne pogostosti prelivanja omrežja (npr. 10-krat letno) je za projektanta sicer zelo enostaven ter hitro izvedljiv način (in zahteva le nizek honorar), za investitorja ter uporabni­ ka pa bo ta tehnološko zastarela rešitev izred­ no draga ter okolju škodljiva. 5 • FILTRIRNI BAZENI (RBF) -Filtrirni bazeni (Retentionsbodenfilter (RBF)) s pomočjo talnega substrata mehansko ter deloma biološko izločajo ter odstranjujejo sestavine padavinskih odtokov v ločenem sistemu kanalizacij ali iz že razbremenjenega mešanega odtoka. Nameščajo se predvsem tam, kjer je zaradi kakovosti vodotoka potreb­ no dodatno zvišanje imisijskih zahtev. Poleg tega se zaradi zadrževalnega učinka pro­ stornin teh bazenov hidravlično razbremenijo vodotoki in tako prepreči erozija strug ter po­ goste lokalne odplavitve flore ter favne (hid­ ravlični stres) v območju iztokov razbremenil- nikov in čistilnih naprav. Praviloma so ti povečini odprti zemeljski ba­ zeni (s primarnim usedalnikom) opremljeni z neprepustno talno oblogo, drenažo ter s travo ali trsjem poraščenim filtrom (slika 12). Za filtrirne bazene bodo predvidoma še letos izšle ustrezne smernice (DWA -M178:Pripo- ročila za načrtovanje, gradnjo ter obratovanje zadrževalnih talnih filtrov za nadaljne čiščenje padavinskih odtokov v mešanem in ločenem sistemu kanalizacij (Empfehlungen für Pla­ nung, Bau und Betrieb von Retentionsboden- filtern zur weitergehenden Regenwasserbe­ handlung im Misch- und Trennsystem)). Take naprave smo projektirali v Berlinu že leta 1999, med drugim v sklopu izdelave razširje­ nega idejnega načrta za razširitev in dograditev bodočega glavnega berlinskega letališča Schönefeld. Zaradi slabih odvodnih zmožnosti berlinskih vodotokov smo uporabljali ta način bazenov tudi kot predčiščenje za naknadno površinsko ponikanje padavinskih dotokov. V Berlinu že obratujeta dve taki napravi. primarna stopnja za odstranitev blata retenzijski talni filter (v tem primeru: laguna) za je z itven i __ cil stalna maksim alna zasad itev (na pr.: trs je ) -p re liv vodotok reten zijsk i p rosto r filte r drenaža talno tesn ilo iz tok z odvzem om v z o rc e v Slika 12 * Shematski prerez filtrirnega bazena v ločenem sistemu 6 • SKLEP Nikoli doslej še ni uspelo politikom, (kvečjemu šepetajočim) predstavnikom gradbene inže­ nirske stroke, zaostalemu incestnemu stro­ kovnemu šolstvu, strogo cehovsko organi­ ziranim „marijinim družbam" ter končno tudi nam posameznim strokovnjakom (brez oseb­ nega poguma) na področju slovenskega komunalnega gradbeništva tako dosledno razvrednotiti in uničiti našega strokovnega znanja in konkurenčnosti. Vedno večje po­ manjkanje strokovnega znanja, predvsem pa praktičnih izkušenj, se izraža v paničnem stra­ hu pred nujno potrebnimi spremembami. S pomočjo vedno strožjih ter obsežnejših for­ malnih zahtev se želi ustvariti lažni vtis ter tako prikriti dejansko katastrofalno stanje stroke. Cena, ki jo zato plačujemo, je velikan­ ska! Eden izmed glavnih vzrokov za tako stanje so tudi javni razpisi za projektantske storitve. Namesto optimalnih strokovnih ter s tem stroškovno optimalnih rešitev se pri nas razpisujejo ter gradijo investicijsko najcenejše naprave, ne glede na njihovo pravilnost delovanja ter kasnejše stroške obratovanja. Za razliko od Nemcev, ki si iz ekonomskih razlogov takih razpisov nočejo privoščiti in so zato v njihovi tehnični zakonodaji taki razpisi celo dosledno prepovedani, si naši projektanti ne smejo ali ne morejo privoščiti izčrpnega, kakovostnega in ustrezno honoriranega stro­ kovnega dela. Zdi se, da strokovna kakovost pri nos ni vredna svoje cene. Na račun prihranjenih nekaj tisoč tolarjev pri honorarjih, se tako na račun pomanjkanja politične in finančne odgovornosti, strokov­ nega znanja in praktičnih izkušenj nepotrebno in brez pomislekov porabijo milijardni zneski za nezadostno delujoče, predrage komunalne naprave. Mislimo, da bi se morali vsi izčrpno poglobiti v sledečo zelo jasno izpoved slike 13 o možno- Moinost varčevanja 1 k projektnih stroškov [€ ] stih prihrankov pri načrtovanju, gradnji ter obra­ tovanju komunalnih naprav (izATV-A200). Mislimo, da je vsak nadaljnji komentar popol­ noma nepotreben. Ker pogosto slišimo izgovor, da pametnejši odneha, želim na koncu članka citirati le Marie von Ebner-Eschenbach:«Pametnejši popusti! Kakšna žalostna resnica, ki je temelj prevlade neumnosti!« načrtovanje koncepta načrtovanje projekta izvedba projekta Slika 13 • Možnosti prihrankov v fazah graditve objekta 7 • LITERATURA ATV-A111: Richtlinien für die hydraulische Dimensionierung und den Leistungsnachweis von Regenwasserentlastungsanlagen in Abwasser­ kanälen und - leitungen, februar 1994. ATV-A117: Bemessung von Regenrückhalteräumen, marec 2001. ATV-A128: Richtlinien für die Bemessung und Gestaltung von Regenentlastungen in Mischwasserkanälen, april 1992. ATV-A166: Bauwerke der zentralen Regenwasserbehandlung und - rückhaltung, februar 1998. ATV-AG 1.3.2: Behandlung des Regenabflusses beim Trennverfahren, 1980. Maleiner, F., Ločeni ali mešani sistem kanalizacije, čiščenje ter odstranitev padavinskih vod, 4. strokovni seminar, 25.10.2000. Maleiner, F., Načrtovanje in gradnja kanalizacijskih omrežij ter objektov po evropskih normah, 8. strokovni seminar, 09.10.2002. Maleiner, F., Razbremenilni objekti v kanalizacijskih omrežjih, 9. strokovni seminar, 12.03.2003. Maleiner, F„ Dimenzioniranje, konstruiranje in oprema razbremenilnih objektov v kanalizacijskih omrežjih, 10. strokovni seminar, 15.10.2003. Maleiner, F., Normativni stroški in možnosti optimiranja stroškov odstranitve odpadnih vod iz komunalnih področij, 12. strokovni seminar, 05.10.2004. Maleiner, F., Hidravlični izračuni in krmiljenje odtokov v razbremenilnih napravah v smislu ATV-A111 in ATV-A128, 13. strokovni seminar, 10.03.2005. RAS-Ew: Richtlinie für die Anlage von Straßen, Teil Entwässerung, 1987. RAZVOJ NOVIH IZDELKOV V INDUSTRIJI GRADBENEGA MATERIALA NEW PRODUCT DEVELOPMENT IN BUILDING MATERIAL INDUSTRY red. prof. dr. Boris Snoj, univ. dipl. ekon., znanstveni članek' Univerza v Mariboru, EPF, Razlagova 14,2000 Maribor UDK 691.001.6:338.33:339,138 mag. Klara Bajt, univ. dipl. ekon., ESAL d.o.o., Vojkova 9,5210 Deskle POVZGtGk I Spremembe na trgih, zlasti pa pospešena vzročno-posledična spirala vse intenzivnejše in vse bolj globalne konkurence med ponudniki ter vse višjih in raznovrstnejših pričakovanj odjemalcev zahtevajo od podjetij hitro in učinkovito prilaga­ janje in celo proaktivno vedenje. Ključnega pomena za ohranitev konkurenčnih prednosti podjetja je med drugim učinkovit in uspešen razvoj novih izdelkov. Podjetjem je pri razvo­ ju novih izdelkov lahko v pomoč sistematičen formalno dokumentiran proces razvoja teh izdelkov. V tujini so bile izvedene številne raziskave o razvoju novih izdelkov. V Sloveniji celovitejših raziskav o razvoju novih izdelkov z vidika uporabljenih procesov razvoja še ni bilo. Prav tako še ni bilo raziskav o razvoju novih izdelkov na panožni ravni. V okviru naše raziskave smo v populaciji izbranih podjetjih z nad 20 zaposlenimi, katerih pretežna dejavnost sodi v industrijo gradbenega materiala, preučili značilnosti uporabe sistematičnega procesa razvoja novih izdelkov ter vpliv te uporabe na uspešnost novih izdelkov na trgu. V vseh anketiranih podjetjih so mnenja, da uporaba sistematičnega procesa razvoja novih izdelkov vodi v večjo uspešnost novih izdelkov na trgu, vendar ga kljub temu večina ne uporablja. Summary | Market dynamism, especially an accelerating spiral of intense and glo­ bal competition and higher customers' expectations, demand prompt and efficient adap­ tation and even proactive behaviour of companies. In such turbulent times, one of the stra­ tegic keys for their survival and development is the efficient and effective development of new products. To be successful, such a development needs systematic, formally docu­ mented process of new product development. In developed countries, there have been conducted numerous new product development research projects. However, from the perspective of the implementation of new product development and the special industry perspective, in Slovenia there has not practically been any representative new product development research up till now. In our research, the use of systematic process of new product development and its impact on new prod­ uct market performance in the population of companies over 20 employees in the build­ ing material industry was investigated. All researched companies share the opinion that the use of systematic new product development paves the way to their better market per­ formance, but despite this, it has not been used by the majority of them. konkurenčno prednost, ki izhaja iz virov podjetja, ko lahko proizvaja/ponuja izdelke, ki imajo v primerjavi z izdelki konkurentov večjo vrednost ali pa so ob enaki kakovosti izdelani/ Današnja gibanja v okolju terjajo od podjetij, konkurenčnih prednosti, ki temeljijo na virih ponujeni na osnovi nižjih stroškov (Hunt in da se osredotočijo na razvoj in udejanjanje podjetja in izzivih iz okolja. Podjetje ima Morgan, 1995). Oblikovanje hranljivih konku- 1 1 Kot podlaga za članek je služilo magistrsko delo: Klara Bajt, Prilagoditev stopenjskega procesa razvoja novih izdelkov z odločitvenimi točkami za industrijo gradbenega materiala. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta 2005. 1 • UVOD renčnih prednosti je odvisno od edinstvenih virov in sposobnosti, ki jih podjetje prinese v svoje konkurenčno poslovno okolje (Barney, 1995). Pomembno področje oblikovanje dolgoročnih konkurenčnih prednosti za podjetje je lahko razvoj novih izdelkov, ki ima dve ključni vlogi, in sicer zavarovanje konkurenčne prednosti in zadovoljstvo lastnikov, zaposlenih ter odje­ malcev (Kuczmarski, 1996). Žal gleda večina podjetij nanj kratkoročno, zgolj z vidika stro­ škov in velikih tveganj. Omenjeni avtor opo­ zarja na pravilno vrednotenje razvoja novih izdelkov, le ta po njem predstavlja »bančni vložek za prihodnost«. Z depoziti v sedanjosti si namreč podjetje lahko zagotovi dividende v prihodnosti. Uspešni novi izdelki so torej pomemben ka­ zalnik uspešnosti podjetja v sedanjosti in pri­ hodnosti, hkrati pa so odraz stanja okolja, v katerem podjetje deluje. Uspešni novi izdelki so torej pomembna osnova konkurenčnosti tako podjetij kot tudi nacionalnega gospo­ darstva. Dejstvo je, da se vloga znanosti in tehnološke­ ga razvoja v gospodarskem razvoju razvitih držav povečuje. Spodbujanje razvoja in raz­ iskav ter prenosa in tržne uporabe novega znanja v gospodarstvu je pomembna tema prihodnosti gospodarstev v EU in s tem tudi v Sloveniji. Pomembne podatke o inovativnosti v naši državi daje primerjalna analiza šestih držav- kandidatk (Ciper, Poljska, Češka, Madžar­ ska, Estonija in Slovenija) za članstvo v EU iz leta 2001 (Bučar, 2002). Analitiki so oce­ njevali kazalnike in vire nacionalnih inova­ cijskih sistemov2. Izhajali so iz hipoteze, da ima razvit in učinkovit nacionalni inovacijski sistem ključno vlogo pri uspešnem vklju­ čevanju nacionalnih gospodarstev anali­ ziranih držav v tranziciji v veliko bolj konkurenčno in inovativno gospodarsko skupnost. Hitrost dohitevanja razvitih držav je pogojena z razvitostjo inovacijske dejav­ nosti v tranzicijskih državah. Izidi so opozori­ li na naslednja dejstva v zvezi z gospo­ darstvom v Sloveniji: - na nizek delež zasebnega sektorja v bruto domačem proizvodu (najnižji med drža- vami-kandidatkami), - na slabo izobrazbeno strukturo zaposlenih, - na nizek delež tujih naložb, - na nizko ekonomsko svobodo (najnižja med državami-kandidatkami) in - na nizko stopnjo ustanavljanja novih podjetij (najnižja med državami-kandidat­ kami). V Sloveniji so bili pozitivno ocenjeni: - formalno dobro razvita raven sestavin ino­ vacijske politike, - zakonodaja in - mehanizmi vzpodbujanja inovativnosti. V gospodarstvu in širše v družbi v Sloveniji je inoviranje prej izjema kot pravilo, kar nakazu­ jejo tudi podatki v (SURS, 2004) za obdobje 2001-2002, prikazani v preglednici 1. Po podatkih v (Bučar, 2002) prihaja med for­ malno inovacijsko politiko in udejanjanjem v praksi do velikego razkoraka. Sistem do­ deljevanja sredstev v Sloveniji, namenjenih spodbudam, je nepregleden in neusklajen. Posledica je nepretočnost raziskovalnih rezul­ tatov v gospodarstvo v Sloveniji. Ti podatki pa tudi podatki z drugih virov kažejo določene delčke slike o stanju v podjetjih v Sloveniji na področju razvoja novih izdelkov. Razvoj novih izdelkov je v večini podjetij v Sloveniji še vedno razumljen kot strošek in ne kot vložek za prihodnost. Žal tudi obstoječi slovenski nacionalni inova­ cijski sistem podjetjem zaenkrat ne zagotav­ lja ustrezne podpore na tem področju za dohitevanje razvitejših konkurentov in za enakopravnejše poslovanje na globalnih konkurenčnih trgih. Ker pa v Sloveniji celo­ vitejših raziskav o stanju v podjetjih na področju razvoja novih izdelkov z vidika upo­ rabljenih procesov še ni bilo, prav tako pa tudi še ni bilo raziskav o razvoju novih izdel­ kov na panožni ravni, smo se odločili za to raziskavo. Eden izmed razlogov za izvedbo naše raziskave so bili tudi podatki iz obsežne raziskave Tržni vidiki konkurenčnih sposob­ nosti podjetij v Sloveniji, v kateri avtorji (Snoj in soavtorji, 2004) na populaciji vseh podjetij v Sloveniji z nad 20 zaposlenimi ugotavljajo: da je 7,8 % podjetij uvrstilo uspešne procese razvijanja novih izdelkov med najpomembnej­ ših 5 dejavnikov tržnega nastopa, da so za 31,4 % vseh podjetij ti procesi dejavnik, pri katerem so boljši od konkurentov, za 20,1 % pa dejavnik, pri katerem so slabši od kon­ kurentov, da je pri polovici podjetij (49,7 %) stopnja inovativnosti njihovih izdelkov enaka kot pri konkurentih, pri 12,2 % pa slabša in da je v celotni populaciji tretjina podjetij, ki aktivno razvijajo nove izdelke in so zato vodil­ na na svojih trgih (33,6 %). S prispevkom želimo dodati kamenček v mozaik izboljšanja stanja na področju razvo­ ja novih izdelkov v podjetjih v Sloveniji, zato smo se osredotočili na kritičen prikaz vpliva in pomembnosti uporabe sistematičnega pro­ cesa za uspešen razvoj novih izdelkov v izbrani panogi. Velikost podjetij % inovativnih podjetij, ki so uvedla inovacijo3 % podjetij, ki so uvedla samo inovacijo izdelka % podjetij, ki so uvedla samo inovacijo postopka % podjetij, ki so uvedla nove izdelke in postopke % podjetij z nedokončano/ opuščeno inovacijsko dejavnostjo Slovenija 20,2 5,6 1,8 12,8 14,2 mala 12,0 4,3 0,9 6,8 7,8 srednje velika 27,3 6,7 3,2 17,5 19,2 velika 53,6 10,8 4,0 38,5 41,0 Opomba: Velikost podjetja je opredeljena s številom v njem zaposlenih oseb: - mala podjetja imajo 1-49 zaposlenih; - srednje velika podjetja imajo 50-249 zaposlenih; - velika podjetja imajo 250 in več zaposlenih. Preglednica 1 • Inovacijska dejavnost po velikosti podjetja v Sloveniji v obdobju 2001 -2 0 0 2 2 Nacionalni inovacijski sistem vpliva na inovacijsko sposobnost in dejavnost podjetij. V splošnem je opredeljen kot strukturni in funkcionalni profil naroda, ki določa njegovo inovativno sposobnost in ekonomsko učinkovitost (Park in Park, 2003). Obsega aktivnosti formalne inovacijske politike in ustanove v zvezi z inovacijami na ravni države, najrazličnejše ukrepe države za spodbujanje inovacij in podjetništva, vzpodbujanje povezav podjetij z raziskovalnimi institucijami, vzpodbujanje izobraževanja v smeri povečevanja inovativne sposobnosti prebivalstva, pospeševanje pravno administrativnega okvira za inoviranje in podjetništvo in podobno (povzeto po (Bučar, 2002)). 3 Po metodoloških pojasnilih SURS-a pomeni inovacija proces spreminjanja zamisli v izdelek, postopek ali storitev oziroma proces preoblikovanja ustvarjalnosti v dobiček. Inovacije zajemajo nove izdelke, postopke in storitve ter bistveno izboljšane izdelke, postopke in storitve. Inovacija je uvedena, ko se pojavi na trgu (inovacija izdelka, storitve) ali uporabi v okviru procesa (inovacija postopka). Izdelek, storitev ali postopek morajo biti novi ali bistveno izboljšani za podjetje, ni pa nujno, da so novi na trgu (SURS, 2005). 2 'TEORETIČNE OSNOVE V tujini so bile izvedene številne raziskave o raz­ voju novih izdelkov, natančneje o uporabljenih procesih pri razvoju novih izdelkov (Zirger in Maidique, 1990), (Cooper in Kleinschmidt, 1986), (Cooper, 1993), (Rothwell, 1994); o ključnih dejavnikih, ki vplivajo na uspešnost razvoja novih izdelkov (Cooper, 1975, 1982), (Cooper in Kleinschmidt, 1987, 1993, 1995, 2000), (Rothwell, 1976), (Di Benedetto, 1999); o trendih na področju razvoja novih izdelkov (Cooper, 1992), (Crawford, 1997), (Khurana in Rosenthal, 1997), (Swink, 2002); o merjenjih uspešnosti razvoja novih izdelkov (Griffin in Page, 1996) ipd. V nadaljevanju bomo povzeli nekatere njihove ugotovitve. 2.1 Opredelitev novih izdelkov in tipologije novih izdelkov Pri opredelitvah novih izdelkov najpogosteje naletimo na termina invencija in inovacija. (Kahn, 2001) ločuje invencijo, inovacijo in imi­ tacijo. Invencija še ni izdelek, zrel za trg, temveč je tehnično sredstvo z lastnostmi, sestavljenimi v oblike, ki omogočajo funkcijo. Značilnost in­ vencije je, da te lastnosti, oblike in funkcije lahko različno kakovostno zadovoljijo potrebe in hotenja ljudi v vlogi odjemalcev. Inovacija je po njem invencija z marketinškim programom, ki ponuja korist odjemalcu. Imitacija pa je po njem izdelek, ki predstavlja kopijo inovacije. Imitacija lahko stopnjuje lastnosti, oblike ali funkcijo obstoječe inovacije. (Mulej in Mulej, 1999) sta invencijo opredelila kot nov domislek, ki bi morda kdaj kasneje utegnil voditi h kakšni koristi za odjemalce in avtorje/lastnike. Ločita tudi potencialno ino­ vacijo in inovacijo. Potencialna inovacija je po njunem mnenju pojem, ki označuje tisto stop­ njo razvoja invencije v smeri k inovaciji, ko ima novost že vse lastnosti, potrebne za praktično uporabnost, ni pa še našla odjemalcev in zato še ni dala koristi niti odjemalcem niti avtorjem/ lastnikom. Inovacija pa je že našla svoje odje­ malce in se že dokazala za koristno. (Garcia in Calantone, 2002) sta pri oprede­ litvi inovacije izhajala iz tehnološke inovacije, katere bistvo je, da gre za iterativen proces, ki se začne z zaznavanjem novega trga in/ali s tržno priložnostjo za tehnološko invencijo in vodi v uspešen razvoj, proizvodnjo ter marke­ ting invencije. Avtorji razlikujejo različne tipe novih izdelkov in pri tem izhajajo iz različnih izhodišč. Najpo­ gosteje uporabljeno tipologijo novih izdelkov so razvili Booz, Allen in Hamilton leta 1982 (Cooper, 1993). Nove izdelke so ločili glede na stopnjo novosti z vidika podjetja in stopnjo no­ vosti z vidika trga, in sicer v nove izdelke na svetovni ravni, nove izdelke za podjetje, izbolj­ šanje izdelkov, dopolnitev vrste izdelkov, repozi- cioniranje/izboljšave izdelkov ter zmanjševanje stroškov. (Kahn, 2001) loči šest tipov novih izdelkov, in sicer: izboljšanje stroškov izdelka, iz­ boljšanje izdelka, širitev vrste, širitev trga, nove kategorije izdelkov in svetovno novi izdelki. Najširše pa zajema globino inovativnosti novih izdelkov tipologija, ki obsega makro (industri­ ja ) in mikro (podjetje) raven obravnave ter stopnjo novosti izdelkov z vidika tehnološke in marketinške diskontinuitete (Garcia in Calan­ tone, 2002). Avtorja sta oblikovala model ino­ vativnosti izdelka na dveh ravneh, ki ga pred­ stavljamo na sliki 1. Menila sta, da je cilj klasifikacije inovativnosti izdelka oblikovati razumevanje ustreznosti načina pristopa po­ djetja k razvoju in tržnemu uvajanju novih izdelkov. Kot je razvidno iz slike 1, sta postavila novost za odjemalca kot odsevni del inova­ tivnosti izdelka. Inovativnost izdelka sta opre­ delila kot stopnjo potencialne diskontinuitete, ki jo lahko ustvari nov izdelek (proces ali storitev) v marketinškem in/ali tehnološkem procesu (v poslovanju podjetja ali podjetij v panogi, v celotnem narodnem ali pa celo v svetovnem gospodarstvu, op.p.). Z makro vidika je inova­ tivnost novega izdelka sposobnost, da ustvari premike v znanosti in tehnologiji in/ali v tržni strukturi panoge (industrije, dejavnosti). Z mikro vidika je inovativnost novega izdelka sposobnost, da vpliva na obstoječe marke­ tinške in tehnološke vire, sposobnosti, znanja, spretnosti in strategije v podjetju. Na prvi ravni ločita inovativnost izdelka z makro in mikro vidika, na drugi pa inova­ tivnost z vidika marketinške in tehnološke di­ skontinuitete. Na makro ravni sta opredelila inovativnost izdelka glede na stopnjo novosti njegovih značilnosti na svetovni ravni ter na ravni panoge in trga. Diskontinuiteta na makro ravni je neodvisna od strukture ali strategije podjetja ter od razpoložljivih virov (sposobnosti in premoženja, op.p.)4, ki jih imajo v podjetju. Na mikro ravni sta inova­ tivnost izdelka opredelila kot stopnjo novosti njegovih značilnosti za podjetje ali odjemalce tega podjetja. Diskontinuiteta lahko nastane v katerikoli aktivnosti v strateškem ali tak- tično-operativnem managementu razvojno raziskovalne, marketinške, proizvodne ali katere druge temeljne poslovne funkcije v podjetju. Inovativnost izdelka na mikro ravni je pogojena z viri v podjetju. Seveda so po­ sledice diskontinuitete na strateški ravni vsekakor pomembnejše za obstoj, rast in razvoj podjetja (op.p). Tako sta lahko primera marketinške diskon­ tinuitete po mnenju avtorjev prodor z obsto­ ječim, spremenjenim ali popolnoma novim izdelkom na nov trg ali pa zahteva po novih marketinških sposobnostih v podjetju v zve­ zi z dogajanji na obstoječih in možnih trgih podjetja. Primeri tehnološke diskontinuitete pa so: uporaba delno spremenjenih ali popolnoma novih tehnoloških znanj, ki izhajajo iz nove paradigme v znanosti ali tehnologiji in jih je treba upoštevati pri razvi­ janju novih izdelkov, uporaba razvojno raziskovalnih virov z določeno stopnjo no­ vosti za podjetje ali pa uporaba proizvod­ nega procesa z določeno stopnjo novosti za podjetje. Slika 1 • Inovativnost izdelka kot faktorski model na dveh ravneh (Garcia in Calantone, 2002] 4 Več o virih podjetja na primer v Snoj, Gabrijan, 2004. Vhod: diskontinuiteta Izhod: Tip inovacije Makro marketinška diskontinuiteta Makro tehnološka diskontinuiteta Mikro marketinška diskontinuiteta Mikro tehnološka diskontinuiteta Radikalne inovacije Inovacije Majhne (angl. incremen­ tal) inovacije 1 1 1 1 1 0 0 1 0 1 0 0 1 0 0 1 0 1 0 1 0 1 0 1 1 0 1 0 0 1 1 1 0 1 0 0 0 1 1 0 0 1 0 0 1 0 0 0 1 0 0 0 1 0 0 1 Oznake: Vhod: 1 - obstaja , O - ne obstaja , Izhod: 1 - pozitivna identifikacija, O - negativna identifikacija. P reglednica 2 • Tip inovacije glede na vrsto diskontinuitete (Garcia in Calantone, 2002) Kot je razvidno iz preglednice 2, sta avtorja ločila: - Radikalne inovacije kot inovacije z marke­ tinško in tehnološko diskontinuiteto na makro in mikro ravni. - Inovacije, za katere je značilno, da povzro­ čijo marketinško ali tehnološko diskontinu­ iteto na makro ravni ter marketinško in/ali tehnološko diskontinuiteto na mikro ravni. - Majhne inovacije, ki vključujejo diskonti­ nuitete na mikro ravni in zajemajo iz­ boljšave izdelkov (lastnosti, prednosti, cena, proizvodnja, proces) v smeri inova­ cij, za katere je značilna uporaba obsto­ ječe tehnologije in delovanje na obsto­ ječih ciljnih trgih. 2.2 TVEGANJA PRI RAZVOJU NOVIH IZDELKOV Ne glede na to, kakšna je stopnja inovativno­ sti novega izdelka, je njegov razvoj vedno povezan in zaznan z visokimi stroški in tve­ ganji. (Halman idr., 2001) so na podlagi raziskave med vodji projektov novih izdelkov v ZDA opredelili 14 dejavnikov tveganja, s kat­ erimi se sooča podjetje pri razvoju novih izdelkov: 1. tveganje v zvezi z oblikovanjem tehnično ustreznega in zanesljivega izdelka 2. proizvodno tehnološko tveganje, 3. tveganje glede razvoja in komercialnega uspeha novega izdelka izhaja iz zanesljivosti in izvedljivosti ocen o komercialnem uspehu novega izdelka, 4. tveganje, povezano z odobritvijo odjemal­ ca oziroma, ali bo nov izdelek zadovoljil priča­ kovanja in vedenja odjemalcev, 5. organizacijsko tveganje je povezano z aktivno podporo, ki jo podjetje daje projektne­ mu timu, 6. tveganje nesprejema izdelka pri trgovinskih podjetjih, 7. tveganje, povezano z učinkovitostjo interne organiziranosti tima, ki razvija nov izdelek, 8. tveganje glede sprejetja novega izdelka pri širši javnosti (npr. pri mnenjskih vodjih, pojav pravnih ali političnih ovir, okoljskih prepovedi ipd.), 9. tveganje glede dobave surovin in distribu­ cije novega izdelka, 10. tveganje v zvezi z (re)akcijo konkurentov, 11. tveganje v zvezi z obvladovanjem ustrez­ ne tehnologije, 12. tveganje v zvezi s pozicijo projekta razvo­ ja novega izdelka v celotnem portfelju projek­ tov in njegovo usklajenostjo s poslovno strategijo, 13. tveganje, povezano s sodelovanjem z zu­ nanjimi sodelavci (npr. ustreznost njihovega truda in učinkov) in 14. tveganje v zvezi z uvajanjem novega izdel­ ka na ciljne trge (npr. tip in velikost trga). Bauerje leta 1960 (Snoj idr., 2004) opredelil tveganje kot dvodimenzionalen koncept, se­ stavljen iz negotovosti in negativnih posledic. Negotovosti razvoja novih izdelkov sta leta 1990 Monaert in Souder (Hart idr., 1999) razdelila v štiri temeljne tipe: - negotovosti z vidika odjemalcev (neure­ sničene zahteve odjemalcev), - negotovosti v zvezi s tehnologijo (ignorira­ nje tehničnih rešitev), - negotovosti v zvezi s konkurenco (pomanj­ kanje informacij o konkurenci) in - negotovosti v zvezi z viri (pomanjkanje in­ formacij o razpoložljivih virih). Kakovost in količina informacij, ki jih pridobi­ mo v procesu razvoja novega izdelka, vpliva­ ta na zmanjševanje negotovosti v zvezi z raz­ vojem tega izdelka (Craig in Hart, 1992). 2. 3 Proces razvoja novih izdelkov (Crawford in Di Benedetto, 2003) sta proces razvoja novih izdelkov opredelila kot kombi­ nacijo korakov/aktivnosti/odločitev/ciljev in podobnega, s katerimi v podjetju »ustvarijo« nov izdelek. Prvi formalno oblikovan proces razvoja novih izdelkovje nastal zaradi zahtev po: - zmanjšanju tveganja pri njihovem razvoju in - povečanju uspešnosti njihovega razvoja. Pri samem proučevanju procesa razvoja in tržnega uvajanja novih izdelkov so avtorji izhajali iz različnih zornih kotov, med njimi najbolj pogosto iz: marketinškega, zornega kota managementa (Kotier, 1980), (Craw­ ford, 1997), (Cooper, 1993) in inženirsko- oblikovalskega (Pugh, 1983), (Pahl in Beitz, 1984). Za nas je zanimiv marketinški zorni kot obravnave razvoja novih izdelkov, ki izpostav­ lja in hkrati pojasnjuje vlogo marketinga pri razvoju novih izdelkov. (Cooper, 1994) je pri raziskovanju prvih po­ javov formalno opredeljenih procesov razvi­ janja novih izdelkov v ZDA odkril prvo formai- no oblikovano shemo razvoja novih izdelkov, imenovano »phased review process«, v NASI v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Ker je bila NASA povezana s številnimi dobavitelji, so ta proces prevzela številna podjetja. Glavni značilnosti procesa razvijanja novih izdelkov v NASI sta bili razdeljenost procesa na ločene stopnje in revizijske točke. Proces je bil izrazi­ to tehnično-tehnološko zastavljen, brez vklju­ čenosti ostalih poslovnih funkcij vanj. Bil je zelo tog, zahteval je daljše časovno obdobje in je bil osredotočen na zmanjševanje teh- nično-tehnoloških tveganj. Proces se je z leti prilagajal zahtevam po ohranjanju konku­ renčnih prednosti podjetij pod vplivom hitrih sprememb na trgu. Danes se je narava tega procesa korenito spremenila. Naloge sistematičnega procesa pri razvoju novih izdelkovje (Kahn, 2001) strnil v: - prenos tehnologije v komercialno aplikaci­ jo. - združitev tehničnih značilnosti izdelka s potrebami trgov, - multifunkcionalno oblikovanje izdelka, - udejanjanje strategije podjetja s pomočjo razvoja novih izdelkov in - korektno kontrolo razvoja novega izdelka. Proces razvoja novih izdelkov je na splošno sestavljen iz petih stopenj, ki so jih različni avtorji (Crawford in Di Benedetto, 2003), (Moore in Pessemier, 1993), (Kotier, 1998), (Kuczmarski, 1996), (Kahn, 2001) različno poimenovali, vendar se vsebinsko ne razliku­ jejo. Splošne stopnje tega procesa so: - identifikacija priložnosti (ustvarjanje idej), - oblikovanje konceptov, - predtehnično ocenjevanje / ovrednotenje, tehnični razvoj in - uvajanje novih izdelkov na trge. Omenjeni avtorji postavljajo kot izhodišče za razvoj novih izdelkov strategije njihovega raz­ voja. Stopenjski proces razvoja novih izdelkov z odločitvenimi točkami Pomemben avtor na področju proučevanja procesov razvoja novih izdelkov in še posebej njihovega vpliva na uspešnost novih izdelkov na trgih je Cooper. Svoje številne raziskave je posvetil opredeljevanju ključnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešen razvoj novih izdelkov in oblikovanju procesa razvoja novih izdelkov, ki bo vodil v uspešen razvoj novih izdelkov. Na podlagi empiričnih raziskav je oblikoval splošen stopenjski proces razvoja novih izdelkov z odločitvenimi točkami (angl. Stage Gate Process), ki z vključenimi ključnimi dejavniki uspeha tvori operativni načrt iz­ vedbe razvoja novih izdelkov zaradi poveča­ nja njegove učinkovitosti (Cooper, 2001). Bistvo procesa je, da se v posamezni stopnji vzporedno združujejo aktivnosti, ki jih oprav­ ljajo ljudje iz različnih poslovnih funkcij v podjetju. Namen teh aktivnosti je zbiranje in­ formacij, ki pomagajo pri zmanjševanju nego­ tovosti v procesu razvoja novih izdelkov s ciljem razvoja novih izdelkov, ki so uspešni na trgih. Pridobljene informacije so podlaga za sprejemanje odločitev o nadaljevanju razvoja v odločitvenih točkah. Odločitvene točke V stopenjskem procesu razvoja novih izdel­ kov z odločitvenimi točkami so slednje bistvene za uspešen razvoj novih izdelkov (Cooper, 1993). Namen odločitvenih točk je sprejetje odločitve o nadaljevanju ali zaklju- čitvi razvoja novih izdelkov, sprejetje odločitve o prioritetah projektov, preverjanje kakovosti dotedanjih aktivnosti in sprejetje odločitve o nadaljnji poti razvoja ter določitev potrebnih virov za razvoj novih izdelkov. Vse odločitvene točke imajo skupno obliko. Sestavljene so iz vložkov, kriterijev in izidov. Vložki so podatki, kijih pridobimo z aktivnost­ mi v stopnji pred odločitveno točko in so osnova za odločanje. Običajno jih predstavi vodja projekta. Kriteriji so skupek ovir, kriteri­ jev ali vprašanj, na podlagi katerih se projekt oceni. Izidi vsebujejo odločitve: naprej / zak­ ljuči / zadrži / recikliraj ter načrt aktivnosti za naslednjo stopnjo razvoja novih izdelkov in opredelitev želenih podatkov za naslednjo odločitveno točko. Namen odločitvenih točk je sprejetje odločitve o nadaljevanju ali zak- Ijučitvi razvoja izdelka, o prioritetah projektov, preverjanje kakovosti dotedanjih aktivnosti in sprejetje odločitve o nadaljnji poti razvoja ter določitev virov. Ključni dejavniki uspešnega razvoja novih izdelkov V tujini so bile izvedene številne raziskave o uspehu/neuspehu novih izdelkov, ki doka­ zujejo, da obstajajo dejavniki, ki vplivajo na uspešnost razvoja. V Sloveniji je Bastič v letih 2000 in 2001 izvedel raziskavo o najpomemb­ nejših dejavnikih, ki vplivajo na uspeh oziroma neuspeh novih izdelkov, nastalih v podjetjih v Sloveniji o (Mulej idr., 2002). V raziskavo je bilo vključenih 177 podjetij z več kot 50 za­ poslenimi, ki so izpolnjevala zahtevane pogo­ je za razvoj in proizvodnjo novih izdelkov (Bastič, 2002). Izidi so pokazali, da imajo na uspeh novih izdelkov največji vpliv naslednji dejavniki: - strokovna izvedba tržnih raziskav, - razpoložljive informacije o trgu, - strokovno uvajanje novega izdelka na trg in - prednosti novega izdelka v obliki najugod­ nejšega razmerja med koristjo, ki jo nov izdelek nudi odjemalcu in njegovo ceno. Na podlagi številnih raziskav uspešnih in ne­ uspešnih novih izdelkov ter izvedenih primer­ jav med njimi je Cooper oblikoval 15 ključnih značilnosti uspešnega razvoja novih izdelkov (Cooper, 1993), v katerih so združeni dejavni­ ki, ki so jih številni raziskovalci opredelili kot ključne za uspešen razvoj novih izdelkov: 1. Edinstven izdelek, ki je diferenciran izdelek z edinstvenimi prednostmi in superiorno vred­ nostjo za odjemalca. Opredelitev edinstven­ osti in superiornosti za odjemalca mora izhajati iz globokega razumevanja njegovih potreb, hotenj in problemov. Na začetku raz­ voja je treba ugotoviti te potrebe, hotenja in probleme ter analizirati konkurenčne izdelke. Med razvojem pa je za potrditev edinstvenosti in superiornosti izdelka nujno potrebno nje­ govo nenehno testiranje in potrjevanje pri odjemalcih. 2. Tržna naravnanost kot temeljito razume­ vanje potreb in hotenj odjemalcev, značilnosti delovanja konkurentov in drugih lastnosti trgov ter povezanost med poslovnimi funkci­ jam i v podjetju je ključni vzrok uspeha novih izdelkov. Raziskave so pokazale, da je raven uporabe marketinških aktivnosti izrazito šibko točka v številnih podjetjih. Tržni uspeh novega izdelka izhaja iz tržne naravnanosti podjetja ki mora biti prisotna v celotnem procesu razvijanja novega izdelka. 3. Mednarodna usmerjenost pri razvoju nove­ ga izdelka, ki mora vključevati mednarodne projektne time ter globalne kriterije za spreje­ manje odločitev. 4. Boljše predrazvojno delo: odličnost izvedbe vseh predrazvojnih aktivnosti pomembno vpliva na čas razvoja in uspešnost novih izdelkov. 5. Korektna opredelitev izdelka pred samim razvojem mora vsebovati koncept izdelka, koristi za pomemben skupek odjemalcev, vsaj okvirno opredelitev ciljnega trga, strategijo pozicioniranja in njegove temeljne lastnosti, značilnosti ter zahteve v zvezi z delovanjem. To pomeni opredelitevjasnih vodil za stopnjo raz­ voja izdelka v ožjem smislu besede, za nadal­ jnjo komunikacijo in zagotovitev, da so pred- razvojne aktivnosti dejansko izvedene. 6. Dobro načrtovano in pravilno izpeljano uvajanje novega izdelka na trge: uvajanje nove­ ga izdelka na trge je rezultat marketinškega na­ črta, ki je integriran v proces razvoja novega izdelka in ga moramo začeti oblikovati že v prvih stopnjah razvoja tega izdelka. 7. Primerna organizacijska struktura in klima v podjetju, ki pozitivno vplivata na razvoj novega izdelka. 8. Podpora poslovodstva podjetja, ki sicer ne ne zagotavlja uspeha, nedvomno pa pomaga. Njegova vloga ni neposredno sodelovanje v razvoju, temveč v večji meri oblikovanje vizije, ciljev in strategij v zvezi z razvojem novega izdelka ter zagotovitev potrebnih virov. 9. Sinergija z obstoječimi tehnološkimi in marketinškimi viri (premoženjem in sposob­ nostmi) v podjetju. 10. Atraktivni ciljni trgi. Njihovo atraktivnost opredeljujejo tržni potencial ter število in tržna moč konkurentov. 11. Natančnejša selekcija projektov s pomoč­ jo profila uspešnega izdelka: kriterije za spre­ jemanje odločitev lahko izberemo s pomočjo analize uspešnih novih izdelkov iz preteklosti ali analize konkurentov. 12. Kontrola razvijanja novega izdelka: njen poudarek je na popolnosti, doslednosti in kakovosti izvedbe aktivnosti pri razvijanju novega izdelka, ki jo preverjamo na odlo­ čitvenih točkah. 13. Ustrezni viri: ustrezno število in kakovost človeških virov, ustrezni finančni viri, ustrez­ na raven tehnološkega znanja in oprem­ ljenosti, ustrezna raven managementa in podobno. 14. Hitrost razvoja, vendar ne na račun kako­ vosti: hitrost postaja čedalje pomembnejši dejavnik uspešnosti novega izdelka. 15. Stopenjski discipliniran razvoj: uporaba sistematičnega procesa pri razvoju novega izdelka pozitivno vpliva na hitrost in uspeš­ nost razvoja novega izdelka. Omenjene značilnosti je Cooper vključil v splošen stopenjski proces razvoja novih izdelkov v obliki kriterijev v odločitvenih točkah, aktivnosti v stopnjah ali na ravni oblikovanja strategije razvoja novih izdelkov. Teoretična izhodišča so potrdila kompleks­ nost razvoja novih izdelkov, ki v grobem združuje odprto neortodoksno razmišljanje, strateško odločanje, prevzemanje tveganja, sposobnost usklajevanja in povezovanja, tržno naravnanost, finančno uspešnost, naravnanost na optimiranje človeških virov, občutek za pravočasnost, motivacijsko energijo in podobno. 3 • RAZISKAVA UPORABE SISTEMATIČNEGA PROCESA RAZVOJA NOVIH IZDELKOV V INDUSTRIJI GRADBENEGA MATERIALA 3.1 Cilj, trditve in omejitve raziskave Cilj našega prispevka je prikazati trenutno stanje na področju razvoja novih izdelkov v industriji gradbenega materiala s poudarkom na uporabljenih procesih razvoja. Prikaz sta­ nja zajema: • uporabo sistematičnega procesa pri razvoju, • kakovost izvedbe posameznih aktivnosti v sklopu procesa razvoja, • kriterije, na podlagi katerih se odločajo v odločitvenih točkah, • vključevanje ključnih dejavnikov uspeha v procese razvoja novih izdelkov in • uspešnost razvoja novih izdelkov. Na podlagi zastavljenega cilja smo želeli pre­ veriti naslednje trditve: T l : V večini proučevanih podjetij (več kot 50 %) so mnenja, da vodi uporaba sistematičnega procesa razvoja novega izdelka v večjo uspeš­ nost novega izdelka. T2: V večini proučevanih podjetij (več kot 50 %) v procesu razvoja novih izdelkov ne upoštevajo ključnih dejavnikov za uspešnost razvoja novih izdelkov. T3: V večini proučevanih podjetij (več kot 50 %) ne uporabljajo sistematičnega procesa razvoja novih izdelkov. T4: Proučevana podjetja, ki uporabljajo siste­ matičen proces razvoja novih izdelkov, so uspešnejša od proučevanih podjetij, ki le-tega ne uporabljajo. Omejitve raziskave so: • relativno majhno število anketiranih podje­ tij, k ije posledica maloštevilne populacije teh podjetij, ki sodijo v industrijo gradbenega ma­ teriala v Sloveniji, • izbira zgolj podjetij z nad dvajset zaposleni­ mi, • zgolj pisno anketiranje anketirancev, • relativno majhno število vrnjenih vprašalni­ kov anketiranih podjetij in • relativna subjektivnost odgovorov kot po­ sledice zaznav in interpretacij anketirancev. 3.2 Postopek raziskave 3.2.1 Podjetja, vključena v raziskavo Število podjetij v Sloveniji, katerih pretežna dejavnost sodi v industrijo gradbenega mate­ riala, je bilo v letu 2003 po podatkih Gospo­ darske zbornice Slovenije 176. Skladno s Standardno klasifikacijo dejavnosti (SKD), ki je usklajena s klasifikacijo Evropske zveze (NACE), uvrščamo v industrijo gradbenega materiala podjetja s pretežno dejavnostjo industrijske proizvodnje s področij CB 14 in Dl 26 (delno). Sem sodijo podjetja iz področij: CB 14.110 - pridobivanje kamnin za grad­ bene namene, CB 14.210 - pridobivanje gramoza in peska, Dl 26.400 - proizvodnja keramičnih strešni­ kov, opeke ipd. za gradbeništvo, Dl 26.510 - proizvodnja cementa, Dl 26.520 - proizvodnja apna, Dl 26.610 - proizvodnja betonskih izdelkov za gradbeništvo, Dl 26.620 - proizvodnja betonskih izdelkov za gradbeništvo, Dl 26.630 - proizvodnja sveže betonske me­ šanice, Dl 26.640 - proizvodnja malte, Dl 26.650 - proizvodnja izdelkov iz vlakno- cementa, Dl 26.660 - proizvodnja drugih izdelkov iz betona, cementa, mavca, Dl 26.700 - obdelava naravnega kamna. Zaradi značilnosti obravnavanega problema v nalogi smo v raziskavo vključili celotno popu­ lacijo podjetij v industriji gradbenega materia­ la z več kot 20 zaposlenimi. Predpostavljamo, da se zaradi specifičnosti panoge podjetja z manj kot 20 zaposlenimi ne ukvarjajo s sistematičnim razvojem novih izdelkov. V raziskavo je bilo vključenih 36 podjetij. 3.2.2 Postopek zbiranja in obdelave podatkov ter odziv podjetij Raziskavo smo izvedli s pisnim anketiranjem. Vprašalnike smo naslovili na direktorje/vodje komerciale, marketinga/trženja oziroma na direktorje/vodje razvoja in raziskav. Zaradi časa dopustov smo jih pošiljali dvakrat. Prvič smojih razposlali konec meseca julija, drugič pa konec avgusta. Obakrat smo priložili fran- kirano ovojnico za vrnitev izpolnjenega vpra­ šalnika. Izidi anketiranja prikazujejo mnenja anketi­ rancev v anketiranih podjetjih v zvezi s proučevano vsebino. Pridobljene podatke smo kodirali, vnesli v bazo podatkov in jih analizirali s pomočjo programskih paketov SPSS in Excel. Vprašalnik je izpolnilo 18 podjetij. Dosegli smo odzivno stopnjo v višini 50 % vseh po­ djetij, vključenih v raziskavo. Eno izmed teh podjetij nam je vrnilo delno izpolnjen vprašal­ nik s pojasnilom, da ne razvijajo novih izdel­ kov. Ta vprašalnik smo iz nadaljnje analize izključili. Struktura podjetij po številu zapo­ slenih je prikazana v preglednici 3. Št. zaposlenih N % Do 100 10 58,8 101 - 150 3 17,7 151 -2 5 0 3 17,7 251 -4 0 0 0 0,0 Nad 401 1 5,9 Skupaj 17 100,0 Preglednica 3 • Struktura podjetij po številu zaposlenih 10 (58,8 %) proučevanih podjetij je imelo do 100 zaposlenih. Opis procesa razvoja novih izdelkov N % 1. Nimamo standardnega pristopa k razvoju novega izdelka. 6 35,3 2. Nimamo sistematičnega formalno dokumentiranega procesa, imamo pa jasno opredeljeno pot z nalogami/aktivnostmi, kijih moramo izpolniti pri razvoju izdelka. 4 23,5 3. Imamo sistematičen formalno dokumentiran proces razvoja novih izdelkov, v katerem sodelujejo zaposleni iz različnih področij, ki zaporedno opravljajo svoje naloge (ko ena funkcija zaključi svoje naloge, preda izide naslednji funkciji, ki opravi svoje naloge). 3 17,6 4. Imamo sistematičen formalno dokumentiran proces z natančno opredeljenimi stopnjami, na katerem istočasno dela multifunkcionalen tim ljudi. Ob zaključku posamezne stopnje vodstvo pregleda izide in da timu zeleno luč za prehod v naslednjo stopnjo ali zaustavi projekt. 4 23,5 Skupaj 17 100,0 Preglednica 6 • Obstoječi procesi razvoja novih izdelkov Promet v mrd SIT Deleži navedb (v %) do 1 5,9 1,1 - 2,5 64,7 2,6 - 5,0 11,8 5,1 - 7,5 5,9 7 ,6 -1 0 ,0 5,9 nad 10,0 5,9 Preglednica 4 • Struktura podjetij po velikosti prodaje v letu 2003 Struktura podjetij po velikosti prodaje, prikaza­ na v preglednici 4, nam kaže, daje imela veči­ na podjetij (64,7 %) v letu 2003 velikost pro­ daje od 1,1 do 2,5 milijarde tolarjev. 3.3 Izidi raziskave Pri proučevanju stanja v podjetjih na področju razvoja novih izdelkov smo se osredotočili na proces razvoja, pri čemer smo zajeli: • strategijo razvoja podjetja in novih izdel­ kov, • vrsto novih izdelkov, • uporabljen proces razvoja novih izdelkov, • kakovost izvedbe posameznih aktivnosti in • vključevanje ključnih dejavnikov uspeha v proces razvoja. 3.3.1 Strategija razvoja V anketiranih podjetjih smo preverili, ali imajo sprejeto strategijo razvoja podjetja in novih izdelkov. Strategije Deleži navedb (v %) Imajo Nimajo V pripravi Strategija razvoja podjetja 76,5 5,9 17,6 Strategija razvoja novih izdelkov 64,7 17,6 17,6 Preglednica 5 • Strategija razvoja podjetja in strategija razvoja novih izdelkov Rezultati, prikazani v preglednici 5, nam ka­ žejo, da ima manj anketiranih podjetij sprejeto strategijo razvoja novih izdelkov (64,7 %) kot strategijo razvoja podjetja (76,5 %). 3.3.2 Proces razvoja novih izdelkov Anketiranci so med štirimi alternativami izbra­ li opis, ki je najbolj ustrezal obstoječemu pro­ cesu razvoja novih izdelkov v njihovem podjetju. Opise procesov smo prilagodili po opisih v (Griffin, 1997), temelječih na običaj­ nih postopkih razvoja novih izdelkov v po­ djetjih v ZDA. _ L Z izidov v preglednici 6 je razvidno, da največ anketiranih podjetij (35,3 %) nima standard­ nega pristopa k razvoju novih izdelkov. 23,5 % podjetij nima sistematičnega formal­ no dokumentiranega procesa, ima pa jasno definirano pot. Najmanj podjetij (17,6 %) uporablja sistematičen proces z zaporednim opravljanjem nalog. Slaba četrtina (23,5 %) podjetij pa pri razvoju novih izdelkov uporab­ lja sistematičen formalno dokumentiran pro­ ces z natančno opredeljenimi stopnjami, na katerem istočasno dela multifunkcionalen tim ljudi. Anketirana podjetja lahko na podlagi teh re­ zultatov razdelimo v dve skupini, in sicer: - podjetja A, ki ne uporabljajo standardnega ali sistematično formalno dokumentira­ nega procesa razvoja novih izdelkov z oznako »A - brez SPRNI«. Mednje smo uvrstili podjetja, ki nimajo standardnega pristopa k razvoju novega izdelka in podjet­ ja, ki nimajo sistematičnega formalno doku­ mentiranega procesa, imajo pa jasno defi­ nirano pot z nalogami/aktivnostmi, ki jih morajo izpolniti pri razvoju izdelka. Sem sodi 58,8 % anketiranih podjetij. - podjetja B, ki uporabljajo sistematičen for­ malno dokumentiran proces razvoja novih 5 Vrsto in opis novih izdelkov smo povzeli po (Griffin in Page, 1997) izdelkov z oznako »B - uporabljajo SPRNI«. V to skupino podjetij sodijo tista, ki imajo sistematičen formalno dokumentiran pro­ ces razvoja novih izdelkov, v katerem so­ delujejo zaposleni iz različnih področij, ki zaporedno opravljajo svoje naloge (ko ena funkcija zaključi svoje naloge, preda rezul­ tate naslednji funkciji, ki opravi svoje na­ loge) in podjetja, ki imajo sistematičen formalno dokumentiran proces z natančno opredeljenimi stopnjami, na katerem isto­ časno dela multifunkcionalen tim ljudi. Ob zaključku posamezne stopnje vodstvo pre­ gleda izide in da timu zeleno luč za prehod v naslednjo stopnjo ali zaustavi projekt. V to skupino sodi 41,2 % anketiranih podjetij. Anketiranci so tudi ocenili povezavo med upo­ rabo sistematičnega procesa razvoja novih izdelkov in uspešnostjo novih izdelkov. Vsi anketiranci so se povsem strinjali s trditvijo, da uporaba sistematičnega procesa razvoja novih izdelkov vodi v večjo uspešnost novih izdelkov. 3.3.3 Vrsta novih izdelkov Anketiranci so izbrali vrsto novih izdelkov, v katero sodi najpomembnejši novi izdelek nji­ hovega podjetja5. Vrsta novih izdelkov N % Nov izdelek za podjetje/Nov izdelek, ki omogoči podjetju, da prvič vstopi na obstoječ trg. 6 35,3 Izboljšava obstoječega izdelka/Nov izdelek z večjo učinkovitostjo ali večjo zaznano vrednostjo, ki nadomesti obstoječ Izdelek. 6 35,3 Širitev vrste izdelka/Kopija obstoječega izdelka z lastnostmi, kijih originalen izdelek nima. Ne nadomesti obstoječega izdelka. 2 11,8 Repozicioniranje izdelka/Pozicioniranje obstoječega izdelka na nove trge ali nove segmente. 2 11,8 Zmanjšanje stroškov izdelka/Nov izdelek z enakim učinkom in nižjimi stroški. 1 5,9 Svetovna novost/Nov izdelek, ki oblikuje popolnoma nov trg. 0 0,0 Skupaj 17 100,0 Preglednica 7 • Vrsta najpomembnejšega novega izdelka Lestvica: 1 - zelo slabo, 7 - zelo dobro Preglednica 9 • Kakovost izvedbe posameznih aktivnosti v procesu razvoja novih izdelkov Kot lahko vidimo v preglednici 7, je 6 (35,3 %) podjetij svoj najpomembnejši novi izdelek uvrstilo v vrsto novega izdelka za podjetje. Prav toliko podjetij (35,3 %) meni, da sodi nji­ hov najpomembnejši novi izdelek v izboljšavo obstoječega izdelka. 2 (11,8%) sodelujoči podjetji sta ga uvrstili med širitev vrste izdelka, prav toliko (11,8 %) med repozicioniranje in 1 (5,9 %) med zmanjšanje stroškov izdelka. Primerjali smo tudi vrsto najpomembnejšega novega izdelka glede na uporabo sistematič­ nega procesa razvoja novih izdelkov (SPRNI). Vrsta novih izdelkov B-uporabljajo SPRNI A-brez SPRNI N % N % Nov izdelek za podjetje 4 57,1 2 20,0 Izboljšava obstoječega izdelka 2 28,6 4 40,0 Širitev vrste izdelka 0 0,0 2 20,0 Repozicioniranje izdelka 0 0,0 2 20,0 Zmanjšanje stroškov izdelka 1 14,3 0 0,0 Svetovna novost 0 0,0 0 0,0 Skupaj 7 100,0 10 100,0 Preglednica 8 • Vrsta najpomembnejšega novega izdelka glede na uporabo SPRNI Rezultati, prikazani v preglednici 8, so po­ kazali, da so 4 podjetja B (57,1 %), svoj naj­ pomembnejši nov izdelek uvrstila med nove izdelke za podjetje. Na drugi strani pa največ podjetij A (4 oziroma 40,0 %) uvršča svoj najpomembnejši nov izdelek med izboljšave obstoječega izdelka. Očitno pa je v zvezi s stopnjo novosti najpo­ membnejšega novega izdelka za podjetje v proučevani industriji slabše stanje pri pod­ jetjih A. 3.3.4 Izvedba aktivnosti Zanimal nas je tudi podrobnejši pregled izved­ be posameznih aktivnosti v procesu razvoja novih izdelkov, ki smo ga proučili z vprašanjem o kakovosti njihove izvedbe. Izhajali smo iz aktivnosti, ki jih je opredelil (Cooper, 1993) v stopenjskem modelu razvoja novih izdelkov z odločitvenimi točkami. Anketiranci so se na lestvici od 1 (zelo slabo) do 7 (zelo dobro) opredelili o kakovosti izvajanja posameznih aktivnosti v procesu razvoja novih izdelkov. Pri tem smo poudarili, naj se o kakovosti izvedbe opredelijo samo pri aktivnostih, kijih pri razvoju novega izdelka dejansko izvajajo. Iz preglednice 9 je razvidno, da večina podje­ tij izvaja vse naštete aktivnosti. Izjema so aktivnosti: rešetanje/presejanje idej, prelimi­ narna marketinška ocena in poslovna analiza pred uvajanjem na trg, kijih nekatera podjetja ne izvajajo (5,9 % podjetij pri vsaki aktivnosti). Preverili smo tudi, ali je kakovost izvedbe vseh aktivnosti v zvezi z razvojem novega izdelka po ocenah anketiranih statistično značilno višja pri podjetjih B v primerjavi s podjetji A. Srednje vrednosti, prikazane v preglednici 10, nakazujejo, da so v podjetjih B, ocenili kako­ vost izvedbe vseh aktivnosti z višjo oceno kot v podjetjih A. Na podlagi teh izidov smo s t-testom preverili, ali so razlike med srednjimi vrednostmi statistično značilne. Kot je razvidno iz preglednice 11, nam t-testza neodvisna vzorca z enakimi variancami z ver- U p o ra b a SPR N I N M SD Kakovost izvedbe vseh B - upo­ rabljajo SPRNI 7 5,2 0,61 aktivnosti A - brez SPRNI 10 4,4 0,58 Lestvica: 1 - zelo slabo, 7 - zelo dobro Preglednica 10 • Srednji vrednosti ocen kakovosti izvedbe vseh aktivnosti med podjetji Bin A jetnostjo p=0,05 potrjuje, da v povprečju anketiranci v podjetjih B, bolje ocenjujejo kakovost izvedbe vseh aktivnosti kot anketi­ ranci v podjetjih A. Preverili smo še srednje vrednosti ocen kakovosti izvedbe posameznih aktivnosti med proučevanima skupinama. Levenovtest enakosti variance T-testza dva neodvisna vzorca Domneve o enakosti varianc F Stopnja značilnosti T Stopinje prostosti St. značilnosti (dvo­ stranska) Domneva: enake variance 0,034 0,856 2,547 15,00 0,022* Vse aktivnosti Domneva: variance niso enake 2,523 12,62 0,026 * Statistično pomembne razlike pri p = 0,05. Preglednica 11 • Pomembnost razlik med srednjimi vrednostmi ocen kakovosti izvedbe vseh aktivnosti med podjetji B in A Aktivnosti razvoja novega izdelka Uporaba SPRNI N M SD Oblikovanje ideje B - uporabljajo SPRNI 7 5,3 0,95 A -b re z SPRNI 10 4,8 0,92 Rešetanje idej B - uporabljajo SPRNI 7 4,7 1,50 A - brez SPRNI 10 4,0 1,94 Preliminarna marketinška ocena B - uporabljajo SPRNI 7 5,0 0,82 A - brez SPRNI 10 4,1 1,66 Preliminarna tehnična ocena B - uporabljajo SPRNI 7 5,6 0,79 A -b re z SPRNI 10 4,4 1,96 Natančna marketinška analiza B - uporabljajo SPRNI 7 4,7 0,95 A - brez SPRNI 10 4,2 1,32 Natančna tehnična ocena B - uporabljajo SPRNI 7 5,4 1,13 A - brez SPRNI 10 4,8 0,92 Odločitev za razvoj B - uporabljajo SPRNI 7 5,0 1,29 A -b re z SPRNI 10 4,4 1,07 Razvoj B - uporabljajo SPRNI 7 4,1 1,68 A - brez SPRNI 10 3,9 0,99 Testiranje v podjetju B - uporabljajo SPRNI 7 5,1 1,77 A - brez SPRNI 10 4,3 1,25 Testiranje pri odjemalcih B - uporabljajo SPRNI 7 5,7 1,11 A -b re z SPRNI 10 4,8 1,14 Poskusna prodaja B - uporabljajo SPRNI 7 5,3 0,76 A - brez SPRNI 10 4,1 1,37 Poskusna proizvodnja B - uporabljajo SPRNI 7 5,7 0,95 A - brez SPRNI 10 4,9 0,74 Poslovna analiza pred uvajanjem na trg B - uporabljajo SPRNI 7 4,9 0,90 A - brez SPRNI 10 3,6 1,78 Proizvodnja B - uporabljajo SPRNI 7 5,7 0,95 A -b re z SPRNI 10 4,7 0,82 Uvajanje na trg B - uporabljajo SPRNI 7 5,7 0,49 A - brez SPRNI 10 5,3 1,06 Ocena razvoja po uvedbi na trg B - uporabljajo SPRNI 7 4,6 1,13 A - brez SPRNI 10 4,6 1,17 Lestvica: 1 - zelo slabo, 7 - zelo dobro Preglednica 12 • Srednje vrednosti ocen kakovosti izvedbe posameznih aktivnosti za podjetja B in A Iz preglednice 12 je razvidno, da so razen pri aktivnosti »ocena razvoja po uvedbi izdelka na trg«, anketiranci v podjetjih B bolje ocenili kakovost izvedbe posameznih aktivnosti kot anketiranci v podjetjih A. Preverili smo, ali so zaznane razlike med srednjimi vrednostmi statistično značilne. T-test za neodvisna vzor­ ca z enakimi variancami nam z verjetnostjo p=0,05 potrjuje, da anketiranci v podjetjih B v povprečju bolje ocenjujejo kakovost izvedbe poskusne prodaje, poskusne proizvodnje in proizvodnje kot anketiranci v podjetjih A. 3.3.5 Odločitvene točke Pregled literature je nakazal, da za uspešen razvoj novih izdelkov ni pomembna le kako­ vost izvedbe posameznih aktivnosti. Ključno vlogo igrajo točke odločanja o nadaljevanju oziroma zaključitvi razvoja novega izdelka. Zanimalo nas je, o čem se odločajo v proučevanih podjetjih v zaključnem delu posamezne stopnje. Iz preglednice 13 je razvidno, da se po naved­ bah anketirancev vsa podjetja odločajo o nadaljevanju ali zaključitvi razvoja novega izdelka. Večina podjetij (94,1 %) preverja uspešnost izvedenih aktivnosti in se odloča o smeri nadaljnjega razvoja. Večina podjetij (70,6 %) se odloča tudi o prioritetah razvoja posameznih novih izdelkov. Anketiranci so označili vse kriterije, na podlagi katerih se odločajo o nadaljevanju razvoja novega izdelka. Kriteriji predstavljajo izbor med kriteriji, ki sojih (Cooper idr., 1999) opre­ delili kot možne kriterije za sprejemanje odločitev v različnih odločitvenih točkah. Izidi so prikazani v preglednici 14. Rezultati, prikazani v preglednici 14, kažejo, da več kot 70 % vseh anketiranih podjetij pri svojih odločitvah o nadaljevanju razvoja nove­ ga izdelka uporablja naslednje kriterije: - ocenjen dobiček (88,2 %), - intenzivnost konkurence na trgu (76,5 %), - ocenjena povračilna doba (ROI) (76,5 %) in - obstoj potrebe za nov izdelek na trgu (70,6 %). V preglednici 14 je prikazana tudi primerjava uporabe kriterijev pri odločanju o nadalje­ vanju razvoja novega izdelka pri podjetjih B in A. Izidi pri podjetjih B, so pokazali, da: - se več kot 80 % podjetij o nadaljnjem razvo­ ju novega izdelka odloča na podlagi inten­ zivnosti konkurence na trgu (100,0 %), ocenjenega dobička (85,7 %), ocenjene povračilne dobe (ROI) (85,7 %) in zrelosti ciljnega trga (stopnja rasti trga) (85,7 %); - se več kot 70 % podjetij poleg tega odloča tudi na podlagi obstoja potrebe za nov izdelek na trgu (71,4 %), sinergije novega izdelka z ostalimi posli v podjetju (71,4 %) in usklajenostjo novega izdelka s strategijo razvoja podjetja (71,4 %). Podjetja A se najpogosteje odločajo o na­ daljnjem razvoju novega izdelka na podlagi ocenjenega dobička (90 %), ocenjene pov­ račilne dobe (70 %) in na podlagi obstoja potrebe za nov izdelek na trgu (70 %). Odločitev v zaključnem delu posamezne stopnje Deleži navedb (v %) da ne Nadaljevanje ali zaključitev razvoja novega izdelka 100,0 0,0 Uspešnost izvedenih aktivnosti in nadaljevanje razvoja novega izdelka 94,1 5,9 Prioriteta razvoja posameznih novih izdelkov 70,6 29,4 Preglednica 13 «Sprejemanje odločitev v zaključnem delu posamezne stopnje Uporabljeni kriteriji Deleži navedb (v %) Vsa podjetja B-uporabljajo SPRNI A- brez SPRNI Ocenjen dobiček 88,2 85,7 90,0 Intenzivnost konkurence na trgu 76,5 100,0 60,0 Ocenjena povračilna doba (ROI) 76,5 85,7 70,0 Obstoj potrebe za nov izdelek na trgu 70,6 71,4 70,0 Sinergija novega izdelka z ostalimi posli v podjetju 58,8 71,4 50,0 Obstoj komercialnih sposobnosti v podjetju 58,8 57,1 60,0 Obstoj tehnoloških sposobnosti v podjetju 58,8 57,1 60,0 Usklajenost novega izdelka s strategijo razvoja podjetja 52,9 71,4 40,0 Pričakovan strateški prispevek novega izdelka podjetju 47,1 42,9 50,0 Razpoložljivost ljudi in njihove sposobnosti 47,1 28,6 60,0 Zrelost ciljnega trga (stopnja rasti trga) 41,2 85,7 10,0 Življenjska doba izdelka na ciljnem trgu 41,2 57,1 30,0 Kompleksnost programa novega izdelka 29,4 42,9 20,0 Ocenjen čas od začetka razvoja do lansiranja 29,4 28,6 30,0 Zakonsko, socialno in politično okolje 17,6 33,0 20,0 Velikost tehnološke vrzeli 17,6 28,6 10,0 Preglednica 14 • Odstotki podjetij, ki uporabljajo posamezne kriterije pri odločanju o nadaljevanju razvoja novega izdelka Trditve Deleži navedb (%) 1 2 3 4 5 6 7 Večina naših novih izdelkov ima edinstveno prednost in odjemalcem predstavlja edinstvene koristi. 5,9 11,8 23,5 41,2 5,9 11,8 0,0 Pred razvojem vsakega novega izdelka oblikujemo natančno opredelitev izdelka: uskladimo in definiramo ciljni trg, koncept izdelka, njegove prednosti, lastnosti in zahteve povezane z njim. 0,0 5,9 5,9 23,5 35,3 29,4 0,0 Ciljni trgi naših novih izdelkov so atraktivni z vidika tržnega potenciala ter števila in moči konkurentov. 0,0 11,8 0,0 17,6 41,2 11,8 17,6 Razvoj novih izdelkov v našem podjetju je tržno usmerjen (poudarek dajemo tržnim raziskavam in preizkusu koncepta/ prototipa pri odjemalcih). 0,0 0,0 5,9 41,2 35,3 11,8 5,9 Med razvojem novih izdelkov ves čas sodelujemo z odjemalci - testiranje ideje/koncepta, prototipa, marketinškega načrta itd. 0,0 5,9 5,9 35,3 17,6 17,6 17,6 V procesu razvoja novih izdelkov kakovostno izvedemo vse pred-razvojne aktivnosti, ki vključujejo tržne študije, tehnično oceno, finančno in poslovno analizo. 0,0 5,9 11,8 29,4 41,2 11,8 0,0 Projekti razvoja novih izdelkov so v sinergiji z obstoječimi tehnološkimi in marketinškimi viri ter sposobnostmi v podjetju. 0,0 0,0 5,9 5,9 52,9 23,5 11,8 Razvoj novih izdelkov v našem podjeljuje mednarodno naravnan. 0,0 0,0 17,6 11,8 29,4 35,3 5,9 Uvajanje izdelka na trg je rezultat marketinškega načrta, kije integriran v proces razvoja novega izdelka in ga začnemo oblikovati že v prvih stopnjah razvoja. 0,0 0,0 11,8 29,4 41,2 11,8 5,9 Podjetje ima ustrezne (število in kakovost) človeške vire ter ustrezne finančne vire za razvoj novih izdelkov. 5,9 17,6 41,2 5,9 17,6 11,8 0,0 V vseh stopnjah razvoja novih izdelkov sodelujejo zaposleni iz različnih funkcij. 0,0 0,0 11,8 5,9 35,3 29,4 17,6 Organizacijska struktura in klima v podjetju pozitivno vplivata na razvoj novih izdelkov. 5,9 0,0 5,9 29,4 23,5 23,5 11,8 Vodstvo podjetja podpira razvoj novih izdelkov ter oblikuje vizijo, cilje in strategijo za razvoj. 0,0 0,0 0,0 5,9 41,2 23,5 29,4 V zvezi z razvojem novih izdelkov izvajamo kontrolo, katere poudarek je na popolnosti, doslednosti in kakovosti izvedbe posameznih aktivnosti. 0,0 5,9 11,8 29,4 29,4 11,8 11,8 Lestvica: 1 - sploh se ne strinjam, 7 - zelo se strinjam Preglednica 15 • Deleži strinjanja/nestrinjanja s trditvami o procesu razvoja novih izdelkov 3.3.6 Vključevanje ključnih dejavnikov uspešnega razvoja novih izdelkov v proces razvoja (Cooper, 1993) je s pomočjo številnih raz­ iskav opredelil ključne dejavnike, ki vplivajo na uspešen proces razvoja novih izdelkov. Z namenom, da preverimo, v kolikšni meri jih v proces razvoja novih izdelkov vključujejo v proučevanih podjetjih, smo anketirance zaprosili za oceno strinjanja/nestrinjanja s posameznimi trditvami, ki so dejansko jedrnati opisi ključnih dejavnikov. Pri tem je ocena 1 pomenila, da se s trditvijo sploh ne strinjajo, ocena 7 pa, da se s trditvijo zelo strinjajo. Deleži strinjanja/nestrinjanja so pri­ kazani v preglednici 15. Preverili smo, ali se strinjanje z vsemi trditva­ mi v povprečju razlikuje glede na to, ali pod­ jetja uporabljajo SPRNI. Uporaba SPRNI N M SD Vse trditve B - upo­ rabljajo SPRNI 7 4,5 0,64 A-brez SPRNI 10 3,9 0,37 Lestvica: 1 - sploh se ne strinjam, 7 - zelo se strinjam Preglednica 16 • Srednji vrednosti ocen strinjanja z vsemi trditvami v podjetjih B in A V preglednici 16 prikazujemo srednje vred­ nosti (M) stopenj strinjanja/nestrinjanja z vsemi trditvami v podjetjih B in A. Sred= nje vrednosti nakazujejo, da se v podjetjih, ki uporabljajo sistematični proces razvoja novih izdelkov, v večji meri strinjajo z vsemi trditvami kot v podjetjih, ki ga ne uporab­ ljajo. Na podlagi teh rezultatov smo preverili, ali so razlike med srednjima vrednostma sta­ tistično značilne. T-test za neodvisna vzorca z enakimi variancami nam z verjetnostjo p=0,05 potrjuje, da se v povprečju anketi­ ranci v podjetjih B v večji meri strinjajo z vsemi trditvami o procesu razvoja novih izdelkov kot anketiranci v podjetjih A. Na podlagi teh rezultatov smo preverili srednje vrednosti strinjanja s posameznimi trditvami med proučevanima skupinama. Izidi v preglednici 17 kažejo, da se v pov­ prečju anketiranci v podjetjih B bolj strinjajo s posameznimi trditvami kot anketiranci v pod­ jetjih A. Izjemi sta le trditvi "Ciljni trgi naših strinjajo s trditvijo "V zvezi z razvojem novih izdelkov izvajamo kontrolo, katere poudarekje na popolnosti, doslednosti in kakovosti iz­ vedbe posameznih aktivnosti" kot anketiranci v podjetjih A. Poleg tega nam t-test z verjet­ nostjo p=0,01 potrjuje, da se anketiranci v podjetjih B, v povprečju bolj strinjajo s trditvijo "Projekti razvoja novih izdelkov so v sinergiji z obstoječimi tehnološkimi in marketinškimi viri ter sposobnostmi v podjetju« in s trditvijo "Podjetje ima ustrezne (število in kakovost) človeške ter finančne vire za razvoj novih izdelkov" kot anketiranci v podjetjih A. 3.3.7 Vpliv uporabe sistematičnega procesa razvoja novih izdelkov na uspešnost razvoja novih izdelkov Primerjali smo srednje vrednosti po posa­ meznih kazalcih uspešnega razvoja novih izdelkov med podjetji B in A. Izidi v preglednici 18 nam kažejo, da so podjetja B, v primerjavi s podjetji A: - v povprečju dlje časa razvijala nove izdelke; - v zadnjih petih letih v povprečju plasirala več novih izdelkov, ki so bili uspešni na trgu; - imela v letu 2003 v povprečju večji delež prodaje, ustvarjen z novimi izdelki, mlajšimi od 5 let; - imela v letu 2003 v povprečju večji delež dobička, ustvarjen z novimi izdelki, mlajšimi od 5 let. Preverili smo, ali so zaznane razlike v srednjih vrednostih kazalnikov uspešnosti razvoja novih izdelkov statistično pomembne. Iz preglednice 19 lahko razberemo, da s T-te- stom za neodvisna vzorca z enakimi varian­ cami ne moremo potrditi statistične pomemb­ nosti zaznanih razlik v izbranih kazalnikih uspešnosti. Preverili smo še delež uspešnih novih izdelkov med vsemi novimi izdelki, uvedenimi na trg v zadnjih petih letih pri podjetjih B in A. novih izdelkov so atraktivni z vidika tržnega potenciala ter števila in moči konkurentov" in "Razvoj novih izdelkov v našem podjetju je mednarodno usmerjen". Na tej osnovi lahko trdimo, da podjetja B, večji meri upoštevajo ključne dejavnike uspeha novih izdelkov kot podjetja, ki SPRNI ne uporabljajo. S t-testom smo preverili, ali so razlike med srednjimi vrednostmi statistično značilne. T-test nam za neodvisna vzorca z enakimi variancami z verjetnostjo p=0,05 potrjuje, da se anketiranci v podjetjih B v povprečju bolj Kazalci uspešnosti razvoja novih izdelkov Uporaba SPRNI N M SD KI Čas od oblikovanja ideje do uvedbe izdelka na trg (v letih) B - uporabljajo SPRNI 7 2,6 1,13 A-brez SPRNI 10 2,2 0,88 K2 Število uvedenih izdelkov na trg v zadnjih petih letih, ki so bili tržno uspešni B-uporabljajo SPRNI 7 4,7 4,79 A-brez SPRNI 10 2,7 2,58 K3 Delež prodaje v letu 2003, ustvarjen z novimi izdelki, mlajšimi od 5 let (v %) B-uporabljajo SPRNI 7 26,7 16,11 A-brez SPRNI 10 15,8 12,00 K4 Delež dobička v letu 2003, ustvarjen z novimi izdelki, mlajšimi od 5 let (v %) B-uporabljajo SPRNI 7 32,1 17,96 A-brez SPRNI 10 18,3 20,98 Preglednica 18 • Primerjava srednjih vrednosti kazalnikov uspešnosti razvoja novih izdelkov med podjetji B in A Trditve Uporabo SPRNI N M SD Večina naših novih izdelkov ima edinstveno prednost in odjemalcem predstavlja edinstvene koristi. B - uporabljajo SPRNI 7 4,1 1,07 A -b re z SPRNI 10 3,3 1,42 Pred razvojem vsakega novega izdelka oblikujemo natančno opredelitev izdelka: uskladimo in opredelimo ciljni trg, koncept izdelka, njegove prednosti, lastnosti in zahteve povezane z njim. B - uporabljajo SPRNI 7 4,9 0,90 A - brez SPRNI 10 4,7 1,34 Ciljni trgi naših novih izdelkov so atraktivni z vidika tržnega potenciala ter števila in moči konkurentov. B - uporabljajo SPRNI 7 4,9 1,57 A - brez SPRNI 10 5,0 1,49 Razvoj novih izdelkov v našem podjetju je tržno usmerjen (poudarek dajemo tržnim raziskavam in študijam ter preizkusu koncepta/prototipa pri odjemalcih). B - uporabljajo SPRNI 7 5,1 1,07 A - brez SPRNI 10 4,4 0,84 Med razvojem novih izdelkov ves čas sodelujemo z odjemalci pri testiranju ideje/koncepta, prototipa, marketinškega načrta itd. B - uporabljajo SPRNI 7 5,3 1,11 A -b re z SPRNI 10 4,6 1,65 V procesu razvoja kakovostno izvedemo vse pred-razvojne aktivnosti, ki vključujejo tržne študije, tehnično oceno, finančno in poslovno analizo. B - uporabljajo SPRNI 7 4,7 0,76 A - brez SPRNI 10 4,2 1,23 Projekti razvoja novih izdelkov so v sinergiji z obstoječimi tehnološkimi in marketinškimi viri ter sposobnostmi v podjetju. B - uporabljajo SPRNI 7 6,0 0,82 A -b re z SPRNI 10 4,8 0,79 Razvoj novih izdelkov v našem podjetju je mednarodno usmerjen. B - uporabljajo SPRNI 7 5,0 1,15 A-brez SPRNI 10 5,0 1,33 Uvajanje izdelka na trg je rezultat marketinškega načrta, kije integriran v proces razvoja in ga začnemo oblikovati že v prvih stopnjah razvoja. B - uporabljajo SPRNI 7 4,9 1,35 A - brez SPRNI 10 4,6 0,84 Podjetje ima ustrezne (število in kakovost) človeške vire ter ustrezne finančne vire za razvoj novih izdelkov. B - uporabljajo SPRNI 7 4,6 1,51 A - brez SPRNI 10 2,7 0,82 V vseh stopnjah razvoja novih izdelkov sodelujejo zaposleni iz različnih funkcij. B - uporabljajo SPRNI 7 5,9 0,90 A - brez SPRNI 10 5,0 1,33 Organizacijska struktura in klima v podjetju pozitivno vplivata na razvoj novih izdelkov. B - uporabljajo SPRNI 7 5,3 1,25 A -b re z SPRNI 10 4,5 1,65 Vodstvo podjetja podpira razvoj novih izdelkov ter oblikuje vizijo, cilje in strategijo za razvoj. B - uporabljajo SPRNI 7 6,0 1,00 A - b r e z SPRNI 10 5,6 0,97 V zvezi z razvojem novih izdelkov izvajamo kontrolo, katere poudarekje na popolnosti, doslednosti in kakovosti izvedbe posameznih aktivnosti. B - uporabljajo SPRNI 7 5,4 1,51 A - brez SPRNI 10 4,1 0,99 Leslvica: 1 - sploh se ne strinjam, 7 - zelo se strinjam Preglednica 17 • Srednje vrednosti strinjanja/nestrinjanja s posameznimi trditvami o procesu razvoja novih izdelkov v podjetjih B in A Domneve o enakosti varianc Levenov test enakosti variance T-test F Stopnjaznačilnosti T Stopinje prostosti St. značilnosti (dvo­ stranska) KI Domneva: enake variance 1,377 0,259 0,863 15,0 0,402 Domneva: variance niso enake 0,824 10,9 0,428 K2 Domneva: enake variance 1,530 0,235 1,126 15,0 0,278 Domneva: variance niso enake 1,015 8,5 0,338 K3 Domneva: enake variance 2,267 0,153 1,606 15,0 0,129 Domneva: variance niso enake 1,521 10,5 0,158 K4 Domneva: enake variance 0,086 0,774 1,417 15,0 0,177 Domneva: variance niso enake 1,459 14,3 0,166 Preglednica 19 • Pomembnost razlik med srednjimi vrednostmi kazalnikov uspešnosti razvoja novih izdelkov med podjetji B in A Delež (v % ) pod 2 0 % 2 1 -4 0 % 4 1 -6 0 % nad 61 % brez od­ govora B - upo­ rabljajo SPRNI 14,3 28,6 14,3 42,9 0,0 A - brez SPRNI 60,0 10,0 20,0 0,0 10,0 Preglednica 20 • Delež uspešnih novih izdelkov med vsemi novimi izdelki, vsemi novimi izdelki, uvedenimi na trg v zadnjih petih letih pri podjetjih B in A Rezultati, prikazani v preglednici 20 so pokaza­ li, da ima 85,7 % podjetij B ta delež nad 20 %. Pri 60 % podjetij A je ta delež pod 20 odstotki. 4 • SKLEP V raziskavi smo proučevali značilnosti razvoja novih izdelkov na vzorcu podjetij z nad dvajset zaposlenimi v industriji gradbenega materiala v Sloveniji. Izidi raziskave kažejo, da tudi v proučevani industriji, podobno kot v gospo­ darstvu v Sloveniji, nasploh prevladujejo pod­ jetja, katerih najpomembejši izdelki ne sodijo med izrazite novosti za njihove dejanske, kaj šele za možne trge. Sicer je v industriji gradbenega materiala v proučevanemu vzorcu podjetij z nad dvajset za­ poslenimi tistih, ki uporabljajo SPRNI, manj kot polovica (41,2 %) anketiranih podjetij. Večina podjetij (94,1 %) preverja uspešnost izvedenih aktivnosti na področju razvoja novih izdelkov in se odloča o smeri nadaljnjega razvoja. Izidi naše empirične raziskave so potrdili šte­ vilne prednosti po proučevanih značilnostih, ki jih imajo proučevana podjetja, ki uporabljajo sistematični razvoj novih izdelkov v primerjavi s tistimi, ki nimajo sistematičnega razvoja novih izdelkov. Potrdili smo trditvi, d a : • so v večini anketiranih podjetij (več kot 50 %) mnenja, da vodi uporaba SPRNI v več­ jo uspešnost novega izdelka; • v večini anketiranih podjetij (več kot 50 %) ne uporabljajo SPRNI. Trditve, da v večini anketiranih podjetij (več kot 50 %) v procesu razvoja novih izdelkov ne upoštevajo ključnih dejavnikov za uspešnost razvoja novih izdelkov, nismo potrdili. Trditve, da so proučevana podjetja, ki upora­ bljajo sistematičen proces razvoja novih izdel­ kov, uspešnejša od proučevanih podjetij, ki le- tega ne uporabljajo, nismo potrdili. Rezultati so pokazali, da imajo podjetja, ki uporabljajo si­ stematičen proces razvoja novih izdelkov, bolj­ ši delež uspešnih novih izdelkov med vsemi novimi izdelki, uvedenimi na trg v zadnjih petih letih od podjetij, ki sistematičnega procesa ne uporabljajo. Zaznane razlike so bile tudi razlike v izbranih kazalnikih uspešnosti novih izdelkov v prid podjetjem, ki uporabljajo sistematičen proces razvoja novih izdelkov, vendar te razlike niso bile statistično pomembne. Ugotovili smo še, da: • je kakovost izvedbe vseh aktivnosti v zvezi z razvojem novega izdelka po ocenah anketiranih statistično značilno višja pri podjetjih, ki upora­ bljajo sistematični proces razvoja novih izdelkov v primerjavi s tistimi, ki ga ne uporabljajo; • več kot 70 % vseh anketiranih podjetij pri svojih odločitvah o nadaljevanju razvoja nove­ ga izdelka uporablja naslednje kriterije: oce­ njen dobiček, intenzivnost konkurence na trgu, ocenjena povračilna doba in obstoj potrebe za nov izdelek na trgu; • je delež podjetij, ki uporabljajo sistematičen proces razvoja novih izdelkov, v primerjavi s tistimi, ki ga ne uporabljajo, bistveno višji pri večini navedenih kriterijev pri odločitvah o nadaljevanju razvoja novega izdelka; • da podjetja, ki uporabljajo sistematičen proces razvoja novih izdelkov, v večji meri upoštevajo ključne dejavnike uspeha novih izdelkov kot podjetja, ki sistematičnega proce­ sa razvoja novih izdelkov ne uporabljajo; • da v podjetjih, ki uporabljajo sistematičen proces razvoja novih izdelkov v primerjavi s tistimi, ki ga ne uporabljajo: - bolje izvajajo kontrolo popolnosti, do­ slednosti in kakovosti izvedbe posa­ meznih aktivnosti, - v večji meri upoštevajo ključne dejavnike uspeha novih izdelkov, - uporabljajo projekte razvoja novih izdel­ kov, ki so bolj v sinergiji z obstoječimi tehnološkimi in marketinškimi viri ter sposobnostmi v podjetju, - imajo ustreznejše človeške ter finančne vire za razvoj novih izdelkov; - v povprečju dalj časa razvijajo nove izdelke, - so v zadnjih petih letih v povprečju pla­ sirali več novih izdelkov, ki so bili uspešni na trgu, - imeli v letu 2003 v povprečju večji delež prodaje, ustvarjen z novimi izdelki, mlaj­ šimi od 5 letin - imeli v letu 2003 v povprečju večji delež dobička, ustvarjen z novimi izdelki, mlaj­ šimi od 5 let. 7 • LITERATURA Bastič, M., Analiza slovenskih izvoznih izdelkov z okoljskega vidika, Naše gospodarstvo, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, št. 3-4, str. 249-260, 2002 . Bučar, M., Podjetniki, inoviranje in država, Podjetnik, letnik 11, št. 2, str. 14-19,2002. Cooper, R. G., Why new products foil?, Industrial Marketing Management, Elsevier Sequoia S.A., št. 4, str. 315-326,1975. Cooper, R. G„ New product success in industrial firms, Industrial Marketing Management, Elsevier Sequoia S.A., št. 11, str. 215-223,1982. Cooper, R. G„ Winning at New Products. Accelerating the Process from Idea to Launch, Addison-Wesley Publishing Company, 1993. Cooper, R. G„ Perspective. Third-Generation New Products Processes, The Journal of Product Innovation Management, Elsevier Sequoia S.A., št. 11 str. 3-14,1994. Cooper, R. G„ Fixing the fuzzy front end of the new product process: Building the business..., CMA Management, Society of Management Accountants of Canada, letnik 71, št. 8, str. 21-23,1997. Cooper, R. G., Winning at New Products. Accelerating the Process from Idea to Launch, Perseus Publishing Cambridge, 2001. Cooper, R. G., Kleinschmidt, E. J., An investigation into the New Product Process: Steps, Defeciences, and Impact, The Journal of Product Innovation Management, Elsevier Sequoia S.A., št. 3, str. 71 -85,1986. Cooper, R.G., Kleinschmidt, E.J., New Products: What separates Winners from Losers?, The Journal of Product Innovation Management, Elsevier Sequoia S.A., št. 4, str. 169-184,1987. Cooper, R. G., Kleinschmidt, E.J., Major New Products: What distinguishes the Winners in the Chemical Industry?, The Journal of Product Innovation Management, Elsevier Sequoia S.A., št. 10, str. 90-111,1993. Cooper, R.G., Kleinschmidt, E. J., Benchmarking the Firm's Critical Success Factors in New Product Development, The Journal of Product Innovation Management, Elsevier Sequoia S.A., št. 12, str. 374-391,1995. Cooper, R. G., in Kleinschmidt, E. J., New Product Performance: What Distinguishes the Star Products?, Australian Journal of Management, Australian Graduate School of Management, letnik 25, št. 1, str. 17-46,2000. Craig, A., FHart, S., Where to Now in New Product Development Research?, European Journal of Marketing, MCB UP Limited (MCB), letnik 26, št. 11, str. 1-49,1992. Crawford, C. M., The Hidden Costs of Accelerated Product Development., The Journal of Product Innovation Management, Elsevier Sequoia S.A., št. 9, str. 188-199,1992. -Crawford, C. M„ New Products Management. Fifth Edition., Chicago: Richard D. Irwin, a Times Mirror Higher Education Group, Inc., 1997. Crawford, C. M„ Di Benedetto, A., New Products Management. Seventh Edition., McGraw-Hill Companies., 2003. Di Benedetto, A.C., Identifying the Key Success Factors in New Product Launch, The Journal of Product Innovation Management, Elsevier Sequoia S.A., št. 16, str. 530-544,1999. Garcia, R., Calantone, R., A critical look at technological innovation typology and innovativeness, The Journal of Product Innovation Management, Elsevier Sequoia S.A., št. 19, str. 110-132,2002. Griffin, A., PDMA Research on New Product Development Practices: Updating Trends and Benchmarking Best Practices, The Journal of Product Innovation Management, Elsevier Sequoia S.A., št. 14, str. 429-458,1997. Griffin, A., Page, A.L., PDMA Success Measurement Project: Recommended Measures for Product Development Success and Failure, The Journal of Product Innovation Management, Elsevier Sequoia S.A., št. 13, str. 478-496,1996. Halman, J.I.M., Keizer, J. A., Song, M., Conference »The future of Innovation Studies«. Eindhoven University of Technology, the Netherlands, 2001. Hart, S., Tzokas, N., Saren, M„ The effectiveness of market information in enhancing new product success rates, European Journal of Innovation Management, MCB UP Limited (MCB), letnik 2, št. 1, str. 20-35.1999. Hunt, S. D., Morgan, R.M., The Comparative Advantage Theory of Competition, Journal of Marketing, American Marketing Association, letnik 59, št. 2, str. 1-15,1995. Kahn, K.B., Product planning essentials. Sage publications, Inc., 2001. Khurana, A., Rosenthal, S.R., Integrating the fuzzy front end of new product development, MIT Sloan Management Review, Massachusetts Institute of Technology, letnik 38, št. 2, str. 103-120,1997. Kotier, P, Marketing Management, Ljubljana: Slovenska knjiga, 1998. Kuczmarski, D.T., Innovation. Leadership strategies for the Competitive Edge, NTC Publishing Group, 1996. Moore, W. L, Pessemier, E.A., Product Planning Management: Designing and Delivering Value, New York: McGraw-hill Inc., 1993. Mulej, N., Mulej, M., Tipologija možnosti za trženje invencij, potencialnih inovacij in inovacij., 4. marketinška konferenca, DMS, str. 147-153,1999. Mulej, M., Ženko, Z., Bastič, M., Knez-Reidl, J., Mulej, N„ Koliko inovativna sta poslovanje slovenskih proizvodnih podjetij in njihov management?, Naše gospodarstvo, Ekonomsko-poslovna fakulteta Maribor, št. 3-4, str. 217-237,2002. Pahl, G., Beitz, W., Engineering Design, London: The Design Council, 1984. Park, Y, Park, G„ When does a national innovation system start to exhibit systemic behaviour?, Industry and Innovation, Industrial Relations Research Centre, letnik 10, št. 4, str. 403-414,2003. Pugh, S„ Design Activity Model, Engineering Design Centre, Loughborough University of Technology, 1983. Rothwell, R.. The Hungarian SAPPHO: some comments and comparisons, Research Policy, Elsevier Sequoia S.A., št. 3, str. 30-38,1976. Rothwell, R., Towards the Fifth-generation Innovation Process, International Marketing Review, MCB UP Limited (MCB), letnik 11, št. 1, str. 7-31,1994. Snoj, B., Gabrijan, V, Zbrano gradivo za predmet Osnove marketinga. 1. del,, Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, maj 2004. Snoj, B., Pisnik-Korda, A., Mumel, D., The relationships among perceived quality, perceived risk and perceived product value, Journal of Product & Brand Management, MCB UP Limited (MCB), letnik 13, št. 3, str. 156-167,2004. Snoj, B., Gabrijan, V., Mumel, D„ Pisnik-Korda, A„ Tržni vidiki konkurenčnih sposobnosti podjetij v Sloveniji, Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta, Institut za marketing, 2004. SURS, Raziskovanje in razvoj, znanost in tehnologija, Prva statistična objava, št. 38.2004. Swink, M., Product development-faster, on-time, Research Technology Management, Industrial Research Institute, Inc., letnik 45, št. 4, str. 50-58, 2002 . Zirger, B.J., Maidique, M. A., Model of new product development: An empirical test, Management Science, Institute for Operations Research and the Management Sciences, letnik 36, št. 7, str. 867-883,1990. uabilo na 27. sborouanje SDGK Slovensko društvo gradbenih konstruktorjev g ra d b e n ih N onstruh irorjeu S lo u e n i Je Bled, hotel Golf 27.-28. oktober 2005 Slovensko društvo gradbenih konstruktorjev O Prlpraua prispeuhou Vabimo vas, da s področja svojega delovanja za zborova­ nje pripravite prispevek, ki ga boste lahko predstavili ustno ali s posterji, ki bodo nameščeni v preddverju dvorane. V publikaciji bomo objavili vse sprejete pisne prispevke ne glede na to ali bodo predstavljeni ustno ali s posterjem. Avtorje prispevkov prosimo da nam do 15. avgusta 2005 sporočite naslov svojega prispevka s kratkim povzetkom predvidene vsebine in naslovom avtorja oziroma avtor­ jev, če jih je več. Povzetek naj ne presega 150 besed. 0 sprejemu predlaganega prispevka boste pisno obveš­ čeni do konca avgusta 2005. Hkrati boste prejeli tu­ di navodila za pripravo prispevkov. Prispevke pošljite na naslov: Slovensko društvo gradbenih konstruktorjev, Jamova 2, 1000 Ljubljana. O P rljaua Svojo udeležbo na zborovanju prijavite s tem, da nam poš­ ljete izpolnjeno prijavo, ki jo odrežete od tega vabila in nakažete potrebno kotizacijo. Kotizacijo nakažite na tekoči račun Slovenskega društva gradbenih konstruktorjev 0 2 0 8 5 -0 0 15 3 1 9 18 7 s pripisom za 27. zborovanje grad­ benih konstruktorjev. Prijavi priložite potrdilo o plačani kotizaciji. Za dodatne informacije lahko pokličete Franca Sajeta ali Jožeta Lopatiča po telefonu na št.: 01 476 8500 ali poš­ ljete elektronsko pošto na naslov: jlopaticOfgg.uni-lj.si. O Hoiriaacija Kotizacija za udeležbo na zborovanju, v kateri so zajeti stroški organizacije in publikacije zborovanja, kakor tudi stroški družabnega srečanja, znaša 35 .000 SIT na ose­ bo v primeru plačila do 2 7 .9 .2 0 05 , oziroma 40 .000 SIT v primeru kasnejšega plačila. Za upokojence in študente znaša kotizacija 15.000 SIT. Kotizacija je prenosljiva na drugo osebo, ne bomo pa je vračali. Avtorji prispevkov pri kotizaciji nimajo popusta. O ProM ociJa d e ja u n o s fi Na podlagi dogovora z organizatorjem bo na zborovanju mogoča tudi promocija vaših izdelkov in storitev. Prijava za 27. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije 27. in 28. oktobra 2 0 0 5 Ime in priimek: ___________________________________ Davčna številka: ------------------------------------------- Podjetje oz. ustanova: ____________________________ Podpis: ------------------------------------------------------- Kotizacija je bila nakazana na transakcijski račun Slovenskega društva gradbenih konstruktorjev, Jamova 2, Ljubljana, št. 02085-0015319187. E-mail: Naslov: Telefon: Potrdilo o plačani kotizaciji je priloženo. NOVI DIPLOMANTI GRADBENIŠTVA UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Branko Podgornik, Preizkus strižne trdnosti opečnih zidov utrje­ nih z ogljikovimi vlakni, mentor izr. prof. dr. Roko Žarnic Gorazd Kunej, Presoja vplivov na okolje v projektu ceste, mentor doc. dr. Tomaž Maher, somentor asist. dr. Peter Lipar Teja Leben, Pomen in vloga lokacijske informacije pri urejanju prostora, mentor izr. prof. dr. Albin Rakar UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Ljubomir Milenkovič, Kategorizacija železniških postaj in njen vplivi na rekonstrukcijo, mentor prof. dr. Bogdan Zgonc, somen­ tor mag. Blagomir Černe Uršula Longar, Kontrola dostopa v mestna središča, mentor doc. dr. Tomaž Maher, somentor asist. mag. Robert Rijavec Nina Humar, Prikaz Lombardske ocene hidrogeološkega tvega­ nja z uporabo na območju Brežic, Mentor izr. prof. dr. Matjaž Mikoš Samo Pleterski, Metodologija določevanja parkirnih normativov za posebne generatorje prometa, mentor doc. dr, Tomaž Maher, somentor mag. Jurij Kostanjšek Katarina Jezeršek, Parametrična študija vplivov na klimo v stav­ bi, mentor izr. prof. dr. Aleš Krainer Sašo Klemenčič, Uporaba programa PEARL za simulacijo emisi­ je pesticidov v podtalnico Ljubljanskega polja, mentor prof. dr. Mitja Brilly, somentor prof. dr. Branivoj Matičič Mojca Birsa, izdelava matematičnega modela Blejskega jezera z orodji DYRESM in CAEDYM, mentor izr. prof. dr. Boris Kompare, somentor asist. dr. Nataša Atanasova Andrej Biro, Modeliranje hidravličnega sistema Mlinščice, men­ tor izr. prof. dr. Matjaž Četina, somentor doc. dr. Andrej Širca Boris Glušac, Rekonstrukcija železniške proge na odseku Mari­ bor - Šentilj, mentor prof. dr. Bogdan Zgonc Jošt Sodnik, Metode za ocenjevanje ogroženosti z drobirskimi tokovi, mentor izr. prof. dr. Matjaž Mikoš MAGISTRSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Igor Gorup, Analiza sodobnih metod dimenzioniranja jeklenih rezervoarjev po standardih Evrokod, mentor prof. dr. Darko Beg UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO Polonca Hostnik, Smernice za zasnovo pešpoti v občini Pod­ četrtek, mentor pred. Uroš Lobnik Andrej Hrastnik, Priročnik nacionalnih poklicnih kvalifikacij zo poklic zidar za zidanje in ometavanje, mentor doc. dr. Andrej Štrukelj Mateja Karner, Dimenzioniranje lesenih predalčnih nosilcev, mentor izr. prof. dr. Miroslav Premrov Katja Kerkez, Kvaliteta bivalnega okolja mariborskih stanovanj­ skih sosesk (1945 - 2005), mentor pred. Uroš Lobnik Saša Milijaš, Sovprežni cestni most razpona 65 m s konstantnim in spremenljivim glavnim vzdolžnim nosilcem, mentor pred. Boris Visočnik, somentorja izr. prof. dr. Stojan Kravanja in izr. prof. dr. Miroslav Premrov Peter Rosenstein, Jekleni cestni most razpona 65 m s spremen­ ljivo višino prečnega prereza glavnega nosilca, mentor pred. Boris Visočnik, somentorja izr. prof. dr. Stojan Kravanja in izr. prof. dr. Miroslav Premrov Mirko Štih, Uporaba betonskega jekla za posebne namene, men­ tor pred. Milan Kuhta, somentor doc. dr. Andrej Štrukelj UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Miha Lampreht, Analiza desetnadstropnega jeklenega poslov­ nega objekta, mentor izr. prof. dr. Stojan Kravanja Nina Manfreda, Kvaliteta bivanja v nizki zgoščeni stanovanjski gradnji, mentor doc. dr. Metka Sitar UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO - EKONOMSKO POSLOVNA FAKULTETA UNIVERZITETNI ŠTUDIJ GOSPODARSKEGA INŽENIRSTVA Boštjan Donša, Ocenjevanje nadomestljive vrednosti nepre­ mičnin za potrebe računovodskega poročanja, mentorja doc. dr. Igor Pšunder in red. prof. dr. Franc Koletnik Ksenija Golob, Revitalizacija neizkoriščenega podstrešja objekta v bivalne prostore - tehnična in ekonomska upravičenost na­ ložbe, mentorja doc. dr. Metka Sitar in red. prof. dr. Franc Koletnik Mihael Tajnšek, Sovprežni cestni most razpona 23,5 m in raziskava cen betona na slovenskem in evropskem trgu, mentor­ ja izr. prof. dr. Stojan Kravanja in red. prof. dr. Boris Snoj Jože Zupanič, Vpliv gostote na mehanske lastnosti jekla, pro­ izvedenega s praškasto metalurgijo, mentorja red. prof. dr. Radomir Ilič in izr. prof. dr. Tanja Markovič-Hribernik VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Tadej Brodschneider, Konstruiranje betonskih elementov hotela Bellevue, mentor pred. Milan Kuhta, somentor red. prof. dr. Branko Bedenik Ivan Debeljak, Tehnološki elaborat rekonstrukcije regionalne ceste R3 689 /6260 na osnovi vrednostne analize, mentor izr. Rubriko ureja • Jan Kristjan Juteršek, univ. dipl. inž. grad. prof. dr. Bojan Žlender, somentor red. prof. dr. Mirko Pšunder OBVESTILO IN VABILO DIPLOMANTOM FAKULTETE ZA GRADBENIŠTVO UNIVERZE V LJUBUANI Vse diplomante Fakultete za gradbeništvo Univerze v Ljubljani, ki v skladu z dogovorom med ZDGITS in FGG po opravljeni diplomi, magisteriju ali doktoratu eno leto brezplačno prejemajo Gradbeni vestnik (12 zvezkov), vabimo, da po tem obdobju postanejo njegovi redni naročniki s plačilom vsako­ kratne letne naročnine, ki sedaj znaša 5.500 SIT. Vse diplomante FGG, ki želijo Gradbeni vestnik še naprej prejemati kot redni naročniki, prosimo, da takoj po prejemu 12. zvezka o tem obvestijo Uredništvo Gradbenega vestnika na naslov: Gradbeni vestnik, Karlovška 3, 1000 Ljubljana, telefon/fax: (01) 422-46-22; e-mail: aradb.zveza@siol.net. Če uredništvo tega obvestila ne bo prejelo, bo štelo, da se pre­ jemnik ni odločil za redno naročilo in mu Gradbenega vestnika ne bo več pošiljalo. Uredništvo Gradbenega vestnika KOLEDAR PRIREDITEV 5.9. - 9.9.2005 ■ E-MRS (European Materials Research Society) 2005: Fall MeetingVaršava, Poljska www-emrs.c-strasborgh.fr 14.9. -16.9.2005 ■ IABSE Annual Meetings and lABSE Symposium Structures and Extreme EventsLisbona, Portugalska www.iabse.ethz.ch/lndex.php iabs.lisbon2005@lnec,pt 19.9. - 22.9.2005 ■ 6th International Symposium on Cable DynamcsCharleston, ZDA www.conf-aim.skynet.be/cable info@aim.skynet.be 19.9. • 26.9.2005 ■ The International Symposium of High CFRDsYichang, Kitajska yssdchen@tom.com yssdchen@msn.com 26.10.-28.10.2005 ■ EVACES - Experimental Vibration Analysis for Civil Engineering StructuresBordeaux, Francija bourgain@mail.enpc.fr 27.10.-28.10.2005 ■ The 2004 Forum on Hydropower Supply, Security and SustainabilityGatineau, Kanada collug@videotron.ca 5.11.-10.11.2005 ■ 12th World Congress on ITSSan Francisco, ZDA www.itsworldcongress.org ntpsales@ntpshow.com 15.11.-16.11.2005 ■ Bridge EngineeringRotterdam, Nizozemska www.bridgeneering.com info@briskevents.nl 22.11.-25.11.2005 ■ 12th World Water CongressNew Delhi, Indija www.cbip.org cbip@cbip.prg 6.12.-7.12.2005 ■ Road Expo LondonLondon, Anglija www.road-expo.com roadexpo@fav-house.com 11.12. -14.12.2005■ International Conference on Science and Technology of CompositeBuenos Aires, Argentina www.comat.fi.mdp.edu.ar comat@fi.mdp.edu.ar 12.12.-15.12.2005■ Gulf TrafficDubaj, Združeni Arabski Emirati www.gulftraffic.com davyd.farrell@iirme.com 8.3 .-9 .3 .2006■ Road Expo IrelandDublin, Irska www.road-exo.com roadexpo@fav-huse.com 12.3. -15.3.2006 Roadex 2006 Abu Dhabi, Združeni Arabski Emirati www.roadex-uae.ae roadex@gec.ae 22.3. - 25.3.2006■ Holz-Handwerk 2004Nürnberg, Nemčija www.nuernbergmesse.de 4.7. - 7.7.2006 ■ Infrastructure Facilities Asia 2006Singapur www.infrastructure-asia.com enquiry@hqinterfama.com 6.8. -10.8.2006■ WCTE 2006 World Conference on TimberPortland, Oregon, ZDA www.alexschreyer.de/eng/w_conf.htm jamie.legoe@oregonstate.edu 29.8. -1.9.2006 12th European Conference on Composite Materials Biarritz, Francija www.paginas.fe.up.pt/ECCM12/ eccm 12@lcts.u-bordeaux 1 .fr Rubriko ureja »Jan Kristjan Juteršek, ki sprejema predloge za objavo na e-naslov: msg@izs.si ■ koCevje * REPROSTUDIO • TISK • KNJIGOVEZNICA • Ljubljanska c. 1 8 /a 1 3 3 0 Kočevje Tel.: 01 89 30 120 Fax: 01 89 30 130 E-mail: info@kocevski-tisk.si http://www.kocevski-tisk.si sk i tisk