Lea Fatur
Lisica vabi v goste
Bila je grlica. Zibala se je na veji in pela: »Gugugu-rukuku«. Prišla je mimo lisica  in vabila: »Pojdi, grlica, z menoj! Pri nas je gostija. Muren in kobilica  plešeta, kos  in kobilar  žvižgata,  detal  in srakoper stržeta, medved in volk  prilagata.  Miza se
lomi od sladkih jedi — pridi grlica, boš prepevala! Kukavica bo pela »kukuku«, ti pa za njo »gugugu-ru-kuku«.
Grlica je rekla: »Ljuba teta lisica, perot sem si izpahnila, pa ne morem leteti; nogo sem si zvila, pa ne morem hoditi. Gugugu-rukuku — pojdi lisica prazna domii!«
Bil je zajček, poskočen, uhat. Prišla je mimo lisica, lačna in trudna. Pozdravila ga je: »Striček moj uhatil Počakaj — pojdi z menoj — pri meni je gostija. Velika gospoda za mizo sedi, miza se lomi dobrih jedi. Pridi,
151
boš pomagal gostom streči, vriskal boš juhu! in nesel polno košaro zelja domu.«:
Zajček je poskočil bop-hop! Rekel je lisici: »Ljuba teta, moram biti opoldne doma, me čaka zajkJja, žlahtna gospa.« Pa je strigel z ušesi: »Sek-sek-sek! Teci, lisica, prazna v breg!«
Bil je petelin. Sedel je na strehi in pel: »Kikeriki-kikeriki!« Prišla je mimo lisica in je začela: »O pre-lepi ptič, o presladki glas! Pridi z menoj! Pri meni je gostija! Tukaj moraš hoditi na streho spat, tam boš pa dobil prestol zlat. Stregle ti bodo moje mlade lisi-čice, te slačile in zibale, ti gladile rožno ličece.«
Pa je zletel petelin, ves domišljav in bahat, priletel pred lisico, lisici pa v žrelo. Tekla je Lisica in ga vlekla in pritekla v gozd. Položila je petelina, držala ga s šapami in mu začeli skubsti perje. Petelin je rekel: »Kako so te učili mati? Zahvali vendar Boga za tak kos mladega mesa.«
Lisica je sklenila šape, da zahvali Boga, petelin je pa zletel na visoko drevo in zapel: »Kikeriki! teti li-sici se slabo eodi!«