List 102.
Električna luč — nova svečava ribčem.
Ker so unidan govorile „Novice" od tiste luči , ktera je zlo enaka nebeškemu ognju (blisku) in jo učeni možje brez loja in olja prižigajo , naj povejo svojim radovednim bravcem tudi novico *), da je slavni Francoz S. Dumou-lin, družbenik narodne akademije parižke, skusil s to lučjo posvetiti ribčem, ko so na morji ribe lovili. Skušnja ta, pervikrat razglašena 1. rožnika 1. f., se je tako dobro spo-nesla, da so jih hipoma nalovili na cente.
Naj bero častiti bravci sami, kakošna je ta naprava, in kako je popisana v omenjenem časniku:
Znano je — beremo ondi —- da že zdavnej in v več deželah ribči, kadar grejo ponoči na morje,  jezero   ali ve-
*) Častiti predsednik naše kmetijske družbe gosp. Terpinc so nam prijazno podali popis te cisto nove znajdbe , ktere še nikjer drugod nismo brali, iz francozkega lista „Journal men-suel des trav. de Y acad. nation. agric. , manuf. et comerc". Sept. et Octob. 1856.                                                           Vred.
408
liko reko ribe lovit, se poslužujejo kakega ognja ali luči, ki jo vtaknejo na provo (prednji konec) čolna. Kadar luč po vodi posveti, privabi berž neštevilno množico rib verh morja , ktere se ujamejo potem v mreže , ki so jih vergli ribči v vodo.
Gospod D um o u lin si je izmislil električno luč rabiti v ta namen in ž njo posvetiti celo v globočino morja, jezera ali rek in tako tudi iz dna morja ali jezera privabiti ribe na verh.
Kako pa je to naredil?
V  omenjenem časniku je tak ribji lov v podobi razjasnjen. Skusili bomo, ga svojim bravcem tudi brez podobe jasno pred oči postaviti.
V  čoln je prinesel tružico s tisto skladovnico železnih in cinkastih plošic (elektrische Batterie), iz kterih po posebni napravi se izbuja električni ogenj, kakor smo unidan povedali.
Al tu izbujeni ogenj, kako pride v vodo in kako gori ondi?
Durnoulin je to takole osnoval: V popisani mašini izbujeni ogenj ali elektrika gre po dr a tu, ki je od njene desne in leve strani iz čolna v vodo izpeljan in več ali manj sežnjev dolg, v stekleno (glažovnato) kugi o, ki je votla, in v kteri se stikujeta desni in levi drat, ki imata vsak na svojem koncu podolgat in okrogel kos ter-dega ogla nataknjen, kteri, vnet po električnem ognji, gori kot naj svitlejsa luč notri v kugli. Ker pa drat na vodi in v vodi leži, bi zmočen ne bil za rabo, zato je skoz in ekoz prevlečen s kožo nepremočljive gutaperče, ktera je bravcem „Novic" že zdavnej znana.
To je priprava in naprava. Kako pa grejo ribči sedaj s to lučjo na ribji lov?
Vsak se poda s svojo ladijo ali čolnom in z mrežami oskei bljen na morje ali jezero, kjer ima lov biti. Tu je mesto določeno, kjer bojo lovili. Zdaj se ustavijo vsi v podobi ser p a ali polokroga precej na široko okoli čolna, ki jim bo luč vergel v vodo.    Utegne jih biti  10 ali še več.
Zdaj veleva svetivec, naj verze vsak svoje mreže v morje, in potem naj vse omolkne. Kadar je vse krog in krog pripravljeno , tiho in mirno , spusti svetivec nekoliko obteženo stekleno kuglo, kolikor misli, da bo prav, v vodo in pod vodo, in sedaj napravi mašiuo v čolnu, da se električni ogenj vname in po njem začneta goreti ogla v kugli. V tem hipu se zasveti kugla , da je kaj, in razsvetluje morje ali jezero tudi globoko doli.
Ko bi jim zapiskal, privrejo sedaj luč viditi ribe od desne in leve, iz globočine in od vseh krajev. Kadar ribči mislijo, da jih imajo dosti, sname svetivec en drat z mašine in v tem trenutku ugasne luč. Ribe vse prepadene po veliki temoti, ki mahoma nastopi, ostanejo v mrežah in so bogat plen veselim ribčem.
Že se pripravlja več ladjarjev na Francozkem in tudi drugod po ti novi poti tudi polenovke (Stockfische) loviti, in gosp. Durnoulin je svetoval, naj bi to luč tudi na jamborih in na prelukah napravili, ker bolj kakor vsaka druga luč presveti električna tudi gosto meglo.