W	▼	-j*
<Diiyj\
jijK
GLASILO ZVEZE SVOBODNIH SINDIKATOV
SLOVENIJE




Referendumsko vprašanje ni nejasno
i
Delegacija Zveze sindikatov Ukrajine v Sloveniji
msmuMHi
i wr j

Socialni dialog za hitrejši razvoj obrti

Od velikega Stola kmalu ne bo več ničesar
So šefi bolj kot za podjetje skrbeli za svoje koristi?
Kot pravi naš sogovornik Andrej Perčič, prvi mož Svobodnega sindikata v Stolu, je bil Stol pred dobrim desetletjem ponos pohištvene industrije v takratni jugoslaviji.Tudi ob razpadu bivše skupne države je bil še veliko boljši kot javor, Meblo in številna druga lesarska podjetja.Te dni naj bi šel v stečaj Stol Ambienti, negotov položaj je tudi v Stolu Pisarniških stolih. Živ je le holding (uradno Stol Poslovne storitve), ki žal živi od iztržka od prodaje poslovnih prostorov in najemnine za prostore, ki jih še ni prodal.
V vseh treh Stolovih družbah je te dni še 250 zaposlenih, od tega jih je 143 iz Ambientov teden dni že doma, saj nimajo dela. Stečaj za to podjetje naj bi bil prijavljen te dni in v kratkem času bo vseh 143 potrkalo na vrata zavoda za zaposlovanje.Tudi položaj Pisarniških stolov ni dober in Perčič se boji, da bodo poskušali zapreti tudi to podjetje. Stoli naj bi uradno poslovali z izgubo, ki je lahko tudi umetno prikazana. Osem starejših delavcev so že hoteli premestiti vAmbiente in jih nadomestiti z mlajšimi delavci iz tega podjetja. Sploh pa nekateri šefi, tudi direktor Iztok Zemljič, mislijo, da se stolov na tej lokaciji ne splača delati in da bodo več zaslužili s prodajo italijanskih izdelkov. Stol je delniška družba s hčerinskimi podjetji, ki je v bistvu še v skoraj stoodstotni lasti države.Verjetno je bila neumnost narejena že pred leti, ko so program miz in omar ločili od programa stolov in organizirali dve hčerinski podjetji. Prodajno sta ta dva programa neločljiva. Privatizacija zaradi nerešenega spora z denacionalizacijskimi upravičencem Remicem ni bila dokončana. Tako je SRD v likvidaciji še vedno lastnik Stola delniške družbe, hčerinska podjetja pa so v 85-odstotni lasti
Andrej Pereč Prihodnje leto bi Stol slavil stoletnico, bo sploh kdo še tu, da bi praznoval?
delniške družbe (holdinga).Večina še zaposlenih in nekaj njihovih družinskih članov je v Stol vložila svoje certifikate, ki danes niso vredni skoraj nič. Perčič sam ima šest delnic.
Na pogorišču Stolove tovarne deluje danes zelo veliko podjetij. Na stari lokaciji v Duplici posluje 57 podjetij, med njimi je tudi Nova Ljubljanska banka. Nekatera so prostore in opremo kupila, druga so oboje le najela. No lokaciji na Korenovi 5 je sedaj organizirana vsa proizvodnja.
Omembe vreden je zlasti Biring iz Trzina, ki je za 2,5 milijona evrov kupil halo in opremo Ambientov, ni pa mogel kupiti pripadajočega zemljiščaTo relativno mlado podjetje namerava ohraniti program Ambientov in uporabljati Stolovo blagovno znamko. Lastnik namerava zaposliti 30 do 40 sedaj zaposlenih delavcev - če bo proizvodnja uspešna, pa tudi več. Nekaj njegovih delavcev je tu že začelo pripravljati proizvodnjo. Hala je bila namreč opremljena za serijsko proizvodnjo, takšne proizvodnje po novem več ni. Zaposleni so vodstvo holdinga že večkrat spraševali, kam je šel denar od kupnin in najemnin. Še posebej so se zanimali za iztržek od 34 enot počitniških objektov. Sindikat se je po Perčičevih besedah zanimal za ohranitev objektov v Piranu, vendar ni uspel, saj ni imel potrebnega denarja. Sedaj jim novi lastniki ponujajo letovanje v objektu po trikrat višji ceni, ki je zaposleni seveda ne zmorejo.
Edini odgovor sedanjega prvega moža Janeza Pezdirca je bil, da so z izkupičkom odplačevali kredite in financirali izgubo Ambientov. Svet delavcev je skupaj s sindikatom letos poleti zahteval podatke o poslovanju holdinga in hčerinskih podjetij. Dobil ni ničesar, pravi Perčič. Konzorcij zaposlenih v Ambientih je pripravil program prevzema tovarne z notranjim lastništvom. Ker nihče ni imel potrebnih
deset milijonov za začetek in 70 milijonov v letu dni, je program padel v vodo.
Največ vprašanj so zaposleni postavili zaradi tega, ker je direktorica Neda Bončina Čar napovedala stečaj Ambientov. Med drugim so zahtevali podatke o zaposlovanju in plačevanju zunanjih sodelavcev. Krona tega je bila pogodba s prokuristom Nigelom Buxtonom iz Anglije, ki so mu priznali 6250 evrov mesečne plače in ob morebitnem stečaju še tri mesečne plače odpravnine. Kot da so ga najeli, da bi pomagal k stečaju, posla ni pridobil še nobenega, meni Perčič Po njegovem mnenju so ga zaposlili izključno zaradi prijateljevanja z Mojco Lukančič, ki je svoj čas kot odvetnica delala za Srd. Zaposleni so spraševali tudi o tem, za kaj je bil porabljenih deset milijonov namenskega denarja za ohranitev delovnih mest v Stolih. Zanimalo jih je tudi 450 milijonov, ki jih jev Stol vložil Srd. Do sedaj ne svet delavcev ne sindikat nista dobila nobenih novih odgovorov, pravi Perčič. Zelo sporna je bila za Perčiča prodaja razstavnega in prodajnega salona, saj so v njem kar veliko prodali. Sedaj imajo majhno trgovino v zadnji hali na Korenovi 5, vendar zanjo ob zapuščenem vhodu v tovarno m nobenih vidnih smerokazov.
Glavni v Stolu je že kakšnih pet let Janez Pezdirc, predsednik nadzornega sveta Štokelj je iz Mebla, imenovan je bil od Srda.
Položaj podjetja kaže, da je bilo vodstvo Stola očitno nesposobno, meni Perčič. Za nameček je slišal, da je Pezdirc predviden za Elan in bo torej za opravljeno delo v Stolu še nagrajen. Stolovi šefi so večinoma samostojni podjetniki in v Stolu delajo le po pogodbi. Očitno so bolj kot za obstoj tovarne skrbeli za svoje koristi, meni Perčič.
Na naše vprašanje, kaj misli o bivšem direktorju Petru Šmidu, ki se zdaj v časopisih oglaša s kritiko na račun sedanjega Stolovega vodstva, je Perčič dejal da tudi pri njem ni bilo vse v redu, saj ga sicer preč leti ne bi zamenjali.
Kaj pa podjetje dolguje delavcem! Delavci Ambientov so pred prenehanjem dela prejeli po 15.000 tolarjev gotovine iz naslova regresa za letošnji dopust. Podjetje pa jim dolguje še plači za julij in avgust ter verjetno september. Ali in kje bo dobilo denar, ni Perčiču nic znano. Od opravljenih kupčij bo denarja le malo. V tem položaju je delavcem zelo težko in so se že sestali in pogovarjali o iskanju pomoči. Prvo se bodo obrnili na svoj sindikat. Kot nam je povedal Marjan Ferčec, sekretar Sinlesa, bo ta sindikat skupaj z območno organizacijo hitro pomagal.
Perčič je v Stol prišel že v začetku šestdesetih let. Čeprav ni bilo vedno vse povsem v redu, je v njem doživel veliko lepega. Do izpolnitve možnosti tu upokojitev mu manjkata še dve leti. Položaj je takšen, da se boji, da prihodnje leto, ko bo minilo sto let0 ustanovitve Stola, ne bo več nikogar, ki bi to lahk° proslavil.	,
Franček Kave'

Delavska enotnost, ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo .j, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana. Za izdajatelja Milan Utroša, sekretar, tel. 01 /43-41 -239. Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 01 /43-41 -232, novinar ure . Tomaž Kšela, novinarka - tehnična urednica Mojca Matoz, tel. 01/43-41-264. Naročnina, tel. 01/43-41-283. Faks 01/23-17-298. E-pošta: nde@sindikat-zs ^ Posamezna številka stane 310 tolarjev.Transakcijski račun, NLB d. d. 02222-0015182688. DTP: GALdesign.Tisk: DeloTČR d. d., Dunajska 5, Ljubljana. Minist za kulturo šteje Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8,5 % DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda. ISSN 140»-^^
Referendumsko vprašanje ni nejasno
Nasprotniki omejitve obratovalnega časa trgovin otl nedeljah zadnje dni v javnosti večkrat nastopajo z mnenjem, da je referendumsko vprašanje nejasno miroma zavajajoče. Prepričan sem, da skušajo v°livke in volivce s tem le zbegati. Referendumsko 'jPnašanje se glasi:
^ ste zato, da se v predlogu zakona o sPrernembi zakona o trgovini določi, da so Prodajalne za nujne življenjske artikle odprte največ do 10 nedelj v letu, razen ooncinskih servisov, prodajaln v bolnišnicah, ootelih, na letališčih, mejnih prehodih ter
železniških in avtobusnih postajah, z omejeno površino, ki so lahko odprte brez omejitev?
Predlagatelji referenduma z njim pozivamo volivke in volivce, naj glasujejo ZA omejevanje obratovalnega časa. Referendumsko vprašanje ne posega v že predloženi tekst predloga sprememb zakona o trgovini, ki ga je v parlamentarno proceduro vložil poslanec Janez Drobnič. Še več, naše referendumsko vprašanje NADGRAJUJE ta predlog zakona in razširja možnost potrošnikov za nakupe v prodajalnah z nujnimi življenjskimi artikli deset nedelj na leto, predlog zakona ponuja le šest nedelj za vse prodajalne.
V	kakšnem tekstu bo jasno izražena volja volivcev in volivk iz referendumskega vprašanja vnesena v posamezne člene zakona, bo možno razpravljati po referendumu.
V	Sindikatu delavcev trgovine Slovenije smo prepričani, da imamo v državnem zboru in tudi širše v Sloveniji dovolj pravnih in drugih strokovnjakov, da bodo lahko spisali ustrezen zakon. Strokovnjake imamo tudi v Zvezi svobodnih
sindikatov Slovenije.
Zato ponovno pozivamo vse zaupnike sindikatov, povezanih v ZSSS, in vse članice in članice Svobodnih sindikatov, naj ne nasedejo dezinformacijam in na referendumu 21. septembra glasujejo ZA referendumsko vprašanje.
BODIMO SOLIDARNI S TRGOVKAMI TERTRGOVCI IN NA REFERENDUMU GLASUJMO ZA OMEJITEV NEDELJSKEGA OBRATOVANJATRGOVIN! GLASUJMO PROTI KAPITALISTOM, KI BOGATIJO NA RAČUN NEDELJSKEGA DELA.
GLASUJMO TOREJ ZA PRIJAZNEJŠO PODOBO SLOVENIJE ZA DOBRO VSEH DRŽAVLJANOV IN DRŽAVLJANK IN RODOVE, KI ŠE PRIHAJAJO.
Ladislav Kaluža, sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije
odmev
čigavem interesu govori Kutinova?
e^etar Sindikata delavcev trgovine Slovenije aaislav Kaluža je napačno interpretiral stališče veze potrošnikov Slovenije (ZPS), ki ga zato gfcnjujemo.
^ je neodvisna nevladna in mednarodno IZriana organizacija, ki zastopa le interese e°tr°šnikov. Ni res, da ZPS deluje v imenu zlasti ^veletrgovca.ZPS zastopa samo interese ^ rošnikov. Iz državnega proračuna letos nismo |reieli niti tolarja.
®v začetku razprav o obratovalnem času smo '1 Proti temu, da bi to vprašanje urejali pistrativno.V tem času so se spremenile okupovalne navade in delovni čas ljudi. referendum bo porabljenih 600 milijonov
tolarjev, kar je šestkrat več, kot država namenja za programe varstva potrošnikov.
Sindikati bi svojo energijo morali usmeriti v pritisk na trgovce za ustrezno plačilo in na državo za učinkovitejši nadzor.Trgovci pa bi lahko pokazali več posluha za pravice delavcev.
Sindikate in trgovce pozivamo, naj o nedeljskem delu sklenejo dogovor, ki bo koristil vsem. Metod Babnik, sekretar ZPS
Pripis:
Žal gospod Babnik nič ne pove o tem, kako ZPS oblikuje stališča, o katerih je javno govorila gospa Kutinova. Prepričani smo, da ZPS svojih mnenj ne oblikuje med potrošniki, saj ti nanje ne morejo
vplivati.V naši državi deluje tudi Zveza potrošniških združenj Slovenije, ki se je javno ogradila od izjav ZPS.
Da bi bilo treba pojasniti veliko nepojasnjenih vprašanj, sklepamo tudi po izjavi Žive Drol Novak v oddajiTVS Pred referendumom 16.septembra. V imenu ZPS se je zahvalila TVS, ki da brezplačno objavlja njihove spote. Sprašujemo se, kako je ZPS na TVS lahko v tako privilegiranem položaju. Sindikat delavcev trgovine Slovenije mora vsak svoj spot plačati. Babnik pravi, da ZPS letos ni dobila nobenega denarja iz proračuna, kar verjetno pomeni, da je prejšnja leta denar pritekal in da letos še čakajo nanj.
Franček Kavčič
Zakona še fista zrela
Pred?1^0"300'3^ svet (ESS) je to sredo obravnaval zapo l°^ Z3^ona 0 zaposlitveni rehabilitaciji in Sod-n1U invalidov in zakona o delovnih in socialnih $j)rej 1; Prvi zakon je povsem nov, saj je bil sedanji za de|0ZV|leta l976'Po besedah predlagatelja, ministra skladu aC*a ^movskega. bo zakon na novo in v evr°pskimi normami uredil odnose na trgu
dela in omogočil zmanjšanje brezposelnosti invalidov. Zakon naj bi izboljšal možnosti zaposlovanja invalidov, vsak naj bi imel pravico do zaposlitvene rehabilitacije. Velika novost je kvotni sistem, ki bo delodajalce zavezoval k zaposlitvi določenega odstotka invalidov ali plačevanju dodatnega prispevka. Zakon predvideva tudi subvencije za zaposlovanje invalidov, na primer plač, oprostitev plačevanja prispevkov...
Dušan Semolič je menil, da bo o predlogu zakona potrebna še ena razprava v ESS. Predlog bi bilo potrebno še precej izboljšati in izpopolniti. Dobil naj bi na primer še poglavje o pravicah in obveznostih invalidov. Socialni partnerji naj bi dobili možnosti
sodelovati v postopkih odpuščanja invalidov in pri upravljanju denarja, namenjenega za varstvo invalidov (zbiral se bo v posebnem skladu). Drugi razpravljavci so najbolj izpostavili vprašanja invalidskih podjetij, ki naj bi jih bilo po novem manj, saj so sedanja pogosto kulisa za različne špekulacije delodajalcev. Zakon o delovnih in socialnih sodiščih bi bilo treba izpopolniti zlasti z določbami, kaj bodo sodišča sama naredila za skrajšanje nerazumno dolgih sodnih postopkov. Pretehtati bi bilo treba tudi ukinitev sodnih taks za individualne spore, saj delavce odvračajo od vlaganja tožb.
F. K.
DELAVSKA ENOTNOST 4 ŠTEVILKA 31 • LETNIK 62 • LJUBLJANA 18. IX. 2003
Delegacija Zveze sindikatov Ukrajine obiskala Slovenijo
Zanima jih zlasti socialno partnerstvo
Oleksander Sto/an, predsednik Zveze Sindikatov Ukrajine, Bogdan Andruškin, predsednik te organizacije zaTernopil,in VolodimirVinničuk, predsednik sindikatov Rivna, so bili prejšnji teden gostje ZSSS. Med drugim jih je sprejel tudi minister za delo Vlado Dimovski. Ogledali so si jeseniški Akroni, kobariški muzej in mednarodni obrtni sejem v Celju. Z njimi smo se pogovarjali po pogovoru z vodstvom ZSSS v Ljubljani.
Ukrajina je s Slovenijo podobna zlasti po tem, da se je približno v istem času izvila iz večnacionalne države in začela svojo samostojno pot. je pa ta država iz sestave nekdanje Sovjetske zveze zelo velika, saj meri približno 600.000 kvadratnih kilometrov in ima skoraj 50 milijonov prebivalcev, od tega jih je delovno aktivnih skoraj 20 milijonov. Brezposelnih naj bi bilo po uradnih podatkih največ pet odstotkov, naši gostje pa so prepričani, da jih je skoraj dvakrat večTo je kar hud problem, saj novih delovnih mest zelo primanjkuje. Ta problem naj bi zmanjšal Generalni sporazum, ki so ga nedavno podpisali sindikati, delodajalci in vlada. Slednja se je z njim zavezala, da bo v dveh letih odprla 500.000 novih delovnih mest. Velik ukrajinski problem so terjatve delavcev iz naslova neizplačanih plač. Z vlado so podpisali poseben načrt, kako bodo poplačane terjatve delavcev iz naslova neizplačanih plač. Na naše vprašanje, zakaj je to obveznost sprejela vlada, odgovarjajo, da je daleč največ neizplačanih plač v še vedno državnih sektorjih gospodarstva, rudarstvu, prevozništvu in komunali. Privatizacija je v Ukrajini potekala na podlagi posebnega zakona, privatiziranih je približno 80
odstotkov podjetij. Čeprav so načelno sindikati imeli v tem procesu veliko možnosti, da zaščitijo pravice delavcev,“so si tisti pri koritu”, kar precej prilastili. Po zakonu so novi zasebni lastniki po prevzemu podjetja bili delavcem dolžni izplačati zaostala plačila. Po zakonu so v zameno za neizplačane delnice delavci v industriji lahko prejeli tudi delnice svojih podjetij, delavci v kmetijstvu pa obdelovalno zemljo. Privatizacija je potekala prek sklada državnega premoženja in dveh odborov, ki sta delovala pri vladi. Sindikati so s svojimi predstavniki sodelovali tako pri upravljanju sklada kot o obeh vladnih odborih. Prizadevali so si, da delavci privatiziranih podjetij niso bili odpuščeni. Za morebitne presežne delavce pa so dosegli, da so dobili odpravnine in druge pravice in je bilo odpuščanje tako civilizirano. Zveza sindikatov Ukrajine ima kar 13 milijonov članov.Vse konkurenčne sindikalne organizacije skupaj nimajo več kot 100.000 članov. Nekatere nove sindikate je mogoče uvrstiti med rumene. Predsednik Stoyan je že tretji mandat izvoljen za poslanca ukrajinskega parlamenta. Zadnji mandat mu je poverila koalicija strank “demokratski blok”. Socialno partnerstvo v Ukrajini so uvedli, vendar ni dobro postavljeno. Morebitni dogovori socialnih partnerjev za parlament in vlado namreč niso obvezujoči, so le nekakšno priporočilo. Zakon o socialnem partnerstvu pripravljajo že tri leta, vendar levousmerjene stranke preprečujejo njegovo sprejetje. Naši sogovorniki menijo, da želijo s tem preprečiti, da bi sindikati z vlado sodelovali neposredno in torej mimo njih. Cilj levih strank je, da bi bili sindikati z vlado vedno na bojni nogi.
Zakon o delovnih razmerjih je še iz leta 1970 in zato pripravljajo novega. Njegova vsebina bo takšna, kot bodo odločili na ministrstvu za delo
Vlado Dimovski in Oleksander Stoyan se rokujeta.
in sindikati nanj ne bodo mogli vplivati' Druge zakone z delovnopravnega in socialneg3 področja pa so ze sprejeli in to področje bo kmalu zaokroženo. Žal se tudi pri njih dogaja, tla delodajalci zaposlujejo le po pogodbi in za določen čas.V novih podjetjih se sindikati težko organizirajo, saj delodajalci neradi zaposlujejo ljudi, ki so član1 sindikatov in jih ti lahko ščitijo pred njimi-Kakšni pa so načrti vodstva ukrajinskih sindikatov. Njihov prvi cilj je postati član ICFTU (Mednarodne konfederacije svobodnih sindikatov)-Notranjepolitični cilj je minimalno plačo že prihodnje leto povečati na kakšnih 50 dolarje^ (258 grivn). Minimalna plača znaša sedaj le okroglin 40 dolarjev, pred časom pa je bila še bistveno
In bko ocenjujejo sodelovanje z Zvezo svobodnil1 sindikatov Slovenije? Pravijo, da so odnosi zo1. kolegialni, kar je pokazal tudi ta obisk. Ker sta^ državi v marsičem sorodni, so zanje zanimive na5 izkušnje iz obdobja tranzicije. Kar je pri n3, dobrega, bi radi dosegli tudi pri njih, še P056^ je zanje zanimivo socialno partnerstvo. Radi bi izognili tudi problemom, ki so se dogajali v Slovenj
Franček Kavc
Tudi Telekom ima novo kolektivno pogodbo
Te dni sta Milan Richter (levo), predsednik konference sindikatov pri Telekomu, in predsednik oprave Telekoma Peter Grašek (desno) slovesno Podpisala novo kolektivno pogodbo za več kot dva tis°č zaposlenih v Telekomu. Dosedanja kolektivna
pogodba je bila zelo zastarela, nova pa je bila nujna tudi zaradi novih izzivov, pred katerimi se nahaja podjetje, ki je še vedno v večinski lasti države.
Lovrenc Nedeljko (stoji na sredini), predsednik odbora za Telekom pri Sindikatu delavcev prometa in zvez Slovenije in eden glavnih sindikalnih akterjev pri nastajanju kolektivne pogodbe, nam je povedal, da je v Telekomu več sindikatov, ki so se pri nastajanju kolektivne pogodbe združili in enotno nastopili. Po njegovih besedah so s tem dokumentom pridobili vsi zaposleni, hkrati pa dobili solidno podlago za nadaljevanje partnerskih odnosov. Podobnega mnenja sta bila tudi oba podpisnika.
M. M.
T*I,|W VARHKJrn M ZOAAVJ A Ml OKLU
JO -Z J OKK*fH ZOOI
NEVARNE SNOVI -RAVNAJ SKRBNO!
r
kvarne snovi naj manj ogrožajo delavce
Vr°pski teden varnosti in zdravja pri delu bo et°s Potekal od 20. do 24. oktobra in bo namenjen evarnim snovem na delovnem mestu. Slovenija 0 v tej akciji sodelovala prek mreže, ki jo je s počjo Evropske agencije za varnost in zdravje in ^P^stBvilo ministrstvo zs delo, družino ^ socialne zadeve.Vanjo se vključujejo vsi, ki se vp državi na kakršenkoli način ukvarjajo z gostjo in zdravjem pri delu. Zveza svobodnih tov Slovenije bo sodelovala pri razširjanju
na rJVa Za *avno ^amPani° na temo nevarnih snovi delovnem mestu. V Domu sindikatov na Latinovi 4 v Ljubljani bo pripravljena razstava
o varnem delu z nevarnimi snovmi, v glasilu Delavska enotnost pa bomo do evropskega tedna vsak teden pripravili prispevek na to temo. Varnost in zdravje pri delu je eno najstarejših področij pravnega reda EU oziroma njenih predhodnic. Že leta 1996 je bila ustanovljena Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, s sedežem v španskem Bilbau. Njena naloga je med drugim, da v EU organizira javne kampanje, že nekaj let pa organizira tudi Evropski teden varnosti in zdravja pri delu, ki je zamišljen zgolj kot vrhunec vsakoletnih aktivnosti. Letošnja tema o skrbnem ravnanju z nevarnimi snovmi opozarja na izpostavljenost le-tem na različnih delovnih mestih. Raziskava je pokazala, da ima v EU kar 16 odstotkov delavcev opravka z nevarnimi snovmi, 22 odstotkov pa jih je izpostavljenih strupenim hlapom.Te snovi lahko škodijo na različne načine, poškodbe pa lahko v telesu nastanejo že ob enkratni izpostavljenosti ali pa so posledica dolgotrajnega kopičenja snovi v telesu. Zaradi tega se v podjetjih tudi pogosto zmanjšuje produktivnost, več je bolniških izostankov in odškodninskih zahtevkov zaposlenih. (Ne)varnost delavcev na delovnem mestu je tesno povezana z varčevanjem delodajalcev, delavci pa nemalokrat tolerirajo slabše delovne razmere, da bi obdržali delovno mesto. Zakonodaja delodajalcem nalaga, da morajo za varovanje
zdravja delavcev pred nevarnimi snovmi oceniti tveganje, ga odpraviti ali zmanjšati in nadzirati učinkovitost preventivnih ukrepov in redno preverjati oceno tveganj. Preprečevanje tveganj, ki nastanejo pri rabi nevarnih snovi na delovnem mestu, je tudi cilj evropske zakonodaje, ki opredeljuje prenehanje uporabljanja nevarnih snovi in njihovo zamenjavo z manj nevarnimi kot prioriteto ukrepanja na tem področju. Najpomembnejše predpise EU s tega področja morajo države članice prenesti v nacionalne zakonodaje, ki pa lahko opredelijo še dodatne ali strožje določbe za varnost delavcev ali nižje mejne vrednosti, kajti evropske direktive določajo zgolj najnižje zahteve. Zato je pomembno, da so tudi zaposleni seznanjeni s svojimi pravicami iz nacionalne zakonodaje, ki opredeljuje to področje, in se zavedajo tveganj, s katerimi se srečujejo na delovnem mestu. Ravno to pa je tudi namen organiziranja tedna varnosti in zdravja pri delu. Različne informacije je moč dobiti na spletnih straneh: vzd.gov.si ali osha.eu.int, ministrstvo za delo pa vabi vse, ki organizirajo ali so že organizirali kakšne, pa naj so še tako skromne aktivnosti, da o njih poročajo na slovenski spletni strani Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu portal.uvzd@gov.si, ki deluje pri Uradu za varnost in zdravje pri delu.
M. M.
0 odpustitvi Nosečnice
Me|p ^ °^ina *-os Barrios iz Španije zaposlila je 11161162 za tri mesece. Maja naslednje leto že j ?,a z občino podpisala že četrto pogodbo zakli ir'"6'1 čas, v kateri pa ni pisalo, kdaj bo delo pi'r Deset dni kasneje je občina delavko V vmp°bVest'»a’^ i' ^ Poteče 2. junija 1999. |iose(!nSnem 6asu ie Bila občina obveščena o Ker je °|St,' delavke, ki je rodila 16. septembra, elavka menila, da so jo z odpovedjo
diskriminirali in so ji bile kršene njene temeljne pravice, je občino tožila.
Sodišče se o tožbi ni odločilo samo, ampak je mnenje poiskalo še pri Evropskem sodišču. Posebej je prosilo za razlago prava Evropske skupnosti o enaki obravnavi moških in žensk na področju zaposlovanja. Po njej bi države članice morale sprejeti ukrepe o prepovedi odpuščanja nosečnic do konca materinskega dopusta.
Evropsko sodišče je v odgovoru opozorilo, da evropsko pravo natančno obvezuje članice, da pri njegovi uveljavitvi ne dopustijo nobenega praznega prostora. Če država, tako tudi Španija, ni sprejela ustreznih ukrepov, lahko posamezniki svoje pravice uveljavijo pred nacionalnim sodiščem. Sodišče je tako ugotovilo, da pravo Skupnosti
prepoveduje odpuščanje ne glede na to, ali je bila pogodba sklenjena za nedoločen ali določen čas. Neobnovitve pogodbe za določen čas ni mogoče enačiti z odpustom in tako to ni kršitev prava Skupnosti.
Pod določenimi okoliščinami pa je neobnovitev pogodbe možno obravnavati kot odklonitev zaposlitve. Odklonitev zaposlitve noseče ženske, ki je za delo primerna, tako pomeni neposredno diskriminacijo zaradi spola. Nacionalno sodišče je po mnenju Evropskega sodišča dolžno preveriti, ali ni bil dejanski razlog neobnovitve pogodbe Melgar jimenez njena nosečnost.
Sodbo Evropskega sodišča je mogoče prebrati na spletni strani www.curia.eu.int.
M.R.
Srečanje sindikatov kovinarjev iz državVišegrajske skupine
Zasadili so drevo miru, prijateljstva, solidarnosti in sodelovanja
V Mariboru so se konec prejšnjega tedna srečali predsedniki sindikatov kovinarjev iz držav Višegrajske skupine. Srečanja so se udeležili predsednik sindikata kovinarjev Češke (OZ KOVO) jan Uhlir, predsednik sindikata kovinarjev Poljske (Solidarnost) Adam Ditmer, predsednik sindikata kovinarjev Slovaške (OZ KOVO) Emil Machyna, predsednik sindikata kovinarjev Madžarske (VASAS) Karol/ Szoke in predsednik Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) Drago Gajzer.
Udeleženci srečanja so izmenjali informacije o ekonomskem in socialnem položaju delavcev v kovinski industriji ter o aktualnih težavah, ki jih pestijo. Da bi probleme v multinacionalnih podjetjih lažje reševali, so se dogovorili tudi za poglobitev sodelovanja. Odslej bodo sodelovali tudi na
Drevo je zasadil podpredsednik EMF in predsednik KOVO Češke Jan Uhlir.
področjih, ki jih pokrivajo odbori Evropske zveze sindikatov kovinarjev (EMF) za industrijsko politiko, za podjetniško politiko in za tarifno politiko. Razpravljali so tudi o strukturnih težavah v EMF v Vzhodni Evropi. Ker je bila regija na kongresu v Pragi razširjena s pridruženimi člani (dva sindikata iz Bolgarije, dva sindikata iz Romunije in Neodvisni sindikat kovinarjev iz Srbije), sega od Severnega do Črnega morja. Udeleženci so iskali možnosti, kako znotraj tako velike regije vzpostaviti sodelovanje.
Na koncu dvodnevnega delovnega srečanja so udeleženci na Kidričevem trgu v središču Maribora zasadili drevo miru, prijateljstva, solidarnosti in sodelovanja. Krepko drevo vrste ambrovec je zasadil Jan Uhlir, ki je tudi podpredsednik EMF in
vodja vzhodne regije, vsi drugi udeleženci pa so ga zalili. Izrazili so prepričanje, da se bo tudi sodelovanje sindikatov kovinarjev razvijalo, tako kot bo rasel ambrovec v središču Maribora. Predsednike sindikatov kovinarjev iz petih držav je sprejel tudi mariborski župan Boris Sovič, v govoru o pomenu socialnega dialoga za hitrejši gospodarski in nasploh družbeni razvoj je posebej poudaril, da je EU unija socialnega dialoga. Drago Gajzer je izrazil obžalovanje, da se vsi menedžerji ne zavedajo tako dobro pomena socialnega dialogs kot mariborski župan, zato čaka sindikate v borbi za delavske pravice še veliko dela doma in na mednarodni ravni.
T.K.
DREVO MIRU, PRIJATELJSTVA, SOLIDARNOSTI IN SODELOVANJA
ZASAJENO OB SRE4ANJU PREDSEDNIKOV SINDIKATOV KOVINARJEV DRŽAV VIŠEGRAJSKE SKUPINE V MARIBORU. 12 SEPTEMBRA 2003,
KAROLV SZOKE VASAS MADŽARSKE JAN UHLIR-OZ KOVO ČEŠKE.
ADAM DITMER*SOLIDARNOSC POLJSKE,
EMIL MACHYNA-OZ KOVO SLOVAŠKE.
DRAGO GAJZER-SKEI SLOVENIJE
Na delovno srečanje v Mariboru bo spominjala tudi plošča, ki so jo postavili poleg drevesa - ambrovca.
Anketa s predsedniki sindikatov kovinarjev iz Češke, Poljske, Slovaške in Madžarske
Kovinarjem se v nobeni državi ne cedita med in mleko
Konec minulega tedna so se na delovnem srečanju v Mariboru mudili predsedniki sindikatov kovinarjev iz držav Višegrajske skupine. Goste
smo povprašali, kakšen je pri njih ekonomski in socialni položaj delavcev v kovinski industriji, kako jim pomaga sindikat in kako gledajo na sodelovanje med sindikati držav Višegrajske skupine.
v
Delavci na Češkem imajo največ problemov z vrednostjo valute
Jan Uhlir, predsednik OZ KOVO Češke
Tako kot v Sloveniji se je tudi na Češkem
gospodarstvo v zadnjem desetletju temeljito
prestrukturiraloTo velja tudi za kovinsko industrijo,
v kateri je zaposlenih okoli 450.000 delavcev, pred
desetimi leti pa jih je bilo več kot milijon. Zdi se
mi, da je med državami Višegrajske skupine najboljši
ekonomski položaj kovinarjev v Sloveniji in M
Češkem. Res pa je, da je Češka v procesu tranzicije
naredila več napak kot Slovenija, kar občutimo še
danes. Delavci imamo največje probleme z
vrednostjo naše valute, saj je njena kupna moč
nižja od uradne vrednosti. Zato bomo imeli ve
c ko
problemov tudi pri vstopanju v evrops* monetarno unijo. Povprečen kovinar na Češke^ zasluži bruto 17.000 čeških kron, neto pa 0^°'
13.000. Tako dobi na roko nekaj več kot $
evrov, za normalno življenje pa bi jih potrel
bo^1
tisoč. Naš sindikat si prizadeva zaščititi delavske interese in pravice. Nasprotujemo predlogu socialne politike, ki ga je pripravila vlada. Ena od najbolj pomembnih dolgoročnih nalog pa je V2Postavitev socialnega partnerstva, ki je v času globalizacije čedalje slabše.To ni samo naš, temveč vseevropski problem. Seveda pa sindikat organizira tudi vrsto konkretnih aktivnosti za zaščito delavskih Pravic.Tako smo denimo letos pripravljali stavko v Škodi, ki posluje v sklopu Volksvvagna. Dva tedna Pred stavko pa so delodajalci našim zahtevam ug°dili, ker so ocenili, da je zanje to bolje kot stavka.
davčne in socialne reforme, za socialni dialog na vseh ravneh in seveda tudi za povečanje ravni minimalnih plač.
Sodelovanje med sindikati kovinarjev iz držav Višegrajske skupine je dobro.Vendar pa zaenkrat temelji na medsebojnem informiranju, ne pa še na skupnih akcijah. Sicer pa je sodelovanje med sindikati iz držav Višegrajske skupine boljše kot med vladami teh držav.
Sodelovanje poteka tudi v različnih odborih tropske zveze kovinarjev, vendar je sodelovanje sindikati višegrajske skupine boljše. Nekateri cel° ocenjujejo, da je sodelovanje v tej skupini Mše kot med sindikati kovinarjev iz nordijskih držav.
Rast kovinske industrije na Oljskem še ni dovolj stabilna
Kovinska industrija na Slovaškem ima bogato tradicijo
■■■j Emil Machyna, predsednik ■i.j OZ KOVO Slovaške
fp
Adam Ditmer, predsednik sindikata Solidarnost Poljske
Nekat,
indu:
;eri eksperti ocenjujejo, da je kovinska
ttrija na Poljskem v vzponu in da se njen ^ ez v bruto domačem proizvodu povečuje.
. rug' pa ugotavljajo, da ta rast ni stabilna in da Pogojena tudi z veliko porabo v državnem Pr°računu, ki izkazuje deficit. Na Poljskem je v °vinski industriji zaposlenih od 800.000 do 0.000 delavcev. Okoli 60 odstotkov proizvodnje c,V podjetjih, kjer naš sindikat ni organiziran. . 0no,T'ski položaj delavcev ni rožnat, saj se ^vilna podjetja srečujejo s težavami, ki so r ezane z nelikvidnostjo, pomanjkanjem ^Pcornaterialov in podobno. Največ težav imajo (jenutn° podjetja v ladjedelništvu in metalurgiji. ^ Parno, da se bodo razmere izboljšale, saj na^a uierno velikega tujega investitorja, ki 7q erava ^piti štiri velike jeklarne, ki proizvedejo Za b Stotk°v jekla na Poljskem. Naš sindikat se ISI Položaj delavcev bori z zavzemanjem za
Povprečna plača v kovinski industriji na Slovaškem je nekoliko višja od povprečne plače v gospodarstvu nasploh. Kljub temu pa ekonomski položaj kovinarjev pri nas ni rožnat, saj je v naši panogi v času tranzicije propadlo veliko delovnih mest. Pred desetletjem je na Slovaškem, kjer ima kovinska industrija bogato tradicijo, delalo v kovinskih podjetjih 400.000 delavcev, danes pa jih je samo še 157.000 - med njimi jih je okoli 80.000 vključenih v naš sindikat.Vendar pa upamo, da se bo število delovnih mest v kovinski industriji zopet povečalo. V teku so velike investicije Peugeota, Citroena in še nekaterih podjetij, v katerih bodo odprli okoli 10.000 novih delovnih mest. Približno enako število novih delovnih mest bo nastalo v novih industrijskih conah. V avtomobilski in kovinski industriji na Slovaškem so v teku ali napovedane investicije v vrednosti 4,2 milijarde dolarjev. Čeprav je ekonomski položaj delavcev v kovinski industriji, še zlasti pa v avtomobilski, glede na druge panoge nadpovprečno dober, si naš sindikat prizadeva za njegovo izboljšanje. Prizadevamo si za socialno in davčno reformo in za bolj učinkovita kolektivna pogajanja. Sodelovanje med sindikati kovinarjev v višegrajski skupini temelji na prijateljstvu, kar je dobra osnova za razvijanje sodelovanja v bodoče. Čeprav se v
praksi srečujemo tudi s problemi, jih ravno zaradi prijateljstva uspešno rešujemo. Menim, da ovir za še tesnejše sodelovanje ni.
Produktivnost dela v kovinski industriji na Madžarskem je na evropski ravni
Karoly Szdke, predsednik sindikata VASAS Madžarske
Kovinska industrija je v gospodarstvu Madžarske zelo pomembna, najpomembnejši panogi sta elektronika in avtomobilska indu$trija.V teh dveh panogah dosega produktivnost dela 80 odstotkov avstrijske produktivnosti dela. Res pa je, da je v procesu prestrukturiranja gospodarstva ravno v kovinski industriji izgubilo delo zelo veliko delavk in delavcev. Pred desetletjem je bilo na Madžarskem v kovinski industriji zaposlenih 400.000 delavcev, zdaj pa jih je od 225.000 do 240.000. Največ delovnih mest je propadlo v metalurgiji. Pri nas je v kovinski industriji zaposlenih zelo veliko žensk, kar 50 odstotkov. Čeprav se produktivnost dela v kovinski industriji približuje avstrijski, so plače še vedno krepko nižje. Njihova kupna moč je uradno za tretjino ali celo polovico nižja, njihova realna kupna moč je še nižja. Naš sindikat si prizadeva za izboljšanje ekonomskega položaja delavcev s kolektivnimi pogajanji, ki zaenkrat potekajo samo na ravni podjetij, mi pa bi jih želeli razširiti na panogo v celoti. Prizadevamo si tudi za zmanjševanje stroškov državne administracije, za izboljšanje socialne varnosti, za bolj umno gospodarjenje s prispevki za pokojninsko zavarovanje in podobno. Sindikalisti si prizadevamo tudi, da bi kolektivna pogajanja dobila zakonit okvir.
Sodelovanje sindikatov kovinarjev iz držav Višegrajske skupine je dobro. Posodobiti pa bo potrebno tehnično in organizacijsko strukturo. Sodelovanje se mi zdi zelo pomembno, zlasti zaradi multinacionalk.
Tomaž Kšela
Srečanje obrtnih delavcev Slovenije v Celju in Levcu
Socialni dialog za hitrejši razvoj obrti
V Celju in na letališču v Levcu je bilo konec prejšnjega tedna 21. srečanje obrtnih delavcev Slovenije, ki ga vsako leto organizira Sindikat obrtnih delavcev Slovenije v sodelovanju s skladi za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih in območnimi organizacijami sindikata. Na letošnjem srečanju se je zbralo blizu 2000 udeležencev. Najprej so si ogledali 36. mednarodni obrtni sejem, nato pa so se zbrali na osrednjem platoju sejmišča.
“Po enaindvajset let trajajoči odisejadi smo vendarle prišli v okolje, kamor naša prireditev tudi sodi," je uvodoma dejal predsednik Sindikata obrtnih delavcev Slovenije Peter Jančar. Po njegovih besedah sodi v razvojno koalicijo obrti in podjetništva na Slovenskem poleg državnih institucij in delodajalskih organizacij tudi sindikat obrtnih delavcev skupaj s skladi za izobraževanje delavcev pri samostojnih podjetnikih.
Jančar je poudaril, da imata v majhnih nacionalnih ekonomijah obrt in podjetništvo osrednji pomen. Ko govorimo o nujnosti hitrejšega razvoja obrti in podjetništva, pa ne smemo imeti v mislih samo tehnološkega razvoja ter povečanja produktivnosti in profitabilnosti, temveč tudi ekonomski položaj delavcev, njihove plače, varnost pri delu in izobraževanje ter usposabljanje za obrtla, recimo mu človeški faktor je za hitrejši razvoj obrti in podjetništva še kako pomemben. “V sindikatu obrtnih delavcev smo prepričani, da je eden od prvih pogojev za uspešen in skladen nadaljnji razvoj obrtništva in malega gospodarstva dobro razvit socialni dialog. Resnično socialno partnerstvo je edino zagotovilo, da bomo pri razvoju obrti in podjetništva imeli pred očmi tako skrb za stvari kot za ljudi," je sklenil Jančar.
Predsednik ZSSS Dušan Semolič je v pozdravu udeležencem dejal, da je bilo letošnje poletje sicer vroče, kakor kaže, pa bo jesen še bolj vroča. Predstavniki delodajalcev namreč želijo zmanjšati pravice delavcev, med drugim tudi zapisane v novem zakonu o delovnih razmerjih.Tako denimo želijo delodajalci skrajšati odpovedne roke, znižati regres za letni dopust, zmanjšati dodatke za delovno dobo in podobno.“Svobodni sindikati so odločno proti zmanjševanju delavskih pravic!" je dejal Semolič. Po njegovih besedah delodajalci ne
Po 21 letih so srečanje obrtnih delavcev Slovenije letos prvič slovesno začeli na prireditvenem prostoru mednarodnega obrtnega sejma v Celju.
bodo povečali konkurenčnosti naših podjetij in obratovalnic z zniževanjem delavskih pravic, temveč z uvajanjem novih tehnologij ter z nameščanjem boljših menedžerjev, ki bodo imeli več znanja. Konkurenčnosti in večjih dobičkov ni mogoče graditi na zmanjševanju plač in na nizkem standardu delavcev. Zares dobra in uspešna so lahko samo tista podjetja, v katerih delajo zadovoljni delavci. “Ne smemo dopustiti, da bi nam lastniki kapitala povsem oblikovali življenje - celo ob nedeljah," je dejal in pozval udeležence srečanja, naj na referendumu glasujejo za predlog Sindikata delavcev trgovine Slovenije in pomagajo ubraniti proste nedelje.
Semolič je spomnil, da menedžerji v nekaterih trgovinah grozijo, da bodo odpuščali trgovke in trgovce, če trgovine ob nedeljah ne bodo več obratovale. Ob milijardnih dobičkih, ki jih ustvarjajo nekatera trgovska podjetja, so takšne grožnje nemoralne.
Opozoril je tudi na reformo zdravstva in poudaril, da le-ta ne sme biti samo v domeni politikov, temveč tudi pacientov in vseh delavcev. Udeležence je nato pozdravil predsednik skupščine
združenja delodajalcev na področju obrti in podjetništva Janez Šauperl. Med drugim je dejal: “Uspešen socialni dialog, doseganje boljših poslovnih rezultatov in posledično socialni mir so v interesu obeh socialnih partnerjev. Delodajalci in delavci že dolgo uspešno sodelujejo tudi na področju vlaganj v človeške vire oziroma na področju izobraževanja in usposabljanja. Zavedamo se, da je samo z izobraževanjem delavcev in prilagajanjem tehnološkemu napredku možno doseči boljše delovne in poslovne rezultate ter hkrati spodbuditi delavčevo osebno rast in prispevati k njegovi uspešni poklicni poti. Delodajalci so s pomočjo skladov v minulem letu napotili na izobraževanje in usposabljanje preko 32.000 delavcev.
Politiki na oblasti bi morali bolj prisluhniti potrebam obrtnikov in podjetnikov. Ob pametni politiki države bi se lahko število delovnih mest na področju obrti in podjetništva povečalo za 60.000. V Sloveniji je na obrtno obratovalnico zaposlen 1,9 delavca, v Evropski uniji pa od 8 do 9 delavcev. Po zadnjih podatkih je na področju obrti v Sloveniji poleg 41.334 lastnikov zaposlenih še 100.222 delavcev, kar je samo za 0,9 odstotka več kot leta 2001. Poleg tega pa naše obrtne obratovalnice dosegajo v povprečju štirikrat manjšo dodano vrednost na zaposlenega kot obratovalnice v Evropski uniji. Na področju razvoja obrti in podjetništva ima torej Slovenija še veliko možnosti, ki bi jim morali znati izkoristiti."
V imenu mestne občine Celje je udeležence pozdravil podžupan Marko Zidanšek in opozoril na pomen socialnega dialoga na področju obrti in podjetništva, še zlasti sedaj, ko Slovenija vstopa v Evropsko unijo.
Slavnostni govornik minister za delo, družino in socialne zadeve Vlado Dimovsk je dejal, da sodi med temeljne človekove pravice tudi pravica do
6 j.' ^0„nie§ovih besedah je na področju obrti in Podjetništva pri nas še veliko možnosti za odpiranje delovnih mest, zato bi si morali obrtniki in pri niih zaposleni delavci skupaj prizadevati za odpiranje novih delovnih mest.
Dimovski je še dejal, da imamo v Sloveniji po uveljavitvi novega zakona o delovnih razmerjih pravice delavcev urejene na evropski način.Tako bo ostalo tudi v bodoče, vstop Slovenije v Evropsko unijo je tudi in Priložnost za vsakega obrtnika in pri njem zaposlenega delavca posebej. Slovenija bo v evropski uniji uspešna samo, če bo vsak Posameznik začutil, da se z vstopom v unijo tudi ujemu ponujajo nove možnosti in priložnosti, rod zaključkom slovesnega srečanja sta Peter Jančar in Dušan Semolič podelila priznanja Sindikata obrtnih delavcev Slovenije za leto 2003. Priznanje s plaketo so prejeli Alenka Tekavec (zaposlena ie v Zenskem in moškem frizerstvu Elsner Majde Hitiji), Vlado Miketek (zaposlen je vAvtoservisu Sinkovič v Miklavžu na Dravskem polju), Milena Sitar (sekretarka območne organizacije ZSSS Gorenjske), Mira Dolinar (zaposlena je v kovinski galanteriji Verdnik v Migojnicah pri Žalcu) in °brtnik Anton Skok iz Domžal.
Na slovesnosti so nastopili člani skupine Kristali lz Rogaške Slatine in Završki fantje iz Lenarta, Program pa je mojstrsko povezoval Boris Kopitar, 1(1 Je tudi sam zapel nekaj pesmi.
Prejemniki najvišjih priznanj Sindikata obrtnih delavcev Slovenije za leto 2003
Družabno srečanje se je nadaljevalo na letališču v Levcu, kjer je udeležence pozdravil predsednik območne obrtne zbornice v Celju Miro Gracer. Udeleženci so se veselo zavrteli po taktih ansambla Kristali. Pomerili so se tudi v družabnih igrah, tisti, najbolj hrabri, pa so se podali na panoramski let nad Celjem z letalom.
Povejmo še, da je na srečanju sodelovala tudi sindikalna delegacija iz Ukrajine, ki se je prejšnji teden mudila v Sloveniji. Sindikalisti iz Ukrajine so bili nad sproščenim vzdušjem na srečanju tako navdušeni, da so udeležence pogostili s steklenico prave ukrajinske vodke.
Tomaž Kšela
Lenartov
večer
. ^uzeju novejše zgodovine v Celju je bil prejšnji ®trtek cinkarniški večer z Lenartom Horvatičem lzidu njegove knjige karikatur. Knjiga, založil ! J® svez delavcev Cinkarne Celje, ima 153 ar'katur. Obdelane so različne osebnosti iz "ikarne, Razkrižja, Celja, gledališkega in kulturnega [lv|)enja in tudi iz ZSSS.
enart je zaupnik Sindikata KNG in tudi naš sodelavec, udeleženec skoraj vseh D °zil"n'h zborovanj. Pogovor z njim je vodil 0ri e|sor Zoran Pevec, ki ga je spodbudil, da je njei3 Svoi° življenjsko pot. Prvo karikaturo, na šolj f očeta lovca, je narisal že v osnovni tudilnk zani° dobil nagrado. Lenart se je uveljavil aktiv'0t arnatersk' 'graiec- organizator, pevec,
&«kSc^s^ii,e, slo,cniie'
je vefi v četrtek njegov večer, si je dovolil, da °t 60 udeležencem povedal, kar on misli.
Razumeti je bilo, da je po prepričanju kar trd Njegov večer so popestrili pevci kvarteta Grmada, nacionalist, kar je povezano zlasti z njegovim	prišli so tudi Razkričani z županom na čelu. Za
rojstnim Razkrižjem in našimi vzhodnimi sosedi.	žejne pa so poskrbeli njegovi prijatelji vinogradniki.
Posnemal je očeta naroda Janeza Stanovnika, pa Bil je lep dogodek, žal je zunaj lilo kot iz škafa in Bakariča in tudi naš sedanji nadškof mu je prišel morali smo še domov v Ljubljano, zelo prav.	RK.
Pogovor z direktorjem Segrapa Miranom Blagovičem in predsednikom SDGD v podjetju Smiljanom Kuharjem
Razvit
socialni
dialog
orispeva
c uspešnemu
razvoju
podjetja
Segrap se je v zadnjih letih razvil v uspešno podjetje, kakršnih na ljutomerskem območju ni veliko. O razvoju podjetja in položaju zaposlenih smo se pogovarjali z direktorjem Miranom Blagovičem in s predsednikom sindikata Smiljanom Kuharjem.
“Naše podjetje se ukvarja s površinskim kopanjem gramoza in peska ter proizvodnjo vseh frakcij za beton. Imamo tudi betonarno za pripravo različnih betonskih mešanic, od leta 1992 pa izdelujemo tudi betonske izdelke. Podjetje se ukvarja tudi z gradbeništvom, od visokih in nizkih gradenj do gradbenega inženiringa. Predlani smo kupili Bioterme v Mali Nedelji v osrčju Prlekije, kjer gradimo nov bazenski kompleks," pojasnjuje Miran Blagovič, ki je za krmilo podjetja poprijel leta 1991. Na direktorski položaj je prišel skorajda po naključju - ko se je na skupščini občine, kjer je bil sekretar, po volitvah menjala politična garnitura, se je odločil, da se bo preizkusil v gospodarstvu. Prijavil se je na razpis za direktorja Segrapa, ki je bil zaradi nezavidljivih rezultatov poslovanja trikrat neuspešen. Za Blagoviča je bilo krmilo podjetja v težavah življenjski izziv.
Miran Blagovič: V Segrapu se zavedamo, da se moramo zanesti nase in na lastne sile.
Podjetje zagotavlja delavcem trdno socialno varnost
“Segrap danes zelo dobro posluje in zagotavlja delo in trdno socialno varnost 80 zaposlenim," pravi Blagovič.“Celoten prihodek podjetja znaša okoli milijardo tolarjev, v zadnjih letih pa smo ustvarili letno od 40 do ISO milijonov tolarjev dobička.Vendar pa v podjetju še nikoli nismo delili dobička, temveč smo z njim odkupili lastninski delež od skladov, ostanek dobička pa smo vložili v razvoj."
Segrap se je lastninsko preoblikoval tako, da so njegovi lastniki postali vsi zaposleni in skladi. Sedaj pa je podjetje v izključni lasti 40 zaposlenih oziroma bivših zaposlenih, saj so uspeli skladom odplačati njihov solastniški delež v podjetju.
Blagovič vidi v tem, da je podjetje uspelo odkupiti lastniške deleže, četudi so bili dragi, veliko prednost, saj lahko v podjetju zdaj poslujejo po lastnem preudarku. Zdaj bo lahko podjetje nemoteno vlagalo v razvoj.“V Segrapu se zelo dobro zavedamo, da brez investicij ne gre. Zato smo že doslej veliko investirali - lahko bi rekel, da že skoraj preveč," pravi Blagovič in dodaja, da je imelo podjetje zaradi tega in dolge zime celo nekaj likvidnostnih problemov.“Vendar so vlaganja v razvoj in novo opremo v gradbeništvu nujna. Ker smo se tega vseskozi zavedali, ima danes Segrap moderno opremo. Od opreme, ki so jo uporabljali pred letom 1991, uporabljamo samo še staro separacijo, vse drugo je novo."
Čeprav Segrap uspešno posluje, se srečuje tudi s težavami.“Največ težav je povezanih s tem, da so razmere na našem gradbenem trgu še vedno zelo nestabilne. Zato je realizacija v podjetju iz meseca v mesec različna - lahko tudi za sto odstotkov. Pred časom smo denimo po podatkih iz gradbenih trgovin opazili, da se letos pri nas
manj gradi. Potem pa bo zopet prišlo do skoka v nasprotni smeri," pojasnjuje Blagovič. “Da bi zmanjšali vpliv nestabilnih razmer na trgu na poslovanje podjetja, gradimo tudi sami. Lani smo za prodajo na trgu zgradili 51 stanovanj, kar za Ljutomer ni malo. Poleg tega delamo za tuji trg, zlasti za Hrvate in Avstrijce. Naše podjetje je precej prizadelo to, da je Dars, ki gradi avtocesto čez Pomurje, odprl svojo gramoznico. Pričakujemo, da bomo sodelovali pri izgradnji naslednjega odseka avtoceste, zato bomo odprli gramoznico v Bohincih. Kdo ve, morda pa se bo hitrost izgradnje avtocest povečala, saj bodo naslednje leto volitve?"
“V Segrapu ne pričakujemo, da bi karkoli dobili od koga drugega," pravi Blagovič. “Ravnamo se po starem srbskem pregovoru “uzdaj se use i u svoje kljuse". Nikoli ne kličemo na pomoč države. Mi smo tukaj za to, da delamo in na trgu ustvarjamo dohodek."
Kako je mogoče, da se je Segrap iz podjetja v
Smiljan Kuhar: Plače so za več kot 20 odstotkov nad kolektivno pogodbo.
težavah prelevil v enega od nosilcev razvoja v občini in regiji? "V začetnem obdobju smo veliko prihodkov ustvarili s prodajo gramoza in peska-Ker se je število gramoznic zelo povečalo, smo morali razširiti poslovanje tudi na druga področja-Najbolj pomembni pa so zavzeto delo, kakovostni proizvodi in dobro poslovanje. Segrap vlaga v razvoj zlasti lastna sredstva, zato je podjetje minimalno zadolženo."
Blagovič, ki je po poklicu pravnik, je prepričan, da je bilo za uspešen razvoj Segrapa odločilno, da se je podjetje lastninsko preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo. Številna podjetja so se preoblikovala v delniške družbe, ki so zel° občutljive za prevzeme, delničarji pa marsikdal pričakujejo tudi previsoke dividende, zato družbah zmanjkuje sredstev za razvoj. Marsikatera delnisk družba je zaradi tega že zabredla v težave a doživela polom. Po njegovem mnenju bi bile dane v Ljutomeru gospodarske razmere drugačne.

DELAVSKA ENOTNOST 11 ŠTEVILKA 31 • LETNIK 62 • 1_1UBL|ANA 18. IX. 2003
bi se večina podjetij preoblikovala v družbe z omejeno odgovornostjo, kjer je interes zaposlenih, ki so hkrati lastniki, za razvoj podjetja in ohranitev delovnih mest, prevladujoč.
Prvi pogoj za uspešno poslovanje podjetja so usposobljeni delavci
“Za uspešno poslovaje podjetja so izjemno pomembni tudi usposobljeni kadri. V našem podjetju ima visoko, višjo in srednjo šolo že več kot četrtina zaposlenih, kar je za našo dejavnost veliko. Podjetje zelo skrbi za usposabljanje delavcev. Delavce pošiljamo na različne seminarje in dodatna usposabljanja, čeprav je to pri nas marsikdaj silno drago. Vendar tu druge poti ni,“ je prepričan Blagovič.
Zakaj pa Segrap vlaga tudi v BioTerme, torej na področje turizma? “Da bi upravljali terme, nam je pred tremi leti predlagal Desus, ker se je takratni najemnik BioTerm tožil s tamkajšnjo krajevno skupnostjo. Ker imamo kadre, usposobljene za geotermalno energijo, smo se za to zlahka odločili," pojasnjuje Blagovič. “Po drugi strani pa bosta gostinstvo in turizem dragoceno dopolnilo k naši osnovni dejavnosti, saj usoda podjetja ne bo tako odvisna od recesij v gradbeništvu. Seveda pa
nameravamo za vodenje in delo v BioTermah angažirati visoko usposobljene gostinsko-turistične delavce.
Plače nad ravnijo v kolektivni pogodbi
Kakšen pa je ekonomski položaj delavcev? “Plače imamo za več kot 20 odstotkov nad ravnijo, določeno s kolektivno pogodbo," pravi Smiljan Kuhar. Blagovič pa dodaja: “Povprečna plača kvalificiranega delavca z okoli 20 let delovne dobe znaša 130.000 tolarjev."
“Podjetje v celoti spoštuje kolektivno pogodbo," poudarja Kuhar.“Tako zaposleni redno prejemamo tudi povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ter regres za malico. Poleg tega vsako leto dobimo velikonočni paket (v njem so meso, klobase in druge dobrote), novoletni paket in nagrado za božič. Poleg tega nam podjetje skoraj brezplačno nudi tudi počitniške objekte v Moravskih toplicah, v BioTermah in pri Treh kraljih na Pohorju.Vsi, ki se odločijo za dopust v naših turističnih zmogljivostih, prejmejo zastonj tudi karte za kopanje in smučarske karte."
Sindikat v podjetju po Kuharjevih besedah dela dobro. “Naša prva naloga je, da si prizadevamo za čim boljši ekonomski položaj delavcev. Z
vodstvom podjetja imamo dobre in korektne odnose. Lahko rečem, da je socialni dialog v podjetju dobro razvit in da probleme, do katerih prihaja v vsakem kolektivu, rešujemo s pogajanji in dogovori. Morda so odnosi med delavci in vodstvom podjetja pri nas nekoliko specifični: pozna se, da so mnogi delavci solastniki podjetja. Zato je sodelovanje med vodstvom podjetja in zaposlenimi zelo dobro, poleg tega pa vlada med zaposlenimi delovni elan. Delamo z voljo in željo, da bi zagotovili podjetju razvoj, sebi pa varna delovna mesta in boljši jutri."
Kako dobro je sodelovanje med vodstvom in sindikatom podjetja, se je pokazalo tudi, ko je bil letos Segrap glavni in edini pokrovitelj športnih iger SDGD Slovenije v Ljutomeru.Vodstvo Segrapa in sindikat podjetja sta z roko v roki tako dobro organizirala igre, da bodo udeležencem še dolgo ostale v spominu.“Sindikat podjetja se direktorju Segrapa iskreno zahvaljuje za vso pomoč in pokroviteljstvo pri organizaciji iger, ki so zelo uspele," pravi Kuhar.
Zares so segrapovci letošnje igre slovenskih gradbincev organizirali več kot odlično. Če so tako uspešni in enotni tudi pri izvajanju delovnih nalog, o čemer nihče ne dvomi, ne preseneča, da Segrap dosega tako dobre rezultate v poslovnem in razvojnem pogledu.
Tomaž Kšela
m VZAJEMNA.
zdravstvena zavarovalnica, d.v.z.
Jaz zate, ti zame.
Oattt?


Lep dan trgovcev
V Žalcu in Šeščah so se prejšnjo nedeljo zbrali člani Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Na terenih Športnega centra v Žalcu so se najprej pomerili v športnih igrah, v Šeščah pa so imeli še družabno srečanje s podelitvijo priznanj najboljšim. Vreme je bilo zelo lepo in je prispevalo k zelo prijetnemu vzdušju.
Na dopoldanskih igrah so nastopili predstavniki enajstih ekip, največ jih je bilo iz podjetja Vele, ki so zmagali tudi v ekipni konkurenci. Največ pozornosti so vzbudile članice navijaške skupine malo mlajših deklet iz ljubljanskega Maxija.
Pred podelitvijo priznanj je sekretar Ladislav Kaluža spregovoril tudi o bližajočem se referendumu o obratovalnem času prodajaln. Obrazi udeležencev so mu pritrjevali, ko je dejal, da mora biti uspešen tudi drugi polčas tekme (prvi je bilo zbiranje 40.000 podpisov). Posebej je pozdravil Sandija Bartola, ki je v sindikatu začel boj proti neomejenemu nedeljskemu obratovanju prodajaln. Državni zbor bo z referendumskim ZA postavljen pred dejstvo, da trgovine ob nedeljah ne morejo biti odprte le zaradi tega, ker tako želijo in ukazujejo delodajalci, ki jih pooseblja Zoran Jankovič. Željo po uspehu referenduma je v zaključnem nagovoru izrazil tudi predsednik sindikata Franci Lavrač.
F.K.
rez
uit a ti
KOŠARKA, MOŠKI: I. Mercator Dolenjska, Ž.Vele, 3. Koroška trgovina; MALI NOGOMET: I. Maxi,2.Vele,3. Era; NAMIZNI TENIS, MOŠKI:
1.	Maxi, 2. Koloniale, 3.Vele;ŽENSKE: I.Živila Pomurje, 2. Moda Celje, 3. Vele; ODBOJKA, MOŠKI: I. Koroška trgovina, 2.Vele; ODBOJKA, ŽENSKE: I. Era Velenje, 2. Era Slovenske Konjice, 3. Koroška trgovina; PIKADO, MOŠKI: I.Vele,
2.	Maxi, 3.Avto Celje; ŽENSKE: I. Moda Celje III,
2.	Maxi, 3. Moda Celje II; TENIS, MOŠKE DVOJICE: I. Maxi, 2. Era, 3. Živila Pomurje; ŽENSKE DVOJICE: I.Avto Celje, 2,Vele,
3.	Koroška trgovina; SKOK V DALJINO, MOŠKI: I. Maxi, 2.Vele 1,3.Vele II; ŽENSKE: I .Vele, 2. Era,
3.	Maxi; TEK NA 800 METROV, ŽENSKE:
I. Savinjski magazin, 2. Koroška trgovina, 3.Vele; MOŠKI TEK NA ISOO METROV: I.Vele; VLEČENJE VRVI: I.Avto Celje,2.Vele; SKUPNI VRSTNI RED EKIP: I.Vele. 2. Maxi, 3. Koroška trgovina, 4. Era, 5. Živila Pomurje.
Takole so za najboljše nogometaše navijale sodelavke iz Maxija.
Organizacijo je imela v rokah tudi Nevenka Knapič, ki je kolajne podelila tekačicam na 800 metrov.
Tretje športne igre SDPZ so bile množične
Ne prevroče in malo oblačno vreme, dobra volja uspešna organizacija so udeležencem tretjih sPortnih iger SDPZ (Sindikata delavcev prometa (n zvez Slovenije) omogočili dobro vzdušje in lepe športne uspehe. Kar 450 prometnikov iz vse Slovenije je minulo soboto v športnem parku v Novi Gorici tekmovalo v sedmih športnih disciplinah. Največ prijavljenih ekip je bilo v pikadu ln nnalem nogometu.V slednjem naj bi se za konec na ekshibicijski tekmi pomerili tudi ekipi SDPZ 'n delodajalcev iz dejavnosti tega območja, vendar tekme zaradi premajhne udeležbe delodajalcev N bilo. Navzoči sindikalisti so ugibali, ali so se ni'hovi nasprotniki morda ustrašili sindikalne Premoči na tem področju.
Vtago glavnega organizatorja je prevzel sindikat Avriga iz Nove Gorice, ki ga vodi Emil Prohan, Pomagali pa so mu tudi predsedniki sindikatov iz otočja. Navzoči so se najprej zbrali v balonu, ier je bilo kasneje tudi prizorišče odbojke za ojoške in ženske.Tu sta jih pozdravila predsednik DPZ Srečko Lorenčak in direktor Avriga Aleš Hrast. Igrišča so bila vsa, z izjemo namiznega tenisa, v neposredni bližini, tako da so se lahko tudi navijači sprehajali med njimi in spodbujali tvoje ekipe in posameznike. Najbolj je bilo glasno,
0 so na prizorišče prišle markantne moške ekipe ^ Pečenje vrvi, ki so vsaka s po tono teže demontirale moč svojih rok in težo teles. Najuspešnejši 0 bili poštarji, saj so kar vse tri najboljše ekipe tej disciplini prišle iz njihovih vrst. eleženci so se lahko vmes okrepčali s sendviči er golažem s polento, na koncu pa še zavrteli Pete ob glasbi, ki je igrala do poznega popoldneva.
M. M.
SlN Dl KAT DELAVCEV
PROMETA IN ZVEZ
L o V E N I J E
rj e) zj u) l) tj a) t) ij
MALI NOGOMET: I.Pošta Celje, 2. Pošta Ljubljana, 3.Certus in MP Maribor; ODBOJKA MOŠKI: I.Telekom in Pošta Maribor,2.Telekom Nova Gorica, 3. Koratur Prevalje; ODBOJKA ŽENSKE: I. Pošta Kranj, 2. Pošta Celje, 3. Pošta in Telekom Maribor: KOŠARKA MOŠKI:
I. Pošta Kranj,2.AMZS in AP in CP Ljubljana,
3. Pošta Ljubljana; NAMIZNI TENIS MOŠKI: I.Telekom Maribor,2. Pošta Ljubljana,3.STTC Maribor;NAMIZNI TENIS ZENSKE: I.Pošta Maribor, 2. Pošta Murska Sobota, 3. Pošta Celje; PIKADO MOŠKI-EKIPNO: I .PVAC Baza
Slovenske Konjice, 2. Pošta Ljubljana, 3. Pošta Maribor; PIKADO MOŠKI POSAMEZNO:
1.	Aleš Simonič,Pošta Maribor,2.Sebastjan Pečjak, Pošta Ljubljana, 3. Roman Kralj, STTC Maribor; PIKADO ŽENSKE EKIPNO: LAP Ljubljana,
2.	STTC Maribor, 3. Pošta Ljubljana; PIKADO ŽENSKE POSAMEZNO: I.Emi Danko,Pošta Ljubljana, 2. Irena Žagar,AP Ljubljana, 3. Rojanda Dolžan, STTC Maribor; VLEČENJE VRVI:
I. Pošta Celje, 2. Pošta Maribor, 3. Pošta Ljubljana; TEK MOŠKI: I.Pošta Ljubljana,2.Pošta Maribor.
SINDIKALNA LISTA
september 2003
PRVI DEL
Gospodarske dejavnosti (temelj je SKP za gospodarstvo^
Javni sektor* npkHanip npunsnodarstvo)
-	cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) -	polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) -	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur)	3.500.00 1.750.00 1.218.00	4.511.00 2.254.00 1.570.00
2. KILOMETRINA		
(od 8.7.2003)	56,85	56,85
(od 5.8.2003)	56,58	56,58
(od 16.9.2003)	55,11	55,11
3. LOČENO ŽIVLJENJE	99.260,00	65.845,00
PRENOČIŠČE - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
- po SKPGD Ina delovnidan)	725,00		725,00,
		
1. JUBILEJNE NAGRADE			
po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu)		
-za 10 let	71.171,00	55.354,00
- za 20 let	106.757,00	83.031,00
- za 30 let	142.342,00	110.708,00,
2. ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI	496.300,00	740.784.00
	oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje	oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje.
3. SOLIDARNOSTNE POMOČI		
po SKPGD		
- ob smrti delavca	148.890,00	110.708,00
- ob smrti v ožji družini	74.445,00	
4. MINIMALNA PLAČA (od 1.8.2003)	110.380,00	II 0.380,00_
5. ZAJAMČENA PLAČA (od 1.8.2003)	52.177,00	52.177,00,
6. REGRES ZA LETNI DOPUST		
- minimalni regres za leto 2003	132.170,00	132.170,00
- največji regres za leto 2003	173.749,00	70 % povprečne slovenske plače
*l. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št 87/97).
2.	V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade, regres za letni dopust in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba.
3.	Regres za letni dopust v negospodarstvu je določen z Aneksom, Uradni list RS št 99/01.
Izhodiščna plača za I. tarifni razred v Splošni kolektivni pogodbi za negospodarstvo za januar 2003 znaša 52.473 SIT na mesec.
Osnova za določanje plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja od I. januarja 2003 znaša na mesec bruto 173.374 in neto 110.708 SIT (podatek za nekdanje gospodarstvo).
Strokovna služba ZSSS
IElHElDES]EIBOIlBiatt3QDBQBl9
Zaposlene osebe po velikosti bruto plače (marec 2003)
70.0-
60.0-
	
do 245.000 SIT (povprečna plača)	64,7
od 245.001 do 500.000 SIT	29,0
od 500.001 do 800.000 SIT	4,6
nad 800.001 SIT	1,7
vir: Statistični urad RS	
do 245.000 SIT od 245.001 od 245.001 nad 800.001 SlT (povprečna plača) do 500.000 SIT do 500.000 SIT	^
AVTOR:
RUDI
MURN
PLASTIČ-
NA
MASA
ZNAMENI-
TI
MEHIŠKI
KITARIST
(CARLOS)
IVAN
BUNIN
TROPSKE
LESNATE
RASTLINE
GOZD
DE
SPREVOD
SKUPINE
LJUDI
V
PUŠČAVI
TKIVO. KI SE
RAZVIJE NA ZLOMU KOSTI
NADAV
PREDEL TEMELJNI V ZAKON MARIBORU DRŽAVE
ZAPOR
STARO-RIM.
POZDRAV
NENADEN
VOJAŠKI
NAPAD
NEON
PREBIVA-
LEC
GRČIJE
J, ITALIJI HRVAŠKI PISATELJ (IVAN)
ZMIKAVT
3
STROKOV
ZA
PSIHOTE-
RAPIJO
VODNIK
ANTON
ŠAHOV.
FIGURA
VELIKA
PLITVA
SKLEDA
ZA
MLEKO
OŠPIČENA
PALICA
ZAČETNIK
DINAST.
ARSAKI-
DOV
KDOR LIKA
DENAR
ZA
STO
ENOT
ANTON
NANUT
RIBIŠKA
PRIPRAVA
MESTO V ZAH.
ROMUNIJI
MANG-
ROVA-
tropske
lesnate
rastline
OBLAST-
NIK,
TIRAN
POŠKOD-
BA
SLAVEN IGRALEC V ZDA
POKONČNI DEL GREDLJA NA
PREMCU
BARVA
IGRALNIH
KART
OBVEŠČ. ORANŽA- SLUŽBA DA ZDA TRENJE
GALERIJA V LJUBLJ.
MOŠKI
POTOMEC
GOGO-
LJEV
JUNAK
BULJBA
POTEKA-
NJE
NEMŠKA
IGRAŠ
KARTAMI
ALUMINIJ
RADIJ
HRVAŠKA
NAFtNA
DRUŽBA
GLAVNO
MESTO
EGIPTA
ROMAN
PISATELJA
ANETA
BANJA
KDOR
ELKA
LASTNIK
RANČA
Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na kupon, ga izrežite in na dopisnici pošljite na naslov:
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana, p. p. 97.
Tudi tokrat je nagrada 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svojega točnega naslova, davčne številke in davčne izpostave. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 29. septembra 2003.
Pravilna rešitev gesel iz 29. številke Delavske enotnosti:
VAŠKA IDILA, ORANJE
Nagrado prejme: ANTON BOŽIČ, Ulica bratov Učakar 58, 1000 Ljubljana

DE 31

v
Iz dnevnika delavca Jožeta - VROČINA
“Fantje, zopet postaja vroče!" je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi vzkliknil rezkarVili.“Če bo šlo tako naprej, bo jesen še hudičevo vroča,"
“Poleti pa je tako vroče, da z mojo boljšo polovico sploh nisva šla nikamor na dopust, temveč sva vse proste dneve Preživela v senci na vrtičku. Zakaj bi se človek v takšni pečini mučil in skakal po svetu," je dodal mizar Tone. ‘Naša družina je dopust preživelapri sorodnikih v hribih," i® dejala Sonja iz računovodstva.“Ceprav je njihova kmetija na 800 metrih nadmorske višine, smo komaj preživeli )(ročino. Ne vem, kako bi zdržali doma v bloku?"
.Vse to še ni nič!" je vzkliknil Vili. “Boste videli, kako bo vroče v naslednjih mesecih!"
“Vili, ne govori neumnosti," je zamahnil z roko Lojze. “Le zakaj bi bilo jeseni bolj vroče kot poleti?"
“Zato, ker želijo predstavniki delodajalcev zmanjšati nekatere delavske pravice!" je vzkliknil Vili. “Celo tiste, ki smo si jih s težavo izborili ob sprejemanju novega zakona o delovnih razmerjih."
“Res je, kar govori Vili," se je v pogovor vključil skladišnik Rudi. “Med drugim želijo zmanjšati tudi regres za letni dopust."
“Saj ga še dobili nismo, pa bi nam ga že zmanjšali," je razburjeno dejal Tone.
“Tudi odpovedne roke bi radi skrajšali," je nadaljeval Rudi. “Ali mislijo, da v Sloveniji še ni dovolj brezposelnih
Piše:Tomaž Kšela
delavcev?'1 je vzkipela Sonja.
“Tudi o zdravstveni reformi nekateri precej čudno razpravljajo," je dejal Vili. “Vztrajajo, da bi morali za zdravstveno zavarovanje enako plačevati vsi - revni in bpgatini!"
“Žalostno," je komentiral Rudi. “Fantje, kakor kaže ima Vili zares prav. Če bo šlo tako naprej, bo jesen vroča!" je odločno dejal Lojze.“Vsem mora biti jasno, da si delavci svojih pravic ne bomo pustili vzeti!"
“Če nam bo kdor koli poskušal zmanjšati pravice, pa mu bomo tako podkurili, da bo vso jesen in zimo v Sloveniji še bolj vroče kot je bilo poleti pri mojem štedilniku," je energično dodala kuharica Špela.
Posredovanje v sporu med delavcem in delodajalcem
228. člen
(1)	Če delodajalec v roku osmih delovnih dni po vročeni pisni zahtevi delavca ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko delavec oziroma delodajalec predlaga posredovanje inšpektorja za delo v sporu.
(2)	Če je posredovanje predlagal le delavec ali le delodajalec, inšpektor za delo najprej pridobi soglasje druge stranke za reševanje spora s posredovanjem.
(3)	Inšpektor za delo lahko posreduje v sporu med delavcem in delodajalcem z namenom, da delavec in delodajalec sporazumno rešita spor.
(4)	Inšpektor za delo lahko posreduje v sporu med delavcem in delodajalcem vse do izvršljive arbitražne odločitve o spornem vprašanju oziroma do odločitve sodišča prve stopnje o spornem vprašanju.
(5)	Sporazum o razrešitvi spornega vprašanja med delavcem in delodajalcem ne sme nasprotovati morali ali prisilnim predpisom.
Komentar:
V tem členu zakon predvideva novo vlogo inšpektorja za delo, in sicer posredovalno vlogo ob sporu med delodajalcem in delavcem. Posredovanje lahko
zahtevata ali delodajalec ali delavec. Če delodajalec ne izpolni svoje obveznosti ali odpravi kršitve v osmih dneh po vročeni pisni zahtevi delavca, lahko delavec ali delodajalec predlagata posredovanje inšpekcije za delo. Inšpektor za delo bo tako moral najprej pridobiti soglasje druge stranke za reševanje spora s posredovanjem, seveda odvisno od tega, kdo bo predlagal tak spor. Namen te določbe je, da bi se spori med delavcem in delodajalcem reševali sporazumno s posredovanjem inšpektorja za delo. S tem bi se tudi zmanjšalo število sodnih sporov.
Posredovanje v sporu je omejeno z namenom, da se sklene sporazum o rešitvi spornega vprašanja, in časovno omejeno, saj je posredovanje možno vse do izvršljive arbitražne odločitve ali do odločitve sodišča prve stopnje. Prav tako pa zakon določa, da sporazum o rešitvi spora ne sme nasprotovati morali ali prisilnim predpisom.
Inšpektor za delo pa ima poleg že navedenih ukrepov, ki jih uporablja po lastni presoji, v okviru svoje diskrecijske pravice (glede na okoliščine posameznega primera), v vseh zadevah iz svoje pristojnosti možnost izrekanja tudi drugih ukrepov, in sicer:
• delodajalcu z odločbo naloži izvajanje zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih
aktov in mu določi rok za odpravo kršitev,
•	pristojnemu državnemu tožilcu poda ovadbo v primeru kaznivega dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost,
•	delodajalcu pečati sredstva za delo, delovne prostore itd.,
•	delodajalcu ustavi dobavo električne energije, vode, plina itd.,
•	delodajalcu ob ponavljajočih se kršitvah izda odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti in poda pristojnemu organu predlog za začetek postopka za njegovo prenehanje, likvidacijo ali stečaj,
•	zadrži izvršitev dokončnega sklepa, ki posega v obstoječe pravice, odgovornosti in obveznosti delavca do njegove pravnomočnosti, če ugotovi očitno kršitev pravice delavca (v tem primeru pošlje svoj sklep o zadržanju tudi zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zavodu za zdravstveno zavarovanje)
Delodajalec je dolžan inšpektorju za delo zagotavljat)
nemoten potek inšpekcijskega nadzorstva in tud'
sicer ravnati v skladu z njegovimi ukrepi in odločitvami.
saj se v nasprotnem primeru kaznuje za prekršek.
naročilnica
Naročamo___________izvodov Priročnika za delo sindikalnih zaupnikov - Komentarja zakona o delovnih razmerjih, avtorjev Katarine Lavrin Marenče
in Gregorja Cerarja, univerzitetnih diplomiranih pravnikov iz strokovne službe ZSSS. Cena izvoda priročnih je za sindikalne organizacije in njihove člane, povezane v ZSSS, 3000 tolarjev, za vse druge pa 6000 tolarjev (DDV je v vključen v ceno). Naročniki bodo lahko priročnik prevzeli osebno na Dalmatinovi 4 v Ljubljam in ga tam tudi plačali.Tistim, ki bodo priročnik želeli prejeti po pošti, bo dostavljen v tednu dni po plačilu računa.
Priročnike pošljite na naslov:_______________________________________________________________ Davčna številka plačnika:________________________.
Naslov plačnika:_____________________________________________________________________________ Žig in podpis odgovorne osebe:___________________
Naročilnico pošljite na naslov: ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana, p. p. 97, ali po faksu 01 /23-17-298.
Priročnik za delo sindikalnih zaupnikov izide v septembru!
V priročniku bodo komentirane novosti v novem zakonu o delovnih razmerjih.
Priročnik bo nepogrešljiv za vse sindikalne zaupnike, saj bodo v njem strokovni odgovori na vprašanja, ki jih bodo morali reševati pri svojem delu.