Leto
f Celju, dne 1'1. novembra 1908.
Štev. 130.
DOMOVINA
Uredništvo
Je na Schilleijevl cesti št. 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vračajo.
Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo 12 kron, pol leta 6 kron, 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej.
Za Inserate
se plačuje od vsake petitrvrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno mseriranje
znaten popust.
Glavni zbor »Narodne stranke".
Konec.
Zelo važno vprašanje, s katerim se je zadnji čas intenzivno bavil iz-vrševalni odbor stranke in pa „Na-rodua založba", je izdajanje političnega dnevnika za spodnještajerske Slovence. G. urednik Spindl«r je obširno poročal o zgodovini te ideje, o pripravljalnih delih in izjavil, da se je načelstvo ..Narodne založbe" na dopoldanskem občnem zboru izreklo za to, da se pripravljalna dela nadaljujejo do konca tega meseca in potem se bode konečno odločilo, začnemo li že z Novim letom izdajati dnevnik ali ne. Treba je še k došlim izjavam naj-manje 600 izjav nabrati. Zaupniki in somišljeniki stranke se naj v teh tednih podajo na živahno agitacijo za dnevnik. Pohvaliti je vse one, kateri so že doslej v tem oziru zelo veliko storili, ali naj ne omagajo v svojem delu!
V debati o tej točki izpregovori dr. Kukovec in pravi, da je navdušenje za narodno-političen dnevnik na Spod. Štajerskem splošno; posebno v sedanjem in bodočem hudem gospodarskem in političnem boju bo dnevnik velikanske važnosti. Zategadelj prosimo gg. zaupnike, naj z vnemo delajo za Hresničenje te ideje. V debato še posežejo gg. C i z e 1, L i p u š, d r. J. Sernec, Sattler, dr, Poljanec, Oset, prof. Jošt, Piki, Pf eifer, Jam.šek in A. Kune j.
Glavne misli iz te debate so sledeče: Naj na vsak način poljudno pisan tednik „Narodni list" še izhaja naprej za najširše kroge ljudstva, kar se bo nedvomno zgodilo. Posestniki na deželi, katerim je naročnina 25 K previsoka, naj napravijo male krožke in si naj naročujejo list po dva, po trije skupaj. (Ta ideja se je z velikim veseljem pozdravila.) Oni, kateri si pa morejo li3t sami plačevati, naj razdele stare liste med ljudstvo; marsikateri uka in čtiva željni gospodar in mladenič bodeta hvaležna za to. Po večjih krajih bodi nastavljen raznašalec, ki ob jednem tudi pobiraj mesečno naročnino. Dnevnik ne bode oficijelno glasilo „Narodne stranke", temveč popolnoma neodvisen političen časopis. Na željo Korošcev, se bode dnevnik po možnosti posveče / al koroškim vprašanjem. Da zamaši občutno vrzel v našem časopisje, se bode list strokov-njaški bavil z obrtnimi in trgovskimi vprašanji.
O sedanjem bojkotnem gibanju poroča g. dr. E. Kal^n. Dogodki zadnjih dni, nasilstva Nemcev so po javi splošnega vsenemškega gibanja in stremljenja proti jugu. S pocestnimi pretepi so hoteli Nemci le zainteresi rati av&^jsko in nemštvo v rajhu za svoje gibanje proti jugu. To kaže jasno
izjava šefa celjske policije v Celovcu. Kažejo pa to tudi drugi politični dogodki: glasoviti Wastianov govor na Dunaju, smešna bajka o jugoslovanski revolucijski propagandi, aneksija Bosne in Hercegovine; da gibanje Nemcev proti jugu podpira z vso silo slavna avstrijska vlada, je pri nas samo-obsebi razumljivo; da je mogel vojni minister SchOnaich na tak način govoriti o postopanju nemškega vojaštva v Ljubljani, je tudi le v „nemški" Avstriji mogoče. Kolportira se vest, da je nedavno cesar ostro obsodil izgrede v Pragi; zakaj ni našel gra-jalne besede za nemške surovosti v Ptuju, Celju in Mariboru? Gotovo ga njegova nemška okolica ni pravilno poučila njih. Vočigled vsem tem dogodkom, vočigled nemškim namenom, ki gredo za poginom ^naše narodnosti, nam ostane edino sredstvo samopomoč. „Narodna stranka" in njeni somišljeniki so v samopomoči, gospodarskem gibanju proti Nemcem v največ slučajih popolnoma osamljeni. Zgodilo se je v Št. Petru v Sav. dol., da je na shodu tamošnji g. župnik dr. Jančič pač na dolgo in široko razpravljal o pomenu nazornih slik v ljudski šoli, a se je odstranil, ko se je govorilo o boju proti Nemcem! G. dr. Kalan govori na to o dosedanjih korakih, ki so se v Celju, kjer sodelujejo tudi pristaši „Km. zveze", storili o bojkotnem gibanju ter predlaga naslednjo resolucijo:
Glavni zbor narodne stranke vidi v popolnem pretrganju vseh gospodarskih zvez z nemškimi podjetji, trgovci in obrtniki edini odgovor na dogodke v Ptuju, Mariboru, Celju in Ljubljani in smatra kot dolžnost vsakega Slovenca z doslednim in skrajnim izvajanjem bojkota pripomoči k emancipaciji od nemštva. Poživlja vse svoje krajevne organizacije, izvajati tozadevno agitacijo z vsemi pripustnimi sredstvi in jz vsemi močmi.
Pri debati se je opozorilo na nekatere pomanjkljivosti in nedostatke pri naših narodnih trgovcih. Opozarjamo naše somišljenike, naj pošiljajo tozadevne pritožbe in vobče vse, kar se tiče bojkotnih vprašanj uredništvom naših listov v Celju, odkoder se bodo pritožbe že spravile pred pravi forum. G. Smertnik omenja med drugim, da se delajo priprave za ustanovitev specerijske trgovine za prodajo na de> belo. Upoštevanja vredno pa je njegovo razpravljanje o razvoju naše trgovine. Naši ljudje ne smejo biti nervozni, ako nimamo naenkrat veletrgovin; najprej se mora razviti in utrditi slovenska mala trgovina sama ob sebi. G. K e j ž a r izraža željo, naj bi se v Mariboru otvorila filijalka kake velike tržaške tvrdke, ki,,bi imela zalogo na veliko.
Pri slučajnosti se onlasi k besedi g. nadučitelj Pesek in ,izvaja, da se
je vršila letos na Dunaju anketa za saniranje deželnih financ, v kateri sta predlagala ranjki češki drž. poslanec dr. Herold in soc. demokrat dr. Renner, naj bi prevzela država polovico ali vsaj dobršen del stroškov za ljudsko šolstvo. Temu prevzetju so se pa pro-tivili nemški in poljski klerikalci. Naj bi se zavzela za to vprašanje „N. str." v državnem zboru in na shodih. Gosp. drž. posl. Roblek pripomni, da je ta zahteva itak že v n-jegovem in strankinem kmečkem programu in da bo storil, kar mu bo mogoče.
O izidu volitev glavnega odbora smo poročali v pondeljek.
Na predlog g. župana Šinka je občni zbor stranke ob velikanskem navdušenju aborovalcev izrekel željo, da kandidira pri prihodnjih deželnozborskih volitvah v dež. zbor predsednik stranke g. dr. Vekoslav Kukovec. Ta se zahvali za izkazano zaupanje in pravi, da ne more za sedaj ničesar izjaviti, ker je to stvar novega zaupnega shoda.
Izpregovori še posestnik v Trnov-ljah, znani vrli somišljenik stranke g. Ločičnik in izrazi svoje veselje nad tem, da je danes na glavnem sboru stranke slišal toliko lepega in dobrega. Veseli ga, da so v stranki združeni v lepi slogi delavci, kmetje pa tndi delavni gospodje, kmečki sinovi, ki se se nekaj naučili in sedaj svoje znanje izkoriščajo za stan, iz katerega izhajajo. Lepo je, da se ne hlinijo in ne prilizujejo, temveč govore resnico. Ako bodemo gledali v domačem in političnem življenju položaj zmiraj kakor je, v luči resnice, bodemo mogli tudi kot cel narod napredovati. Kar se tiče časnikov, pozna govornik „Slov. Gospodarja" in „Štajerca"; oba vpijeta po kmetn in ga vlečeta za seboj, da opeharita one, ki so jim slepo vdani „Narodni list", ki piše resno in resnično, mu jako ugaja in se ga bode zvesto držal tudi v bodoče. (Viharno odobravanje).
Prof. Jošt predlaga še sledečo resolucijo:
„Glavni zbor „Narodne stranke" vzame poročilo strankinega vodstva z zadovoljsvom in odobravanjem na znanje ter izreka izvrševalnemu odboru in njega predsedniku zaupanje in zahvalo." (Dolgotrajni živijo-klici in ploskanje.)
S to lepo izjavo navdušenja in priznanja poštenemu, vztrajnemu delu se je končal glavni zbor stranke.
Reforma socijalnega zavarovanja.
Zavarovanje za onemoglost in starostno zavarovanje.
Važen in načelen korak je storila reforma s tem, da je sprejela samo-
stojne osebe (diobne kmete, obrtnike in trgovce) v starostno zavarovanje, katero je za te sloje bolj važno nego zavarovanje za onemoglost, ki je za delavce neobhodno. Zavarovanje proti onemoglosti samostojnih oseb bi bilo združeno s prevelikim zvišanjem troškov. Ako se stvar primerno organizira, bodo pa starostne rente pri samostojnih do neke mere nadomestovale rente za onemoglost. Državni prispevek se do-plačnje k rentam delavcev in samostojnih v enaki meri.
Nadalje je bilo treba jemati obzir na posebne okolnosti, ki navstajajo vsled prehajanja nesamostojnih oseb k samostojnim poklicom. Tega prehoda iz nesamostojnosti v samostojnost se ni smelo obteževati, temveč ga je bilo treba olajševati. Iz tega navstaje potreba, da se sprejmejo samostojne osebe in delavci v enotne organizacije in v enotno okrožje rizika, tako da ostane delavec, prestopivši v samostojni poklic, jednostavno v zavarovalnem razmerju. Pri tem zgubi sicer pravico do rente za onemoglost ter je nakazan na starostno rento, všteje se mu pa ves čas, ko je kot nesamostojen plačeval prispevke v starostno zavarovanje.
Delavec dobi po dovršenem 66. letu starostno rento. Ako pa pred tem letom onemore, dobi rento za onemoglost. Samostojna oseba dobi v istem letu (65.) starostno rento. Višina rente za onemoglost in starost je odvisna od dobe in višine vplačevanja. Zaostalim se dovoli enkratna glavnična odpravnina. Ženskim zavarovancem se povrne, ako se poroče, polovica za nje vplačanih prispevkov.
Kar se tiče kroga zavarovalne obveznosti, sloni reforma na najširšem temelju. Od nesamostojnih so zavarovanju obvezani: industrijski, obrtni in kmetijski delavci, dninarji, posli, pomagajoči rodbinski udje, vajenci, delavci na domu, domači učitelji, domače šivilje, domače perice, postrežnice itd. okroglo 6 miljonov duš. Zavarovalna dolžnost se prične s 16. letom starosti. Od zavarovanja izvzete so že onemogle in več nego 60 letne osebe. Prav tako niso zavarovane oseb?, ki imajo mesečno ali letno plačo in kojih prejemki presegajo mesečno 200 K ali na leto 2400 K.
Izmed samostojnih so zavarovanju zavezani vsi imetniki kakega obrtnega ali drugačnega pridobitnega podjetja ali kmetijskega in gozdarskega obrata. Izvzeti so tisti, kojih letni dohodek presega 2400 K ali ki redno nimajo v delu več nego po dva mezdna delavca, ki ne spadata k rodbini.
Tedenski prispevki delavskega zavarovanja so razdeljeni na 6 razredov ter znašajo od 12 do 72 vin. na teden; te plačuje polovico delavec polovico delodajnik. Pomagajoči rodbinski udje so uvrščeni
v 3 mezdne razrede s prispevki po 12, 24 in 36 v. na teden.
Pri samostojnih osebah niso prispevki razdeljeni na razrede, določen je marveč minimalni prispevek od 50 vin. na mesec za one, katerih letni dohodek ni večji nego 480 K — in 1 K.'na mesec za one, ki imajo letnega dohodka od 480 do 2400 K — Prepuščeno je deželnemu zakonodajstva zvišati ta obvezni minimum za celo področje kronovine ali samo za en del.
Vsem zavarovancem, delavcem in samostojnim je na voljo dano vplačevati višje prispevke. Za samostojne osebe je to posebno dobro, ker jim je mogoče o priliki večjih dohodkov (kmetu, ko spravi letmo, obrtniku, ob sezoni itd.) vplačati tudi znatnejšo svoto. Višji prispevki niso obmejeni niti po kakem terminu niti po višini (določena je samo najvišja meja 100 K na leto). Starostna renta izvirajoča iz teh radovoljnih višjih prispevkov je lahko izplačljiva pred 65. letom in sicer že po 55. letu starosti. S tem je za samostojne osebe deloma vstvarjeno, vaadttoestilo 2arrento~ ža ■ ofremoglost.
čas čakanja (k a renče) Preden se doseže pravica do rente, je prebiti čas čakanja. Ta čas znaša za dosego rente za onemogle 200 prispevnih tednov. Za čas prispevanja velja pri tem tudi brez dejanskega da janja tisti čas, v katerem opravlja zavarovanec aktivno vojaško službovanje, ali v katerem ima bolezen, ki je zdru žena z nesposobnostjo za delo, ali končno v katerem oddaja nanj pripadajoči delež zavarovalnega prispevka službodajniku.
Pri starostni renti znaša čas čakanja 30 let, in sicer računaje od začetka zavarovanja, brez ozira na eventualno prenehanje ^prispevanja. Prehodno določilo krajša ta čas ča kanja za tiste, ki postanejo zavaro vanju zavezani, ko dobi zakon moč,_, ali v teku naslednjega leta. Za nje znaša čas čakanja za starostno rento le 200 prispevnih tednov, s čemer se do neke mere nadomestnje renta za onemoglost.
Ako prestane zavarovalna dolžnost, si zavarovanec lahko ohrani ali celo zviša svoje pravice do rente s tem. da radovoljno plačuje minimalne prispevke
Nositelji zavarovanja so posebni krajevni uradi (v spodnji stopnji), deželni urad (v srednji stopnji) in državni urad (v gornji stopnji) Narodnogospodarski in socijalni pomen reforme nam kažejo statistični podatki Zavarovanje bode obsezalo skupaj do 10 miljonov duš (nad 6 milj. nesamostojnih in nad 3 miljone samostojnih), katere bodo vplačale v prvem letu (13'8) milj. kron, v desetem letu narastejo prispevki približno na 106'2 milj. kron, v dvajsetem na 206 milj. kron, v štiridesetem na 277 milj. kron ter se vstanove na znesku 305 milj. kron. Poleg tega bode prispevala država k vsaki renti po 90 K ter bode plačevala rentovne prispevke za zavarovance v času njih aktivnega vojaškega službovanja. V prvih štirih letih bodo znašali izdatki države 2 mil. K (rente se ne bodo še izplačevale), v desetem letu po uvedenju zavarovanja narastejo državni prispevki k rentam samostojnih oseb na 13'2, k rentam delavcev 13'6 mil. kron. v dvajsetem letu na 29 mil. oziroma na 48'8 mil. K, prispevki vplačani vsled izvrševanja aktivnega vojaš kega službovanja na 01 mil K, skupaj torej na 78 mil. kron. Okroglo bode torej prispevala država po 10 letih (s prispevkom za upravo vred) 40 mil. K, po 20 letih 80 mil. in po ustanovitvi razmer po 40 letih okroglo po 100 mil. kron na leto.
Politični pregled.
Domače dežele.
Baron Bienerth je sprejel misijo sestaviti parlamentarični kabinet. Pogaja se z vsemi strankami, pa dosedaj še ni videti jasnega uspeha. Vsaka stranka bi se rada kolikor mogoče okoristila in si zavarovala v novem kabinetu čimveč vplivnih in čimmanj politično izpostavljenih mest. Da, Nemci bi radi naj bi se njim na ljubo ustanovili kar dve nemški ministerstvi, jedno za sudetske drugo za planinske dežele. Sploh stavijo ti gospodje take zahteve in take pogoje, da bi se jim moral človek smejati, ako bi to ne bilo gnusno in žalostno ob enem, da kar tako brez vsake sramežljivosti kažejo, da jim je pri vsem tem le za „kšeft", lov na ministerske portfelje in dobra plačana mesta, da se pa vse to izdaje bodrim volilcem za visoko politiko m za opravičen boj za pravice nemškega naroda na Češkem in vrag si , vedi še kje-vse; . to spada v poli-i lično obrt. — Če se bar&ntija z nemškimi strankami kmalu ne posreči, dobi isti baron Bienerth nalogo sestaviti uradniško ministerstvo, ki bode vodilo vladne opravke, dokler bode položaj za parlamentarično vlado zopet ugoden. Čehi vstopijo v novo koalicijsko ministerstvo pod zadnjič priob-čenimi pogoji. Poljaki ostanejo seveda steber Bienerthove vlade naj že bode parlamentarična ali uradniška. O Jugoslovanih in Rusinih se ne govori — njimi se nikdo ne pogaja; gospodje na Dunaju so navajeni na brezpogojno udanost in vernost Jugoslovanov vsaki vladi. Ali ostane tudi to pot vse po starem, ni še gotovo. Med obema jugoslovanskima kluboma se vrše pogajanja o sestavi skupne parlamentarične komisije. Kakor je izjavil na občnem zboru polit, društva „Edinost" v Trstu drž. posl. dr. Rybaf je skoio gotovo, da pride do sporazumljenja. Raj pride pa po eventuelnem sporazumljenju ali skupna, složna robota, ali odločna, moška politika in če treba opozicija - o tem se, bomo lahko sami prepričali že v najbližnji bodočnosti.
V štajerskem deželnem zboru je bil nedavno sprejet predlog, da se dovoli mestni občini celjski 160 tisoč kron deželne podpore, plačljive v 40 letnih obrokih po 4 tisoč kron pod tem pogojem, da tudi država dovoli jednako visoko podporo. Proti temu je ugovarjal dr. Ploj, da bi se s tem utegnil vstvariti prejudic in bi bilo treba tudi drugim občinam dovoljevati podobne podpore. Nadalje je dejal, da je gospodarstvo mestne občine tako, da vzouja pomisleke in bi ne kazalo dovoliti predlagane podpore. Govorili so še razni poslanci, predlog je bil sprejet. Razpravljalo se je tudi o predlogu posebnega odseka, da naj deželni odbor v dogovoru z vlado poskrbi za to, da se nvedejo olajšave v izvrševanju zidarske, tesarske, kamnarske obrti ter v obrti gradnje vodnjakov po vsem Štajerskem izvzemši imenoma navedena večja mesta, (kjer naj se tudi v bodoče zahteva spričevalo sposobnosti). Za spričevalo sposobnosti se je potegoval posl. Einspinner, klerikalci in BauernbUndlerji so bili proti. Sprejet je bil predlog odseka in s tem je bankrot spričevala sposobnosti zapečaten.
Na Hrvatskem je položaj če dalje obupnejši. Dne 5. t. m. je imela Star-čevičeva stranka prava v Zagrebu svoj občni zbor, katerega se je udeležilo do 2000 pristašev. Škof Stadler iz Sarajeva in škof Buconjič iz Mo-stara sta poslala tja svoje zastopnike, iz Dalmacije sta bila tam kanonika
Liepopili in Bojanic. Prvo besedo je imel dr. Frank, ki se še do danes ni naučil hrvatski, ki pa svojega sovraštva do Hrvatstva in do Jugoslo-vanstva prav nič več ne skriva iu očito nastopa kot izvršitelj Weker-lovega vladnega sistema.
Ta Frank je delal pod Heder vari jem teoretično opozicijo in je s tem premotil starega Starčevi ča, da mu je izročil stranko v roke. Sedaj je odvrgel tudi to masko in ne dela nič več teoretične opozicije, ampak odkrito podpira Rauch-Wekerlov sistem, ki ima edini namen razbiti hrvatsko - srbsko koalicijo in zanetiti stari boj na nož med Srbi in Hrvati ter tako omogočiti vresničenje madžarske imperialistične politike na slovanskem jugu. Pod njegovim vplivom je bila spiejeta divja resolucija proti Srbom, katere imenujejo zaklete sovražnike hrvatskega naroda in države in v kateri se hrvatski narod pozivlje, naj se osnuje proti „srbskim vstaškim četam v Bosni in Hercegovini" hrvatska narodna legija. ,Ns.shodu se-je trdilo, .4a. je v Bosni in Hercegovini*^pripravljenih 15 tisoč mož pristopiti tej legiji in se je tudi istega dne v Zagrebu priglasilo do 1000 ljudij, ki so pripravljeni vstopiti v ta kor.	• > t Resolucija pravi: „Dobro vemo, da je obrambna moč naše monarhije jaka dovolj, da odbije vsak tak (srbski) sovražni napad, hočemo pa, da bi hrvatski narod vzel sam v svoje roke svojo obrambo in pokazal, da je močan dovolj, da odbije neopravičene napade na svojo eksistenco. Organizacija naše narodne legije mora biti zato vojaška in zato pozivamo vojno ministerstvo naj nam da inštruktorje in voditelje." To govori jasno. Gospoda hoče boj na nož proti Srbom, da bodo imeli Madžari in drugi lažje delo zavladati nad nami. In za take „hrvatske rodoljube"' za tako Jugoslovanstvo se vsajajo naši klerikalci! Komu neki služijo? Iu ali ne bode še narod spregledal?
grama. Ali dvignite še nedvignene zaklade! Mi imamo boljše moči, nego kterokoli pevsko društvo v južnem Štajerju; treba le železne volje, potrpežljivosti in vztrajnosti. Pelo se je torej dobro; to je pokazala burna pohvala.
0 telovadbi pa moramo reči, da občudujemo le to spretno vodstvo načelnika mariborskega „ Sokola". Nastopile so najprej telovadkinje v prostih vajah belgrajskega zleta in te graci-jozne čvrste in ljubke naše telovadkinje vrinile so se nam kar hipoma v srce. Pri vajah na orodju borile -so se sicer še z nekterimi težkočami; toda ta pogumni nastop, te bliskajoče oči napovedovale so nam, da bode pri prihodnjem nastopu vse strmelo ob kreposti teh čilih naših slovenskih deklet. Človeku se mora srce topiti ob toliki čilosti, lepoti in živahnosti našega mladega; rodu. Sokolsko idejo v. naša dekliška srca in kje je sovražnik, ki bi naš premagal ?
Sokolski možki telovadei so nastopili na . v isoki bradlji. -Drsne- vaje -so to. Načelnik I. je pokazaJ zopet, kaj se je učil in naučil med Čehi. In vrli njegovi tovariši, elitna vrsta našega „ Sokola" je iztrga vala cele salve bnrnega ploska med našim občinstvom. Tako torej „Sokol" stopaj! Mirno in čvrsto, vztrajno in neumorno, negledaje na naše mizerne politične razmere in ves mladi rod in vsa bodočnost slovenskega naroda mora, mora iti za teboj!
Dopisi.
Iz Maribora. (Sokolski večer.) Prav hvaležni smo mariborski Slovenci „Sokolu", da se je ob čudnem mirovanju naših narodnih društev spomnil, kako potrebno je naše narodno občinstva poštene zabave. Čemu stoji ta velikanska zgradba, po svojem značaju za velike reprenzetativne nastope namenjena stavba, lepi „Narodni dom", če se ne prirejajo dramatične predstave, koncerti, predavanja in shodi ? Zato je bilo vse, kar narodno čuti in se ne zakopava bojazljivo med štiri stene svojega fllisterskega životarjenja, veselo, da se vsaj „Sokot" malo oglaša. Zanj ima sicer poletni čas svojo pravo dobo, ker mu treba za vzlet prostora na prostem. Ali ipak gre z nekoliko ume-talnostjo tudi v tako prostorni in krasni dvorani, kakor jo ima mariborski „Narodni dom", menda najlepši dvorani od Gradca do Trsta.
In zdi se nam, da so jo Sokoli pogodili. Res, da bi nam še dražje bilo, da so povečali svoj program tudi s kratko dramatično predstavo, katerih naše ljudstvo tako zelo želi. Pa tudi ta pevski in telovadski program nam je zelo ugajal.
Ob pevskem programu, kterega je vrlo izvršil gosp. pevovodja Stegnar, vedno navdušeni in delavni naš glasbenik, se svojo krasno četo mladih pevk in čvrstih pevcev, smo le premišljevali, kako, da dozdaj mariborski Slovenci nismo prišli do krasnih pevskih zborov, ko imamo toliko neodkritih močij. „Sokol" mora zahvalo vedeti tem ljubkim pomočnicam in pomočnikom tako lepega pevskega pro
Štajerske novice.
— Martin Krpan pride v Celje! G. Rafko Salmič ga je povabil. Obljubil je, da bode ukrotil sovražnega orjaka Brdavseka pred očmi celjskega občinstva. Ne mara pa krotiti Brdavseka pred vsakim posebej, zato prosi, da se zberejo vsi Celjani in okoličani v nedeljo, dne 22. t. m. zvečer ob 7. uri v veliki dvorani celjskega ^Narodnega doma". — Upamo, da bo slavni celjski salonski orkester, kateri je že pri zadnji predstavi tako zelo zadovoljil vse občinstvo, tudi tokrat navzoč, da pomaga počastiti slovenskega junaka Krpana.
—Spodnještajersbo nemško učiteljsko društvo je zborovalo 2. t. m. v Celju. Zborovanja so se udeležili župan g. Jabornegg, drž. posl. MarckhL mnogo nemških deželnih poslancev in vse glave celjskega in spodnještajer-skega nemštva, zastopnik nemškega „Schulvereina" dr. Fr. Baum, potovalna učitelja „Slidmarke" in „Schulvereina" Hoyer in Schneider, zastopnik ptujskega mestnega sveta šolski ravnatelj Anton Stering, član trgovske zbornice Kari M8rtl in drugi. Na tem shodu se je posebno poudarjalo, da treba pridobiti učitelistvo za to, da bo delovalo za „Schulverein", rSud marko" in za vsa napadalna društva. Na dnevnem redu je bilo tudi vprašanje: Ali se ima na spodnještajerskih nemških ljudskih šolah poučevati slovenščino? Razprava je bila tajna, sklenilo se je pa z'19* proti 13 glasovom, da ne! „Tagespost" graja ta sklep in pravi, da so že zdavnej minuli časi, ko se je smatralo učenje drugega jezika in še posebno drugega deželnega jezika za narodno izdajstvo. Ta taktika je Nemcem posebno na Češkem že mnogo škodovala in bode tndi spodnještajerskim Nemcem škodovala, ako se je bodo držali. „Ta-gespost" pravi, da je ta sklep pripisovati okolnosti, da večina učiteljev slovenski ne zna ter jim svetuje, naj se je naknadno nauče, češ, da je to tembolj potrebto, ker so Slovenci tako previdni, da se nemški uče in kar jim daje v javnem življenju mnogo prednosti pred onimi Nemci, ki znajo samo
nemški. Prinašamo to. moralo iz tega &i posname lahko vsak. Vsak pa naj si tndi zapomni, da je vsakega Slovenca sveta dolžnost v vsem in povsod čuvati pravice slovenskega jezika. Kruhu in zaslužku na ljubo se, kakor nam priča to zborovanje, tudi Nemci radi »če »te surove prirodne zvoke", kakor olikana Vahtarica imenuje naš jezik. Torej dosledno naprej za pravice našega jezika.
—	Martinova veselica se vrši v nedeljo, dne 15. novembra v „Skalni kleti" pri Celju. Na vsporedu je godba, petje* dražba Martinove gosi v prid Ciril-Metodovi družbi, ples. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina 30 vin. Vabljeni so vsi prijatelji poštene domače zabave.
—	Slovenski trgovci in obrtniki se opozarjajo naj nikar ne zamude lepe prilike, naročiti inserate v Spodnje-štajerskem slov. žepnem koledarju in voznem redu za leto 1909.. ki izide v Celju. Obenem opozarjamo, da bi bil ta koledar naj-
-Jepae,:B0i80letpi0-darilo odjemalcem, ker se -bo' večja množina Oddajali trgdvcem in obrtnikom za lastno ceno in bodo le slovenske tvrdke zastopane v iu-seratih. Naročnina na uredništvo Spod-nještajerskega slov. žepnega koledarja Schillerjeva ulica v Celju. „Svoji k svojim"!
—	Izraz sožalja za dr. Dečkom.
Dostavljamo k svojemu zadnjemu poročilu o glavnem zboru „Nar. stranke": Po otvoritvi zborovanja je dr. Kukovec slavil z izbornimi besedami zasluge pokojnega dr. Iv. Dečka. Mnogo njegovih političnih idej živi v »Narodni stranki" dalje, poklicani smo, da nadaljujemo njegovo delo. Vsi zborovalci so v znak sožalja vstali in trikrat gromovito zaklicali pokojnikovemu spominu: slava!
—	Uspeh dr. Hrašovca glede delitve oplotniške občine. Oplotniški nemškntarji bi na vsak način radi dobili vsaj v vasi Oplotnica absolutno vlado v roke; zato so stavili na deželni odbor prošnjo, da se sedanja občina Oplotnica razdeli v (nemškutarsko) občino vas Oplotnica in (slovensko) občino okolica Oplotnica. Ta predlog je zagovarjal poročevalec Wastian zelo duhovito: najbolj govori po njegovem mnenju za delitev občine to, da so se občinske volitve zadnje čase mogle vršiti le pod orožniško asistenco. Kdo j^ pa tega kriv? Nikdo drugi ko oplot-niiuri nemškutarji. Vkljub vsem naporom je vendar Wastian s svojim predlogom propadel, ker je gospod dr. Hrašovec navedel tako tehtne, for-melne in stvarne vzroke proti predlogo, da se jim deželni zbor ni mogel ustavljati in je večina glasovala za predlog dr. Hrašovca, da se predlog izroči odseku nazaj.
—	List za koroške Slovence. Iz celjske okolice se nam piše: Velecenjeni gospod urednik! V Vašem nekrologu za nepozabnim dr. Ivan Dečkom (»Domovina'' z dne 4. t m.) pravite med drugim, da je »on sprožil idejo, da se ■osnuje za Koroško mal časnik."
Dovolite mi temu pristaviti, da sem to idejo prvi sprožil jaz in sicer v svojem spisu »Za koroške Slovence", kateri jo pod šifro T. B. H. izšel kot uvodni članek v »Slovenskem Narodu" dne 18. julija 1879. št. 163. Z odličnim spoštovanjem Vam udani Tone Brezovi)ik Hanžičev.
—	Ljubno v Zgornji Savlnskl dolini je narodni trg. katerega pačijo nemški napisi. Tako se blišči napis »Gasthof Fludernik", »K. k. Tabak-trafik", Klemenšek in Druškovičevo trgovina je okrašena z nemškimi reklamnimi plakati, Petkovo trgovino in krčmo se diči z dvojezičnimi nepotrebnimi napisi. Mar mislijo ti trgovci in krčmarji, da so njih odjemalci pristni Nemci? — Proč z nemškntarijo! Žalostno je, da še zmiraj neki trgovec na Ljubnim od nemške Rakuscheve trgovine železnino naročnje. Prihodnjič objavimo vse trgovce, ki se svojih dolžnosti ne zavedajo in so podlaga tujčevi peti.
—	Zahvala. Slavno ravnateljstvo stare »Posojilnice" v Gornjemgradu je blagovolilo nakazati znesek 20 K kot jnbilejni dar za tukajšne uboge šolarje, za kar se mu v imenu šol. mladeži najsrčneje zahvaljuje
šol. vodstvo in kr. šol. svet.
Bočna, dne 6. listopada 1908.
—	Za nemški otroški vrtec v Studencih jedila v Mariboru v „Krenz-;hofu^ veselica; pri'%fttžlri šb sodelfervala razna nemška nacijonalna društva. Nemci so napeli vse moči, da bi okolico mariborsko čim prej ponemčili. Kaj pa mi?
—	Ustrelil se je v Mariboru poštni sluga J. Šrimpf, star 38 let.
—	Iz Št. Ilja v Slov. goricah. Izkaz darov za »Društveni dom". Do 31. oktobra 11. so nam poslali za naš »Dom" darove: Slovenski mladeniči, M&likamen, 5 K z geslom: »Orodje v desni, v levi meč, svoj dom gradimo se boreč! Napadnik mora pasti, Vaš društveni dom pa vzrasti!" Mladenke pri Sv. Petru na Medv. selu 3'40 K. Gosp. Makek, Jezersko na Koroškem. 5. K. G. I. Kolarič, Orešje pri Ptuju, 1"20 K. G. Jos. Potokar, dar Mohorjanov stolne župnije v Ljubljani, 5 K. G. I. Cvahte. Slov. Bistrica, 1 K. G. dr. I. Tiplič, zdravnik, Sv. Lenart v Slov. goricah, 60 K, katere so darovali po inicijativi gosp. dr. Kraigherja, zdravnika pri Sv. Trojici: g. dr. Kraigher 20 K, g. dr. Tiplič 20 K, g. I. Kaučič 20 K. Gosp. Fr. Kos6r, c. kr. poštar, Juršinci pri Ptuju, 3 K. G. Iv. Roglič, asistent v Račah, nabral v veseli družDi v gostilni g. Turnarja v Framu, 4 K. Velč. g. M. Wurcer, župnik v Rušah, 3 K. Velč. g. F. Repolusk, župnik, Št. Vid nad Valdekom 1 K. Želeti bi bilo, da bi vsi rodoljubi, ki jim ■ je obstanek obmejnih Siovencev na srcu, posnemali te blage dobrotnike. Vsem darovalcem, ki so prvi prihiteli hudo stiskauim šentiljskim Slovencem na pomoč: stotero Bog plati! Rojaki, rojakinje! Darujte za »Društveni dom" v št. Ilju! Rešimo mejo!
—	Pokojninsko zavarovanje zasebnih uradnikov. Zakon o pokojninskem zavarovanju zasebnih uradnikov stopi s 1. januarjem v veljavo. Za Štajersko in Koroško je ustanovljen poseben pokrajinski zavod, kateri je podrejen dunajski centrali. Uradna „Wiener Zeitung" od sobote priobčuje imena predsednika in članov odbora, katere imenuje vlada. Dasiravno spada v področje pokrajinskega zavoda v Gradcu veliko slovenskih zasebnih uradnikov na Štajerskem in Koroškem, je vlada imenovala v odbor le enega Slovenca in devet Nemcev (predsednik je seveda tudi Nemec), med namestnike pa jednega Slovenca in
s e d e m. Nemcev. To je udarec za Slovence, posebno še za napredne Slovence na Štajerskem; imenovana sta namreč — Ferdinand Leskovar in »znani" Pnšenjak, katera nista z zavarovanci, ki so po ogromni večini naprednjaki, prav v nobenih stikih. Clary, Bienerth in slovenski klerikalci so si tukaj dovolili slabo šalo, posebno glede Pušenjaka, za katero jim bomo malo hvaležni. Posebno glede naših klerikalcev si mislimo svoje. Znan je namreč pregovor od skledice leče.
—	Klerikalno narednjaštvo. Klerikalna zadružna zveza v Ljubljani se imenuje sledeče: »Zadružna zveza v Ljubljani, reg. zadruga z omejeno zavezo •—' Genossenschaftsver-band in Laibach, registifcerte Genossenschaft m.ibeschrank-' ter Haftung". Tako delajo namreč oni »voditelji" slovenskega naroda, katerim je narodnost »stara, obrabljena fraza", kakor se je izvolil izraziti sam dr. Janez Evangelist Krek, doktor sv. pisma in profesor bogoslovja v Ljubljani, ,ki.-je .obenem predsednik »G.e-nossenschaftsverbanda in Laibach".' No, sicer pa imajo klerikalni zadrugarji nemško firmo menda radi tega, ker tako želijo gospodje na Dunaju. Kaj ne? In tem se ni dobro zameriti, kar je že staro načelo slabih, na miloščine navezanih gospodarjev!
—	Štajerska soeijaluo demokratična stranka je imela v nedeljo v Gradcu svojo deželno konferenco. Govorilo se je tudi o bodočih deželnozborskih volitvah in so se postavili v splošni kuriji kandidati. V spodnje-štajerskih mestih in trgih kandidira v splošni kuriji učitelj Albert Horvatek v Mariboru; v splošni skupini okr. glav. Celje, Slovenjgradic in Brežice kandidira pa Ignac Sitter iz Trbovelj. Za drugi slovenski mandat v splošni Juriji se. še ni postavilo kandidata.
—	Odlikovanja ob cesarjevem jubileju. Deželne vlade so že predložile svoje predloge glede odlikovancev dne 2. decembra. Število odlikovancev bo presegalo 4 tisoč. Tretjina odpade na državne uradnike. Objednem bodo milostnim potom zvišane pokojnine raznim civilnim in vojaškim penzijo-nistom. — Glede slednjega povišanja pokojnin bi pripomnili, da bi bilo zelo lepo, ako bi se ne zvišale pokojnine raznim bivšim višjim uradnikom in višjim vojaškim dostojanstvenikom, temveč pokojnine nižjih uradnikov, učiteljev in državnih ter deželnih uslužbencev. — Kaj bo pa dobilo ljudstvo? Lepo bi bilo, ako bi se na merodajnih mestih spomnili na njega in bi malo potrkali na prste brezvestnim podra-ževateljem kuriva in živeža, diverznim roparskim delniškim družbam, Židom in raznim špekulantom. Da iz tega ne bo nič, pa tudi lahko garantiramo.
—	Za načelnika okrajnega zastopa konjiškega je izvolje.i graščak Possek.
—	Imenovanje v vojaški službi.
Središki rojak, g. dr. Mato Vargazon, je imenovan za stotnika auditorja pri c. kr. vojaškem sodišču v Kotoru.
—	Zaključeno zasedanje deželnega zbora. Včeraj je imel štajerski deželni zbor svojo zadnjo sejo. Sedanji poslanci, katerim poteče s koncem leta 1908. tudi veljavnost mandata, so s tem opravili ali ne — opravili svojo dolžnost v deželnem zboru. Poročilo o zadnji seji priobčimo v petek.
—- Smola nemške kramariee.
Nemška židovka Gotzel iz Ljubljane je prišla minule dni na sejm v Št. Ru-pert in v Mokronog na Dolenjskem. Ni pa dobila nikjer prostora in je morala povsod že postavljen štant podreti.
—	Nemško-avstrijska učiteljska zveza je sklenila kupiti v Lovrani za 70 tisoč kron hišo kot zdravilišče za bolne in oslabele učitelje.
—, Za »tlačene" Nemce na Spodnjem Štajerskem so nabrali te dni nemški visokošolci v Gradcu od hiše do hiše čez 12 tisoč kron.
—	Podporno društvo organlstov ima dne 18. t. m. svoj redni letni občni zbor v hotelu »Terechek" v Celju z običajnim sporedom.
—	Kap je zadela mariborskega meroskusnika Kapperja minulo soboto na slovenjebistriškem kolodvoru. Stopil je iz vlaka in pozdravil nekega znanca — v tjstem trenutku ga je pa zadela kap.
—	Sladkor cenejši. Ker so se kartelne eepe znižale, je sladkor za ta mesec postal za 4 -krono pri-lOO ig cenejši.
—	Vprid ljubljanskim žrtvam
prirede ljutomerski samci v nedeljo dne 13. decembra predstavo »Za pravdo in srce". Opozarjamo občinstvo že danes na to predstavo.
—	Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu bo imelo v soboto, 14. novembra, ob osmih zvečer v hotelu »Steirerhof" svoj 12. občni zbor po tem sporedu: 1. Poročilo od-borovo o delovanju v lanskem šolskem letu; 2. eveutuelne volitve; 3. eventuelni predlogi. — Vsi prijatelji društva so dobro došli!
Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem.
Slavna dru&tva prosimo, da 89 takoj oglase zaradi predavanj, oziroma poučnih tečajev v prihodnjih zimskih mesecih. Obenem opozarjamo, da daje vsa pojasnila in navodila glede gledaliških iger gospod Karol Kveder, učitelj, pošta Št. Jur ob južni železnici.
—	Kozjansko učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 19. novembra 1.1. ob 10. uri dopoldne v šolskem poslopju v Kozjem po nastopnem sporedu: 1. Zapisnik. 2. društvene zadeve. 3. Poročilo o letošnjem »Zavezinem,, zborovanju. 4. O sestavi indeksa normalij poroča tov. Šket. 5. Razgovor glede izvenšolskega delovanja v tekočem šol. letu. 6. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi	odbor.
—	Iz Ptuja. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda priredi v nedeljo, dne 15. novembra 1908 ob 8. uri zvečer v čitalniški dvorani veselico z gledališko predstavo in drugim zanimivim sporedom. Občinstvo Ptuja in sosednih krajev se vljudno vabi. da se v največjem številu vdeleži te prireditve in pripomore mladi podružnici do čim najlepšega uspeha.
Druge slovenske dežele.
—	Upniki v Winklerjevem kon- • kurzu v Celovcu dobe po dosedanjem preračunjenju okroglo 30 odstotkov.
—	Škrlatica se zelo širi v občini Dobrepolje na Kranjskem. V nekaterih hišah leži kar po 5 otrok.
—	Pasja steklina razsaja epi-demično v Krškem okraju. Tudi v brežiškem okraju na Štajerskem je mnogo slučajev pasje kontumace.
1 Zabuhošeh
krojač v Celju, Glavni trg št. 18
priporoča svojo dobro založeno trgovino izdelanih oblek vsake vrste po najnižjih cenah. Naročila po meri se izvršujejo v najkrajšem času dobro in solidno ter po nizki ceni. Y zalogi imam tudi haveloke in
578 b 11-4	nepremočne pelerine.	579 a 11-3
Posebej pa se še priporočam cenj. prebivalcem Trbovelj in okolice ter naznanjam, da prodajam ob vsakem plačilnem dnevu t hiši g. Plevčaka narejeno obleko ter jemljem mero za raznovrstne obleke.
Ob prebritki izgnbi nepozabnega soproga, gospoda
bivšega odvetnika., deželnega poslanca itd..
*
iziekam tem potom za tolažilno sočutje prisrčno zahvalo vsem prijateljem, sorodnikom in znancem. Zahvaljujem se srčno tisočem udeležnikov toli slovesnega pogieba. Iskreno zahvalo zlasti darovalcem mnogohrojnih krasnih vencev in daril dobrodelnim društvom mesto vencev. Posebej izrekam svojo najndanejšo zahvalo mil. gospodu opatu Fran Ogradijn, gospodu konzistorijalnemu svetniku J. Korenu iz Žalca, častitim očetom kapucinom in vsi častiti duhovščini, ki je spremila mojega dragega soproga k zadnjemu počitku. Zlasti se zahvaljujem za udeležbo predsedniku c. kr. okrožne sodnije v Celju dvornemu svetniku pl. Wurmserju in vsem c. kr. sodnim uradnikom, c. kr. državnemu nadpravdniku dr. Bayerju in celemu c. kr. državnemu pravdništvu, zastopnikom c. kr. okrajnega glavarstva v Celju, c. kr. poštnemu upravitelju in zastopnikom c, kr. poštnih uradov v Celju, zastopnikom c. kr. finančne straže, c. kr. davčnega urada in c. kr. orožništva. Najlepša zahvala vodstvom obeh okoliških ljudskih šol in šolski mladini! Iskreno se zahvaljujem za prečastno spremstvo vsem sokolskim društvom, sokolski zvezi v Ljubljani in nje predsedniku g. dr. Oražnu, celjskemu, žalskemu, gornjesavinskemu in brežiškemu „Sokolu", nadalje akademičnemu društvu »Triglavu1" in celjskemu pevskemu društvu, ki so se udeležili pogreba, celo z zastavami ter obenem pevcem „Slov. delavskega podp. društva v Celju" ter vodji pevskega zbora g. dr. Schwabu za ganljive žalostinke. Mojo prav posebno zahvalo gospodom deželnim poslancem in še posebej za veletolažilne nagrobne govore g. deželnemu odborniku Fr. Robiču, g. dr. Jos. Karlovšku, g. dr. V. Kukovcu in g. „Triglavanu" Horvatu.
Za vse mnogobrojne izraze sočutja vsem mojo najiskrenejšo zahvalo.
LIVADA PRI CELJU, dne 13. novembra. 1908.	Adela Dečkova.
I I*
Svetovne vesti.
—	Sneg je padel v veliki množini tudi po Kranjskem, Ogrskem in vseh planinskih deželah.
—	Vode primanjkuje na Dunaju.
Vodovod ne daje dovolj vode, ker so studenci v planinah, odkoder je napeljan vodovod, zelo slabi. To je posledica tega, da že ni bilo dolgo časa izdatnega deževja. Da vode primanjkuje tudi pri nas, smo že poročali.
—	Povečanje mesta Krakova. Gališki deželni odbor je dovolil, da se združi mesto Krakov z 11 občinami v okolico v eno samo veliko mestno občino Krakov, ki bo štela 150 tisoč prebivalcev.
—	Splošna stavka je izbruhnila v ladjedelnici v Tržiču na Primorskem.
—	Vpliv bojkota avstrijskega blaga na Turškem se pozna posebno v trgovini s sladkorjem. Tržaška trgovina s sladkorjem na Turško je malo-dane popolnoma ustavljena. V Trstu se nabira množina pošiljatev sladkorja, katere se ne morejo odposlati.
Prav dobra gostilna z lepim posestvom
prodaja tobaka in trgovina, s 5 sobami, 3 obokanimi kletmi, 1 konjski in 4 delni svinjski hlev, pod s kozolcem. 2 lepa vrta sadonosnika ter lepe njive in travniki, vse skopaj tik farne cerkve, z vsem pohištvom za gostilno in trgovino, proda po nizki ceni posestnik Mihael Marčen pri Sv. Štefana, p. Šmarje pri Jelšah.
631 2-1
Sprejmem takoj pridnega in poštenega
učenca
ki je dovršil ljudsko šolo ter ga veseli sedlarska obrt. «Joi©f Kalne, sedlar v Žalcu, Savinska dolina.
634 2-1
Kupujte narodni kolek!
Učenec
od poštenih staršev se sprejme pri Franc Iglitschu v Ptuju, trgovina manufakturnega in špecerijskega blaga.
632 3-1
Kupim
hmelj
po dnevni ceni Emerik Kukec,
633 3 1
tik Celja, kjer je dobro obiskana trgovina z mešanim blagom se odda v najem ali proda s hišo vred. — Našlov pove upravništvo »Domovine".
622 3—3
Velike skrbi
moje soproge so odpravljene, odkar ima v rabi »JOHNOV1-perilni stroj, s katerim se pere sneženo belo, se ne trga perilo, prihrani kurjava, čas in delo, torej tudi denar in sicer - najmanj 75 %• -
Stroji se lahko ogledajo v
trgovini z železiiino
mm, ?. Majdič, Celje
ki pošilja cenike zastonj.
RUDOLF HAVELKA
modna trgovina v Ptuju
priporoča p. n. občinstvu za jesen in zimo najnovejše blago za dame in gospode v raznih kvalitetah, kakor tudi raznovrstno platno za životno in po-steljsko perilo. Nadalje nudi preproge, garniture, volnene in čipkaste zastore čevlje najboljšega izdelka za dame in gospode, dežnike, zavratnice, ovratnike, pletene in likane srajce, ter vsakovrstno drugo v manufaktnrno stroko spadajoče, blago po primernih cenah. — Postrežba točna in strogo solidna!
536 41—22
!SU
si Is
slis
StecHcnplerd
lilijno mlečno milo Najmileje kožno milo.

2« lita
!!§ ScftiUepiilici
iMŠljl S S99I9
Me spadajoča Mi stao i 9« koiMiifli
587 5-5
preiskan in preizkušen na ces. kr.
poljedelskem pre-•zkuševališču na Dunaju.
Savinski liker
je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčiini napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke
VINCENC KVEDER šS?.
ar
Blasnikava in družinska pratika
se dobiva na drobno in debelo v Zvezni trgovini v Celju.