Št. 3 (15.447) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa. 26. novembra 1.943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 _ GORICA - Drevored 24 maggb 1 -Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190__ mnn IID poštnina piačana v gotovini I DUU UK SPED. IN ABB. POST. GR. I /50% ČETRTEK, 4. JANUARJA 1996 ■ Astrologija sodi I v pravljični svet TRST - Ali gre za nepoučenost, ali za zavestno zavajanje ljudi: astronomka Margherita Hack [na sliki} je ostro nastopila proti astrologom in raznim vedeževalcem, ki s svojimi napovedmi vzbujajo pri ljudeh lažna pričakovanja. Zelo kritična pa je bila tudi do javne televizije, ki horoskopom in podobnemu odmerja preveč prostora. Iskati tolažbo seveda ni prepovedano, nedopustno pa je pravljice prodajati kot resnico. Na i. strani ■ Stečaj miljske ladjedelnice I viša število brezposelnih TRST - Na področju zaposlenosti se je novo leto na Tržaškem slabo začelo: sicer majhna miljska ladjedelnica »Cantieri Riuniti« je namreč zaradi hudih dolgov, ki segajo v milijarde, šla v stečaj in za uslužbence trenutno ni nobenega upanja, da bi rešili delovno mesto (zadnjo plačo so prejeli septembra lani). Težave v ladjedelnici so prišle na dan že lani, spor med prejšnjim in novim vodstvom se je nadaljeval več mesecev, vpletena je bila tudi TKB, kateri naj bi ladjedelnica dolgovala okrog 15 milijard lir. Sindikati vsaj upajo, da se bo sedaj položaj razjasnil in omogočil, da bo kdo v doglednem času obrat prevzel. Na 5. strani ITALIJA / PO VČERAJŠNJEM POLITIČNEM VRHU KARTELA SVOBOŠČIN RIM / SISDE IN Dl PIETRO Berlusconijeva in Rnijeva desnica sprožila novo ofenzivo proti Diniju Prodi in Veltroni: Predčasne volitve po izteku evropskega semestra Je v preiskave vpletena tudi finančna straža? RIM - Desnica hoče za vsako ceno padec vlade Lamberta Dinija, vse ostalo pa je zanjo očitno postranskega pomena. Silvio Berlusconi (na sliki) in Gianfranco Fini sta se sporazumela za trdo linijo, potem ko je kazalo, da bo Kartel svoboščin, pod vplivom tako imenovanih "grmičkov", pristal ne preosnovo sedanjega vladnega kabineta. Desnica vztraja na starem stališču, da je tako imenovana tehnična vlada škodljiva in da mora Italija čimprej dobiti politično vlado. Zanimivo je, da tako Berlusconi kot Fi- ni nista omenila volitev. O volitvah pa sta govorila Romano Prodi in Walter Veltroni. Direkto-rUnita je ponovil zahtevo parlamentu, naj določi datum predčasnih volitev, ki naj bi bile junija ali najkasneje julija. Med predsedovanjem Evropske zveze naj bi se stranke po možnosti sporazumele za nekatere najnujnejše reforme. O usodi Dinijeve vlade bo poslanska zbornica odločala prihodnji teden. Ministrski predsednik bo v zbornci nastopil v torek, 9.januarja. Na 2.strani RIM - Notranje ministrstvo je včeraj sicer zanikalo, da bi tajna služba Sisde zbirala podatke o bivšem milanskem sodniku Di Pietru, čeprav je priznalo, da obstaja nekaj »naključnih« namigov nanj. S takim odgovorm predsednik ustrezne parlamentarne komisije Mas-simo Brutti ni bil zadovoljen in je notranjega ministra Coronasa povabil, naj se udeleži seje, ki bo 10. t.m. Kaže torej, da se polemike ne bodo tako hitro polegle: v preiskave naj bi bila vpletena tudi finančna straža. Na 2. strani Koliko opek italijanskim državljanom? IZOLA - Med najbolj izpostavljenimi pohtičnimi temami minulega leta je bilo vprašanje nepremičnin, ki so bile nekdaj v lasti italijanskih prebivalcev ozemlja, priključenega Jugoslaviji z londonskim memorandumom leta 1954. Nekateri domači politiki in tudi večji del slovenske javnosti se zavzemajo za to, da Italijanom ne bi vrnili niti opeke. Vendar so želje eno, resničnost pa drugo, zato bo število opek, ki jih bodo dobili naši severni sosedje, odvisno od poli- tičnih okoliščin in razmerij, v veliki meri pa tudi od strokovne pravne presoje. Piranski odvetnik Ervin Dokič se trenutno ukvarja s tridesetimi zahtevki itedijanskih državljanov, ki čakajo na vrnitev nacionaliziranega premoženja. Vendar v tem primeru ne gre za optante - njihova premoženjska vprašanja so bila namreč rešena z osimskimi sporazumi - temveč za italijanske državljane, ki jim je bilo državljanstvo odvzeto, njihovo premoženje pa nacionalizirano. Kot zastopnik svojih strank je poskušal Dokič v upravnem sporu na vrhovnem sodišču doseči ugotovitev o ničnosti odločb o nacionalizaciji, vendar ni bil uspešen. Meni, da je bila odločitev vrhovnega sodišča politična, ne strokovna. Zato je leta 1994 zadevo predal ustavnemu sodišču, in če bo to razsodilo v nasprotju z njegovimi pričakovanji, bo zadevo prenesel na mednarodno sodišče. Pravica je lahko včasih tudi neprijazna Danes v Primorskem dnevniku Intervju z Močnikom (SSk) Tržaški tajnik SSk Peter Močnik govori o dokaj napeti politični situaciji na pokrajinski ravni. Stran 5 Ebla se poslavlja Razstava o začetkih urbane civilizacije v Siriji, ki je od poletja v konjušnici Miramarskega gradu, je doživela izjemen uspeh. Prenesli jo bodo v Bruselj. Stran 8 Šolski okraj o šoli Trinko Goriški okrajni šolski svet zahteva, naj mestni redarji neupravičeno zasedeno šolsko poslopje prepustijo slovenski srednji šoli Trinko, Goriška občina pa še molči. Stran 10 Smrtna kosa na rallyju do Dakarja Spremni tovornjak moštva Citroen je na avtomoto dirki od Grenade do Dakarja zavozil na minsko polje in eksplodiral, voznik pa je bil pri priči mrtev. Stran 13 Košir prvi v Sestrieru Jure Košir je premočno zmagal na eksihibicijskem nočnem slalomu v Sestrieru. Stran 13 BOSNA / VVILLIAM PERRY OBISKAL MIROVNIŠKE SILE NATA Obrambni minister ZDA v Sarajevu: Na Balkanu se je začelo novo obdobje SARAJEVO (Reuter) -Včeraj je ameriške vojake v Bosni in Hercegovini obiskal obrambni minister ZDA William Perry (na sliki AP je drugi z leve), ki je pri tem izjavil, da se veseli novega obdobja, ki se je zdaj začelo na Balkanu. Med obiskom v bosan-sko-hercegovskem glavnem mestu se je Perry sestal s tamkajšnimi poveljniki sil Severnoatlantske zveze, predsednikom BiH Alijo Izetbegovičem in premie-rom Harisom Silajdžičem. Ministra so predstavniki BiH seznanili tudi z najnovejšim zapletom, ki je nastal zaradi srbske ugrabitve šestnajstih muslimanskih civilistov. O njihovi usodi ni znano nič novega, srbski ugrabitelji pa vztrajajo, da jih ne nameravajo izpustiti iz ujetništva. Perry je poudaril, da preiskava o izginotju civilistov ni v pristojnosti Natovih sil, temveč se mora z razjasnitvijo tega kriminalnega dejanja ukvarjati policija. Po pogovoru z Izetbegovičem so predstavniki Iforja vendarle obljubili delno pomoč, saj v Bosno še ni prispelo 1500 pripadnikov mednarodnih policijskih sil. Ameriški obrambni minister je po pogovorih v Sarajevu obiskal še Tuzlo in pontonski most čez Savo pri Županji. Na 12. strani 2 Četrtek, 4. januarja 1996 ITALIJA NOVICE Umrl zgodovinar italijanske literature Šansone RIM - Predsinocnjim je v Rimu umrl zgodovinar italijanske literature Mario Šansone. Od pokojnika se bodo sorodniki danes poslovili s civilnim obredom na njegovem stanovanju; njegove posmrtne ostanke bodo sežgali in jih pokopali v družinski grobnici v Carpiju. Mario Šansone je pred nedavnim prejel nagrado ministrskega sveta za leto 1995 za življenjsko delo, ki ga je posvetil zgodovini italijanske literature. Preiskava o umoru Alpijeve in Hrovatina se nadaljuje RIM - Preiskovalna parlamentarna komisija o kooperaciji se bo verjetno kmalu napotila v Somalijo, da bi poglobila preiskavo o umoru Ilarie Alpi in Mirana Hrovatina. Tako je včeraj izjavil senator Aldo Gregorelli (Ljudska stranka)), koordinator skupine za posege v Afriki v isti komisiji. Gregorelli je v intervjuju tudi dejal, da so najzani-mivejsi dokumenti o primeru Alpi prav tisti, ki so izginili, ko so truplo Alpijeve vkrcali na letalo, ki je bilo namenjeno v Italijo. Funkcionarja INPG vpletena v preiskavo RIM - Funkcionarja urada za brezposelnost pri vsedržavnem novinarskem skrbstvenem institutu (INPG) sta vpletena v preiskavo, ker sta osumljena prevare. Dogodek je prijavila mlada novinarka, ki se je v prejšnjih mesecih obrnila na institut, da bi prejela odškodnino za brezposelnost. Kmalu so ji sporočili, naj se poda v bančni zavod po odškodnine; mislila je, da bo prejela nekaj več kot 12 milijonov lir, prejela pa je več kot 24 milijonov lir. Ko je zapuščala bančni zavod pa je »naključno« srečala funkcionarja INPG, ki je zase zahteval 14 milijonov lir (v dolarski valuti). Podobno prevaro je nekaj dni pozneje skušala izpeljati Se druga funkcionarka INPG, karabinjerji pa so njene namere preprečiti. Zmagal 500 milijonov lir listek pa je odvrgel CARSOLI (L’Aquila) - Na loteriji »Gratta e vinci« je mladi mizar iz Carsolija zmagal 500 milijonov lir, v naglici pa je listek le bežno pregledal in ga odvrgel. Tega pa se je zavedel šele po 11 dneh, ko je na drugem lističu podrobneje prebral pravilnik loterije. Plaz pokopal smučarja RIM - Plaz, ki se je vsul zahodno od Cour-mayerja, je včeraj pokopal smučarja, ki je s skupino štirih prijateljev vozil izven proge. Smučarjevo truplo je odkril lavinski pes. ■ 11 111 ITALIJANSKA POLITIKA / POLITIČNI VRH VODITELJEV KARTELA SVOBOŠČIN Desnica vztraja pri zahtevi po odstopu Dinijeve vlade Prodijeva oljka za predčasne volitve po evropskem semestru RIM - Silvio Berlusconi in njegov najzvestejši zaveznik Gianfranco Fini hočeta za vsako ceno padec vlade Lamberta Di-nija. To je njun glavni cilj, vse ostalo (nova vlada, evropski semester, predčasne volitve) je postranskega pomena. Brezkompromisno nasprotovanje vsakršnemu poskusu, da bi ohranili pri življenju Dinija in njegovo vlado, je prevladalo na včerajšnjem vrhu Kartela svoboščin, kjer je imel, sodeč po sklepih, znova glavno besedo vodja Nacionalnega zavezništva. Berlusconi, Fini in razni desnosredinski "grmički", ki se pri skoraj vseh pomembnejših odločitvah podrejajo volji voditeljev "Forza Italia" in NZ, so torej izbrali pot trde linije. Kot rečeno, bodo v parlamentu naredili vse za vladno krizo in to mimo usmeritve Kvirinala, ki je zavrnil Dini jev odstop, ter mimo t. i. evropskega semestra, ki bi najbrž narekoval, če že ne stabilnost, vsaj politično premirje. Kartel svoboščin računa, da bodo vladni odstop podprli ne samo parlamentarci SKP, ki so to že napovedali, a tudi zeleni in morda predstavniki Severne lige. S tako večino bi bila usoda Dinijevega kabineta že danes jasno zapečatena. Gianfrcnco Fini (levo) zahteva Dinijev odstop, VValter Veltroni (desno) pa predčasne volitve junija (Telefoto AP) Desnica vztraja pri oceni, da je obdobje tehnične vlade mimo in da mora država končno dobiti politični kabinet. Gre za staro dobro znano trditev, ki jo je parlament doslej že večkrat zanikal, tokrat pa se Diniju obetajo težji časi. Zanimivo je, da ne Berlusconi in ne Fini nista omenila predčasnih volitev, ki so bile doslej vedno na vrhu njunih zahtev. Lastnik Fininve-sta očitno še upa v vlado Širokih zavezništev, za katero se, kot znano, ogreva tudi predsednik republike Scalfaro. VValter Veltroni je sta- lišče Kartela svoboščin označil za protislovno, saj desnica danes govori eno, dan kasneje pa zagovarja popolnoma različna stališča. Prodijev namestnik je mnenja, da bi moral parlament takoj določiti datum volitev, vsekakor po evropskem semestru, med katerim bi se morale stranke po možnosti sporazumeti vsaj za nekatere najnujnejše reforme. Volitve junija torej, do tedaj pa naj državo Se dalje vodi Dinijeva vlada, po možnosti z nekaterimi novimi ministri. To stališče, ki ga že dalj časa zagovarja tudi Romano Pro- di, bo najbrž prevladalo tudi na današnjem vrhu oljke, na koncu pa ga bo skoraj gotovo osvojila vsa levosredinska koalicija. Načelniki skupin so se medtem sporazumeli, da se bo razprava o usodi Dinijeve vlade v poslanski zbornici pričela v torek, g.januarja. Prvi bo seveda spregovoril ministrski predsednik, razprava pa se bo po pričakovanju končala v četrtek ali celo v petek. Se ni jasno, ali bo Dini v zbornici formalno odstopil, ali pa ji bo posredoval le sporočilo. Ta nejasnost je že sprožila proceduralni spor, ker ni jasno, ali bo treba za zahtevo po odstopu vlade predložiti nezaupnico. Nekateri so mnenja, da je zadevo že rešil Scalfaro, ki je zavrnil Dinijev odstop, drugi pa so prepričani, da mora tudi o odstopu sklepati in odločati edino parlament. Veliko neznanko predstavlja zadržanje Severne lige, ki zahteva ustavodajno skupščino ter koleba med podporo in nezaupnico Dinijevi vladi. Um-berto Bossi se je doslej nagibal k nezaupnici, po včerajšnji potezi desnice pa bo morda spremenil mnenje. VALUTNI TRGI / UGODEN TRENUTEK TUDI ZA DOLAR Ura se še naprej utrjuje Za nemško marko je bilo včeraj treba odšteti 1.091,4 lire RIM - Sicer še ne gre za zmagoviti pohod, vendar pa lira še naprej pridobiva teren v primerjavi z glavnimi valutami, v prvi vrsti z nemško marko. Tudi včeraj je italijanska valuta nekoliko napredovala, saj je bilo treba za marko odšteti 1.091,43 lire, dan prej pa 1.93,25. Ugoden trenutek pa doživlja ameriški dolar, ki se je včeraj okrepil tako na evropskih trgih kot v New Yorku in Singapurju, medtem ko je bil tokijski valutni trg včeraj zaprt zaradi tamkajšnjega nacionalnega praznika. Dolar je pridobil na vrednosti tudi v primerjavi z liro, saj je bilo treba včeraj odšteti za en dolar 1570,89 lire, se pravi dobrih pet lir več kot dan prej. Po mnenju opazovalcev gre krepitev lire pripisati v dobri meri določenemu optimizmu trgov in ugodnim prpodatkov o inflaciji, pa tudi vsaj delni ohladitvi politične klime v državi. Vsekakor je včeraj lira pridobila tudi v primerjavi z nizozemskim florintom in švicarskim frankom ter bila stabilna v primerjavi s francoskim in belgijskim frankom in dansko krono, za malenkost pa se je ošibila v primerjavi z ecujem. RIM / Dl PIETRO IN TAJNE SLU2BE Polemike se nadaljujejo RIM - Senatorja Massima Brut-tija, predsednika parlamentarnega odbora za kontrolo nad raznimi službami, ni zadovoljil odgovor notranjega ministrstva, ki pravi, da je v dokumentaciji Sisdeja le nekaj naključnih namigov o Di Pietri, a Se tile namigi se ne nanašajo na preiskavo, ki jo vodijo v Brescii. Brutti pravi, da tako zbiranje informacij ali podtikanj ne odgovarja institucionalnim nalogam Sisdeja in je povabil notranjega ministra Coronasa, naj se udeleži seje parlamentarne komisije, ki bo 10. t.m. Kaže torej, da se polemike o delo- vanju raznih tajnih služb (vpletena naj bi bila tudi finančna straža) ne bodo tako hitro polegle, čeprav so doslej tako pri Sisdeju kot pri Si-smiju in finančni straži izključevati take vrste dejavnost. Včeraj se je oglasil tudi eden od sodnikov teama »čistih rok«, Ge-rardo D’Ambrosio, ki je dejal, da s človeškega stališča povsem razume Di Pietra in njegovo grenkobo, vendar je dodal, da mu je skupaj z načelnikom Borrellijem vendo priznaval velike zasluge. Za milanske sodnike je bil glavni dosežek preiskav, ki so jih voditi, »izginotje skorumpiranega političnega razreda in doprinos, ki so ga dali zmanjšanju korupcije v Italiji, vsaj pri velikih podjetjih«. Ta rezultat pa so dosegli zato, ker so preiskave vodili izredno hitro, tako da jih nihče ni uspel zaustaviti in ljudje so na volitvah opbmili hrbet dotedanjemu političnemu razredu. Nikakor pa niso nameravati udariti po gospodarstvu in podjetnikih. D’Ambrosio pa je tudi spomnil, da se po eni strani govori o pomilostitvah in podobnem, a po drugi so se na zatožni klopi znašli izključno (sli skoraj) prav milanski sodniki.' s; 8$ S 3. JANUAR 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1545,00 1593,00 nemška marka 1078,00 1111,00 francoski frank 315,00 325,00 holandski gulden 961,00 990,00 belgijski frank 52,00 54,20 funt sterling 2402,00 2476,00 irski Sterling 2479,00 2554,00 danska krona 278,00 286,00 grška drahma 6,40 6,90 kanadski doldr 1142,00 1176,00 japonski jen 14,80 15,40 švicarski frank 1336,00 1377,00 avstrijski šiling 152,90 157,60 nonreška krona 244,00 251,00 švedska krona 234,00 241,00 portugalski escudo 10,30 10,70 španska pezeta 12,70 13,30 avstralski dolar 1154,00 1190,00 madžarski florint 11,00 14,00 slovenski tolar 11,70 12,50 hrvaška kuna 265,00 290,00 3. JANUAR 1996 v LIPAH 1 V MISMrt valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1542,00 1587,00 nemška marka 1081,00 1111,00 francoski frank 314,00 324,00 holandski gulden 958,00 983,00 belgijski frank 52,20 54,00 funt Sterling 2394,00 2474,00 irski Sterling 2470,00 2565,00 danska krona 277,00 287,00 grška drahma 6,40 7,00 kanadski dolar 1138,00 1173,00 švicarski frank 1338,00 1366,00 avstrijski šiling 152,40 156,90 slovenski tolar 11,50 12,40 3. JANUAR 1996 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1570,890 — ECU — 2011,680 — nemška marka — 1091,430 — francoski frank — 319,610 — funt Sterling — 2438,020 — holandski gulden — 974,860 — belgijski frank — 53,089 — španska pezeta — 12,956 — danska krona — 282,000 — irski funt — 2515,620 — grška drahma — 6,623 — portugalski escudo — 10,491 — kanadski dolar — 1159,760 — japonski jen — 15,032 — ' švicarski frank — 1355,150 — avstrijski šiling — 155,150 — norveška krona - — 247,770 — švedska krona — 238,020 — finska marka — 362,460 -g avstralski dolar 1173,450 29. DECBV1BER1995 v DEM 1 valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.4295 14335 1.4375 funt Sterling 2.2065 22135 2.2205 irski funt 2.2825 22895 2.2930 kanadski dolar 1.0446 1.0486 1.0526 nizozemski gulden 89.225 89.335 89.445 švicarski frank 124.440 124.540 124.640 belgijski frank 4.8586 4.8686 4.8786 francoski frank 29.193 29.253 29.313 danska krona 25.755 25.815 25.875 norveška krona 22.600 22.720 22.720 švedska krona 21.437 21.497 21.557 italijanska lira 0.9005 0.9045 0.9085 avstrijski šiling 14.194 14.214 14.234 španska peseta 1.1751 1.1791 1.1831 portugalski escudo 0.9559 0.9589 0.9619 japonski jen 1.3893 1.3908 1.3923 finska marka 32.840 32.920 33.000 DEŽELA / JAVNE USTANOVE Zavezništvo se pripravlja na imenovanja VIDEM - Predsednik deželnega odbora Sergio Cecotti je vCeraj vodil politični vrh večinske koalicije, ki podpira njegovo vlado. Na dnevnem redu so bili kriteriji, ki jih bo odbor vzel v poštev pri' bližnjem imenovanju predsednikov in ostalih vodilnih funkcij nekaterih pomembnih ustanov, začenši s pordenonskim sejmom, Friulio, Finest, Mediocredito, Informest in tržaškim sinhrotronom. Predsednik Cecotti je dejal, da na seji niso raz-pravjali o imenih kandidatov za te funkcije, ki sodijo v izključne pristojnosti deželnega odbora. PaC pa so se sporazumeli o osnovnih kriterijih strokovnosti in tehnične usposobljenosti posameznih kandidatov, ki jih bo mo- rala uprava nujno vzeti v poštev. Deželna vlada bo 18.ja-nuarja imenovala novo vodstvo pordenonske sejemske ustanove, sledilo bo imenovanje novih vrhov deželne finančne družbe Frulie, ki je, kot je poudaril Cecotti, tesno vezano na vprašanje rešitve krize furlanskega obrata Selečo. Cecottija (Severna liga) in njegovo vlado pohtiCno podpira koalicija, ki sloni na zavezništvu med Severno ligo in levo sredino. V odboru sedijo zastopniki Lige, Ljudske stranke, DSL, Zelene liste in socialistične stranke (Socialisti Italiani). Cecotti uživa tudi zunanjo podporo Furlanske avtonomistične lige LAF, ki ima v deželnem svetu dva svetovalca. ■ Slovenski jezik razburja opozicijo »Orožarska« afera prenesena SPETER - Tudi na zadnji seji gorske skupnosti za Nadiške doline, ki jo je predsednik Firmino Marinič sklical ob izteku starega leta, je prišla na dan polemika, ki so jo predstavniki opozicije sprožili okoli statuta skupnosti. Predstavniki desno-sredinskih strank so namreč že od vsega začetka nasprotovali tistim Členom statuta, ki predvidevajo valorizacijo in skrb za slovenski jezik in kulturo. Povedati je treba, da so predstavniki večine vključili v statut tudi skrb za furlanski jezik, kar pa opozicijo ni sploh motilo. Razburila se je samo v zvezi s slovenskim jezikom. Na zadnji seji gorske skupnosti se je ob statut obregnil Zupan iz Podbo-nesca Nicola Marseglia, katerega je precej motila izjava, ki jo je dal predsednik Marinič, ko je o statutu povedal, da »predstavlja nov pogled na krajevno stvarnost in zaključuje temno obdobje krajevne politike«. Marseglia je v teh besedah razbral ostro kritiko zdajšnje večine do prejšnjih upraviteljev gorske skupnosti, ki se res ne morejo pohvaliti, da so imeli kaj posluha za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. Na takšno izvajanje predstavnika manjšine je predsednik Marinič dodal, da ne preklice nobenih izjav in ugotovil, da so prejšnji upravitelji prispevali k uničenju jezikovnega in kulturnega bogastva Benečije. Zdajšnja večina, je dodal Marinič, pa zeli ubrati povsem drugačno pot, ki gre v smer pozornosti do krajevne jezikovne stvarnosti. V nadaljevanju skupščinskih del so prenesli na naslednjo sejo diskusijo okoli resolucije, ki jo je predlagal odbornik Fabio Bonini in ki je zadevala "orožarsko” afero v vasici Matajur, kjer so orožniki iskali orožje v cerkvici in zakrestiji msgr. Pasquala Gujona. Predsednik Marinič je sprejel predlog manjšine, ki je zahtevala odložitev diskusije, v kolikor ni imela Časa, da bi Boninijevo resolucijo preučila in se pripravila na diskusijo. Rudi Pavšič PORDENON / INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA Izreden poslovni uspeh Zanussija Letna vrednost prodanih gospodinjskih strojev znaša približno 5.000 milijard PORDENON - Približno 5.000 milijard lir znaša letna vrednost prodanih gospodinjskih strojev skupine Zanussi, ki slovi v izdelavi bele tehnike. Uspeh je izreden, saj so leta 1994 fakturirali 4.361 milijard, kar je približno 15 odstotkov manj kot lani. Lastniki kompleksa Zanus-sijevih tovarn, švedski mednarodni koncern Electrolux, so seveda zelo zadovoljni. Tudi zato, ker so z velikimi naložbami v posodobitev naprav pokazali, da so imeli prav, ko so se odločili zanje. V skupino Zanussi sodijo danes tudi nekatere manjše tovarne v Španiji in na Madžarskem. Electrolux pa je prisotna po vsem svetu, še posebno v državah jugovzhodne Azije, kjer je izdelava vsakovrstnih strojev kvalitetna in zelo cenena. Kmalu bodo zgradili tovarno v Egiptu. Središče grupe Zanussi -Electrolux je v Pordenonu. Vodi jo manager Gianmarco Ros-signolo. Vse tovarne te skupine so lani izdelale 6 milijonov kosov, kar je skoraj milijon vec kot leto prej. NajveCji vzpon je imela tovarna kompresorjev v kraju Mel v pokrajini Belluno. Ta izdeluje kompresorje tudi za druge tovarne grupe Elec-trolux. V Pordenonu so izdelali 1.800.000 pralnih strojev, 100 tisoč vec kot leto prej. V Susegani (Treviso) in Firencah so izdelali skoraj poldrag milijon hladilnikov, kar je tudi 100 tisoč veC kot leto prej. Povečala se je tudi izdelava raznih drugih strojev in malih električnih pripomočkov za gospodinjstva. V letu 1995 je bil proizvodni uspeh zares izreden, vendar ni gotovo, če bodo te številke lahko ponovili tudi letos. V zadnjih mesecih leta 1995 so namreč opazili zastoje v prodaji v Italiji, v Španiji in v Nemčiji, kar naj bi vplivalo na proizvodnjo v tem letu. Tudi v Pordenonu so se znašli v težavah, ker niso dobili primerne delovne sile, ki so jo potrebovali v izjemnih trenutkih. MAV. H NOVICE Protest sindikatov glede načrtov Telecom Problem delovnih mest pri dražbi Telecom je te dni pod drobnogledom sindikatov kategorije CGIL, CISL in UIL. NaCrt družbe, po katerem naj bi dobršen del upravnih dejavnosti iz dežele Furlanije - Julijske krajine preusmerili v sosednji Veneto in v Rim in s tem odžagali kakih sto delovnih mest, hudo zaskrbi j a sindikate, ki so včeraj posegli pri deželni upravi ter pri političnih silah. Kabelska okrepitev struktur na Tržaškem, pravijo sindikalni predstavniki, naj bi po izjavah vodstva podjetja zagotovila novo zaposlitev, dejansko pa se s predvidenim osredotočenjem tehničnega osebja izven naše dežele dogaja ravno nasprotno. Sindikati nadalje zatrjujejo, da je vodstvo Telecoma menda predložila poštnemu ministrstvu načrt, ki predvideva zaprtje Tržaške obmorske radijske postaje, ki jo je upravljala družba, financiralo ministrstvo, služila pa je med drugim pri pomoCi na morju. V tej službi je zaposlenih 31 ljudi, ki jamčijo stalno prisotnost in tesno sodelujejo z luškim poveljstvom. Na ta problem so sindikati že opozorili pristojna ministrstva, tržaško prefekturo in luška poveljstva. Novi koordinator mladinskega gibanja Fl Michele Spinelli je bil imenovan za koordinatorja mladinskega gibanja Forza Italija v Furla-niji-Julijski krajini. Spineli, ki je star 24 let, Tržačan po rodu in študent prava, bo v prihodnjih tednih postavil na noge deželni koordinacijski odbor gibanja, ki bo upošteval, kot je sam izjavil, ozemeljske in druge razlike v deželi. Vse več nezaposlenih v Avstriji DUNAJ - Po vCeraj objavljeni statistiki ministr-strva za socialne zadeve se je meseca decembra lani število brezposelnih znatno povečalo. Ob vstopu v novo leto 1996 je bilo v Avstriji 270.000 ljudi brez dela, to je za 35.000 vec kot konec decembra leta 1994. Se posebej visoko je število brezposelnih pri moških med 30 in 50 leti, močno narasel pa je tudi trend k predčasni upokojitvi. Avstrija okrepila nadzor nad koroško-slovensko mejo DUNAJ/CELOVEC - Od 1. januarja je Avstrija okrepila nadzor nad svojo mejo s sosedi, ki (še) niso elani Evropske unije. Na koroško-slovenski meji je prevzela nadzor - še posebej tudi t.i. zelene meje - žendarmerija, poleg že obstoječih nadzornih točk na uradnih mejnih prehodih pa so z začetkom novega leta ustanovili še štiri dodatne točke - od Pliberka preko Železne Kaple do Korenjskega sedla. Na cestnih mejnih prebodih tako za Avstrijce kot tudi za tujce ni pričakovati bistvenih sprememb v primerjavi z lanskim letom, so nam zagotovili v Celovcu, kajti Avstrija bo pristopila Schengenskemu sporazumu predvidoma šele leta 1997. Za finančnega ministra imenovan Viktor Klima DUNAJ - Samo 24 ur po prese-netlijvem odstopu Andreasa Sta-ribacherja je vCeraj pred zveznim predsednikom Klestilom že zaprisegel novi finančni minister v Vrantizkyjevi prehodni vladi Viktor Klima (na sliki). Kancler Vrani tzky je ob predstavitvi novega finančnega ministra poudaril, da bo Klima do oblikovanja nove koalicijske vlade še naprej vodil tudi ministrstvo za promet. Glede svoje odločitve za imenovanje Klime kot novega ministra za finance pa je Vranitzky poudaril, da gre za izkušenega in kreativnega politika ter gospodarskega menedžerja. Klima sam je ob svoji predstavitvi povedal, da želi predložiti državni proračun za leto 1996, katerega bistveni elementi bodo redukcije izdatkov na področjih zdravstva, pokojnin ter socialnega sistema oz. njegove zlorabe. Kot cilj je navedel, da ne-to-primanjkljaj konec leta 1997 ne bo presegel mejo 68 milijard šilingov, letošnji primankljaj pa na ne bi presegel 50 milijard ši- lingov. Predvčerajšnji odstop ministra za finance Andreasa Stariba-cherja je presenetil avstrijsko politično življenje. 38-letni socialni-demokrat, po poklicu svetovalec za davčna vprašanja, v je svoj odstop utemeljil s tem, da v politiki očitno ne gre le za strokovno reševanje problemov, temveč tudi za druge kriterije. Staribacher je napovedal, da se bo spet vrnil v privatno gospodarstvo, na vprašanje, ali misli se vrniti v politiko, pa je odgovoril, da so njegovi cilji drugje. Z devetimi meseci v funkciji je bil Andreas Staribacher finančni minister z najkrajšo funkcijsko dobo v povojni Avstriji. Zvezni kancler Vranitzky, katerega je odstop ministra ocividno presenetil, je dejal, da je Staribacher moral spoznati, kako trda in večkrat tudi nepoštena je politika. Zato iz človeškega vidika tudi razume odstop ministra. Vra-nitzky pa je že v večernih urah predstavil novega finančnega ministra. Ljudska stranka, ki je vseskozi dvomila v strokovnost finančnega ministra in ga večkrat označila tudi za glavnega krivca za neuspeh pri pogajanjih za državni proračun za leto 1996 in s tem za predčasne državnozborske volitve decembra lani, je odstop mini- AVSTRIJA / POLITIKI O LETU 1996 Prva naloga je čimprej oblikovati močno vlado Predsednik Klestil in kancler Vranitzky za krepitev miru DUNAJ - Čimprejšnje oblikovanje nove moCne in dejavne vlade! To je bila glavna tema ne le novolenih poslanic najvišjih avstrijskih politikov, temveč -sodec po rezultatih javnomnenjskih raziskav - tudi prva želja Avstrijk in Avstrijcev ob začetku leta 1996. Zvezni predsednik Thomas Klestil je zato spričo notranjepolitično razburljivega leta 1995 v svoji novoletni izjavi pozval vse politične stranke v državi k »ponovnim odkrivanjem duha skupnosti« in si želel, da bi leto 1996 postalo leto sodelovanja v notranji politiki. Pri tem je prvi mož v avstrijski politiki opozoril na nujno rešitev vprašanja državnega proračuna (zaradi katerega je oktobra lani padla vlada), toda tudi v socialni politiki bosta potrebna pogum in pripravljenost k tveganju, »kajti država bo v prihodnosti lahko podprla le še tiste, ki so dejansko potrebni pomoCi«. Socialna država je namreč po mnenju Klestila dosegla svoje meje, državljani bodo morali prevzeti vec lastne odgovornosti, še posebej tisti, ki so v socialno boljšem položaju. »Sprijazniti se bomo morali s tem, da bomo posamezniki morali v prihodnosti prevzeti in tudi iz- polnjevati veC socialnih nalog«, je še opozoril zvezni predsednik, ki je po decembrskih državnozborskih volitvah ponovno zaupal oblikovanje nove vlade socialdemokratskemu kanclerju Franzu Vranitzkemu. Kancler Vranitzky je v svoji izjavi ob vstopu v leto 1996 Avstrijcem obljubil, da se bo »z vsemi močmi prizadeval, da bo Avstrija čimprej dobila moCno in dejavno vlado«. Pri tem je poudaril, da Avstrija potrebuje korenite reforme in kot Klestil meni, da bo moral vsak državljan prispevati svoj delež k reševanju problemov. Se posebej je Vrani tzky izpostavil potrebo po novih pobudah na področjih izobraževanja, tehnologije in infrastruktur, nujno pa bo treba reformirati tudi zdravstvo, sistem pokojnin ter tudi nekatera državna področja. Glede mira v Evropi pa sta tako predsednik Klestil kot tudi kancler Vrantzky menila, da so Evropejci lahko stopili v novo leto 1996 »z večjim optimizmom kot v prejšnjih letih«. Glavna naloga mednarodne skupnosti je zdaj varovati in krepiti mir, sta poudarila najvišja predstavnika avstrijske politike. Ivan Lukan 4 Četrtek, 4. januarja 1996 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Dogodkov no Balkanu ne gre ocenjevati z evropskimi merili Jože Pirjevec 56. kongres indijskih zgodovinarjev, ki se je zaključil 30. decembra v Kalkuti, je odobril resolucijo, s katero poziva svoje člane k boju proti »vsem razdiralnim ideologijam, v prvi vrsti proti tistim, ki so povezane z religijo.« Da so te sile tudi v tolerantni indijski družbi na pohodu, kaže primer mošeje v Aydhoyi, ki so jo hindujski fanatiki uničili, ker je stala tam, kjer se je po njihovem utelesil bog kama. In ker se je bog pred približno štiridesetimi leti prikazal v sanjah nekemu brahminu ter mu ukazal, naj zgradi na mestu njegovega rojstva tempelj, je prišlo do velikih nemirov, ki so v zadnjih mesecih zelo zaostrili odnose med hindi in muslimani v celotnem indijskem prostoru. Če jo ocenjujemo z našega zornega kota, izgleda vsa stvar le eksotična epizoda, ki pa vendar nosi v sebi globjo resnico, katere sem se šele v Indiji povsem zavedel. Zadeva namreč tudi nas, oziroma naš način razmišljanja o bivši Jugoslaviji. Sklicujoč se na zahodno evropske primere -na primer na nemškega - so eminentni srbski zgodovinarji pogosto trdili, da je jezik tisti temelj, na katerem je mogoče zgraditi moderno državo, tudi če izhaja iz različnih zgodovinskih in religioznih tradicij. V tem smislu je srbski nacionalizem vedno deloval, saj je tako v letih med obema vojnama kot po zmagi KPJ skušal uveljaviti v vseh najpo-memb-n e j š i h državnih strukturah (v vojski, diplomaciji, zvezni skupščini in vladi) skupno jezik in z njim spodnesti ali vsaj hudo emarginira-ti slovenščino, make-donščino in celo hrvaščino. V resnici premisa o skupnem jeziku kot integrativ-nem faktorju, kot kaže indijski primer, ne drži. Tu govore 600 različnih jezikov in dialektov, od katerih je kar štirinajst uradno priznanih, vendar je občutek pripadnosti isti kulturni in religiozni tradiciji tako močan, da je bilo mogoče na tej pisani podlagi oblikovati skupno in tudi stabilno federacijo. Edini moteči element je prav napetost med hindujsko in muslimansko skupnostjo, o kateri bi lahko rekli, da je nastala tako kot tista v Bosni: s prihodom tujih zavojevalcev v 13. stoletju. Njihovi potomci so se sicer po načinu življenja in jeziku povsem amalgamirali s hindujsko večino, zaradi različne vere pa so vendar ostali moteč element, kar je vzrok za nove in nove napetosti, spopade in celo masakre. Nekaj podobnega se je zgodilo v bivši Jugoslaviji, ki v svojih južnih predelih ob združitvi leta 1918 po splošni civilizacijski ravni ni bila daleč od današnje Indije. Pri tem pa je treba še poudariti, da je bila v Kraljevini SHS situacija še bolj zapletena, saj so se v njej prepletale vse tri velike mono-teistične veroizpovedi. Nauk, ki ga je mogoče izpeljati iz te primerjave, je v bistvu preprost. Zgodovinarji ne smemo ocenjevati jugoslovanske stvarnosti z merili zahodne in srednje Evrope, temveč bolj s tistimi, ki veljajo za azijski prostor. Sele tako bomo razumeli, zakaj je ta država razpadla in zakaj je morala celo mednarodna skupnost v Bosni sprejeti "rešitev”, ki so jo vsilili Srbi. PISMO UREDNIŠTVU Razhajanja v vremenskih podatkih Spoštovano uredništvo Oglašam se, ker sem opazil, da se zadnja stran, to so vremenski podatki, slabša. Ko ste uvedli barvno vremensko sliko, so že nekateri imeli določene pripombe. Kartico ste za malenkost izboljšali, toda pregleda, ki jo je imela prejšnja, niste uvedli. Nazadnje pa ste ukinili podatke o plimi in oseki. Saj ni- mam nič proti onesnaženosti zraka v Trbovljah, Hrastniku itd., toda mi živimo pri morju in mislim, da nam ti podatki bolj koristijo kot oni iz notranjosti. Ker desna roka ne ve, kaj dela leva, je prišlo do razhajanj tudi pri dolžini dneva med zadnjo stranjo in tržaško pod rubriko včeraj-danes. Da o ubogi luni sploh ne govorimo. Ker nam vedno za- gotavljate, da želite čim boljši časopis, upam da boste te moje pripombe pozitivno rešili. S spoštovanjem Pertot Aleš Pripis uredništva: Pozornemu bralcu naj pojasnimo, da prejemamo vremenske karte direktno iz Ljubljane, podatke za Tržaško pa seveda iz Trsta. Od tod razhajanja, ki jih bo težko odpraviti. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 24 17 18 19 20 21 22 23 25 26 27 28 29 30 31 32 Primorski dnevnih Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DEM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT PrednaroCnina za leto 1996 - 300.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRJEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trsto št. 14 z dne 6.12. 1948 Član itahjanske zveze Časopisnih založnikov FIEG : ~ v *- V ' \ f~ ? : 1 ,,*<•. A > ■ - t .<5 * A -V * * - -A Af' -YVA*:4 ?f A, < ... ^ T AA * ■ t X. ž ) . -4.: A, <-2- : * s. ' ^ .4 ^ A«; ■' / ? ■ *<,.*> '. % .j..« : . A <. : -A. A A K* V. L L - - L ^ J 4,4 ^ * ‘ d £ » '* * ' • * \ a >, ‘" V A ,fc’r 4, j\* * 4 ■< & <> -ft . * ' *;• * ! ^9 >' Sili 4 ^ L I - * „ ■, 4.5 ■. V ■ J i £«*/*#**% 4 M z T'-A . . jz ' I 4 , Tv '•.> / / ir:: : ’j v* A ri A ^ c i -aL , ........ , 1* '**14 AA,-' k1* 4 a 4 z a y 4 a h ^ A T A ;» ^ AA# Mi m SUH •id /M m i#j m :p * x ‘rsssm m /jSsi, M M \ ' ' i* 5- ~ ~ S • ■ v : ' : 00 X * m: E p v) >=5^ a 2% ^ 7 ~* jšL*! 7 * ; a j 2; a k . ' Ta'./ '■'2.2 4',.../ i £ W' ž ' #' TAT, m ■ Ani ^ ' (M .im z ■ ■ s: z, S . c. " .' . ' • z .,zvs:■ \.,A•■;■:. E }- \ 4 i j <5 TA j t:- 7^1 A 4^ , ". ' % ** ■ # t ■ j 2% ■:2.v ___Ati # »Iš # •Š ilili. I p m S m mi POLITIKA / INTERVJU S POKRAJINSKIM TAJNIKOM SSK MOČNIKOM »Preveč je napetosti in premalo dialoga« »Politika DSL je nerazumljiva« - Napetosti zaradi KGS _____MILJE / LADJEDELNIŠTVO_ Nova izguba delovnih mest Podpisan stečaj za »Cantieri Trieste« Za pokrajinskega tajnika Slovenske skupnosti Petra MoCnika (na spodnji sliki), kot za tajnike ostalih strank, se novo leto napoveduje zelo zahtevno in naporno. Odprtih problemov na političnem področju je se in Se, omenimo naj le nejasno usodo Pokrajine, nato Milje, Nabrežino in nazadnje Kraško gorsko skupnost, kjer so se s polemikami poslovili od starega leta. Čeprav zgleda paradoks, je situacija najbolj mirna v Trstu, kjer bo župan Riccardo Illy, najbrž brez večjih težav, priplul do leta 1997. Odvetnik Močnik, začeli bi prav s Kraško gorsko skupnostjo, ki je morda za SSk najbolj boleča točka začetka 1996. Kakšna je vaSa razlaga dogajanj v KGS? Mislim, da bo morala naša stranka temeljiteje proučiti dogajanja v KGS in temu dati ustrezne politične odgovore. SSk sodeluje z DSL v Miljah, Nabrežini in v Trstu, kjer je naš zaveznik tudi Ljudska stranka, skupno z DSL in LS pa sodelujemo tudi v gibanju Prodijeve oljke. V KGS pa smo naenkrat naleteli na zelo toga stališča skupine Demokratov, kjer ima DSL veliko premoč, toliko je res, da je tudi načelnik te skupine tržaški svetovalec DSL Igor Dolenc. Uradno nam je bilo rečeno, da se je proti SSk ostro postavil goriški del Demokratičnega foruma nekdanjih socialistov, medtem ko naj bi se njegov tržaški del strinjal s kompromisno rešitvijo, ki je bila izdelana tik pred sejo skupščine KGS. Mor- da je že res, da so v Gorici napeti odnosi med strankami, če je to vplivalo na KGS pa smo res že na ravni vaških zdrah. Mislite, da bodo dogajanja v gorski skupnosti negativno vplivala na odnos SSk do občinskih uprav in do drugih strank? Prej kot SSk si mora tukaj razjasniti pojme DSL. Poglejmo Nabrežino, kjer Zupan, ki pripada tej stranki, pri-zamenjavi odbornikov ni upošteval mnenj in predlogov SSk, ki je vendarle večinski zaveznik. V Miljah se je skupina svetovalcev DSL in zelenih odcepila od napredne in demokratične liste, ki je zmagala na volitvah. Razbili so napredno skupino in sploh niso vprašali ostalih, kaj mislijo. Zdi se mi, da za nastali položaj ne nosi odgovornosti SSk, očitno je to problem pokrajinskega vodstva DSL in tudi njene slovenske komponente. Bi lahko bili glede tega nekoliko jasnejši? Dokler predvsem Slovenci v DSL ne bodo razčistili odnosov, ki jih nameravajo vzdrževati oziroma vzpostaviti s SSk, se bodo napetosti nadaljevale in žal najbrž tudi zaostrile. Videli smo, da je bilo Dolencu in ostalim tržaškim predstavnikom DSL zelo nerodno zaradi nastalih težav, kar velja tudi za nekatere zastopnike Ljudske stranke. Ne vem, kako se Dolenc in ostali mislijo ravnati V bodočnosti. Gotovo je, da smo pri DSL v zadnjem času marsikdaj naleteli na zaprta vrata in na pora ankanj e resne volje za pravi dialog. Mislim npr. na nerešeno vprašanje pokrajinskih volitev. Sami ste prehiteh vprašanje. Kako je torej s Pokrajino in z volitvami? Čakamo, da nam deželno upravno sodišče pošlje razsodbo, s katero bi moralo razveljaviti sklep o razpisu volitev. Upamo, da ne bo prizivov in da bo stekel rok, po katerem mora prefekt razpisati volitve na osnovi navodil notranjega ministrstva. Upam, da bodo volitve spomladi ali najkasneje poleti. Zadeva pa, kot vemo, ni tako enostavna kot kaže na prvi pogled, tudi zato, ker je v problematiko vpletena deželna uprava. Torej, kaj se bo sedaj zgodilo? Prefekt mi je osebno zagotovil, da misli razpisati volitve. Ustavno sodišče mu te možnosti ni odvzelo. Mislim predvsem na razporeditev novih volilnih okrožij, za kar Dežela po mojem še nima pristojnosti. Za ustavni zakon, ki daje deželi primarne pristojnosti na tem področju, manjkajo še izvršilne norme. Zaradi tega Dežela ne bo v kratkem rešila tega zapletenega vprašanja, tudi ker se ne more lotiti preustroja Pokrajine Trst ne da bi se ob tem lotila tudi ostalih pokrajin. Vaši odgovori potrjujejo, da je novo leto zaostrilo marsikatero nerešeno politično vprašanje. Kaj pričakujete od leta 1996? Upam, da bodo v novem letu vse stranke, seveda vključno s SSk, pokazale večjo voljo in željo po dialogu. V nasprotnem primeru se bodo problemi le kopičili in zaostrovali. Po tej poti namreč tvegamo le nadaljnje politično razbitje slovenske manjšine in tudi demokratičnega Trsta. S.T. Danes se bodo sindikalni predstavniki sestali s stečajnim upraviteljem odv. Sergiom Lebanom, vendar zaenkrat ni nobenega upanja, da bi našli rešitev za miljsko ladjedelnico »Cantieri Trieste«, kar pomeni, da bo 16 delavcev najprej v mobilnosti, zatem pa jih čaka žalostna usoda brezposelnih. Na zahtevo namestnika državnega prav-dnika De Nicola je namreč sodnik Šansone podpisal stečaj, potem ko so dolgovi postali neznosni (govori se o 25 milijardah, kar je izredno velik znesek zlasti glede na število zaposlenih). Kot je povedal Antonio Saulle, ki se je za CGIL ukvarjal z vprašanjem ladjedelnice, je stečajni postopek dejansko edino jamstvo za delavce, saj jim omogoča, da se poslužijo mobilnosti v upanju, da se bo medtem zadeva razčistila, tako da bi lahko kdo prevzel obrat. Na vsak način sindikalni predstavniki v zadnjih mesecih niso bili seznanjeni s tem, kaj se pravzaprav dogaja: odgovore so sicer prejemali, a so bili taki, da si z njimi niso mogli kaj prida pomagati. Zahtevali so vrsto sestankov (na prefekturi, na Deželi itd.), kjer poverjeni upravitelj Alfredo Sangiorgio sicer ni štedil z obljuma-mi, a dejstvo je, da so zaposleni zadnjo plačo prejeli septembra. Težave ladjedelnice »Cantieri Trieste« so prišle v javnost julija lani, v vseh teh mesecih pa so si sledili spori med prejšnjim in novim vodstvom. Slednje je vpletlo tudi TKB, kateri naj bi ladjedelnica dolgovala okrog 15 milijard lir. Sindikat o vseh teh finanč- nih operacijah in problemih ne ve kaj dosti povedati, in kot je dejal Antonio Saulle, ga tudi malo zanimajo, ali pa ga zanimajo le v toliko, kolikor so pripeljali do stečaja. Prvenstveno ga skrbi usoda obrata, s katerim dejansko izginja zadnja tržaška ladjedelnica in eden zadnjih industrijskih obratov v Miljah. Cantieri Trieste imajo dokaj bogato zgodovino, večkrat so tudi zamenjali ime. Prvotno so se imenovali Felszegi, zatem Na-valgiuliano, Alto Adriati-co, Cantieri Sigovich. Obrat je naposled prevzela družba Cantieri Trieste, ki si je naložila nekaj milijard dolgov, ki jih je pustila »Sigovich«, tako da je bil začetek dokaj težaven, dolgovi so žal naraščali in so naposled privedli do sedanjega bre-zizhodneha položaja. BRIŠCIKI / V SOBOTO Jamarji bodo obdarili otroke in pogostili odrasle V jami pri Briščikih, ki so jo nedavno vključili tudi v Guinnessovo knjigo rekordov, bo v soboto, 6. t.m. živahno in veselo: okrog 15. ure se bo nekaj jamarjev, ki bodo predstavljali »befano«, sv. tri kralje in dedka mraza, po vrvi spustilo z vrha jame in s sladkarijami obdarilo otroke. Tudi na odrasle ne bodo pozabili: ponudili jim bodo kozarec »gran pampela«, mešanice alkohola, ki je znana le ozki skupini jamarjev. Recept seveda skrbno varujejo. Lani je jamo, ki ima največjo »sobano« na svetu (višja je od kupole cerkve sv. Petra v Rimu), obiskalo 82 tisoč turistov, kar 25% več kot leto prej. Sedaj načrtujejo še odprtje novega, zelo razglednega dohoda. V jami imajo tudi največja geodetska nihala za merjenje plim in osek: visoka so 107 metrov. Repentahrski jusarji že na delu Kot smo že pred kratkim poročali so se domačini iz Repentabrske občine zavzeli za razrešitev problema jusarskih zemljišč in pred tremi tedni izvoUli člane glavnega in nadzornega jusarske-ga odbora. Za predsednika glavnega odbora je bil izvoljen VValter Milič (Celomov), nadzornega pa . Dario Škabar (Bognarjev). Prvo nalogo, ki si to je odbor zadal, je sečnja in čiščenje hriba nad Glin-co. V ta namen odbor obvešča vse jusarske upravičence, da se lahko do 10.1.1996 javijo za prostovoljno čiščenje skupnih vaških zemljišč. (KC) ftovi aireKTor ■ wrOlnlSmC6 Birno varororo direktorja bolnišnice Bur- pokojTTomatis je dokončal medicinsko fakulteto v Turinu in je specializiran v higieni lili 1982 je bil imenovan za direktorja mednarodne leta 1994 je pričel sodelovati z ameriškim National Institute of Environ-melal f-Jealth Sciences, postal je predsednik International School »Envi-ronment and Health« iz f anione. Sodeloval je pri številnih državnih in mednarodnih znanstvenih odborih, poleg tega je objavil 240 člankov o raznih znanstvenih knjigah in revijah, a tudi sam je napisal nekaj knjig o raku in o tej bolezni izdal številne publikacije. V UL. GINNASTICA Priletna ženska gledala TV uhajanje plina opazil sosed Potem ko je počistila in pospravila kuhinjo, je odšla v dnevno sobo, pred televizijski ekran. Okno je imela odprto, saj je bilo po mrazu iz prejšnjih dni včeraj še kar prijetno, skoraj spomladansko vreme. Tako sploh ni čutila vonja po plinu. Nekdo od sosedov, ki je šel po stopnicah, pa je vonj začutil in je poklical gasilce, ki so takoj prihiteli v Ul. Madonnina 24. Gasilci so obvestili tudi policijo. Poseg je bil karseda enostaven: zaprli so pipo na štedilniku, ki jo je priletna ženska morda pozabila sama zapreti ali pa jo je pri čiščenju nehote premaknila. Zatem so iz previdnosti prezračih stanovanje, ki pa še zdaleč ni bilo zasičeno s plinom, tako da zaenkrat ni bilo nobene nevarnosti: z merilnimi napravami so na namreč 'ugotovili zelo majhno koncentracijo. Ob taki koncentraciji eksplozija ni možna, potrebna je prav določena zmes zraka in plina, ne manjša in tudi ne večja (pri večji pa lahko pride do zadušitve), in seveda iskra, ki jo lahko sproži eletrični tok (zadostuje tudi hladilnik, ki se vključi in podobno). Gostoljubje vračala z izsiljevanjem Karabinjerji z Vrdele so predvčerajšnjim popoldne aretirali 31-letno Suši Ota, ki jo obtožujejo, da je izsiljevala neko priletno zensko: v zadnjih dveh letih naj bi jo z grožnjami in fizičnim nasiljem (klofutami, udarci) prisilila, da ji je dala okrog 20 milijonov lir. Pred časom je zenska pomagala in tudi nudila gostoljubje Otovi, ki je ločena in brez stalnega bivališča, zatem pa se je začelo nasilje. Karabinjerji so Otovo prijeli v Ul. Brandesia 13, pri sebi je imela ček za okrog milijon lir. Po aretaciji so jo odpeljali v videmski zapor, kjer je na razpolago namestniku državnega pravdnika Frezzi. ■ e ■ NOVICE Pobuda sindikatov Sunia, Sicet, Uniat Pokrajinska tajništva sindikatov najemnikov Sunia, Sicet in Uniat so pričela z akcijo zbiranja podpisov za zakon na ljudsko pobudo, ki se nanaša na premostitev »najemninskih pogodb mimo pogodb o pravičnih stanarinah«, na »zagon družbenih gradenj« in na »pravične davke«. Zainteresirani v vseh občinah tržaške pokrajine lahko podpišejo zakonski predlog v občinskih tajništvih, in sicer v uradnih mah od ponedeljka do vključno sobote (na Občini Trst podpise zbirajo v sobi 214). V četrtek, 11. t.m. pa bo ob 10. uri v dvorani Vul-cania na Pomorski postaji deželna skupščina, ki se je bo udeležil tudi vsedržavni tajnik Pallotta. Tudi ob tej priložnosti bodo zbirali podpise. Poleg tega si bodo Sunia, Sicet in Uniat ves januar prizadevala za zbiranje podpisov pod zakonski osnutek, in sicer v raznih krajih v mestu: 12. t.m. pri Portici di Chiozza, 13. t.m. na Stari mitnici pred veleblagovnico Upim, 19. t.m. na trgu pri Sv. Jakobu, 20. t.m. na Borznem trgu in 26. t.m. ob poslopju IACP Rocol-Melara (vsakokrat od 16. do 18. me). Danes na Kontovelu maša za župnikom Albinom Grmekom Danes bodo minila štiri leta od smrti priljubljenega kontovelskega župnika Albina Grmeka. Ob tej priložnosti bo v cerkvi na Kontovelu ob 15. mi somaševanje slovenskih sobratov. Mašo bo vodil in govoril mons. Franc Vončina, škofov vikar, ude-ležili pa se je bodo tudi razni Grmekovi prijatelji iz Trsta in Doline. Po masi bo blagoslov nagrobnega spomenika na kontovelskem pokopališču. NOVICE Srečno novo leto, Trst! Tradicionalni novoletni koncert, ki ga Tržačanom posvečajo trgovci, bo v soboto popoldne v gledališču Rossetti. Orkester gledališča Verdi bo kot lani vodil Tiziano Severini, kot solistka pa bo nastopila Laura Cherici (sopran), sodelovali pa bodu tudi člani mladinskega zbora I piccoli cantori della citta di trieste, ki jih vodi Maria Susovsky Semeraro. Program, ki ga bo povezovala Maddalena Lubini, bo obsegal skladbe iz znanih operet in musicalov, sklenila pa ga bo simfonična plesna suita iz znanega Bersteinovega musicala West Side Stoiy. Večer z WHz Orchestro Na večer svetih treh kraljev, na katerega darežljiva starka z metlo pomete stran vse praznike, bodo v tržaški kavami Tommaseo pričeli niz tržaškega kabareta. Navadno bodo kabaretne prireditve ob torkih, predvidenih je zaenkrat deset nastopov, uvodna pa bo v soboto. Kabaretni niz bo oblikovala znana tržaška skupina VVitz Orchestra, ki že v imenu zakriva svojo hudomušno naravnanost. Popoldne v družbi naših prijateljev psov V soboto popoldne bodo na tržaškem hipodromu priredili tekmovanje psov vseh pasem. Prireditev, ki poteka pod geslom Popoldne z našimi prijatelji psi, prireja združenje Confesercenti v sodelovanju z združenjem rejcev nemških ovčarjev »Alpe Adria«. Vpisovanje za nastop na sobotnem tekmovanju je na sedežu združenja Confesercenti v Ul. Batisti 2, vpisnina stane 20.000 lir. Nedeljski koncert v kavami Tommaseo V nedeljo, 7. tm., se bo v kavami Tommaseo nadaljeval niz nedeljskih glasbenih matinej. Na prvem koncertu letošnjega leta bo nastopil duo, ki ga sestavljata sestri Franca in Lara Sciarretta iz Trsta. Sestri Franca (violina) in Lara (klavir) bosta izvedb vrsto skladb za violino in klavir Joplina, Brahmsa, Kreislerja, Mon-tija, Gershvvina in Paganinija, v nedeljski program pa bo duo uvrstil tudi nekaj Straussovih valčkov. Beethovnov cikel Koncertnega društva V ponedeljek, 8. t.m., se v gledališču Rossetti začenja niz treh večerov, posvečenih triom za klavir in godala Ludviga van Beethovna. Drugi večer bo na sporedu 5. februarja, zadnji pa prvega aprila Niz bo izvedel Milanski trio, ki ga sestavljajo Mariana Sirbu (violina), Rocco Filippini (violončelo) in Bruno Canino (klavir). Svojo dejavnost je trio začel leta 1968, od takrat pa uspešno nastopa po Evropi in se je pred nedavnim vrnil s turnejo po ZDA. Dejavnost filmskega krožka Cappelle Underground Novi sedež filmskega krožka Cappella Underground na Trgu Benco 4 je odprt vsak dan, in sicer od ponedeljka do petka od 16. do 19 ure, ob ponedeljkih in četrtkih pa tudi dopoldne od 10. do 13. ure. V prostore imajo dostop člani kluba, omenjeni umik pa velja tudi za videoteko kluba, ki je na razpolago tudi dragim. V videoteki tržaškega filmskega krožka je nad 6.000 naslovov. * o | MARGHERITA HACK / ZNANOST SPODBIJA ASTROLOŠKE NAPOVEDI »Danes astrologije ne smemo jemati resno« Znanstvenica je ostro posegla v polemiko zadnjih dni Ali so neumni, ali zavestno zavajajo ljudi: Mar-gherita Hack, ena najvidnejših italijanskih astronomov, nima dlak na jeziku, ko govori o astrologih. O kopici neizpolnjenih napovedi za leto ’95, ki je komaj za nami, so se na široko razpisali vsi časopisi, zato se »aferi« oz. zabavi, kot ji pravi toskanska znanstvenica, nismo mogli izogniti niti mi. Razkrinkanje lažnih napovedi je zelo lahek in zabaven posel, veliko manj zabavna pa je ugotovitev, da sredstva javnega obveščanja, v prvi vrsti javna televizija, odmerjajo astrologiji toliko prostora. »Ljudem posredujejo astrološke napovedi tako kot vremenske«, se je po telefonu razburjala Hackova, »potem ni čudno, da jih toliko ljudi jemlje resno«. Astrologi praviloma streljajo kozle, kdaj pa kdaj po načelu verjetnosti tudi kaj uganejo; dokazati to trditev je za današnjega znanstvenika prava šala, je zagotovila astronomka, ki je pozvala bralce, naj že sedaj začenjajo zbirati napovedi za leto.mje leto, da bodo ob koncu leta takoj lahko ugotovili, kaj se je od napovedanega sploh uresničilo. Vendar zakaj ljudje tako radi verjamejo astrologom in horoskopom? V današnjem času ljudje potrebujejo tolažbe in radi sanjajo, nekdaj so se zatekah v cerkev, danes se usedejo pred televizijski sprejemnik ali pa prebirajo horoskop. Ko bi vedeli, da gre za pravljico, ne bi bilo nič slabega, saj je pravljice lepo poslušati in na človeka vplivajo pomirjujoče, vendar vedeti moraš, da je pravljica. »Zagotavljati danes, da ozvezdja vplivajo na življenje na zemlji, je isto kot trditi, da kozarec izlite vode dvigne morsko raven oceana,« je neusmiljeno utemeljevala svoje izvajanje goreča Margherita. V preteklosti je bilo po njenem mnenju dopustno, da so ozvezdjem pripisovali vse mogoče, ker so ji slabo poznali. Dandanes o posameznih zvezdah vemo skoraj vse, saj so jih poslikali, premerili, prodrli v njihovo notranjost, jih pretehtali in analizirali do podrobnosti, tako da že zdavnaj več niso »skrivnostni predmeti«, zato je govoričenje o njihovih čarobnih učinkih z znanstvenega vidika povsem neutemeljeno in nedopustno. Se bolj nedopustno pa je, je stalno naglašala Margherita Hack, da se astrologom in raznim vedeževalcem posveča tolikšno pozornost in se pri ljudeh vzbujajo lažna pričakovanja. Ce gre za neumnosti, zakaj se znanstveniki tako zaganjajo v astrologijo? Med naloge znanosti sodi tudi vzgoja ljudi in zato ne more kratkomalo gledati, kako povsem neosnovane napovedi dobivajo pečat verjetnosti, če že ne dokazane resnice. Tolažiti se, sanjati, verjeti neumnostim je za Margherito Hack povsem legitimno, če vemo, da gre za to; dopuščati, da si ljudje gradijo lastno eksistenco na očitnih izmišljotinah, ker drugje ne najdejo trdnih osnov, pa je nekaj povsem dragega. Zato so pravljice dobrodošle, vendar samo, če vemo, da z njimi vstopamo v pravljični svet. (bip) Margherita Hack Tečaj v vrtcu na Colu Za vzgojiteljice slovenskih vrtcev Dne 8., 9., 10. in 27. januarja bo v vrtcu na Colu druga izvedba izpopolnjevalnega tečaja za vzgojiteljice slovenskih vrtcev Otroštvo v večjezičnem okolju: besedo in govor v maternem jeziku, ki ga prirejata IRR-SAE F-JK in Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Tečaj, ki bo obravnaval razvijanje maternega jezika in komunikacijskih spretnosti pri dvojezičnem otroku preko pravljice, bo vodila prof. Božena Lazar Kokolj ob sodelovanju vzgojiteljice Karmen Bračič Kokolj. ___GROPADA / POBUDA SKD SKALA_ Božični koncert Gropajci so se že od starega leta lepo in prijetno poslovili v dvorani svojega Zadružnega doma na Silvestrovo. Prav tu bo v soboto ob 20.30 Božični koncert, s katerim želi domače društvo Skala zaključiti lansko dejavnost zbora in začeti sezono v novem letu. Domači zbor bo pod vodstvom svoje zborovodkinje Anastazije Pu-rič začel večer z nekaj božičnimi, oziroma prazničnimi pesmimi. Kot gostje bodo na večeru nastopili Fantje izpod Grmade iz Devina, ki so že bili v gosteh v Gropadi. Tokrat se bodo predstavili s svojim koncertom slovenskih narodnih in umetnih pesmi. Novost bo predstavljal nastop otroške igralske skupine, ki jo vodi Petra Križmančič, ki se je kljub študiju v Ljubljani že pridno vključila v domačo kulturno dejavnost ter je v lanskem letu vodila v društveni dvorani rekreativno in plesno dejavnost. Tokrat se bodo otroci predstavili s prizorčkom, ki bo prikazoval želje in hotenja naših najmlajših v trgovini z igračami. Starši in no-noti bodo tega nastopa prav gotovo še posebno veseli. Slovensko kulturno društvo Skala želi, da bi božični koncert čim-bolje uspel, tako da bi bil v oporo in podporo domačemu pevskemu zboru in da bi vzpodbudil tudi mlade, da bi se na društvo in njegove dejavnosti čim bolj navezali. Neva Lukeš TRADICIJA / V SOBOTO ZDRAVJE / TUDI V TEM LETNEM ČASU V Križu bodo tudi letos priredili koledovanje Koledniki se bodo ob 14. uri zbrali pred cerkvico sv. Roka in nato ob spremljavi harmonike krenili po vasi V Križu bodo v soboto ponovno obudili staro tradicijo koledovanja. V prejšnjih časih so namreč domači fantje obiskovali družine in jim voščih vso srečo v novem letu; lepa tradicija je bila precej let opuščena, lani pa jo je ponovno obudil dekliški zbor Vesna (na sliki: lansko koledovanje pred cerkvico sv. Roka). Tako bo tudi v soboto, ko se bo dekliški zbor Vesna ob 14. uri zbral pred cerkvico sv. Roka in nato s petjem in ob spremljavi harmonike krenil po kriških ulicah. Lansko leto so bili koledniki prav povsod lepo sprejeti, med mimohodom po Križu pa so se jim pridružili tudi številni vaščani. Prepevali so veseli. 2e lansko koledo- toplo želijo obujanja starih voščilne božične koledni- vanje pa je sicer dokazalo, tradicij in seveda boga-ce, ki so jih bili vsi zelo da si Križanke in Križani tejše kulturne dejavnost. Ne podcenjujmo okužbe klopa, ker so posledice lahko resne V novembru v pokrajini dva primera Lymove bolezni Za ta letni čas je sicer nenavadno, je pa res: služba za higieno, javno zdravje in ambientalno preventivo je v podatkih o nalezljivih boleznih v trža§ki pokrajini med ostalimi obolenji navedla, da je v mesecu novembru zabeležila dva primera Lymovega sindroma, ki ga povzroča okužba klopa in ki ima lahko tudi resne posledice. Pri tem gre dodati, da Lymovo bolezen povzroča kar 6 odstotkov vseh pikov; gre za bolezen, ki jo sicer v srednji Evropi poznajo že sto let, pred njo pa se morajo predvsem paziti vsi tisti, ki se pogostoma nahajajo v naravi: v to rizično skupino sodijo predvsem kmetje, lovci, nabiralci gob in seveda izletniki. Paziti morajo, ker so klo- pi v zasedi predvsem na travnikih, na obrobjih gozdov in v bližini vodnih tokov in luž. Klopi čakajo na svoje žrtve, tako ljudi kot živali, in se nanje obesijo -ne da bi povzročili kakršnokoli bolečino- da bi srkali kri. Nadloga pa se s tem ne konča; klopi namreč lahko prinašajo Lymovo bolezen, ki lahko povzroči resne poškodbe sklepom in živčnemu sistemu. Kaj torej storiti? Predvsem je treba na korekten način izpuliti zajedavca; premazati ga je treba z oljem ali mazilom in ga z rotacijskimi gibi počasi izpuliti, potem ko je spustil prijem. Kljub temu pa je priporočljivo, da se obrnemo na zdravnika, ki bo pripisal primemo tera- pijo na osnovi antibiotikov, ki preprečijo morebitno infekcijo. Problema ne gre nikakor precenjevati ali podcenjevati, zato pa ga je treba poznati, da se obvarujemo pred infekcijo. Sicer pa statistike kažejo, da si samo 6 odstotkov vseh tistih, ki so jih pičili klopi naleze Lymovo bo- lezen, ta odstotek pa se še zmanjša, če klopa takoj in pravilno izpulimo in se obrnemo na zdravnika. Da se izognemo vsem nevšečnostim, je zato priporočljivo, da si po izletu v naravi tudi v tem letnem času pregladamo telo, ker smo labko s seboj domov prinesli tudi nezaželenega gosta - klopa. VCERAJ-DANES Danes, ČETRTEK, 4. januarja 1996 ANGELA Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.34 - Dolžina dneva 8.48 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 10.58. Jutri, PETEK, 5. januarja 1996 SIMEON VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 11,5 stopinje, zračni tlak 1011,9 mb narašča, veter jugovzhodnik 5 km na uro, vlaga 56-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 9,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Judith Bubba, Luca Valenza, Aliče Raimo, Mariangela Smaila, Simone Russo. UMRLI SO: 4-mesečni Michael Lucchesi, 70-letni Luciano Czas, 85-letna Giorgia Landi, 76-letni Ri-naldo Barini, 53-letni Er-manno Bolletti, 60-letni Benito Aurelio, 88-letni Alberto Milocco, 87-letna Andreina lelen, 81-letna lolanda Natalin, 61-letni Nevio Carpani, 81-letni Antonio Spiriticchio, 95-■ letna Cornelia Schillan, 90-letna Irene Fabbro. I ; LEKARNE Od PONEDELJKA, 2., do NEDELJE, 7. januarja 1996 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Gavana 1 (tel. 300940), Miramarski drevored 117 - Barkovlje (tel. 410928). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Gavana 1, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Oriani 2. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLU2BA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul.Oriani 2 (tel. 764441). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.30, 19.15, 22.00 »La lettera scarlatta«, i. Demi Moore, Gary Oldman. EKCELSIOR - 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Pocahontas«, risani film, prod. Walt Disney. EX-CELSIOR AZZURRA- 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »I soliti sospetti«, r. Bryan Singer. AMBASCIATORI 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Ace Ven tura - mis-sione Africa«. NAZIONAI.E 1 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00, »Se-ven«, i. Brad Pitt, Morgan Freeman. NAZIONALE 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Viag-gi di nozze«, r.-i. Carlo Verdone, i. Veronica Pi-vetti. NAZIONALE 3 - 15.45, 18.45, 21.45 »Braveheart -Cuore impavido«, i. Mel Gibson, Sophie, Marceau. NAZIONALE 4 - 15.20, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Gašper«, r. Števen Spielberg. MIGNON - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Sel-vaggi«, i. Ezio Greggio, Cinzia Leone, Leo Gullot-ta. CAPITOL - 16.30, 18.20, 20.10, 22.10 »Va-canze di Natale ’95«, i. Christian De Sica, Massi-mo Boldi, Luke Perry. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Smoke«, r. Wayne Wang in Paul Au-ster, i. VVilliam Hurt, Har-vey Keitel. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La pazzia di re Giorgio«. [1 PRIREDITVE ŽUPNIJA SV. JERNEJA AP.-Opčine prireja na Gospodovo razglašanje v soboto, 6. januarja, ob 18. uri v župnijski cerkvi na Opčinah KONCERT božičnih pesmi MePZ Hrast iz Doberdoba. Zborovodja: Hilarij Lavrenčič, sodeluje organist prof. Hubert Bergant, koncert bo povezoval Jan Leopoli. Prisrčno vabljeni! DEKLIŠKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi na KOLEDOVANJE v soboto, 6. januarja, ob 14. uri izpred cerkve sv. Roka v Križu. OBČINSKA UPRAVA V DOLINI prireja že tradicionalno novoletno srečanje za starejše občane v nedeljo, 7. januarja, ob 16. uri v občinskem gledališču v Boljuncu. Na srečanju bosta sodelovala trio Istrski muzikantje in znani godalni ansambel Long Slunk. Vabljeni prav vsi starejši občani! KD RDEČA ZVEZDA vabi v društvene prostore v Saležu, dne 6.t.m., ob 18. uri. Prisluhnili boste domačemu MPZ pod vodstvom Rada Miliča in si ogledali prizorček "Priprava na zlato poroko” v režiji A. Petjeja. SKD TABOR - Prosvetni dom. V nedeljo, 7.t.m., ob 17. uri ponovitev kabareta "Vaje v slogu”. Režija E. Frančeškin, glasba N. Miklavčič. Vabljeni. MLADINSKI KROŽEK iz Bazovice priredi v soboto, 6. t.m., ob 17. uri v bazovski kinodvorani gostovanje gledališke skupine SKD Tabor z Opčin s kabaretom "Vaje v slogu". Režija E. Frančeškin, glasba N. Miklavčič. Vabljeni. V ŽUPNIJSKI dvorani v Nabrežini je tudi letos tradicionalna razstava božičnih motivov, delo mladine in odraslih ter različnih jaslic (Afrika, Peru, Indija, Čile). Razstava je do 7. t.m. v popoldanskih in večernih urah. Dobrodošli. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na božični koncert, ki bo v stolnici sv. Justa v Trstu v nedeljo, 7. t.m., ob 16. uri. Pel bo Združeni cerkveni mešani zbor pod vodstvom Aleksandre Per-tot. □ OBVESTILA razpolago od ponedeljka, 8. januarja 1996, dalje! PRIMORSKA POJE ’96 - pevski zbori in skupine s Tržaškega, Goriškega in Videmskega so vabljeni, da se prijavijo na 27. mednarodno pevsko revijo, ki se bo kot običajno odvijala v spomladanskem času. Izpolnjene prijavnice sprejema ZSKD v Trstu in Gorici do petka, 12. januarja 1996 (tudi po faksu 040/635628). H ČESTITKE Naš stric Karlo Sancin iz Boljunca praznuje danes 85. rojstni dan. Mnogo zdravja in veselja mu želi Vida z družino in vsi sorodniki. Danes slavi 70 let Gigi Vse najboljše mu želimo uslužbenci Zadružne prodajalne na Opčinah gl IZLETI SK BRDINA organizira v nedeljo, 14. t.m., avtobusni izlet v Forni di So-pra. Vpisovanje bo v ponedeljek, 8. t.m. na sedežu kluba, ProseSka ul. 131 na Opčinah, od 19. do 20. ure. Informacije na tel.212859 in 299573. ZSKD sporoča cenjenem članom in sodelavcem, da bo tržaški urad v dneh do 5. januarja 1996 zaprt. Po običajnem urniku Vam bomo spet na MALI OGLASI tel. 040-361888 TRGOVINA jestvin išče prodajalca/ko. Tel. 212197 ob urah poslovanja. IZGUBIL se je v bližini Opčin belo/rjavi angleški setter, samec srednje velikosti. Tel. št. 314075 -nagrada. PRODAM domač krompir. Tel. 200882 ob uri obedov. ZAZIDLJIVO zemljišče v Nabrežini (koef. 0,80) prodamo. Tel. v večernih urah na št. 823293. PRODAM hišo v gradnji - tretja faza z zemljiščem v Križu pri Sežgni. Tel. št. 228597. IŠČEMO mladeniča za prodajo v trgovini z elek-tričim materialom na Opčinah, Ul. Šalici 1. Tel. št. 211155. IŠČEMO 20-letno sposobno natakarico lepega videza. Tel. do 12. do 14. ure na št. 228117. OSMICO ima v Borštu Danilo Glavina. OSMICO odpre v Zgoniku št. 71 Mario Milič. MALI OGLASI IN RAZNA OSVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN od ponedeljka do petka V OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH : PUBUESf - UL toidliivo 36-1. nad. Tel. 361888 Fax 7^697 DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim ur-■nikom: 9.00-13.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. Mirno nas je zapustila Stanislava Cosma vd. Bruno Po pogrebu naznanjata žalostno vest svakinja Cecilia in nečak Mario Pulje, 4. januarja 1996 (Pogrebno podjetje Zimolo) 4.1.1994 4.1.1996 Minili sta dve leti odkar te ni več med nami dragi Jordan Busan Z ljubeznijo se te spominjajo vsi tvoji Stivan, 4. januarja 1996 SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBLIEST - Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888-fax 040-768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6. Tel. 040-7796600 i i: :: PRIMORSKI DNEVNIK - P R E D N A R O Č N I N E 1996 Spoštovani bralci, letošnje leto je za naš dnevnik poteklo v znamenju negotovosti in težav, ki so močno bremenile naše delovanje. Primorski dnevnik se je- moral ravno ob svoji 50 letnici soočiti z zahtevno nalogo, kako zagotoviti svoj obstoj, ki je za našo skupnost v Italiji življenjskega pomena. Kljub težki okrnitvi, ki jo ravno v tem času doživlja zaradi izvajanja načrta za premostitev kriznega stanja, gledamo v novo leto z zaupanjem in prepričanjem, da bomo, tako kot v težavnih okoliščinah v preteklosti, uspeli premostiti vse ovire in zagotoviti našemu časniku normalno življenje. Ob tem želimo poudariti, da naša prizadevanja ne bi bila uspešna brez Vašega doprinosa in razumevanja. Prepričani smo, da boste, kot vedno doslej, izkazali zvestobo svojemu dnevniku, ki Vas bo še naprej spremljal z vsakdanjim poročanjem o dogajanju po svetu in doma in obnovili naročnino, ki bo tudi letos ostala nespremenjena. Ob tem pa še iskreno voščilo za srečno in uspehov polno leto 1996! PrinfflS -8K5i.pt? stovenskemongl^^ Mej dnevnik. ■9^,; AtUtfPV Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okoltee Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke Za novoporočence v letu 1996 bo naročnina brezolačna iiuiuviiinu uitszpiuvi iu Do 31. januarja 1996 ostane prednaročnina nespremenjena (TUDI LETOS 300.000 lil) KAKO PLAČATE: ► pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK ^ pri vseh raznašalcih Primorskega r dnevnika na Tržaškem in Goriškem llillllll |l|illli|lll 8 Četrtek, 4. januarja 1996 KULTURA VELIKA TRŽAŠKA USPEŠNICA / ŠE DO NEDELJE TOLMINSKO IN NJEGOVA ZGODOVINA / (2) Razstava o Ebli se seli v Bruselj Sedmega avgusta, pod pekočim poletnim soncem, so v konjušnicah Miramarskega gradu odprli razstavo Ebla, o začetkih urbane civilizacije v Siriji. Razstava, ki so jo pred tem uspešno postavili že v Rimu, se je izkazala za pravo poljudno-znanstveno senzacijo v “obrobnem” mestecu, kakršno je paC Trst. Organizatorji so seveda navdušeni in, kar je najpomembnejše, njihovo navdušenje bo gonilna sila za novih, odmevih pobud. Doslej je razstavo o Ebli obiskalo nad 75.000 ljudi, kar je za Trst število izven vsake norme in nad vsakim pričakovanjem. Tega so se pred otvoritvijo zavedali tudi organizatorji in sponzorji, ki so morda celo nekoliko zaskrbljeno pričakovali prve podatke o številu obiskovalcev. »Razveseljuje nas dejstvo, da si je razstavo ogledalo veliko tujcev, predvsem v obdobju poCitnic. Ob delavnikih pa je bilo izredno veliko dijakov in študentov vseh stopenj. Slednjim smo namenili posebne vodene obiske z animacijo, ki jim je na živahen, preprost način prikazala pomen izkopanin,« so nam povedali odgovorni. Naj ob tem omenimo, da so poskrbeli tudi za animacijo v slovenskem jeziku, kar je morda tudi pripomoglo k temu, da so razstavo obiskale skoraj vse slovenske šole. Tržačani, Goričani, VidemCani, veliko ljubiteljev iz vse severne Italije, Ljubljančani, obiskovalci z Reke in Pulja ter drugih bližnjih držav: starodavne izkopanine so privabile v Trst množico turistov, ki bi je drugače ne mogli pričakovati. Je bila struktura nekdanjih konjušnic primerna za tak naval ljudi? »Nedvomno,« poudarjajo organizatorji. »Konjušnice Miramarskega gradu so perfektne za take pobude, saj razpolagajo z dobrimi infrastrukturami. Razen v avgustu, ko je bila zaradi poletnega turizma gneča naj-vecja, ni bilo nobenih težav, niti s parkirišči. Kar bo treba v bodoCe dodati, da bo servis popoln, je še okrepčevalnica.« Toliko o navdušenem ponosu organizatorjev, ki so si omislili in izvedli »projekt Ebla«. Toda navdušenje se kaj kmalu poleže, potem ko se razstavljene predmete zopet pospravi v škatle in ugasne luCi v praznem razstavišCnem prostoru. Tokrat, kaže, pa bo optimizem prilil kapljico goriva novim, morda še bolj ambicioznim projektom. Izkopanine iz Eble bodo razstavljene v Bruslju, kjer jih bodo predstavili prav tržaški organizatorji. To bo za mesto nova priložnost, da se na najvišji kulturni ravni predstavi evropski javnosti. »Za razstavišče smo izbrali sedež zavarovalniške družbe Assicura-zioni Generali v Bruslju, razstavo pa bo spremljal tudi prikaz mesta samega. Dejstvo, da bo Trst predstavil izkopanine iz Eble v Belgiji, omogoča neokrnjeno postavitev razstave; sirijske oblasti so namreč najavile, da dajo edino italijanskim organizatorjem na razpolago celotno zbirko predmetov.« Pojasniti moramo, da je prav ekspedicija italijanskih arheologov odkrila antično sirijsko mesto Eblo. Postavitev razstave v Belgiji bodo omogočili tržaški zasebni sponzorji. »Kar se tržaške razstave tiče, moramo poudariti, da se je občinska uprava izkazala za izredno odprto. Upoštevati gre dejstvo, da so proračunska sredstva, s ka- terimi razpolaga in ki jih lahko namenja kulturnim pobudam, izredno omejena. Toda prav ta razstava je pokazala, da se da z malo denarja opraviti veliko; navsezadnje ne smemo zanemariti dejstva, da je z razstavo samo povezanih veliko sektorjev, od zaposlitvenega do turističnega.« V Miramarskih konjušnicah, ki so torej častno opravile svojo nalogo, bodo v bodoCe še prirejali razstave na najvišjem nivoju. Struktura, ki je gostila antične predmete, ne bo dolgo samevala: naslednji projekti bodo stekli že marca, organizatorji razstave o Ebli pa pripravljajo novo “senzacionalno” pobudo za poletje 1996. »Predstavili bomo doslej neznana dela beneških slikarjev, ki so nastala v obdobju od 16. do 18. stoletja, odkrili pa so jih pred kratkim v okolici Prage. Umetnine so bile stoletja last Čeških zasebnikov, takoj po drugi svetovni vojni pa jih je državna oblast shranila v arhive muzejev, tako da jih javnost sploh ne pozna. Prvič bodo na ogled prav v Trstu, potem pa v Pragi. Projekt je sad sodelovanja med mestoma. Razstava bo še odmevnejša od te, ki je bila namenjena Ebli. Zatem načrtujemo še eno razstavo, o kateri pa vam zaenkrat ne morem povedati nic natančnejšega...« MG KONCERT, RAZSTAVA IN PUBLIKACIJA _ Trije utrinki iz Goriške Podaljšana razstava V Galeriji Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20) bo še vse do 10. januarja 1996 odprta razstava go-riškega slovenskega fotografskega mojstra Flavia Mosettija. Ker za omenjeno razstavo vlada na Goriškem precejšnje zanimanje, so se prireditelji - Fotoklub Skupina 75 iz Gorice, Kulturni dom Gorica in Zveza slovenskih kulturnih društev -, odločili, da jo podaljšajo za deset dni. Razstava je odprta po sledečem umiku (ob delavnikih): od 9. do 13. ure ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Novoletni koncert V soboto, 13. januarja 1996 (ob 20.30) v veliki dvorani Kulturnega doma v Gorici (Ul. I. Brass 20 - Italija) prireja Glasbena matica, v sodelovanju s Kulturnim domom Go- rica, tradicionalni novoletni koncert z orkestrom Big Band RTV Slovenija, ki ga bo vodil Lojze Kranjčan. Skupina je po ocenah svetovne kritike med najboljšimi v Evropi, saj se od svoje ustanovitve leta 1945 lahko pohvali z umetniškimi vodji, kakršna sta bila Bojan Adamič in Jože Privšek. Slednji je ansambel pojmoval kot skupino solistov in s tem prodrl v bistvo sodobnega jazzovskega muziciranja. Na koncertu nam bo vrsto jazzovskih standardov in božičnih songov, v pravem prazničnem vzdušju predstavila priznana vokalistka Alenka Godec. Orkester je s solistko decembra nastopil v Trstu v okvim abonmajske sezone GM. Brošura o kavami Bratuž Upravni odbor Kulturnega doma v Gorici in Zveza slovenskih kulturnih društev sta sredi decembra izdala posebno in zanimivo brošuro z naslovom "Kavama Bratuž - shajališče Goričanov”. Kavama Bratuž je bila edinstvena v goriški stvarnosti in je pomenila goriškim Slovencem veliko več kot navaden javni lokal, V njej so se namreč zbirali različni ljudje, od kulturnikov do politikov, od šolnikov do preprostih ljudi. Kavarno sta leta 1922 odprla Rudi in Marija Bratuž, ki sta jo upravljala celih 45 let, in sicer do leta 1967. Ko sta lastnika kavarno zaprla, so bili Slovenci v Gorici prikrajšani za eno izmed pomembnejših shajališč. Zanimivo in prijetno brošuro je napisal goriški novinar Marko Wal-tritsch, za oblikovanje pa je poskrbel A.VV.S. Ad Work Studio S.a.S. iz Gorice, tiskala pa jo je grafica Go-riziana iz Gorice. Neslutene priče preteklosti Tolminski muzej je odprt vsak dan Arheološka zbirka Tolminska je znana po številnih arheoloških lokalitetah, kar niti ne preseneča, saj se nahaja na strateško pomembni lokaciji. Najstarejši arheološki dokazi o poselitvi Tolmina segajo že v obdobje kulture žarnih grobišC. Prazgodovin-I sko grobišče pod Kozlovim robom je bilo odkrito leta 1965 pri kopanju temeljev za stanovanjsko hišo. Raziskave so potekale pet let. Ugotovljeno je bilo, da so pričeli pokopavati v 10./9. stoletju pred našim štetjem, prenehah pa ob koncu 7. stoletja pred našim štetjem. Odkritih je bilo 460 grobov. Sežiganje umrlih so spremljali različni obredi. Nanje opozarjajo okoli grobov razsute Črepinje lončenih posod, kosti živali in kovinski predmeti (igle, britve, noži...). Pri sežigu so truplu dodali tudi različne predmete - moškim opremo, orodje (trnek, igle) in orožje (sulicne osti); ženskam pa fibule (okrasne zaponke) za spenjanje oblačil, zapestnice, ovratnice, prstane, ogrlice iz steklenih in jantarnih jagod, obeske in podobno ter orodja za prejo, tkanje in šivanje (glinasti vijaCki kot del pre-slic, šivanke in strgalca). Zgodnjesrednjeveško poselitev Tolmina izpričujejo arheološke najdbe (9. - 11. stoletje) z območja sedanjega pokopališča pri cerkvi sv. Urha v Tolminu. Zastopani so predmeti ketlaške kulture (polmeseCni uhan) in predmeti, ki kažejo na kulturno povezavo s sosednjim sredozemskim svetom (srebrna uhana, prstan). Tretja arheološka lokacija je Kozlov rob, grad na vrhu kopasto oblikovanega istoimenskega griča, ki se omenja že v dvanajstem stoletju. Tako kot je skozi stoletja večkrat menjal lastnike, je doživljal tudi številne arhitekturne spremembe. K nezadržnemu propadanju gradu je prispeval tudi potres leta 1511. Ko je dobila tolminsko glavarstvo in grad družina Coronini se propadanje gradu pospeši. V letih od 1965 do 1970 so na Kozlovem robu potekala arheološka izkopavanja. Iz-lušCena je bila celotna tlorisna zasnova gradu z dvema cisternama. Najdbe z omenjenega gradu sodijo v večini v Cas od 15. do 17. stoletja. Na razstavi so tako predstavljeni izkopani predmeti materialne kulture, tj. keramično posodje, peCnice, steklovina in kovinski predmeti. Predstavljeno je tudi arheološko najdišče na Dora, kjer je bil patriarhov dvor. Etnološka zbirka Raznolikost etnološke podobe Tolminske se odraža v vseh njegovih kulturnih sestavinah. To je najbolj opaziti pri raznolikosti hišnih tipov. Tod so se izoblikovali štirje osnovni stavbni tipi kmečke hiše in sicer alpski, beneško-slovenski, mediteranski in škofjeloško-cerkljanski stavbni tip. Zbirka prikazuje opremo kmečkega doma. V kuhinji je bilo značilno visoko ognjišče, sklednik, žličnik in številni leseni pripomočki za kuho (npr. lesen možnar za drobljenje začimb, soli, orehov: "brštulin” za praženje kave; ali pa "bule” značilne trentarske skodele za skuto ali zabelo). Izba s pečjo je bila glavni bivalni prostor. Najvažnejši kos pohištva je bila kmečka skrinja, ki je imela poleg funkcije shranjevanja obleke in dragih dragocenosti tudi simbolni pomen. Ob poroki je nevesta v skrinji prinesla k hiši "balo”, svoje osebno imetje. Značilen pa je bil tudi t.i. bobkov kot. Osnovno eksistenco tolminskih kmetij je zagotavljala živinoreja, reja govedi in drobnice. Vsi pripomočki za sirjenje in izdelavo masla so bili domaCe delo. Za izdelavo orodja in posodja za mlekarstvo ("kombaci” za molžo, p inje za izdelavo masla, deže za skuto, ipd.) in sirarstvo (obodi za sir, ipd.) so najpogosteje uporabljali les. Tudi posodje za shranjevanje živil je bilo pretežno leseno. Leseni so bili tudi pripomočki za poletna kmečka opravila kot je košnja in sušenje sena (kosa, "birkle” za seno, ipd.). Ena najvažnejših domačih dejavnosti je bilo tkanje platna na statvah, vključno s pripravo lanene preje in surove ovčje volne. Pri tem so uporabljali trlice, ”ahle”, kolovrate in moto-vila ter seveda statve. V kratkih zimskih dneh so se ukvarjali z izdelovanjem cokel, pustnih mask, posodja, raznega orodja in podobno. Vsak kmet je imel doma lesen stol - obrezalnik ali "lisišCe”. Umetnostnozgodovinska zbirka V poročni sobi je predstavljeno tolminsko pohištvo iz konca 19. stoletja in slike iz istega obdobja. V predsobi so predstavljena dela različnih avtorjev (Stanko Komac Sraj, Rudi Kogej, Fran Godec...) s tolminskimi motivi. Umetnostnozgodovinsko zbirko je predstavila tudi začasna razstava z naslovom ”Iz cerkvenih zakladnic Tolminske”. Obsegala je veC desetin eksponatov, v glavnem last župnijske cerkve v Tolminu in njenih podružničnih cerkva v neposredni bližini. Najstarejši eksponati so iz obdobja srednjega veka oziroma iz Časa gotike, ko v teh krajih poznamo odlične primerke stavbarstva, kiparstva in slikarstva. Pri tem bi omenila tudi pred kratkim odkrite freske v cerkvici sv. Brikcija pri Volarjah, ki prav tako segajo v Cas gotike. Literatura: - Konservatorski program za Coro-ninijev dvorec v Tolminu, zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Gorica, maj 1993 - Rutar Marija, Vabilo v muzej za Tolminsko, Tolminski zbornik 1975, s. 485 - 492 - Uršič Hinko, Muzej za Tolminsko v Tolminu. Tolminski zbornik 1956, Tolmin 1956, s. 114 -116 - Razstavni katalogi Beatrice Zbona Trkman s sodelavci, Arheološka predstavitev Tolmina, oktober 1995 Inga Miklavčič Brezigar, Iz zakladnice ljudske kulture Tolminskega Marko Vuk, Iz cerkvenih zakladnic Tolminske, oktober - december 1995 Tolminska muzejska zbirka je odprta vsak dan od 9. do 15. ure, ob sobotah in nedeljah od 13. do 17. ure. Ogled je za najavljene skupine možen tudi izven umika. Obisk lahko najavite na tel.: (065) 81604. Damjana Fortunat Černilogar, prof. zgodovine in sociologije (2 - konec) LJUDJE IN DOGODKI Četrtek, 4. januarja 1996 9 NEW YORK / IMEL JE 89 LET FRANCIJA / ŠKANDAL Umri načrtovalec rakete za prvi polet na Luno in zloglasnih V-2 NEW YORK - Arthur tine delavcev, dejansko Rudolph (na sliki AP), »sužnjev«, ko je vodil načrtovalec rakete »Sa- neko nemško podjetje, ki turn 5«, ki je leta 1969 se je med vojno ukvarjalo popeljala v vesolje ame- s proizvodnjo raket »V-2« riške astronavte na njiho- (ki so jo brez Zelenega vem prvem potovanju na uspeha uporabili Nemci Luno, je v petek umrl v proti koncu druge svetov-Hamburgu. Vest je objavil ne vojne. Sokonstruktor včeraj dnevnik »New je bil tudi VVernher von York Times«. Braun, ki se je po vojni Rudolph je dosegel Ca- prav tako preselil v ZDA stidljivo starost, imel je in odločilno prispeval pri 89 let. V ZDA se je preše- gradnji vesoljskih ladij), lil po drugi svetovni voj- Rudolph je obtožbe za-ni, njegov prihod pa je bil vraCal, medtem ko je tajen: bil je namreč v sku- zahodnonemska vlada le-pini 118 nemških znanst- ta 1987 izjavila, da zbrani venikov, ki so se ukvarjali dokazi ne omogočajo, da z načrtovanjem raket. V ga postavijo pred sod-NemCijo se je vrnil Sele nike. leta 1984, potem ko so V Ameriki je bil Ru-nanj začele leteti obtožbe, doph med tistimi, ki so da je skrival svojo naci- izdelali veliko raketo »Sa-stiCno preteklost. Se po- turn 5« za projekt Apollo sebej so ga dolžili, da je v centri za vesoljske pole-do smrti izkoriščal na sto- te Marshal. Nečedni posli za raziskovanjem rakastih obolenj? PARIZ - Področje raziskav rakastih obolenj, s katerim se je francoska medicina Se posebej rada ponašala, je zajela huda polemika. V precep sodstva je prišlo znano Združenje za raziskavo rakastih obolenj (Are), ki prejema veliko prostovoljnih prispevkov. Po preiskavi, ki jo je opravil računski dvor, naj bi v letu 1993 (pregledali so dejavnost združenja za to leto) v raziskovalne namene porabih vsega 27, 2 odstotka denarja, ki se je v blagajne stekel s prostovoljnimi prispevki. Ne samo to, tudi glede poverjanja raziskav je združenje opravilo samovoljno selekcijo in se ni poslužilo raziskovalcev oz. institucij podvrženih javnemu nadzoru. Združenje Are lahko računa na tri milijone privržencev in upravlja letno 600 milijonov frankov (približno 200 milijard lir), zato ima velik vpliv in lahko pogojuje celotno področje raziskav rakastih obolenj. Kot je zapisal Časopis Le Monde, »so se med združenjem in Številnimi raziskovalci ustvarile Čudne vezi«. S podporo nekaterih »baronov«, se pravi mogotcev na področju francoske in mednarodne kancerologije, je združenju v zadnjih letih uspel podvig upreti se kakršnikoli obliki kontrole. Ze leta 1988 je namreč inšpektorska služba za socialna vprašanja (Igas) v posebnem poročilu opozorila, da »med združenjem Are in institutom Gustave-Roussy v Villejuifu obstaja težka in nezdrava odvisnost«. Institut je med najbolj znanimi kanceroloSkimi evropskimi centri, vendar poročila inšpektorske službe niso vzeli v poštev, kot so prezrli tudi vse naslednje korake Igasa. V vrtincu polemik in obtožb se je sedaj znašel ustanovitelj in predsednik Arca Jacques Crozemarie, o katerem je Igas ze pred časom izjavil, da zelo samovoljno izvaja oblast. Sedaj računski dvor obtožuje mogočnega predsednika, da je zlorabljal in neopravičljivo zapravljal denar. Kot je poročal dnevnik Liberahon, ki je ekskluzivno objavil poročilo računskega dvora, je Crozemarie plačeval posrednika za nakup papirja za razne publikacije Arca. Posrednik pa je plačeval predsedniku posebne honorarje za nasvete na področju marketinga. Dve tretjini sredstev, ki so jih leta 1993 nabrali za raziskavo, so po opisa- nem obrazcu porabih za reklamo in kot režijske stroške. O predsedniku Arca se je šušljalo Ze precej časa, vendar so še leta 1994 številni raziskovalci podpisali peticijo v njegovo podporo. Po objavi poročila računskega dvora je nekdanji direktor instituta Gustave-Roussy Maurice Tu-biana izjavil, da je Se prezgodaj za kakršnokoli oceno, vendar pa upa, da bo poročilo pripomoglo k jasnosti, ki mora odlikovali vsako združenje javne koristi. Računski dvor je poročilo posredoval ministrstvoma za finance in raziskave, Cez dva meseca ga bo objavil uradni Ust, v katerem bo tudi odgovor Arca, vendar pa je že v tej lazi poseglo sodstvo. Afera v zvezi z združenjem Are pa ima seveda veliko stranskih učinkov. Tako je tudi veliko drugih združenj, katerih delovanje omogočajo prostovoljni prispevki, objavilo obračune delovanja z namenom, da pomirijo ljudi, ki so prispevali svoj denar v dobri veri. Tako je združenje Secours catholique, ki uživa najveCje zaupanje francoskih državljanov (v letu 1994 je prejelo 741 milijona frankov, se pravi pribhzno 230 milijard lir) zatrdilo, da je 86, 6 ods. sredstev porabilo za »posege na terenu in v pomoč ljudem v težavah v Franciji in po svetu«. Za reklamo in rezijske stroške naj bi porabilo vsega 13, 3 odstotka. Nacionalna liga proti raku, združenje, ki je tekmica Arca (leta 1994 je prejela 430 milijonov proti 581 milijona frankov, ki jih je zbral Are) je tudi izjavila, da porabi dve tretjini za raziskavo, pomoč obolelim, prevencijo in informiranje ljudi. Združenje Medecins sans frontieres je leta 1994 uporabilo kar 79 ods. lastnih sredstev za »posege na terenu«, 7 ods. za dolgoročne načrte, 10 za raziskave in samo 4 za rezijske stroške. V zvezi sporočilom računskega dvora pa se je Ze oglasil odvetnik Olivier Metzner, ki zastopa Are. Rekel je, da podatki niso točni, ker je združenje v raziskovalne namene uporabilo pribhz-no 50 ods. prejetih prispevkov, ne pa samo 27, 2. Sestal pa se je Ze tudi upravni svet Arca, izredne seje na sedežu združenja v Villejuifu se je udeležil tudi predsednik Jacques Crozemarie. NOVICE V Moskvi zmrznilo 17 oseb MOSKVA - Med novoletnimi prazniki je na moskovskih ulicah zmrznilo 17 ljudi, ki so bili pod vplivom alkohola, so v sredo sporočili predstavniki mestnih oblasti. Po besedah predstavnika moskovske zdravstvene službe se v bolnišnicah zaradi ozeblin zdravi 77 oseb. Med novoletnimi prazniki se je živo srebro v Moskvi spustilo na minus 20 stopinj celzija, tako da so bili Moskovčani prisiljeni popiti večje količine vodke in Šampanjca kot običajno. Potres v Indoneziji: najmanj 24 mrtvih DŽAKARTA - Najmanj 24 ljudi je izgubilo življenje zaradi potresa, ki je hudo prizadel otok Sulavvesi zahodno od Bornea. Potresni sunek je povzročil tudi poplave, zaradi katerih je vec kot deset tisoč ljudi ostalo brez strehe in so jih morale oblasti evakuirati. O poplavah poročajo tudi iz Sumatre. Vesti, ki prihajajo iz Indonezije, so zelo pomanjkljive in nepopolne. Oblasti se vsekakor bojijo, da je pod ruševinami ostalo Se veC sto ljudi. Letalska nesrečo v Avstraliji: štsi žrtve PERTH - Sitiri osebe (dve ženski in dva moška) so izgubile življenje v letalski nesreči, ki se je pripetila v Avstraliji južno od Pertha. Strmoglavilo je majhno turistično letalo, katerega pilot je, najbrž zaradi tehnične okvare, skušal zasilno pristati na nekem polju. Pristanek pa ni uspel, saj je letalo strmoglavilo v bližnje umetno jezero. V Izraelu eksplozija v kemični tovarni TEL AVTV - V kemični tovarni v bližini mesta Yahud je včeraj prišlo do moCne eksplozije, v kateri sta bili na srečo ranjeni le dve sebi. Policija izključuje možnosti atentata ali sabotaže, bojijo pa se, da bodo strupeni plini onesnažih okolje. Po prvih izvidih kaže, da je do eksplozije prišlo zaradi okvare na električnem omrežju obrata. Internet povzroča psihološko odvisnost LONDON - Vse vec mladih je psihološko odvisnih od Interneta. V to je prepričan britanski psiholog Mar Griffiths, ki je celo mnenja, da bo lahko Internet z leti postal nevarnejši od mamil in alkohola. Psiholog, ki poučuje na univerzi v Nottinghamu, je ugotovil, da si ta psihološka odvisnost utira pot predvsem med mladimi, ki preživijo tudi do 14 ur pred svojimi računalniki. Od tod poziv Staršem, a tudi Šolskim pedagogom, naj preprečijo zlasti najstnikom, da preživijo toliko ur na "potovanjih" v Internetu. Griffith je analiziral vedenjske navade 400 mladih fantov in deklet. Ugotovil je, da jih sedem odstotkov preživi 30 ur tedensko v družbi Interneta. Poledice v Mehiki: žrtve so predvsem metulji CIUDAD MEXICO - Nenavadni mraz, ki je v teh dneh zajel Mehiko, je povzročil pravi pokol metuljev. Strokovnjaki menijo, da je ujma pobila pribhzno dvajset milijonov metuljev raznih vrst, ki se v tem Času selijo iz ZDA v Mehiko, v upanju, da bodo tam zime milejše. Tokrat pa so se nesrečni metulji krepko ušteli. Mraz ustavil naftno preprogo MOSKVA - Zaradi izredno nizke temperature teh dni se naftni madež počasneje Siri kot bi se sicer in tako je nevarnost, da bi v osrednji Rusiji prišlo do ekološke katastrofe, zaenkrat mimo. Tako je tiskovni agenciji Itar-Tass izjavil minister za zaščito naravnega okolja Rustem Ka-mitov. Do okvare na naftovodu v bližini glavnega mesta Baškirije Ufe je prišlo 26. decembra lani, od takrat pa naj bi v reko Belaja steklo 40 od skupnih sto ton nafte, ki se je do sedaj izlila iz naftovoda. Naj-veCjo nevarnost predstavlja možnost, da bi naftna preproga prišla do velike Volge. RAZSTAVLJENI NAJNOVEJŠI IZDELKI SVETOVNIH AVTOMOBILSKIH HIŠ V Detroitu se je začel avtomobilski salon DETROIT - V Detroitu rem domala vse svetovne skovalcev (in seveda foto- na levi je na primer desni pa je predelava znaše je začela najveCja raz- avtomobilske hiše raz- grafov) prestižni Športni zadnji proizvod italijan- nega lotus elan, ki ga je stava novih avtomobilov stavljajo svoje najnovejSe modeli, ki predstavljajo ske Lamborghini, in sicer pripravila korejska avto- v ZDA, se pravi Severnoa- izdelke. Bolj kot avtomo- pravo pašo za oci, a si jih diablo roadster VT, ki ga mobilska industrija Kia. meriski mednarodni avto- bili široke produkcije pa lahko privošči le maloka- bodo v Ameriki prodajali Njegove cene niso javili, mobilski salon, na kate- pritegujejo pozornost obi- teri petičnež. Avtomobil za 249 tisoč dolarjev. Na (Telefoto AP) ŠOLSTVO / STALIŠČE OKRAJNEGA ŠOLSKEGA SVETA FUNDACIJA GORIŠKE HRANILNICE Mestni redarji naj vrnejo poslopje za šolo Trinko Z občine pa le govorice o popravilih v Kapucinski ulici Dodelili 900 milijonov za dmžbene potrebe Zainteresirana društva in ustanove morajo vložiti prošnje za prispevke do 31. marca Goriški Okrajni šolski svet štev. 14 je na svoji zadnji seji pred božičnimi počitnicami vzel v pretres nevzdržno stanje v zvezi s trenutno namestitvijo slovenske nižje srednje šole Ivana Trinka in zavzel pomembno stališče v podporo prizadevanjem staršev in šolnikov, da bi šola konCno dobila primeren in trajni sedež. Šolski okraj se je namreč zavzel, kot povzemamo iz tiskovnega sporočila, ki nam ga je včeraj dostavila njegova predsednica Laura Revini Borghes, za vrnitev šolskega poslopja na trgu pri stolnici, kjer imajo trenutno sedež gori ški mestni redarji, prvotni šolski uporabi in za namestitev šole Trinko v njem. V stališču Okrajnega šolskega sveta se ugotavlja, da je sedanja namestitev srednje šole Trinko skrajno neprimerna: razredi so strpani v pretesno poslopje v Ul. Cappella skupaj z osnovno šolo Fumagalli, ravnateljstvo in tajništvo pa v poslopje likovnega zavoda na Trgu Medaglie d’Oro. »To stanje gotovo krni didaktično dejavnost«, piš.e v izjavi, »saj manjkajo vsi instrumenti ktit so laboratoriji, knjižnica in posebne učilnice, ki so namenjeni poglabljanju in bogatitvi vzgoj-noizobraževalne dejavnosti. Nujno je zato, da se vsaj za prihodnje šolsko leto poišče rešitev problemu.« Po pretresu razporeditve in stanja šolskih poslopij v Gorici so odborniki Okrajnega šolskega sveta ugotovili, da je možnosti kaj malo, saj je precej šol v prostorskih težavah in razcepljenih na več neprimernih lokacijah, bodisi zaradi obnavljanja njihovih sedežev kot tudi zaradi nezadostnih prostorov. Zaradi tega odbor šolskega okraja potrjuje stališče, ki ga je izrekel že pred nekaj meseci, ko je bil zaprošen za mnenje glede možnosti dodelitve šolskih poslopij v lasti občine v druge namene (sklep 24/95 z dne 13.6.1995): »Nekdanja osnovna šola na Trgu sv. Hilarija (gre za šolsko poslopje, ki se pogosto omenja s sedežem v Ul. Marconi in v katero so se pred nekaj leti namestili mestni redarji, op. ur.) je edina, ki trenutno lahko sprejme šole brez stalnega sedeža, kakršen je primer srednje šole Trinko, ki mora zato dobiti primernejšo namestitev v zaščito pravice do študija dijakov, ki jo obiskujejo.« Navedeno stališče pomeni še en nepristranski glas v podporo upravičeni zahtevi vseh slovenskih komponent, naj se šoli Trinko zagotovijo primerni prostori za delovanje. Z Goriške občine pa še vedno ni uradnega glasu o namenih uprave, ki mora rešiti problem. Zupan je svoj čas obljubil staršem, da jim bo najkasneje prve dni novembra povedal, kako namerava rešiti sedanjo prostorsko stisko in kateri bo dokončni sedež slovenske srednje šole. Minila sta dva meseca, starši pa še čakajo. Pred prazniki so z odprtim pismom opozorili župana na obljubo in ga obenem zaprosili za srečanje. S tajništva so jim odgovori-h, da je župan prezaseden s proračunom, da so vmes božični prazniki in naj zato počakajo do januarja. Januar je sedaj tu, starši in z njimi vsa slovenska javnost pa še nestrpno pričakujejo uradno sta-Ušče občine, ki naj bi potrdilo ali demantiralo ve- sti, ki so jih upravitelji “spravili v obtok” po neuradnih kanalih. Kaže namreč, da se je uprava že opredelila za izvedbo vsaj najnujnejših popravil v poslopju v Kapucinski ulici, ki ga je morala šola Trinko zapustiti poleti. Poseg bi bil seveda minimalen (zamenjava kotla za ogrevanje v vrednosti največ 50 milijonov lir), toliko da se šoli omogoči vsaj začasna uporaba poslopja. Ce je res ta namen občinske uprave, pa bi bilo lepo dobiti odgovor tudi na slednje vprašanje: zakaj tako minimalnega posega ni bilo mogoče opraviti čez poletje in se tako izgoniti selitvi in vsem z njo povezanim homatijam? Na sliki (foto Bumbaca) šolsko poslopje nasproti stolnice, ki ga neupravičeno zasedajo mestni redarji in ki bi se moralo tudi po mnenju Okrajnega šolskega sveta vrniti šolski uporabi Upravni odbor Fundacije Goriške hranilnice je odobril program porazdelitve sredstev in prispevkov za leto 1996. V ta namen so za letos dodelili 900 milijonov lir in jih porazdelili med štiri sklope posegov, ki so po novem pravilniku v pristojnosti ustanove. Pravilnik so odobrili oktobra lani na osnovi navodil zakladnega ministrstva in določa možnosti neposredne uporabe finančnih sredstev s strani Fundacije in pogoje za financiranje dejavnosti tretjih osebkov. Za posege na področju zdravstva, oskrbe in dobrodelnih dejavnosti so za tekoče leto namenili 260 milijonov lir. Od tega bo 60 milijonov namenjenih prispevkom za dejav- nosti tretjih osebkov na področju zdravstva, pomoči prizadetim in ostarelim občanom. Za izobraževanje bodo porabili 200 milijonov lir. 150 milijonov bo znašal prispevek za delovanje Konzorcija za razvoj univerzitetnega študija v Gorici, 50 milijonov pa bodo namenili šolam za nakup učnih pripomočkov. Največ sredstev - 400 milijonov - bo šlo za posege na področju kulture in umetnosti. Levji delež bosta pri tem imeli občini Gorica (za pripravo prireditev ob tisočletnici mesta) in Tržič (za glasbeni festival “Mediterra-neo”). 50 milijonov bodo namenili glasbenim in zborovskim skupinam za nakup glasbil in druge opreme; 30 milijonov bodo dodelili za publikacije o krajevni stvarnosti; 30 milijonov za restavriranje umetnin in kulturnih dobrin; 20 milijonov za študijske štipendije; 120 milijonov bo na razpolago kulturnim organizacijam za prirejanje razstav, posvetov, glasbenih, gledaliških, filmskih, folklornih in drugih prireditev. Za šport in rekreacijo so nazadnje namenili 40 milijonov lir, ki bodo namenjeni nakupu opreme za športno dejavnost prizadetih in mladoletnih. Fundacija opozarja interesente, da morajo prošnje za koriščenje prispevkov vložiti najkasneje do 31. marca 1996. Obrazce in pojasnila nudijo v uradih Fundacije. d PRIREDITVE SKPD F.B. SEDEJ iz Ste-verjana vabi na traciicional-no božičnico v soboto, 6. januarja, ob 16. uri v cerkvi v Steverjanu. Na programu je koncert Big Ben Hit Kvarteta. Sledilo bo nagrajevanje natečaja Moje jaslice, nagrajevanje športnega tedna in novoletna tombola v Sedejevem domu. ZH OBVESTILA SPD GORICA - Smučarski odsek obvešča, da se vpisovanje za tradicionalni tečaj smučanja (spust, deskanje, tek), ki se bo pričel v nedeljo, 7. januarja, nepreklicno zaključi danes. Prijave od 19. do 20. ure na sedežu v ul. Malta 2, tel. 33029. V avtobusu je na razpolago samo še nekaj mest. KRONIKA / NA LOKVAH Umri med smučanjem 35-letni Edi Cucut iz Krmina žrtev infarkta Sele jutri bodo najbrž prenesli v Krmin truplo 35-letnega Edija Cucuta (na sliki), ki je predvčerajšnjim popoldne umrl med smučanjem na Lokvah. Truplo je še v patološkem oddelku šempetr-ske bolnišnice, kjer so zdravniki opravili obdukcijo, da bi ugotovili vzrok smrti. Cucut je v torek skupaj z zaročenko, 32-letni Lorello Troian iz Gorice, smučal na Lokvah. Naenkrat se je zgrudil na sneg. Vsaka pomoč zaročenke in drugih reševalcev je bila zaman. Pokojni, ki zapušča starše in dve sestri, je bil znan v Gorici, kjer je pred nekaj leti delal v nekem gostinskem lokalu, medtem ko je zadnje čase služboval kot kuhar v osnovni šoli v Bračanu. NOVICE Občinska uprava poverila specializirani družbi reorganizacijo svojih uradov Goriška občina je poverila družbi “Orgasystems” reorganizacijo občinskih uradov in služb. Izvedenci družbe, ki že izvaja podobno reorganicijo občinskih aparatov v Rimu, Benetkah, Trstu in drugih mestih, bodo sledili delu občinskega osebja, vodili tečaje (od februarja do oktobra) za poklicno izpopolnjevanje zlasti vodilnih funkcionarjev, izdelali predloge za boljšo organizacijo služb in storitev občanom ter za poenostavitev birokratskih postopkov. Ob tem bodo preverjali storilnost osebja, potrebe občanov, ovire in druge težave v postopkih. Cilj vsega tega dela bo izboljšanje učinkovitosti in v perspektivi tudi prihranek na režijskih stroških, s čemer naj bi amortizirah dokaj izdatno investicijo za reorganizacijo. PROSVETNO DRUŠTVO »PODGORA« LJUDSKI BOŽIČ Nastopajo: MePZ »POD LIPO« - Barnas (Špeter Slovenov) MePZ »PODGORA« - Podgora Dramska skupina P.D. »PODGORA« - Podgora Cerkev Sv. Justa Mučenca v Podgori nedelja, 7. januarja 1996 ob 18. uri KRONIKA / PO EKSPLOZIJI PLINA V STANOVANJU Policija še ugotavlja vzroke Poskus samomora ali kaj drugega? Mastrorillo še ne more govoriti V videmski bolnišnici, kjer se zdravi zaradi opeklin druge stopnje po obrazu, vratu in rokah, se je zdravstveno stanje 58-let-nega Maria Mastrorilla nekoliko izboljšalo. Mož, ki je bil ranjen v ponedeljek zvečer v eksploziji v s plinom nasičenem stanovanju v Ul. Monte Nero 48, pa kljub izboljšanju še ni v stanju, da bi pojasnil preiskovalcem, kaj se je točno zgodilo tisti večer v njegovem stanovanju. Najverjetnejša hipoteza ostaja poskus samomora, saj je bila iz kuhinjskega plinskega priključka gumijasta cev speljana do spalnice. Nekaj pa se s to domnevo ne ujema: eno od oken v stanovanju je bilo odprto, saj so šipe na njem na razliko od vseh drugih ostale cele. Se je mož v zadnjem trenutku premislil in odprl okno? Po drugi strani, pojasnjujejo tehniki, pa je prav odprtje okna prineslo v stanovanje kisik, ki je po- treben za nastanek eksplozivne plinske zmesi. V poškodovanem stanovanjskem bloku se je včeraj nadaljevalo ocenjevanje in odpravljanje škode, ki presega stotino milijonov lir. Eksplozija je povsem razdejala vsa tri stanovanja v 3. nadstropju, precej je škode na oknih in vratih ter na opremi v spodnjih nadstropjih, poškodovani pa so tudi nekateri na dvorišču parkirani avtomobili. Na sliki (foto Bumbaca): na terasi 3. nadstropja so še vidne posledice eksplozije KINO GORICA VTITORIA 15.00-16.45-18.30-20.15-22.00 »Po-cahontas«. Walt Disney. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.45-20.00- 22.00 »Gašper«. Film S. Spielberga. TR2IC COMUNALE 18.00- 21.00 »Braveheart (Cuore impavido)«. E KONCERTI SLOVENSKI OKTET iz Ljubljane bo jutri ob 20.30 nastopil v cerkvi Srca Jezusovega v Gorici na koncertu, ki ga prireja firma Riavez Radio v sodelovanju z družbo Selečo. Oktetovci bodo ob spremljavi organista Huberta Berganta predstavili spored božičnih pesmi slovenskih in tujih avtorjev. GLASBENA MATICA -GORICA priredi v sodelovanju s Kulturnim domom Novoletni koncert orkestra Big band RTV Slovenije, dir. - Lojze Krajnčan, solistka -Alenka Godec. Koncert bo v Kulturnem domu v Gorici v soboto, 13. januarja, ob 20.30. Priporoča se rezervacija vstopnic v Kulturnem domu (tel. 33288). IZLETI PD RUPA-PEC vabi člane in prijatelje na smučarski izlet v Podklošter (Ar-noldstein), ki bo v nedeljo, 14. januarja. Vpisovanja in informacije pri Tanji Kovic, tel. 882285. IZi LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO, Carduccijeva ulica 40, tel. 530268 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341 POGREBI Danes v Gorici: ob 9.30 Jolanda Kodermatz (sestra Loredana) iz nunskega samostana v Ul. S. Chiara na glavno pokopališče; ob 11. uri Vittorio Zambon iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče. Člani KD Andrej Paglavec in sekcija VZPI-ANPI iz Podgore, izrekajo iskreno sožalje pevovodji Marjanu Ci-gliču ob smrti matere SNG LJUBLJANA. Erjavčeva 1 Jutri, 5. januarja, ob 19.30: A. P. Cehov: TRI SESTRE, za abonma PETEK in IZVEN. Sobota, 6. januarja, ob 19.30: LO SCRITTORE. Mala drama Danes, 4. januarja, ob 20. uri: M. Jesih: LJUBITI, za IZVEN in KONTO. Levi oder Jutri, 5. januarja, ob 22. uri: E. Ionesco: INSTRUKCIJA, za IŽVEN in KONTO. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO Čopova 14 E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE Danes, 4. januarja, ob 19.30, za abonma RED B in IZVEN. Jean-Jacques Bricaire: DOHODNINA Jutri, 5. januarja, ob 19.30, za abonma PETEK in IZVEN. Sobota, 6. januarja, ob 19.30, za abonma SOBOTA in IZVEN. Mala scena MGL L. VVilson: ZAŽGI! Danes, 4. januarja, ob 17. uri. ZAKLJUČENA! Četrtek, 11. januarja, ob 16. uri, za IZVEN in KONTO. SNG OPERA IN BALET LJUBLJANA Župančičeva 1 Jules Massenet: MANON. Premiera bo 25. januarja, ob 20. uri. Dirigent Marko Letonja, režiser Zvone Šedlbauer. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov Irg 2. Ljubljana J. Jurcic-A. Inkret: ZGODBA O DESETEM BRATU Sobota, 6. januarja, ob 19.30, za IZVEN. Nedelja, 7. januarja, ob 16. uri: A. E. Greidanus: HODL DE BODL ali DVE VEDRI VODE. Vesela igra za otroke. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 Harold Pinter: PREVARA, Danes, 4. januarj^ob 19.30, za abonma ČETRTEK, IZVEN in KONTO. Jutri, 5. januarja, ob 19.30, za abonma PETEK 1 in IZVEN. Sobota, 6. januarja, ob 19.30, za abonma SOBOTA 1, IZVEN in KONTO. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR Rotovški trg 2 Nedelja, 7. januarja, ob 11. uri: Grimm-Polak: SNEGULJČICA, za otroke od 3. leta naprej. SLOVENSKO MUDINSKO GLEDALIŠČE. Vilharjeva 11. Ljubljana BUTTERENDFLV. Režija M. Pograjc. Glasba Demolition Group. Jutri, 5. januarja, ob 19. uri, za IZVEN in KONTO. mm I >1 X i PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Trg E. Kardelja 5. Nova Gorica M. Gavran: PACIENT DOKTORJA FREUDA Danes, 4. januarja, ob 20. uri, za abonma ČETRTEK. Jutri, 5. januarja, ob 20. uri za abonma PETEK in IZVEN. CANKARJEV DOM Prešernova 10. Ljubljana U. Cetinski in P. Vetrih: ALMA Nedelja, 14. in 21. januarja, ob 19. uri (v angleškem jeziku). Sobota, 27. januarja, ob 20. uri (v slovenskem jeziku). Nedelja, 14. januarja, ob 21.15 v Dvorani Duše Počkaj: BETONTANC, KNOW YOUR ENEMY! FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Pri blagajni je v teku predprodaja vstopnic za VVagnerjevo opero »Tristan und Isolde«: torek, 16.1., 19.00 (red A); Četrtek, 18.1., 19.00 (red B); sobota, 20.1., 19.00 (red L); nedelja, 21.1., 15.30 (red G);, torek, 23.1., 19.00 (red C); Četrtek, 25.1., 19.00 (red F); sobota, 27.1., 16.00 (red S); nedelja, 28.1., 15.30 (red D); torek, 30.1., 19.00 (red F); Četrtek, 1.2., 19.00 (red H). Gledališče Rossetti Pri blagajni gledališča (tel: 54331) in v Pasaži Protti (tel. 630063) je v teku predprodaja vstopnic za predstavi »La mušica dei ciechi« (odrezek 12-modri) in »II prigioniero della seconda strada« (odrezek 6-rumen). Gledališče Cristallo - La Contrada V soboto. 6. januarja, ob 20.30 bo gledališka skupina La Contemporanea 83 predstavila Molierovo »La scuola delle mogli«. Režija Cri-stina Pezzoli. V glavni vlogi Sergio Fantoni TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 10. in v Četrtek, 11.1.96, ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Compagnia della Rancia s predstavo »Fregoli«. Nastopa Arturo Brachetti. ČEDAD Gledališče Ristori V soboto, 6. januarja, ob 15. uri »Dan emigranta«. Na sporedu bo glasbeni program pod vodstvom Valterja luretiga, »Juhica an Arpit« - beneška pravljica in nastop Beneškega gledališča s predstavo »Vsak minut je na palanka«. Slavnostna govora bosta podala prof. Sergio Cecotti in Igor Tuli. KOROŠKA CELOVEC Dom sindikatov: jutri, 5.1.96 ob 20. uri 44. slovenski ples. Igrata ansambla Big band RTV Slovenije in Franca Miheliča. ŠENTPRIMOŽ Kulturni dom: V soboto, 6.1.1996 - Novoletni koncert z ansamblom Korotan, MePZ Danica itd. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM Fama dvorana: V soboto, 6.1.1996, ob 19.30 - Koncert MePZ Iz Sel. ŠENTJAKOB V ROŽU Kulturni dom: V nedeljo, 7.1.1996, ob 14.30 - Novoletni koncert z MePZ Rož, Smrtnikovimi fanti in tamburaši iz Šentjanža. ŠMARJETA V ROŽU Fama dvorana: V nedeljo, 7.1.1996, ob 15.00 - Premiera igre J. Milčinski »Marjetica in zmaj«. SLOVENIJA Premiera filma NEVARNA SRCA Kino Vic, Ljubljana: 4. januarja. Kino Bled, Bled: 4. januarja. Kino Radovljica, Radovljica : 5. januarja. Do 20. februarja O „ v Pokrajinskem muzeju Koper: razstavi Kinematograf v Gorici 1896-1918 in •9$ Kinematograf v Ljubljani 1896-1918. (Etnografski oddelek Pokrajinskega muzeja Koper). Zveza kulturnih organizacij Kranj, Sejmišče 4> Koledar prireditev za januar 1996 Prešernovo gledališče Kranj Sobota, 6. januarja, ob 10. uri: Gledališče JAZ IN TI: Kužek postružek na obisku. Sobota, 16. januarja, ob 10. uri: Lutke Gez cesto: Neroda. Sobota, 20. januarja, ob 10. uri: Lutkovna predstava Janko in Metka. Sobota, 27. januarja, ob 10. uri: Mojca in Jani Lipičnik: Mojca in Kaličopko. Od 3. januarja, do nedelje, 7. januarja, ob 20. uri Ne pridiga in ne politični govor, ampak samoizpoved sodobnega človeka, ki želi hkrati ostati zvest veri in samemu sebi. SLOVENIJA CANKARJEV DOM Prešernova 10. Liubliana Jutri, 5. januarja, ob 20. uri: ZELENI ABONMA. Simfonični orkester RTV Slovenija; dirigent John Neschling; solistka Dilber. Program: G. Bizet, A. Copland, R. Glier, J. Golob. Sreda, 10. januarja, ob 19. 30: Izredni koncert orkestra Slovenske filharmonije, Slovenskega komornega zbora in zbora Consortium Musicuni. Dirigent Marko Letonja; solisti Ana Pusar-JeriC, Andrea Bonig, Francisco Araiza in Ivan Urbas. Program: G. Verdi, Rekviem. Sobota, 20. januarja, ob 19. uri: Gostovanje Opere in baleta SNG Maribor: S. Osterc: Krog s kredo, opera v petih dejanjih. DVORANA ZDRAVILIŠKEGA DOMA. DOBRNA Petek, 12. januarja, ob 19.30: Nastop moškega pevskega zbora Dobrna. Petek, 19. januarja, ob 19.30: Nastop mešanega pevskega zbora Zreče. Petek, 26. januarja, ob 19.30: Nastop folklorne skupine KUD Dobrna in vokalne skupine Vigred. KLUB MKNŽ Ilirska Bistrica Jutri, 5. januarja: MISKATONIC UNIVERSITV. Petek, 12. januarja: DEAD IDEAS. Politični power-core iz Beograda. Petek, 19. januarja: MISERY in DESTINCTION OF MANKIND. Anarho-core paket. CLUB MAONA Arze 5. Piran Sobota, 7. januarja: Nastop skupine BLUES POVVER iz Zagreba. KULTURNI CENTER IVANA NAPOTNIKA. VELENJE Torek, 16. januarja, ob 17. uri: Pevec in kitarist Jan Plastenjak. Petek, 26. januarja, ob 19.30 v koncertni dvorani Glasbene Sole Velenje: Stanko Arnold, trobenta; Branimir Slokar, pozavna; Katharina Kegler, klavir. KULTURNI DOM NOVA GORICA Ponedeljek, 15. januarja: Joo Ann Koh, klavir. Program: Debussy, Rahmaninov, Szymanovski. SLOVENIJA MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Celovška 23. Ljubljana V muzeju je do 14. januarja na ogled mednarodna razstava VSE 0 SRCU. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana V galeriji je do 27. januarja na oglej razstava Johna Baldessarja THIS NOT TRAT. GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI Trg celjskih knezov 8. Celie V galeriji je do 6. januarja na ogled razstava slik Marka Jakseta . . MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg S V galeriji je do 12. januarja na ogled razstava Alana Hranitelja KOSTUMOGRAFIJA 1991-1995. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA Vodnikova 65. Ljubljana V galeriji je do 9. januarja na oglej razstava akademskega slikarja Henrika Marchela. ARHITEKTURNI MUZEJ LJUBLJANA Studenec 2a V prostorih Arhitekturnega muzeja na Fužinskem gradu je do 7. januarja na ogled razstava arhitekta Janeza Kobeta Zdravilišče Belorus v kraju Nebug ob Črnem morju v Rusiji. GALERIJA TIVOLI Pod turnom 8 100 GRAFIČNIH LISTOV 1957-1995, Vladimirja Makuca. Razstava bo na ogled do 12. februarja. GALERIJA EOURNA Gregorčičeva 3. Liubliana Andrej Bmmen Čop, slike. Razstava bo na ogled do 16. januarja. GALERIJA KRKA Dunajska 65. Ljubljana V galeriji je do 25. januarja na ogled razstava-slik in skulptur Viljema Jakopina. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Liubliana V galeriji je do 11. januarja na ogled razstava Staneta Kregarja Osnutki za barvna okna. GALERIJA V MESTNI HIŠI Glavni trg 4. Krani 2. BIENALE MESTA KRANJ. Razstava bo na ogled do 15. januarja. GALERIJA MAJOLKA Maistrova 1. Kamnik V galeriji je do 14. januarja na ogled razstava slik Dušana Lipovca Impresije slovenske pokrajine. GALERIJA MEDUZA Čevljarska 8. Koper V galeriji je do 15. januarja na ogled razstava grafik Adriane Maraž. TRST Kulturni dom V nedeljo, 7. januarja 96, ob 18. uri - Novoletni koncert Glasbene matice, v organizaciji TKB. Orkester Camerata Lebacensis. Dirigent Miroslav Homen. Solist Stanko Arnold (trobenta). Gledališče Rossetti V soboto, 6. januarja, ob 17. uri koncert, ki ga organizira Združenje trgovcev. Nastopil bo simfonični orkester Gledališča Verdi pod vodstvom Tiziana Severinija, sopranistka Laura Cherici in otroški pevski zbor »Piccoli cantori della cittš di Trieste«. Predprodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti (tel. 630063). Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 8. januarja 1996, koncert skupine Trio di Milano. Na programu Beethoven. Diskoteka Salome (Ul. S. Mi-chele 11) Danes, 4. januarja, ob 20.30 rock koncert z ansambloma Paul D’Arce in Sioux Age. GORICA Kulturni dom V soboto, 13. t. m., ob 20.30 bo v veliki dvorani Kulturnega doma novoletni koncert, ki ga prireja Glasbena matica v sodelovanju s KD Gorica. Nastopil bo orkester Big Band pod vodstvom Lojzeta Kranjčana. Predprodaja in rezervacija vstopnic pri KD Gorica, Ul. Brass 20 (tel. 0481-33288). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Galerija Cartesius: na ogled je razstava Lojzeta Spacala. Galerija Rettori Tribbio 2: na ogled je razstava Irenea Ravalica. Trgovsko srediSCe »II Giulia«: do 13.1.96 je na ogled skupinska razstava tržaških umetnikov, ki jo prireja Literarni krožek F-Jk. Miramarski park- Konjušnica: do 7.1.1996 je vsak dan od 9.00 do 19.00 na ogled razstava izkopanin antične Eble. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): do 31.1. je na ogled razstava ameriškega slikarja Jamesa Brovvna . Galerija Poduie (Ul. Cadorna 9) - do 7.1.96 je na ogled skupinska razstava z naslovom »Carta e segno«. GORICA Galerija Kulturnega doma: do 10. t. m. razstavlja fotograf Flavio Mosetti. Galerija Katoliške knjigarne: do 10.1.96 razstavlja Tone Kralj. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala je odprta od delavnikih 14-19 (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10-12,14-19. KOROŠKA CELOVEC Galerija Freund: razstavlja Inge Vevre. Galerija Ars temporis: razstavljata Jaroslava Kralika in Elizabeta Gross. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Girocolli. TINJE Galerija Tinje: stalna razstava lesorezov VVernerja Berga in razstava Milana Springerja iz Maribora. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center- na ogled je razstava »Pozabljeno taborišče Lju-belj-sever»; Hanzi Weis - fotografska razstava o gledališki dejavnosti koroških Slovencev. BOROVLJE Posojilnica-Bank - na ogled je razstava fotografij Hanzija Sasla. 12 Četrtek, 4. januarja 1996 SVET ____MIROVNA OPERACIJA V BOSNI IN HERCEGOVINI_ Vfilliam Peny je prišel bodrit ameriške vojake in Sarajevo Zajetje 16 Muslimanov še vedno v središču pozornosti SARAJEVO (Reuter) - Ameriški sekretar za obrambo VVilliam Perry je včeraj obiskal ameriške vojake v Bosni, ki sodelujejo v največji mirovni operaciji v Evropi po koncu druge svetovne vojne; Perry je ob tej priložnosti izjavil, da se veseli »novega obdobja«, ki se je zaCelo v Sarajevu. Ameriški obrambni sekretar se je včeraj zjutraj v spremstvu štirih generalov, med katerimi je bil tudi poveljnik ameriških oboroženih sil John Shali-kashvili, najprej mudil v bosanski prestolnici, kjer se je srečal s poveljniki Nata, predsednikom BiH Alijo IzetbegoviCem in premieram Harisom Silaj-džičem, ki sta ameriškega gosta - Perry je prvi elan ameriškega vladnega kabineta, ki je po izbruhu vojne leta 1992 obiskal Bosno - seznanila s prvimi političnimi težavami, ki so po podpisu mirovnega sporazuma v Daytonu resno zaostrile razmere v Sarajevu. Gre namreC za ugrabitev 16 muslimanskih civilistov, ki so jih srbski uporniki ugrabili iz njihovih vozil, s katerimi so se peljali proti Ilidži. Predstavniki francoskega zunanjega ministrstva so po tem, ko so ugrabitev civilistov oznaCih za »najhujšo kršitev mirovnega sporazuma«, sporocih, da so bosanski Srbi izpustili tri ženske, bosanska vlada pa je to zanikala in dodala, da 16 Muslimanov ostaja v srbskem ujetništvu. Perry je v pogovoru z novinarji izjavil, da prei- skava izginotij muslimanskih civibstov ni v pristojnosti Nata, saj ta ni policijska patrulja, pri čemer je poudaril, da gre pri ugrabitvi za kriminalni, ne vojaški problem, čemur pa vlada v Sarajevu ostro nasprotuje. Po pogovoru s predsednikom Izet-begovičem in vojaškimi poveljniki Iforja je Perry nekoliko spremenil stališče in obljubil delno pomoč Nata pri raziskovanju usode 16 talcev. »Zelo pomembno je, da v Bosno prispe 1500 pripadnikov (mednarodne) pobcije; do takrat pa bo Nato storil vse, kar je v njegovi moči, da bo pomagal rešiti tudi takšne težave,« je izjavil Perry, ki je nato odpotoval na kratek obisk ameriških vojakov v Tuzb, potem pa se je s helikopterjem odpeljal na Hrvaško in se prek pontonskega mostu, ki so ga minulo nedeljo na Savi sestavili ameriški vojaki, sprehodil nazaj v Bosno. ZDA so včeraj izrazile zaskrbljenost in nezadovoljstvo s poročiti o srbski ugrabitvi muslimanskih civilistov v Sarajevu, o katerih se je s srbskimi oblastmi na Ilidži včeraj pogajal poveljnik Nata; kljub temu so predstavniki ameriških oblasti dodati, da uresničevanje mirovnega sporazuma v Bosni poteka zadovoljivo. V Bosni je trenutno 4000 ameriških vojakov, do 19. januarja, ko naj bi ameriška vojska prevzela nadzor nad razmejitvenimi točkami med sprtimi vojskami, pa naj bi v to državo pripoto- valo tudi preostalih 16 tisoč vojakov ameriške vojske. V mirovni operaciji mednarodnih enot v Bosni sta bila včeraj ranjena dva britanska vojaka, ki sta naletela na neaktivirano mino. Do nesreče je prišlo med delom, ki sta ga vojaka opravljala na hotelskem kompleksu na Ilidži. Perry in Shalikashvili sta se sprehodila po mostu, ki so ga na Savi postavili ameriški vojaki (Reuter) _______POSIVI ETN AMS KI SINDROM NA »PLODNIH« BALKANSKIH TLEH_________ Mesto, ki je ena sama velika psihiatrična klinika Zdravniki ugotavljajo, da pomeni za številne Sarajevčane mir po treh letih obstreljevanja hud duševni pretres SARAJEVO (Reuter) - Obrazi ljudi, ki Čakajo pred zdravniško ordinacijo, so napeti, njihove oCi strmijo v prazno. Nekateri med njimi so živahni in nemirni kot duhovi, drugi nepremično strmijo v zidne razpoke. Zdaj ko je konec obstreljevanja in bojev s sovražnikom, se Sarajevčani spopadajo z ranami, ki jih noben kirurg ne more pozdraviti - s trajno prizadetostjo uma, ki ga je povzročilo triletno obleganje. »Mesto boleha za množično travmo,« pravi doktor Željko Trogran-čič, višji zdravnik v sarajevski psihiatrični kliniki. »Približno šestdeset odstotkov prebivalstva trpi zaradi neke vrste posttravmatiCnih simptomov. Z vračanjem normalnega življenja pri ljudeh ne prevladuje le nagon po preživetju. Za nekoga, ki je bil dan za dnem podvržen hudemu bombardiranju, predstavlja mir velik šok,« je prepričan TrogranCič. Vojaki, ženske, otroci, starci - nihče ni ušel, nobena družina ni ostala nedotaknjena. Najmanj sto se jih vsak dan prebija skozi mraz mimo porušenih zgradb do klinike. Pričajo o strahovih, malodušju, samomorih, alkoholu, mamilih, nezmožnosti normalnih odnosov z okolico, halucinacijah, razpadajočih zakonih in paranoji. To je zdaj cena, ki jo morajo plačati za leta strahu, ločenosti od naj- bližjih ter doživetij smrti družinskih članov in prijateljev pred njihovimi očmi. To, kar je v medicinskih krogih znano kot posttravmatični stres, bo na Sarajevčanih, še posebej mladih, pustilo dolgoletni pečat. »Otroci, mladina, oni bodo še deset ali dvajset let plačevali za grozote te vojne. Nedvomno bodo imeli težave,« pravi TrogranCič. 2e pri ameriških veteranih vietnamske vojne so odkrili, da se lahko depresija, občutki osamljenosti in boleči spomini pojavljajo še dolga leta po koncu resničnih doživetij. Trogrančid, ki »zahvaljujoč« ostrostrelcu hodi s palico, trdi, da se bo pojavilo vse več ljudi s podobnimi sim- ptomi. Po njegovem mnenju jih bo več med civilisti kot vojaki in več moških kot žensk, to pa zaradi tega, ker jih je med vojno večina zapustila mesto in ker so ženske biološko močnejše od moških. Trogrančiča je med vojno v nogo zadela krogla, poleg tega pa je doživel še smrt glavne sestre, ko je granata raznesla pisarno poleg njegove. »V vojni je vedno tako - ko kirurgom zmanjka dela, začnejo delati psihiatri.« Družinsko življenje v Bosni in Hercegovini ni več takšno, kot je bilo. V zadnji izdaji mesečnika Naši dani piše, da je med vojno prišlo do 959 ločitev, kar je osemkrat več kot prej. Bosanska vlada je objavila podatek, da je bilo v mestu s 300 tisoč prebivalci med obleganjem ubitih deset tisoč ljudi, 50 tisoč pa jih je bilo ranjenih. Medtem ko je novoletno praznovanje izražalo upanje na mir, je bilo v mestu veliko ljudi, ki so se obnašati milo rečeno čudno. »Samo hodila sem, ure in ure skozi noč. V tem je nekaj norega,« pravi Bi-ba, osemindvajsetletna študentka književnosti. Vrnitev v sivo normalnost je nekaterim vzela življenjsko energijo. »Po letih, ko je adrenalin v velikih količinah krožil po mojih žilah, se počutim, kot da mi nekaj manjka. Počutim se prazno, kot da sem nekaj izgubila. Tudi moji prijatelji občutijo isto,« dodaja Biba. Kako ne tvegati in ohraniti ugled? SARAJEVO - Po dveh uspešnih tednih v Bosni in Hercegovini se zveza Nato prvikrat sooča z dilemo, ki ji lahko v prihodnosti povzroči nemalo težav. Bosanska vlada je predvčerajšnjim obtožila Srbe, da so ugrabili 16 civilistov, ki so potovali prek njihovega ozemlja, in protestirala pri Natu, ker ni storil ničesar, da bi to prepredi. Toda Nato pravi, da v Bosni ni zaradi polidjske-ga dela, ampak zato, da z vojaškega vidika poskrbi za izvajanje mirovnega sporazuma. Zdaj se njegove sile soočajo z izbiro obsega in narave svoje misi- je. Ce ne bodo ukrepali, lahko to skazi videz močne sile, ki ga je Nato doslej tako uspešno prikazoval, in spodkoplje zaupanje ljudi, ki so verjeli, da bodo odslej lahko svobodno potovati po vsej državi, kot je predvideno v daytonskem sporazumu. V tem primem bi Nato spominjal na mirovne sile ZN, ki so prav zaradi takih stvari popolnoma izgubile ugled. Raziskava ugrabitve pa bi po drugi strani izzvala odpor Srbov, in to v trenutku, ko si Nato prizadeva dokazati nepristranost. Se slabše pa bi bilo prevzeti odgovornost za policijsko delo, ker bi to pomenilo vzeti nase širšo odgovornost, čemur se je zveza doslej uspešno izogibala. ipiilBilll Američanii se želijo v BiH za vsako ceno ogniti tragediji, ki jih je doletela v Somaliji in še kje (Reuter) »Ko smo nalogo načrtovati, smo vsi zavezniki zahtevali jasen in točno določen mandat,« je povedal uradnik Nata. »Za vsako ceno smo se hoteli izogniti ponovitvi so-malske polomije, kjer so ljudje prevzemali naloge, za katere niso bili pripravljeni.« Mirovni sporazum za BiH doloCa, da morajo prost pretok ljudi zagotavljati civilne oblasti sprtih strani. Poleg tega pa je za civilno obnovo in nevojaške zadeve odgovoren mednarodni posrednik Carl Bildt. Pri tem mu bo pomagalo 1500 mednarodnih policistov, vendar datum njihovega prihoda še ni določen. Vojaki in diplomati trdijo, da je za sedanje težave krivo tudi to, da je Nato pohitel z razmeščanjem sil Iforja, civilni vidik pa je zanemaril, zaradi česar je nastala praznina. Nekdanji švedski premier Bildt se bo po včerajšnjem prihodu v Sarajevo moral soočiti z zelo neprijetnimi zadevami. Tudi mirovni sporazum je nejasen, kar zadeva določanje vloge Natovih sil. V njem je zapisano, da je Nato odgovoren za vojaški del sporazuma, lahko pa tudi »nadzira in preprečuje vmešavanje v prosto gibanje civilnega prebivalstva«. Doslej je Nato jasno pokazal, da nima ne sredstev ne volje za preprečevanje takšnih dejanj. Sedanje civilne oblasti po več kot treh letih vojne seveda ne zaupajo druga drugi. Na območjih pod srbskim nadzorom je še vedno veliko kontrolnih točk. Čeprav je mandat Nata omejen, so zavezniške sile zbudile pri prebivalcih zaupanje z obljubami o zagotavljanju varnosti. »Nekdo ne more zagovarjati svobode gibanja, če potem noče prevzeti odgovornosti za njeno izvajanje,« pravi bosanski zunanji minister Sačirbegovič. »Civilisti so verjeti obljubam... Ifor bi moral ugrabitev preprečiti.« Poveljnik Natovih sil, ameriški admiral Smith, je dejal, da je še vedno zavezan k širitvi varnosti in zaupanja po vsej državi. »Toda zastaviti si moramo realno vprašanje. Ati lahko kdo od nas pričakuje, da preprečimo vsako kršitev zakona? Mislim, da je nerazumno pričakovati, da bo Ifor naredil iz Bosne državo, povsem očiščeno kriminala.« Nicholas Doughty / Reuter NOVICI * Ji! Kinkel: plačane vrnitve beguncev ne bo BONN (Reuter) - Nemški zunanji minister Ul Klaus Kinkel je včeraj zavrnil predlog, po katerem bi približno 320 tisoč beguncev z oblil močja nekdanje Jugoslavije, ki se nahajajo v Zvezni republiki Nemčiji, prejelo denarno pomoč, ki naj bi jih spodbudila k vrnitvi v domovino. Član vodstva vladajočih krščanskih demokratov Johannes Gerster se je namreč dan pred tem zavzel za zamisel, da bi beguncem izplačali določeno vsoto, s katero bi lahko obnoviti porušene domove, namesto da od nemške države prejemajo mesečno socialno podporo. Kinkel meni, da je Gersterjev lil predlog sicer dobronameren, vendar ne bi ničemur služil, saj gre pri odločanju beguncev o vrnitvi za eno samo dilemo - ali so pogoji lil za varno vrnitev izpolnjeni ali ne. Nemška vlada bo zato po ministrovih besedah začela vračati begunce v trenutku, ko bodo v njihovi jjl domovini ustvarjene razmere za normalno življenje. Nemška vladajoča koalicija je v nevarnosti BONN (Reuter) - Voditelj nemških sredinskih svobodnih demokratov (FDP) VVolfgang Ger-hardt je včeraj dejal, da bodo volitve v treh zveznih deželah marca določile prihodnost stranke, ki s svojo podporo omogoča krščanskim demokratom kanclerja Helmuta Kohla pičlo parlamentarno večino. »Vprašanje je, ali javnost sploh še zaupa naši stranki,« je dejal Gerhardt. Volilci v Baden-VViirttembergu, Porenju-Pfalški in Schlesvvig-Holsteinu bodo 24. marca izvolili nove zakonodajalce. Svobodnim demokratom ni uspelo prestopiti parlamentarnega praga na volitvah v 12 od 16 zveznih dežel, kar je precej ogrozilo obstoj vladajoče koalicije, saj številni predstavniki Kohlovih krščanskih demokratov močno dvomijo o politični prihodnosti FDP. »Kohl se bo moral ozreti po novih zaveznikih,« je ocenil neki poslanec. ■ irt* a a KOŠARKA / KORACEV POKAL SMUČANJE / SESTR1ERE Vse italijanske ekipe v četrtfinalu V zodnjem kolu težki a odločilni zmagi Teamsystema in Cagive - Smelt razočaral Košir premočno zmagal, Tomba pa razočaral Ekshibicijski nočni slalom Vse italijanske peterke, ki nastopajo v košarkarskem Koracevem pokalu, so se po sinočnjih tekmah 6. kroga uvrstile v četrtfinalno fazo tekmovanja. Stefanel - Fenerbahce Istambul 79:73 (38:30) STEFANEL: Gentile 6, Portaluppi 4, Fučka 18, De Pol 14, Bodiroga 11, Alberti 13, Baldi 2, Sambugaro 2, Cantarello 6, Blackman 3. FENERBAHCE: Tunckol, Biyiktay 7, Kosan 3, Turner 20, Kutluay 26, Kanan 9, Abi 2, Yaycioglu 2,Guneri4 PM: Stefanel 17:21; Fenerbahce 16:20. TRI TOČKE: Stefanel 4:17 (Gentile 1:2, Portaluppi 1:4, De Pol 0:2, Bodiroga 1:4, Sambugaro 0:1, Blackman 1:4); Fenerbahce 7:19. Teamsystem - Aris Solun 88:85 (44:30) TEAMSYSTEM: Djordjevič 25, Blasi 2, Pi-lutti 5, Ruggeri 5, Myers 22, Gay 11, Frosini 11, Damiao 7. ARIS: Lipiridis, Liadelis 13, Sioutis 5, Musunov 9, Moraitov 6, Chrisantopulos 5, Angelidis 8, Jovanovič 3, Gounda 10, Ellis 25. PM: Teamsystem 47:58, Aris 20:34. TRI TOČKE: Teamsystem 1:7, Aris 4:12. VUleurbanne - Scavolini 66:58 Cagiva - Panionios Atene 96:91 (43:38). CAGIVA: Biganzoli 8, Morena 12, Vescovi 13, Pa-nichi 5, Petruška 6, Mene-ghin 26, Edivards 24, Rava-glia 2. Ne: Cazzaniga e Ma-lavasi. PANIONIOS: Bosganas, Kikihas 6, Koutsopoulos 7, Dinkins 28, Paspalj 24, Ka-ragoutis 23, Dregliodis, Ka-laitzis, Tsopis 3. PM: Cagiva 23:31; Panionios 16:26. TRI TOČKE: Cagiva 11:24 (Biganzoli 2:5, Morena 0:3, Vescovi 0:2, Panichi 0:1, Meneghin 3:6, Edvvards 6:8); Panionios 7:19. EVROPSKI POKAL Smelt Olimpija - Kalev Talin 84:91 (42:47) SMELT OLIMPIJA: Reed 18, Hauptman 13 (2:2), Tušek 12 (4:6), Mihe 14 (4:4), Gorenc 16 (1:2), Nesterovič 9 (1:1). KALEV TALIN: Hill 16 (4:7), Coner 17 (5:6), Met-stak 2, Babenko 4, Noor-mets 11 (1:2), Muursepp 18 (0:2), Pehka 23 (6:10). Igralci Smelta Olimpije so v 6. krogu evropskega pokala izgubili s prvakom Estonije, na koncu tekme pa glede na prikazano popolnoma zasluženo osramočeni in sklonjenih zapu-stili igrišče. Kaj se je dogajalo v prvih minutah srečanja, zgovorno pove podatek, da je vzel Janez Drvarič prvo minuto odmora že v 3. minuti pri vodstvu gostov z 9:4. Začetna peterka je kljub temu nadaljevala z izredno slabo igro v obrambi in dovolila Estoncem, da si do 11. minute naberejo za domače zvezdnike sramotnih 17 točk naskoka (16:33). Nekoliko bolje so domači zaigrali šele, ko je domači trener na klopi našel Marka Tuška, ki je v igro vnesel prepotrebno borbenost in srčnost. V nadaljevanju, ko so maloštevilni gledalci upravičeno pričakovali nekaj več za drago plačane vstopnice, so Ljubljančani nadaljevali s slabo igro. Ostala izida 6. kroga -skupina B: Nobiles Wlo-clavvek - Dinamo Moskva 83:93, Zrinjevac Zagreb -PAOK Solun 76:73; vrstni red: 1. Dinamo Moskva 11, 2. PAOK Solun 10, 3. Zrinjevac 10, 4. Smelt Olimpija -8, 5. N. Wloclawek 8, 6. Kalev Talin 5. EUROCLUB Skupina A: Ulker Istanbul - Iraklis Solun 74:65 (33:32, Sackhelford 26, Yil-dirim 16, McDaniel 24, Zdovc 10.) SESTRIERE - Jure Košir je premočno zmagal na eksihibicijskem nočnem slalomu v treh spustih v Sestrieru ob stoletnici izhajanja italijanskega športnega dnevnika La Gazetta del-lo sport. Slovenski smučar je v prvem spustu dosegel tudi najboljši absolutni čas na tekmovanju (36:34), s čimer je poleg 35.000 dolarjev, ki jih je organizator namenil zmagovalcu, prejel še dodatno denarno nagrado. Košir je bil na končnem vrstnem redu (v poštev sta prišla dva najboljša rezultata) boljši od Švicarja Von Griinin-gena in Norvežana Jag-geja, na zelo dobro peto mesto pa se je uvrstil Andrej Miklavc. Številne gledalce je razočaral Alberto Tomba, ki je izgubil vse možnosti že po prvih dveh nedokončanih spustih, v tretjem pa je dosegel drugi najboljši čas. »Na prvi Start sem bil prisiljen čakati deset minut s tesno stisnjenimi smučarskimi čevlji. Bil sem preveč živčen«, se je opravičeval Tomba po svojem neuspehu. Končni vrstni red: 1. Košir (Slo) 1:13, 50; 2. Von Griiningen (Svi) 1:14, 32; 3. Jagge (Nor) 1:14, 47; 4. Amiez (Fra) 1:14, 60; 5. Miklavc (Slo) 1:15, 47; 6. Girardelli (Luks) 1:17, 53. RALLY / OD GRANADE DO DAKARJA ' NOVICE Škandal na Bergislu INNSBRUCK - Trening za tretjo tekmo 44. novoletne skakalne turneje Intersport na Begislu v Innsbrucku so morah odpovedati, ker je bila skakalnica slabo pripravljena in ni bilo mogoče skakati. Doskočišče je bilo po podatkih prirediteljev pri kritični točki 110 metrov tako mehko, da bi tekmovalci lahko padli. Potem ko so razgrajači v noči na torek rajati po skakalnici, so morah organizatorji na pobočje navoziti nov sneg. Pripeljali so ga s tovornjakom iz Brennerja, pri tem pa očitno na nekem parkirišču pobrati s soljo posut sneg in se je pri temperaturi nad zmrzovatiščem začel topiti. Visoke temperature so onemogočile uporabo kemičnih sredstev. Nobeno ni učinkovalo, zato je žirija skupaj s trenerji odločila, da trening odpove. Tako bodo danes ob 10. uri izvedli skoke za trening, nato kvalifikacije, tekmovanje pa naj bi se začelo ob 13. uri. Hrvaška v Perthu premagala ZDA Nemčija boljša od Avstralije PERTH - Hrvaška teniška reprezentanca je v svojem drugem nastopu v Hopmanovem pokalu v Perthu v skupini A zabeležila še drugo zmago. Goran Ivaniševič in Iva Majoli, ki sta prva nosilca tekmovanja, sta z 2:1 premagal ZDA. Nemca Anke Huber in Martin Sinner (7. nosilca) sta z enakim izidom premagala domačo reprezentanco. Martin Sinner je bil boljši od Marka Phitippouissisa, čeprav je imel Avstralec v tretjem setu tri zaključne žoge. Izidi - skupina A: Hrvaška (1) - ZDA (5) 2:1 (Majoli - Rubin 5:7, 0:6, Ivaniševič - Reneberg 7:6 (7:2), 6:3, Ivaniševič-Majoli - Reneberg-Rubin 6:4, 6:2; skupina B: Nemčija (7) - Avstralija (6) 2:1 (Huber - Bradtke 6:3, 6:1, Sinner - Philippouissis 3:6, 7:5, 7:6 (7:2), Huber-Sinner - Bradtke-Phifippouis-sis 6:7 (3:7), 2:6). Peking se je odpovedal Ol PEKING - Kitajska se je odpovedala kandidaturi za organizacijo olimpijskih iger leta 2004, za katere se poteguje tudi Rim. Severnokorejski olimpijski komite pa je sprejel vabilo Mednarondega olimpijskega odbora za sodelovanje na igrah v Atlanti. V ZDA naj bi letos poleti torej nastopiti tekmovalci vseh 197 elanov MOK. Obvestili SMUČARSKI ODSEK SPOT prireja smučarske tečaje v Ravasclettu - Zoncolan od 14. januarja dalje. Vpisovanje na sedežu ZSSDI, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 635627) do jutri 5. januarja. Vabljeni! SK DEVIN prireja smučarske izlete z možnostjo tečaja na smučiščih Furlanije-Julijske krajine ali avstrijske Koroške. Prvi izlet bo 7. januarja, izleti pa bodo na sporedu do konca sezone. Informacije za umik, ceno in rezervacije: Bruno (tel. 200236) ati Franc (tel. 200782). Trofeja Treh narodov Sneg je končno pobelil tudi vrhove in planjave pri nas in napočil je čas tekmovanj. V mednarodno areno slalomskih in veleslalomskih tekem je stopilo tokrat tudi Slovensko planinsko društvo Trst, ki na zasneženih progah na Trbižu pripravlja mednarodno tekmovanje v ženskem slalomu za trofejo "Treh narodov”. Z odobravanjem smučarske zveze FISI in pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije-Julijske krajine organizira SPDT dva slaloma za ženske v okviru pravilnika mednarodne smučarske zveze FIS. Tekmi bosta prihodnji torek, 9. in v sredo, 10. januarja na progi C, ki se spušča z gore Priesnig nad Trbižem. Tekmovalke se bodo potegovale za Trofejo "Treh narodov”, vendar so za vsako tekmovanje predvideni tudi pokati. Po prvem slalomu dobi državna reprezentanca pokal Papi Sport, po drugem slalomu pa zmagovita reprezentanca dobi pokal Tržaške kreditne banke. Trofejo ”Treh narodov”, ki jo daje Slovensko planinsko društvo Trst, pa si zagotovi tista reprezentanca, ki bo zasedla prvo mesto v obeh slalomih. Za tekmovanje na Trbižu prihodnji teden so se doslej prijavile smučarske reprezentance Italije, Slovenije, Španije, Združenih držav Amerike, Avstralije, Slovaške, Francije in Andorre. Prireditelj pričakuje, da se bo prijavilo še nekaj reprezentanc, tako da bo na progi v obeh dneh tekmovanj nastopilo okrog 70 tekmovalk. SPDT je seveda zastavilo vse sile za uspeh prireditve, ki jo pripravlja v sodelovanju z družbo Promotur s Trbiža in s sponso-rizacijo nekaterih podjetij in firm v deželi Furlaniji Julijski krajini. Program izletov SPDT v letu 1996 Se pred zaključkom plodne sezone v pravkar minulem letu, je SPDT že izoblikovalo program prireditev v lastni režiji za sezono 1996, ki se je praktično že začela, saj je bil že na vrsti prvi, novoletni, že tradicionalni izlet na Medvedjek, o katerem poročamo spodaj. Proti koncu meseca januarja in sicer v nedeljo, 21., bo SPDT popeljalo svoje zveste člane na Trstelj, proti koncu februarja pa pripravlja sprehod po tržaški okolici. Vmes bodo seveda potekali društveni smučarski tečaji v priredbi Smučarskega odseka, ki za konec tečajev pripravlja tudi lep izlet na sneg. In že so za marec previđene Zimske športne igre v društveni organizaciji, medtem ko zvesti vodja spomladanskih izletnikov že pripravlja tradicionalni izlet na velikonočni ponedeljek. V maju in juniju se bodo voljni tržaški planinci podati na Kucelj in Učko, potem v Borovniški Pekel, konec junija pa sta na vrsti srečanje obmejnih planinskih društev in vsakoletno srečanje s pobratenimi planinci društva Integral iz Ljubljane. Pa smo v polni sezoni, ko bodo sami mladinci šli na izlet v visoke hribe, ostali člani pa bodo v začetku julija naskakovali Km, konec julija pa Stol, vendar z avstrijske strani. Za tradicionalni tedenski pohod je SPDT letos izbralo Peninske Alpe nad Biello z možnostjo vzponov na Monte Rosa. V avgustu sta na programu še Viš in Vogel, v septembra pa je predviden vzpon na Antelao v Dolomitih. Ob izteku sezone je na programu še Planjava, kajti sredi oktobra bodo tržaški planinci stopiti z gora in se po- dali na morje, v beneško laguno, na opazovanje pernatega živalstva. Kmalu zatem bosta na vrsti tradicionalo martinovanje in zaključni decembrski izlet v neznano. Program je torej zelo bogat in pester, za vse okuse in možnosti. Poleg tega imajo člani SPDT na voljo še drage izlete in pohode, ki jih prirejajo sorodna društva. Ponujajo se jim številne priložnosti, da se nahodijo in naužijejo vseh mogočih čudes gorske narave. Tudi Mladinski odsek pripravlja vrsto izletov za najmlajše pohodnike in jeseni že tradicionalni orienteering. SPDT vabi zato vše dobre hodce in prijatelje društva, da se pridružijo zvestim uzdeležencem izletov, da se bodo razvedriti in duhovno obogatiti v prelepi gorski naravi. (L.A.) Novoletni sprehod na Medvedjek Ob 14.30 s polurno zamudo po napovedanem času, se je v ponedeljek, 1. januarja 1996 premaknila vrsta skoraj štiridesetih planincev in se od Poklona na Repentabru usmerila proti Medvedjeku. Vztrajnost nekaterih stalnih udeležencev in nekaterih priličnih obiskovalcev tega novoletnega stika s pristno naravo, je osrečilo tudi sonce, ki je še dodatno olepšalo naravo pokrito s snegom. Na vrhu Medvedjeka, ki smo ga dosegli v dobri pol uri, se je zgodilo kakor v pravljicah. V trenutku se je namreč zidani podstavek trigonometrične točke spremenil v praznično obloženo mizo, na kateri so se ponujale najrazličnejše dobrote in razne primerne pijače. Tako smo tudi letos nazdravili novemu letu vsem pristonim na vrhu in tudi drugim članom in prijateljem SPDT, kjerkoli so že pričakati novo leto v takih ati drugačnih okoliščinah. Nazadnje še dodatno voščilo pobudnika novoletnega sprehoda vsem stalnim udeležencem, katerim gre tudi posebna zahvala, saj ti bodo pripeljati do praznovanja desetletnice izleta na Medvedjak v letu 1999. (F.A.) Dobrodošlo je fotografeko in dnigogradivo za publikacijo ob 50-letnici obnovitve SPDG Slovensko planinsko društvo v Gorici namerava tudi s priložnostno publikacijo obeležiti petdesetletnico obnovitve. V knjigi nameravajo obeležiti pomembnejše dogodke prvega obdobja, tja do šestdesetih let. Društvo naproša člane in prijatelje, ki hranijo fotografije in drago gradivo, ki bi prišlo v poštev za objavo, da to sporočijo odbornikom, ali neposredno na sedežu društva, ki je odprt ob sredah od 11. do 12. ure in ob četrtkih od 19. do 20. ure - tel. 33029. Kljub začetnim dvomom (radi snega) se je zimovanje v Cerknem lepo izteklo Skoraj šestdeset članov - več kakor polovica je bilo mladih - se je udeležilo zimovanja, ki ga je priredil Smučarski odsek SPD Gorica v Cerknem od 27., oziroma 29. decembra do torka 2. januarja. Skoda da v času dogovarjanja za rezervacijo hotela, še ni bilo znano, kako bo s šolskimi počitnicami, ker bi sicer marsikdo prijetno bivanje in smuko na Cmem vrhu podaljšal. Vreme je bilo prvi dan res muhasto, a se je postopoma umirilo in tudi snega je zapadlo dovolj in celo preveč. O poteku zimovanja bomo še poročati. V nedeljo se začenja, tokrat na Trbižu, teCaj smučanja V nedeljo, 7. tim. se bo pričel tradicionalni nedeljski tečaj smučanja za člane SPD Gorica. Dejavnost se bo odvijala na Trbižu - na progi, kjer je bilo lani društveno smučarsko prvenstvo in to na splošno željo članov. Društvo je oskrbelo tudi avtobusni prevoz (na razpolago je samo še par mest). Poleg tradicionalnega tečaja spusta (za začetnike in nadaljevalni) bodo organizirali tudi tečaj smučarskega teka in tečah deskanja (snovvboard). Društvo prosi člane, ki se nameravajo udeležiti tečaja, naj poskrbijo za prijavo danes, od 19. do 20. ure na društvenem sedežu v ulici Malta, 2. Enako vabilo velja tistim članom, ki se bodo na Trbiž pripeljati z lastnimi sredstvi in ki nameravajo koristiti dnevno karto. Tečaji se bodo začeli ob 13. uri. Avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Sovodenj, mimo Standreža v Gorico, od koder odpelje ob 7.15. V pripravi program planinske dejavnosti Leto 1995 se je žal še prehitro poslovilo, že kar dobro smo zakoračili v novo. Po zimsko-športni dejavnosti, v januarju in februarju, bo marca že čas prvih pohodov in krajših izletov. Odborniki pri SPDG imajo že okvirni program za leto 1996, radi pa bi prisluhniti tudi željam in predlogom članstva. Predloge za planinske izlete, pohode in zahtevnejše ture, kakor tudi zatakoimenovane družinske izlete, sporočijo do konca januarja na sedežu društva v ulici Malta 2 - tel. 33029. ZANIMIVOSTI - ZA RAZVEDRILO Četrtek, 4. januatja 1996 H . Ul: ¥:-č: ».■ r: Horoskop PSI, MAČKE IN OSTALA DRUŠČINA Ni vseeno, kaj jedo mladiči domačih ljubljenčkov Mladiči mačk in psov potrebujejo hrano, ki pospešuje rast in razvoj Včasih je bilo vse enostavno. Volk in divja mačka, prednika naših štirinožnih hišnih tovarišev, sta sebe in svoj zarod prehranjevala z vsakodnevnim ulovom. Mame so nagonsko vedele, kaj je za njihove mladiče dobro, in se na vso moč potrudile, da so potrebno priskrbele. Če se je to obneslo, so otroci zrasli v zdrave, krepke volke in divje mačke. Sicer pa se je zgodilo to, kar biologi imenujejo naravna selekcija. Take »igre na srečo« se dandanes tisti, ki imajo doma majhno muco ali pasjega mladiča, najbrž ne bi šli. Poleg tega ljudje nimamo nagona živali matere in ne vemo, katera hrana je prava. Zato se moramo o potrebah malih hišnih tovarišev ustrezno poučiti. Ce velja, da psi in mačke potrebujejo primemo hrano, ki je prilagojena njihovim posebnim potrebam, moramo to upoštevati Se toliko bolj pri mladičih. Ti potrebujejo v obdobju rasti za pravilen razvoj hranilne snovi, vitamine in rudnine, in sicer v večjih količinah in drugačni sestavi kot njihovi odrasli vrstniki. Potrebe so različne Sestava pravilne hrane že za odrasle pse ni preprosta stvar. Tako psi -kljub razširjenemu mnenju - niso zgolj mesojedi, temveč potrebujejo približno tretjino rastlinskega hranilnega dodatka. Pasji predniki so tovrstne dodatne hranilne snovi dobili tako, da so požrli plen skupaj z vsebino njegovega želodca. Mačke spet potrebujejo veliko več beljakovin kot ljudje in večina sesalcev. Pri živalskem zarodu pa je zadeva še nekoliko bolj zapletena. Mladi psi, ki se po štirih do šestih tednih odvadijo piti materino mleko, potrebujejo posebno hrano. Ta vsebuje še posebej veliko beljakovin, kalcija, fosforja in vitaminov. Mačji mladici potrebujejo še več kakovostnih beljakovin in maščob kot odrasle mačke, dovolj - vendar ne preveč - vitamina A, poleg tega še vitamina D in Bi, pa seveda rudninske snovi, kot so kalcij, fosfor in jod. Majhne pse sprva hranimo štirikrat dnevno, mačjim mladičem, katerih želodci so zelo majhni, pa damo na dan šest obrokov. Število obrokov sčasoma zmanjšujemo, dokler ne dosežemo »normalnega« ritma hranjenja (enkrat do dvakrat dnevno za pse, dvakrat za mačke). Hitro rastoči mladiči pospravijo glede na svojo težo veliko večjo količino hrane kot njihovi odrasli vrstniki, kar je prav tako pomembno za njihov razvoj. Na srečo lastniki psov in mačk pri sestavi hrane niso prepuščeni sami sebi. Nasvete in potrebno znanje lahko dobijo v bogati literaturi; od enostavnih brošur do obsežnih, s slikami opremljenih knjig. Ce pa ostanejo še kakšna vprašanja, bo nanje odgovoril veterinar. K njemu pa je treba tako in tako vsako leto peljati psa na obvezno cepljenje. Alternativa -pripravljena hrana Kdor pa gre od samega začetka raje na gotovo in si poleg tega prihrani zapleteno, pogosto tudi »močno dišečo« pripravo, bo v trgovini našel bogato izbiro gotove hrane, različnih vrst in okusov. Pa se glave si vam ni treba ra- zbijati, kajti ti obroki so sestavljeni ustrezno in uravnoteženo. Končno za to jamčijo strogi predpisi. Tudi za posebne potrebe pasjih in mačjih mladičev je mogoče dobiti mešanice hrane s prej omenjenimi, za rast potrebnimi hranilnimi snovmi. Seveda pa sodi k ustreznemu ravnanju z domačimi živalmi več kot le pravilno hranjenje. Vse ostalo, kot so nega, vzgoja in skrb za zdravje, si je treba prebrati v ustreznih brošurah in knjigah oziroma se posvetovati z veterinarjem. S pravilno prehrano pa je mogoče postaviti dobre temelje za zdravo pasje ali mačje življenje. Ce bo tudi sicer vse prav postorjeno, se bo iz nerodne »mehke kepice« razvil srečen in zvest sopotnik za mnoga leta. / OSEBA, KI SE UKVARJA S PREPARIRANJEM DOBAV GEOLOŠKI ZGODOVINI ZEMLJE SKUPNO IME ZA PLEMENA NA S.LUZONU NIKEU BREZ- ALKOHOLNA PUACA BIC, SPLETEN IZVEC JERMENOV LEVI PRITOK RENA V ŠVICI STROJ ZA MLATENJE ŽITA GRŠKO IME ZAETOLUO STEFAN ZWEIG KEMIČNA SPOJINA RIMSKI BOG LJUBEZNI AVTOR: MARKO DRESCEK VEDAO IRANSKIH JEZIKIH KMEČKO ORODJE ZNAK NA ZAD. MESTU DESETIŠKE ŠTEVILKE / FJORD NA SEVERNI OBALI NORVEŠKE ZGORNJA OKONČINA ŽELATINA IZ MORSKIH ALG MASKA, KI VARUJE DIHALNE ORGANE SLOV. SLIKAR IN GRAFIK ŠUBIC PISANA PAPIGA SREDISCE VRTENJA POUDARJANJE POKRAJIN. ZNACILV LEPOSLOVJU ZDRAVNIK ZA BOLEZNI NOSA AM. SLIKAR IMELI SLOV. KIRURG ŠLAJMER POMOŽNI DUHOVNIK ZENSKA, KI ZAHT. MORALC OSEBNI ZAIMEK IZRAST V GOBCU KITOV VZMET TETOVIRAN ČLOVEK GERMANSKI OREL PRISTAS SOFIZMA NEKD. CITROENOV AVTO INSERAT, NAZNANILO KRAJ POD PRUSKO GORO MILANO ANTON AŠKERC NAOČNIKI PAKISTAN. FIZIK •NOBELOVEC« IABDUSI VELIKA MORSKA RIBA ORJAŠKI TROPSKI KUŠČAR UTEŽNA MERA RAZUM, PRAVILO VELIKO REŠETO Z REDKO MREŽO LASTNOST LISASTEGA CESTNI OBJEKT IVAN TAVČAR VLADAN DESNICA NAS KANTAVTOR SMOLAR ATENSKA HETERA V 4. ST. VEUK DNEVNI METUU ITALUANSKA RTV SLOV. IGR. RANER TERITORI- ALNA OBRAMBA ITAL SKLAD. IVITTORIO! MELODIJA NAPEV AZIJSKI VELETOK OTOK V MALEM BELTU LUDVIK KLAGFS NACE SIMONČIČ VIU GUČEK ELEMENT PRAVICA ODLOČANJA V DRUŽB. SKUPNOSTI PREBIVALKA CELJA ŽELEZNIŠKA KOMPOZICIJA VRSTA VRBE ZVEZA DRŽAV OSKUP. DELOVANJU / TRETJA ČRKA GRŠKEGA Al FARFTA VPWO ‘vsNvnv 'VIBtVtt ‘WTA ‘tOtNVlTZD ‘isvnao ‘STV ‘CM ‘fflV ‘tiara ‘01 ‘HVDIAOISVI ‘vNraa ‘tov TSOPi TsoAvsn ‘ouva ‘w 'M brcni 'VSNONV 'aw ‘oaNvaiAoiai '0H3d 'vxisnvaoiN Tvami ‘003 'OOIONM ‘NaznvNotoaa ‘VHV ‘3AI ‘VUSVFiVaSNTM :OUABIOpOy\ :A3LLIS3X S RAM RETE 4 RAI 3 slovenski program H Koper Bnevntk, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7,30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Darby 0’Gill e il re dei folletti (fant., ’59) Aktualno: Verdemattina Dnevnik 1 iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem Dnevnik, rubrika Business in gospodarstvo Kviz: Fronto? Sala giochi (vodi Maria Teresa Ruta) Variete: Prave e provini a Scommettiamo che? Fronto? Sala giochi (2.) Mladinski variete Solleti-j co, risanke, nanizanke Nan.: Zorro Dnevnik Zanimivosti iz vsakdana: Italia Sera Variete: Luna Park Vreme, dnevnik in šport Variete: Luna Park Aktualne teme: Il fatti Variete: Carramba! Che sorpreša - Presenečenje (vodi Raffaella Čarni) Dnevnik Variete: Božične Zvezde Dnevnik, zapiski, horoskop, pogovori, vreme Videosapere: Taglio bas-so, 0,40 Faraonovo oko RAI 2 Film: Quando šaro ricca 3 Otroški variete Potrebujem te 3 Rubrika o dnevnih zanimivostih Fuori dai denti Sereno Variabile 3 TG2 33, 11.45 dnevnik m Variete: I Fatti Vostri Q Dnevnik, rubrika o zdravju in vreme, Potrebujem te, O knjigah Variete: I Fatti Vostri Nad.: Quando si ama, 15.10 Santa Barbara Dnevnik - flash Aktualne teme: L’ Italia in diretta - Italija v živo Dnevnik Sereno Variabile - Oddaja o izletih in potovanjih Vreme, dnevnik in sport Nan.: I giustizieri della notte Sport in predstavitev Tg2 3 Variete: Go-Cart Dnevnik Tg2 ob 20.30 Film: Folle trasloco (kom., ZDA '88, i. R. Pryor, B. Todd, R. Quaid) Aktualna odd. Format Dnevnik in vreme Ponoči, na trgu Italija A RAI 3 Jutranji dnevnik, vreme Film: Un giorno a New York (glas., ZDA ’49) Dok.: Zdravje, Kratki, Potovanje po Italiji, Pričevanja, Filozofija, Me-dia/Mente, Znanstveni dnevnik, Pozor na kritika Dnevnik Rubrika Telesogni Kljub vsemu, moja Italija, 13.35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik Nan.: I mostri Športno popoldne Aktualne teme: Alle tin-que della sera - Ob 17-ih Dok: Geo - Mačke Nan.: Bine jeans Dnevnik, deželne vesti Film: America oggi (dram., ZDA '93, i. A. McDovvell, J. Lemmon) Dnevnik, deželne vesti Boks: Magi-Smulders (EP v težki kat.) Dnevnik, pregled tiska Nan.: Nevarne ženske, 7.00 Jeffersonov! Nad.: Piccolo amore, 8.00 Indomabili, 9.00 Cuore ferito, 10.15 Felicita, 10.45 Valeria in Masimi-liano, 12.30 Zingara, vmes (11.30) dnevnik Dnevnik Tg 4 Nad.: Sentied, 15.15 La forza deli’ amore, 16.15 Un volto, due donne Aktualno: Perdonami Aktualna odd. Giorno per giorno, vmes (19.30) dnevnik in vreme TV film: Disperatamente Giulia (dram., It. ’88,1.) Film: Un killer tra noi (krim., ZDA ’90, i. J. Guy, D. Schultz, J. Guy) Filmske novosti: Ciak Film: La spiaggia (kom., It. ’53, i. M. Carol, R. Val-lone), 23.30 dnevnik CANALE 5 Na prvi strani, vreme Maurizio Costanzo Shovv Aktualno: Forum - Televizijsko sodisce (vodi Rita Dalla Chiesa) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Nan.: Robinsonovi Variete: Časa Castagna Otroški variete Dnevnik TG5 - Flash Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, vreme, 20.25 Striscia la notizia TV film: Sorelllina e il principe del sogno (fant., It. ’95, r. L. Bava, i. R. De-gan, V. Logan, 2. del) Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costanzo Shovv, vmes (24.00) nočni dnevnik TG 5 ITALIA 1 Otroški variete, vmes risanke in nanizanke Nan.: Le strade di San Francisco Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12,50 Sport studio Variete za najmlajse, vmes risanke Variete: Generazione X Aktualno: Village Nan.: I ragazzi della pra-teria, 17.15 Družina Ad-dams, 17.45 Primi baci Odprti: Studio, vreme, 18.45 Sport studio Nan.: Baywatch, 20.00 II principe di Bel Air Film: Hot Shots! (kom., ZDA '91, i. C. Sheen, V. Golino, L. Bridges) Glasba: Le voci del pa-drone (vodi Amadeus) Aktualno: Fatti e misfatti Italija 1 sport Aktualno: Ciak # TELE 4 17.45, 19.30, 22.05, 0.15 Dogodki in odmevi TV film: Toccata e fuga j Gospodarstvo ($) MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.50, 0.20 Dnevnik, 13.30 Sport Film: La porta prdibita (dram., ’44, i. O. VVelles) Film: Airport '75 (dram., ZDA '74, i. C. Heston) Film: Laguna blu Videostrani Plesno akrobatska skupina »Flip« Piran Batman, 12. del amer. nanizanke Opazujmo naravo, kanadska poljudnoznanstvena serija Po domače Poročila Kolo sreče, pon. Videostrani Dober dan, Koroška TV dnevnik 1 Otroški program: Živžav V najboljših družinah, 1. del norveške nanizanke Kolo sreče, tv igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme, šport Norec v množici, 2. del-amer. nanizanke A im e Murrav v Novi Škotski, kanadska glasbena oddaja Nikar, oddaja o prometu TV dnevnik 3, vreme Sport Poslovna borza Huda telesna poškodba, 8. del an. nadaljevanke Poročila Tl7 jutri, videostrani SLOVENIJA 2 Euronews Svetovni poslovni utrip: Podjetniki na poti do uspeha Poljubi me, Kati, amer. film Innsbruck: smučarski skoki Državljan Kane, pon. filma Po Sloveniji Izziv, poslovna oddaja Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike V žarišču Okus po zločinu, 1. del angl. nanizanke Portreti: Podpisano Kolos Mojstrovine: Državni muzej Ermitaž, st. Peters-burg Slovenski jazz v Klubu Gajo: Renato Chicco trio Euronevvs KANAL A Novice Družina Adams, pon. A-Shop E« Novice Spot tedna, A-Shop jj2 Dance Session, pon. Generacija transforme-rjev II, ponovitev Fresno, 4. del A-shop Pika na A Družina Adams, 4. del ameriške risane serije Dežurna lekarna, 58. del Španske serije primorski forum Primorska kronika TV dnevnik Vesolje je... Slovenski magazin Četrtkova športna oddaja Meridiani, aktualna tema TV dnevnik Euronevvs Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavnoglasbena oddaja (□MF Avstrija 1 Halo, sestra! Otroški program Lighting - Beli žrebec, pon. amer. pustolovskega filma Smučarski skoki: Inter-šport turneja, prenos turneje štirih skakalnic iz Innsbrucka Otroški program: Popajeve nove dogodivščine Mini cas v sliki Vesoljska ladja Enterpri-se - Nova generacija: Na-vi dežna prijateljica A-Team: Delovni boj Zlata dekleta: Prijateljice v stiski, 1. del Kdo je Sel?, Samantkin smučarski izlet Dr. Quinn. Sreča pri igri Pri Huxtablovih, Uporniki iz veleblagovnice Cas v sliki Vreme Sport Komisar Rex: Ugledana hiša Na jug, Dekle na stranpoti Kobra: Ljubezen v cyberspaceu Sport, turnir v dvoranskem nogometu z Dunaja As asov, francosko- nemška komedija Pametnjakoviča v podzemlju, amer. komedija, 1986 Schiejok, ponovitev Dobrodošli v Avstriji MEF Avstrija 2 Cas v sliki Bogati in lepi Vreme Schiejok, pon. Cas v sliki Umor, je napisala, Pajdaš Santa Barbara - Kalifornijski klan Bogati in slavni Vsak dan s Schiejokom Cas v sliki Dobrodošli v Avstriji Mojstrski kuharji Zvezna dežela danes Cas v sliki, kultura Vreme Pogledi od strani Moj najljubsi napev Vera - najboljše Cas v sliki Šiling, gospodarska oddaja Nightvvatch, Grozljiva srečanja pete vrste Rojstvo Evrope, 1. del, Plimovanje ledu ] Kultura, pon. ...p Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10,00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 10.30 Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.30 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.20 Za prijeten konec dneva. Slovenija 2 5,DO, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30,17.30 Poročila: 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika: 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Radio Most: studio Koper-Lju-bljana-Maribor; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Kdo ve; 17.00 Stergo er-go; 17.50 Sport; 18.00 Vroči stol; 19.30 Rizi Bizi Jazzy; 20.00 Jazz; 21.00 Proti etru; 22.20 Mala noCna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 14.00, 18.00. 22.00,Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Gymnasium; 13.05 MehurCkl; 13.35 Glasbena mladina; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 O jeziku; 15.10 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Z opernimi umetniki; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Zunanjepolitični feljton; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva Slmf. RTVS; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30.10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30. 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 jutranjik; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne Informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Izmenično Od otroštva do mladosti in Zdravnikovi nasveti: 10.45 Zanimivosti; 11.15 Hladno, toplo, vroče; 12.10 Pozor, NLP; 12.30 Opoidnevnlk; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej,..; 15.00 Hit N. Gorica: 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik: 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30. 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E, Gallet-ti; 10,35 Souvenir d ltaly; 11.00 Kulturna oddeli.30 \Aktualnostl: 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 16,00 Modri val; 18.45 Jazz; 20.00 RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 10.15, 13.15, 14.15.. 17.15, 18.15, 19,15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 13.55 Pasji radio: 14.20 Borza; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Avto-market;16.10 Spoznajmo se; 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Magle eye; 0.00 Folk glasba. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9,20 Tema; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 11.20 Kdo bo koga: 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček; 15.30 Dogodki in odmevi; 19.30- 24.00 Studentski pr. RK. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6,05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservls; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Cas je za...; 14.00 Osmrtnice, obvestila ; 15.10 Kmetijski nasveti; 15,30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak; 18.00 Pokličite 101 555; 19.30 Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kulturno-umetnišk! progr.. Radio študent 11.00 Preklop; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 Recenzije & Napovedi;! 5.00 OF (24 ur-lnfo, Joculator); 17.00 Borzni parket; 19.00 TB: Alloy Orchestra; 22.00 Magično oko. Radio Trst A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika: 8.10 Zdravje v rokah tretjepolCasnikov; 8.40 Glasba; 9.15 Odprta knjiga: Oblomov (r. M. Prepeluh, 14. del); 10.30 tn-termezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Dve baročni božični kantati: VIS Cap-pella Savaria; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale: Dvignjena zavesa: 15.00 Soft mušic: 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Zbor Kamer Iz Rige; 18.00 1492 ali kaj je kdo odkril; 18.30 Made In ltaly; 19.20 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11,30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 100 odstotno Posladkanje v glasbi. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož-Podju-na-Zila. Četrtek, 4. januarja 1995 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN r SREDIŠČE TOPLA HLADNA SREDIŠČE ANTI- RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA Sonce bo vzšlo ob 7.44 in zašlo ob 16.29. Dan bo dole 8 ur in 45 minut. Luna bo vzšla ob 13.09 in zašla ob 01.27. ONESNAŽENOST ZRAKA 03.01 povprečna 6.00-7.00 Ljubljana Figovec 40 Ljubljana Bežigrad 34 Marinor 73 Trbovlje 73 Zagorje 134 02.01 24-uma max. uma 60 102 56 90 62 97 110 176 77 123 V. «# v Mejna imisijska vrednost: Kritična imisijska — SNEŽNE RAZMERE Mariborsko Pohorje Golte Rogla Kope Cerkno Kranjska Gora Kanin vIvarcko-Qsven 350 mikrogramov/m1 700 mikrogramov/m3 Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi Bo ugoden in v krajih s sončnim vremenom tudi spodbuden. BHB# cm 100 75 120 70 80-90 50 200 50-80 Na omenjenih smučišCilTnaprav«? obratujejo. NoCna smuka: Rimski vrelec in Straža na Bledu do 20. ure; Liboje pri Žalcu do 19. ure. Sankališča: Katic in Liboje pri Žalcu. Tekaške proge: Mariborsko Pohorje, Rogla, Kope, Golte, med gozdovi Martuljek in Tamar, Soriška planina, Rog-Crmosnjice, Katic, Sodražica, Rimski vrelec in Logarska dolina. Ceste v Cerkno, na Roglo, Kope in Mariborsko Pohorje so pre-vozne z zimsko opremo. j TEMPERATURE IN VIŠINE SNEGA V GORAH 500 m °C -4 1000 m -6 80 cm 1500 m -9 30-50 cm 2000 m -9 2500 m -10 160-185 cm 2864 m -11 Tveganje pred snežnimi plazovi je veliko. Najvecje je v gorskem svetu zahodne Slovenije, kjer je zapadlo največ novega snega. Na območjih, kjer so velike količine napihanega snega, je tveganje 4. stopnje, po visokogorju pa 3. stopnjepo evropski petstopenjski lestvici. Razmere za kogorja niso primerne. DANES TRBIŽ CELOVEC o -5/-2 O KRANJSKA GORA ^ -9/-1 O TRŽIČ -4/-2 O KRANJ GRADEC -S/-3 O S. GRADEC -41-2 M. SOBOTA O -5/-3 MARIBOR O-5/-3 BHBi o f™-1 Ifi CEUE O -4/-2 OVIDEM -2/8 —^N. GORICA GORICA 0 *2/7 O N. MESTO O "5/"2^ ZAGREB -3/-1 O KOČEVJE O ČRNOMEy O Slovenija: Danes bo na Primorskem in v nižjih legah pretežno l jasno, drugod pa se bo vedi del * dneva zadrževala megla ali nizka oblačnost. Najvišie dnevne temperature bodo od -3 do 1° Sosednje pokrajine: Pretežno jasno bo, le po nižinah bo večji del dneva megla ali nizka ^lacnost.___________________ JUTRI GRADEC -7/-3 MARIBOR CELOVEC O -7/-2 GRADEC -7/-2 KRANJSKA GORA CEUE o -6/-2 KRANJ ZAGREB -s/-! UUBUANA ■^N. GORICA GORICA 0 .3/8 N. MESTO o POSTOJNA 0-9/-2 KOČEVJE CRNOMEU IRTOROŽ V Sloveniji: V petek se bo nadaljevalo suho vreme. Obeti: V soboto bo Se suho, od juga se bo postopoma znova OPATIJA PAZIN pooblačilo. SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Tek kitajskih srednješolcev v okviru boja proti debelosti PEKING - Tek pekinških sred- novi program kitajske vlade za boj nješolcev v Prepovedanem mestu ne proti debelosti, ki očitno tudi na Kitaj-sodi v običajno rekreacijo, pač pa v skem postaja problem. (Telefoto AP) Evangeličanska sekta le za denar RIO DE JANEIRO (STA/AFP) - Nek nekdanji duhovnik najmočnejše evangeličanske sekte Univerzalna cerkev božjega kraljestva, ki ima samo v Braziliji tri milijone privržencev, je povzročil pravi škandal, ko je razkril "dvomljive" metode, ki so jih duhovniki sekte uporabljali, da so od vernikov izterjah denar. Nekdanji duhovnik Carlos Magno Miranda je namreč od leta 1980 na skrivaj snemal pogovore vodje in ustanovitelja sekte Edirja Mace-da s svojimi duhovniki. Med temi pogovori je Macedo dajal napotke, kako pridobiti čim več privržencev in s tem tudi več denarja. V enem izmed posnetkov vodja sekte pravi: "Pred verniki je treba nastopiti odločno. Treba jim je naravnost reči: Pomagajte cerkvi, ali pa pojdite v pekel! ", Sekta, ki jo je pred 18-timi leti v Braziliji ustanovil E dir Macedo, je od svojih vernikov letno zbrala milijardo dolarjev prihodkov. Vkoreninjena je v več kot Štiridesetih ameriških državah, v ZDA šteje kar 8.000 privržencev. Podpredsednik Interpola za Latinsko Ameriko brazilski senator Romeu Tuma je povedal, da mednarodno združenje kriminalistov trenutno vodi preiskave o aktivnostih sekte v ZDA, na Portugalskem in v Veliki Britaniji. Hong Kong: rekordno onesnaženje zraka L,. HONG KONG (STA /AP) - Hongkonške oblasti so ljudem s srčnimi in dihalnimi težavami svetovale, naj ostanejo v stanovanjih, saj je onesnaženost zraka krepko presegla najvisjo dovoljeno vrednost. Vlada je v sporočilu za javnost zapisala, da se je onesnaženost zraka povečala, ker šibki vetrovi ne razpihajo dušikovega dioksida in drugih strupenih plinov iz avtomobilskih izpuhov. Po njenih podatkih je I v urbanih predelih in- j deks onesnaženosti j dosegel 117 točk, v in- I dustrijskih pa 120 ■ točk, kar je največ, odkar je junija lani j vlada začela objavljati : ta indeks. Ce indeks preseže j 100 točk, vlada ljudem s srčnimi in dihalnimi težavami svetuje, naj i ostanejo doma in omejijo telesne aktivnosti, pri vrednosti nad 200 točk pa se motnje I počutja lahko pojavijo j tudi pri zdravih ljudeh. Kralj opija Khun Sa naj bi se prostovoljno predal vojakom BANGKOK - Zloglasnega in (zanj) donosnega kraljevanja je konec: kot sp povedali člani njegove nekdanje vojske, je »kralj opija« Khun Sa pod nadzorom burmanske vojske, ki je v ponedeljek osvojila njegovo utrdbo. Tak razvoj dogodkov potrjuje tezo, da se je Khun Sa dogovoril z burmanskimi oblastmi, v zameno za svoj nemoteni odhod v »zasluženi pokoj« naj bi dovolil, da burmanska vojska brez strela osvoji njegovo utrjeno domovanje v džungli. Po splošnem mnenju je bil Khun Sa največji svetovni trgovec s heroninom, kar pa je sam odločno zanikal. Po odhodu s scene Khun Saja, ki je iz utrjenega, vendar udobnega in sodobno urejenega Ho Monga dvajset let obvladoval svetovno tržišče s heroinom, se je že našel njegov naslednik. Rodnost na Japonskem upada, smrtnost pa narašča TOKIO (STA/AFP) - Število rojstev na Japonskem je tudi lani, tako kot že zadnjih 22 let, Se naprej upadalo. Rodilo se je namreč 1.193.000 ljudi, Število smrti pa je prvič po letu 1950 preseglo 900.000, je sporočilo japonsko ministrstvo za zdravstvo. Število rojstev v minulem letu se je v primerjavi z letom 1994 zmanjšalo za 45.000, lani pa je umrlo 916.000 oseb. Na Japonskem tudi intenzivno narašča Število oseb, starih nad 65 let. Po pričakovanjih naj bi bilo japonsko prebivalstvo leta 2025 najstarejSe med industrijskimi državami. Sicer pa se življenjska doba na Japonskem podaljšuje. V letu 1993 je bila za ženske 83 let, za moške pa 76,6 leta. »Napihnjeno oprsje« ni več samo ženska želja LONDON - Leto 1995 bo V Veliki Britaniji prišlo v zgodovino tudi kot leto velike moške Zelje po neoporečnem oprsju. Kot poroča londonsko združenje zdravnikov, je povpraševanje moških, naj jim s silikonskimi vložki »napihnejo prsa«, vse večje. Leta 1993 so moški predstavljali vsega petino pacientov, ki so se zatekli k specializiranim kirurgom z Zeljo, naj jim »popravi« prsa, v komaj minulem letu pa so moški že skoraj izenačili zenske. Blagodejni učinki spolnosti LONDON - Spolnost pomlaja: tako zagotavlja nova raziskava, ki so jo opravili v Veliki Britaniji. Najboljši način, da se zoperstavimo staranju, pravi Studija, je spolnost, njenim sladkostim pa se moramo predajati vsaj dvakrat tedensko. Človek z urejenim in srečnim spolnim Življenje lahko kaze 15 let manj, pravi studija edimburske bolnišnice. Kot priporoča neuropsiholog David VVeeks, ki je koordinator raziskave, so v boju proti staranju zelo učinkoviti tudi drugi zavezniki, kot so npr. šport in veliko različnih interesov. Pri raziskavi, katere namen je preučiti različne procese staranja, sodeluje približno 3.500 prostovoljcev starih od 20 do 100 let. Sodnik bo postal pastor NEW YORK - Na pročelju županstva v Cincinnatiju (Ohio) je videl Jezusov obraz, zato se je 50-letni sodnik Isaiah Gaines odločU, da ne bo več sluzil pravici, temveč evangelijski cerkvi. Se pred to odločitvijo je bil sodnik Gaines v zvezni ameriški državi Ohio znana osebnost, saj je med drugim vodil radijsko pogovorno oddajo, nastopal pa je tudi kot avtor in izvajalec blues glasbe. Svojo odločitev je sam najavil novinarjem, katerim je povedal, da bo s prvim februarjem postal »full tirne« pridigar, veliko pozornost pa bo namenil temam kot sta zblizanje med pripadniki različnih ras in kulturna raznolikost.