j^ORSKI DNEVNIK *aCel izhajati v Trstu DmwJH3*3 1945' nieg°v hS^nik PARTIZANSKI pa 26. novem-
P^evnik
nad v vas' Zakriž rva .5er^n‘m. razmnožen "f c'klostil. Od 5. do 17.
sbi mbra 1944 se je «i-v P v tiskarni «Doberdob» j. °vcu pri Gorenji Trebu-iq.	18. septembra
%S„?o,'srai" 194LV
Vn L *slovenija» pod ojskim pri Idriji, do 8. nJU J 949 pa v osvobojeno Trstu, kjer je izšla
?"» Številka.
Bil je edini
a"' Partizanski DNEV-v zasužnjeni Evropi.
pnmorski
JL	dnevnik
O'- —i	O
a-	^
o Q c 2 o =““• :: S C 2
:	žr	f~
^ c ii 9 9 r 2>
2 r_
v :
5R
Poštnina plaćana v gotovm. Abb. postale 1 gruppo
Cena 600 lir - Leto XLI. št. 99 (12.131)
Trst, torek, 14. maja 198
~

O
••o
n
o
—v
O
Na Goriškem potrjene vse tri slovenske krajevne uprave
Na Tržaškem so propadli vsi poskusi razbitja slovenskih in demokratičnih okoliških uprav
Kljub hudim napadom določen uspeh tudi v videmski pokrajini
BOGO SAMSA
Volilni izidi po vsej Italiji niso po-j k® laki, kot so kazale prve pro-c'je, ki so napovedovale izreden ^aec komunistov. Vendar pa je konč-izid nesporen: dejanski, pa če-.ne katastrofalni, padec glasov .. 1 še zlasti v primerjavi z zadnji-,1 evj-opsiùmi volitvami, ponovna o-jpepitev demokristjanov in splošni »Predek socialistov. Nobenega pre-°ka ni bilo, vladna koalicija se je krepiia_ Skratka zgodilo se ni nič eseiietljivo novega, ki bi pomenilo st vene spremembe v splošnem ita-Janskem političnem življenju, razen Veda nekoliko novih odnosov zno-. ai vladne koalicije, napredka PSI j...utrditve položaja predsednika Cra-r .a, kar se bo kmalu izkazalo pri esevanju nekaterih odprtih vprašanj.
i ^ato pa so toliko bolj pomembni n t,Važni rezultati na krajevnih rav-P}1' Splošni trend se je pokazal tudi I/1 nas z nazadovanjem komunistov, r®Pkim napredkom socialistov, ob i-, učasnem ali nazadovanju ali pa o-0ranitvi glasov KD.
j.^a tej krajevni ravni pa lahko tu-! zabeležimo nekatere izrazite za-Pùve rezultate:
^ Trstu se je vodila ostra bitka pro-. slovenskim in proti demokratič-J® naprednim upravam v okoliških. Pcinah. Razbiti je treba »slavo-ko-Unistični obroč« okrog Trsta, se je )sal0 in pisarilo, govorilo po zaseb-j a TV postajah, propagiralo v tisku .. drugih sredstvih množičnega obve-. anja. Rezultat pa je popolno raz-jU,° Liste za Trst, ki je drastično Subila v Nabrežini in v Miljah. Se-snl - Prišlo tudi — v skladu s . Plošnim premikom glasov v državi u * nekaterimi krajevnimi specifi-k^i do premika glasov znotraj
j Ppjstvo pa je, da so v štirih pre-lJ®0 slovenskih občinah na Tržaš-Ust	na turiškem in v Miljah
tvarjeni in utrjeni pogoji za obno-t^v takšnih koalicij, ki bodo zago-Vs "e trdno upravo, ki bo v korist Ll'Sa prebivalstva, ki bodo odraža-I(, 'nterese naših ljudi in ki bodo ime-stv sl°vcnsl<l značaj. Ponekod bodo Polv*- zaPlelene> saj so strankarsko-. Ulični odnosi pogosto zelo zapleteni, prr odražajo stvarno življenje, ki ni ^Prosto in linearno, (oda osnovni x. Soji za takšne nam naklonjene re-Ve so povsod.
T
•tet uPliuiistični ton velja tudi za pjiatere izide na Goriškem, ko na pj ®er v goriškem občinskem svetu Vf, Prišlo do bistvenih izprememb, (P u nacionalistična gonja ni privedla jc r.esneiših rezultatov in je razmer-(j S|1 ostalo bistveno nespremenjeno. Pajmo. da se bo primemo uredilo r^o slovensko zastopstvo v go-f-if m ul^lnsL6™ svetu. Seveda pa ni ,1 ®anj važen izid v vseh treh oko-Uad	občinah, kjer je še
Ualjg trdno zagotovljena slovenska ®°kratična uprava.
. ^ Beneški Sloveniji, oziroma vi-.uniski pokrajini, je nekoliko težje. Prav točne ocene še ne moremo all> ker niso zniini vsi končni izi-ai' V"u<lar so napredne krajevne ko-'Je ohranile dve važni občini, men-' so eno v Podbonescu pridobili, Uveh pa je zmagala demokristjan-ski Vo'**na napadalnost. V pokrajin-svet je povsem nepričakovano Uda izvoljen socialistični slovenski Pan občine špeter, kar predstavlja ka V Kotov,> zanimivo novost. Skrat-„. ’. "ukoliko zapleteni in kontradiktor-nj'a<li, na katere se bomo v prihod-X dneh s poglobljenimi analizami
Povrnili.
Na Tržaškem
SANDOR TENCE
Na Goriškem
MARKO WALTRITSCH
V Benečiji
JOLE NAMOR
TRST — Demagoški napad na napredne uprave tržaških okoliških občin, na tako imenovani »rdeči obroč«, ki so ga sprožile mestne konservativne in desničarske sile, se je popolnoma izjalovil. To je najvažnejša ugotovitev, ki prihaja do izraza po včerajšnjih, v marsičem »težkih« volitvah, zlasti za devinsko - nabrežinsko in za miljsko občino, kjer sta bila občinska odbora podvržena vsakovrstnim kvarnim zunanjim vplivom. V obeh primerih je prefinjeno opozicijsko vlogo, ki se ne da zaradi svojega vpliva primerjati z nobeno stranko, stalno odigraval tukajšnji italijanski tisk. Vse to pa ni zadostovalo za zrušenje teh uprav, čeprav je prišlo ponekod, zlasti v Dolini in v Nabrežini, do določenega pretoka glasov med zavezniki, ki ga bodo morale posamezne stranke sedaj trezno in objektivno oceniti.
KPI je v Dolini in v Nabrežini zabeležila vsedržavni volilni trend, ki ni pozitiven, kar pa se ni zgodilo v Miljah, kjer se je Lista Frausin zelo dobro obnesla kljub hudi protikomunistični kampanji. V vseh treh občinah, kjer so bile volitve po proporčnem sistemu, so napre-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
GORICA — Velik pomen ima dejstvo, da niso v svoji propagandi uspeli pristaši odbora za obrambo italijanskega značaja Gorice in vsi tisti, ki so uradno soglašali z njimi. Fašistom ni uspel nov podvig, ostali so tam, kjer so bili. Republikanci, ki so sicer proti dvojezičnosti, so povečali svoje zastopstvo, vendar na račun socialdemokratov, ki’ so sicer bili jezično bolj napadalni na v Gorici živeče Slovence. Dosedanja koalicija v goriškem občinskem svetu je ohranila isto število svetovalcev, na levi so komunisti nazadovali na račun zelenih, ki so dobili enega svetovalca.
V goriškem občinskem svetu bo vsaj v začetku, če ne pride do sprememb, slovensko zastopstvo zmanjšano. Slovenska skupnost je sicer potrdila dva dosedanja svetovalca Andreja Bratuža in Damjana Paulina, vendar pa je izgubila precej glasov. Na listi PSI — ta stranka je pridobila glasove je bil ponovno izvoljen Marko Wal-tritsch, ki je med kandidati te stranke dobil največje število preferenčnih glasov. Med šestimi izvoljenimi komunisti pa ni slovenskega zastopnika.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
VIDEM — Ko gremo v tisk nimamo še dokončnih podatkov o upravnih volitvah v videmski pokrajini, čeprav so le-ti dokaj popolni glede o-krožja Nadiških dolin. V celotni videmski pokrajini je glasovalo 87,2 odstotka volilnih opravičencev, kar pomeni 4 odstotke več v primerjavi s pilejšnjimi pokrajinskimi volitvami,
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Končni izidi po občinah
NA 2. STRANI
Deželne volitve: porast PSI in PRI KD si je opomogla, nazadovanje KPI
RIM — Izidi deželnih volitev niso potrdili predvidevanj o velikih premikih v italijanskem javnem mnenju, pač pa so pokazali, da si je začela KD opomoči od zaporednih porazov zadnjih let, da KPI ne vzdržuje trenda napredovanja, ki je dosegel višek ob lanskih evropskih volitvah, ter da nadaljujeta PSI in PRI počasno pot navzgor v podpori volivcev. Iz nedokončne razpredelnice so ta gibanja razvidna, zlasti opazno je nazadovanje KPI od 34,5 odstotka na 30,8, čeprav je morda del tega pripisati določeni uveljavitvi »zelenih«, ki so dosegli skoraj 2 odstotka glasov.
Po drugi strani primerjava sedanjih izidov z deželnimi volitvami izpred 5 let, ki kaže na krepitev ali šibitev posameznih političnih sil v deželnih svetih, beleži splošni podatek zmanjšanja števila zastopnikov KD v skoraj vseh svetih, s podobnim podatkom tudi za KPI, medtem ko napredujeta PSI in PRI tudi v številu sedežev. Izidi pokrajinskih in občinskih volitev bodo znani šele danes, zabeležiti je pa izreden porast MSI v Bocnu, kjer je postala z 22,7 odstotka glasov najmočnejša stranka.-
STRANKE	Deželne £	55 *	Deželne 80 %	Posl. zbor. 83 %	Evropske 84 %
	glasovi	'%			
KD	9.739.314	34,7	36,8	32,6	33,0
KPI	8.636.532	30,8	31,5	31,2	.	34,5
PSI	3.676.831	13,1	12,7	11,4	11,3
PSDI	978.363	3,5	5,0	4,0	3,7
PRI	1.133.086	4,0	3,0	5,2	
PLI	626.182	2,2	2,7	3,0	
MSI	1.779.187	6,3	5,9	6,6	6,3
DP	422.743	1,5	0,9	1,5	1.4
ZELENI	505.800	1,8	— .	—	—
RADIKALCI	—	—	—	2.3	3,2
DRUGI	183.514	0,7	1.5	0,8	0,4
* 62.011 volišč od 70.519
Na nedeljskih volitvah v ZRN
Po nedeljski zmagi proti Stefanela iz Trevisa
Absolutna večina socialistom v Severnem Porenju-Vestfatiji
Prvi korak Jadrana proti B ligi
BONN — Na nedeljskih volitvah v zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija se je utrgal plaz in socialdemokratska stranka (SPD) je dosegla v deželi doslej največjo zmago. Niti najbolj optimistični privrženci SPD niso pričakovali, da bo stranka dobila 52,1 odstotka glasov in da bo Kohlova CĐU s 36,5 odstotka doživela najhujši volilni poraz v politični zgodovini Severnega Porenja - Vestfalije. Pač pa so zelo zadovoljni liberalci (FPD), ki so s 6 odstotki glasov spet prišli v Landtag v Diissel-dorfu. Razočarani so »zeleni«, ki so sicer dobili 1,6 odstotka več glasov kot pred petimi leti, a so s 4,6 od-
stotka glasov morali spet ostati zunaj deželnega parlamenta.
Zmaga SPD v tej pomembni deželi pa nesporno dokazuje, da stranka postopoma odpravlja notranjo krizo, da stopajo na prizorišče novi dinamični ljudje. Uspeh socialdemokratskega voditelja Johannesa Raua v Severnem Porenju - Vestfaliji pa je toliko večji, če pomislimo, da mu je uspelo združiti obe duši nemške socialdemokracije, levo in desno.
Z nedeljskimi volitvami pa se že uresničujejo Brandtove napovedi, da bi lahko SPD na pohtičnih volitvah leta 1987 zmagala in tako zamenjala CDU v vodstvu države.
TRST — Jadran je v nedeljo naredil prvi korak na poti k B ligi. Z borbeno, srčno in taktično zrelo igro je v prvi tekmi play - offa premagai ekipo Stefanel iz Trevisa s 83:72 (39:33) Vendar pa je bil nasprotnik izredno trd oreh, saj se je upiral prav do konca srečanja. Tekmi je sledilo rekordno število gledalcev in sicer kakih 4500, ki so skozi vse srečanje glasno bodrili domačo ekipo. Začetek srečanja je bil izredno nervozen, nasprotniki pa so z dobrim kritjem Marka Bana v 13. minuti prvega polčasa, dosegli rekordno vodstvo desetih točk. Takrat se je slika na igrišču popolnoma spremenila, saj je Jadran zaigral s svojim ritmom ter v nekaj minutah naj-
prej izenačil, nato pa ob koncu polčasa povedel s šestimi točkami prednosti.
V drugem polčasu je Jadran spet silovito potegnil, vendar pa nasprotnik ni popustil. Vodstvo Jadrana je nihalo med šestimi in desetimi točkami, kritični trenutek pa je bil v 35. minuti igre, ko je moral zaradi petih osebnih napak iz igre Marko Ban. Takrat so naši stisnili zobe ter prednost ohranili neokrnjeno.
Ob koncu srečanja je bilo veselje igralcev in gledalcev nepopisno.
Povratna tekma play - offa za napredovanje v italijansko košarkarsko B ligo bo v Trevisu v soboto. Ekipi bo sledilo mnogo navijačev.
NA 9. STRANI
stran 2 □ dogodki v svetu
PRIMORSKI DNEVNIK — 14. maja
I
1985
• Na Tržaškem
NADALJEVANJE S 1. STRANI
IZIDI VOLITEV PO OBČINAH NA TRŽAŠKEM
dovali socialisti, ki so po prvih o-cenah pridobili približno petsto glasov. V Dolini je SSk dejansko ohranila glasove izpred petih let, velik napredek pa je zabeležila v devinsko -nabrežinski občini (skoraj dvesto glasov v primerjavi z zadnjimi občinskimi volitvami). Ta uspeh pa ni zadostoval SSk za izvolitev četrtega svetovalca.
Melonarji so povsod v popolnem razsulu in v razkroju, tudi v Miljah, kjer so imeli za nosilca liste samega predsednika pokrajine Marchia. V Dolini pa ni LpT izvolila niti enega predstavnika, kljub temu da je v volilni kampanji celo računala na dva. Nacionalistično gonjo proti Slovencem in določene vsedržavne vplive (npr. kampanja proti zakonu Vi-sentini) so izkoristili fašisti v Devinu - Nabrežini in v Miljah, kjer bodo imeli v novi mandatni dobi po e-nega predstavnika.
V	zgoniški in v repentabrski občini se je po pričakovanjih lepo uveljavila Napredna lista, sad sodelovanja med komunisti, socialisti in neodvisnimi, medtem ko je SSk ohranila pozicije z zadnjih občinskih volitev ter bo lahko še naprej izvajala stvarno in konstruktivno opozicijo.
SANDOR TENCE
•	Na Goriškem
NADALJEVANJE S 1. STRANI
Na Goriškem so liste občinske e-notnosti, na katerih so komunisti, socialisti in neodvisni, dobile vse tri slovenske občine: Doberdob, Sovod-nje in Števerjan. Slovenska skupnost je prvič po vojni izgubila občinsko upravo v Števerjanu.
V	drugih krajih Goriške so se o-krepile stranice, ki so sedaj v vladi. Pridobili so predvsem socialisti in republikanci. V manjših občinah pa je položaj v glavnem podoben prejšnjemu. Kjer je prišlo do ločevanja med socialisti in komunisti, so slednji pridobili glasove.
MARKO WALTRITSCH
•	V Benečiji
NADALJEVANJE S 1. STRANI
toda 2 odstotka manj v primerjavi z deželnimi volitvami iz leta 1983. Za pokrajinski svet so doslej znani podatki 796 volišč na skupnih 895. Iz teh izhaja, da je krščanska demokracija prejela 39,2 odstotka, zgubila je torej 2,3 odstotka v primerjavi s prejšnjimi pokrajinskimi volitvami in
1.7	v primerjavi z evropskimi. Komunisti imajo 19,5 odstotka, 1,1 odstotka manj v primerjavi s pokrajinskimi volitvami in 2,2 manj v primerjavi z volitvami za evropski parlament.
Krepko so napredovali socialisti, ki so prejeli 15,2 odstotka, pet let od tega so imeli 12,5, lani pa 12,3 odstotka. PSDI je prejel 7,6 odstotka, kar pomeni, da je zgubil 1,4 odstotka v primerjavi s prejšnjimi pokrajinskimi, rahlo pa napreduje v primerjavi z volitvami za deželni in evropski svet. Furlansko gibanje je pred petimi leti prejelo 5,2, na deželnih pa 7,5 odstotka. Na osnovi teh parcialnih podatkov pa ima sedaj 4,7 odstotka.
Poglejmo, kaj se je zgodilo v o-krožju Nadiških dolin za katero imamo dokončne rezultate. Krščanska demokracija je povsod nazadovala. Pred petimi leti je imela 54,6 odstotka glasov, letos je prejela 5 odstotkov glasov manj. Izreden uspeh je tudi v Nadiških dolinah imela socialistična stranka in posebno njen kandidat špetrski župan Giuseppe Mari-nig, ki bo verjetno izvoljen v pokrajinski svet. Samo v Špetru je socialistična stranka prejela skoraj toliko glasov, kolikor jih je prej PSI imel v celotnem okrožju Nadiških dolin. Leta 1980 je namreč PSI imel
8.7	odstotka glasov, ta rezultat je tokrat podvojil in dosegel 17,6 odstotka. Socialdemokrati so v bistvu ostali na istem. Napredovali so v primerjavi z volitvami iz leta 1983 in 1984, niso pa za 1,2 odstotka dosegli uspeha prejšnjih pokrajinskih volitev.
Furlansko gibanje je v okrožju Nadiških dolin prejelo 6,5 odstotka glasov in je torej odločno napredovalo v primerjavi s prejšnjimi pokrajinskimi volitvami, ko je zanj glasoval le en odstotek volivcev, zgubilo pa je v primerjavi z deželnimi volitvami, ko je prejelo 8,4 odstotka.
Tudi komunistična partija je krepko nazadovala. Pred petimi leti je imela 16,5 odstotka, leta 1983 10,5, lani 11,9, tokrat pa je prejela le 8,6 odstotka glasov.
Na ravni občinskih uprav so stvari šle nekoliko slabše kot smo si pričakovali. Volivci so potrdili občinske liste v Špetru in Grmeku, ponovno pa bo prevzela oblast krščanska demokracija v Tipani in Reziji, medtem ko se niso uveljavile tiste občinske liste, ki so že pred petimi leti izgubile le za nekaj glasov.
JOLE NAMOR
DEVIN - NABREŽINA	ZGONIK
STRANKE	OBČINSKE 1980	%	DEŽELNE 1983	OBČINSKE 1985	%
NL	649	57,18	—	713	54,34
MSI	—		46	66	5,03
LpT	—		124	60 .	4,57
PSDI	60	5,28	20	52	3,96
SSk	236	20,80	262	236	17,99
PLI	43	3,78	13	22	1,5
KD	147	12,96	121	163	12
KPI	—		616	■—	'
PSI	—		114	—	
PRI	—		52	—	
			SKUPNO	1.312	
STRANKE	OBČINSKE	% 1980		DEŽELNE 1983	OBČINSKE	% 1985	
KPI	1638	29,19	1609	1.456	24,75
PSDI	215	3,83	170	272	4,62
MSI	247	4,40	328	355	6,03
PSI	577	10,24	542	816	13,87
SSk	725	12,92	841	915	15,55
LpT	668	11,91	580	273	4,64
PLI	53	0,94	12	114	1,93
PRI	102	1,82	188	240	4,08
KD	1386	24,70	1216	1.371	23,31
PNP			53	69	1,17
			SKUPNO	5.881	
DOLINA
REPENTABOR
STRANKE	OBČINSKE	% 1980		DEŽELNE 1983	OBČINSKE	% 1985	
KPI	2151	50,54	2086	2.032	46,82
MSI		-	71	89	2,05
LpT			245	103	2,37
PSDI	187	4,39	84	137	3,15
SSk	614	14,42	659	600	13,82
PLI	62	1,45	29	14	0,32
PRI	46	1,08	66	59	1,35
KD	640	15,03	539	664	15,29
PSI	556	13,06	411	642	14,79
					
			SKUPNO	4.340	
Po nedeljskih izgredih v Utrechtu
Papežev obisk na Nizozemskem med protesti in nezaupanjem
DEN HAAG — Papežev obisk na Nizozemskem povzroča še vedno deljene reakcije in v dobršni meri tudi polemike. V Haagu se včeraj niso ponovili nedeljski incidenti v Utrechtu med policijo in demonstranti, ki so protestirali proti papeževemu obisku, ozračje pa je bilo vse prej kot radostno. Celo nizozemski prvi minister Ruud Lubbers, ki je katoličan, se je jasno zavzel zz. nizozemsko katoliško Cerkev, ko je papežu povedal, da Nizozemci gledajo z nezaupljivostjo na Rim in je poudaril nizozemsko tradicionalno privrženost demokraciji.
Nič čudnega torej, da je marsikateri nizozemski časopis včeraj zapisal, da se je dosedaj papež izkazal kot avtoritativen cerkveni princ, ki se dobro počuti s svojimi podložniki, če mislijo in delajo kot on želi. Na Nizozemskem vlada prepričanje, da se ne bo po obisku nič spremenilo, saj bodo nizozemski verniki nadaljevali po svoji poti, do sprememb bi moralo priti v Rimu, a to je prav tako malo verjetno.
Svoje poljsko in obenem rimsko gledanje na cerkvena vprašanja je papež Janez Pavel II. precej jasno povedal včeraj na srečanju s predstavniki protestanskih cerkva, ko je zavrnil večjo vlogo ženske v verskem
življenju. Ob njegovem ekumenskem srečanju pa ni bilo prisotne judovske skupnosti, ki je zavrnila možnost takega srečanja.
Papež se je včeraj sestal tudi z nizozemsko kraljico Beatrix in obiskal mednarodno razsodišče v Haagu. Medtem pa se v luči izgredov v Utrechtu že pripravljajo na papežev o-bisk v Belgiji. Oblasti so povečale budnost, saj se tudi tu veča krog ljudi, ki nasprotujejo papeževemu obisku in bodo to po vsem sodeč pokazali tudi na ulicah z manifestacijami. Nič čudnega torej, da je sedanji eden najtežjih papeževih obiskov v tujini.
Danes srečanje Shultz - Gromiko
DUNAJ — Ameriški državni tajnik George Shultz se bo danes na Dunaju sestal s sovjetskim zunanjim ministrom Andrejem Gromikom. Po bližnjevzhodni misiji v Izraelu, Egiptu in Jordaniji, kjer ni premaknil z mrtve točke bližnjevzhodnega vprašanja, čaka torej šefa ameriške diplomacije nič lažja naloga.
STRANKE	OBČINSKE	% 1980	DEŽELNE 1983	OBČINSKE	% 1985
NL	266	54,28	—	251	48,27
MSI	-—	37	37	7,12
PSDI	33	6,75	2	15	2,12
LpT	—	39	11 2,88
SSk	146	29,79	148	145	27,88
KD	—	61	54	10,38
KPI	—	199	—
PSI	—	48	—
PRI	—	15	—
PLI	45	9,18	10	7	1,35
		SKUPNO	520
MILJE
STRANKE	OBČINSKE 1980	%	DEŽELNE 1983	OBČINSKE 1985	%
KPI	4716	47,02	4421	4.749	47,02
MIT	—		181	182	1,80
MSI	198	1,97	303	318	3,15
LpM	1813	18,07	1146	839	8,31
PSDI	346	3,45	288	308	3,05 #
PRI	283	2,82	333	329	3,26
PSI	591	5,98	593	823	8,15
PLI	—		139	87	0,86
KD	2082	20,75	2066	2.464	24,40
					
			SKUPNO	10.099	
V sabato v Ljubljani •
Mogočna osrednja proslava ob 40-letnici osvoboditve
osrednji proslavi so nastopili združeni otroški in partizanski zbori, med katerimi tudi TPPZ in mladinska skupina »Finko Tomažič«
LJUBLJANA — »Takšne- Ljubljane ^srno videli verjetno od osvoboditve abe, kot smo jo videli v soboto, ko 1°, Se na Trgu revolucije zbrali ude-zenci letošnjega jubilejnega poho ■p »Po poteh partizanske Ljubljane«. °. je bila ogromna množica ljudi, aJVeč mladih iz vseh krajev Slo-
venije, ki so s svojo udeležbo na o-srednji proslavi 40. obletnice osvoboditve dokazali svojo navezanost idealom miru, svobode — torej tistim idealom, za katere so se v osvobodilnem boju borili partizanski borci, aktivisti in vse napredne množice v svetu«.
Tako nam je povedal Oskar Kjuder, dirigent Tržaškega partizanskega pevskega zbora, ki je skupno s Partizan-skim pevskim zborom Slovenije, Koroškim partizanskim pevskim zborom in še z otroškim pevskim zborom iz Ljubljane sodeloval pri kultumrm programu te velike, svečane in močno doživete manifestacije. Zbori so, ob spremljavi pihalnega orkestra Ljudske milice iz Ljubljane zapeli več partizanskih pesmi, zaključili pa z »Zdravljico«, ki jo je vodil prav tiskar Kjuder.
Močna manifestacija se je v soboto začela s »Pohodom po poteh partizanske Ljubljane«, ki se je začel pri Fužinah, udeležilo pa se ga je okrog 65 tisoč ljudi, starih in mladih, ki so opravili kar sedem poti okrog mesta, dolgih od tri do 18 kilometrov in ki so sklenili živ obroč okrog mesta s postajami ob vseh spomenikih in spominskih točkah, pomembnih za osvobodilno gibanje, predvsem pa za osvoboditev Ljubljane.
Glavni govornik na prireditvi je bil Bojan Klenovšek, predsednik mestne konferenca ZSMS, ki je tudi uradno otvoril »Pot spominov in tovarištva«.
Lik Josipa Broza Tita na znamkah in kovancih
IZOLA — Izolsko Filatelistično-nu-mizmatično društvo je v sodelovanju z Matično knjižnico pripravilo svojo prvo razstavo (odprta bo do 31. maja), ki pomeni začetek v nizu načrtovanih projektov. Filatelist Jurij Cer-golj je prispeval znamke z likom Josipa Broza Tita, ki so bile izdane pri nas in v tujini od osvoboditve do današnjih dni. Številne so umetniške upodobitve J. B. Tita na znamkah npr. celo-postavni kip Antuna Augustinčiča, predsednikove podobe Božidara Jakca, Došenov predsedm-kov portret itd. Razstavljene znamke so bile praviloma izdane ob pomembnih dogodkih, obletnicah in jubilejih in pomenijo sprehod skozi čas v povojnem obdobju SFRJ, ki ga lahko poistovetimo z življenjsko potjo Josipa Broza Tita.
Kot posebno zanimivost velja omeniti razstavljene znamke, ki so jih izdale tuje države v obdobju od leta 1963 do 1983 (Mehika, Brazilija, Vatikan, DR Koreja, Sao Tome - Principe, Norveška, Irak, SZ in Central-noafriška republika).
Numizmatik Slavko Terbižan je za razstavo prispeval svojo kolekcijo kovancev z likom Josipa Broza Tita. Posebno zanimiva in vredna je
komplektna serija zlatih (4) in srebrnih (7) kovancev, izdanih ob pri-liki VIII. mediteranskih iger »MIS« Split 1979. — katerih pokrovitelj je bil tovariš Tito.
Pričujoča razstava oživlja Titov lik in ga prikazuje kot ambasadorja miru, sožitja in enakopravnosti, številna potovanja in obiski našega pokojnega predsednika širom po svetu, posebej pa obiski pri neuvrščenih so utrdili vezi prijateljstva med narodi, ki vidijo bodočnost sveta v politiki miroljubne koekzistence in spoštovanja človekovih pravic.
Srečanje partizanskih učiteljev v Tolminu
TOLMIN — V soboto 18. maja so vsi partizanski učitelji vabljeni v Tolmin na 3. plenum partizanskih učiteljev Primorske. Ob 9. uri se bodo zbrali v kinodvorani, kjer bo slovesni del s kulturnim programom. Po u-radnem delu se bodo srečali v šolskem centru pri skupnem kosilu. 0-budili bodo spomine na težke a nepozabne čase, ko so obnavljali slovensko šolo med reglanjem strojnic in hajk.
Pratika prireditev v Sloveniji-1985
LJUBLJANA — Pratika prireditev a leto 1985 vsebuje vse pomemb-®Jse turistične prireditve v Slove-i .N; navedene po datumu in vse-prireditve. Ima tudi koristne «slove: Turistična zveza Jugoslavi-..’ turističnih zvez republik in pokra-Turistična zveza Slovenije, turi-'^oinformacijski biroji v Sloveniji, ^‘ovalne agencije v Sloveniji, druge s, eze v Sloveniji, turistične poslovne “Pnosti v Sloveniji, medobčinske go-. P°darske zbornice, program sejmov , razstav v letu 1985 na Gospodar-ni.em razstavišču v Ljubljani in Gor-njI. Radgoni.
tzdala in založila sta jo Turistična j eza Slovenije in Center za turistično da ^Lonomsko propagando pri Gospo t’sW zbornici Slovenije.
Naročite jo lahko pri Centru za tu-ski'j?.0 1,1 ekonomsko propagando, I i u šče in distribucija, Streliška 1 a, Ljubljana (tel. 061-324216) med 10. in • uro pri tov. Pavli Drofenik.
Natančnih podatkov o tem, kaj je jugoslovansko gospodarstvo doseglo v prvem kvartalu letošnjega leta, še nimamo, pač pa imamo nekaj ocen. Iz njih se da izluščiti sklep, da gospodarska gibanja niso takšna, kot so jih načrtovali za letošnje leto z gospodarskim načrtom. So bistveno slabša. Rast industrijske proizvodnje je manjša, kot 'je bilo predvideno: v Sloveniji je na približno isti ravni kot lani, v Jugoslaviji le nekoliko boljša. Še bolj pa zaskrbljujejo podatki o* blagovni menjavi s tujino. Izvoz se namreč zmanjšuje, uvoz pa narašča. Izvoz je v prvih letošnjih dveh mesecih nazadoval in če bi se taka gibanja nadaljevala vso leto, bi bil izvoz letos kar za 14 odstotkov manjši kot lani. K sreči se je proti koncu marca izvoz nekoliko povečal. Obratno pa je uvoz dokaj močan: v prvih dveh mesecih se je povečal kar za več kot 20 odstotkov, vendar je v marcu začel rahlo upadati. Zaradi takšnih gospodarskih gibanj so predstavniki gospodarske politike že začeli biti plat zvona, kar je povsem razumljivo, saj so letošnji gospodarski cilji države zaradi slabših dosežkov v prvem kvartalu že ogroženi.
Ob tem se takoj zastavlja vprašanje, kako to, da so letošnji izvozni rezultati slabši kot lanski, saj se pogoji za izvažanje niso bistveno spremenili. Ekonomisti, ki proučujejo tekoča gospodarska gibanja, vidijo mnogo vzrokov. Najpomembnejšega vidijo v tečajni politiki.
Tečajni politiki v zadnjem pol letu ni moč očitati, da z močnim drsenjem dinarja ne skrbi za boljši tržni položaj jugoslovanskih podjetij na tujih trgih. Vrednost dinarja namreč močno nazaduje. Toda že lani je gospodarska politika napravila odločilno napako. V prvem polletju minulega leta je namreč po nepotrebnem zaustavila drsenje dinarjeve tečajne vrednosti. Takrat je preveč po-, slušala tisti del gospodarstva, ki mu drseči tečaj dinarja ni všeč (zaradi stroškov, ki jih tako drsenje prinaša zlasti pri nakupih v tujini in pri vračanju dolgov). Zdaj se tako ukrepanje maščuje. Takojšnja posledica takratnega zaustavljanja drsenja tečaja dinarja je bil manjši priliv tujih naročil. Jugoslovansko blago je namreč postalo premalo konkurenčno, izvozniki pa tudi niso sprejeli vsako naročilo, saj so zaradi močne draginje lahko doma prodali blago z večjim zaslužkom kot na tujem.
Letošnja izvozna gibanja so torej dober poduk gospodarski politiki, da ne sme kar na vrat na nos ukrepati, ampak premišljeno delovati. Premišljeno bi morala delovati tudi pri določanju posojilnih pogojev za financiranje izvoznih kupčij. Eko-
Gospodarsko pismo iz Slovenije
Izvoz nikakor noče steči
JOŽE PETROVČIČ
nomisti namreč ugotavljajo, da je to financiranje premalo močno, zaradi česar tudi upada izvoz. Ker imajo banke prav v tem času sorazmerno dovolj denarja za posojanje (njihova plačilna sposobnost je veliko večja kot pa plačilna sposobnost podjetij), bi morali ta denar bolj usmeriti v spodbujanje izvoznih kupčij. Ob tem pa ekonomisti ugotavljajo, da je tudi povečan uvoz vplival na zmanjševanje izvoza. To sicer v svetovnem gospodarstvu skorajda nikjer ne drži, v jugoslovanskem^ pa. V jugoslovanskem gospodarstvu je namreč uzakonjeno pravilo, da lahko posamezna podjetja uvažajo le toliko, kolikor so sposobna plačati z izvozom. Letos je gospodarska politika pri uvozu očitno pogledala nekoliko skozi prste in se ni držala pravila, da lahko uvoziš toliko, koliko mas deviz. To je takoj povzročilo manjše zanimanje za izvoz, kar se je pokazalo tudi pri izvoznih rezultatih. Zato ekonomisti (ali vsaj del ekonomistov) opozarjajo, da ukrefxinje ni bilo ustrezno .
Glede na to, da se je začel izvoz v marcu nekoliko izboljševati (mnenje temelji na ocenah, ne pa na podatkih), se zdi, da je slab vpliv tečajne politike že mimo. Ne izboljšuje pa se gospodarska aktivnost v industrijsko razvitih državah. Prav ta je tudi precej prispevala k zmanjševanju izvoza v začetku letošnjega leta, saj so se prodajne možnosti za jugoslovanske izdelke poslabšale. Zanimivo pa je, da so se v tem obdobju nekoliko popravile izvozne cone naših izdelkov, kar daje slutiti, da bodo morda finančni rezultati letošnje zunanjetrgovinske menjave vendarle boljši, kot kažejo zdajšnja izvozna in uvozna gibanja. Aktivna tečajna politika v drugem polletju lani in letos že povzroča nekatere spremembe, ki vplivajo optimizem. Februarja so se namreč povečala tuja naročita. Vendar povečanje ni tako močno, da bi se lahko izvoz že aprila in maja bistveno popra-
vil, pač pa naj bi se izvozna rast v teh dneh mesecih ustalila (ne bi več nazadovala), šele julija in avgusta pa je pričakovati dokajšnje oživljanje izvoza. Podjetja iz vseh gospodarskih dejavnosti namreč pričakujejo, da se bodo izvozna naročila v naslednjih treh mesecih povečala (nihče ne napoveduje upadanja priliva teh naročil).
Treba pa je upoštevati še nekatera dejstva. Dokajšen uvoz v letošnjem letu bi moral spodbuditi izvozno aktivnost. Ker je domači trg zaradi močnega padca kupne moči že precej nasičen, izdelkov, narejenih in uvoženih materialov, ne bo mogoče prodati na tem trgu, pač pa bo treba poiskati prostor za prodajo na tujih trgih. To pomeni, da bi se močan uvoz iz začetka leta poznal šele v drugem letošnjem polletju. Poleg tega pričakujejo, da se bo v drugem polletju v Jugoslaviji umirila tudi draginja, če bo tako, cene na domačem trgu ne bodo več tako vabljive za prodajo kot cene na tujih trgih.
To je spet lahko močan spodbujevalec izvoza. Drugih spodbujevalcev pa za zdaj ni videti. Zato bi jih morala gospodarska politika načrtno uvajati Toda pri tem je zelo počasna, res pa je, da ji tudi okoliščine ne gredo na roko. Primanjkuje ji denarja za spodbujanje izvoza. Tehnološko zaostajanje jugoslovanskega gospodarstva je precejšnje, majhne možnosti pa so za hitro posodobitev, sa1 denarja snet ni dovolj, poleg tega pa je gospodarska politika pri spodbujanju tehnološkega razvoja tudi precej nerodna, saj je npr. šele v zadnjem času dovolila, da lahko podjetja sama uvažajo tisto opremo, ki jo rabijo (doslej je veljalo, da je bilo treba za tak uvoz dobiti najrazličnejša dovoljenja, kar so navsezadnje celo morali storiti, saj je bil pred tem uvoz povsem nenadzorovan). Zelo počasi napreduje jugoslovansko gospodarstvo v ustrezno organiziranost za izvoz. Še vedno je veliko nejasnosti, kaj bo z deviznim trgom in kakšne bodo posledice ukrepov na področju deviznega režima; te nejasnosti zdaj gotovo ne delujejo v prid izvozu. Za zdaj je draginja na domačem trgu izredno velika in spodbuja prodajanje doma, ne pa izvažanje. Poleg tega pa se vrodajni pogoji na tujih trgih slabšajo in ni pričakovati, da bi se letos bistveno popravili.
Seštevek dobrih in slabih strani ne more dati pravega temelja za napoved, kakšna bodo izvozna gibanja. Zdi se, da se bodo vendarle popravila. Toda, če hoče jugoslovansko gospodarstvo doseči za milijardo dolarjev presežka v devizni bilanci s tujino, bo morala gospodarska politika izvoz še dodatno spodbuditi.
FRAN MILČINSKI
Butalci
23.
o. Zadovoljni so bili z grbom tudi butalski možje.
trmeli so, kimali in hvalili, kako silno da je podoben ? da še niso videli zmaja, ki bi mu bil podoben ta-i • Slovesno so ga obesili na občinsko hišo in bili ze-0 Ponosni.
t . Dokler niso Tepanj čani zagnali glasu: »IHo ho Bu-jT01 imajo grb, bika imajo v grbu, butalskega bika. ho!«
v .^epanjčani so nesramno zlobni: kadar morejo, o-esiio Butalcem žaljivko!
; pa je bila žaljivka to pot posebno nesramna, Ker bila resnična.
:	Kajti ko so si butalski možje vnovič ogledali zma-
’ s® ' ni dalo tajiti: zmaj je bil podoben biku.
Seveda — Butalcem ni bilo zameriti zmote — zma-Ih Se niso videli nikdar nikjer, bikov pa vsak dan bovolj.
Sri .^°da so Butalci zamerili slikarju. Sneli so grb in da zahtevajo vračilo tolarja, podkovanega m
Phanega.	.	,
lik ,likar čačka je baš sedel v krčmi in ga je neko-0 imel — ne preveč ne premalo, nego ravno prav.
Pa je bil silno ogorčen, ko je slišal zahtevo butalskih mož. S pestjo je udaril po mizi in izjavil, da mu je u-žaljena umetniška čast. »Kdo,« je dejal, »je tisti, ki se drzne, da trdi in tudi dokaže, da zmaj v grbu ni pošteno naslikan in točno!« In še se je zaklel: »Živega zmaga postavite predme, pa se bo videlo, ah je podoben ali ni! Ako ne bo podoben, zastonj vam naslikam drugega in ga bom posnel po življenju, kakršen bo: z vsemi parklji in kremplji in jeziki in rogovi in kocinami! Pa se zavežem in vam bom povrhu naslikal zastonj še vse tašče vesoljnih Butal in ne bo nobena hiša brez zmaja.«
Ta beseda je bila možata. Zvedeli so jo Tepanjča-ni in so se rogali: »Ho ho, za zmaja v grbu bo v Butale prišla županova tašča! Ho ho!«
Uvidel je butalski župan, da bo treba kaj ukreniti. Pa je pozval policaja in mu strogo ukazal: odpre naj oči in pazi in ne odneha, dokler ne ujame zmaja. Ta zmaj bo za zgled služil in za vzorec slikarju Čački; zato naj pazi, da bo ujel takega zmaja, ki bo zmaju resnično podoben. Tako je ukazal župan.
Prejšnji grb z bikom pa so, kakor že povedano, sneli in ga prodali mesarju, da mu je bil za obrtno znamenje nad mesnico. In bi bil tudi mesar zadovoljen z njim, ako ga ne bi včasih izpraševat prihajal kak Tepanjčan, počim da tukaj sekajo zmaja. Tepanj-čanom sploh ne boš nikdar zavezal jezikov.
Butalski policaj je torej imel odprte oči in je pazil in bil jako vnet. Njegova vnema ni poznala kraja in je iztaknil zdaj to reč, zdaj ono in jo privlekel skli-karju Čački, mar to ni zmaj: ježa je privlekel in raka
in rogača in so se mu zdele nevarne te Živah, ki da bodo v strah in grozo sovražniku.
Toda je bila slikarju umetniška čast še vedno užaljena in ni maral pripoznati ježa in raka in rogača, da so bolj podobni zmaju, kakor mu je bil podoben zmaj v prejšnjem grbu, in je celo odklonil kroto, ki jo je bil ujel policaj, in jo zatožil, da strupeno pljuje okoli sebe.
Blizu Butal je hosta, v tisti bosti je strašil grozan-ski razbojnik Cefizelj in se ni bal ne boga ne butalskega policaja. Če je le utegnil, je prihajal v Butale in se postavil policaju pod nos. Dejal je policaj, prej da ne bo miru dal Cefizelj, da_ jo bo izkupil. In je bila posebna zasluga policaja, dà se do tedaj ni zgodilo, da bi jo Cefizelj izkupil. Cefizljeva zasluga pa je bila, da je ni izkupil policaj. Kajti, je dejal Cefizelj, za tem policajem bi prišel drugi, vsak drugi pa bi bil hujši.
Čul je razbojnik Cefizelj, s kakšno vnemo da preži butalski policaj na zmaja in da kopme za zmajem vse Butale in bo z njim ustreženo njihovi slavi in slovesu.
Pa je stopil iz hoste v butalsko mesto.
Bilo je ravno polnoči, svetila je luna in je policaj pel uro. Petelin, kadar poje, zapre oči. Policaj pa ni bil petelin, nego je imel oči odprte in je gledal in videl: holaj, onkraj vodnjaka v svetlem siju lune čepi moški in se ne gane ne spričo policaja ne spričo glasu in ure; tako predrzen bo samo Cefizelj!
Policaju je zavrela kri, nastavil je sulico, imenova^ no helebarda, in jadrno je stopil tja: »Kdo si, da čepiš in skruniš butalska tla?«
.in» 4 □ tržaški dnevnik
Tudi tokrat tradicionalno visoka volilna udeležba v tržaški pokrajini
V prtih okoliških občinah tržaške pokrajine se je tokratnih upravnih volitev udeležilo 91,16 odstotka volilnih upravičencev, kar pomeni, da naša pokrajina ostaja med tistimi, ki v I-taliji po tradiciji beležijo najvišje odstotke udeležbe. Vseh volilnih upravičencev je bilo 25.606, volilo pa jih je 23.343. Poglejmo sedaj kakšna je bila udeležba po posameznih občinah.
Najnižjo so zabeležili v devinsko-nabrežinski občini, kjer so se volitev udeležili 6.104 volivci od 6.803 upravičencev, kar pomeni 89,73-odstotno udeležbo. V repentabrski občini je bilo upravičencev 667, volilo pa jih je 606 ali 90,85 odstotka. V miljski občini je bilo 11.438 volilnih upravičen-
cev, od katerih se je podalo na volilne sedeže 10.560 volivcev, kar znese 92,23-odstotno udeležbo. V dolinski občini je bilo upravičencev 5.050, volilo jih je 4.576, ali 90,61 odstotka. V zgoniški občini pa je bilo volilnih u-pravičencev 1.648, od katerih se je volitev udeležilo 1.497 volivcev ali 90,84 odstotka.
Ugotovimo torej lahko, da so najvišjo volilno udeležbo zabeležili v Miljah, najnižjo pa, kot rečeno, v devin-sko-nabrežinski občini, medtem ko so ostale tri slovenske občine dosegle lepo več kot 90-odstotno udeležbo. V devinsko-nabre'žinski občini je bilo 14 volilnih sedežev, v repentabrski eden, v miljski jih je bilo 19, v dolinski 11
in v zgoniški občini trije. Kot ničkaj prijetno novost naj dodamo, da so se upravnih volitev v dolinski občini tokrat prvič udeležili tudi kandidati, fašistične MSI in Liste za Trst, prvi pa so imeli dosledno na vsakem sedežu svojega predstavnika. V Dolini je tokrat prvič volilo 26 mladincev od tega 12 moških in 14 žensk.
Union za sožitje med Slovenci in Italijani
Združenje Union bo danes organiziralo sestanek s predstavniki vseh demokratičnih organizacij in društev, ki delujejo na območju konzulte za Sv. Ivan, Lonjer in Katinaro.
Srečanje ima namen, da se ocenijo in obravnavajo razne oblike sodelovanja in medsebojnega sožitja med Slovenci in Italijani, ki živijo na tem območju. Ti stiki med obema narodoma naj bi bili še bolj pogosti kot doslej in naj bi dokazali, da je popolno sožitje in medsebojno spoštovanje možno tudi v mestu. Na podlagi izkušenj iz dosedanjih stikov bo tudi delegacija Uniona v Rimu predočila odgovornim svoje poglede o pomenu sprejema pravičnega zakona za zaščito slovenske, narodnostne skupnosti.
Nadaljuje se ocenjevanje kakovosti osmič na Tržaškem
Posebna komisija, ki ocenjuje osmice na Tržaškem je obiskala 19 osmič od 34, ki so se vključile v pobudo Tržaške pokrajine, da valorizira kvaliteto osmičarstva.
Kot smo že pisali, posebna komisija ocenjuje vrste vin, in njihovo kvaliteto, ambient, kakovost postrežbe, kleti, opremljenost itd.
Sedaj imajo odprte osmice naslednji osmičarji, ki sodelujejo na natečaju: Dušan Radovič iz Nabrežine št. 138; Emil Purič z Repna št. 15; Teodor Ostro-uška iz Zagradca št. 1; Josip Pangerc iz Doline št. 474; Livia Tul - Fontanot iz Milj, Ul. Colarich 78 in Maria Jazbec Ferluga iz Trsta, Ul. dei Mulini.
0 pevski tradiciji nabrežinskega otroškega zbora
Občina ureja barko vi j ansko riviero
Po gradbenih delih, s katerimi so popravili škodo, ki jo je povzročilo na barkovljanski rivieri zadnje neurje, so se občinski uslužbenci lotili te dni urejanja zelenih površin in vrtov. Največ dela zahteva borov gozdič, ki ga treba razredčiti in obenem temeljito očistiti. S tem v zvezi poziva občinski odbornik Vattovani vse, ki o-biskujejo gozdič in uživajo ob njegovi senci, še posebno velja to v poletnem času, naj skrbijo za čistočo in naj ne odmetavajo smeti vsevprek, ampak v nalašč za to postavljene smetnjake. Odveč je namreč urejanje in čiščenje, če se bo borov gozdič ob prvem navalu kopalcev spremenil v smetnjak.
»Miting« v Križu
Slovensko stalno gledališče bo drevi ob 20.30 v Domu Alberta Sirka v Križu uprizorilo predstavo »Miting«, ki jo je postavilo na oder v počastitev 40-letnice osvoboditve. Delo je režiral Jože Babič, nastopajo pa vsi člani našega gledališkega ansambla.
• Danes ob 17. uri bodo v Časnikarskem krožku predstavili javnosti in tisku podpisnike poziva volivcem, naj na referendumu glasujejo »da«. Predvajali bodo tudi film režiserja Masellija »Sabatoventiquattromarzo«.
Nedavna ustanovitev otroškega pevskega zbora v Šempolaju je priložnost, da spregovorimo nekaj o glas-beno-vokalni dejavnosti med najmlajšimi na tem koncu Krasa. Poleg zbora iz Šempolaja delujeta v devinsko-nabrežinski občini, kot znano, še dve otroški vokalni skupini: otroški zbor iz Devina in zbor »Kraški slavček« iz Nabrežine. Najdaljšo pevsko tradicijo ima ravno nabrežinski zbor, ki deluje že nekaj desetletij. Pod imenom »Kraški slavček« ga prvič zasle-mo v sezoni 1964/65, ko je bi! dirigent zbora še tedanji vodja nabrežin-ske podružnice Glasbene matice Kr-minij Ambrozet. Zbor, ki je dotlej de loval pod drugačnim imenom, je kmalu nato prevzel domačin Sergij Radovič. Ravno on je imel največ zaslug za obogatitev glasbene dejavnosti med mladimi V občini. Številni pevci in pevke, ki so nato nadaljevali glasbeno pot v dekliškem oz. moškem zboru »Igo Gruden«, se v tej'zvezi gotovo spominjajo gostovanj »Kraškega slavčka« v Celju, Zagorju in drugod: vidne uspehe je zbor dosegel zlasti v prejšnjem desetletju, ho je bil. veliko let daleč najštevilnejša otroška vokal na skupina na Tržaškem.
»Kraški slavček«, čigar delovanje je bilo v zadnjih letih nekoliko okrnjeno, ima od letošnje sezone novega oz. novo vodjo. Zbor je namreč jeseni prevzela Majda Legiša, ki ima na
»Kraški slavček«
glasbenem področju že nekaj izkušenj, poleg tega pa je tudi obiskovalka zbo-rovodskih tečajev Glasbene matice. S tem v zvezi velja zabeležiti še drugo novost: zbor, ki je dolgo let spadal k tržaški Glasbeni matici, je letos prešel pod okrilje domačega kulturnega društva. Vaje zborz so enkrat tedensko, v prostorih SKD »Igo Gruden«, v vokalno skupino pa je vpisanih 28 otrok. Razen nekaterih, ki obiskujejo zadnji letnik vrtca in prvi razred nižje srednje šole, so to v veliki večini osnovnošolci. V glavnem so seveda iz Nabrežine, poleg tega pa tudi iz nekaterih bližnjih okoliških vasi. Število nastopov, ki jih je otroški zbor opravil v tekoči sezoni, je spodbudno. Poleg nastopa ob priliki miklavževanja v Nabrežini, je zbor v zadnjih mesecih nastopil v tržaškem Kulturnem domu, v šempolaju, pred nedavnim pa v gledališču »F. Prešeren« in v Kulturnem domu v Gorici. Kaže, da obiskujejo mladi pevci vaje z velikim veseljem, po mnenju pevo-vodkinje pa bi bilo treba zbor številčno še okrepiti.
Povedati je še treba, da bo otroški zbor »Kraški slavček« sklenil letošnjo sezono s serijo nastopov, med katerimi bi vsekakor omenili tradicionalno zaključno letno prireditev, ki jo bo krajevna podružnica Glasbene matice organizirala v Nabrežini.
V.
Mladi Boris Kralj v nedeljo podlegel hudim poškodbam prometne nesreče
Trebče in širšo javnost je v nedeljo popoldne boleče presunila vest o smrti komaj 17-letnega Borisa Kralja, mladeniča, kj se je v soboto na pod-večer hudo ponesrečil v prometni nesreči na cesti med Trebčami in Pa-dričami. Mlado Borisovo življenje je utrnilo ob 14.10 na oddelku za oživljanje katinarske bolnišnice, kamor so ga nezavestnega in s strogo pridržano prognozo prepeljali z rešilcem Rdečega križa: poškodbe, ki jih je utrpel
v trčenju med vespama in pri padcu (zlom hrbtenice in še drugi kostni zlomi) so bili zanj usodni.
Nesreča, ki je kruto iztrgala Borisa Kralja krogu njegovih dragih in prijateljev, se je pripetila na cesti, ki pelje iz Trebč proti Padričam, v soboto malo pred 21. uro. Boris Kralj in trije njegovi prijatelji, 16-letni Vasilij Carli, prav toliko star Damon Čuk (oba sta doma iz Trebč) in 17-letni Fulvio Čuk (stanuje v Ul. Piccardi 64) so se peljali na dveh vespah 125 proti Padričam. V bližini električne centrale sta se vespi nenadoma dotaknili. Vsi štirje mladeniči so padli z motornih koles na cestni tlak; medtem ko so bili Vasilij, Damon in Fulvio na srečo le laže ranjeni, je ostal Boris negiben na cestišču. Mimoidoči avtomobilisti so; takoj telefonsko obvestili Rdeči križ o hudi nesreči, po tričetrtur-nem čakanju pa je rešilec končno odpeljal mladeniča v skoraj brezupnem stanju v bolnišnico, kjer je v nedeljo popoldne podlegel poškodbam.
Vest o smrti Borisa Kralja je globoko pretresla trebensko vaško skupnost in ji priklicala v spomin prometno nesrečo, v kateri se je pred nekaj več kot letom dni, 13. februarja lani, smrtno ponesrečil 18-letni
Doriano Carli. Kot v soboto zvečer za Borisa je bila tudi takrat za Do: riana usodna vožnja z vespo.
Boris Kralj je bil zelo priljubljen v Trebčah in tudi med vrstniki iz bližnjih vasi in iz mesta. Osnovno šolo je obiskoval v rodni vasi, nižjo srednjo pa na Opčinah. Po mali maturi se je odločil za poklic ter se zaposlil kot zidar pr; nekem mestnem podjetju, in istočasno obiskoval dopolnilne večerne tečaje. Nekaj let se je udejstvoval kot nogometaš pri domačem Primorcu, Zarji in Gaji, že z dvanajstim letom pa je postal član trebenske godbe Viktor Parma. Od takrat je vestno igral bas, z ramo ob ramo ob očetu Giorgiu, ki je že od ranih let prelil tudi nanj vso svojo ljubezen za ta inštrument. Njegovo godbeno udejstvovanje se je prav v tem času še pospešilo: sodeloval je na številnih proslavah osvoboditve tako v domači vasi kot tudi po drugih bližnjih vaseh. Pred dobrim tednom, 5. maja, je skupno s trebensko godbo nastopil na naši osrednji proslavi ob 40. obletnici osvoboditve v Kulturnem domu. Kruta usoda je hotela, da je bil to njegov zadnji nastop. V nedeljo popoldne, točno teden po tistem našem velikem praznovanju, h kateremu je tudi sam pripomogel, je pesem njegovega mladega življenja mnogo prerano utihnila. Za vedno.
Potrditev levičarskih koalicij v tržaški pokrajini
Uspeh naprednih občinskih uprav
Napredne uprave so potrdile svojo in lahko z dokajšnjim optimiz-hioni gledajo v bodočnost. To je glavna značilnost včerajšnjih volilnih izi-?°v v tržaških okoliških občinah, ■•er so stranke, ki so vodile uprave ^določenim pretokom glasov med in PSI v Dolini in še med SSk .v Nabrežini, dejansko ohranile vpliv 'a številčno moč, ki so jo imele pred Petimi leti.
, V Zgoniku in na Repentabru je, je bilo pričakovati, premočno lagala Napredna lista (KPI - PSI), JPydtem ko je SSk v obeh primeril} ?ejansko obdržala isto število glasov bo torej imela po tri svetovalce, j* Zgoniku bo gotovo novi župan Miloš diidin, v repentabrski občini pa bo Potrjen Pavel Colja.
NPI je ohranila absolutno število
mandatov (11 na 20) v dolinski občini, čeprav je izgubila absolutno število glasov. Zelo dobro' so se tukaj odrezali socialisti, ki so izvolili tri svetovalce (enega več), kar pomeni, da se je levičarska koalicija še utrdila. SSk je ohranila tri predstavnike in isto so zabeležili tudi demokristjani.
V Devinu - Nabrežini je KPI izgubila enega svetovalca (danes jih ima 6), medtem ko je PSI pridobila enega (sedaj jih ima 3). KD je obdržala pet predstavnikov, kot tudi SSk, ki je doživela pomemben uspeh, kar pa ni zadostovalo za četrtega svetovalca. MSI je ohranila enega svetovalca, melonarji pa so izgubili enega in bodo sedaj imeli samo enega predstavnika. V nabrežinskem svetu bo z enim svetovalcem spet zastopana PSDI. Bivša koalicija KPI - SSk -
SESTAVA NOVIH SVETOV
DEVIN - NABREŽINA
. KPI: Giorgio Depangher (342 preferenc), Ivo Širca (296), Boris Iskra !“50), Gian Paolo Sardagna (121), Stanislava Mokolè (104), Marino Vocci (69). Prva neizvoljena je Anna Maria Finocchiaro Depangher (41).
PSI: Vittorino Caldi (323), Alfredo Burghcir (194), Igor Tuta (127). Prvi heizvoljen je Walter Ulcigrai (105).
,, SSk; Bojan Brezigar (491), Marinka Terčon Brezigar (109), Martin Luis oreoelj (105). Prva neizvoljena je bila Leonida Gruden (87).
MSI: Norberto Quadracci (38).
PSDI: Gianattilio Certo (70).
LpT; Giuseppe Baici (48).
KD: Rita Contento (255), Sonia Ctrovaz Greblo (225), Giovanni Gobbo (f 14), Claudio Bussani (203), Rita Gardossi Todaro (200). Prvi neizvoljen je 0'1 Gianfranco Bettio (141).
DOLINA
j, KPI; Edvin Švab (867), Robert Ota (245), Stojan Sancin (227), Boris Kocijančič (205), Silvana Mergiani Mondo (205), Germano Švara (183), Boris (172), Dionisio GerRassi (118), Silvano Klabjan (111), Marta Bogateč !96), Aldo Bandi (90).
PSI: Marino Pečenik (197), Franco Crevatin (100), Claudio Coffoli (62)r SSk; Sergij Mahnič (177), Alojz Tul (104), Boris Gombač (111).
. KD: Roberto Drozina (92), Federico Bevilacqua (52), Roberto Raffaele "4 Preferenc).
ZGONIK
NAPREDNA LISTA: Miloš Budin, Tamara Blažina Simoneta, Aleksej Bri-Ivan Colja, Anton Furlan, Josip Guštin, Cvetka Jankovič Obad, Igor '^1’č, Boris Pegan, Srečko Colja, Žarko Šuc
SSk: Zoran Rupel, Srečko Gn den, Srečko Štolfa.
REPENTABOft
NAPREDNA LISTA: Pavel Colja, Sonja Baiss Marucelli, Dominik Bizjak, incenc Bevilacqua, Dušan Guštin, Karlo Gregoretti, Aleks Križman, Zma-Sa Milič Lazar, Aldo Škabar, Ivan Škabar, Alojz Škabar, Egon Škrk.
SSk: Emil Guštin, Edi Guštin, Fran Pisani.
PSI razpolaga sedaj z 12 mandati (e-nako kot prej), kar pomeni, da obstajajo- vse možnosti za potrditev dosedanje upravno-politične napredne izkušnje.
V	Miljah je napredna Lista Frausin obdržala svojo moč in potrdila svetovalce (15 na 30). Tudi tukaj se je okrepila PSI, svetovalca pa so prvič izvolili fašisti. Miljski melonarji pa so potrdili, da so v popolnem razsulu.
Augusto Segherie
Pokrajinski tajnik PSI Seghene je seveda zadovoljen z izidom volitev v okoliških občinah na Tržaškem, saj poudarja, da je socialistična stranka povsod krepko napredovala. V Dolini je tako občutno povečala število svetovalcev in bo tudi naprej sodelovala v sedanji občinski koaliciji, kjer pa se je razmerje sil spremendo v korist socialistov in kar bo treba upoštevati.
V	središču zanimanja je najprej miljska občina, kjer so socialisti nastopali samostojno in kjer vključitev nekaterih bivših socialistov na listo Frausin ni prinesla nobenega rezultata, oziroma je obratno koristila kandidatni listi PSI, ki je podvojila svoje izvoljene predstavnike. Seghene pravi, da bodo morali župan in KPI v miljski občini spremeniti svoj odnos in prenehati z napadi na socialistične predstavnike, da pa je seveda možen razgovor o upravljanju občine, ker je treba na prvo mesto postaviti možnost upravljanja v korist prebivalstva.
Podobne so tudi ugotovitve za de-vinsko-nabrežinsko občino, kjer je PSI povečala število glasov in je dosedanja koalicija ohranila trdno večino, vendar z novim notranjim razmerjem sd in Slovenska skupnost ni dobila zaželenega četrtega svetovalca. V bistvu torej potrjuje pokrajinski tajnik Seghene pripravljenost na razgovore, toda ob istočasnem poudarjanju večje pogajalne moči socialistične stranke.
Ugo Poli
»Kljub koncentričnemu napadu, pod katerim so se znašle uprave okoliških občin, so volitve potrdile možnost, da se v Miljah in v devinsko -nabrežinski občini potrdita levičar-
ski in napredni upravi, čeprav se soočamo z bolj ali manj občutnimi izgubami glasov, ki jih bo treba še oceniti v luči splošnih in krajevnih razlogov, je s političnega vidika pomembno: — da je ostalo števdo svetovalcev miljske Liste Frausin nespremenjeno, da so bile napredne liste in KPI v repentabrski, zgoniški in dolinski občini potrjene in da je KPI tudi v devinsko - nabrežinski občini ostala najmočnejša stranka;
—	da se je Lista za Trst, od devinsko - nabrežinske do mdjske občine razkrojila ;
—	da se je uveljavila PSI, ki je še zlasti v zadnjih tednih zavzela avtonomno stališče za ohranitev naprednih in levih uprav, v katerih je sama že imela odločilno vlogo.
Sedaj je pomembno, da pride čim-prej do soočanja na osnovi programov, ki naj upoštevajo volilne izide, za katere je značilen — z izjemo priliva skrajno-desničarskih glasov — poraz konservativne in sredinsko-de-sničarske logike.«
Zorko Harej
Že prvi pregled volilnih izidov v okoliških občinah na Tržaškem dokazuje, da je SSk ohranila ali povečala svoje glasove, kar pomeni, da se znatno število slovenskih volivcev pripoz-nava v samostojni slovenski stranki in sprejema njen program, katerega izvajanje zahteva značajnost in trdno narodno zavest mimo morebitnih trenutkih koristi. To pride v poštev še posebno v občinah z večinskim volilnim sistemom, kjer moč stranke ne pride do izraza v številu izvoljenih predstavnikov glede na prejeto število glasov. Tako ima SSk v Zgoniku in na Repentabru tri izvoljene svetovalce, po proporčnem sistemu pa bi ji pripadalo dosti več. Poleg tega pm sebne preference posameznim kandidatom ne pridejo v poštev kot glas listi. Zato število glasov listi kot taki ne odraža dejanskega števila volivcev, ki so ji s preferencami zaupali svoj glas, V obeh občinah s proporčnim volilnim sistemom, to je v Dolini in Devinu - Nabrežini je SSk trdno ohranila po tri svetovalce. Poudariti je treba. da je SSk v devinsko-nabrežinski občini znatno povečala svoje glasove in se približala četrtemu mandatu.
Izidi upravnih volitev v okoliških občinah
Objavljamo volilne izide po posa-v^h voliščih in v absolutnih Štefkah, v oklepaju pa navajamo po-atke s prejšnjih občinskih volitev 4 “ne 8. in 9. junija 1980.
dolina
Volišče
št. 1 (Dolina): KPI 142
fum '-	1 tizouna; :
U48) • MSI g . LpT 5	. psDI
, G2) ; SSk 59 (70); PLI 2 (1); PRI W; KD 25 (25); PSI 32 (44). fJ')hšče št. 2 (Dolina): KPI 306 WM0) ; MSI 5 (-) ; LpT 3 (-) ; PSDI )20) ; SSk 59 (79); PLI 2 (6); PRI KD 68 (67); PSI 89 (86). fJMlšče št. 3 (Boljunec): KPI 108 g ,01 MSI 3 (—) ; LpT 4 (-) ; PSDI 2 G2); SSk 32 (25); PLI 0 (5); PRI i6V KD 43 (40); PSI 40 (46). Vohšče št. 4 (Boršt): KPI 218 (245) Ji,1 2 (—) ; LpT 8 (—) ; PSDI 10 (7) pp 84 (81); PLI 0 (5); PRI 2 (—) ^ 2 (—); KD 34 (28); PSI 51 (48) f2',°nšče št. 5 (Ricmanje): KPI 247 ig , - MSI 3 (-); LpT 6 (-); PSDI D G2) ; SSk 51 (48); PLI 1 (4); PRI W); KD 66 (61); PSI 56 (44). Dnm če št- 6 (Domjo) : KPI 189 MSI 20 (-); LpT 20 (-);
nm 27 (3°); SSk 28 (32); PLI 1 74 ÀPRI 11 (9); KD 139 (121); PSI 16 (49).
Volile št. 7 (Pesek): KPI 48 (59); (51 c14	! LpT 1 (-) ; PSDI 3
f L SSk 63 (47) ; PLI 0 (—); PRI 2 V:,..KD 29 (IV); PSI 22 (14). (?imIsće št- 8 (Mačkolje): KPI 206 13 7).: M81 9 (-); LpT 1 (-); PSDI Pp u3); SSk 126 (123); PLI 2 (—);
W 5 (D; KD 29 (33); PSI 47 (36). nfi.0'lsče št. 9 (Domjo): KPI 143 PSnV MSI 12 -(-); LpT 35 (-); (2m	29 (40p ssk 9 (13); PLI 2
89 (76)JRI 9 (12): KD 116 (133): PSI (poišče št. 10 (Boljunec): KPI 254 8 MSI 5 (-); LpT 9 (-); PSDI ^(1; SSk 62 (56); PLI 0 (4); PRI
V6,-’- KD 40 (37); PSI 83 (71). (Ikon e št- H (Domjo): KPI 165 >i2); MSI 10 (-); LpT 11 (-); 11 (19); SSk 27 (35); PLI
PSDI
O); ]
(42).
(7): PRI 8 (4);°KD 75 (78); PSI
^evin - Nabrežina
KPr *L 1 (Nabrežina - Center): Psr Ì29 (144) ; PSDI 7 (3) ; MSI 1 (3) ; 03 (41); SSk 117 (113); LpT 5
(6) ; PLI 0 (0) ; PRI 5 (0) ; KD 29 (24) ; PNP 3 (—).
Volišče št. 2 (Nabrežina - Postaja): KPI 76 (96); PSDI 14 (8); MSI 19 (19); PSI 77 (60); SSk 43 (31); LpT 10 (21); PLI 3 (0); PRI 5 (3); KD 37 (35); PNP 1 (—).
Volišče št. 3 (Nabrežina - Kamnolomi): KPI 103 (112); PSDI 22 (25); MSI 24 (15); PSI 56 (37); SSk 4i (30); LpT 15 (20); PLI 3 (3); PRI 8 (6); KD 48 (47); PNP 4 (—).
VoUšče št, 4 (Sesljan) ; KPI 145 (170); PSDI 31 (21); MSI 53 (20); PSI 119 (65); SSk 64 (49); LpT 46 (89); PLI 8 (4); PRI 20 (5); KD 126 (101); PNP 7 (—).
Volišče št. 5 (Devin); KPI 56 (58); PSDI 17 (9); MSI 37 (20); PSI 39 (23); SSk 41 (47); LpT 10 (49); PLI 23 (6); PRI 27 (10); KD 83 (99); PNP 1 (—).
Volišče št. 6 (Mavhinje, Cerovlje) : KPI 79 (117); PSDI 8 (9); MSI 1 (2); PSI 22 (14); SSk 106 (90); LpT 5 (8); PLI 1 (1); PRI 2 (2); KD 19 (21); PNP 2 (—).
Volišče št. 7 (šempolaj, Praprot, Prečnik, Trnovca): KPI 201 (231); PSDI 16 (11); MSI 3 (6); PSI 33 (31); SSk 129 (82); LpT 8 (6); PLI 2 (1); PRI 6 (3); KD 8 (8); PNP 4 (—).
Volišče št. 8 (Nabrežina - Križ, Slivno): KPI 153 (160); PSDI 9 (12); MSI 16 (15); PSI 58 (50); SSk 142 (106); LpT 6 (23); PLI 3 (2); PRI 24 (6); KD 32 (37); PNP 1 (—)-Volišče št. 9 (Medja vas, Štivan, Ribiško naselje) : KPI 140 (161) ; PSDI 15 (11); MSI 27 (17); PSI 63 (40); SSk 59 (40); LpT 28 (50); PLI 1 (1); PRI 6 (9); KD 236 (244); PNP 10 (—).
Volišče št. 10 (Sesljan): KPI 109 (92); PSDI 33 (32); MSI 42 (29); PSI 95 (60); SSk 56 (50); LpT 45 (104); PLI 17 (9); PRI 22 (17); KD 143 (132);
PNP 17 (—).
VoUšče št. 11 (Naselje S. Mauro): KPI 42 (42); PSDI 17 (24); MSI 23 (18); PSI 33 (27); SSk 4 (5); LpT 22 (80)- PLI 9 (8); PRI 16 (6); KD 183 (210); PNP 2 (—).
Volišče št. 12 (Naselje S. Mauro):
51 (51); PSDI 30 (23); MSI 35 ■ PSI 59 (38); SSk 5 (1); LpT 32 : PLI 11 (3); PRI 16 (6); KD (230); PNP 6 (—). dišče št. 13 (Nabrežina - Kamno-i): KPI 95 (124); PSDI 26 (9); 35 (24); PSI 96 (66); SSk 52 (38); 17 (41); PLI 3 (4); PRI 26 (15); 66 (91); PNP 4 (—).
VoUšče št. 14 (Devin) : KPI 77 (80) ; PSDI 27 (18); MSI 39 (34); PSI 32 (25); SSk 56 (43); LpT 24 (80); PLI 30 (11); PRI 57 (14); KD 112 (107); PNP 7 (—).
e
Voi. št. 1 (Milje center): Lista Frausin 186 (197), MIT 2 (—), MSI 11 (11), LpM 43 (112), PSDI 10 (10), PRI 17 (12), PSI 34 (38), PLI 1 (—), KD 117 (107).
Vol. št. 2 (Milje center) : Lista Frausin 148 (154), MIT 6 (—), MSI 10 (8), LpM 50 (103), PSDI 13 (10), PRI 13 (16), PSI 23 (15), PLI 1 (—), KD 129 U06). _
Vol. št. 3 (Milje center): Lista Frausin 246 (235), MIT 10 (—), MSI 18 (10), LpM 54 (147), PSDI 18 (21), PRI 43 (43), PSI 51 (30), PLI 4 (-), KD 152 (105).
Vol. št. 4 (Milje center): Lista Frausin 316 (318), MIT 10 (—), MSI 18 (10), LpM 61 (138), PSDI 34 (38), PRI 47 (31), PSI 71 (42), PLI 6 (—), KD 171 (142).
Vol. št. 5 (Milje center) : Lista Frausin 194 (205), MIT 7 (—)', MSI 9 (4), LpM 37 (64), PSDI 22 (16), PRI 8 (7), PSI 37 (21), PLI 2 (—), KD 96 (89).
Vol. št. 6 (Milje center) : Lista Frausin	180	(189),	MIT	9	(—),	MSI	15
(10)	, LpM 32 (98), PSDI 22 (15), PRI 15 (16), PSI 59 (40), PLI 8 (—), KD 127 (118).
Vol. št. 7 (Milje center) : Lista Frausin	262	(280),	MIT	6	(—),	MSI	12
(6),	LpM 25 (81), PSDI 18 (13), PRI
15 (9), PSI 38 (36). PLI 2 (—), KD 139 (136).
Vol. št. 8 (Milje center) : Lista Frausin	183	(167),	MIT	6	(—),	MSI	13
(11)	, LpM 31 (99), PSDI 12 (12), PRI 18 (15), PSI 28 (29), PLI 5 (—), KD 241 (202).
vol. st. 9 (Milje center): Lista Fr sin 225 (236), MIT 9 (—), MSI (10), LpM 35 (101), PSDI 10 (1 PRI 21 (18), PSI 48 (33), PLI (—), KD 145 (117).
Vol. št. 10 (Korošci): Lista Frau 354 (403), MIT 12 (—), MSI 9 ( LpM 34 (73), PSDI 5 (10), PRI (9), PSI 37 (43), PLI 6 (-), ] 47 (51).
Vol. št. 11 (Zindis) : Lista Frau 328 (382), MIT 13 (-), MSI 11 (
LpM 13 (44), PSDI 17 (17), PRI 5 (4), PSI 31 (28), PLI 1 (—), KD 77 (63).
Vol. št. 12 (Čampore): Lista Frausin 315 (312), MIT 8 (—), MSI 28 (19), LpM 63 (131), PSDI 16 (19), PRI 24 (20), PSI 58 (38), PLI 10 (—), KD 155 (136). _
Vol. št. 13 (Čampore): Lista Frausin 320 (357), MIT 21 (—), MSI 18 (13), LpM 53 (85). PSDI 9 (21), PRI 16 (12), PSI 45 (26), PLI 5 (—), KD 140 (78).
Vol. št. 15 (zavije): Lista Frausin 205 (199). MIT 12 (—), MSI 22 (15), LpM 72 (116), PSDI 20 (22), PRI 16 (13), PSI 34 (31), PLI 2 (-), KD 135 (116).
Vol. št. 15 (Žavlje): Lista Frausin 323 (230), MIT 15 (—), MSI 16 (11), LpM 44 (61). PSDI 21 (21), PRI 13 (9), PSI 45 (26), PLI 5 (—), KD 132 (122).
Vol. št. 16 (žavlje): Lista Frausin
183	(236), MIT 10 (—), MSI 12 (16), LpM 39 (116), PSDI 7 (29), PRI 7 (7), PSI 38 (26), PLI 5 (—), KD 88 (92).
Vol. št. 17 (žavlje) : Lista Frausin 264 (219), MIT 6 (—), MSI 40 (21), LpM 29 (63), PSDI 18 (17), PRI 7 (3), PSI 28 (31), PLI 2 (—), KD 128 (97).
Vol. št. 18 (Milje center): Lista Frausin 225 (243), MIT 12 (—), MSI 26 (9), LpM 82 (139), PSDI 18 (24), PRI 18 (33), PSI 57 (39), PLI 8 (-), KD 125 (119).
Vol. št. 19 (Milje center): Lista Frausin 292 (154), MIT 8 (—), MSI 14 (5), LpM 42 (41), PSDI 18 (16), PRI 16 (6). PSI 61 (20), PLI 4 (—), KD 120 (86).
Zgonik
Vol. št. 1 (Zgonik): Napredna Usta 301 (271), MSI 23, LpT 22, PSDI 14 (19), SSk 127 (123), PLI 12 (10), KD 63 (48). K tem je treba prišteti še 50 preferenčnih glasov.
Vol. št. 2 (Salež): Napredna Usta 228 (209), MSI 3, LpT 8, PSDI 9 (15), SSk 67 (71), PLI 4 (6), KD 28 (20). K tem je treba dodati še 36 preferenčnih glasov.
Vol. št. 3 (Briščki): Napredna Usta
184	(169), MSI 40, LpT 30, PSDI 29 (26), SSk 42 (42), PLI 6 (27), KD 72 (79). K tem je treba dodati 50 preferenčnih glasov.
Sestanek Združenja Union
Združenje Union sklicuje danes sestanek s predstavniki vseh demokratičnih organizacij in društev, ki delujejo na območju Sv. Ivana, Lonjer-ja in Katinare.
Srečanje ima namen, da skupaj pregledamo in ocenimo razne oblike sodelovanja in izkušnje na področju združevanja, ki smo jih včasih s težavami a vendarle dosegli, so pa večkrat dale lepe uspehe. Izkazuje se namreč potreba po nadaljnjem izvajanju kulture srečevanja in sožitja med Slovenci in Italijani.
Mnogo prezgodaj nas je za-1	pustil naš dragi
Boris Kralj
Pogreb bo jutri, 15. t.m., ob 17.30 iz hiše žalosti v Trebčah štev. 34.
Žalostno vest sporočajo: mama Danica, oče Marčelo, sestra Sonja, stric Edi, nona Justina, nonota Alojz in E-mil ter drugo sorodstvo.
Trebče, Pliskovica, 14. maja 1985
Ob težki izgubi dragega Borisa izrekajo globoko sožalje sestri Sonji in družini profesorji in dijaki 2. B razreda srednje šole S. Kosovel - Opčine.
Družina Bogateč izreka globoko sožalje družini Kralj ob izgubi Borisa.
Godba na pihala Vesna - Križ izreka družini in trebenski godbi »Viktor Parma« iskreno sožalje ob izgubi Borisa Kralja.
Ob težki in prerani izgubi dragega Borisa Kralja izrekajo staršem in svojcem iskreno sožalje
njegovi prijatelji
Ob izgubi Borisa izreka Kriški mladinski krožek iskreno sožalje družini in mladim iz Trebč.
Delovni kolektiv IRET izreka najgloblje sožalje Ediju Kralju ob izgubi dragega nečaka Borisa.
Ob prerani izgubi dragega Borisa Kralja izreka iskreno sožalje družini športno združenje Gaja.
ŠD Zarja izreka družini Kralj globoko sožalje ob izgubi sina Borisa.
Učenci, učno in neučno osebje ter združenje staršev osnovne šole P. Trubar v Bazovici izrekajo učiteljici in kolegici Andreini Ota-Grgič iskreno sožalje ob smrti babice Rozalije Maver por. Ota.
ŠD Breg izreka iskreno sožalje svojemu bivšemu predsedniku Dragu Oti ob izgubi drage mame.
Gasilsko društvo Breg izreka iskreno sožalje Robertu Oti ob izgubi drage none.
Ob težki izgubi žene Rozalije Ota izreka Kmečka zveza občuteno sožalje bivšemu dolgoletnemu odborniku Josipu Oti in družini.
Zadruga Dolga krona izreka občuteno sožalje svojim članom Drago-tu, Mariotu in Robertu Oti ob smrti matere in none Rozalije Ota.
Graški umetniki v gosteh v tržaški palači Costanzi
Od sobote, 11. t.m., so v gosteh graški umetniki. Pravzaprav gre za vrnitev obiska ali točneje za vrnitev razstave, ki jo je pred časom Avtonomni deželni sindikat slikarjev, kiparjev in grafikov iz dežele Furlanije - Julijske krajine priredil v Gradcu. Tokrat torej Gradčani o-bisk vračajo, vendar bi ne mogli reči, da vračajo obisk izključno Gradčani, kajti med 27 mojstri, ki so prinesli, oziroma poslali na ogled skupno 75 del, je kar lepo število, mojstrov, ki se pač v graško likovno skupnost vključujejo, vendar so po mestu ali po kraju bivanja in uveljavljanja tudi daleč od Gradca, da ne govorimo glede tega o izjemnem primeru, ko so Gradčani vključili v svojo »srenjo« tudi znanega slovenskega mojstra Jožeta Ciuho, ki je sicer po rodu iz Trbovelj, živi in u-stvarja pa v Ljubljani. Toda »radi me vključujejo med svoje, ker me visoko cenijo«, kot nam je rekel sam mojster. Sicer pa niti Valentin Oman ni Gradčan in Štajerc nasploh, pač pa je naš rojak iz okolice Beljaka, torej Korošec.
Vendar je vse takšno razmišljanje o poreklu posameznikov in selekcioniranje po deželah odveč. Tu so in uradno predstavljajo moderno ali bolje povedano sodobno graško likovno ustvarjalnost in to v vseh njenih izraznostih, začenši s plastiko ali kiparstvom, pa preko akvarelov, olj in vse do risb in grafik ter stenskih preprog.
Sicer nekoliko čudno zveni, vendar Gradčani ves ta svoj likovni potencial, ali bolje vse to zelo heterogeno likovno izraznost in govorico sprav-
ljajo pod isti, skupen klobuk, pod o-znako »graška secesija«, ki pa da nima nobene zveze s staro secesijo, a se je v avstrijskem mestu zakoreninila že tam daleč v začetku tridesetih let.
Sicer pa velja dodati še to: med sedanjimi graškimi gosti, ki so svoja dela razstavili v soboto v dvorani Pa--lače Costanzi, so tu tudi že omenjena Ciuha in Oman ter še Giselbert Boke, ki so v gosteh na Gradu sv. Justa že mesec dni in več in sicer v oddelku Bastione fiorito, kjer gre že proti koncu velika razstava stenskih preprog mojstrov treh mejnih dežel in sicer Koroške, Slovenije ter Furlanije - Julijske krajine.
Kar zadeva tehniko sedanje razstave v Palači Costanzi, smo že rekli, da obsega prav ali skoraj vse tehnike, prav tako tudi se vrstijo tudi najrazličnejši slogi, pa čeprav pod kapo nekakšne secesije, ki pa nima zveze ne s staro, kot tudi ne z morebiti novo secesijo. Toda negle-de na ta razmišljanja o kaki secesiji je različnost v njihovi govorici popolnoma razumljiva, celo nujno logična, saj so med razstavljalci mojstri, ki se bližajo 80. letu starosti kot na primer Friedrich Adnaz ali zakonca Felice, ki sta oba krepko čez 70. leto, vtem ko je Cristof Os wald star komaj 30 let, saj se je rodil 1955. Sicer pa je večina gostov srednjih zrelih in po svojem strokovnem razvoju prav tako v zreli fazi, v kolikor umetnik sploh kdaj meni, da je svojo razvojno pot zares zaključil kot dokončno zrelo.
(Fre)
Tržaški oktet za sklad M. Čuka
V četrtek zvečer je imel Tržaški oktet koncert v cerkvi sv. Marije Magdalene v Bazovici. Izkupiček koncerta je bil namenjen za sklad Mitje Čuka
Klavirski večer gojencev GM
Gojenci Glasbene matice so v petek pripravili klavirski večer v spomin na preminula profesorja Erminija Ambrozeta in Jožico Lasič
SLOVENSKO ■STALNO^. GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom
GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ
NOVE GORICE
Michael Frayn
HRUP ZA ODROM
(NOISES OFF)
(Komedija)
Režija BORIS KOBAL
v soboto, 18. maja, ob 20.30 ABONMA RED B in F (prva in druga sobota po premieri) v nedeljo, 19. maja, ob 16. uri ABONMA RED C in G (prva in druga nedelja po premieri) v sredo, 22. maja, ob 16. uri ABONMA 'RED H in I (mlad.) v četrtek, 23. maja, ob 20.30 ABONMA RED D in E (mladinski v sredo in četrtek) v petek, 24. maja, ob 20.30' ABONMA RED A (premierski)
^,MSK0
GLEDALIŠČE ...Z* V TRSTU
OB 40-LETNICI OSVOBODITVE
*
MITING
Zamisel in izbor:
MIROSLAV KOŠUTA Režija:	JOŽE BABIČ
DOM A. SIRK V KRIŽU DANES, 14. maja, ob 20.30 ZA ABONMA IN IZVEN
A. T. Linhart
TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI
komedija v dveh delih (5 slikah) KULTURNI DOM
DANES, 14. maja, ob 10. uri
gledališča
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
V	TRSTU
Andersen - Košuta »Snežna kraljica« - pravljica - jutri, 15. t.m., ob 10. uri v Križu (osnovna šola).
VERDI
V	petek, ob 20.30 (red A) otvoritev spomladanske operne sezone. Dirigent D. Renzetti, violončelist A. Meneses. Na sporedu Schumann*/e, Respihgije-ve in Straussove skladbe.
Pri blagajni gledališča (tel. 631-948) je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev za »Spomladansko operno sezono 1985«.
ROSSETTI
Danes ob 20.30 v abonmaju: odrezek št. 10 Teatro Stabile iz Genove bo predstavil Ibsenovo d Io »Rosmers-holm«. Režija: Marco Sciaccalupa. Prodaja vstopnic pri glavni blagajni.
CANKARJEV DOM - LJUBLJANA
Velika dvorana
V	petek, 17. maja, ob 20. uri: Elizabeth Wiener, Francija.
V	ponedeljek, 27. maja, ob 20. uri: Léonard Pennario, klavirski recital -ZDA.
Srednja dvorana
Danes, 14. t.m., ob 19.30 »Naši dosežki 85« - Revija oktetov ljubljanskega pevskega združenja.
V	petek, 17. maja, ob 19.30 — »Taxi na stran« — režija Frank Ripploh; ob 22. uri — »Tox in prijatelji« — režija R. W. Fassbinder.
Okrogla dvorana
Jutri, 15. t.m., ob 20. uri: Kontra-basovski recital.
Mala dvorana
V	četrtek, 16. t.m., ob 18. uri »Paso doble«, režija Lothar Lambert; ob 20. uri »Ljubezen kot vsaka druga«, režija Stempel Ripkens.
I. preddverje
Do 17. t.m. odprta razstava Bojana STUPICE - gledališki in filmski ustvarjalec.
razstave
V	TK galeriji. Ulica sv. Frančiška, razstavljajo svoja dela tri umetnice: Patrizia Devidè, Jasna Merku in Magda Tavčar.
V	Občinski galeriji na Trgu Unità bo danes, 14. maja, ob 18. uri otvorit«' razstave slikarja BORISA ŽULJANA.
V	Peterlinovi dvorani je do 25. maja odprta razstava Antona Flega iz Kopra. Razstavlja kipe, keramiko in slike. Ogled ob delavnikih od 18. do 20. ure.
SKD Tabor - Opčine - Prosvetni dom,
danes, 14. t.m., ob 20.30 odprtje samostojne razstave JASNE MERKU’. U-vodna beseda Aldo Castelpietra in Franko Vecchiet. Na večeru sodelujejo: kabaretna skupina: Baron De Vet-tak, Beimondo, Sčen, Česnik, Miran’ Košuta in Marko Feri. Vabljeni!
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA	ZALOŽBA DRAVA
vas vljudno vabita na predstavitev nove prozne knjige
Florjana Lipuša JALOV PELIN
Za tržaško občinstvo bo to prva priložnost, da se sreča s slovenskim pisateljem, ki s svojim intenzivnim ustvarjanjem (in ob prevajalsko - prijateljskem sodelovanju s Petrom Handkejem) odmeva in se uveljavlja tudi v mednarodnem okviru.
Pisatelja in njegovo delo bo predstavil Peter Wieser, iz nove proze pa bo bral Vladimir Jurc.
Prav gotovo ne boste zamudili dragocenega srečanja, ki bo v baru Kulturnega doma v Trstu, jutri, 15. maja, ob 18.30.
kino
Ariston 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Micki e Maude«. Režija B. Edwards. Dud-ley Moore.
Eden 15.30 — 22.10 »II puledro... capriccio di Paola«. Prepovedan mladini ped 18. letom.
Fenice 18.00 — 22.15 »China blue«. K. Turner. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Excelsior 18.00 — 22.15 »Witness« (Il testimone). H. Ford.
Nazionale Dvorana št. 1 16.00—22.00 »A-madeus«. Za vsakogar.
Dvorana št. 2 16.00 '— 22.00 »Vacanze a Saint Tropez«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »La febbre del sesso«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Mignon 16.30 — 22.15 »Je vous salue Marie - H libro dl Maria«. Režija: Jean Lue Godard. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 — 22.15 »II ritorno dei morti viventi«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 — 22.00 »Un piedipiatti a Beverly Hills«. Eddie Murphy.
Capitol 16.30 - 21.45 »Urla del silenzio«.
Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »L’innocenza impudica di Nadia«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Lumiere 16.30 — 22.00 »The rocky horror picture show«.
Alcione 16.00 — 22.00 »Indiana Jones e il tempio maledetto«. H. Fofd, K. Alien.
Radio 15.30 — 21.30 »Jojami«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
razna obvestila
Prireditve in aporočila kulturnih društev in organizacij
Ob 40-letnici osvoboditve v Ljudskri® domu v Trebčah. V četrtek, 16. Fa' ja, ob 20.30 otvoritev fotografske raf' stave o taboriščih s predvajanjem m' ma. sodeluje godba V. Parma.
Društvo Ekonomist priredi ogled i0' spodarskih objektov v Beneški SloV®" niji 18. maja 1985. Odhod ob 9. uri z osebnimi avtomobili z Oberdanovejp trga, oz. ob 9.30 izpred postaje AGIP' Devin.
KD J. Rapotec - Prebeneg in K‘ Primorsko - Mačkolje vabita na SKUPNO PROSLAVO 40-LETNICE OSVOBODITVE v soboto, 18. maja. Zbiral1' šče ob 17.30 pred srenjsko hišo v Mač koljah. Spored: poklon padlim pri spomeniku v Mačkoljah in kulturni spored v borovem gozdiču. Nastopajo P1' halni orkester Breg, otroška skupi®3 KD J. Rapotec, mešani pevski zbor Primorsko, »Partizanski miting« v režiji Sergeja Verča s pomočjo NadJe Kriščak in z nastopom članov obeh društev. Nato pohod do Prebenega, kjer bo poklon padlim pri spomeniku >® družabnost ob kresu. Ob slabem vremenu bo kulturni program v gledah" šču F. Prešeren v Boljuncu ob 21. url
izleti
KRUT prireja v sredo, 22. maja, entr dnevni izlet v Kanalsko dolino in Rezijo. Kosilo v Domu Mangart. Vpisovanje in informacije na sedežu krožka v Ul. Montecchi 6/IV do 15. 5. 85 od 9. do 12. ure ali po telefonu h® št. 795-136.
Slovenski raziskovalni inštitut in Sindikat slovenske šole prirejata posvet o PREDŠOLSKI VZGOJI NA DVOJEZIČNEM OBMOČJU ITALIJE v četrtek, 16. t.m., ob 15. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4.
Mladinski mešani zbor Glasbene matice obvešča, da bo vaja danes, 14. t.m., ob 19.30 na Glasbeni matici.
Glasbena matica vabi na nastop, ki bo danes, 14. t.m., ob 18. uri v Gallusovi dvorani, Ul. R. Manna 29.
mali oglasi
PRODAM 2 leti staro jadralno desko mares z dvema jadrama. Tel. 229-349 v popoldanskih urah.
JAWA motor, letnik ’79 prodam po u-godni ceni. Tel. 040/228-932.
DAF 33 in FORD CAPRI 1500 prodam cele ali po kosih. Jugoslovanskim kupcem nudim vso tehnično pomoč pri demontaži. Tel. 040/228-932.
STAJICO (boks) za otroka, prenosni koš in otroški sedež za avto prodam po ugodni efeni. Tel. 0481/32850.
PRODAM avto prinz L 4 v dobrem stanju. Tel. 225-540 od 12. do 15. ure.
PRODAM motor kawasaki GPZ 900 R. Tel. 040/415797.
PRODAM mlade kozliče. Jordan Devetak, Poljane.
PRI COLJETEVIH pod Javo v Sama-torci je odprta osmica.
PRODAM žensko kolo znamke legnano iz leta 1984, malo rabljeno, modre barve, s koškom ter ostalimi pritiklinam. Tel. 0481/33156.
IŠČEMO rabljeno mizo za namizni tenis. Tel. 228-382 v večernih urah.
PRODAM vespo 150 v dobrem stanju. Tel. 228-382 v večernih urah.
DRUŽABNO IN POCENI POTOVANJE v Anglijo (z avtobusom) od 15. do 31. julija, če te zanima, dobiš podrobne informacije po telefonu 0481/ 83495 ob delavnikih od 18. do 20. ure.
REDITELJE za društveni sedež v Ses-Ijanu išče jadralni klub od junija do septembra v tedenskih presledkih. Tel. 213-957 v poslovnih urah.
PRODAM stanovanje v Boljuncu, 87 kv. m s kletjo in parkirnim prostorom. Tel. 040/228390.
IŠČEM hišo/stanovanje v najem. Tel. 040/418238 v večernih urah.
darovi in prispevki
V	spomin na Celestino Kante in Marijo Štoko por. čuk darujeta Vojka in Ivan Ukmar 20.000 lir za VZPLANPI sekcija Prosek.
Ob 40-letnici osvoboditve darujeta Gracijela in Mario čemjava 20.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Gabrovca.
V	spomin na Anico Punat darujeta Cveto in Elda Ukmar 20.000 lir za MPZ V. Mirk.
V	spomin na Oskarja Daneua daruje Pepi Daneu 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kon-tovelu in 10.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
Popravek: Učenci 3. c razreda srednje šole S. Kosovel z Opčin in ne Rozeta Ozbič darujejo 96.000 lir za proslavo 40-letnice obnovitve slovenskih šol.
včeraj-danes
Danes, TOREK, 14. maja BONIFACIJ
Sonde vzide ob 5.35 in zatone ob 20.27 — Dolžina dneva 14.52 — Luna j vzide ob 3.42 in zatone ob 15.01.
Jutri, SREDA, 15. maja ZOFIJA
Vreme včeraj: temperatura zraka 19-" stopinje, zračni tlak 1013,5 mb neustaljen, brezvetrtje, vlaga 69-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,8 stopinje.
RODILI SO SE: Luca Cherubino, Federico Ivone, Andrea Cante, Samuel Tuberoso, Tina Torre, Marco Piche! Odilla Ardizzon.
UMRLI SO: 83-letna Amalia Marchetto vd. Levi, 78-letna Ida Zappi, Izletna Paola Stibilj por. Slobitz, 88-lel' na Maria Valeria Carbonich vd. Dm dine, 91-letni Elio Pettener, 79-letni l3'	!
beio Bonifacio, 77-letna Renata Maldi" ni, 69-letni Bruno Visintin, 68-letni Giuseppe Bartolo, 75-letni Antonio SincO' vich, 82-letni Antonio Zanaboni, 17-let" ni Boris Kralj.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. F-Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Opčine. Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: te*-226-165, Opčine: tel. 211-001. Zgonik: tel-225-596. Nabrežina: tel. 200-121. Seslja®!
menjalnica
13. 5. 1985
Ameriški dolar						1.950."
Kanadski dolar .						1.415."
Švicarski frank .						754."
Danska krona . .						175."
Norveška krona .						217."
švedska krona . .						217."
Holandski fiorini .						561,50
Francoski frank .						206."
Belgijski frank						29."
Funt šterling . .						2.440."
Irski šterling . .						1.980."
Nemška marka .						635."
Avstrijski šiling .						89,50
Portugalski eskudo						10."
Japonski jen . .						7."
Španska pezeta .						10."
Avstralski dolar .						1.150."
Grška drahma . .						14."
Debeli dinar . . Drobni dinar . .						6.75 7.10
®SU®3
BANG® Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. p.A.
TRST - Ul. Id A F.-RLZMG - ČŽ2 61-eldB
Slike, ki niso le spomin
Sokolske razglednice
radiotelevifSEga
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
Prvi kanal
7.30	Volilni rezultati
8.30	Ali American boys - film
11.00	Dnevnik 1 - posebna oddaja
12.00	Dnevnik 1 - kratke vesti 12.05 Pronto. . . Raffaella? - opoldanski program z Raffaello Carrà
13.00	Dnevnik
13.55 Dnevnik 1 - tri minute o. . .
Srje.
Sokolski

. .Brje. Sokolski »nazdar«. Tole razglednico nam je dostavil Boris Možina
ln 3o opremil z izčrpno razlago:	,
Leta 1910 ie bil na Brjah sokolski zlet ob mlinu Kasovlje ob Vipavi. Zleta So se udeležili sokoli iz Gorice, Prvačine, Črnič, Sela na Vipavskem m Ajdovščine. Pri telovadbi in pozneje pri plesu je svirala znamenita godba iz Prvačine W veščim vodstvom kapelmajstra Pepija iz Prvačine, ki smo ga takrat Visoko cenili in je bil daleč izven naše doUne znan m priljubljen možakar. Nastopili so člani, naraščaj in mi deca. Na sliki so člani v krojih. V sredmi je starosta Milan Terpin, mlinar in posestnik v Kasovljah, na njegovi desni Pa načelnik društva Ivan Ličen, Butov od Sv. Martina, takrat odličen telovadec i11 duša telovadnice. Na Brjah smo imeli takrat tudi Bralno^ in pevsko društvo, številen mešani in moška pevski zbor, Ciril-Metodavo društvo, Posojilnico in hranilnico. Vinarsko in sadjarsko društvo, ki je leta 1901 priredilo na Kasovljaii Zq- Kamnje, Brje in Rihemberk veliko razstavo grozdja in sadja. V zase -ku Pečenkovi smo imeli pri Kresirjevih Zadružno klet. In še bi lahko naste-vali. . . že leta 1874 smo imeli na Brjah društvo Sloga, leta 1873 je bila na Bliah že osnovna šola. Po letu 1888 je bila šola nekaj desetletij enorazredmca ?°koli sto učenci, na njej pa je poučeval Anton Možina, nekoč prav tu ucenec. Stenda je sedaj štirirazrednica s 14 učenci.
, In ker smo že pri sokolih, nadaljujmo s to tematiko. Na zdar iz Trsta. D0k°l na društvenem grbu, pod tem Miramar, vse skupaj ovito v trobojnico. Razglednica je potovala leta 1910. Na drugi razglednici vidimo brkatega moža sokolskem kroju in s »cvikerji« na nosu. Na hrbtni strani kartončka je Pa Parola: Kdor Slovan - ta Sokol, sokolski grb in besedilo: Vinko Engelman, stanovitelj in starosta »Sokola« pri Sv. Jakobu v Trstu.
14.05 Pronto, poziv
Raffaella
zadnji
Protesta e comunica-
14.15 Civiltà zione
15.00	Kronike
15.30	Šola in vzgoja
16.00	Risanke
17.00	Dnevnik 1 - kratke vesti
17.05	Pomeridiana
18.05	Clap - clap - aplavzi in glasba
18.50 Italia sera - dogodki in osebnosti	-•
19.35 Almanah in vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Totò a colori - film
22.00	Dnevnik
22.10 Politična tribuna
23.30	Dnevnik - vremenske razmere 23.40 Aspetti della vita del Nord
Europa - vzgojna oddaja
Drugi kanal
10.00	Dnevnik - volilni rezultati
13.00	Dnevnik 2 - ob 13. uri
v„ 'D1-J « razglednica je iz leta uno, izuan pa ™ jo ob tretjem slovenskem ^sokolskem zletu v Ljubljani. Kar je pritegnilo naso IX,z0™°^Jseri jc prvih ^gosk-hO' Ivan Vavpotič. Vavpotič je med drugim avtor znamemte senje P__;
13.45	Capitol - T serija
14.30	Dnevnik 2 - posebna oddaja o volitvah
14.40	- 17.00 Tandem - aktualnosti in igre
15.30	Dnevnik - posebna oddaja o volitvah
17.00	Fratelli Karamazov - nadaljevanka
17.30	Dnevnik - volitve
17.40	Iz parlamenta
17.45	Vediamoci sul due
18.30	Dnevnik 2 - kratke vesti
18.40	Cuore e batticuore - TV film
19.45	Dnevnik 2 20.20 Športna poročila
20.30	Per la pelle di un poliziotto • film
22.25 Dnevnik 2 - večerne vesti 22.35 Srečanje s kinematografijo
22.45	Quelli della notte - Renzo Arbore in Ugo Porcelli
0.15 Dnevnik 2 - zadnje vesti
Tretji kanal
11.45	- 13.00 Televideo
14.00	- 1.00 Dnevnik - posebno o volitvah
med oddajo:
Discoinvemo - 1. in 2. del Discoslalom
L’orecchiocchio - glasbena od-daja
Gli amori di Carmen - film
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
Ljubljana
8.55, 10.35, 16.20 TV v šoli
17.30	Poročila
17.35 Naša pesem - Maribor ’84
18.05	Miti in legende - nanizanka
18.25	Gorenjski obzornik 18.40 Periskop.
19.10 Risanka
19.26	Zrno do zrna
19.30	Dnevnik
20.05	Gostilna drama
21.25 Integrali 22.45 Dnevnik
17.00	Risanke 17.30 Lov na lisice 17.55 TV novice
18.00	Odbojka - rubrika
19.00	Odprta meja
dokumentarec
pri Srebrni lisici -
otroška oddaja
notranjepolitična
Zagreb
16.30	Videostrani 16.40 TV v šoli
17.30	Poročila
17.35	TV koledar
17.45	Mi in TV
18.15	Knjige in misli
18.45	Želeli ste, poglejte
19.30	Dnevnik
20.00	Svet in oddaja
20.45. Žrebanje lota
20.55 Rimsko zlato - italijanski film
22.35	Dnevnik
Koper
14.15	TV novice
14.20 Za oko in uho - glasbena oddaja
15.00	Mladi dr. Freud
16.00	Zgodbe o ptičih
16.35	Risanke
2. del TV film
Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednji prispevki :
TRST — Pregled volilnih izidov TRST — Tečaj keramike za prizadete otroke
TRST — Razcvet telovadbe tipa »Bo-dv building«
ŠPORT
TRST — Mladinske igre: odbojka Slomšek - Zois TRST — Revija najmlajših REPEN — Nogomet Kras - Primorec TRST — Košarka Jadran - Stefane! GORICA — Pokal prijateljsvta ŠTANDREŽ — Odbojka Olimpija -Mai ano
FOGLIANO — Nogomet Fogliano -Mladost
19.30	TVD stičišče
19.50 Po sledovih prednikov - arheološka rubrika
20.25 Apokalipsa živali - 3. del
21.30	Aktualna oddaja: sede ali stoje 22 OO TVD vse danes
22.10 Lisica z zlatim uhanom - TV film
23.05 Zdravnik in pacient - medicinska oddaja
RADIO
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 -
9.00	Dobro jutro po naše: Narodnozabavna glasba, 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah: Med Brdi in Jadranom; 9.00 -
13.00	Dopoldanski program: Glasbeni mozaik; 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka; 11.40 Glasbeni potpuri; 12.00 Sestanek ob 12. uri: Filmskemu ustvarjanju naproti; 12.30 Glasbeni potpuri; 13.20 Glasba po željah; 14.10 - 17.00 Radijsko popoldne: Povejmo v živo; 15.00 Mladi mladim; 16.00 Raziskovalno delo: Dolina '84; 16.30 Glasbeni listi; 17.10 -
19.00	Zadnji sklop: Mi in glasba; 18.00 Veliki dramatiki v radijskem mediju; 18.45 Glasbena priloga.
RADIO OPČINE
oddaja na naslednjih frekvencah: 99,100, 90,600, 98,800 MHz.
9.00 - 10.30 Narodnozabavna glasba -naprej non stop glasba.
RADIO KOPER (Slovenski program)
13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Vreme - prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 II. Jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev Danes na valu Radia Koper; 13.40 Iz jugoslovanske zakladnice narodne glasbe; 14.40 Zanimivost; Pesem tedna; 15.00 Croatia-za varnejši jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.35 Glasbeni umetniki: Jannis Xenaxis Na zagrebškem bienalu; 18.00 Sotočjč; 19.00 Zaključek.
RADIO KOPER (Italijanski program)
7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Kadijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.30 Radijski koledar;
7.00	Dober dan; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Popevka tedna; 10.10 Šola, otroštvo in vzgoja; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 17.00 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 15.00 »Lumie di Sicilia« - Luigi Pirandello; 18.00 Glasbena oddaja; 18.32 Robert Schumann: Etude sinfoniche op. 13 per pianoforte;
20.00	Zaključek sporeda.
ZASEBNE POSTAJE
Iketja razglednica je iz leta 1913, izdali pa so >ljani. K
«M» nanfe,	SSSmSSS. -***.
“veriga^ st™i, razglednice, ki Je potovala takoj ^	(K^gtednìce
ì, .	m žiga tako ljubljanske kot tržaške vojask
zbirke Filipa Fischerja).
CANALE 5
8.30	Quella casa nella prateria -TV film
9.30	Gli ultimi giorni di uno scapolo - filmska komedija
11.30	Tuttinfamiglia - kviz 12.10 Bis - nagradna igra
12.45	II pranzo è ‘servito - vodi Corrado
13.25	Sentieri - nadaljevanka
14.25	General hospital - TV film
15.25	Una vita da vivere - nadaljevanka
16.30	Divji svet živali
17.00	Due onesti fuorilegge - TV film
18.00	II mio amico Ricky - TV film
18.30	Help - glasbena igra
19.00	I Jefferson - TV film
19.30	Zig-Zag - kviz
20.30	Dallas - TV film
21.30	II prof. dott. Guido Tersilli -primario della Clinica Villa Celeste, convenzionato con la mutua - film
23.30	Première - filmski tednik
23.45	Le cinque schiave - film
RETEQUATTRO
8.30	Vicini troppo vicini - TV film 8.50 Brillante - novela
9.40	All’ombra del grande cedro -.10.30 Alice - TV film
10.50	Mary Tyler Moore - TV film
11.15	Piume e paillettes - novela
12.00	Febbre d’amore - TV film
12.45	Alice - TV film
13.15	Mary Tyler Moore - TV film
13.45	Tre cuori in affitto - TV film
14.15	Brillante - novela
15.10	Superman - risanke
15.30	L’uomo ragno - risanile
16.10	I giorni di Brian - TV film
17.00	All’ombra del grande cedro -
18.00	Febbre d’amore - TV film
18.50	Piume e paillettes - novela 19.25 M’ama non m’ama - igra
20.30	Sabato, domenica e venerdì -filmska komedija
22.40	Tre cuori in affitto - TV film
23.10	Mia moglie si sposa - filmska komedija
ITALIA 1
8.30	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
9.30	II gioco dell’amore - filmska komedija
11.30	Sanford and Son - TV film
12.00	Agenzia Rockford - TV film
13.00	Chips - TV film
14.00	Deejay television
14.30	La famiglia Bradford - TV film
15.30	Sanford and Son - TV film
16.00	Bim bum barn
18.00	L’uomo da sei milioni di dollari - TV film
19.00	Charlie’s angels - TV film
20.00	L’incantevole Creamy - risanke
20.30	A-team - TV film
21.30	Simon & Simon - TV film
22.30	Hardcastle & McCormick - TV film
23.30	Šport
0.50 Calamity Jane - film
TELEPADOVA
14.30	Adolescenza inquieta - TV film
15.00	Luisana mia - TV film
15.30	Lacrime di gioia - TV film
16.00	Risanke - do 19.30
19.30	Cuore selvaggio - TV film
20.00	Marcia nuziale
20.30	Non ti conosco
22.30	Catch
23.30	Star Trek - TV
TV
più
film
film
amore
0.30 Appuntamento col destino film
TRIVENETA
10.15	Ronda di mezzanotte - film
12.15	Risanke 12.55. Horoskop
13.00	Le spie - TV film
14.00	Squadra spedale anticrimine -TV film
14 40 Barnaby coast - TV film
15.30	Dick van Dyke - TV film
16.00	Filmski program
16.30	Risanke
19.30	Odprto za šport
20.15	Filmski program
20.30	La pazienza ha un limite. . noi no - film
22.00	Un tappeto per tutti
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi mi; 11.10 Literarne nagrade; 11.30 Spomini Gina Latilla; 12.03 Via Asiago tenda; 13.20 Karavana; 13.28 Master - glasba dan za dnem; 15.03 Radio 1 za vsakogar; 16.00 II Paginone - Aktualnosti; 17.30 Jazz; 18.10 Fiore di mimosa -glasba; 19.15 Verska oddaja; 19.20 Na naših trgih; 20.00 Francosko gledališče med dvema stoletjema ; 20.40 Anni verdi; 21.30 Poeti red mikrofonom; 23.05 Telefonski poziv.
RADIO 2
7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 13.30, 15.30, 17.30, 19.30 Poročila; .6.00 - 8.00 Jutranja oddaja; 8.05 'Radio 2 predstavlja; 8.45 Radijska priredba - Matilde;
9.10	Discogame; 10.30 Radiodue 3131;
12.10	Deželni program; 12.45 Tanto è un gioco; 15.42 Omnibus; 18.32 Ure ob glasbi; 19.50 Ure ob glasbi - 2. del; 21.00 Jazz; 21.30 Radiodue 3131 - nočni program.
LJUBLJANA
6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00 Poročila; 6.00 Prometne informacije; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Druga jutranja kronika; 7.35 Prometne informacije; 7.50 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo;
8.35	Iz glasbenih šol; Republiško tekmovanje učencev in študentov; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. . .; 11.05 Ali poznate; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Danes smo izbrali ; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Iz naših krajev - Iz naših sporedov; 13.20 Obvestila in zabavna glasba;
13.30	Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 V korak z mladimi;
14.35	Iz mladih grl; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; Obvestila; 15.25 EP; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja in EP; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom Pera Ugrina; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra; Glasbeni intermezzo; 22.00 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v angleščine; 22.25 Iz naših sporedov;
22.30	Slovenski pevci zabavne glasbe; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Mozaik lahke glasbe; 00.05 - 4.30 Nočni program - glasba.
Ni bistvenih sprememb v rezultatih na občini v Gorici Občinska enotnost zmagala v treh slovenskih občinah
Gorica
Trend, ki smo ga opazili v vsej Italiji, je opazen tudi v Gorici, čeprav ne v tolikšni meri kot drugod. Sedanja večina v goriški občini ima isto število mest kot prej, čeprav se je znotraj nje Ife za las spremenilo razmerje sil. Krščanska demokracija je sicer ob malenkostnem padcu glasov obdržala 18 svetovalcev, kar je v Gorici zanjo značilno že dolgo let. Socialisti so nekoliko napredovah, vendar imajo tri svetovalce kot doslej. Precej glasov so izgubili socialdemokrati ter s tem izgubili tudi enega svetovalca, ki so ga pridobili republikanci, Id pa so občutno napredovali. Slovenska skupnost je sicer obdržala dva svetovalca, vendar pa je izgubila precej glasov.
Na levici je KPI izgubila precej glasov in s tem tudi enega svetovalca, ki so ga pridobili zeleni, ki imajo nad tiscč glasov. Na desnici so fašisti sicer pridobili nekaj sto glasov, vendar jim ni uspelo pridobiti četrtega svetovalca. Nazadovali pa so liberalci, ki so obdržali edinega svetovalca. Brez uspeha so o-stali tako upokojenci, kot Furlansko gibanje.
Kar se slovenskih predmestij v goriški občini tiče, je KPI v Štan-drežu nekaj izgubila, pridobih pa sta PSI in SSk. V Pevmi je prav tako KPI izgubila, izgubila je tudi SSk, PSI je rahlo pridobila. V Podgori, kjer sicer že prevladuje italijanski živelj, sta tako KPI, kot SSk izgubili, PSI pa je pridobila glasove. Podatke o volitvah v rajonske svete bomo posredovah jutri. Prav tako podatke o preferenčnih glasovih kandidatom za goriški občinski svet.
Slovenske občine
V	vseh treh slovenskih občinah so tokrat zmagale domače liste občinske enotnosti, to je liste sestavljene iz komunistov, sociahstov ter neodvisnih. V vseh treh občinah bo tokrat Slovenska skupnost v opoziciji. Čisto razumljivo je tretja lista, ki so jo povsod predstavih fašisti, dobila le malenkostno število glasov.
Najbolj zanimiv je seveda rezultat v Števerjanu, kjer je občinska enotnost prvič pridobila občino, Slovenska skupnost pa jo je prav tako prvič izgubila. Ta stranka je štever-jansko občino upravljala vse od leta 1951 do letošnjega leta. Jasno postaja, da je lanski spor znotraj šte-verjanske Slovenske skupnosti prinesel takšne posledice, da je ta stranka izgubila občino. Očitno postaja, da so pristaši prejšnjega župana Stanislava Klanjščka podprh levičarsko listo občinske enotnosti in niso zaupali sedanjemu vodstvu SSk.
V	Doberdobu je lista občinske e-notnosti še bolj utrdila svojo večino. Nekaj glasov je pridobila tudi Slovenska skupnost. Nekoliko drugače pa je bilo v sovodenjski občini, kjer je lista občinske enotnosti sicer obdržala veliko večino, čeprav je izgubila nekaj desetin glasov, medtem
ko je Slovenska skupnost, ki je o-stala v manjšini, občutno napredovala ter pridobila sto glasov.
Podrobni podatki o izidu glasovanja v treh slovenskih občinah so na-
OBČINA GORICA
VOLITVE V OBČINSKI SVET 12.-13. MAJ 1985
slednji (v oklepaju rezultati iz leta														.J.
1980):			js:					_		C				~Q
Števerjan Občinska enotnost 296 (218), Slo-	Volišče	KPI	o a D	PRI	PLI	MSI	PSI	a t/> a.	SSk	o o N	KD	MF	Bele	> O Z
														
venska skupnost 233 (315), MSI 13	1. Ul Cappuccini 10	70	. 15	40	24	58	58	40	14	25	216	2	12	n
(—). Behh glasovnic je bilo 25, ne-	2. UL Mascagni 9	64	4	34	29	47	35	48	33	19	232	3	9	13
veljavnih pa 12. Občinska enotnost	3. Ul. Mascagni 9	49	6	28	23	67	31	38	10	11	238	5	12	16
bo imela 12 svetovalcev, Slovenska	4. Ul. Codelli 16	68	3	52	32	53	33	41	13	17	213	1	6	5
'skupnost pa tri.	5. Ul. Mascagni 9	31	5	44	16	28	22	15	10	5	130	3	4	4
Doberdob	6. Ul. Codelli 16	24	8	45	41	34	20	39	16	10	145	1	9	4
	7. Ul. Leopardi 3	36	3	19	14	19	20	25	12	10	137	1	♦ 10	10
Občinska enotnost 528 (470), Slo-	8. Ul. Leopardi 3	66	6	45	19	44	33	35	-17	23	292	2	27	19
venska skupnost 273 (261), MSI 23	9. Ul. Diaz 22	37	6	37	31	58	45	33	12	15	242	6	8	10
(—). Behh in neveljavnih glasovnic	10. Korzo Verdi 17	39	5	23	29	36	21	26	11	16	170	2	6	13
je bilo 53. Občinska enotnost bo i-	11. Ul. Svevo 7	36	,3	17	6	46	19	31	17	8	131	2	7	9
mela 12 svetovalcev, Slovenska skup-	12. Ul. Svevo 5	42	4	4	2	30	25	13	12	15	100	4	8	8
nost pa tri.	13. Korzo Verdi 17	16	2	8	—	13	8	4	4	6	52	—	5	5
Sovodnje	14. Ul. Cappuccini 10	84	5	37	21	39	53	61	12	24	262	5	16	15
	15. Ul. Cappuccini 10	83	4	40	32	49	58	66	19	33	311	3	13	16
Občinska enotnost 567 (603), Sloven-	16. Ul. Svevo 5	93.	6	31	23	60	28	65	31	21	230	10	7	19
ska skupnost 410 (310), MSI 32 (—).	17. Ul. Diaz 22	52	11	24	17	58	18	30	2	11	173	1	8	12
Behh glasovnic je 56, neveljavnih pa	18. Ul. Virgiho 2	40	7	12	2	39	24	21	11	9	137	1	5	11
45. Občinska enotnost bo imela 12	19. Ul. Virgiho 2	58	7	31	10	32	49	27	13	25	159	2	10	6
svetovalcev. Slovenska skupnost pa	20. Ul. Boschetto 20	64	2	36	15	30	31	39	35	11	141	5	4	8
tri.	21. Ul. Brig. Pavia 47	51	4	37	19	29	41	63	22	21	312	2	8	13
	22. Ul. Gramsci 2	99	-8	16	12	32	36	58	11	17	171	5	13	12
Druge občine	23.	Korzo Verdi 17 24.	Ul. Cappeha 7	55 56	2 4	7 20	2 10	24 53	20 20	18 20	20 22	19 24	69 185	1	2 11	10 16
	25. Korzo Verdi 17	55	4	20	9	24	25	33	16	28	123	4	7	20
V drugih občinah na Goriškem je	26. Trg Medaghe d’oro 2	41	4	16	8	27	17	13	19	9	96	2	5	7
prišlo do spremembe rezultatov, v	27. Trg Medaghe d’oro 2	73	4	22	18	33	35	32	83	28	211	8	11	10
tistih krajih, kjer so volili s pro-	28. Ul. Orzoni 1	70	8	37	17	31	57	37	56	23	255	4	12	14
porčnim sistemom. Pridobile so v	29. Ul. Codelli 16	51	6	42	36	65	37	42	8	24	206	5	7	8
glavnem stranke sedanje vladne ko-	30. Ul. Campagnuzza 23	52	13	34	17	33	56	42	16	9	231	3	14	17
ahcije. Na listi KD v Krminu ni bil	31. Ul. Campagnuzza 23	49	7	33	13	38	27	47	22	15	237	5	6	10
izvoljen slovenski kandidat, ki ga je	32. Ul. Br. Avehino 4	43	1	18	10	23	42	33	5	18	150	2	8	11
predlagala SSk. V manjših krajih pa	33. Ul. Udine 18	83	10	19	9	48	54	64	6	23	286	6	12	21
so se v glavnem obdržale doseda-	34. Ul Udine 20	81	5	16	6	23	30	42	21	11	312	7	27	18
nje koalicije. Tu se opaža naprede-	35. Podgora	183	3	14	5	10	53	28	61	4	146	1	9	9
vanje levice, zlasti komunistov. O	36. Podgora	95	3	12	1	17	28	26	22	12	143	1	7	18
tem bomo podrobneje še poročah.	37. Pevma	157	—	12	5	7	106	31	130	8	102	1	10	10
	38. Ul. Rismondo 12	39	5	25	21	39	31	24	19	20	212	3	6	6
Visoka	39. Ul. Leopardi 1	48	7	40	23	50	33	28	9	24	229	7	21	15
	40. Ul. Cappeha 7	88	5	30	14	36	31	27	48	26	182	6	10	9
volilna udeležba	41.	Ul. Mascagni 9 42.	Štandrež	50 111	13 10	38 28	24 6	53 36	35 96	28 63	15 64	18 19	226 182	2 5	10 19	14 10
	43. Ul. Udine 20	76	3	10	7	17	23	51	15	5	162	4	8	1
Prvi podatek, ki smo ga dobili ta-	44. Ul. Gramsci 2	94	9	29	7	43	47	54	31	12	250	3	17	20
ko na občinah kot na prefekturi, kma-	45. Ul Orzoni 1	87	7	29	20	37	27	50	26	27	179	3	5	19
lu potem, ko so se ob 14. uri zaprla		78	4	23	16	49	34	51	26	20	196	3	8	15
vohšča, je bil podatek o odstotku lju-	47. Ul. Cappuccini 10	37	2	17	13	45	15	34	14	15	136	6	2	12
dl, ki so šh na volišča. V dvajsetih	48. Korzo Verdi 17	,47	10	19	21	47	27	37	27	21	136	1	3	10
občinah Goriške, kjer so bile voh-	48. Bolnica sv. Justa	4	2	4	—	3	2	3	5			102			15	6
tve, je tokrat vohlo 68.028 ljudi, kar	50. Splošna bolnica	5	1	1	1	9	3	3	2	2	47			4	2
pomeni 93,16 odstotka. To je bilo za	51. Splošna bolnica	6	1	—	—	3	3	1	2	1	23	—	—	4
pol .odstotka več kot pred petimi le-	52. Psih bolnica	16	—	2	4	4	3	1	1	2	44	1	31	26
ti, ko je šlo na vohšča 92,70 odstot-	53. Ul. Žara 17	107	10	24	17	45	45	74	11	14	258	—	5	15
ka volivcev.	51. Ul. Boschetto 20	42	15	13	11	31	26	35	13	16	212	1	8	5
Največja volilna udeležba je b,ila	55. Ul. Matteotti 14	104	7	13	7	30	46	65	8	25	165	2	14	14
v slovenski občini Sovodnje. Tam je	58. Ul. Mascagni 9	61	6	26	4	28	29	63	17	10	166	3	12	14
šlo tokrat na vohšča 1.356 ljudi, od	57. Ul. Mascagni 9	93	7	27	13	40	60	51	15	38	209	4	15	27
skupnega števila 1.411 upravičencev,	58. Ul. Bersaglieri 3	85	5	6	2	36	42	54	4	11	357	4	16	16
kar pomeni 96,10 odstotka. V Do-	59. Ul. Codelli 16	36	7	52	29	49	42	38	11	18	216	1	4	12
berdobu je vohlo 1.045 ljudi od skup-	60. Ul. Leopardi 1	72	13	16	18	33	33	36	7	10	143	2	11	15
nega števila 1.100 upravičencev, ali 95 odstotkov. V Števerjanu pa je šlo	61. Ul. Cappuccini 10	56	5	17	4	31	23	51	19	14	178	2	15	10
	62. Štandrež	183	9	14	11	15	119	47	121	10	133	—	19	16
na vohšča 619 ljudi od skupnega šle-	63. Ul. Codelh 16	101	4	67 ■	24	• 58	59	54	14	14	281	3	7	13
vila 652 upravičencev, kar pomeni	64. Splošna bolnica	8	—	3	1	3	5	4	2	1	32	1	1	2
94,93 odstotka. Podobni rezultati so	65. Ul. Br. Avehino 4	54	3	2	7	32	12	38	10	11	122	4	4	9
prihajah tudi iz nekaterih drugih ob-	66. Ul. Mascagni 9	107	4	30	10	46	42	112	13	22	256	3	12	23
čin, še zlasti iz tistih, kjer je bil vo-	67. Ul. Boschetto 20	18	3	21	24	37	20	24	8	9	128	3	2	9
lilni boj zelo oster. Med kraji, kjer	68. Ul. Udine 20	92	4	14	9	24	44	73	4	36	193	9	13	16
je bila udeležba najnižja, je občina	69. Ul. Cappuccini 10	43	1	18	6	27	32	45	12	10	129	4	13	10
Gorica. Tu je volil 31.501 vohvec														
od skupnega števila 34.279 upravičencev. V odstotkih je to 91,89.
OBČINA GORICA
Stranka	Občinske 1985	Svet. mesta	Občinske 1980	Svet. mesta
KPI	4.395	6	4.840	7
Upok.	380	—	—	—
PRI	1.641	2	1.290	1
PLI	957	1	1.144	1
MSI	2.393	3	2.075	3
PSI	2.405	3	2.234	3
PSDI	2.646	4	3.391	5
SSk	1.437	2	1.651	2
Zeleni	1.089	1	—	—
KD	12.427	18	12.738	18
Mov. Friuli	205	—	—	—

sedai v Caffè Baru Elvio Ferigo
v Gorici — Korzo Italia 49
je tvoj denar več vreden. Zakaj?
Ker skodelica kave stane le 400 lir. In to kakšne kave! Občutil boš vso polnost okusa, arome in vonja.
Poskusi še danes!
In če bo kava najboljša, boš to povedal tudi svojim prijateljem.
kino
La Bancarella
VELIKA PRODAJA OBLAČIL
VELEBLAGOVNICA
GORICA — Ul. Cascino 5 (interna) z vhodom tudi z Ulice Garibaldi 6
KOLOSALNA PRODAJA POMLAD - POLETJE 85
pletenine, oblačila, jeans: CARRERA, JUMA, CLARK, LEVI’S in druge znamke, spodnje perilo, posteljnina
PO IZREDNIH CENAH
NUDIMO NA TISOČE ARTIKLOV IZ RAZNIH STEČAJEV
OBIŠČITE NAS, ČE ŽELITE PRIHRANITI
J
Gorica
VERDI Zaprto.
VITTORIA 17.30—22.00 »Rhonda - pr11: rito di sposa«. Prepovedan mladi111 pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »LN game«.
Tržič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Non violentate Jennifer«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
COMUNALE 20.30 Koncert pianist3 Nikita Magaloffa.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00—20.00 »Srečen Božič gospod Lawrence«.
SVOBODA 20.00 »Herkul«.
DESKLE 19.30 »Nočni maščevalec*-
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Bassi Rita, Ul. Don Bosco 175 ' tel. 32515.
■4*	Sporočamo, da je v nedelj0
* preminil naš
Mario Paoletti
(KOVAČEV)
Pokopah ga bomo danes, 14. t.rn-Pogrebni sprevod bo krenil iz bolnri niče San Giusto ob 14. uri v cerkeV v Gabrjah.
SVOJCI
14. maja 1985
Naši košarkarji so zmagali na prvi tekmi play-offa za napredovanje v B ligo
Veliko slavje Jadrana in njegovega občinstva
JADRAN — STEFANEL TREVISO 83:72 (39:33)
.MORAN: K. Starc 18 (4:5), Žerjal 4 (0:1), Čuk 21 (1:1), Rauber 8 (2:3), Starc 4 (0:1), Ban 15 (3:4), Daneu 13 (3:5), Vremec, Gulič. »TEFANEL: Gallina 8 (2:4), Gregori 6 (2:2), Botter, Gianolla 7 (3:4), Coro r*), Chinellato 8 (6:10) Corrò 2, Gervasutti, Tronchin, Rigo 16 (4:8).
Pont ONIKA: De Biagi in Badioli iz Pesara; PM: Jadran 13:20, Stefanel 20:35; Opri, Chinellato (27), Ban (35), Čuk (39), Gianolla (40). 3 TOČKE: Ban 2; "CLDALCEV : 4.500,
*'ie>r|V*	na P°ti k B ligi je sto-
turč Md1-311 je z borbeno, srčno pa n ~} taktično zrelo igro s pomočjo nell <1^lestljivih navijačev, ki so bodri-srp!^ P° skozi vs0 tekmo, v prvem canju košarkarskega play-offa pre-^ §al Stefanel iz Trevisa. Vendar pa k - Je nasprotnik izkazal za izredno u oreh, saj ni popustil vse do zad-Sa trenutka. Splošno mnenje je,
Cu i?3. ti dve ekipi najboljši v tej tigi, to pa sta dokazali z včerajš-nlo igro.
Jadran je začel z običajno postavo . n’ Rauber, Klavdij in Ivo Starc ter j/p- Naši igralci so bili v uvodnih (plutah zelo nervozni, verjetno pa jih tudi presenetila izredno agresivna sipin11*53 Stefanela, Gianolla pa je Jpu Banu kot senca. V 4. min. je ji. tezultat 10:3 za Stefanel, v 9. min.
. -S, v 11. 19:13, v 13. min. pa so eli igralci iz Trevisa največjo pred-l0st desetih točk (23:13).
r ^at° pa preobrat! V igro je vstopil Položeni Peter Žerjal, ki je dvig-r «tem, pa tudi Ban se je večkrat su svojega varuha ter je dvakrat čenu! Za točke, še nekaj neposre-
mpniav nD^nrmfnilča in JaHran
menjav nasprotnika in Jadran j . ,začel svojo zmagovito pot. Delni ■Od 16:0 za Jadran je namreč strl sprotnika. Naši so izenačili v 17.
ua 23:23 in prvi polčas zaklju-1 z največjo prednostjo dotlej 39:33.
Jrugem polčasu se slika na igri-vi n* spremenila. Jadran je v posta-; ,«■ Starc, Daneu, Ban, Čuk in Žer-jf 1 bil stalno v prednosti, ki je niha-. bied. šestimi in desetimi točkami. uk je odlično skakal na odbite žoge obrambi, poleg tega pa tudi polnil sProtnikov koš, Ban je imel vedno
jadran v številkah
Meh . 2 TOČKI: Ban 3:7, čuk b'1 \! R- Starc 7:13, Daneu 5:11, Rau-ivT--J:~, I. Starc 2:2, Žerjal 2:6. 3 0-TjE: Ban 2:2, K. Starc 0:1, I. Starc bjS Sosič 0:1. SKOKI: Ban 2 v obram-r)’„ v napadu; čuk 6, 3; K. Starc 1, 0; žp"eu 2, 3; Rauber 4, 1; I. Starc 2, 0; T,«al 3,0. IZGUBLJENE, PRIDOB-SI^NS ŽOGE: Ban 2, 2; Čuk 5, 2; K. Sta C Raneu 2, 1 Rauber 1, 0; I. = c 1.1; Žerjal 3,1. ASISTENCE:
nekaj nasprotnikov, ki so ga nadzorovali, dobro p» so igrali tudi vsi ostali od Daneva, ki je bil zelo koristen v obrambi in napadu, oba »majhna« Peter in Klavdij, ki sta bila po svoje za nasprotnika neustavljiva ter Rauber, ki je odlično opravil svojo nalogo, in drugi.
Vendar so bili nasprotniki nepopustljivi. Coro je bil za Jadran nerešljiva uganka in sploh najboljši mož na igrišču, Stefanelov play Gallina je zelo dobro vodil svojo ekip», pa tudi izkušeni Rigo je pxjvsem opravil svojo nalogo. Razočaral je Gianolla, ki je zgrešil vse mete za 3 točke (pet poskusov), na nekatere je nasprotnik računal, p>a tudi Corrò in morda Gregori.
V zadnjih desetih minutah so bili delni izidi za Jadran taki: 57:47, 59:54, 63:60 in 67:62, ko so Banu dosodili peto osebno napako (v 35. min.). To je bil kritičen trenutek tekme. Vendar pa so brez svojega nosilnega igralca jadranovci stisnili zobe in prednost ohranili neokrnjeno. Minuto in pol pred koncem (pri rezultatu 78:70) je moral z igrišča še Čuk, vendar pa samozavestni Jadran s svojim šestim i-gralcem — pmbliko, take prednosti ni mogel izpustiti. Zadnja minuta je bi-
la ob obupanem nasprotnikovem pre-singu apoteoza naših igralcev, ki so nato na igrišču sprejeli topel objem svojih najbolj navdušenih navijačev. Zmagali so prvo bitko!
Trener ANDREJ ŽAGAR nam je po končani tekmi dal sledečo izjavo: »Zaradi izredno borbene obrambe gostujoče ekipe smo do desete minute prvega polčasa dosegli samo 13 točk in od tu tudi nasprotnikovo vodstvo za deset točk. Kot smo pričakovali je nato Stefanel popustil, tako da smo v drugem delu prvega polčasa nadoknadili zamujeno in z delnim izidom 16:0 ob koncu polčasa povedli za šest točk. To je bil odličilni moment tekme v celoti in smatram,, da smo zasluženo zmagali, čestitam vsem fantom za borbenost, ekipi Stefanela pa za precej korektno in fer igro.«
V Jadranovi slačilnici je bilo veselje in razposajenost na višku. MARKA BANA smo vprašali, kaj meni o tekmi sami in kako so ga nasprotniki krili: »Takoj od začetka tekme se je nasprotnikov trener odločil, da me bo kril z Gianollo, ki me res ni izpustil niti za trenutek. To je bila postava »box and one«, kjer je tisti eden veljal meni. Vendar je to bila zmaga celotnega kolektiva, ki je igral zelo dobro.«
Pri MAURU ČUKU pa smo se pozanimali, kako bo prihodnjo soboto v Trevisu: »V Trevisu bo trda tekma in boriti se bomo morali od začetka pa do konca tekme. Vendar bomo seveda skušali zmagati in se tako izogniti tretji tekmi.« (Dušan Jelinčič)
Čut,’« ZerJal 3,1. ASISTENCE: (<l (R K. Starc 1, I. Starc 1, Žerjal 3. ial j	Daneu 1, Rauber 1, Žer-
Prizor z nedeljskega srečanja od desne proti levi: čuk, K. Starc, Rigo, Gregori, Coro in Daneu
Izjave, mnenja, vtisi...
Veselje po Jadranovi zmagi je bilo nepopisno
Med številnimi uglednimi gosti in osebnostmi kulturnega in poutičnega življenja smo opažih senatorko Jelko Gerbec. Takoj smo jo povprašali kaj misli o tekmi sami in o tem Jadrano-vem uspehu na splošno.
JELKA GERBEC: »Srečanje je bilo zanimivo, pa tudi lepo. Za Jadran je to bila težka tekma, nasprotnik pa izredno močan. Niso ga podcenjevali. Pri naši ekipi se pozna dobro delo skozi vso sezono. Našim igralcem čestitam za zmago in jim želim napredovanje v B ligo.
Jadranu žal bolj malo sledim zaradi številnih obveznosti, če pa je le mogoče, poslušam prenos po radiu. Napredovanje v B ligo pa bi bilo zelo važno za vso slovensko skupnost v Italiji.«
V	hodniku pred Jadranovimi slačilnicami se je tudi mudil predsednik tržaškega košarkarskega prvoligaša Stefanela SILVIO COSULICH, ki nam je dal sledečo izjavo: »To je bilo resnično Jadranovo praznovanje in pa seveda praznik tržaške košarke na splošno. Vaša publika je izredna, Jadranu pa iz vsega srca želim, da bi napredoval v B ligo. To je pravzaprav malo tudi zmaga Stefanela iz Trsta, ko pa smo vam »ukradli« Viteza. Se šalim, seveda! Sicer pa čutimo to zmago malo kot našo zaradi odličnih vezi, ki smo jih vzpostavih med tržaškim pr-vobgašem in Jadranom.«
V	neposredni Cosulichevi bližini se je mudil novi trener Stefanela iz Trsta Santi Pughsi, ki bo v prihodnji sezoni nadomestil Maria De Sistija. Težko je bilo priti do njega, saj je zanimanje za novega trenerja v Trstu seveda vehko.
SANTI PUGLISI: »Kaj naj povem o tekmi? Bila je lepa ter zelo borbena in zadovoljen sem, da je druga tržaška košarkarska ekipa napravila prvi korak proti B ligi. Pri Jadranu ; so me prijetno presenetih čuk in Klav-
dij Starc, igralca, ki ju že poznam, pri Trevisu pa je bil najboljši Coro, to je košarkar, ki sem ga že treniral v Mestrah in ki je vsestransko odličen.«
Razumljivo so bili igralci Stefanela zamišljeni in potrti. V slačilnicah nam je dal bradati ANDREA RIGO sledečo izjavo: »V prvem polčasu smo igrah dobro, Jadranovci pa so se izkazali z običajno zagrizenostjo. Zdi se neverjetno, toda mislim, da je odhod Bana z igrišča odločil Jadranovo zmago! Naši nasprotniki so se brez svojega najboljšega igralca vrgli v neizprosen boj, mi pa smo mislih, da imamo tekmo že v rokah. Sedaj nas čakajo še dve tekmi, saj si ne morem predstavljati, da bomo doma izgubi-h, vse pa se bo odločalo v Trstu.«
Trije avtobusi iz Trevisa so se že odpravljali na odhod, pred zadnjim pa so stali tehnični direktor Stefanela Crosato in nekateri odborniki društva. RENZO CROSATO nam je povedal sledeče: »Odločilni trenutek je bil verjetno že takrat, ko smo v prvem polčasu vodih za deset točk. Takrat nas je zajela bojazen pred zmago. Nasprotnikov trener je zelo dobro vnesel tistega majhnega z brki (Žerjala op. ur.), ki je seveda hitrejši od našega igralca, ki ga je kril, od tod pa naš polom. Poleg tega so bile nekatere naše menjave na peterko, ki je ob začetku tekme stopila na igrišče, neposrečene, saj so razbile notranje ravnovesje ekipe. Sicer pa sem prepričan, da smo se v tem play-offu spopadli z najboljšo ekipo C-l lige.«
Zadnji je stopil na avtobus Stefanelov trener FRANCESCO BRUSATIN: »Izgubili smo bitko, ne vojne! Nepričakovano smo ob začetku visoko povedli, nato pa smo fizično nekoliko popustih. Verjetno sem nekoliko zgrešil pri nekaterih menjavah. Čestitam Jadranu predvsem za zagrizenost pri mrtvih žogah, saj je dal vse od sebe!«
(D. J.)
Na regati za »Pokal prijateljstva«
Sirenini jadralci zadovoljili
Sat	je bila v Izoli prva re-
t>rii\ ,.dveh preizkušnjah) za »Pokal teka - riva 1985«. To tekmovanje po-je ”,Ze vrsto let v sodelovanju Avstriji' s U®°«avije in Italije in se v vsa-teh riZ-n* izmenično odvija v eni od tokr-i av- Otvoritvena regata je bila ja n iV v organizaciji ŠK Bur-žičn ■ ^nji dve pa bosta junija v Tr-hr in, .julija V Celovcu, di - jskc regate so se udeležili tusto1 draRi TPK Sirena. Dobro 6. me-88 3,a splošni lestvici (med skupno folia(eleženci) je zasedel Karlo Fer-na na prvi preizkušnji je bil 19., 39 (o,® P3 32. Miran Guštin je bil (59	j,. ~ 42.), Andrej Ferfolja 51.
56.)'." Marko Debeljuh 54. (51. -k min-- rta Meucci 81. Slednja spada jih klu1 sknpini Sireninih jadralk, ki nb usposablja v tej športni zvrsti. JuerSi0 premoč so na regati pokazah i>rže], OVan‘, sai 30 osvojili prvo (Igor (Tom - Mdro Koper) in tretje mesto pa : az Čopi - Jadra Koper), drugi Trsu T * Vittorio Ronchetti (SVBG -ži| ■ Avstrije se je regate udele-
Zaston iam jadratec' ki pa je dobro zasedpi i1;>ar}’e svoje domovine in je k° !. končno četrto mesto, potem Trem * •V druSem plovu celo prvi. Veter • *c za ^Sato primerno. Va :n -1® Pihal do konca drugega plo-kaij omogočil jadralcem, da so prečko da 'mo črto' nakar j0 ponehal, taciti iaj° morah spremni čolni prisko-magat<(a*Ciem na pomoč ter jim po-
na kopno. (A. D.)
U rokomet
<S! -
zi^VEL: Bacchi 1, Biber „ Škabar d- 4' Igor Škabar 1, Mai ' Riccardo Škrk 12, Sandi Ši
asi-
lo, C;
3, Vocchi 7, Vremenc 1.
V petek se je začelo rokometno pokrajinsko prvenstvo v kategoriji dečkov, v katerem nastopa tudi športni
krožek šole Kosovel.	(Inka)
totocalcio	
Ascoli - Cremonese	1
Atalanta - Verona	X
Avellino - Como	X
Fiorentina - Torino	X
Juventus . Sampdoria	X
Milan - Lazio	1
Roma - Inter	1
Udinese - Napoli	X
Cagliari - Campobasso	1
Perugia - Triestina	X
Pisa - Bari	X
Palermo - Messina	1
Martina - Foligno	1
KVOTE	
13 — 530.000 lir	
12 —	32.000 lir	
totip	
1. — 1. Flyng Postman	1
2. Goran	X
2. — 1. Fonteviva	1
2. La Figlia di lorio	2
3. — 1. Verdello	1
2. Laudrup	1
4. — L Robert Graham	X
2. Private Dancer	1
5. — 1. Shuma	2
2. La Vigna	X
6. — 1. Besef D’Iris	1
2. Comasina Red	2
KVOTE	
12 — 12.580.000 lir	
H —	475.000 lir	
10 —	50.000 lir	
Zmaga ZSSDI v polfinalu pionirskega festivala Slovenije
Praznik mladine na Kontovelu
V nedeljo je bil na kontovelskem odkritem košarkarskem igrišču polfinalni turnir za pionirski festival Slovenije — Pokal šumi 85 za kategorijo mlajših pionirjev (letniki 1972/73). Pomerili so se igralci treh ekip ZSŠDI, osnovna šola Log iz Dragomera in osnovna šola Mirna. Poleg pomembnega dejstva, da so se mladi košarkarji ZSŠDI uvrstili v polfinale gre podčrtati, da so letos prvič priredili del tega tekmovanja, ki zajema kapilarno vse predele Slovenije, tudi v zamejstvu.
zultat sodelovanja med Koša zvezo Slovenije in Združenjem skih športnih društev v Italij nekaj let- poteka na zadovoljiv j je.v sv°jerf> pozdravnem n; udeležencem poudaril tudi pre naše krajevne športne orga Od° Kalan. Pionirska vrsta Z! prepričljivo osvojila prvo mesi tako uvrstila v finalni turnir la, k] bo 25. t.m. v Rogaški in ki bo tudj neposredno odloč tosnjem slovenskem prvaku v riji mlajših pionirjev.
Varovanci trenerja Luke 1 so izbojevali dve gladki zmag di večje stopnje uigranosti in ga tehničnega znanja. Najprej pravili vrstnike iz Dragomer; pa se postavo Mirna. Na dru sto so se uvrstili košarkarji mera kj so osvojil; zmago pn m. Uspeh mlade ekipe ZSŠDI dvo-mno lepo priznanje za celo mejsko košarko.
ZSŠDI — osn. š. Log Drag 60:33 (29:20)
ZSŠDI: Berdon 4, Danieli 7 Prešel 2, Mdone, Prelec 4, Are Sterni 6, Oberdan 6, Balt 9
Dolez, Pavhca, Ažman 2.
OSN. ŠOLA LOG: Hafner 13 (3:10), Purkart 6, Vidrih 2, Logar 2, Strgar 8, Peček, Kovačič 2, Zaninovič, Sumi-na, Sluga.
SODNIKA: Burja in Kobilica (Ljub Ijana).
Srečanje je bilo izenačeno le v prvem delu, nakar so pobudo prevzeli domačini, ki so hitro večali svoje vodstvo s hitrimi protinapadi. Zelo dobro so igrah Arena, Bait in Danieli, pri gostih pa se je izkazal Hafner.
Log Dragomer - Mirna 69:32
(24:18)
LOG: Hafner 21 (2:8), Purkart 16 (2:3), Vidrih 2, Logar 11, Strgar 10, Peček, Kovačič, Zaninovič, Sumina, Sluga.
MIRNA: Klarič, Tratar, Kašič, Urana 18, Novak 10 (0:5), Zonta, Platiše, Hudohn, Janežič, Orešnik 4 (0:2), Videčnik, Kolenc.
SODNIKA: Burja in Kobilica (Ljubljana).
ZSŠDI - Mirna 76:50 (41:25)
ZSŠDI: Berdon, Danieli 5 (1:2), Prešel, Milone, Prelec 8, Arena 18 (0:6), Gregori 8, Sterni 8, Oberdan 4 (0:1), Bait 4, Pavhca 10 (0:2), Ažman 11 (3:6).
MIRNA: Klarič, Tratar, Kašič, U-rana 15, Novak 6, Zonta 10, Blatiše 8, Hudohn, Janežič 5 (1:2), Orešnik 6 (2:2), Videčnik, Kolenc.
SODNIKA: Burja in Kobihca (Ljubljana).
Furlanovi varovanci so prešli v vodstvo že v uvodnih minutah in so razliko v lastno korist večah do konca srečanja. Dobro so igrali Arena, Pavhca in Ažman, vsi ostah igralci pa so s prikazano igro popolnoma zadovoljili. Pri gostujočem moštvu sta največ
pokazala Urana in Zonta.
KONČNI VRSTNI RED: 1. ZSŠDI, 2. Osn. šola Log Dragomer, 3. Mirna!
(Cancia)
kratke domače vesti
PRIJATELJSKA TEKMA
V	odbojkarski prijateljski tekmi se je združena ekipa deklic Friulexport pomerila s tržaškimi drugohgašicami OMA Lmea Vogue, ki so v prvenstvu nastopile skupaj z Meblom. Zmagale so seveda Italijanke s 3:0 (15:5, 15:7, 15:8), toda naše igralke so se jim žilavo in dokaj uspešno upirale ter izbojevale vehko število menjav servisa. V četrtem in petem setu so bile igralke Friulexporta še boljše, saj so klonile s 14:16 oziroma zmagale s 15:6, pri tem pa velja upoštevati, da je OMA skoraj vseh pet setov igrala z najboljšo postavo saj je na klopi imela le dve menjavi. Obe ekipi sta edini višjehgaški tržaški šesterki, ki nista zmanjšah intenzivnosti dela, saj se OMA pripravlja na kvalifikacije za obstanek v ligi, Friulexport pa na deželni finale dekhc, ki bo 18. in 19. maja v Tarcentu.
UNDER 15 ŽENSKE Inter 1904 — Sloga A 2:0 (15:4, 15:9)
TRAJANJE SETOV: 15’ 15’.
SLOGA A: Benčina, Carli, Cergol, D. in J. Grgič, Kosmina, B. in D. Renčelj.
V	svoji zadnji tekmi so Slogašice sicer po pričakovanju zgubile, vendar so s prikazano igro zadovoljile, saj so se zlasti v drugem nizu enakovredno kosale s prvouvrščenim nasprotnikom.
(INKA)
Kolo pred koncem italijanskega nogometnega prvoligaškega prvenstva
Verona matematično državni prvak
Kolo pred koncem si je torej Verona zagotovila naslov državnega prvaka. Čeprav je že tri leta bila v samem vrhu italijanskega nogometa je ta uspeh povsem nepričakovan, saj se ne dogaja pogosto, da ekipa a malega mesta iztrži velikim klubom državni naslov. Zadnjič se je to zgodilo pred 17 leti, ko je zmagal Caglia ri, ki se sedaj bori za obstanek v drugi ligi-
V nedeljo je Verona osvojila točko,, ki ji je še manjkala. V Bergamu je bjl odločilen zadetek Danca Elkjaerja. Odprto ostaja tako še vprašanje uvrstitev za pokal UEFA, saj so možnosti Ascolija, da v boju za obstanek dohiti Como zgolj teoretične. Varovanci Boškova bi morali v zadnjem kolu zmagati v Milanu z Interjem, Como pa bi moral doma dokaj izdatno (najmanj z goloma razlike) kloniti Milanu.
Uvrstitev v UEFA si je praktično
zagotovil le Torino, ostali morajo še počakati. Videmski Udinese je sklenil domače« nastope z delitvijo točk proti Napoliju. Tekma je bila lepa, Videm-čani so dokazali, da igrajo v zadnjih kolih čedalje bolj uspešno.
IZIDI 29. KOLA: Ascoli - Cremone-, se 3:2, Atalanta - Verona 1:1, Avellino - Como 1:1, Fiorentina - Torino 0:0, Juventus - Sampdoria 1:1, Milan-Lazio 2:0, Roma - Inter 4:3, Udinese -Napoli 2:2.
LESTVICA: Verona 41, Torino 37, Inter 36, Sampdoria, Juventus in Milan 35, Roma 34, Napoli 31, Fiorentina 29, Atalanta 28, Udinese in Avellino 25, Como 24, Ascoli 22, Lazio 14, Cremonese 13.
PRIHODNJE ZADNJE KOLO: Como - Milan, Cremonese - Udinese, Inter -Ascoli, Lazio - Juventus, Napoli -Fiorentina, Sampdoria - Atalanta, Torino - Roma, Verona - Avellino.
Tujca Briegei in ELkjaer sta veliko pripomogla k uspehu Verone
DREVI V REGGIO EMILIJI
Prvi finale Panini - Mapier
Že danes zvečer1 bo v Reggio Emil* ji prva finalna tekma »play-off« naslov državnega prvaka v moški bojki med Paninijem iz Modene ‘J* Mapierom iz Bologne. Mapier je Prel šnjo soboto v tretji polfinalni tekn* s 3:1 premagal in izločil lanske^ prvaka CUS Torino. Tekma v Bol0" gni je bila izenačena vse do četrtež3 seta, ko so Turinčani popustili. Kon<-' ni izid za Mapier: 15:13, 10:15, 15-B’ 15:G. Treba je omeniti, da je Ctb igral brez Šveda Gustafsona, Pri pieru pa je bil najboljši Kanade31* italijanskega porekla Di Rocco. vratna finalna tekma bo v Bolof?*3 18. maja. morebitna tretja tekma Pa bo 21. maja.
Pordenončanke izgubile
V prvi odločilni tekmi za napred0" vanje v žensko odbojkarsko A-2 Bž so igralke Pordenona s 3:0 klonil® CUS Torinu. Povratna tekma Mchj^ vih nasprotnic proti Turinčankam o0 v soboto v Pordenonu.
V neposrednem spopadu za vrh proti Perugii
Pomembna točka za Triestino
1. in 2. jugoslovanska nogometna liga
Slovenski derbi Mariboru
Perugia — Triestina	0:0
PERUGIA: Pazzagli, Nappi, Benedetti, Rondini (Massi), Secondini, Goz-zoli, Novellino, Allievi, Gibellini, Bron-di, Amenta (93’ Onofri).
TRIESTINA: Bistazzoni, Bagnato, Costantini, Chiarenza, Biagini, Cerone, De Falco (88’ D’Ottavio), Vailati, Romano, Braghin, De Giorgis (73’ Gamberini).
Triestina je nedvomno ekipa, ki natančno ve, kako je treba omrežiti nasprotnika in doseči načrtovano točko ali dve. Triestini letos sreča ni obrnila hrbta.
Naj nedeljsko tekmo v Perugii analiziramo. na en ali drugi način (verjetno vsebujeta oba dovolj resnice) o-staja dejstvo, da so Giacominijevi varovanci vknjižili trinajsti zaporedni pozitivni rezultat in so še naprej sami na tretjem mestu lestvice, do konca drugoligaškega prvenstva pa manjka še pet kol. Če bo Triestina premagala Empoli, s točko zapustila Cata-
POKAL POKALNIH PRVAKOV
Jutri v Rotterdamu Everton - Rapid
Jutri zvečer bo v Rotterdamu finalna tekmo za nogometni pokal pokalnih prvakov med britanskim Ever-tonom in avstrijskim Rapidom iz Dunaja. Everton je po vrsti izločil Irce Union Collega, Čehe Interja iz Bratislave, Nizozemce Sittarda in Zahodne Nemce Bayema, Rapid pa je izločil Turke Besiktasa, Škote Celtica, Vzhodne Nemce Dinama iz Dresdna in Sovjete moskovskega Dinama.
Everton, ki je hkrati tudi letošnji angleški državni prvak, je favorit tega srečanja. Angleško moštvo bo prihodnji teden nastopilo tudi na finalni tekmi za prestižni angleški pokal proti Manchesternu UniUdu.
Tekmo bo sodil milanski sodnik Paolo Casarin, po televiziji pa bo tudi na drugi italijanski mreži.
nio in v dvojnem spopadu na domačih tleh z Leccejem in Monzo iztržila najmanj tri točke, se ji za napredovanje ni ničesar b,ati in sodeč po nedeljskem nastopu so tile uspehi v močeh tržaških nogometašev.
V Perugii je Triestina ubrala o-brambno taktiko, ki se je povsem obnesla. V drugem polčasu je sicer precej tvegala, saj so domačini zadeli prečko in drog. Bistazzoni je bil najboljši mož Triestine, Pazzagli pa ni imel nobenega dela, se pravi, da so bili nevarni le napadalci Perugie. Vsekakor to ne pomeni, da bi si domače moštvo zaslužilo zmago. Triestina je odlično omejila napadalno moč Perugie, hkrati pa izkoristila vse svoje adute, med katere sodi nedvomno tudi vratar Bistazzoni.
Glede ostalih izidov kola je nekoliko neugoden razplet v Pizi, kjer domačemu moštvu, ki je praktično že napredovalo v višjo ligo, ni uspelo premagati Barija, kar bi nedvomno ustre-
Španec Pedro Delgado je zmagovalec etapne dirke po Španiji. Po dveh letih tuje nadvlade je tako zmagovalec znova domačip. Zadnjo etapo je osvoji! Sovjet Malakov, ki je v Sprintu glavnine premagal De Jonkheera.
Zmaga Delgada je povsem nepričakovana, saj je to prvi pomembnejši uspeh tega kolesarja, ki je med profesionalne prestopil pred štirimi leti. Italijani, ki se, kot tudi ostali, pripravljajo na »giro« (začel se bo v četrtek) niso zadovoljili. Etapo je o-svoji! le Baronchelli (3.), a ni konča! dirke, najboljši je bil tako Corti, ki pa se je uvrstil šele na 54. mesto. Od 169 kolesarjev, kolikor jih je star-talo, se jih je uvrstilo 106.
zalo Triestini. Neugodna, toda priča-. kovana, je tudi zmaga Lecceja nad že izpadlo Parmo. Kakorkoli že pa je točka v Perugii za Tržačane več kot zadostno plačilo.
IZIDI 33. KOLA: Bologna - Monza 2:0, Cagliari - Campobasso 1:0, Catania - Taranto 3:3, Empoli - Sambe-nedettese 1:1, Genoa - Arezzo 0:0, Lecce - Parma 2:0, Perugia - Triestina 0:0, Pescara - Padova 1:1, Pisa -Bari 0:0, Varese - Cesena 0:0.
LESTVICA: Pisa 46, Lecce 44, Triestina 42, Perugia in Bari 41, Genoa 36, Pescara in Empoli 33, Cesena 32, Monza, Catania in Bologna 31, Sam-benedettese, Arezzo in Cagliari 30, Campobasso in Padova 29, Varese 28, Parma 22, Taranto 21.
PRIHODNJE KOLO: Bari - Arezzo, Campobasso - Catania, Cesena - Pisa, Monza - Genoa, Padova - Cagliari, Parma - Pescara, Perugia - Lecce, Sambenedettese - Varese, Taranto -Bologna, Triestina - Empoli.
KONČNI VRSTNI RED
1. Delgado (Šp.), 2. Millar (škotska pa 36”, 3. Rodriguez (Kol.)
Mulierju dirka po Romandiji
Švicar Jorg Muller je osvojil kolesarsko dirko po Romandiji, ki se je končala v nedeljo v Ženevi. Zadnji dan je vseboval dve poletapi. Prvo, na kronometer, je osvojil Šved Prim, ki je pregazil vse svoje tekmece, med katerimi je bil tudi Francoz Hinault, v drugi pa se je v špritnu uveljavil Italijan Milani.
KONČNI VRSTNI RED
1. Muller (šv.) ; 2. Da Silva (Pori.) po 1’32”; 3. Prim (Šve.) po 2’56”; 4. Zoetemelk (Bel.) po 3’06”; 5. Rutti-man (Bel.) po 3’27”.
Posebej za Primorski dnevnik
FRANCI BOŽIČ * V
Sarajevo j? v jugoslovanski ligi še vedno za točko pred Hajdukom, čeprav je gostovalo, Splićani pa so igrali doma. Splitski derbi med Hajdukom in Crveno zvezdo se je končal 1:1, strelca pa sta bila Špa-njič za domače in Mrkela za goste. Splićani so bili za odtenek boljši, kakovost derbija pa ni bila na posebno visoki ravni.
Pred 40 tisoč gledalci je v Splitu sodil mladi ljubljanski sodnik Ru-pret, ki ga je kontrolor ocenil s slabo oceno, češ da ni priznal gola Zlatka Vujoviča ter da ni dosodil 11-me-trovke za Hajduk. Sarajevo je v Osjeku vodilo z 1:0 in 2:1, na koncu pa je bilo 2:2, strelca pa sta bila spet Musemič in Pašič. Zagrebški Dinamo je prvič nastopil brez trenerja Iviča, ki je med tednom zaradi slabega vzdušja v ekipi odstopil. Na srečo je imel Dinamo lahkega nasprotnika, strelci za Zagrebčane pa so bili Z. Cvijetkovič in Mlinarič.
Naivečjo senzacijo je pripravila Rijeka, ki je sredi Sarajeva premagala poljinalista pokala UEFA Že-Ijezničarja. Gole za Rečane so do segli Škerjanc, Materljan in Valenčič, Skobladjevo moštvo pa je igralo brez Malbaše in Pegica, ki zaradi klubske nediscipline ne bosta smela igrati 3 oziroma 4 mesece.
V Sloveniji je bil v ospredju mariborski derbi med Mariborom in O-limpijo, ki so ga domači dobili z 2:0, strelca pa sta bila Prelogar iz 11-metrovke in Kek, ki je bil tudi najboljši mož na igrišču. Olimpija točk ni kar prepustila hudo ogroženemu tekmecu, saj je bilo zelo »vroče«. Ljubljančan Komadina je bil izključen, Bengez in Lukačevič pa sta skupila resni poškodbi.
Maribor je povsem zasluženo sla vil, oba gola pa je dosegel z igralcem več. Omeniti pa velja, da so
imeli Ljubljančani prvo stoodstotw priložnost, ki jo je zapravil Volfi-Maribor pa ni bistveno popravil mo!. nosti za obstanek. Moral bo prinest1 j še kako točko z gostovanj, v f*®' i varnem položaju pa se je znašla tu' di Olimpija, ki je pred tekmo s Pi°' | leterjem praktično ostala brez V° lovice moštva.
REZULTATI 28. KOLA V 1. ZNL; Vojvodina - Radnički 2:1 (1:1), Os'" jek - Sarajevo 2:2 (0:1), Priština - V®" ; lež 1:0 (0:0), Budućnost - Iskra 2:1 j (2:0), Partizan - Vardar 4:0 (1:®!’ Željezničar - Rijeka 2:3 (2:1), Sl°' boda - Rijeka 2:3 (2:0).
LESTVICA: Sarajevo 38, Hajduk 37> Partizan 32, Crvena zvezda. Želje®' ničar in Rijeka 30, Dinamo (Z) in VaT' dar 29, Sutjeska 38, Osijek 27, Vele® in Sloboda 26, Vojvodina in Budučno** 25, Dinamo (V) in Radnički 24, P*1' ština 23, Iskra 21.
PARI PRIHODNJEGA KOLA O9' T.M.): Sloboda - Vojvodina, Dina©0 (V) - Željezničar, Rijeka - Dina©0 (Z), Sutjeska Hajduk, Crvena zvezd®
- Partizan, Vardar - Budućnost, 1' skra - Priština, Velež - Osijek, Sar®' jevo - Radnički.
REZULTATI 28. KOLA V 2.'1ZNL: Borac - Spartak 0:0, Gosk Jug - cf' lik 4:1 (2:0), Vrbas - Jedinstvo (H'j 2:0 (1:0), Crvenka - Novi Sad l*4 (0:2), Rudar - Split 2:1 (2:0), Prolf ter - Jedinstvo (Br) 1:2 (1:0), Mari' bor - Olimpija 2:0 (0:0), Kikinda ' Šibenik 2:0 (2:0), Leotar - Radnik O:®1
LESTVICA: Čelik 36, Spartak 35’ Šibenik 34, Split, Jedinstvo (Bi), Prfr leter in Jedinstvo (Br) 31, Gošk J**^ in Novi Sad 29, Borac in Leotar 2I>> Olimpija in Vrbas 27, Kikinda in M®' ribor 24. Rudar 23, Radnik 22, Cr' venka 14.
PARI PRIHODNJEGA KOLA (1?; T.M.): Leotar - Borac, Radnik - E1' kinda, Šibenik - Maribor, Olimpija ' Proleter, Jedinstvo (Br) - Rudari Split - Crvenka, Novi Sad - Vrba®’ Jedinstvo (Bi) - Gošk Jug, Čelik ' Spartak.
Na kolesarski dirki po Španiji
Domačinu končna zmaga
Na atletskem turnirju v Montecarlu
ZDA in Italija razočarali
Olimpijski prvak Andrei
Moški atletski četveroboj v Montecarlu, ki so se ga udeležile reprezentance ZDA, Zah. Nemčije, Francije in Italije, ni izpolnil pričakovanja, saj so bile ekipe v glavnem zdesetkane. Zmagali so Nemci, Američani pa so pristali le na tretjem mestu, medtem ko so se Italijani odrezali še slabše.
Najboljši rezultat je vsekakor dosegel Američan Simpkins, ki je v tro-
skoku zabeležil znamko 17,39 m, 17 metrov pa je preskočil še dvakrat. Od Italijanov so zmagali Andrei v metu krogle (21,16), Simionato na 200 m (20”62) in Mei na 5000 (13’44”85). Končna lestvica po državah je naslednja :
1. Zah. Nemčija 189 točk; 2. Francija 174, 3. ZDA 170,5, 4. Italija 168,5.
Lewis blizu rekorda
Ameriški sprinter Carl Lewis je v Modestu (ZDA) pretekel 100 m v času 9”98. To je osmič, da Lewis preteče to razdaljo v manj pot 10”.
Ženska košarka:
Fiorella — Bata 2:0
Kot je bilo pričakovati je peterka Fiorelle iz Vicenze brez težav osvojila naslov državnega prvaka v ženski košarki. Tudi v povratni finalni tekmi »play-off« je premagala Bato, kar sredi Viterba. Zmaga ni bila lahka (54:58), toda povsem zaslužena. Vicenza ni letos izgubila niti tekme, skupno pa jih je osvojila 41. Bata je v polfinalu izločila tržaško Ledisan.
Na mednarodnem turnirju za SP v Kirnu
Lipicanci so se izkazali
Konec tedna v Lipici druga preizkušnja za svetovni pokal
RIM — Ekipa iz Lipice je tudi v zadnjem dnevu mednarodnega turnirja v dresurnem jahanju v Rimu, ki šteje tudi za kvalifikacije v svetovnem pokalu »FEI Nashua World cup 85«, zabeležila odličen uspeh. Dušan Mavec (na konju Pluto Canissa), ki je bil nadvse uspešen že v petek in soboto, je v nedeljskem nastopu za točke svetovnega pokala, v prostem programu, zasedel 2. mesto z majhnim zostankom za nekdanjo olimpijsko prvakinjo Švicarko Christine Stii-ckelbergerjevo, ki je bila res nepremagljiva. Mavčev uspeh sta dopolnila še Lah (Maestoso Monteaura) in Fabris (Favory Wera), ki sta bila tretji oziroma enajsti v močni mednarodni konkurenci.
Od petka do nedelje bo nova preizkušnja za svetovni pokal v Lipici in pričakovati je, da bodo jugoslovanski jahači na domačih tleh še boljši. Možno je tudi, da bodo prevzeli vodstvo na skupni lestvici za SP.
ATLETSKI MITING V NOVI GORICI
Dobri dosežki slovenskih atletov
Otvoritveni atletski miting v Novi Gorici, ki se ga je udeležilo okrog 150 atletov in atletinj iz Italije, Avstrije, SZ, ČSSR, Španije in Jugoslavije, je povsem izpolnil pričakovanja gledalcev in poznavalcev. Dobrih rezultatov je bilo kar precej, med temi pa tudi mladinski državni rekord Novomeščana Igorja Primca, ki je disk zalučal 53,94 m daleč. Zelo dobra jo bila tudi Novogoričanka Lidija Lapajne, ki je v skoku v višino dosegla znamko 187 cm in je nato naskakovala še državni rekord na 192 cm. Dokazala je, da je v odlični formi od nje lahko torej letos pričakujemo dobre dosežke.
Po poteh partizanske Ljubljane
Čumakuvu (Minsk) 19. tek prijateljstvi
Tekmovalni spored 29. pohoda P° poteh partizanske Ljubljane je priv®' bil več kot 1000 tekačev in 3000 kolesarjev, ne gre pa pozabiti tudi n® množico, ki jih je spodbujala ob p1’0' gl, speljani po središču Ljubija1)6, Najzanimivejši je bil 19. tek prij®' teljstva, ki so se ga udeležili štev1*' ni atleti mednarodnega kova. Zmag®1 je 27-letni Sovjet iz Minska Vikt°r Čumakov, ki je 4222 m dolgo pr0^°. pretekel v 11’42”11, drugi pa jc OJ* njegov rojak iz Kijeva Korhmalju®' ki je zaostal za pol sekunde. Ob tr©' jeurvščenemu Britancu Laughamu le prijetno presenitl 22-letni Romeo ŽN' ko iz Titovega Velenja, ki je bil *6 tri sekunde počasnejši od zmagovat ca. Tekmovanja se je udeležilo 63 te' kačev. Ekipno se je uveljavil Kijav' pred Birminghamom in Titovim V© lenjem. Ekipa zmagovalca je bila š© le četrta.
Petrarca prvak
Z zmago nad neposrednim naspi’0*:' nikom Benettonom iz Trevisa (15*0* je Petrarca iz Padove osvojila nasl°v državnega prvaka v ragbiju.
\« atletskem tekmovanju v Trstu
V nedeljskem kolu 2. amaterske nogometne lige
Bor Infordata osvojil deželni ekipni naslov
skem0^0*0 *n ne^elj° Je *>^° na občin^ žeh ^dionn »Grezar« v Trstu de-stv ^nštveno in posamezno prven-Q(j? * i * * * v šesteroboju za naraščajnice koD' m ovn’e' višina, krogla, daljina, ,J/te in 400 m). Tekmovanja so se ‘»»številno udeležile tudi naraščaj-'Bora Infondate Veronika Ger-dj.' "era Kermec, Tanja Kalc in Li-
Glavina ter dosegle so res za-
<lI’ "
uspeh : ekipno so celo osvojile naslov in si s tem priborile
kav«150 nasG>Pa na društvenem dr-i v»em prvenstvu v šesteroboju, ki bj °ktobra v Veroni. Omeniti je tre-prvih ‘ma pravico do tega nastopa t?» 12 društev v državnem merilu, n; »‘Uli pa so se številni individual-^“spehi. Veronika Gerdol je z no-(jT0, Pokrajinskim rekordom osvojila stm?0 tnes*x) ‘n izpolnila normo za na-sam na državnem prvenstvu za po-jj^oznike, ki bo junija v Brembat-J Pri Bergamu. Tu gre omeniti po-je ,n° njen nastop v metu kopja, kjer dosegla 25,92 m. Velik uspeh je do-V|SS indi Vera Kermec, ki se je u-1^1 id» na 4. mesto in je prav tako iz-lrula normo za nastop na državnem ta tnsivu: dosegla je dober čas 16”2 m ovire in odličnih 502 cm. v
Tv^d pričakovanjem
je b,il nastop ki ni dosegla norme za ste r^omo državno prvenstvo v še-hi r,0X)ju, čeprav je bilo vidno, da ^ lahko storila. Kljub vsemu je ekla 100 n
•n tako dosegla normo za indi-

tekla 100 m ovire v času
vidualno državno prvenstvo v ovirah na 100 m, čeprav je bil tudi ta čas pod njenimi zmogljivostmi Pod svojimi sposobnostmi je tekmovala tudi Lidija Glavina, ki ni dosegla norme za državno individualno prvenstvo, kljub temu, da je v višini dosegla odličnih 156 cm, ki pomenijo tudi njen nov osebni rekord. Tanja Kalc in Lidija Glavina bosta imeli še eno možnost, da izpolnita normo za državno prvenstvo, in sicer 1. in 2. junija. Predvidevanja, da jima bo to uspelo, so dobra. Vsekakor treba podčrtati, da so atletinje Bora Infordata že na začetku sezone dosegle tako velik društveni in individualni uspeh.
REZULTATI
1. Elisa Andretti (UGG) 4458 točk (100 m ovire: 14”1; višina: 156 cm; krogla: 10,18 m; daljina: 5,38 m; kopje: 27,54 m; 400 m: 60”5); 2. Veronika Gerdol (Bor Infordata) 3627 točk (100 m ovire: 16”5; višina: 145 cm; krogla 8,90 m; daljina: 4,86 m; kopje: 29,92 m; 400 m: 66"13); 4. Vera Ker-mec (Bor Infordata) 3456 točk (100 m ovire: 16”3; višina: 1,40 m; krogla: 7,62 m; daljina: 5,02 m; kopje: 19,28 m; 400 m: 62”9); 6. Tanja Kalc (Bor Infordata) 3156 točk (100 m ovire: 15”5; višina: 135 cm; krogla: 8,12 m; daljina: 4,68 m; kopje 14,38 m; 400 mi: 65”7; 9. Lidija Glavina (Bor Infardata) 2974 točk (100 m ovire: 17”6; višina: 156 cm; krogla: 781 m; daljina: 4,37 m; kopje: 15,8 m; 400 m: 67”4.
DRUŠTVENA LESTVICA: 1. Bor Infordata 13.715 točk.	(L. G.)
Križani v težavah zaradi poškodb
Vesna - Domio	0:0
VESNA: Savarin, Tucci, Pisani, Pipan, Somma, Penco, Sedmak, Bruno, Potasso, Jerman, Pertan (v d.p. Ba-siaco).
DOMIO:	Barichievich, Maiorano,
Algieri, Lapaine, Ridolfo, Zacchigna (v 75. min. Cerra), Alegretti, Carli, Martin, Del Conte, Crevatin (v 86. min. Pisani).
SODNIK: Marino iz Trsta.
Križani so si proti mladi ekipi od Domja prislužili samo točko in to zgolj 2.aradi skrajno okrnjene postave, saj mora trener iz nedelje v nedeljo spreminjati moštvo, ker je nekaj standardnih igralcev hudo poškodovanih.
Tekma se je odvijala v glavnem na sredini, kjer pa se je tokrat zelo poznala odsotnost Verbicha in Candotti-ja, tako da nismo bili priča običajni dobri igri kriške vezne vrste. Tokrat se je gotovo najbolj odlikoval Sedmak, ki je s svojim doprinosom na sredini, predvsem pa z učinkovitimi akcijami v napadu, večkrat spravil v resne težave goste, ki so ga znali zaustavljati samo s prekrški. V eni izmed svojih improvizacij je hitri Sedmak z žogo prodiral v kazenski prostor, ko so ga nasprotni branilci zrušili: 11-metrovka je bila nedvomna, toda sodnik je bil drugačnega mnenja. Skromno so tokrat zaigrali napadalci, ki praktično niso znali ustvariti resnejših priložnosti.
Vesna mora sedaj zelo paziti in v nedeljo proti Isonzu osvojiti celotni izkupiček, sicer bo njena pot vse bolj strma. (A. Kostnapfel)
Zaule — Zarja 2:0 (0:0)
ZAULE: Canziani, Boscarol, Vouk, Zoch, Muiesan, Prandi, Bianco, Gattonar, Millo, Nonis in Atena.
ZARJA: Zupper, Gotti (v 66. min, Borelli), Tognetti, Franco, Gabrielli, Grgič, Piscanz, Bon, E. Fonda, Sulčič, (v 60. min. D. Fonda), Žagar.
SODNIK: Quintana iz Gorice.
STRELEC: v 60. in 66. min. Millo.
Zarja je v nedeljo nerodno izgubila proti Zaulam. Zarjam so zaigrali eno slabših tekem v letošnjem prvenstvu in so si poraz popolnoma zaslužili, saj so ie enkrat nevarno ogrozili vrata Žaveljčanov in to ko je Piscanz v prvem polčasu zadel obe vratnici z e-nim samim strelom. V drugem; polčasu pa so domačini odločno prevzeh pobudo in že po nekaj minutah zatresli mrežo Bazovcev. Po golu so zarjam poskušah izenačiti toda v protinapadu so Zaule podvojile in postavile rezultat na varno. (Big)
obvestila
JK ČUPA
priredi v juniju, juliju in avgustu jadralne tečaje na jadrnicah in jadralnih deskah za otroke in mladino. Vpisovanje do 31. t.m. na sedežu ZSŠDI v Trstu - tel. 767304.
ZSŠDI
vabi planince in ljubitelje narave, da se polnoštevilno udeležijo POHODA PRIJATELJSTVA, ki bo v nedeljo, 19. maja, ob 9. uri v Bazovici. Informali je in vpis na sedežu združenja v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 767-304). Ker gre pohod iz Bazovice preko meje v Lipico, mora biti ob vpisu predstavljen tudi potni list oz. prepustnica.
ODBOR JADRANA obvešča, da bo skušal organizirati avtobusni izlet v Treviso za tekmo med Stefanelom in Jadranom in da bodo podrobnejša pojasnila objavljena v naši jutrišnji številki.
Prva letošnja zmaga Gorizie (C-2 liga)
Moralo je preteči kar 30 kol, predno je Gorizia, ki nastopa v nogometni C-2 ligi, prišla do svoje prve letošnje prvenstvene zmage. To se je zgodilo v nedeljo, ko je kar v gosteh premagala nič manj kot četrtouvrščeno Novaro. Škoda, da so se Goričani prebudili pozno, saj se izpada ne rešijo.
IZIDI: Montebelluna - Fanfulla 2:0, Novara - Gorizia 1:2, Pro Patria -Mestre 3:1, Pergocrema - Omegna 1:2, Mantova - Pievigina 2:0, Ospitaletto -Pordenone 2:0, Trento - Pro Vercelli 2:0, Venezia - Rhodense 2:2, Mira -Virescit 0:3.
LESTVICA: Ospitaletto 40, Virescit 38, Trento 37, Novara, Pergocrema, Mantova 34, Mestre 32, Pieviginia, Pordenone, Fanfulla, Pro Patria, Montebelluna 30, Vercelli 29, Venezia 28, Omegna 27, Rhodense 22, Mira 18, Gorizia 17.
PRIHODNJE KOLO: Gorizia - Mira.
Kljub porazu v zadnjem kolu 3. amaterske lige (skupina L) proti Foglianu
Mladost ni izgubila upanja na napredovanje
SKUPINA L
°9liano — Mladost 4:2 (3:0)
Radost : Zanier, Lakovič, Pahor, j, »Soj (Frandolič), Marizza, Uljan, v/orfoglia, Gergolet, G. Ferfoglia, »»1. Lavrenčič.
-, STRELEC zza Mladost: G. Ferfoglia , ■ in v 65. min. (11-metrovka).
^Kraševcem ni uspel podvig, da bi (j^Ze v nedeljo zagotovili prestop v r g° amatersko ligo. Matiussijevi va-aJ^hci so namreč izgubili prav v f; »h tekmi prvenstva z moštvom iz k(i5 ana. ki jih j® iako prehitelo na stih* ksGnci- Mladost, ki bi ji zado-»1 že neodločen izid, ni bil kos (tort j® Pr(Ki domačim občinstvom tyjj več je bilo slovenskih navijačev) j^Srala zares odlično tekmo. Treba terJe Pohvahti požrtvovalnost, s ka-nJ> se Kraševci borili vseh 90 mi-m »kušali popraviti napake, zaradi je Fogliano povedel. Vsi goli lm (potnika so bili namreč sad za-»ov a nt' “‘haz premoči domači-
F
Vedi !ano 0 začetnih minutah po-‘n kaj kmalu je podvojil. V o-ij0 Primerih pa je bil Zanier, verjet-ry »a.ibQlj konstantni igralec v letošnji prv®n»tvn, morda prignalo zane-;0 ^Domačini so tretjič zatresli mre-
25- min. s prostim strelom, ko je zadela branilca Mladosti in v »ila ’ trenutek menjala smer, ter uka-rgj.^ratarja. Tedaj je bila tekma sko-tius ••-odstotno zapravljena, toda Ma-po/^jevi varovanci niso obupali in s v6iit0»j° navijačev, ki so v res zelo Prit'»tevilu sledili srečanju, začeli
i na nasprotna vrata, toda
Uh priložnosti za gol niso imeli, cki »»»eviri so drugi polčas začeli zelo Sel r°’ sai j® Gabrijel Ferfoglia zatre-je .a»režo že v prvi minuti. Upanje se dgj.^iio in igralci so še odločneje na-še “evali. V 15. min. pa so nasprotniki 1 p »trtik zatresli mrežo s strelom iz nik t^yk®- Najstrožnjo kazen je sod-do ' ki je bil tokrat zares na višini, je p t tudi v prid Mladosti. Streljal kla »»rije! Ferfoglia in realiziral, te-1)(J^P» je 27. min. Po golu so fantje iz reV?rdoba jurišali na vse ali nič, toda iblei*tat se ni spremenil, čeprav so
1 nekaj lepih priložnosti. kar ■*;em srečanju smo zgrešili vse. Peg,Je bilo mogoče zgrešiti. Škoda dr)y7Vstm zaradi igralcev, ki si napre-
,nJe res zaslužijo in tudi zaradi na-vjjJicev, ki so vsako nedeljo polnošte-
v®ka jjledUi tekmam svoje ekipe. Člo-
K»r jezi, če pomisli, da smo bili vSe ■ »kozi vse prvenstvo. Ni pa še «e ispijeno, sedaj moramo odigrati ekity,Ve »rnčanji in sicer zagotovo z tetn ^u^axa. za drugo ekipo pa moža S-e Pnčakati, kajti prvenstvo se »Ost ^o »kupino še ni končalo. Mož-Papi “»Predovanje še imamo in u-U bop Udt’ treba pa bo vsekakor igra-G®, kot tokrat«, je po tekmi menil
trener Matiussi. Upanju, ki vlada v do-berdobskem taboru, naj se pridruži še naše voščilo.
(Z. Frandolič)
Kras — Primorec 2:1 (1:0)
STRELCA: Košuta v 33. in 54. minuti., V. Milkovič v 83. min.
KRAS: Benvenuti, Sugan, Šuc, La-cota, Villalta, Purič, Blažina, M. Milič, Košuta, M. Terčon (v 82. min. Petelin), Padovan.
PRIMOREC: Leone, Bruni, V. Milkovič, Darko Kralj (v 58. min. Pavel Kralj), Maksi Kralj (v 66. min. Serra), F. Milkovič, Edvin Kralj, Boris Kralj, Mauro Kralj, Sullini, Ritossa.
Zadnji letošnji derbi med kakima našima ekipama v 3. amaterski ligi na Tržaškem (skupina L, v kateri sta poleg Krasa in Primorca nastopala tudi Primorje in Mladost) ni o ničemer odločal na lestvici, kljub temu pa ni manjkalo zagrizenosti, na trenutke (sicer redke) pa smo videli tudi nekaj lepih strelov. Najlepšo priložnost je že v uvodnih minutah vsekakor imel Ritossa, ki pa je sam pred vrati zgrešil, zatem se je izkazal Leone, ko je po sicer šibkem a zato nič manj nevarnem strelu Košute žogo prestregel. Prav Košuta je nekaj minut kasneje z neubranljivim diagonalnim strelom spravil Leo-neja na kolena. Primorec je skušal razliko nadoknaditi, a brez potrebne prodornosti in tako do konca polčasa ni bilo več nobene omembe vredne akcije.
V nadaljevanju je po izenačenem začetku bil znova na vrsti Košuta, M je bil najspretnejši v gneči pred Primorčevimi vrati in povišal na 2:0. Primorec je razumljivo nadaljeval odločneje in Edvin Kralj bi lahko zaostanek znižal, vendar je bil Benvenuti na mestu. Zatem se je znova izkazal Leone, v 77. min. pa je Sulkm sam pred vrati spet zapravil izredno ugodno priložnost. Sedem minut pred krajem so Trebenci vendarle kronali (vsaj delno) svoj trud z V. Milkovičem, ki je po osebnem prodoru poslal žogo v zgornji kot Kraševih vrat. Na koncu bi lahko imeli priložnost, da izenačijo, ko so Bon sa Kralja zrušili v kazenskem prostoru, vendar sodnik ni bil njihovega mnenja, da mora dosoditi 11-me-trovko, kar je brez potrebe povzročilo precej hude km in negodovanja. Škoda tudi, da je prišlo do tega da so se Trebenci odrekli zakuski, ki so jo zanje priredih krasov-ci. Kot so nam povedali v Pnmorce-vem taboru, pa se vabilu niso mogli odzvati, potem ko je trener Krasa Bandini med tekmo žalil igralce na terenu.
Po tekmi smo za kratko mnenje o letošnjem prvenstvu zaprosih predstavnika obeh društev.
ALDO KRALJ (Primorec): »Ostali smo brez štirih igralcev, ki jih (ne vem zakaj) ni bilo več na treninge
in tako smo ves povratni del odigrali s štetimi močmi, če bi bili vedno kompletni, bi seveda tudi rezultati in z njimi uvrstitev na lestvici bili boljši. Tako je naš cilj ostal ta, da odigramo lepo prvenstvo, brez posebnih ambicij. Našli smo tudi nekaj novih fantov, boljše je sodelovanje med i-gralci in vodstvom. To je že uspeh. Upamo, da za prihodnje leto še kaj popravimo, ekipo okrepimo, da bi bili brez prevelikih težav in v takih pogojih bi lahko pomislili tudi na napredovanje.«
ANDREJ RACE: »Posebnih ambicij v začetku nismo imeli. Za nas naj bi to bilo prehodno obdobje. Dali smo tudi na posodo tri igralce (Škabarja v Tržič, Ferfolja k Mladosti in Olivo k Opicini) in tako smo v prvem delu v 12 tekmah zbrali le pičlih sedem točk. V povratnem delu, po zamenjavi trenerja, pa smo bistveno popravili svoj položaj, saj smo v 12 tekmah iztržili kar 17 točk. Za prihodnjo sezono pa trenutno ni še nič sklenjeno, kaj bomo naredili. Smo sicer v stikih s Primorjem, imeli smo nekaj sej, da vidimo, če lahko pride do morebitne združitve, doslej pa ni še padla nobena odločitev.« (db)
SKUPINA M
Gaja - S. Andrea 4:2 (1:1)
GAJA: Kante, Grgič, Stranščak (v 70. min. Križmančič), Vrše, M. Ri-smondo, B. Rismondo, B. Grgič, Torne, Kalc, Lenarduzzi, Simonut (v 65. min. Čorbo).
Gajevci so tokrat brez večjih težav premagali sicer solidno ekipo S. Andrea, že od vsega začetka so bili zeleno-rumeni v premoči, čeprav so gostje prvi povedli po napaki domače obrambe. Takoj po golu je Gaja v protinapadu izenačila z Maksom Grgičem.
Domači so* v začetku drugega polčasa igralj precej slabo in gostje so v protinapadu premagali Kanteja. Do izenačenja je prišlo le nekaj minut zatem, ko je Lenarduzzi z lepim strelom premagai gostujočega vratarja. V 75. in v 80. minuti je Lenarduzzi dokončno postavil rezultat na varno. Omenili bi še, da je Gaja igrala brez treh veznih igralcev (Alfierija, Bačarja in Pečarja). (Kalc)
Breg - S. Luigi 1:4 (1:1)
BREG : Ghersinich, W. Olenik Buffa, Perosa (v 50. min. Paoli), šavron (v 10. min. i Tul), Grizonič, M. Tul, Mondo, Ferfoglia, Lovriha in Strnad.
STRELEC ZA BREG: Lovriha v 32. min.
V svoji zadnji letošnji prvenstveni tekmi so »plavi« gladko klonih prvo-uvrscenemu S. Luigiju. Začetek tekme, kakor tudi ves prvi polčas, je bil izenačen, saj sta si bili ekipi popolnoma enakovredni. Igra, ki je bila
precej raztrgana, je potekala v glavnem na sredini, potem ko so gostje povedli, so »plavi« silovito reagirali in povsem zasluženo izenačili, saj so zadnji del prvega polčasa predvajali zelo lep in učinkovit nogomet.
V	drugem polčasu so »plavi« nerodno začeli in kmalu prejeli drugi gol. Odtlej je bilo tekme praktično konec, saj so Brežani povsem odpovedali v vseh elementih igre. (M. Tul)
Velika predstava v troskoku
SAO PAULO — Pet tekmovalcev čez 17 metrov in druga najboljša svetovna znamka: brazilsko občinstvo je v Sao Padu v nedeljo videlo največje tekmovanje v troskoku doslej. Zmagal je Sovjet Oljeg Protsenko, ki mu nekateri napovedujejo, da bo prvi, ki bo skočil čez 18 m. Tokrat je dosegel razdaljo 17,64 cm (svetovna znamka De Oliveire je 17,89 m). Drugi je bil Banks (ZDA) 17,55 m, tretji Hofman (Pol.) 17,48 in četrti Harkov (Bol.) 17,46.
Primožu Čerinu dirka po Venetu
Jugoslovan Primož Čerin, ki tekmuje za italijansko firmo »Glen glas Fior Zalf« iz Castelfranca Veneta, je zmagovalec pete izvedbe etapne kolesarske dirke po Venetu. Čerin (23 let) je v zadnji etapi iz Montegrotte do 'Recoara Terme (134 km) zmagal in zadal drugouvrščenemu Moru 1’52” zaostanka, dotlej vodečega na skupni lestvici Tommasinija pa je v skupnem časovnem seštevku prehitel za 1’27”.
Mladinske igre — odbojka
Tudi Kosovel v finalnih bojih
V	telovadnici nove srednje šole v Naselju sv. Sergija bodo danes s pričetkom ob 10. uri deželni finalni boji v mladinskih igrah v odbojki. Tržaško pokrajino bodo v ženski konkurenci zastopale predstavnice šole Kosovel, ki so si priborile pokrajinski naslov prejšnji teden. V prvi izločilni tekmi se bodo kosovelovke pomerile z Gorico. Finale za 3. oziroma 1. mesto se bo začelo ob 15. uri. (Inka)
Vaterpolo — pokal Fina
DUISBURG — V prvem dnevu vaterpolskega turnirja za »pokal Fina« so takale igrali: Italija - ZDA 8:7; Španija - Jugoslavija 11:10; Avstralija - Grčija 8:8; ZRN - Nizozemska 10:8.
rezultati
2. AMATERSKA LIGA Skupina F
IZIDI	27. KOLA	
Radio Sound -	Fortitudo	3:1
San Sergio - C. E. Prisco		0:1
Stock - Begliano		0:0
Isonzo - Giarizzole		3:1
Vesna - Domio		0:0
Zaule - Zarja		2:0
CGS - Opicina		1:3
Libertas - Aurisina		8:0
LESTVICA		
Vesna	27 12 12 3	30:19 36
Zaule	27 12 11 4	30:16 35
Stock	27 12 11 4	33:22 35
Libertas	27 13 8 6	40:27 34
San Sergio	27 13 7 7	40:21 33
Radio Sound	27 14 4 9	34:26 32
Fortitudo	27 10 11 6	29:22 31
Isonzo	27 11 6 10	32:37 28
Opicina	27 7 13 7	31:27 27
Domio	27 6 12 9	22:23 24
Zarja	27 7 10 10	31:35 24
Begliano	27 3 15 9	22:31 21
Giarizzole	27 4 12 12	18:29 20
C. E. Prisco	27 4 12 11	20:32 20
CGS	27 5 9 13	31:47 19
Aurisina	27 4 5 18	24:52 13
PRIHODNJE KOLO (19. 5.) Domio - CGS, Stock - C, E. Prisco, Fortitudo - Begliano, S. Sergio - Liber-tas, Zaule - Giarizzole, Isonzo - Vesna, Aurisina - Radio Sound, Opicina -Zarja.
3. AMATERSKA LIGA
Skupina L
IZIDI 26, KOLA
San Nazario - Sagrado	2:1
Barbarians - Italcantieri	2:3
Kras - Primorec	2:1
San Marco - Staranzano	0:3
Fogliano - Mladost	4:2
Romana - Fossalon	2:4
Počitek: Primorje
Fogliano 37, Mladost 36, Fossalon 35, San Nazario 29, San Marco 28, Staranzano 27, Primorec, Kras 24, Sagrado 21, Primorje 19, Italcantieri 18, Romana 13, Barbarians 1.
Fogliano je napredoval v 2. amatersko ligo.
Drugouvrščena Mladost mora odigrati dodatna kvalifikacijska srečanja z drugouvrščenima ekipama iz skupine »I« ter »M«.
Skupina M
IZIDI 25. KOLA
Olimpia - Rabuiese	'	0:0
Breg - San Luigi	1:4
Gaja - Sant’Andrea	4:2
Campanelle - Chiarbola	1:1
Union - Supercaffè	0:3
San Vito - GMT	4:0
Počitek: Sant’Anna
LESTVICA
San Luigi 41, Olimpia 39, Supercaffè 38, San Vito 32, Rabuiese 30, Gaja 28, Campanelle 25, GMT 23, Breg 22, Chiarbola 20, Sant’Andrea 17, Sant’ Anna 13, Roianese 10, Union 8.
PRIHODNJE KOLO (19.5.)
Sant’Anna - San Vito, GMT -Union, Supercaffè - Campanelle, Chiarbola - Gaja, San Luigi - Olimpia, Rabuiese - Roianese. Tekma Sant’Andrea - Breg je bila odigrana 8.5., Breg pa je izgubil s 3:0.
Naročnina: mesečna 10.000 lir - celoletna 120.000 lir; v SFRJ številka 35.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 250.00, letno 2.500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 300.00, letno 3.000.00, letno nedeljski 800.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 Liubliana Kardeljevo 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi 'Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir 1 st . viš 23 mm) 43 000 lir Finančni i.n legalni oglasi 2 900 lir za mm višine v širim 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih povišek 20%. IVA 18% Osmrtnice, zahvale m sožalia po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Juhiske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul Montecchi 6 - tel. 775275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah- SPI
14. maja 3985
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - T1x 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382-85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja k. A ZTT in tiska JT" ^ Trst
član It«®’"*' zve/e Casopi^
založnikov P
PRI
je
13,
pre
DN
brj
na
na
$k
vi
5i.
IS
ti!
V,
m
tv
d
Ženske in kokain v ZDA
NEW YORK — Kokain so včasih jemali živahni in neodvisni »samci«, danes pa ga po pripovedovanju strokovnjakov vedno bolj uživajo samske in poročene ženske. Medtem ko je bila včasih navada, da so partnerji ženskem nosili rože, jim sedaj prinašajo porcijo kokaina, pravi Nannette Stone, psihologinja v New Yorku, ki že 15 let preučuje 500 uživalk tega mamila. Leta 1983 je bil odnos med moškimi in ženskam; 3 proti 1, sedaj pa je po ugotovitvah bolnišnice v New Jerseyu že 42 od stotkov žensk. Pred kakšnim letom so uživale kokain 29-letna dekleta z višjo izobrazbo in vsaj 25.000 dolarji letnega dohodka, sedaj pa se je ženski okus v tem pogledov prilagodil moškemu, tako da uživajo mamilo uradnice, bolničarke, tajnice, prodajalke, odvetnice itd.
»Kokain spra zapeljuje in rešuje probleme, pravi Stone, nadomešča pomanjkanje zaupanja samega vase in daje moč ženski, da se čuti nad družbo. Povečan srčni utrip in tresenje prstov občuti sprva kot spolno razdraženost in odvečno moč. Na vsem lepem se znaj de v postelji z ogabnim moškim, pa tudi siceršnje obnašanje zelo spremeni. Namesto spolnega užitka mamilo odvrača od njega, namesto evrofičnosti se ženske polasti naveličanost in zapade v potrtost. Ko se zave, da pada v prepad, moški obrne hrbet mamilom, ženska pa vztraja v njegovi »družbi« zelo dolgo. Ponavadi si to »družbo« poiščejo ženske, ki niso sposobne spolnih in čustvenih zvez in jih mamilo osvobodi vseh spon. Ko spoznajo, da so v slepi ulici, se te »družbe« znebijo hitreje kot moški.
Vse večji delež JE v proizvodnji elektrike
PARIZ — Vse večji je delež jedrskih elektrarn (JE) v svetovni proizvodnji električne energije. V 24 državah članicah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, se pravi na industrijsko razvitem Zahodu, so 1984. leta v jedrskih elektrarnah proizvedli 17,9 odstotka celotne električne energije, medtem ko so je leto poprej proizvedli 15,8 odstotka.
Zanimiv je podatek, da samo v 13 državah včlanjenih v omenjeno organizacijo delujejo jedrske elektrarne. Med tistimi, ki jih ima največ, je Francija. Lani je proizvedla kar 58,7 od sto vse svoje električne energije s pomočjo jedrske. Vedno v lanskem letu so na tak način proizvedli 50,8 od sto svoje električne energije v Belgiji, 23,0 od sto v ZR Nemčiji in 14,9 od sto v ZDA. Raču: najo, da bo letos na industrijsko razvitem Zahodu proizvodnja elektrike v jedrskih elektrarnah narasla za 12,1 od sto.
□ WASHINGTON — Ameriško notranje ministrstvo računa, da so petrolejska in plinska ležišča ob obalah ZDA za polovico manjša od predvidevanj iz leta 1981. Novi računi odražajo slabe rezultate, ki So jih v zadnjih časih zabeležili pri iskanju novih nahajališč ob Aljaski in v Atlantskem oceanu. Zdi se, da so se ameriški izvedenci v preteklosti posebno hudo ušteli zlasti glede količine petroleja in plina ob obalah Aljaske.
Pol tisočletja po Kolumbu..-
Začelo se je z »diplomacijo pmgponga«
PEKING — V kitajski zunanji politiki zadnjih let je mogoče zabeležiti velike preokrete, ki pa so se začeli z na videz nepomembnimi dogodki. Najznačilnejši primer je v tem smislu odločno izboljšanje odnosov med LR Kitajsko in ZDA, ki se je pričelo na začetku sedem desetih let s tako imenovano »diplomacijo ping; ponga«, se pravi z namiznoteniškimi srečanji med kitajskimi in ameriškimi igralci. V zadnjih mesecih pa je prišlo do dveh dogodkov, ki bi po mnenju opazovalcev utegnila napovedovati podoben preokret v odnosih med LR Kitajsko na eni in Južno Korejo ter Tajvanom na drugi strani.
Konec marca je kitajski torpedni čoln zašel •v južnokorejske vode. S to državo LR Kitaj ska nima diplomatskih stikov in vendar se je zgodilo, da so predstavniki obeh držav sedli za isto mizo ter se brez posrednikov domenili za povratek ladje. Vzpostavili so se tako vsaj za hip ali kaj dlje neke vrste uradni diplomatski stiki, ki bi utegnili napovedovati popuščanje napetosti, če že ne normalizacijo v odnosih med državama.
Še zanimivejši pa je dogodek, Id se je pripetil konec preteklega meseca v Formoškem prelivu, ki ločuje LR Kitajsko in Tajvan. Tajvanska tovorna in kitajska ribiška ladja sta trčili, pri čemer je bila slednja tako poškodo-
vana, da se je v kratkem času potopila. V nesreči je 9 ribičev izgubilo življenje, drugih 12 pa so rešili tajvanski mornarji.
Tu pa se »zanimivejši« del zgodbe šele pričenja. Kljub temu, da državi nimata diplomatskih odnosov, je tajvanska ladja z brooolomci na krovu zaplula v pristanišče Hsjamen v kitajski pokrajini Fukien. Tam je bila zasidrana kakih 10 dni. Tajvanski mornarji so se namreč udeležili pogreba žrtev, izrazili sožalje prizadetim sorodnikom in, kot piše kitajsko časo-pičje, bili deležni naklonjene pozornosti vsega krajevnega prebivalstva.
A to še ni vse. Tajvanski mornarji so v nekaj dneh dosegli s pristojnimi oblastmi tudi nenavadno prijateljski sporazum glede poravnave posledic nesreče. Zdi se, da nikomur ni šlo toliko za iskanje krivca, kolikor za dosego skupne rešitve. Našli so jo v razsodbi, da sta za nesrečo bili enako odgovorni obe strani, čes da ne ena ne druga nista. spoštovali mednarodnih pravil plovbe.
Skorajda vsi krajevni prebivalci so omenjeni sporazum pozdravili kot rešitev v dunu »bratskega prijateljstva«. Ko je tajvanska ladja zapuščala pristanišče, so jo mnog; tudi prišli pozdravit. Dogodek je mogoče res malenkosten v življenju dveh držav, vendar iz malega zra ste veliko.
Bolšji trg v Parizu ima 100 let
PARIZ — Kakšnih 2.000 trgovcev na znanem Machè de puces (bolšji trg) v Saint Ouenu, najstarejšem trga z rabljenim blagom, bo primerno proslavilo 100-letnico te tudi turistično zanimive ustanove. Sprva so na njem prodajali samo stare obleke, ki so bile zaleglo bolh in je odtod trg dobil ime. Kasneje so začeli prodajati vse mogoče, danes celo stereofonske aparate in računalnike.
Današnji bolšji trg nima več romantičnega nadiha iz časov Victorja Hugoja, lahko pa se komu primeri, da med tolikimi ponarejenimi slikami kupi original. Takšna sreča se je za 100.000 lir preračunano v naš denar, nasmehnila nekemu čisto navadnemu kupcu, ki je kupil De Chirica, o katerem starinar ni vedel kaj bi. Ko je v pogovoru s prijateljem starinar spoznal svojo zmoto in na podlagi čeka prišel do srečnega kupca, mu ponudil dvojno ceno (200.000 lir), je ugotovil, da gre za strokovnjaka, ki je imel v predmestju polno hišo dragocenih originalov in slike ni bil pripravljen »vrniti« za noben denar.
L buldožerjem čez kasete
SINGAPUR — Zaostruje se vojna proti glasbri1^ oiratom. Pred nekaj dnevi so z buldožerjem pregazili ;ako uničili pol milijona zaplenjenih kaset. To a21^ nesto je namreč na prvem mestu po kršenju avtors , pravic in nelegalni proizvodnji glasbenih in videotel Uničenje kaset sodi v okvir akcije mednarodne ie racije glasbenih in videokaset (1FPI), ki že štiri leta P ganja protizakonito dejavnost.	,
Singapurski pravosodni minister se brani s kolonia zakonodajo (kot v Angliji) in dodaja, da so nekega kajšnjega založnika, ki je brez dovoljenja tiskal leposlo knjige, obsodili samo na 2 meseca zapora in 2 milu0 lir globe.
Od 1981. leta je IFPI v 230 primerih zaplenil za n lijone dolarjev kaset, za katere založniki niso plačali a torskih pravic. Obseg te piratske kupčije pove poda^ da so lani izvozili 35 milijonov kaset, s katerimi so pa zaslužili 50 milijonov dolarjev. S svojo razvito teluiri gijo je Singapur prehitel Formozo in Hong Kong. la strija zelo cvete, prinaša ogromne dobičke in daje o® stotinam oseb.	,..\g
Oblasti so zaskrbljene, ker se je piratstvo razširi tudi v računalništvo in bo tako propadel vladni na» da bi Singapur do leta 2000 postal svetovna prestolni računalništva. Strokovnjak ZDA je povedal, da potvarjanj računalniških programov (software) izgapL letno stotine milijonov dolarjev. Samo IMB in Arra sta vložili 22 prijav, da b.i zavarovale avtorske Pra',1:jj. Toda v bodočnosti nameravata svoje ukrepe še zaosu
Družbene korenine sporov med Flamci in Valonci
BRUSELJ — Da se Flamci in Valonci nimajo posebno rad'., je že stara pesem. Da pa si belgijski zunanji minister Tindemans, ki je splošno znan kot spreten diplomat, dovoli prekršiti ant metično jezikovno pravilo o etničnem ravnotežju, s katerim skuša vlada pomriti nacionalistične duhove, to je že cd sile. Ta kole modrujejo v krogih valonskega združenja zaposlenih v javnih službah, ki je pri državnem svetu — najvišjem sodnijskem forumu — vložilo tožbo zoper ministra. Obtožuje ga, da v svojem resorju nesramno zapostavlja valonske uslužbence v korist flamskih. Kot se glasi računica o jezikovnem razmerju med enimi in drugimi, sedi na diplomatskih foteljih 30 severnjakov več kot južnjakov, a Tindemans je pred kratkim petnajst se vernjakov, flamcev, premestil na višja službena mesta.
Po ogorčeni reakciji valonske skupnosti, ki zahteva uravno-vešenje jezikovne prevesice, je Tindemans dejal, da pogoji za to še niso dozoreli, da je treba počakati na upokojitev določenega števila nameščencev, da pa na žalost Valonci, pretežno
mlajši, ne obvladajo flamščine, vtem ko dvojezičnost velja v Belgiji za ustavno načelo.
To vprašanje se zaostruje prav v času, ko se Belgija pripravlja na parlamentarne volitve, ki bodo jeseni. Tindemansov primer je le še nov dokaz, da kočljivih političnih, kulturnih in socialnih problemov ni mogoče reševati zgolj aritmetično in s tem, da jih preprosto povežeš v en sam snop pod oznako nacionalizma. Tembolj, ker je Belgija danes tipičen primer prevlade posebnih in ozemeljskih interesov nad interesi celovite skupnosti. To je menda tudi edina država, kjer je vsaka politična stranka razdeljena na dve krili — flamsko in valonsko.
Flamski socialisti, na primer, izrecno nasprotujejo Reaganovemu zloglasnemu vesoljskemu ščitu, valonski socialisti pa se niso kdo ve kako odločno uprli niti ameriškim raketnim izstrelkom na belgijskih tleh. Slednji so tudi nanovo odprli vprašanje statusa Bruslja kot glavnega mesta Belgije in problem občine Fouron, ki je že dvakrat bila domena zdaj te zdaj one narodne
kupnosti, njihovi flamski kolegi pa o tem še slišati nočejo.
'or med skupnostima se poglablja in nekateri menijo, .ju 'lamci z zelo verjetno zmago na jesenskih volitvah rej sporazumeti s sedanjimi političnimi nasprotniki — fcrs® j kimi socialisti in liberalci — kot pa z valonskimi social.e Dejstvi, da so celo ribiška dovoljenja dvojezična in da L o Flamskem od lanskega leta prepovedano nagovarjati c. ustnega psička v francoščini, se zdita morda kot ena sa tročarija, toda v resnici gre za globlji problem, katerega * enine segajo med drugim v različni stopnji gospodarskega <oja na severu in jugu države. Flamci so bolj razviti in bi 1 ^ :ot kaže, svojo premoč raztegnili še na politično področje, tornem dejansko oblast,	. jj
Poznavalci belgijskih razmer napovedujejo, da bo prej ^ lej vendar prevladala razsodnost in vzajemna solidarnost. .. ia tudi taki, ki se bojijo postopne delitve Belgije na dve rutski državici«.
»M os tis ca rji «
Tekst in slika : JERNEJ ROVŠEK
J M03 M02 SE 3E [ V ENEM DNEVU ODVA-V DIL KA3EN3A ‘
ČESTITAM'. 2A TO GOTOVO POTREBUJEŠ MOČNO VOLJO.
_______