izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors,slovenia, yugoslavia 41 , letnik 26, ljubljana,1982 izdaja zveza geodetov siovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia ~ , letnik 26, str. 181 - 232, lju bljana, januar 1983 , udk 528 = 863 Uredniški odbor: - predsednik - Vlado Kolman - glavni in odgovorni urednik - Jože Rotar - urednik za znanstvene prispevke - Boris Bregant - urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Peter Svetik - član - Božo Demšar - tehnična urednica - Albina Pregl Izdajateljski svet: - delegati ljubljanskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobald Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegata mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kalac, Janez Kobilica - delegata celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar, Srečko Naraks - delegat dolenjskega geodetskega društva: Franc Jenič - delegat primorskega geodetskega društva: Anton Špolar - delegati uredniškega odbora: Vlado Kolman, Jože Rotar, Peter Svetik Prevod v angleščino: Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 številke na leto Naročnina: Letna naročnina za delovne kolektive je za prvi izvod 1.000 din, za nadaljnje izvode 500 din. Letna narocnina za nečlane zveze geodetov Slovenije je 100 din. Naročnina za člane Zveze geodetov je plačana v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678- -000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Tiska: Republiška geodetska uprava, Kristanova 1, 61000 Ljubljana, telefon 312-773 in 312-315. Prispevki naj bodo zaradi lekto- riranja tipkani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Za navedbe in morebitne napake v rokopisu odgovarja avtor sam. Rokopisov ne vračamo. Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v ijubljani Naklada: asu i zv.odov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije Po mn~nju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št.4210-35/75 z dne 24.1.1975 je glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proiz- vodov V S E B I N A ,BRALCEM IZ ZNANOSTI IN STROKE Stran 181 J5, Geodetski dan - slavnostni del 182 - Knjižne pravice in kritična obravnava zemljiškoknjižnih načel glede na sistem enotne evidence nepremičnin - dopolnitev referata, ki je bil objavljen v GV 26(1982)3 (Marjan Bele) 190 - Neusklajenost podatkov med zemljiškim katastrom in zemljiško knjigo ter potrebe in možnosti za uskladitev (Magda Rehar) 193 - Problematika knjiženja podatkov v zemljiški knjigi in možne izboljšave (Meta Kastelec) 197 - Otvoritev moderniziranega načina poslovanja zemljiškega katastra na Geodetski upravi občin Celje in Laško (Gojmir Mlakar) 201 - Grafična registracija mej območij posebnih režimo,) uporabe (Božo Demšar) 204 - Pregled raziskav, ki jih je v letu 1981 izvajal Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG, Ljubljana; v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije (Dušan Mravlje, Albina Pregl, Branko Rojc) 206 - Avstrijsko-nemški "Geodetski dan" na Dunaju (Žiga Drinovc, Janez Kifnar) 208 - Poročilo o obisku na državni upravi za zemljišča in karto- grafijo LR Madžarske, Budimpešta 14. in 15, junij 1982 (Milan Naprudnik, Rozika Sraka) 211 - III. mednarodno posvetovanje o merjenju deformacij z geodet- skimi metodami,Budimpešta od 25, do 27, avgusta 1982 (Franc Černe) 716 - In memoriam 218 NOVI PREDPISI, RAZISKAVE, KNJIGE, PUBLIKACIJE 222 RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI 224 IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE 227 PREGLED GRADIVA, OBJAVLJENEGA V LETU 1982 PO AVTORJIH 229 IZ VLEČKI 2 31 CONTENT THE EDITORIAL BOARD TOTHE READERS FROM S9IENCE AND PROFESSION 181 15 th geodetic day - ceremonial part 182 - The rights associated with real estate and principles of land register with reference to the uniform real estate register (Marjan Bele) 190 - Uncompatibilities of cadastre and land register data and needs and possibilities for their rectification (Magda Rehar) 193 Problems in real estate registration and possible improv~- ments (Meta Kastelec) 197 - Opening of a modern art of menagernent of cadastre on Institute for geodetic survey of communities Celje and Laško (Gojmir Mlakar) 201 - The graphic registration of special use areas boundaries (Božo Demšar) 204 - Revision of the research works made by Institute for geodesy and photogramrnetry FAGG, Ljubljana in the year 1981, for Research cornmunity of Slovenia (Dušan Mravlje, Albina Pregl, Branko Rojc) 206 - Austrian-German "Geodetic-day" in Vienna (Žiga Drinovc, Janez Kifnar) 208 - Report of a visit ona State direction for land €toperty an~hcartography of PR of Hungary, Budapest on 14 and 15 June, 1982 (Milan Naprudnik, Rozika Sraka) 211 - 3~d international conference of the deforfRtion mtRsurement with surveying methods, Budapest, from 25 to 27 August, 1982 (Franc Černe) 216 - In memoriam 218 NEW REGULATIONS, RESEARCH, BOOKS, PUBLICATIONS 222 NEWS AND CURIOSITIES 224 FRO~ THE WORK OF ASSOCIATION OF SURVEYORS, SLOVENIA AND UNION OF GEODETIC ENGINEERS AND SURVEYORS OF YUGOSLAVIA 227 THE OVERVIEW OF MATERIALS PUBLISHED IN TRE YEAR 1982 (AUTHOR'S INDEX) 229 ABSTRACTS 231 ,. UREDNIŠTVO BRALCEM Letošnji 15. geodet.ski dan s tematiko EVIDENCA NEPREMIČNIN je bil 22. in 23. oktobra 1982 v Umetnostnem paviljonu v Slovenj Gradcu. Kljub te- žavam s prevozi se je te vsakoletne manifestacije udeležilo prek 200 geodetov. Žal je bila slaba udeležba pravnikov in delavcev, ki delajo na zemljiški knjigi. Za 15. geodetski dan nam je drugič uspelo, da so bili glavni referati natisnjeni pred posvetom v tretji številki Geodetskega vestnika. Žal pa so nastopile težave pri zbiranju ostalih referatov s 15.geodet- skega dneva. Ker do konca meseca decembra 1982 nismo prejeli vseh pri- spevkov (kljub večkratnim pozivom) se bo verjetno prvič zgodilo, da v Geodetskem vestniku ne bodo objavljeni vsi referati z geodetskega dne- va. Na temo RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI pa je uredništvo GV prejelo samo en prispevek. Posebna novost letošnjega geodetskega dneva je bila tudi razglednica z motivom Slovenj Gradca po Vischerjevi grafiki in razglednice s prika- zom vseh geodetskih dnevov v SR Sloveniji od leta 1969 dalje. Večina razglednic je bila opremljena tudi s posebnim priložnostnim poštnim ži- gom. Tako so prišli do posebnih zanimivosti tudi filatelisti. Vsi udeleženci geodetskega dneva so dohili tudi poseben obesek iz usnja z napi•om 15.geodetski dan, udeleženci družabnega srečanja v Nami pa lične lesene spominske krožnike. Lahko rečemo, da je bil sprejem vseh gostov geodetov v Slovenj. Gradcu enkratno doživetje, za kar gre zasluga Umetnostnemu paviljonu in seve- da prireditelju Medobčinskemu društvu geodetov Maribor. GV 26(1982)4 Urednik GV Jože Rotar 181 IZ ZNANOSTI IN STROKC 15. GEODETSKI DAN - SLOVENJ GRADEC 22. in 23. OKTOBRA 1982 A. SLAVNOSTNI DEL Kljub željam, da na geodetskih dnevih ne bi obravnavali le ene teme, je bil letošnji 15. geodetski dan skoraj v celoti posvečen le EVIDEN- CI NEPREMIČNIN in deloma tudi RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI s področja geo- dezije. Geodetski dan je bil v čudovitem okolju Umetnostnega paviljona, kjer je bila tudi razstava kiparskih del akademskega kiparja Negovana Nemca iz Nove Gorice. Na delovnem predsedstvu na geodetskem dnevu so bili Peter dr. Šivic kot predsednik in člani: Lidija Andolšek, Marjan Bele, Janez Kobilica, Vin- ko Pušnik, Gojmir Mlakar, Vlado Kolman. Udeležence geodetskega dneva in goste je najprej pozdravil predsednik Medobčinskega društva geodetov Maribor Vinko Pušnik: 182 Spoštovane kolegice, kolegi - tovarišice in tovariši - dragi gostje Imam prijetno dolžnost, da v imenu Medobčinskega društva geode- tov Maribor in v imenu Zveze geodetov Slovenije otvorim 15.geo- detski dan, ki ga to pot geodeti organiziramo v sodelovanju z Zvezo društev pravnikov Slovenije Petnajstič zapored smo se danes zbrali, da bi nadaljevali tra- dicijo, ki nas je ves ta čas bogatila in plemenitila ter pove- zovala v strokovnem in družabnem pogledu. Za slehernega izmed nas je postal geodetski dan ne samo oblika vsakoletne 9 trokovne manifestacije, temveč tudi priložnost za izmenjavo mnenj in izkušenj,pomeni pa tudi vnovično utrjevanje tovariških vezi med starejšimi in mlajšimi generacijami geode- tov, ki po napornem terenskem delu le redko najdemo čas za medsebojne obiske ali srečanja. Letošnji geodetski dan prvič poteka v koroškem prostoru.Organi- zacija je bila zaupana Medobčinskemu geodetskemu društvu Mari- bor, ki povezuje geodete koroške, dravske, podravske in pomur- ske regije. Prepričani smo, da pomeni ta dan za marsikaterega člana naše zveze prvo srečanje s tem delom slovenske Koroške. Zato se bo- rno prireditelji poskušali potruditi, da bi ostali ti prvi vti- si čim prijetnejši, da bi se v naše kraje radi vračali. Zato izrekamo vsem udeležencem današnje manifestacije iskreno dobrodošlico. Posebej pa nas veseli, da lahko med sabo pozdravimo predsednika Zbora občin Skupščine SR Slovenije Mitja Horvata in druge pred- stavnike Skupščine SR Slovenije, ki so s svojo udeležbo oboga- GV 26(1982)4 tili našo jubilejno manifestacijo. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so se našemu vabilu odzvali tudi številni drugi predstavniki družbenopolitičnega, družbeno- ekonomskega in kulturnega življenja republike Slovenije in ko- roške regije. Tako so na našem geodetskem dnevu navzoči predstavniki: - Republiškega sekretariata za pravosodje, Zveze društev pravnikov Slovenije, Republiške geodetske uprave, Zavoda SR Slovenije za statistiko, temeljnih sodišč Slovenije, visokega in srednjega geodetskega šolstva Slovenije, inštitutov in razvojnih centrov Slovenije, geodetskih delovnih organizacij Slovenije, Zavoda za družbeno planiranje Slovenije, družbenopolitičnega, gospodarskega in upravnega življenja občin koroške krajine, združenega dela koroške krajine, Društva inženirjev in tehnikov Slovenije. Vsem cenjenim gostom lep tovariški pozdrav. Poseben pozdrav v imenu prireditelja pa tudi vsem vam, spošto- vane kolegice in kolegi, ki ste s svojo udeležbo izkazali pri- pravljenost prispevati k uspešni izvedbi 15. geodetskega dne- va. Osrednja tema letošnjega geodetskega dneva z naslovom Proble- matika evidence nepremičnin v SR Sloveniji je aktualna. K skup- nemu re$evanju priteguje geodete in pravnike ter številne po- rabnike storitev in izdelkov geodetske službe. Zavedamo se, da nadaljnji razvoj geodetske dejavnosti zahteva tesno sodelovanje z vsemi družbenopolitičnimi in ekonomskimi dejavniki v republiki in občini. To pa še toliko bolj velja za svobodno menjavo dela med izvajalci in neposrednimi uporabniki - z združenim delom. Zaradi tega smo pri pripravah na izvedbo letošnjega geodetske- ga dneva organizatorji posvetili posebno pozornost temu pove- zovanju, saj smo prepričani, da se bo s tem naša stroka še us- pešneje vključevala v družbene tokove. ,V kraju, v katerem bo potekal 15.geodetski dan, si kultura, združeno delo, znanost in umetnost segajo v roke. Pravkar je bila po uspešni razstavi domače in umetne obrti odprta kipar- ska razstava akademskega kiparja Negovana Nemca. V ta arnbient pa se brez dvoma skladno vključujejo zgodovinsko in kulturno pomembni geodetski eksponati in dosežki naše novej- še ustvarjalnosti. Tovarišice in tovariši, preden bi končal te uvodne misli, mi dovolite, da predlagam za vodenje in povezovanje programa geodetskega dneva delovno pred- sedstvo v taki sestavi: l. Predsednik: Peter Šivic 2. Člani predsedstva: Gojmir Mlakar, Lidija Andolšek, Marjan Bele, Janez Kobilica, Vlado Kolman,Vinko Pušnik Prosim za potrditev predloga. Hvala. Spoštovani udeleženci geodetskega dneva, GV 26(1982)4 183 Na kraju vam še enkrat želim, da bi se v teh dveh dneh v našem mestu dobro počutili in se obogatili ne · ·i z novimi strokovni- mi spoznanji, temveč tudi z zgodo,inskimi in kulturnimi zname- nitostmi našega kraja, da bi vam 15. jubilejni geodetski dan v Slovenj Gradcu ostal v lepem spominu. - V imenu Zveze geodetov Slovenije je spregovoril predsednik predsedstva ZGS Gojmir Mlakar; - udeležence je pozdravil tudi predsednik Zbora občin Skupščine SR Slo- venije tovariš Mitja Horvat: 184 Tovarišice in tovariši! Predsednik skupščine tovariš Hafner me je zaprosil, naj ga v tem krogu opravičim, ker se, žal, zaradi drugih nujnih obvez- nosti ni mogel udeležiti tega 15.geodetskega dne in srečanja geodetskih delavcev naše republike. Resnično mu je žal, da se vabilu ni mogel odzvati, saj ga z vami in temi geodetskimi srečanji veže staro sodelovanje, še iz časa, ko se je porodi- la ideja o tradicionalnem vsakoletnem organiziranju teh sre- čanj. Prav tako mi je naročil, naj vam tudi v njegovem imenu zaželim konstruktivno in plodno razpravo o problematiki tega letošnjega geodetskega dne, ki ste ga utemeljeno organizirali skupaj z Zvezo društev pravnikov Slovenije. Geodetski dnevi so se nedvomno razvili v pomembno strokovno manifestacijo, ki je izraz aktivnosti širokega kroga geodet- skih strokovnjakov y Sloveniji. Vsebina in kvaliteta obravna- vanih aktualnih strokovnih tem na preteklih geodetskih dnevih in sledi, ki so jih zapuščali v naši družbeni praksi na tem področju, pa so nedvomno dokaz za to, da je bila ideja o orga- niziranju takšnih vsakcletnih strokovni.h posvetovanj utemelj~- na in da jo kaže razvijati in dopolnjevati še naprej. Obravnava problematike uveljavljanja enotne evidence nepremič­ nin, ki je tema letošnjega geodetskega dne, je nedvomno zelo aktualna. Zelo neposredno namreč zadeva širši družbeni interes za učinkovitejše obvladovanje celotnega prostora. Edino moder- no vodena, celovita in ažurna evidenca nepremičnin je lahko podlaga za smotrnejše odločanje v zvezi z gospodarjenjem v prostoru in z njim. Nepopolnost, razdrobljenost in pogosto težka primerljivost podatkov seveda ne morejo biti opora raci- onalnemu odločanju o kompleksu vprašanj, ki so za ljudi in družbo nedvomno življenskega pomena. Dokaz, da je ta tematika zelo aktualna, je mogoče najti tudi v dokumentu, ki ga je pripravila komisija zveznih družbenih sve- tov za pripravo dolgoročnega programa gospodarske stabilizaci- je oz. njena delovna skupina za področje stanovanjskega in ko- munalnega gospodarstva. Med nalogami, ki bi jih morali čimprej rešiti, je navedla tudi pripravo in uvedbo katastra stavb in izboljšavo katastra komunalnih napeljav. Na zborih republiške skupščine bomo prihodnji teden obravnava- li tudi predlog sprememb in dopolnitev Dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije. Med dopolnitvami je v poglavju o sistemu družbenega informiranja tudi nova obveznost, da je treba postopoma preseči večkratno zajemanje in zbiranje istih podatkov, da je treba določiti skupne evidence in registre, vodene kot večnamenske faze podatkov, da je treba preiti k uporabi sodobnih dosežkov informatike, ki bo omogočala vsem subjektom pridobivanje tistih podatkov in informacij, ki jih potrebujejo za hitro in racionalno delovanje. v osnutku Zakona o sistemu družbenega informiranja - ta je prav tako ravno sedaj v razpravi v skupščini - je med registri GV 26(1982)4 -,. ki vsebujejo elemente za medsebojno povezovanje pomembnih in- formacijskih sistemov, opredeljen tudi register nepremičnin in prostorskih danosti. Vse to navajam, da bi ilustriral, da je razprava o problema- tiki, ki je predmet vašega današnjega srečanja, resnično ak- tualna in ob pravem času. Na koncu bi zaželel še to, da se vaša vloga v razvijanju eno- tne evidence nepremičnin ne bi končala s to strokovno obravna- vo, ampak da bi sodelovali tudi v nadaljnjih aktivnostih kot ustvarjalen subjekt, ki bo imel tudi pobudo za to, da bi se strokovne rešitve za katere se boste zedinili, postopoma tudi uveljavljale v praksi. - v imenu Skupščine občine Slovenj Gradec pa je spregovoril njen pred- sednik Franci Gorjak: Tovarišice in tovariši, spoštovani gostje Dovolite mi, da vas v imenu občinske skupščine, družbenopoli- tičnih organizacij, občanov in delovnih ljudi Slovenj Gradca najprisrčneje pozdravim ter vam zaželim uspešno delo in prijet- no počutje med nami. V~~eli smo, da ste se zbrali v naši občini ob strokovnem pos- vetovanju geodetov Slovenije ter tako prispevali svoj delež k reševanju problematike izrabe in urejanja prostora. Že nekaj desetletij se je v svetu in pri nas uveljavilo spoznanje o dragocenosti prostora, ki je s svojimi naravnimi viri osnova za naše življenje in delo. V ta prostor posegamo s svojmi bi- vališči, prometnicami in drugimi objekti, včasih tudi ne naj- bolj smotrno, zato moramo izrabo prostora načrtovati dolgoroč­ no in upoštevati vedno nova spoznanja. Za kvalitetno delo so potrebni kvalitetni podatki in natančen pregled, kakšen pros- tor imamo in kako je izrabljen. Temu naj služi tudi to posve- tovanje ob vašem srečanju. Nekaj besed o gostitelju današnjega srečanja geodetov Sloveni- je, o mestu in občini Slovenj Gradec. Občina Slovenj Gradec sodi med srednje velike občine v Sloveniji. Meri 286 m2 in ima nekaj nad 19,000 prebivalcev. ~eži na obronkih Pohorja in Ka- ravank, med njiju se vriva Mislinjska dolina, v kateri so vsa večja naselja. Mesto Slovenj Gradec ima 5.700 prebivalcev.Ar- heološke najdbe v njegovi okolici in v občini pričajo o začet­ ku naseljevanja človeka v zelo zgodnji dobi (Iliri, Kelti, Rim- ljani). Iz novejše zgodovine moram poudariti, da je imel narodnoosvo- bodilni boj v Slovenj Gradcu oziroma v Mislinjski dolini spe- cifično vlogo zaradi oblikovitosti zemljišča in geografskega položaja (Pohorje, Paški Kozjak, Graška gora). V teh predelih so delovale partizanske bolnišnice, razne tehnike in TV posta- je. Vse to je zbrano v muzeju v Slovenj Gradcu, obnovljenem leta 1981 in preimenovanem v Pokrajinski muzej ljudske revolu- cije za Koroško. Slovenj Gradec je občinsko središče, poleg tega pa so tu sedeži nekaterih regionalnih ustanov - sodišča katastra, bolnišnice, banke itd. Gospodarstvo v Slovenj Gradcu je zelo raznovrstno, obsega od lesne, usnjarske, kovinskopredelovalne industrije do servisnih in ostalih dejavnosti. V zadnjih letih tudi uspešno izvaža. Po najboljših močeh poskušamo povečevati izvoz, zmanjševati uvoz, usklajevati rast dohodka .in čistega dohodka ter tako pri- spevati svoj delež k družbenoekonomski stabilizaciji. Za zdaj so naša prizadevanja uspešna, o tem pričajo tudi rezultati. Seveda ne gre brez težav. Zato dajemo poudarek na razvoj tehno- GV 26(1982)4 185 logije in kadrovsko krepitev. Slovenj Gradec je znan pri nas in v svetu po svojih kultur~ih prireditvah. Osnovna misel in vodilo teh prireditev sta mir in preijateljstvo med narodi, zato ni naključje, da so bili pokrovitelji .1aših razstav generalni sekretarji organizacije združenih narodov in da je razstave v Slovenj Gradcu dvakrat obiskal tovariš Tito. V tej galeriji se združujeta kultura in cl.elo. Na koncu naj vam zaželim uspešno posvetovanje•, prijetno počut­ je ob vašem srečanju in bivanju v Slovenj Gradcu. Hvala! - ker se ni mogel osebno udeležiti geodetskega dneva, je načelnik Vojaš- kega geografskega inštituta generalmajor Miroslav dr. Peterca poslal udeležencem tole pismo: 186 Spoštovani kolegi v imenu Vojaškogeografskega inštituta se zahvaljujem za lju- beznivo vabilo na 15. geodetski dan. Ker zaradi drugih obvez- nosti ne morem osebno prisostvovati naši strokovni in družbeni manifestaciji, pozdravljam vse prisotne z željo, da bo vaše tradicionalno srečanje uspešno. Geodetska stroka in služba v SR Sloveniji je dala, posebno v preteklem desetletju, velik prispevek k družbenopolitičnemu in gospodarskemu razvoju republike. S tem pa je prispevala tudi k razvoju naše jugoslovanske skupnosti. Usmeritev službe v razvoj družbeno-iniormacijskega sistema, v katerega spada tudi tema današnjega dneva - evidenca nepremičnin, odpira no- ve poglede na delovanje geo /_ SLOVENJ GRADEC, 22. ok- a- tobra - Več kot 250 geodetov i_n .i- drngih strokovnjakov s podr?č!a ,i- urejanja prostbra. se udelezuJe J- jubilejnega, petnaJs~ega geodet: a- skega dneva, ki ga Je v Slovenj J- Grade\! pripravila Zveza gec:ide- ,i- tov Slovenije. Tema letošniega dvodnevnega srečanja geodeta~'. ;o ki se ga zaradi narave osred~J~ teme udeležujejo tudi pravntkt, 1• je problematika .~.vidence nepre- :e mičnin v SloventJt. ' (I. P.) °'9El...0 Slovenj Gradec Geodetski dan . _Zvez(! g~odetov Slovenije pri- reJa skupaJ z zvezo društev pra• vnikov-· Slovenije in medobčin­ skim geodetskim drnštvom Ma- ri_b}1r jubilejni 15. geodetski dan, -k1 bo 22. in 23. oktobra v slo· venjgraškem umetnostnem pavi- ljonu. lj~vala tudi popoldan tega dne - od 16. do 19. ure. Ob 20. uri bo v restavraciji Name še tovariško· srečanje. • V sol)oto, 23. oktobra, bodo od Udeleženci ~e bodo zbrali v Sloctenj Gradcu 22. oktobra okrog 10. ure, po uvodnem delu pa bo od . 12. do 15. ure potekalo predavanje · po prvi strokovni temi - Proble- ma':ika eyidence nepremičnin. v SR Sloveniji. Predavanja in raz• prava _po tej temi se bosta naela· 9. do I I. ure pre,dstavili razisko- valr.t~ dejavnosti s področja geo- dez1Je, zatem pa do 13. ure še ra- čunah1iški terminal,Kopa 2500 tovarne meril iz Slovenj Gradca'. V času ·srečanja geo\fetov bodo v · razstavnih prostorih umetnostne- ga paviljona v Slovenj Gradcu odprli .tudi priložnostno stroko- yno rnzstavo, 22. oktobra pa ·bodo 12dah še posebni poštn,i žig .. T.-I. Sčepec tedna Otroci ne marajo več čokolade milka. Pravijo, da - f{reni. . . · SLOVENJ G",<.ADEC- - Slovenski geodeti bodo tu- n in pravniki kaj proslavljali svoj petnajsti geodetski dan. Proslavitev zasluži vso podporo, saj bodo najbrž kmalu dobili odgovorno nalogo iskati vs odgovorne, ki so se skrili tudi m Il( o nepremičninah od zemljo .. . PODVELKA - Tukajš- nji krajani se ne razburjajo preveč, ker zadnje čase pri- manjkuje pitne vode. K sreči je sadje dobro obrodilo in jabolčnikaje več kot dovolj. Na posvetu v Slovenj Gn!dm .. bodo · rm.miljali o ~. spremembah na-.tem področju SLOVENJ GRADEC, 20. oko ·tobra - Problematika evidence nepremi~in v Sloveniji bo osrednja tema petnajstega geo- detskega dneva - srečanja slo- venskih geodetov in pravnikov, tu' ki bo v petek in soboto v Slovenj Gradcu . .Jubilejno delovno sreča­ sk1 nje, na katerem sodelujejo tudi vo pravniki zaradi vsebine posveto- j)e vanja, je pripravila Zveza geode- ' •ov Slovenije. · Posvetovanje o evidenci ne- : premičnin ima n~en spodbuditi k razmišljanju o nujnosti zakon- skih sprememb na tem področju. Geodeti že dalj časa ugotavljajo, . da je urejanje zemljiških zadev zaradi otopelih predpisov otež- kočeno in dolgotrajno, kar obču­ ti jo predvsem občani, ki se spo- padajo z birokratskimi predpisi, : Geodeti so tudi že dali pobudo, da bi v Sloveniji imeli enotno evidenco vseh nepremičnin, ki bi jo vnesli v računalnik in bi bila s terminali dostopna vsem. I. P: B. STROKOVNI DEL Marjan BELE* KNJIŽNE PRAVICE IN KRITIČNA OBRAVNAVA ZEMLJIŠKOKNJIŽNIH NAČEL GLEDE NA SISTEM ENOTNE EVIDENCE NEPREMIČNIN . - Dopolnitev referata o knjižnih pravicah in zemljiškoknjižnih načelih, ki je bil objavljen v GV 3/82 Ves moj referat je praktično le opozarjanje na previdnost pri reševanju številnih pravnih vprašanj, ki jih ne smemo zanemariti ob prehodu na avtomatizacijo zemljiške knjige in zemljiškega katastra v enotnem orga- nizacijskem in računalniškem sistemu. Zato sem pri predstavitvi knjižnih pravic namenoma izhajal iz nekoliko zastarelega koncepta in nove pravne ureditve družbenolas~ninskih raz- merij nisem analiziral. Da bo pričakovana razprava živahnejša, želim sedaj nakazati nekatere dileme v zvezi z družbeno lastnino in knjižnimi pravicami, katerih obseg in vsebino narekuje novejša zakonodaja. V referatu izraženi prikaz že preživelega evidentiranja pravnih razme- rij v zvezi z nepremičninami v družbeni lastnini je pravzaprav zrcalna slika obstoječe zemljiške knjige, kar posebej potrjuje potrebo po teme- ljiti sanaciji zemljiškoknjižnih vpisov in drugih podatkov. I. Družbena lastnina kot kompleksen pojav, ki ga je treba presojati z eko- 1 nomskega, družbenopolitičnega in pravnega vidika, je po Zakonu o zdru- ženem delu nekoliko drugače pravno urejena. s pravnega vidika pomenijo družbeno lastnino družbena sredstva, ki imajo določen namen, sredstva ki so skupna neodtujljiva osnova združenega dela in so namenjena za za- dovo+jevanje osebnih in skupnih potreb in interesov delovnih ljudi ter razvijanju materialne osnove socialistične družbe in socialističnih sa- moupravnih odnosov. Družbena sredstva so torej med drugim tudi zemlj;lšča, zgradbe in gozdo- vi, ki niso last občana, društva ali civilne pravne osebe, druga narav- na bogastva in dobrine v splošni rabi. Po Zakonu o združenem delu posa- mezne stvari kot družbena sredstva ne pripadajo več družbenim pravnim osebam na podlagi določene pravice, so pa vendarle nanje namensko veza- na (10/III člen) ter so kot taka varovana s posebnimi tožbami iz čl. 270 do 272 ZZT. Družbena sredstva namreč upravljajo delavci, združeni v pravni osebi. Pravica upravljanja obsega pravice, obveznosti in odgo- vornosti glede uporabe, upravljanja in razpolaganja (230. člen). Po ZZD družbena pravna oseba praktično nima več pravice uporabe ali pravice razpolaganja ali podobne premoženjske pravice, ker vse te pravice pripa- dajo združenim delavcem. Pri zemljiškoknjižnem evidentiranju pravnih razmerij pa bomo vendarle morali poimenovati pravno .osebo. Da ne bom predolg, se želim danes omejiti le na novi pravni režim stavb- nih zemljišč v družbeni lastnini. Nova koncepcija družbene lastnine, ki je bila sprejeta v Zakon o združenem delu, spreminja pravni režim stavb- nih zemljišč, urejen po ustavnih amandmajih iz leta 1971 oziroma ustav- nih predpisih iz leta 1974. * 63000, YU, Celje, Temeljno sodišče v Celju dipl.iur. predsednik Temeljnega sodišča v Celju Prispelo za objavo 1982-10-22. 190 GV 26(1982)4 Danes lahko stavbno zemljišče postane družbena lastnina z nacionaliza- cijo ali s tako imenovano kompleksno razlastitvijo. Odlok občinske skup- ščine, s katerim se določi prehod zemljišča, namenj~hega za stanovanj- sko ali drugačno kompleksno graditev, v družbeno lastnino proti odškod- nini, pomeni poseben način nacionalizacije takšnega zemljišča. Stavbno zemljišče, ki je na ta ali drug način postalo družbena lastnina, uprav- lja občina. V tej pravici sta navidezna zajeti tudi pravica uporabe in pravica razpolaganja, ker občina lahko prenese družbeno stavbno zemljiš- če v uporabo družbeni ali civilni pravni osebi, pa tudi občanu, pod po- goji, predpisanimi z zakonom, in torej lahko z njim razpolaga. Zakon o združenem delu pa govori le o upravljanju, saj 248. člen izrec- no določa, da upravlja kmetijska in stavbna zemljišča, gozdove in gozd- na zemljišča in druga naravna bogastva ter dobrine v splošni rabi ob- čina. Ta pravica upravljanja je po mnenju prof. dr. Alojzija Finžgarja poseben pravni institut, ki v Zakonu o združenem delu ni podrobneje ure- jen. Stavbno zemljišče namreč upravlja občina v imenu družbene skupno- sti, zato tudi njena pravica dajati stavbno zemljišče v uporabo ni pra- vica razpolaganja po 243. členu Zakona o združenem delu. Prof. Finžgar trdi, da dajanje stavbnega zemljišča v uporabo ni posel pravnega pro- meta, pravica upravljanja občine pa sploh ni premoženjska pravica,dasi- ravno vsebuje pravico razpolagati z zemljiščem, tako da se da zemljišče v uporabo, začasno uporabo ali v zakup. Bistvo je v tem, da pravica up- ravljanja občine ni samoupravna pravica upravljanja, ki jo imajo po Zakonu o združenem delu delavci v združenem delu glede družbenih sred- stev. V referatu izraženo osebno stališče, da je upravljavska pravica občine samostojna premoženjska stvarna pravica, je torej treba korigirati, to pa le glede na Zakon o združenem delu, ne pa tudi z upoštevanjem še ve- ljavnih drugih predpisov, ki pravici upravljanja pripisujejo premoženj- ski značaj sicer res specifične stvarne pravice. To potrjuje tudi dej- stvo, da pravica upravljanja občine spada med knjižne pravice, saj se vpisuje v B list zemljiške knjige. Tudi v prihodnosti jo bomo morali kot tako vpisovati oziroma vnašati v računalnik. V referatu ni omenjeno, da lahko občinska skupščina da pravico upra- vljanja komu drugemu, na primer interesni skupnosti za upravljanje stavb- nega zemljišča, samoupravni stanovanjski interesni skupnosti ali krajev- ni skupnosti. V takih primerih gre praktično za celovit prenos uprav- ljavske funkcije ~a ustrezen drug družbeni subjekt, ki bo nepremičnine upravljal v imenu dela družbene skupnosti. Prav tako niso razčlenjene situacije, ko da občina nezazidano stavbno zemljišče v uporabo za gradnjo pravnim in fizičnim osebam. V mojem se- stavku so omenjeni le vpisi pravice uporabe v bremenskem C listu zem- ljiške knjige, ki jih kljub novi pravni ureditvi nekaterih družbenolast- ninskih razmerij še vedno beležimo. Zato moram dodati, da se po predlo- gih ~trank pravica uporabe družbenega zemljišča po novem dejansko knji- ži v B listu, ko na primer občina prenese nezazidano stavbno zemljišče v uporabo družbeni pravni osebi in sicer v korist te osebe. V teh pri- merih je pravilno, da se v zemljiškoknjižnem vložku v B listu vpisana pravica upravljanja občine izbriše in v tistem listu vpiše, da je zem- ljišče preneseno v sredstva v družbeni pravni osebi, kateri je zemlji- šče dano v uporabo. S tem delavci, združeni v pravni osebi, dobijo pra- vico upravljati zemljišče, dobijo pravice, obveznosti in odgovornosti glede uporabe, upravljanja in razpolaganja (248/II in 230. člen Zakona o združenem delu), glede razpolaganja v pravnem prometu seveda šele te- daj, ko se na zemljišču postavi stavba ali drug objekt. Pravica upravlja- nja z všteto uporabno in razpolagalno pravico je v tem primeru samouprav- na pravica in po vsebini kvalitativno različna od upravljavske pravice občine. V sistemu enotne evidence nepremičnin bo torej v zvezi s tem nujno precizirati pravne pojme. Stavbna zemljišča v družbeni lastnini, dana v uporabo fizični osebi, društvu ali civilni pravni osebi, se vedno vpisujejo v C list zemljiške GV 26(1982)4 191 knjige. Glede pravne narave te pravice je dejansko več mnenj. Bodisi, da je to posebna pravica na družbenem zemljišču, kot civilna premoženj- ska pravica stvarnopravne narave, bodisi , da gre za pravico na tuji stvari "ius in realieno" ali pa je to stvarna pravica sui generis, na vsak način je to pravica posebne vrste. Gre za pravico uporabljati st- var, ki je družbeno sredstvo po 241.členu Zakona o združenem delu. Končno so pri družbenih stavbnih zemljiščih še primeri, ko ima prejšnji lastnik pravico uporabljati nepremičnino brezplačno do tedaj, ko jo je na podlagi odločbe pristojnega organa dolžan izročiti občini ali upo- rabniku. V obeh naštetih primerih gre za čisti uporabni pravici z zakonsko dolo- čenimi omejitvami v razpolaganju in je prav, da sta zaradi neke vrste obremenitve družbenih nepremičnin vpisani v bremenskem listu glavne knjige. Že drugačen pravni značaj pa ima spet uporabna pravica zemljišča, ko na njem stoji hiša s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem. Ta pravica ni omejena, dokler na nepremičnini stoji stavba, čerpav se posebej ne more prenašati, je pa predmet pravnega prometa skupaj s stavbo. Vse naštete vrste uporabnih pravic do stavbnega zemljišča v družbeni lastnini so pravice po 241. členu Zakona o združenem delu, saj obsegajo poleg pravic tudi obveznosti in odgovornosti. Menim, da sem s tem dodatkom zadovoljivo obrazložil pravno pojmovano različnost tipičnih pravic na nepremičninah v družbeni lastnini oziro- ma v zvezi z družbeno lastnino, kot so pravica upravljanja, pravica upo- rabe in pravica razpolaganja. Z enakimi izrazi so poimenovane kvalitativ- no in kvantitativno različne pravice v raznih situacijah. Zato bi kaza- lo v novem sistemu, seveda z dodatnimi predpisi, poiskati skupni imeno- valec za vse tiste knjižne pravice glede družbene lastnine, ki imajo enak pravni pomen, in jih enotno poimenovati. S tem ne bi širili obsega knjižnih pravic. Glede razmišljanja o načelih zemljiškoknjižnega sistema moram svoj pri- spevek v vestniku dopolniti še z zanimivimi ugotovitvami Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, ki mu je zaupa- na raziskovalna naloga o pravni problematiki enotne evidence nepremič­ nin. Analiza sodne prakse v zvezi z vpisnim načelom kaže, da je bilo večkrat .prebito (večkratna prodaja iste nepremičnine). Vsaj načelno dopušča pre- bijanje tega načela tudi 33.člen Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerjih, ki omogoča drugačno rešitev s posebnim zakonom. Zato moramo razmisliti o morebitni drugačni ureditvi v republiški zakonodaji. Pri presoji načela javnosti pa kaže temeljito pretehtati, kolikšen je dejan- sko obseg načela javnosti pri sedanji zemljiški knjigi in ali z avtoma- tizacijo ne bi preveč omejili možnosti, da bi vsakdo prišel do želenih podatkov. Zato bo treba ugotoviti pravi smisel in vsebino načela jav- nosti ter ga primerjati z enako imenovanim načelom na drugih pravnih področjih (na primer v sodnih postopkih). 192 GV 26(1982)4 Magda REHAR* NEUSKLAJENOST PODATKOV MED ZEMLJIŠKIM KATASTROM IN ZEMLJIŠKO KNJIGO TER POTREBE IN MOŽNOSTI ZA USKLADITEV Verjetno ni veliko področij, na katera naša zakonodaja ne bi korenito posegla petdeset ali več let, kot velja za evidenco zemljišč (in delo- ma stavb), ki jo vodi zemljiškoknjižni oddelek pri temeljnem sodišču. Zemljiška knjiga posluje po pravnih pravilih, katerih osnova je zemljiš- koknjižna zakonodaja iz predvojnega obdobja. Osnova za vodenje zemljiš- ke knjige je zemljiški kataster, zato imata obe evidenci tudi mnogo skupnih elementov. V zadnjem desetletju sta vse pogosteje predmet raz- prav, v katerih se ob uvajanju nove tehnologije vse bolj zastavlja vp- rašanje o upravičenosti ločenega vzdrževanja obeh ter o uvedbi avtoma- tizacije v njuno vodenje. Računalniško vodenje podatkov se je v zemljiš- kem katastru v SR Sloveniji sorazmerno uspešno uvajalo v letih 1965 do 1978, ko so zadnje katastrske občine prešle od klasičnega sistema ob- delave k avtomatskemu vodenju. V zadnjih letih se skušajo izpopolnje- vati računalniške obdelave, ki bi omogočile interaktivno obdelavo z uporabo zaslonskih terminalov. To je bilo praktično realizirano za ob- čino Celje. O uvedbi avtomatizacije v zemljiški knjigi pa se je v Sloveniji začelo razmišljati šele v zadnjih dveh letih. Ob uvajanju sodobnih načinov vo- denja obeh evidenc pa je bilo le malo razmišljanj o morebitni spremem- bi vsebine posamezne evidence. Ko v zadnjem času vedno bolj razmišljamo o temeljitih posegih v eviden- ci zemljiškega katastra in zemljiške knjige, ki naj bi v končni fazi privedli do njune združitve, ter pri tem navajamo ekonomske vzroke, bi se morali vprašati, kolikšna je skladnost podatkov, ki so obema eviden- cama skupni. Pred posodobitvijo evidence zemljiškega katastra je bila v Celju izvedena predhodna analiza podatkov, za katere je uprava pri- stojna. V elementih, ki so skupni zemljiški knjigi in zemljiškemu ka- tastru, srno ugotovili številna nesoglasja. Pred nastavitvijo sodobno organizirane banke podatkov zemljiškega kata- stra jih je nujno treba odpraviti. V nadaljevanju prispevka bom posku- sila prikazati izkušnje Geodetske uprave Celje pri tem delu. Akcija je zajela: l. ODPRAVO PREKMEJNIH PARCEL; 2. PRENOS PARCEL IZ SEZNAMOV, KI JIH VODI ZEMLJIŠKA KNJIGA, V VLOŽKE GLAVNE KNJlGE; 3. PREVZEM PODATKOV O LASTNIKIH OZIROMA IMETNIKIH PRAVICE UPORABE IZ ZEMLJIŠKE KNJIGE V ZEMLJIŠKI KATASTER; 4. ODPRAVA NAZIVOV PRAVNIH OSEB, KI NE OBSTAJAJO(ki jih ni); 5. ODPRAVA UGOTOVLJENIH NAPAK. Ad 1/ Kršitev načela, da je katastrska občina osnovna enota pri vodenju zem- ljiške knjige in zemljiškega katastra, težave pri uvajanju avtomatske 'obdelave, težave pri delu in poslovanju s strankami ter nepopolnost po- * 63000, YU, Celje, Geodetska uprava občin Celje in Laško Višji upravni delavec, vodja referata za izpeljavo Prispelo za objavo 1982-10-22. GV 26(1982)4 193 datkov so vzroki, ki so narekovali odpravo prekmejnih parcel. V dogovo- ru z zemljiško knjigo smo na geodetski upravi pripravili sezname in jih poslali pristojnim zemljiškoknjižnim oddelkom temeljnih sodišč. V seznamu so bili ti podatki: - katastrska občina, v kateri so vpisane prekmejne parcele, - številka zemljiškoknjižnega vložka, - številka parcele, - kultura oziroma vrsta rabe, - površina parcel, - katastrska občina, v kateri leži parcela. Na podlagi opisanih seznamov so v zemljiški knjigi izvedli ustrezne vpi- se. S sklepi o odpravi prekmejnih parcel so obvestili lastnike in geo- detsko upravo, ki je izvedla te sklepe. Ad 2/ Zemljišča v splošni rabi, kot so pota, ceste in vode, se v zemljiški knjigi niso vodila po načelih, ki veljajo za glavno knjigo. Za parcele, ki so ta zemljišča označevala, se niso vodili zemljiškoknjižni vložki, temveč seznam, označen z rimskimi številkami. Za prenos teh parcel v glavno knjigo je prav tako dala pobudo geodetska uprava, ki je podobno kot za odpravo prekmejnih parcel pripravila ustrezne listine zemljiški knjigi. Ad 3/ Kontrola parcel, vpisanih v listu "A" oziroma popisnem listu zemljiške knjige s parcelami, vpisanimi v zemljiškoknjižnih seznamih katastra, je hkrati pomenila prevzem številk zemljiško-knjižnih vložkov k posamez- nim parcelam v sezname parcel. Istočasno s kontrolo parcel v posameznih vložkih je potekala tudi kon- trola lastninskega lista, Po stanju, ki smo ga ugotovili, bi težko tr- dili, da sta evidenci katastra in zemljiške knjige usklajeni do 90 %. Pri tem ugotovljene napake bi uvrstili med: - tiste, ki izhajajo iz dejstva, da smo ljudje zmotljivi in da je sto let stara evidenca zelo očiten dokaz za to in - tiste, ki so posledica zapletenosti postopkov zaradi zastarelih pred- pisov, neobveznosti vpisov v zemljiško knjigo ali slabega poznavanja zakonov in predpisov. Napake, ki so najbolj pogoste: - ista parcela je vpisana pri dveh zemljiškoknjižnih vložkih, torej pri različnih lastnikih; parcela je vpisana v zemljiški knjigi od nastavitve, v evidencah ka- tastra ne obstaja ali nasprotno; - parcela s poddelilkami v katastru je v zemljiški knjigi vpisana kot cela; parcela z isto poddelilko ali isto številko stavbne parcele je vpisa- na dvakrat. Posledica dejstva, da smo v letih 1967-69 prilagajali vpise v evidencah zemljiškega katastra dejanskemu stanju v naravi, je povzročilo grobo razhajanje z zemljiško knjigo. Pogoj za vpis latnika v zemljiški kata- ster ni bil le sodni sklep, temveč tudi naznanilni listi ali odločba pristojnega upravnega organa (arondacijske odločbe in druge). Zakon o zemljiškem katastru, ki narekuje vpis nosilcev stvarnopravnih pravic v zemljiški kataster le na osnovi zemljiškoknjižnih sklepov, nas je obvezal, da smo prevzeli stanje zemljiške knjige. Čeprav smo pri iz- vedbi upoštevali 38. in 39. člen Zakona o nacionalizaciji, ki govori o 194 GV 26(1982)4 1 l pravici uporabe prejšnjega lastnika, pa se nam vsiljuje na-čelno vpraša- nje, ali ni to določilo obvezni del zemljiškoknjižnega sklepa. Sklepi, ki obravnavajo prenos zgradb od enega lastnika na drugega, pogosto ne obravnavajo prenosa pravice uporabe stavbnega zemljišča. Anomalija, ki nam je ostala po uskladitvi, so zemljiškoknjižna telesa, ustanovljena znotraj istega zemljiškoknjižnega vložka. Ta zemljiško- knjižna telesa pa lahko pripadajo različnim lastnikom. Da bi bila naša evidenca smiselno urejena, smo poskusili odpraviti sta- re vpise, ki se ne skladajo z dejanskim stanjem: SLP (splošno ljudsko premoženje), KLO {krajevni ljudski odbori), razna ministrstva, predvoj- ne ustanove in organizacije. V zemljiškem katastru smo te vpise odpravi- li, v zemljiški.knjigi pa ne, ker ni dobila predlogov. Po uskladitvi omenjenih nesoglasij nam je preostala še odprava ugotovlje- nih napak, bodisi v zemljiški knjigi ali v zemljiškem katastru. Za ugo- tovitev pravilnega stanja oziroma ugotovitev izvora napak smo uporab- ljali: - arhiv zemljiškega katastra od nastavitve njegove evidence, - zbirke listin zemljiške knjige, - po potrebi je bil opravljen terenski ogled, - na odpravo neskladij, ki so posledica neizvršenega ali nedokončanega pravnega posla, smo vabili stranke in jih seznanili s postopkom pri- dobitve listine, na podlagi katere se opravi prenos oziroma vknjiži lastninska pravica. Na geodetski upravi smo za odpravo neskladij kot sporočilo zemljiški knjigi pripravili posebno listino, imenovano NAZNANILO. Naznanilu smo po potrebi priložili ·kopijo katastrskega načrta ali fotokopijo skice izmere, fotokopijo naznanilnega lista ali prepis drugega dokumenta, skratka vse, kar je pojasnilo ugotovljeno stanje. V zemljiški knjigi so na podlagi naznanil izdali sklepe, s katerimi so obvestili stranke in geodetsko upravo o izvršenih spremembah. Naznanilo ima nekatere sestavne dele odločbe, kot je prikaz starega in novega stanja. Ker z naznanilom posegamo v premoženjskopravne pravice in ker usklajevanje še ni v celoti končano, zastavljamo tudi tu načelna vprašanje, ali ne bi bilo treba v takih primerih izdati upravno odločbo po uradni dolžnosti. Izhajajoč iz načela pomoči neukim strankam, smo zaradi možnosti, ki jo ponuja naš operat, v katerem je povezava lastnikov-in posestnih listov po različnih katastrskih občinah, zavračali sklepe na podlagi zapuščin ali dedovanja, če smo ugotovili, da v njih niso bili zajeti vsi zemljiš- koknjižni vložki ali vse parcele zapustnika. Vendar zemljiškoknjižni sodniki ne ukrepajo na podlagi naših ugotovitev, ker je dolžna pred.lagati zapuščino le stranka,. zato v takih primerih va- bimo stranke in jih opozarjamo na nepopolnost zapuščine. Menim, da se dela nismo lotili najbolj racionalno. Na podlagi izkušenj in razjasnitve še nekaterih nejasnosti bi morali .pripraviti ustrezna na- vodila ali sprejeti odločitve,.kot so: - vpis oziroma uskladitev površin in vrst rabe pri parcelah v zemljiški knjigi, in sicer iz dveh vzrokov: l. zemljiška knjiga zavrača odločbe, v katerih površina v starem sta- nju ni enaka kot v knjigi; 2. zemljiškoknjižni izpisek, ki ga morajo stranke predložiti za grad- beno do:k'Umentacijo ali ureditev posojila, mora imeti vpisano poleg parcele tudi površino in vrsto rabe; - v dogovoru s tistimi, ki zahtevajo izpiske ali drugo dokumentacijo iz evidenc zemljiške knjige in katastra, je treba definirati pristojnosti izdajanja podatkov in te pristojnosti dosledno upoštevati; GV 26(1982)4 195 - rešitev problemov pri usklajevanju naslovov v zemljiški knjigi, zem- ljiškem katastru, evidenci davčnih zave.zancev in evidendi občanov pri Republiškem sekretariatu za notranje zadeve; - težave zaradi vodenja vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru, za kar ni ustreznega predpisa, se kažejo tudi v zemljiški knjigi; tudi pri tem nismo mogli uskladiti stanja z zemljiško knjigo. v uvodu sem navedla kot glavni vzrok usklajevanja posodobitev obeh evi- denc. če pa vemo, da gre za približno sto različnih vrst uporabe, za ka- tere se danes uporabljata obe evidenci, je jasno, da ne gre le za for- malno odpravo napak, marveč za odpravo ali preprečitev negativnih ma- terialnih posledic posameznika ali družba (primer: za parceli, ki sta bili poničeni z reambulacijo v katastru, ne pa tudi v zemlj.iški knjigi, je bila izvedena zapuščinska razprava. Morda bi morali v prihodnosti _raEmisliti tudi o strokovni ravni kadra, o uvedbi obrazcev, na podlagi katerih bi stranke same, brez dragih od- vetnikovih storitev, predlagale spremembe v zemljiški knjigi in katas- tru. Obrazce, s katerimi bi občanom prihranili marsikatero pot in strošek, koristno uporabljajo v svetu in tudi v nekaterih naših republikah. Samo od sebe se torej zastavlja vprašanje: ali gre pri Slovencih za togost? Ker je na tem področju še veliko vprašanj, sem s svojim referatom pos- kusila opozoriti le na najpomembnejša, saj so nam naše izkušnje dovolj dobro vodilo za ustreznejše delo pri usklajevanju podatkov med zemljiš- kim katastrom in zemljiško knjigo. 196 GV 26(1982)4 Meta KASTELEC* PROBLEMATIKA KNJIŽENJA PODATKOV V ZEMLJIŠKI KNJIGI IN.MOŽNE IZBOLJŠAVE Zemljiška knjiga je evidenca pravnih razmerij glede nepremičnin, to je zemljišč in zgradb ter ostalih objektov, ki stoje na teh zemljiščih.Da bi se pravna razmerja lahko evidentirala, je torej treba v zemljiški knjigi evidentirati tudi tehnične podatke o nepremičninah. Podatke za vpis zemljišč daje zemljiški kataster, prav tako pa tudi podatke o tem, da na nekem zemljišču stoji zgradba, in sicer po pravilu, da je zgrad- ba sestavni del zemljišča. To pravilo pa danes nič več ne drži. v svojem prispevku se bom omejila le na problematiko različnih vrst vpi- sovanja pravic na zgradbah in zemljiščih, zlasti na primere, ko zgradba ni več sestavni del zemljišča. Za razliko od katastrske enote, parcele, je enota zemljiškoknjižne evi- dence zemljiškoknižno telo. Značilnosti telesa so: obsega eno ali več parcel, ki morajo ležati v isti katastrski občini, imeti morajo istega lastnika, če so družbena lastnina, pa istega uporabnika in biti morajo načeloma enako obremenjene. Z zemljiškoknjižnim telesom je treba ravna- ti kot s celoto in ima lahko le isto pravno usodo. Pravilo, da je zgradba sestavni del zemljišča in tudi sestavni del zem- ljiškoknjižnega telesa, lahko velja torej samo v primeru, če sta tako zemljišče kot zgradba od istega lastnika, kadar gre za lastninsko pra- vico, oziroma če sta tako zemljišče kot zgradba družbena lastnina. Pra- vilo torej ne velja v primerih, ko je zemljišče družbena lastnina, zg- radba, ki stoji na njem, pa ni družbena lastnina, oziroma kadar je zgradba sicer tudi družbena lastnina, njen posamezni del pa ne (etažna lastnina). Eno izmed pravil vpisovanja v zemljiško knjigo je tudi bilo, da se v en vložek lahko vpiše samo eno telo. To pravilo je bilo uporabno, dokler se je v zemljiški knjigi evidentirala skoraj izključno zasebna lastnina. Z nastankom splošnega ljudskega premoženja in kasneje družbene lastnine ter pravic ali upravičenj na družbeni lastnini pa je to pravilo postalo neprimerno. Do prvih problemov pri vpisovanju v zemljiško knjigo je prišlo leta 1951 z uveljavitvijo Uredbe o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužben- cev!) in navodila2) k tej uredbi. Takratni ljudski odbori so delavcem dodeljevali iz sklada splošnega ljudskega premoženja stavbna zemljišča, da so si na njih zgradili stanovanjske hiše. Pravica brezplačne trajne uporabe zemljišča v korist investitorja se je vpisala v bremenski list vložka, v katerem je bilo vpisano zemljišče. Ko je investitor hišo zgra- dil, je v enem vložku in do sedaj enem zemljiškoknjižnem telesu nastala dvojna "lastnina"; zemljišče je bllo še naprej splošno ljudsko premo- ženje, sedaj družbena lastnina, zgradba, ki stoji na njem, pa last in- vestitorja. že imenovano navodilo je problem vpisa rešilo tako, da se je na novo zgrajena hiša odpisala od vložka in zemljiškoknjižnega tele- sa, pri katerem je vpisano zemljišče, v nov vložek kot "viseča" hiša, ali kot pravijo nekateri "zračna" hiša, kot posebno telo, pri katerem se je vknjižila lastninska pravica za investitorja. Pri starem vložku, kjer je ostalo zemljišče, so ostali vpisi v lastninskem in bremenskem listu nespremenjeni, torej splošno ljudsko premoženje in pravica brez- * 61000, YU, Ljubljana, Temeljno sodišče Ljubljana vodja zemljiške knjige Prispelo za objavo 1982-10-22 GV 26(1982)4 197 plačne, trajne uporabe v korist investitorja. Enak postopek vpisovanja je bil tudi vprimerih, ko je po Uredbi o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja3) leta 1953 prišlo do vpisov na podlagi pogodbe, s katero je prešla na kupca lastninska pravica na hiši, na zemljišču pa le pravica brezplačne in trajne uporabe. Če je bila opisana rešitev še za silo uporabna za vpis v zemljiško knji- go, pa nikakor ni sprejemljiva za katastrsko evidenco. Na posestnem li- stu ni mogoče voditi posebej zemljišča in posebej zgradbe, še zlasti ker gre pri katastru le za evidenco zemljišč ter njihovih lastnikov in uporabnikov in je zgradba evidentirana kot sestavni del zemljišča, po- nekod pa še to ne. Sistem dveh zemljiškoknjižnih teles v dveh vložkih je tudi z vidika ekonomičnosti, zlasti pa načela preglednosti in jasnosti vpisov, nepri- meren. Potrebnih je več novih zvezkov glavne knjige, možnost napak je večja, za isto nepremičnino je treba izdati po dva izpiska in podobno. Z zakonom o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč 4 ) le- ta 1958 so prešla v družbeno lastnino vsa stavbna zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja, vse najemne stanovanjske zgradbe, stanovnja nad stanovanjskim maksimumom, poslovne zgradbe in poslovni prostori razen tistih, ki so jih dotedanji lastniki lahko obdržali v lasti. Prej- šnji lastniki nacionaliziranih zemljišč so na. teh zemljiščih obdržali pravico brezplačnega uživanja. Na zemljiščih, ki so postala družbena lastnina, pa je lahko stala zgradba, ki ni postala družbena lastnina. Tudi v tem primeru je prišlo do tega, da zemljišče in stavba ne moreta več ostali eno zemljiškoknjižno telo. z Navodilom za vpisovanje5) k Za- konu o nacionalizaciji je_prvič prišlo do odstopa od pravila, da se v en vložek lahko vpiše samo eno telo. Po tem navodilu je bilo treba vlo- žek razdeliti na več teles. Telo I obsega zemljišče, torej eno ali več parcel, telo II pa zgradbo, ki stoji na zemljiščuJ če je zgradb več, se vložek razdeli še na ustrezno število nadaljnjih teles. Vsako izmed novih teles je enota, na katero se lahko nanašajo različna pravna raz- merja. Zemljiškoknjižno telo I je tako vedno družbena lastnina. Če je to telo obsegalo le toliko zemljišča, kot ga pokriva zgradba in kolikor ga je treba za njeno normalno uporabo, ti. fundus in funkcionalno zem- ljišče, se je v bremenski list vložka vpisala pravica brezplačnega uži- vanja po 37.členu Zakona o nacionalizaciji v korist vsakokratnega last- nika zgradbe. V primerih, ko je telo I obsegalo več kot fundus in funk- cionalno zemljišče, se je v bremenski list vložka vpisala pravica brez- plačnega uživanja po 37.členu Zakona o nacionalizaciji v korist vsako- kratnega lastnika zgradbe. V prtmerih, ko je telo I obsegalo več kot fundus in funkcionalno zemljišče, pa se je v bremenski list vpisala pra- vica brezplačnega uživanja po 38. in 39. členu Zakona o nacionalizaciji v korist prejšnjega lastnika, dokler ne bi pristojni organ odločil, da ga mora izročiti občini ali komu drugemu. Pravica po 37.členu Zakona o nacionalizaciji se nanaša torej vedno le na lastnika zgradbe in se brez istočasnega prenosa lastninske pravice na zgradbi ne more prenašati na drugega, pravico po 38. in 39. členu Zakona o nacionalizaciji pa je prejšnji lastnik lahko s pravnim poslom prenesel na drugega, do febru- arja 19686) leta na kogarkoli, kasneje pa le na v zakonu določen krog oseb. Ker se obseg zemljišča, ki ga imenujemo funkcionalno zemljišče,v pre- cejšnjem številu primerov ne ujema z dosedanjo katastrsko parcelo in tudi zato, ker zakon ne določa meril za določitev tega zemljišča, se pravice brezplačnega uživanja niso vknjiževale sočasno z vknjižbo druž- bene lastnine, temveč šele kasneje, če je prejšnji lastnik pridobil od- ločbo o teh pravicah in predlagal vknjižbo v zemljiški knjigi. V večini primerov se tako vknjižbe pravic prejšnjih lastnikov niso opravile in stanje v zemljiških knjigah je še danes neurejeno. V teh primerih je tu- di največ neskladnosti v evidencah zemljiške knjige in katastra. Sistem razdelitve vložka na več teles je s stališča preglednosti,jasno- sti in ekonomičnosti seveda nepiimerno boljši od sistema "visečih'' hiš. 198 GV 26(1982)4 Pravna praznina je nastala glede zemljiškoknjižnega postopka vpisovanja zemljišč, ki so prešla v družbeno lastnino na podlagi nacionalizacije4) kompleksne razlastive7) ali na podlagi odlokov, sprejetih po Zakonu o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenje- nih za kompleksno gradiev.6) Na teh zemljiščih so si bodisi prejšnji lastniki kot prednostni upravičenci, bodisi drug~ občani (po Zakonu o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem8)) zgradili stavbe v zasebni lastnini, ki so z dograditvijo postale lastnina imetnika pra- vice uporabe zemljišča. Praksa sodišč pri vpisovanju je različna.Veči­ na zemljiških knjig še kar naprej odpisuje hiše v nove vložke po navo- dilu k Uredbi o zidanju stanovanjskih hiš na SLP čeprav sta tako ured- ba kot navodilo že leta 1965 prenehala veljati,9f Bolj smiselna bi bila uporaba določil navodila o vpisovanju k Zakonu o nacionalizaciji in razdelitev vložka na več teles, čeprav tudi za ta postopek ni izrecne zakonske podlage. Poseben sistem vpisovanja pravic na zgradbah pa je vpisovanje lastnin- ske pravice in drugih pravic na delih stavb, to je etažne lastnine. Tu- di tukaj pozna zemljiška knjiga dva načina. Prvi se nanaša na vknjižbo lastninske 2ravice na stanovanjih ali delih stavb, ki so postale družbena lastnina po Zakonu o nacionalizaciji in na katerih so lahko prejšnji lastniki v mejah stanovanjskega maksimuma obdržali lastninsko pravico; to so tako imenovana izvzetja iz naciona- lizacije. Po že omenjenem navodilu se je v vložku, v katerem je bila vknjižena družbena lastnina tako za zemljišče kot za zgradbo, z zaznam- bo vpisalo, kateri posamezni deli zgradbe so ostali v lasti prejšnjih last~ikov in kdo je lastnik tako izločenih delov. V zemljiškoknjižnem telesu, ki je v celoti sicer družbena lastnina, je nastalo vač posamez- nih enot, na katerih je lahko lastninska pravica in vse druge pravice, ki se sicer vpisujejo v zemljiško knjigo. Taka vrsta vpisa je bila ver- jetno predpisana zato, ker je bil tik pred sprejetjem Zakon o etažni lastnini, po uveljavitvi katerega bi se na prejšnji način vpisana eta- žna lastnina prenesla v pravo etažno lastnino. Vendar so vpisi po Za- konu o nacionalizaciji ostali v stari, splošni zemljiški knjigi in so taki, kakršni so, zelo nepregledni. Vložek v splošni zemljiški knjigi namreč nima prostora za veliko vpisov v lastninskem listu, s stanovanji pa je precej pogost promet (dedovanje itd.). Drugi način vpisovanja etažne lastnine pa je vpisovanje po Zakonu 0 11 ) pravicah na delih stavblo) iz leta 1976 in navodilih k temu zakonu. Parcela in zgradba, ki stoji na njej, se odpišeta v poseben etažni vlo- žek kot eno zemljiškoknjižno telo. Sestavni deli tega telesa so poleg zemljišča in zgradbe kot celote njeni posamezni in skupni deli. Vsak posamezni del je nato samostojna enota s svojim lastninskim in bremen- skim listom, pri kateri se vpisujejo vse pravice kot v splošni zemljiš- ki knjigi. Na skupnih delih stavbe in na zemljišču se vpisuje bodisi skupna lastninska pravica etažnih lastnikov, kadar gre za zgradbo in zemljišče, na katerih je lahko lastninska pravica, a~i pa skupna trajna pravica uporabe etažnih lastnikov, kadar gre za zgradbo in zemljišče,ki sta družbena lastnina. Kakšne so možne izboljšave, če se omejim na sedanji sistem zemljiško- knjižne evidence? Po mojem mnenju ni nobenega razloga, da ne bJ mogli v vsakem primeru, ko nastane položaj, da je zemljišče družbena lastnina, zgradba, ki sto- ji na njem pa je v lasti občana ali civilne pravne osebe, vložka raz- deliti na več teles in popolnoma odpraviti.vpisovanja tako imenovanih "visečih'' hiš v nove vložke. Pravice, ki se nanašajo na zemljišče in zgradbo, se že tako vpisujejo na posamezno telo, in je prav vseeno, ali je to telo v istem ali v posebnem vložku. S tem bi odpadla dva vložka za praktično isto nepremičnino, zemljiška knjiga bi bila preglednejša, precejšen pa bi bil tudi prihranek pri novih zvezkih glavne knjige. Tu- di za usklajevanje podatkov z zemljiškim katastrom bi bila taka uredi- tev boljša, čeprav še vedno ostane vprašanje, kako naj se v posestnem GV 26(1982)4 199 listu prikaže različnost pravic na zemljišču in zgradbi. Tudi za zgradbe, v katerih je etažna lastnina, bi bilo možno enotno vpi- sovanje, in sicer na način, ki ga predpisuje navodilo k Zakonu o pravi- cah na delih stavb. Vse zgradbe, pri katerih je sedaj zaznamovana last- ninska pravica na posameznih delih po zakonu o nacionalizaciji, bi mora- li prenesti v etažne knjige. Vendar bi bi-lo to zelo obsežno delo in pri sedanji kadrovski zasedbi in ročnem vodenju v zemljiških knjigah težko izvedljivo. Na območju zemljiške knjige v Ljubljani, kjer je brez dvoma ogromno zgradb, v katerih obstaja dejanska etažna lastnina, je v zem- ljiškoknjižno evidenco - v E knjige - vpisanih približno 60 etažnih vložkov.Letni pripad etažnih predlogov je 2 do 3. Pri tem seveda mislim predloge, v katerih je predlagana vknjižba etažne lastnine za zgradbo, ki doslej še ni bila vpisana v etažni vložek, ne pa predlogov, ki se na- našajo na prenos že vpisane etažne lastnine. Toliko predlogov na leto tudi vpišemo. Razlog za to, da je tako malo etažnih predlogov, je prav gotovo v tem, ker je postopek za vpis preveč zapleten. Pogoj za vpis etažne lastnine je namreč predložitev pogodbe o vzajemnih razmerjih med etažnimi lastniki, načrta zgradbe z vsemi posameznimi in skupnimi deli, ki ga mora izdelati pooblaščena organizacija združenega dela, in seveda morajo biti predloženi izvirniki vseh listin, običajno pogodb, o prido- bitvi pravic na etažnem stanovanju ali delu. Zadostuje torej, da le eden od etažnih lastnikov noče ali ne more skleniti pogodbe o vzajemnih razmerjih, in že je tu ovira, ki je ni mogoče enostavno obiti. Treba je vložiti predlog sodišču, naj v nepravdnem postopku izda sklep, ki _nado- mesti pogodbo o vzajemnih razmerjih. Vsi vemo, da so taki postopki dol- gotrajni. Tako ostaja velika večina oziroma pr~ktično vsa etažna last- nina nevpisana v zemljiški knjigi. Ne verjamem, da je pri drugih sodiš- čih položaj glede vpisovanja etažne lastnine kaj drugačen. če bi postopek za vpis etažne lastnine poenostavili, na primer tako, da pogodbe o vzajemnih razmerjih ne bi bilo treba priložiti k predlogu za vpis in bi bili predlogi bolj množični, bi se zgodilo, da delavci v zem- ljiških knjigah ne bi zmogli teh predlogov dovoli ti in vpisati. Vedeti namreč moramo, da je potrebnih za rešitev in vpis enega etažnega pred- loga približno toliko ur, kolikor vsebuj~ predlog posameznih delov - etaž. Ker so delavci v zemljiških knjigah že sedaj prej preveč obremenje- ni kot premalo, gotovo ni v njihovem interesu, da bi prišlo do množične­ ga vlaganja etažnih predlogov, kar pa je v nasprotju z družbenim intere- som, n~j bodo podatki o nepremičninah in pravicah na njih ažurni, točni in skladni z dejanskim stanjem v naravi. Zlasti zaradi evidence pravnih razmerij glede zgradb in delov zgradb bi bilo torej treba razmišljati o modernejšem načinu vodenja te evidence, ker s sedanjim "ročnim" načinom verjetno ne bo mogoče vzpostaviti dejan- skega stanja v zemljiških knjigah, Predlog novega sistema združene evi- dence nepremičnin na računalniku bi zato moral zajeti tudi ta vprašanja in ponuditi ustrezne rešitve. Uporabljeni viri l. Uredba o zidanju stanovanjskih hiš delavcev in uslužbencev, Ur.l. FLRJ št. 23/51. 2. Navodilo za vpisovanje lastninske pravice na hišah, sezidanih na sve- tu SLP, Ur. l.FLRJ št. 44/51, 29/54_. 3. Uredba o prodaji stanovanjskih hiš iz SLP, Ur.l.FLRJ št. 17/53. 4. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, Ur.l. FLRJ št. 52/58, 3/59, 24/59, 24/61, 1/63. 5. Navodilo o zemljiškoknjižnih vpisih nacionaliziranih najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, Ur.l.FLRJ št. 49/59. 6. Zakon o določanju stavbnega zemljišča v mestih in naseljih mestnega značaja, Ur.l.SFRJ št. 5/68, sedaj Zakon o prenehanju lastninske 200 GV 26(1982)4 pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kornpl~ksno gra- ditev, Ur.l.SRS št. 19/76. 7. Zakon o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe, Ur.l.SRS št. 27 /72. 8. Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem, Ur.l.SRS št. 7/77, 8/78. 9. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prometu z zemljišči in stavbami, Ur.l. SFRJ št. 15/65, čl. 61. 10. Zakon o pravicah na delih stavb, Ur.l. SRS št. 19/76. 11. Navodilo o vknjižbi pravic na delih stavb in vodenju zemljiške knji- ge "E", Ur.l. SRS št. 22/77. Gojmir MLAKAR* OTVORITEV MODERNIZIRANEGA NAČINA POSLOVANJA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA NA GEODETSKI UPRAVI OBČIN CELJE IN LAŠKO Dne 6.decernbra 1982 je bila na Geodetski upravi občin Celje in Laško majhna slovesnost, s katero srno proslavili začetek interaktivnega vo- denja zemljiškega katastra z ekranskirni terminali, ki so povezani z bazo podatkov v računalniku Družbenega računskega centra Celje. Prog- ramsko opremo za računalniško vodenje zemljiškega katastra je izdelal Razvojni center Celje - TOZD Informacijsko računalniški center, stroj- no opremo - 3 ekranske terminale in en tiskalnik - pa je za potrebe uprave nabavil Izvršni svet Skupščine občine Celje. Na Vabilo Izvršnega sveta Skupščine občine Celje in Republiške geodet- ske uprave so se slovesnosti udeležili: Kristina KOBAL, republiška sekretarka za pravosodje in upravo, Marjan ŠIFTAR, predsednik Republiškega komiteja za informiranje, Tomaž VUGA, namestnik predsednika Republiškega komiteja za varstvo oko- lja in urejanje prostora, Franc ŠKUFCA, namestnik direktorja Republiške uprave za družbene pri- hodke, Vlado LUKIČ, direktor Republiške geodetske uprave SR BiH, Milan NAPRUDNIK, direktor Republiške geodetske uprave SR Slovenije, Vlado KOLMAN, svetovalec direktorja RGU, Janez KIFNAR, samostojni svetovalec za avtomatsko obdelavo geodetskih podatkov pri RGU, Zvone HUDEJ, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje, Drago KOŠAK, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Laško, Marjan BELE, predsednik Temeljnega sodišča v Celju, Tone ZIMŠEK, predsednik poslovnih koordinacij DO Razvojni center Celje, Srečko NARAKS, direktor TOZD Informacijski računalniški center pri Raz- vojnem centru Celje, Miloš PEŠEC, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje, Janko POKLIČ, podpredsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje Mirko GRADIŠNIK, direktor Zavoda za EOP občine Celje, Aleš VREČKO, sekretar Sekretariata za notranje zadeve občine Celje, Edo KLOVAR, direktor Uprave za družbene prihodke občine Celje. * 63000, YU, Celje, Geodetska uprava občin Celje in Laško dipl.ing.geodezije, načelnik GU Prispelo za objavo 1982-12-14. GV 26(1982)4 201 Uvodni nagovor ob otvoritvi je imel predsednik Izvršnega sveta Skupšči­ ne občine Celje, ki je na kratko orisal prizadevanja občine Celje za posodobitev dela upravnih organov z uvajanjem računalniških obdelav. Ta prizadevanja segajo že v zgodnja sedemdeseta leta, ko se je začela av- tomatizacija nekaterih obdelav za potrebe davčne uprave. V naslednjih letih se je izvajala avtomatizacija tudi za druga področja. Značilnost teh prizadevanj je bila parcialnost pristopov in neusklajenost s priza- devanji v drugih občinah. Kljub prizadevanju za enotnost obdelav na vseh upravnih področjih, se nam to ni posrečilo, predvsem zaradi premajhnega sodelovanja republiških organov in nezainteresiranosti občin, s kateri- mi smo stopili v stik. Naloga, ki je na področju avtomatizacije dela upravnih organov, aktualna v sedanjem trenutku, je ustvaritev enotnega računalniško podprtega informacijskega sistema upravnih organov, ki bo z določenimi elementi povezan v komunalni informacijski sistem na ravni občine, pa tudi na ravni republike. Taka hotenja so tudi v skladu z do- ločili Zakona o družbenem sistemu informiranja, ki je v federaciji že sprejet, v republiki pa tik pred sprejetjem. Realizacija zastavljenih ciljev pa je v veliki meri odvisna od možnosti za nabavo sodobne opre- me in od možnosti za pridobitev ustreznih kadrov. Oboje pa so v sedanjem trenutku zelo slabe. Ker smo prepričani, da lahko državno upravo poso- dobimo in z istim številom kadrov napravimo učinkovitejšo le, če uvede- mo in izpopolnjujemo računalniške obdelave, pričakujemo v občinah pomoč ustreznih republiških organov. Metodo, način avtomatizacije v zadevah geodetskega upravnega organa in trenutno stanje na tem področju je opisal načelnik Geodetske uprave ob- čin Celje in Laško. Avtomattzacija podatkov zemljiškega katastra ima dokaj dolgo zgodovino. Mineva skoraj dvajset let od uvedbe prvih mehano- grafskih obdelav v zemljiški kataster. V letu 1978 so še zadnje ročne obdelave zemljiškega katastra prešle na računalniško obdelavo. Za sta- nje na tem področju v sedanjem trenutku je enako kot za ostale obdelave v občinskih upravnih.organih značilna neenotna metoda, obdelave se iz- vajajo po različnih programih v različnih računskih centrih. Značilnost obdelave, ki se v Celju izvaja po programu Razvojnega centra, je, da temelji na sodobno zasnovani banki podatkov, ki omogoča interaktivno vo- denje podatkov pisnega dela operata zemljiškega katastra. S pojmom vode- nja je mišljeno dobivanje informacij iz banke in vnašanje sprememb v banko, oboje prek terminala.z uporabo tiskalnika je mogoče dobivati in- formacije tud1 v pisni obliki. Načelnik geodetske uprave je v nadaljevanju prikazal možnosti uporabe RISZK (računalniškega informacijskega sistema zemljiškega katastra) pri tistih uporabnikih, ki pri svojem delu v veliki meri uporabljajo podatke zemljiškega katastra. To so predvsem uprava za družbene prihodke, zem- ljiška knjiga, premoženjskopravna služba, služba, ki se ukvarja s pro- storskim planiranjem. Analiziran je bil tudi odnos RISZK do komunalnega informacijskega sistema, ki ga kot sestavni del družbenega sistema in- formiranja poizkušamo izdelati v občini Celje. Omenjen je bil uspešen preizkus uporabe RISZK v zemljiški knjigi pri Temeljnem sodišču v Celju, ki je nakazal pot k postopni modernizaciji poslovanja v tej ustanovi. Konkretne koristi, ki si jih z uvedbo avtomatske obdelave obetamo na geodetski upravi v Celju, so predvsem naslednje: - doseženo bo ažurnejše stanje v pisnem delu operata zemljiškega katas- tra, ki ga bo omogočalo sprotno vnašanje $prememb, namesto dosedanje- ga vnašanja enkrat na leto; - omogočeno bo hitrejše ali sprotno reševanje vlog strank, predvsem ti- stih, ki se nanašajo na izpise iz pisnega operata zemljiškega katas- tra; nekaterim pogostejšim uporabnikom bo z nabavo ekranskega termina- la omogočeno samostojno pridobivanje podatkov; - po koncu testiranja ne bo več potrebe po kompletnem izpisu operata; s tem bomo prihranili vedno bolj dragoceni papir; - d~lavci, ki so do sedaj izvajali spremembe v posebnem referatu, bodo lahko opravljali druga dela, ki so v velikih zaostankih. 202 GV 26(1982)4 Direktor TOZD Informacijski računalniški center je opisal dosedanje delo centra pri izdelavi programa RISZK in podal nekatera izhodišča za nada- ljnje delo. Razvojni center predlaga sprejem dogovora o sodelovanju pri nadaljnji modernizaciji poslovanja geodetske uprave, ki bi ga podpisali izvršna sveta skupščin občin Celje in Laško, Republiška geodetska uprava in Razvojni center s svojim TOZD Informacijsko računalniški center. V dogovoru so opredeljene obveznosti izvršnih svetov, ki naj bi zagotovi- li ustrezno terminalsko opremo, omogočili uporabo deleža na računalniku, zagotovili potrebna sredstva za usposobitev delavcev geodetske uprave in omogočili uporabo potrebnih podatkov iz registra prebivalcev. Razvojni center bi v skladu z dogovorom skrbel za programsko opremo, usposobil kadre na geodetski upravi ter usmerjal in nadziral uvajanje procesa mo- dernizacije. Republiška geodetska uprava naj bi zagotovila sodelovanje delavcev, ki bodo spremljali potek procesa modernizacije, ter sodelova-. la pri izdelavi zaključne ocene o poteku in uspešnosti del po tem dogo- voru. Z dogovorom naj bi bil poleg osnovnega namena, ki se kaže v zagotovitvi moderniziranega poslovanja Geodetske uprave v Celju, dosežen tudi širši modelni oziroma prototipni pomen, ki se kaže zlasti v naslednjem: - poizkusni tek v občini Celje naj bi dal odgovor na to, ali programski sklopi RISZK zadovoljujejo vso redno operativno dejavnost geodetskih uprav v SR Sloveniji v okviru veljavnih predpisov; - prouči naj se smotrnost prevzema RISZK v geodetskih upravah tistih ob- čin, ki imajo na razpolago ustrezno hardwarsko opremo in izdelan tak koncept modernizacije poslovanja, ki se ujema z obravnavanim; - v okviru poizkusnega modela v občini Celje naj bi detajlno proučili možnost uporabe RISZK tudi za širše namene (uprava za družbene pri- hodke, zemljiška knjiga, urbanisti itd.); izkušnje, pridobljene na poizkusnem modelu, naj bi služile tudi pri oblikovanju predlogov za nove vidike vodenja evidence o nepremični­ nah. Predsednik Republiškega komiteja za informiranje je navzoče pozdravil v imenu podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, ki se je zaradi zadržanosti opravičil. Pohvalil je prizadevanja za modernizacijo poslovanja upravnih organov v Celju in poudaril pomen avtomatiziranega vodenja evidenc, med katerimi sta zemljiški kataster in zemljiška knji- ga pomemben člen v družbenem sistemu informiranja. Po simbolični otvoritvi začetka moderniziranega poslovanja na geodetski upravi, ki jo je s pritiskom na tastaturo terminala opravil predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Celje, je bil navzočim prikazan tisti del (modul) programa RISZK, ki omogoča vpogled in izpise iz banke po- datkov zemljiškega katastra. Sekretarka Sekretariata za pravosodje in upravo je bo koncu srečanja obljubila podporo sekretariata nadaljnjim prizadevanjem na področju modernizacije poslovanja uprave in pravosodja. Po njenem mnenju je tako mogoče doseči večjo učinkovitost teh organov. GV 26(1982)4 203 Božo DEMŠAR* GRAFIČNA REGISTRACIJA MEJ OBMOČIJ POSEBNIH REŽIMOV UPORABE Zakon o zemljiškem katastru v 23. členu določa, da je občinska geodet- ska uprava dolžna voditi prostorski katastrski operat. Vsebina in deli takega operata bodo v celoti na novo predpisani z navodilom Republiške geodetske uprave. Ne glede na to, da komentar k Zakonu predvideva, da se do izdaje navodil prostorski operat ne vodi, je bilo treba nekatere režime uporabe grafično evidentirati že do sedaj tudi v katastrskem operatu. Najpogosteje je treba evidentirati različne režime uporabe,kot so območja zazidalnih načrtov in območja prepovedi parcelacij. Ni treba poudarjati, da je zelo pomembna točna opredelitev območja, saj so z režimom uporabe vezane določene pravice in dolžnosti lastnikov zem- ljišč. Prav točna in nedvoumna grafična ali tudi opisna določitev ob- močja pa je naloga geodetske upravne službe. Urbanistične načrte v občini Kranj je izdelal Urbanistični inštitut le- ta 1974 na topografskih načrtih v merilu 1:5000 (TTN-5). Geodetskim strokovnjakom je dobro znano neskladje med topografskimi načrti TTN-5 in zernljiškokatastrskirni načrti v merilu 1:2880. Zaradi teh neskladij je tudi prihajalo do negotovosti, ko je bilo treba ugotoviti za neko parcelo, ali je zazidljiva ali ne, torej ugotoviti, ali je po spreje- tem urbanističnem načrtu zemljiška parcela v območju zazidalnega načrta ali izven njega. En rnilirneter·debela črta v merilu 1:5000, ki je označe­ vala območje v načrtu, je namreč v naravi široka 5 m, nedoločljivost si- tuacije posestne meje v TTN-5 in zelo slabo usklajevanje je povsem za- došlala za resne dvorne celo nestrokovnjakom. Zaradi tega ni bilo potrebno dosti prepričevanja, da se je za urbani- stične načrte že pred sprejetjem odloka o režimu uporabe za določeno območje zanj točno določila meja območja tudi v načrtih zemljiškega ka- tastra. Za ta namen srno pri Geodetski upravi Kranj izdelali pomanjšavo zernljiškokatastrskih načrtov v merilu 1:5000 z razdelitvijo na liste TTN-5; to je omogočilo vris meje območja po parcelnih mejah, načrt z vrisano mejo območja po parcelah pa je nato postal sestavni del elabo- rata. Preden srno imeli izdelane PKN-5, kot jih imenujemo danes so se meje območij vrisale v kopije zernljiškokatastrskih načrtov v merilu 1:2880. Pomembno je le to, da je območje točno določeno v grafičnih na- črtih pred sprejemom posebnega režima uporabe območja. Do podobnih ugo- tovitev so prišli tudi v nekaterih drugih geodetskih upravah in občinah, saj so v zadnjem času, da bi čim bolj točno določili območja, v odlokih navajali vse zemljiške parcele, ki jih zajame neki režim. Predlagam, da bi že pred sprejetjem posebnega režima za neko območje me- jo območja določili po parcelnih mejah ali v preglednih katastrskih na- črtih ali v zernljiškokatastrskih načrtih in da bi odlok ali zakon, če .je le mogoče vseboval navedene številke zemljiških parcel, ki jih zaje- ma območje, ali opis meje območja po parcelnih mejah. Edino po parcelah je možno nedvornurnno situiranje, upravna evidenca po parcelah pa že ob- stoja in jo je treba le še uporabiti. Tehnična izvedba, ali se meje vrišejo v zernljiškokatastrske načrte ali na presojnice, ni pomembna, dokler se prostorski katastrski operat ne nastavi v celoti, kot določa Zakon o zemljiškem katastru (Ur.list SRS 16/74), saj bodo tako pripravljeni dokumenti zadoščali * 64000, YU, Kranj Geodetska uprava dipl.ing.geod., direktor GU Prispelo za objavo 1981-02-10. 204 GV 26(1982)4 tudi za izvedbo evidence v zemljiški knjigi. Tako tudi odpadejo kasnej- še težave z vrisom mej območja na podlagi sprejetega odloka ali zakona, v katerem so meje območja opisane ali vrisane v topografsko karto v me- rilu 1:25.000. Opis mej območja in grafični prikaz v TK-25 sta premalo natančna oziroma jasna. Vse dileme pri določitvi območja je treba razjasniti in tudi rešitve strokovno ovrednotiti v predlogu oziroma že pred javno razgrnitvijo in pred sprejemom odloka ali zakona. Seveda je tudi javna razgrnitev brez pomena, vsaj za mejni pas območja, če ni možno točno situirati meje ob- močja. Tako gradivo ni dovolj kvalitetno za razpravo in odločanje, saj po že sprejeti odločitvi dopušča upravnemu organu možnost končne odlo- čitve, ta pa za to ni kvalificiran in ne pooblaščen ter lahko tako rav- nanje povzroči tudi nepotrebna obrekovanja. Nepotrebne so,pa tudi možne pritožbe in ob že sprejetem odloku reševa- nje pritožb, ali je neka parcela v območju ali ne, ko bi to moralo biti že povsem jasno. Ne nazadnje pa je pomembno tudi to, da je možno že sprejeti odlok ali zakon, npr. tako pomemben, kot je Zakon o Triglav- skem narodnem parku, tudi izvajati in da inšpekcijske službe lahko.nad- zorujejo njegovo izvajanje. GV 26(1982)4 205 ~ J l Dušan MRAVLJE* Albina PREGL** Branko ROJC*** P r e g 1 e d raziskav, ki jih je v letu 1981 izvajal Inštitut za geodezijo in foto- grametrijo FAGG, Ljubljana, v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije Od leta 1981 je inštitut v novi raziskovalni organiziranosti Raziskoval- ne skupnosti Slovenije vključen v usmerjene raziskovalne programe geo- dezija .in sicer v skupnem programu RSS ter v Posebni raziskovalni skup- nosti za graditeljstvo (PORS - Graditeljstvo). Poleg tega je izvajal inštitut tudi raziskovalno razvojna dela v nepo- sredni menjavi z naročniki. V tem pogledu bodo opisane samo raziskave, ki jih je inštitut izvršil v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije. V letu 1981 je inštitut delal sledeče raziskovalne naloge: A. V skupnem programu RSS: l. Turistična kartografija. Naloga je triletna v letih 1981-1983. Nosi- lec naloge je mag.Rojc Branko, dipl.ing. Letni program za 1981 leto je obdelal Črnivec Mirosl~v, dipl.ing. O raziskovalni nalogi je bil podan referat na 14.Geodetskem dnevu v Celju meseca oktobra 1981. Referat je bil objavljen v Geodetskem vestniku št. 1/1982, str. 7-9. Zato na tem mestu navajamo samo kratko vsebino naloge. V letu 1981 sta bili izdelani dve fazi naloge za področje planinske kartografije. Izvršen je bil projekt pokritja Slovenije z ustreznimi planinskimi kartami v 3 variantah. Izdelan je bil sistem posameznih meril in vsebine kart in opredeljena namembnost predlaganih vrst kart. Pri tem je bil podrobneje proučen in upoštevan planinski, športnorekrea- cijski in turistični pomen posameznih območij kot primarni kriterij, demografski in gospodarski razvoj, obrambni pomen, obmejna območja in drugo pa kot sekundarni kriterij. Izdelan je bil sistem kategorizacije detajlnih točk, pomembnih za prikazovanje v planinsko-turističnih kartah. Izbor in kategorizacija točk, ki jih bo skupno nekaj tisoč, je bila izvedena za ca. 50 % Slovenije. B. V Posebni raziskovalni skupnosti za graditeljstvo: l. Novi postopki izdelave topografskih in tematskih ortofotokart. Vz- drževanje geodetskih načrtov na osnovi ortofoto postopka. Naloga je dvoletna v letih 1981-1982. Nosilec naloge je Mravlje Dušan, dipl.ing. V letu 1981 je bila obdelana možnost uporabe ortofotonačrtov kot geodet- skih podlog v projektiranju in urbanizmu in sicer po posameznih vidikih, pri čemer je bilo dano težišče na način izdelave ortofotonačrtov in nji- hove reprodukcije. Proučena je bila možnost uporabe nekaterih domačih materialov pri reprodukciji z diazo postopkom in temu primerna izdela- va reprodukcijskih originalov. Obdelani so bili različni načini spajanja linijskih elelentov v fotonačrt. Dalje so bila obdelana vprašanja vz- drževanja geodetskih načrtov na osnovi ortofoto postopka. * ** *** 206 61000, YU, Ljubljana, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo dipl.ing.geod., vodja fotogrametričnega oddelka dipl.ing.geod., vodja geodetskega oddelka mag.kartografije,dipl.ing.geod., vodja kartografskega oddelka GV 26(1982)4 Na osnovi praktičnih del in opravljenih raziskav sledi, da-je možno or- tofot~načrte gl~de na ~traške i~delave, čas izdelav~, prikazano stanje, natancnost, vsebino, prikaz detaJlne strukture podrocja, merilo izdela- ve, čitljivost, možnost reprodukcije in možnost vnašanja projekta; upo- rabiti na različne načine pri projektitranju. Pri uporabi je treba iz- koristiti prednosti in upoštevati pomanjkljivosti ortofotonačrtov. Ortofotonačrt je sestavljen iz ortofotografije kot glavnega dela in do- danih elementov linijskega načrta. Izdelava reprodukcijskih originalov fotokart mora biti prilagojena načinu njihove reprodukcije. Kvalitetno izdelavo reprodukcijskih originalov ortofotonačrtov je možno izvršiti samo s primerno opremo in primernimi materiali ter ob denzitometrični kontroli celotnega procesa upoštevaje željeni končni izdelek reproduk- cije. Pri izdelavi reprodukcijskih originalov ortofotokart je možno uporabiti domač film samo za rastrirane reprodukcijske originale. Pri reprodukciji ortofotonačrtov je možnost uporabe domačih materialov večja. Pri repro- dukciji poltonskih originalov lahko uporabimo domači fotopapir. Pri re- produkciji rastriranih originalov ortofotonačrtov lahko uporabimo domači diazopapir, transparentni diazo papir in diazo folijo. V raziskavi vzdrževanja geodetskih načrtov na osnovi ortofoto postopka je bila izvršena analiza natančnosti, vsebine, časa in stroškov postop- ka. Rezultati so za psotopek ugodni. Velika prednost ortofoto postopka je v enostavnem ugotavljanju sprememb: s primerjavo folije starega na- črta položene preko ort0fotonačrta. Pri tem je možno ugotoviti spremem- be po pomenu in po položaju in jih prerisati neposredno. Možno je ugo- toviti praktično vse spremembe v situaciji, ki niso zakrite z drevjem ali s sencami. V nadaljevanju raziskave v letu 1982 bodo obdelane v nalogi še sledeče teme: oblika in vsebina tematskih prikazov na ortofotonačrtih in detajl- na navodila za izdelavo ortofotonačrtov. 2. Razpačevanje katastrskih, topografskih in temeljnih topografskih na- črtov (reprofotografski postopki). Naloga je dvoletna v letih 1981-82. Nosilec naloge je Pregl Albina, dipl.ing. V SR Sloveniji uporabljamo geodetske načrte, ki so bili izdelani v raz~ ličnih časovnih obdobjih in na različnih materialih. Nekako do 1960. leta srno uporabljali za izdelavo originalov in tisk geodetskih načrtov najkvalitetnejši gladek risalni papir, redkeje risalni papir obojestran- sko nalepljen na aluminijevi ali cinkovi plošči. Šele po letu 1960 srno pričeli uporabljati plastične folije, predvsem astralon iz skupine po- livinilkloridnih in pokalon iz skupine polikarbonatnih folij. Načrti so zaradi klimatskih sprememb v delovnih prostorih in neprimernega vskla- diščenja sčasoma spremenili dimezije od 0,1 mm do nekaj milimetrov,raz- lično po oseh x in y. Deformirani načrti pa povzročajo uporabnikom do- datna dela pri vnašanju novih meritev v načrte, težave pri sestavljanju načrtov v določene celote in drugih kartografskih nalogah. Pri ponovni reprodukciji načrtov smo le v redkih primerih poskušali popraviti tudi dimenzije načrtov, ker lahko z enostavno spremembo merila odpravimo skr- ček le v eni smeri. V nalogi bosta 0bdelana dva postopka, ki bi utegnila zadovoljivo reši- ti problem po sprejemljivi ceni in sicer - fotografski postopek na dvoprostorni reprodukcijski kameri "ahz 78kk" firme Polygraph - postopek z napravo za raztegovanje plastičnih folij imenovan kartist. V skladu s potrjenim programom dela smo v letu 1981 proučili teoretične možnosti odpravljanja deformacij po obeh postopkih. Pričeli srno z obde- lavo praktičnega primera na kartistu za načrt v merilu 1:1000 k.o. Spodnja Hudinja - 3, last Geodetske uprave občin Celje in Laško. Do kon- GV 26(1982)4 207 ca roka te dvoletne naloge borno obdelali isti načrt še na reprodukcijski kameri in oba postopka primerjali po natančnosti in ekonomičnosti. Žiga DRINOVC* Janez KIFNAR** AVSTRIJSKO-NEMŠKI "GEODETSKI DAN" NA DUNAJU Od l. do 4.septembra 1982 je na Dunaju potekal l.avstrijski geodetski dan, združen s 66. zahodnonemškim geodetskim dnevom. Glavna tema sre- čanja geodetov je bila Geodetski informacijski sistemi. Geodetskega dneva so se udeležili tudi predstavniki Republiške geodet- ske uprave na posebno vabilo avstrijskega Zveznega izrneritvenega ura- da na Dunaju (Bundesarnt fur Eich- und Verrnessungswesen) med uradnim ob- iskom septembra 1981 pri istem uradu. Takrat je bila izražena želja, naj bi jugoslovanski geodeti sodelovali tudi z razstavo svojih dosež- kov, vendar je moral ta del sodelnvanja zaradi finančnih in tehničnih težav odpasti. Na enodnevnih obiskih je bil še drugim geodetskim stro- kovnjakom omogočen ogled najnovejših dosežkov na geodetskem področju in obisk nekaterih geodetskih ustanov na Dunaju. Po dobljenih podatkih je bilo prijavljenih več kot 4000 geodetov iz vseh delov sveta. Celotna prireditev je imela poleg že običajnega slav- nostnega dela strokovni del v obliki predavanj avstrijskih in nemških geodetskih strokovnjakov ter obiskov geodetskih ustanov in razstavni del. Geodetski dan 82 je pred skoraj 5000 gosti otvoril avstrijski predsed- nik dr. Rudolf Kirchschlager. S tem je bil dan poseben poudarek vlogi geodezije, čeprav je v nagovoru takoj povedal, da ne bo govoril o geo- deziji, ker se nanjo nič ne razume. Otvoritveno slovesnost je popestril Straussov ansambel dunajskih filhar- monikov z neizogibnimi valčki in polkami. V slavnostni del spadata tudi slavnostna sprejema častnih gostov,rned ka- terimi je bil tudi predstavnik Republiške geodetske uprave, pri namest- nici odsotnega zveznega ministra za gradnje in tehniko ter pri dunajs- kem županu. Strokovni del je obsegal 12 predavanj, ki so se zvrstila v dveh dneh vzpor.edno v dveh dvoranah. Teme predavanj so bile: Avstrijski prispevek k razvoju geodezije, - Izdelava karte mesta Dunaj, Podatki parcelne banke podatkov kot sestavni del KIS (komunalnega in- 61000, YU, Ljubljana, Republiška geodetska uprava * dipl.ing.geod., samostojni svetovalec ** dipl.ing.geod., samostojni svetovalec Prispelo za objavo 1982-11-11. 208 GV 26(1982)4 formacijskega sistema), - Problemi pri nastavitvi parcelne banke podatkov v ZRN, ·- Avtomatizacija v zvezni geodetski službi Avstrije, - Razvoj komasacije zemljišč v Spodnji Avstriji, - Izmera zemeljske oble in državna izmera v današnjih spreminjajočih se razmerah, - Prispevek državne izmere k informacijskim sistemom z ozirom na tla, - Banka terenskih podatkov (DMR) kot osnova topografskega informacij- skega sistema, - Izziv komasacije na Bavarskem, - DfŽavni informacijski sistem z vidika avstrijskega civilnega tehnika in - Možnosti in utopije geodetskih informacijskih sistemov z vidika prak- tika. Tem predavanjem je treba dodati še uvodno predavanje ob slavnostni ot- voritvi z naslovom Geodezija in računalnik - Svet na prehodu od parcial- ne k sistemski rešitvi. Jedro geodetskega dne so bila izbrana predavanja, pretežno posvečena geodetskim informacijskim sistemom. Posebnost je bila v tem, da se je zvrstilo v treh dneh le trinajst enournih strokovnih predavanj. Uvodoma je bil vsak predavatelj predstavljen s svojim strokovno-znanstvenim de- lom in je bila opredeljena tema v sklopu tematike geodetskega dne; raz- prav po predavanjih ni bilo, pa tudi teksti predavanj niso bili dani vnaprej. Skupna značilnost predavanj je bila, da so bolj konkretno obravnavali metode, rešitve, organizacijo in izvedbo informacijskih sistemov v geo- deziji ter nakazali še nerešene probleme in možne rešitve. Iz avstrij- skega in nemškega prispevka o temi "Grundstucksdatenbank" je bilo mo- goče razbrati razlike v metodah, širino, iz katere so izhajali, oziroma motive, ti so pogojevali različne metode. Posebno zanimiv je bil pris- pevek, ki je obravnavaI teoretično obdelavo možnosti organiziranja in- formacijskih sistemov v geodeziji, temelječo na praktičnih izkušnjah. V grobem pogledu je treba omeniti avstrijski prispevek o možnih oblikah zajemanja višinskih podatkov, organiziranja banke višinskih podatkov, načinih obdelave in uporabe ter o praktičnem pristopu k formiranju ban- ke višinskih podatkov v Avstriji. Glede na kakovost in zanimivost prispevkov za geodetsko službo bi kaza- lo gradiva temeljiteje proučiti, ko bodo na razpolago v pismeni obliki. Poseben program izven ''Stadthalle" je vseboval ogled strokovnih usta- nov, uradov in organizacij širom po Avstriji, seveda največ na Dunaju. Število udeležencev ogledov je bilo omejeno in nujna je bila poprejš- nja rezervacija. Tako so udeleženci Republiške geodetske uprave lahko obiskali kartografski oddelek (Landesaufnahme) zvezne uprave za mere in izmeritve ter Zvezni računski center, medtem ko sta morala predvide- na ogleda Komunalnega računskega centra Dunaja (prikaz izdelave raču­ nalniške karte Dunaja) in Mestnega izmeritvenega urada odpasti. V Zveznem računskem uradu (Bundesrechenamt) je zbudila pozornost orga- niziranost in opremljenost tega centra. Računaln·iška podpora zveznih organov je organizirana centralistično za vse zvezne organe (razen po- licije) v zveznem računskem uradu. V skladu s konceptom je bilo zgraje- no poslopje in poteka opremljanje z računalniško opremo, ki je skoraj izključno IBM. Trenutno tvorijo računalniško podporo dejavnosti zvezne uprave trije računalniški sistemi s kapacitetami 16 BM, 6 BM in 4 BM notranjega spomina in čelni računalnik. Večja računalnika skrbita ves dan za nemoten dotok podatkov in interaktivne obdelave baz (drugi raču­ nalnik se vključi le, če izpade največji računalnik), čelni računalnik s podporo manjšega računalnika pa ureja zveze s prek 700 terminali,raz- meščenimi po vsej Avstriji; ostale obdelave se izvajajo pretežno v noč­ nem času. Shranjevanje podatkov je centralno na okrog 100 diskovnih in 30 magnetnotračnih enotah. Za izhodne podatke imajo na razpolago več GV 26 (1982) 4 209 različno hitrih tiskalnikov in dve mikrofilmski enoti. Za distribucijo izhodnih podatkov (informacij) skrbi posebno opremljen oddelek, ki raz- rezuje, zlaga in pakira poštne pošiljke. V Zveznem centru skrbijo tudi za "grundstticksdatenbank", kar pomeni razmeroma majhen del delovanja centra. Vodstvene funkcije so razdeljene tako, da so predstojniki dolo- čenih enot v zveznih organih hkrati predstojniki organizactjskih enot v Zveznem računskem uradu.- Za morebitno katastrofo oroanizirajo rezerv- ni center. Preostali program je obsegal še oglede dunajskega letališča, fotograme- tričnega oddelka Urada za spomeniško varstvo, nekega komasiranega ob- močja, vodovodnega zajetja, modernega zažiganja odpadkov in še celo vr- sto drugih ogledov, ki so bili zanimivi za geodetske strokovnjake. Razstava strokovnih izdelkov je bila v glavnem povezana, podobno kot strokovna predavanja, z osnovno temo Geodetski informacijski sistemi. Prikazani so bili dosežki pri konkretnih projektih raznih računalniš­ kih, geodetskih, komasacijskih, fotogrametričnih, kartografskih, komu- nalnih in drugih ustanov iz ZRN in Avstrije. V posebnem razstavnem prostoru je približno 60 firm prikazalo najnovej- še terenske geodetske instrumente z digitalnim odčitavanjem podatkov, računalnike, grafične terminale, risalne in pisalne aparate, instru- mente za odkrivanje podzemnih napeljav in podzemnih centrov, naprave za sporočanje podatkov iz banke podatkov direktno poljubnemu uporabniku, ki ima doma s posebno napravo opremljen televizijski sprejemnik in vr- sto drugih pripomočkov za racionalno, natančno in ažurno delo raznovr- stnih uporabnikov. Med potekom geodetskih dnevov je prišlo tudi do krajših osebnih neurad- nih stikov z vidnejšimi predst~vniki Zveznega izmeritvenega urada Avs- trije. Filateliste in druge zbiralce je gotovo pritegnila razstava znamk, ko- vancev, medalj, bankovcev, ex librisov in spominskih listin o geodeziji. Na znamkah so upodobljene znamenite osebnosti, reprodukcije starih kart in načrtov, globusi, merske enote in geodetski instrumenti. V zbirki tu- di ni manjkalo priložnostnih pisemskih ovitkov s spominskimi žigi in spominskih listin, ki so bile izdelane ob raznih geodetskih posvetih, kongresih, jubilejih, razstavah ipd. Med razstavljenimi eksponati so bili tudi jugoslovanski znamki s podobo R.Boškovi6a in Jurija Vege ter sp9minski ovitek slovenskega geodetskega dneva v Krškem. Brezplačno so bile na razpolago posebne dopisnice s portretom tirolskega kartogra- fa Petra Anicha in izrezi iz reprodukcij Anichevega atlasa iz 18.stolet- ja. Tu naj še omenimo, da je avstrijska poštna uprava izdala spominsko znamko s podobo globusa, ki je na stolpu stavbe Zveznega izmeritvenega urada na Dunaju. Organizacija avstrijsko-nemškega geodetskega dneva 82 na Dunaju je bila brezhibna. Poskrbljeno je bilo za zabavni program, za oglede mesta, skupno vožnjo po Donavi itd. Žal je bilo vse dosegljivo proti plačilu, brezplačni so bili le nabiranje prospektov vseh avstrijskih dežel, ogled filatelistične razstave in izvoda časopisov Die Presse ter Stiddeutsche Zeitung s članki o geodetskem dnevu. Za lažjo oritentacijo so natisni-· li celo "tematsko" karto v merilu 1:5000 z označenimi kulinaričnimi toč­ kami za različne kategorije žepov in za razdalje od 5 do 10 minut hoje od 11 Stadthalle 11 • Za konec še informacija, da bo naslednji, tj. 67. geodetski dan nemških geodetov septembra 1983 v Hannovru, v drugi polovici junija 1983 pa bo v Sofiji mednarodni kongres FIG - Mednarodne zveze geodetov. Osnovna te- ma v Hannovru bo Geodezija in življenjski prostor, v Sofiji pa Geodet- ski inženirji in prostorsko urejanje ter urbanistično planiranje. 210 GV 26(1982)4 Milan NAPRUDNIK, Ljubljana* Rozika SRAKA, Murska Sobota** P O R O Č I L O o obisku na državni upravi za zemljišča in kartografijo LR Madžarske; Budimpešta 14. in 15.junij 1982 l. ORGANIZACIJA GEODETSKE SLUŽBE V LR MADŽARSKI Do leta 1967 je bila geodetska služba na Madžarskem samostojna in je opravljala vse naloge s področja geodezije. Leta 1967 so združili tri bivša ministrstva (za kmetijstvo, prehrano, gozdarstvo) in geodetsko upravo v Ministrstvo za kmetijstvo in prehra- no (MEM). To ministrstvo skrbi tudi za načrtovanje razvoja na teh pod- ročjih, ki realizirajo 40 % narodnega dohodka Madžarske. V sklopu tega ministrstva deluje tudi Državna uprava za zemljišča in kartografijo- OFT. Dalje je služba razvejena v 19 županijskih (okrajnih)in98 sreskih (občinskih) uprav; te uprave imajo v mestih 12 ekspozitur. Vodilna me- sta v upravah zasedajo kadri z visoko izobrazbo geodetske, agronomske, pravne ali upravne smeri. Državna uprava je razdeljena na te oddelke: - oddelek za geodezijo in kartografijo, - oddelek za evidenco zemljišč, - oddelek za uporabo zemljišč, - upravni in kontrolni oddelek, - vojaški oddelek. 1.1. Oddelek za geodezijo in kartografijo V delokrog oddelka za geodezijo in kartografijo spadajo osnovne mreže, topografske karte in vsa kartografija, nova izmera in inženirska geode- zija. 1.1.1. Triangulacijsko mrežo l., 2. in 3. reda po vojni na novo stabili- zirajo, opazujejo in preračunavajo. Od 145 predvidenih točk l.re- da so jih 60 že postavili, za 14 točk so meritve končane, ko- ordinate točk so določene z natančnostjo 20-25 cm. V znanstvene namene kontrolirajo mrežo z doplerskimi meritvami. Veliko pozor- nost posvečajo stabilizaciji točk; točke l,reda stabilizirajo z železnimi piramidami v močnih betonskih temeljih. * Vzporedno razvijajo mrežo navezovalnih točk, z njo so prekrili 2/3 površine cele države. Dela bodo končali predvidoma do leta 1990. Razdalje med točkami te mreže so na nenaseljenih območjih l,5 do 2 km, na naseljenih pa 600 do 800 m. Točke so zelo masiv- no stabilizirane in postavljene na dobro vidnih mestih. Kontroli- rajo in obnavljajo jih vsaki 2 leti. Če je točka poškodovana ali uničena, poiščejo storilca in ga strogo kaznujejo (družbeno kme- tijsko gospodarstvo plača za uničeno točko kazen pol milijona forintov). Če krivca ne najdejo, točko obnovijo iz posebnega fon- da za obnovo in vzdrževanje geodetskih točk. 61000, YU, Ljubljana, Republiška geodetska uprava dipl.ing.geod., direktor RGU ** 69000, YU, Murska Sobota, Geodetska uprava dipl.ing.geod., načelnik GU Prispelo za objavo 1982-09-15. GV 26(1982)4 211 l. l. 2. Do srede šestdesetih let so uporablj_ali vojaške topografske kar- te. Leta 1965 so pričeli izdelovati civilno topografsko karto v merilu 1:10.000 in končali delo do leta 1975. Pri vzdrževanju izmenjujejo podatke z vojno službo. Ta karta je osnova za izde- lavo kart v merilih 1:25.000 in 1:100.000·. Karte v merilu 1:50.000 nimajo, kot delovno gradivo jo oblikujejo pri izdelavi karte v me- rilu 1:100.000. Ker so bile v preteklosti na območju Madžarske karte in načrti izdelani v raznih sistemih, so se leta 1980 odločili in tudi uved- li svoj nacionalni koordinatni sistem, ki ni vezan na Gauss-Kril- gerjev sistem. Karte v merilu 1:10.000 reambulirajo po desetih letih in hkrati jih izdelajo v novem sistemu; pozneje jih bodo reambulirali na vsakih 5 let. Isti od;delek izdeluje tudi planske (kartografske) karte v meri- lih 1:150.000 in 1:500.000, ki imajo za osnovo topografske karte. 1.1.3. Katastrski načrti so v glavnem zastareli, 60 % države obsegajo grafični načrti v merilih 1:2880 in 1:1440. Približno 30 % načr­ tov je novejših, vendar so izdelani po vzorcu starih kart v me- trskem merilu. Na območjih (določeni predeli Budimpešte), kjer so že izdelali koordinatni kataster, bodo te načrte transformi- rali v novi sistem in jih obdržali. V novem koordinatnem sistemu že imajo načrte (izmero) na površini 10 % in načrtujejo, da bodo v novem sistemu leta 2000 končali izmero (koordinatni kataster). Načrti te izmere bodo vsebovali tudi topografske elemente. z višinsko predstavo terena. Merilo načrtov je 1:1000 za mesta in večja naselja, l:2000 za va- si, vinograde in ohišnice ter 1:4000 za velike komplekse v druž- beni lastnini. Predvidevajo, da bodo celo državo zajeli s 60.000 detajlnimi listi. 1.2. Oddelek za evidenco zemljišč Leta 1970 je madžarska vlada sprejela sklep o združitvi Državne eviden- ce zemljišč in Zemljiške knjige. Ti dve instituciji so združili v novo organizacijo "F5ldh±vatal" (zemljiški urad), ki je v sklopu državne up- rave za zemljišča in kartografijo. V županijah spada služba organizacijsko pod županijski svet, strokovno pa pod državno upravo za zemljišča in kartografijo. Sama združitev ka- tastra z zemljiško knjigo je stopila v veljavo s l.januarjem 1972. Od sodišč so prevzeli podatke, osebje in prostore. Združevanje so izvaja- li 8 let, v tem času so vodili še obe evidenci. Enotna nova evidenca je bila nastavljena leta 1980 za celotno območje Madžarske. Združitev obeh evidenc je potekala postopoma. Najprej so reambulirali vse načrte in izvedli revizijo kultur, te načrte so razgrnili na terenu in ugotovili lastniško stanje na podlagi zemljiške knjige. To delo je bilo zamudno in težko, ker po vojni niso vzdrževali evidence. Po osmih letih, ko je bilo delo končano, so ugotovili, da je bilo spremenjenih 49% vseh podatkov starih evidenc, 22% v podatkih zemljiškega katastra in 27% v podatkih zemljiške knjige. Dela je izvajalo 700 katastrskih in 360 zemljiškoknjižnih delavcev, ki so jih vse tudi vključili v združeno službo. Novi podatki so obdelani mehanografsko, spremembe sporočajo centralnemu računskemu centru zemljiški uradi vsak mesec in jih tekoče obdelajo in evidentirajo. Zanimivo je, da je osnova in vodilo pri evidenci parcela in se temu do- dajajo lastniško stanje in drugi elementi. Poleg osnovnih podatkov o površini in kulturi vsebuje nova evidenca tudi podatke o območjih zazi- dave, o posebnih režimih, o bremenih in služnostih. V novo evidenco so 212 GV 26(1982)4 , vključili tudi dosedanji kataster železnic in železniško knjigo. Pri nastavitvi skupne evidence so določali lastniško stanje tudi za e- tažno lastnino, vikende, ohišnice in vinograde v privatni lastnini. Po- teka še identifikacija 516.000 lastnikov, o katerih nimajo pravih nas- lovov oziroma niso izpisani iz starih evidenc, Spremembe izvajajo na podlagi sklepov o dedovanju, odločb politične skupnosti in pogodb. Da bi dosegli večjo ažurnost, so prenos lastništva po pogodbah zelo poenostavili. Pogodbo podpišejo v pogodbi zastopane stranke in dve priči (ena za kupca, druga za prodajalca); tako podpisa- no neoverjeno pogodbo sprejmejo zemljiški uradi in samo na tej osnovi izdajo odločbo o prenosu lastništva. Torej ni potrebna registracija na sodišču in ne zahtevajo nobenih drugih potrdil, npr. o plačanem davku ali o zemljiškem maksimumu. Sedaj se lotevajo povezovanja z matičnimi številkami, ki so jih že uve- dli za državna posestva in podjetja; to pomeni, da imajo evidentirane matične številke za lastnike 94% površine cele države, lotili pa so se že nastavitve evidence matičnih številk privatnih lastnikov. V programu do leta 1990 imajo novo vrednotenje zemljišč (klasifikacija) ki bo vsebovalo komponente: l. možnost izrabe tal glede na pedološke in klimatske razmere, 2. možnost izrabe tal glede na agroekonomske razmere. Kot osnovo pri določanju možnosti izrabe tal (l.) bodo uporabili ream- bulirane podatke vzorčnih zemljišč, pri katerih upoštevajo sestavo tal, podnebje, nagnjenost tal itd. Vzorce (sonde) bodo razvili na 150 ha. To delo bodo končali predvidoma leta 1985. Z ekonomskimi pogoji združeno vrednotenje zemljišč bodo pripravili po obdelavi dokončanih podatkov o možnostih izrabe tal za celo državo. No- vo vrednotenje zemljišč bodo izvajali agronomi, vsa administrativna de- la v zvezi s tem pa delavci zemljiških uradov. Lotevajo pa se tudi novelacije in usklajevanja drugih zakonov (izven geodetske službe), ki se nanašajo na dela in naloge zemljiškega katas- tra. 1.3. Oddelek za uporabo zemljišč Po vojni so v zvezi z razlastitvami (na Madžarskem je agrarna reforma zajela vse površine, privatnim lastnikom so ostale samo ohišnice in vi- nogradi) oblikovali komisije, ki so skrbele za izvedbo agrarne reforme. Po letu 1955 so te komisije skrbele za kontrolo in postopoma se je de- javnost teh teles razvila v službo za ohranjanje kmetijskih zemljišč. Po pomenu je ta oddelek najmočnejši, povezan je direktno z vodstvom mi- nistrstva, med njegove današnje konkretne naloge pa sc~di: - skrb za promet z zemljišči med zadrugami; nadzor nad izrabo obstoječih kmetijskih površin, za katere je s pla- nom opredeljena izraba - npr. njivske površine brez dovoljenja ne smejo spremeniti v sadovnjake ali vinograde; skrb za uvedbo melioracij; - sestava in dopolnjevanje programa izrabe tal; - izdaja soglasij glede spremembe izrabe tal (za gradnjo daljnovodov, cest, objektov na kmetijskih kompleksih itd.). 1.4. Upravni in kontrolni oddelek Upravni in kontrolni oddelek vodi administrativne, pravne in upravne za- deve ter izvaja strokovno kontrolo nad geodetskimi meritvami. GV 26(1982)4 213 2. ORGANIZACIJA IZVAJANJA GEODETSKIH DEL 2. l. Vse nove izmere in izdelavo načrtov planira, financira in nadzira dr- žavna uprava za zemljišča in kartografijo, dela pa izvajajo delovne or- ganizacije - geodetski zavodi. Državna uprava {OFTH) ima nadzor nad 7-a- vodi tudi glede vodstvenih kadrov in investicij. Zelo izdelan imajo sistem kontrole kvalitete. Izdelane načrte daje OFTH v mnenje županijskim zemljiškim uradom, nato pa jih pregleda posebna ko- misija na OFTH. Za slabe izdelke zaračunajo zavodom penale, z denarno kaznijo kaznujejo tudi direktorja izvajalske organizacije. Zaradi tega so pri izvajalcih razvili stroge kontrolne službe; izdelke pregledajo najprej v oddelku, ki je prevzel izvedbo, nato pa še v posebnem central- nem kontrolnem oddelku. Dela izvajajo v teh zavodih s 4.200 zaposlenimi. Največji je Geodetski zavod v Budimpešti, ki zaposluje okrog 1.000 geodetskih strokovnjakov. Tam izvajajo v dveh oddelkih najzahtevnejše meritve: triangulacijo,ni- velma, tehnične in katastrske izmere, inženirsko geodezijo in posnetke komunalnih naprav. V zavodu so še posebni oddelki za: - enoslikovno in ravninsko fotogrametrijo, - razvoj geodezije, - komercialni oddelek, - kontrolni oddelek. Zavod ima še 30 ekspozitur po državi. Geodetski zavod v Peču je mnogo manjši in izvaja manj zahtevne meritve. Tretji zavod je Kartografski zavod v Budimpešti, ki zaposluje 1.200 de- lavcev, od tega 800 geodetskih strokovnjakov. Zavod opravlja vsa karto- grafska in tiskarska dela za potrebe geodetske službe ter dopolnjevanje topografske karte v merilu 1:10.000. Na področju kartografije pa samo- stojno razvija storitve za tujino. Organizacijsko je razvejen na fotogrametrijski oddelek, oddelek za iz- mero komunalnih naprav in oddelek za inženirsko geodezijo, ki ima še 3 izpostave. 2.2. Na Madžarskem obstajajo tudi trije raziskovalni inštituti s 150 strokov- njaki, ki razvijajo postopke pri novih delih in dajejo predloge za iz- boljšave tudi za zavode. Vsebino raziskav planira in financira državna uprava, ki dela tudi oddaja. Rezultate raziskav pregledajo na posebnem oddelku OFTH. Po oceni oddajo rezultate v uporabo. Neposredno pod državno upravo za zemljišča in kartografijo spada poseb- na enota, ki se ukvarja s satelitskimi in doplerskimi meritvami. Ta od- delek ima svojo lokacijo v gozdnem zaledju Budimpešte - observatorij Pene, zaposluje 20 oseb, je najsodobnejše opremljen: imajo dva astronom- ska daljnogleda in tri naprave za doplerska merjenja. Na tem oddelku raz- iskujejo tudi točnost trigonometrične mreže. Mrežo kontrolirajo z opazo- vanjem satelitov in meritvami prek balonske mreže. S posebnimi baloni spuščajo v ozračje na višino 30.000 metrov naprave, ki oddajajo laser- ske žarke; opazujejo iz točk l. reda in določajo njihove koordinate. S temi meritvami so ugotovili točnost mreže 20 - 25 cm. Na tem področju sodelujejo z drugimi državami Vzhodne in Zahodne Evro- pe, pa tudi z ZDA. 214 GV 26(1982)4 ORGANIZACIJA GEODETSKE SLUŽBE V LR MADŽARSKI Ministrstvo za kmetijstvo in prehrano /MEM/ 1 i Državna uprava za zemljišča in kartografijo /OFTH/1 - Oddelek za uporabo zemljišč - l. Sekcija za urejanje zemljišč 2. Sekciia za zaščito zemliišč --- Oddelek geodezijo in kartografijo - za l. Sekcija za osnovno mrežo 2. Sekcija za geodezijo 3 . Sekcija za strokovni nadzor .. 4 . Sekciia za kartoqrafiio - Oddelek evidenco zemljišč - za l. Sekcija za nepremičnine 2. Sekcija za analizo zemljišč 3 . Sekcija za oceno kakovosti zemliišč - Vojaški oddelek 1 - Upravni in kontrolni oddelek - l. Upravna sekcija 2. Ekonomska sekciia . 1 Županijski svet - Županijske .geodetske uprave /19/ - Geodetska uprava glavnega mesta \V 1 Okrajne geodetske uprave\ !okrožne GU glavnega mesta! '~ Budimpeštansko podjetje za geodezijo in kartografijo Podjetja Podjetje za kartografijo Podjetje za geodezijo in kartografijo v Peču - Raziskovalne Inštitut za geodezijo ustanove Center za avtomatsko obdelavo podatkov GV 26(1982)4 215 Franc ČERNE* III. MEDNARODNO POSVETOVANJE O MERJENJU DEFORMACIJ Z GEODETSKIMI METODAMI - Budimpešta od 2.5. do 27. avgusta 19 82 V organizaciji Zveze geodetov in kartografov Madžarske in s podporo 6 FIG komisije je v dneh od 25. do 27.8.1982 v Budimpešti potekalo mednarodno posvetovanje o temi Merjenje deformacij z geodetskimi me- todami. Tega posvetovanja sva se po sklepu S.seje predsedstva SGIGJ v Banja Luki 17.6.1982 in sklepih republiških zvez geodetov Srbije in Slovenije, udeležila kot delegata SGIGJ z dr. Aleksandrom Begovicem profesorjem na Inštitutu za geodezijo v Beogradu. Posvetovanje je bilo v Domu tehnike v lepi, še dokaj novi zgradbi ob Donavi v neposredni bližini parlamenta. Na njem je sodelovalo 166 ude- ležencev, od tega 82 tujih strokovnjakov iz 22 držav. Med tujimi ude- leženci so bili tudi strokovnjaki iz Avstralije, Libije, Izraela, Ka- nade, ZDA in iz večine evropskih držav. Na posvetovanje je bilo poslanih 76 referatov. 61 jih je bilo tudi tolmačenih z bogatim slikovnim gradivom. Vsi ti referati so bili objavljeni v treh knjigah, ki jih je prejel vsak udeleženec pred posvetovanjem. Posvetovanje je potekalo v izredno delovnem vzdušju. Dopoldne prvega dne je bilo posvetovanje za vse udeležence skupno. Pre- davanja so simultano prevajali v štiri jezike, angleški, nemški, fran- coski in madžarski. Popoldne in ostale dneve pa je posvetovanje poteka- lo v dveh komisijah. V prvi komisiji, ki sem se je udeležil tudi jaz z beograjskim kolegom, so se obravnavali novi instrumenti, njihova upo- raba pri graditvi vodnih objektov, arhitekturi, rudarstvu in energet- skem gospodarstvu. V drugi komisiji pa je bil poudarek na geodetskih mrežah - kot modelih za določitev deformacij - njihovem opažanju, raču­ nanju in izravnanju ter interpretaciji rezultatov. Popoldne drugega dne sta bili dve strokovni ekskurziji: ogled inženir- skotehničnih del pri gradnji metroja v Budimpešti, ogled inženirsko- tehničnih del v Donavski tovarni cementa in obisk geodetsko-kozmičnega observatorija v Pencu. Udeležil sem se druge ekskurzije. Ogled tovarne cementa je bil dokaj površen. V tovarniški dvorani so nam razložili težave pri gradnji ne- koč ene najmodernejših tovarn v Evropi zaradi nestabilnih tal in veli- kih vertikalnih pomikov med gradnjo. Po kratkem ogledu tovarniških ob- jektov in kontrolnih točk za opazovanje vertikalnih pomikov smo se z avtobusom odpeljali na ogled kozmičnega observatorija. Ta je ca. 30 km severno od Budimpešte na kraju, ki je obkrožen z nizkimi gozdnatimi grebeni. V radiju 10 km ni nobene zgradbe; Naloga observatorija je predvsem opazovanje satelitov povseh treh meto- dah: fotografski, laserski in doplerski. Observatorij ima tri doplerske sprejemnike tipa JMR. Predvsem na področju doplerskih meritev je Madžarska napravila precej- šen korak. Danes ima določenih 14 doplerskih točk in uspešno sodeluje * 61000,YU,Ljubljana,Geodetski zavod SRS dipl.ing.geod. ,vodja oddelka za osnovna dela Prispelo za objavo 1982-12-15. 216 GV 26(1982)4 v zahodno-vzhodnoevropski doplersko opazovalni kapaniji (kratica WEDOC). Zadnji dan popoldne je bilo posvetovanje zopet skupno za vse udeležen- ce. Sprejeti so bili sklepi, ki jih navajam v prostem prevodu: 1. V skladu s sklepi kongresa v M.ontreuxu naj se posveti večja pozornost uporabi tehnologije daljinskega zaznavanja na področju merjenja de- formacij. 2. Upravičeno je pospešiti raziskave uporabe kompleksnih fotogrametrič­ nih sistemov za izvrednotenje pri opazovanju deformacij. Oblike z mednarodnega sodelovanja v zvezi z omenjenimi sistemi naj se razširijo. 3. Treba je ojačati proučevanje vpliva atmosferskih razmer na inženirsko- geodetska merjenja. 4. Smotrno je širiti merske metode in modele proučevanja deformacij v smeri tri- ali štiridimenzionalnih mrež. 5. Za načrtovanje izvrednotenja in interpretacijo deformacijskih meri- tev je zaželeno intenzivno raziskovanje z namenom, da bi ločili in matematično opisali funkcijske in stohastične komponente pomikov. 6. Bilo bi smotrno povzeti različne statistične metode, ki se uporablja- jo pri deformacijski analizi, in organizirati nadaljnje izobraževa- nje na tem področju v letu 1983 (ali 1984). 7. Utemeljeno je, da članice FIG kot tudi udeleženci simpozija izčrpno poročajo o simpoziju v svojem strokovnem tisku. 8. Delovna skupina za deformacijska merjenja predlaga, naj se četrti mednarodni simpozij priredi 1985. leta. GV 26(1982)4 217 IN MEMORIAM .•• Mihi Žbontarju ! 20. aprila 1982 smo se v Brežicah za vedno poslovili od našega Mihe Žbontarja, geodeta, načelnika Geodetske uprave Brežice v pokoju in častnega člana Dolenjskega geodetskega društva. Na njegovi zadnji po- ti skozi Brežice na pokopališče smo ga spremljali njegovi sorodniki, številni sodelavci, znanci in prijatelji. Njegovo bogato življenjsko delo so opisali in se poslovili od njega predstavniki krajevne skup- nosti, Izvršnega sveta SO Brežice, Dolenjskega geodetskega društva, planinci in taborniki. Pokojni Miha Žbontar se je rodil 2.10.1903 v Kamni Gorici na Gorenj- skem. Gimnazijo je obiskoval v Kranju, kjer je 1924. leta tudi matu- riral. V Ljubljani je študiral geodezijo in 1928. leta opravil dip- lomski izpit. Zaposlil se je na Oblastnem odboru v Ljubljani in tam delal do 1.4.1932. Iz proračunskih razlogov je bil te službe razrešen. Kot asistent je do junija 1937. delal v civilni geodetski službi,nato pa do osvoboditve na Mestni občini v Ljubljani. Po osvoboditvi je nastopil čas obnove, agrarne reforme, gradnje infra- strukturnih in drugih objektov. V teh "garaških letih" je Miha Žbontar trasiral ceste pri Ministrstvu za gradnje in Podjetju za ceste in od leta 1948 dalje kot delavec Geodetskega zavoda SRS opravljal najzah- tevnejša inženirska dela. Leta 1954 ga je življenjska pot pripeljala v naše kraje, na Krško pol- je, najprej v Krško, nato 6.4.1956 v Brežice. Tam je kot šef katastr- skega urada organiziral in vodil geodetsko službo do upokojitve, do leta 1965. To zadnje obdobje njegovega delovanja pomeni pionirsko delo. Oral je "geodetsko ledino" v tem delu Slovenije, z zanj značilno vztrajnostjo zbiral inventar, opremo in kadre ter položil temelje današnji geodet- ski službi. Miada generacija geodetov je dobila z njim ne samo izkuše- nega strokovnjaka, temveč predvsem razumevajočega učitelja, ki je znal in hotel pomagati mlademu človeku. Svojo veliko ljubezen do gora in planinstva je gojil vse življenje in jo tudi širil med sodelavci, pri- jatelji in še posebno mladim rodom. Ob 35-letnici geodetske službe v Sloveniji je postal častni član Dolenj- skega geodetskega društva. številna priznanja in odlikovanja, kot so red zasluge za narod s srebrno zvezdo, red dela s srebrnim vencem,sre- brna značka Planinske zveze Jugoslavije in srebrni častni znak Planin- ske zveze Slovenije, so le skromen kazalec njegovega dela. Takšen je bil naš Miha, skromen, a vendar bogat človek in takšnega bomo ohranili v trajnem spominu. Franc Jinič, ing.geod. 218 GV 26(1982)4 Ivanu Urhu l. junija je nenadoma umrl Ivan Urh, dipl.ing.geodezije. Rodil se je 22.januarja 1920 na Koroški Beli. V osnovno šolo je hodil na Jesenicah, gimnazijo je obiskoval dve leti v Kranju, končal pa JO je v Mariboru leta 1939. Dve leti je bil gojenec Vojaške akademije v Beogradu. Kot mlajši oficir je moral po kapitulaciji leta 1941 iz Sarajeva v vojno ujetništvo v Lu- ckenwalde v Nemčiji. Iz vojnega ujetništva je bil leta 1944 poslan na prisilno delo v Voecklabruck, odkoder je malo pred koncem vojne prešel v Švico. Po vrnitvi domov v začetku septembra 1945 se je jeseni (novembra) 1945. vpisal na gradbeni odsek Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani, takoj po ustanovitvi geodetskega odseka januarja 1946 pri isti fakulteti pa je začel študirati geodezijo, kar je bilo njegova velika želja. Spričo pomanjkanja asistent6v na prebujeni in od štirih ~eneracij, ki so skupaj začele študij po osvoboditvi, prenapolnjeni Univerzi je lahko s svojim znanjem geodezije iz vojaške akademije prevzel delo provizorne- ga asistenta za geodezijo in ga je uspešno opravljal tri leta. Diplomsko delo iz geofizike je zagovarjal 26.junija 1952. Po končanem študiju je delal v geofiziki pri Geološkem zavodu v Ljublja- ni. Tam je ostal osem let, nato pa je bil dolgo direktor komunalnega sklada občine Center. Od maja 1969 do konca avgusta 1978 je delal v Geodetski upravi SRS kot samostojni svetovalec za kataster zgradb, od septembra 1978 do upokojitve leta 1981 pa kot raziskovalni svetnik pri Gradbenem centru Slovenije. Ivan Urh je bil že kot študent nekaj izjemnega. Nenadkriljiv risar, ob- likovalec z izrazitim smislom za lepo. Prenekaterikrat nam je pomagal iz težav pri topografskem risanju, pri programih iz opisne geometrije in geodezije. Kot asistent je izdelal vse skice in risbe za Novakova skripta Nižja geodezija in vse skice za Novakovo knjigo Fotografija. Prednjačil je pri vseh grafičnih izdelkih, ki jih pri študiju geodezi- je ni bilo malo. Pri geofizikih v Geološkem zavodu je prav Ivan vedno prikazal na načr­ tih vse izsledke dolgotrajnih geofizikalnih raziskav. Pri vodenju dela pri komunalnem skladu občine Center je uvidel, da gos- podarjenje s komunalnimi napravami v mestu brez njihove kakovostne in- ventarizacije ni možno. Zato je izdelal v letu 1966 Komunalni atlas Ljubljane, ki je v marsičem služil kot vzorec za izdelavo Urbanskega atlasa v letu 1968 in ki ga je kot prvega v Sloveniji dobilo ravno nje- govo rojstno mesto Jesenice. Po sedemmesečnem tečaju v Delftu na Nizozemskem je prevzel Ivan Urh le- ta 1969 področje katastra zgradb kot samostojni svetovalec pri Geodet- ski upravi SR Slovenije. V ta čas spada tudi njegovo pedagoško delo. Prvi generaciji študentov na višji šoli za geodezijo je predaval o in- ventarizaciji prostora. Mnoge objavljene razprave s področja inventarizacije prostora, katastra zgradb, varstva okolja, sodelovanja na kongresih doma in v tujini in so- de.lovanje v komisiji za geodezijo pri področni Raziskovalni skupnosti za gradbeništvo so izpolnili to plodno obdobje. Na Gradbenem centru Slovenije je nadaljeval svoje raziskave kot samo- stojni raziskovalni svetnik. Vendar je to kmalu prekinila bolezen, ki se mu je povrnila po desetih letih v še hujši obliki kot prvič. Po dol- gi bolezenski krizi se je leta 1981 upokojil. GV 26(1982)4 219 - Ni dolgo miroval. Svoje nedokončano delo ob upokojitvi je želel dokon- čati. Zato se je popolnoma prostovoljno vračal v svojo sobico, ki so mu jo tako, kot jo je zaradi svoje bolezni in upokojitve zapustil, z vsemi njegovimi elaborati nedotaknjeno pustili njegovi nekdanji sode- lavci. Tudi l.junija je šel tja. Ta dan ga je po končanem delu tretjič izdalo srce. Umrl je na poti domov, nedaleč od tam, kjer je pred nekaj minu- tami še delal. Njegovo celotno delo bomo lahko ocenili šele čez čas. Tisti, ki smo ži- veli v njegovem času, pa verno, da je veliko delal, mnogo naredil. Bil je pravi zgled požrtvovalnega delavca, sodelavca, delovnega tovariša. Vsi člani Zveze geodetov, zlasti pa sošolci iz prve povojne generacije študentov geodezije, srno mu hvaležni za vse, kar je naredil za nas, in ga bomo ohranili v najlepšem spominu. Ladislav Zima Mirku Tomšiču Dne 9.avgusta 1982 srno se na ljubljanskih Žalah poslovili od pokojnega Mirka Tomšiča, dipl.ing.geod. Pokojnik je bil zadnji slovenski geodet veteran, ki je končal takratni dveletni študij geodezije izven meja stare Jugoslavije. Rodil se je 5.10.1895 v Trebnjem na Dolenjskem, kjer je tudi obiskoval osnovno šo- lo. Maturiral je v Ljubljani. Geodezijo je začel študirati v Gradcu, kjer ga je presenetila prva svetovna vojna. Zaradi dogodkov na Koroš- kem je končni izpit opravil leta 1920 na,univerzi v Brnu na Čehoslo­ vaškem. V prvi svetovni vojni se je boril v Galiciji in nato na soški fronti, kjer je bil huje ranjen na kraški planoti. Kot poročnik in zaveden Slo- venec se je pridružil borcem za severno mejo, ki jih je vodil njegov stric general Maister. Vojno obveznost je končal kot rezervni kapetan !.razreda. V stari Jugoslaviji je bil odlikovan z redom jugoslovanske krone, v novi pa z redom dela III.stopnje. Službo je nastopil leta 1920 v Ljubljani na ministrstvu za finance (ka- tastru). Od leta 1926 pa do upokojitve 31.julija 1959 je vseskozi služ- boval na ljubljanskem magistratu v geod~tskern odseku gradbenega oddel- ka. Ta odsek je v bivši Jugoslaviji zakoličeval na mestnem območju vse nizke in visoke gradnje, tj. celotno urbanistično zasnovo, kar sedaj opravljajo razne geodetske in urbanistične ustanove. Ker je dobro poznal vso geodetsko dejavnost, je ostal v tem oddelku samostojni geodetski re- ferent, kljub raznim reorganizacijam po osvoboditvi, kjer je bil še po upokojitvi tri leta honorarno zaposlen in potem še dve leti v mestni Plinarni. Njegova nemajhna zasluga je tudi, da je bila obnovljena in izpopolnjena trigonometrijska mreža za mesto in njegovo širšo okolico. Sedaj počiva v zemljišču, ki ga je petinštirideset let meril po dolgem in počez, v višino in globino. Jože Senčar 220 GV 26(1982)4 Janezu Šenici V nedeljo dne 14.11.1982 je v svojem stanovanju, zadet od mož~anske ka- pi, nenaaoma umrl Janez šenica, geodet v pokoju. Na pogrebni ~lovesno- sti, ki je bila 17.novembra na ljubljanskih Žalah, smo se od njega za vedno poslovili sošolci in drugi stanovski tovariši, zastopniki krajev- nih družbenopolitičnih organizacij, sosedje, prijatelji in znanci. Po- kopan je v starem delu pokopališča v grobu z oznako: 12-22-5. Janez Šenica se je rodil 22.avgusta 1912 v Ljubljani. V Ljubljani je tudi obiskoval osnovno šolo in 6 razredov realke. Geodetsko srednjo šo- lo je obiskoval v Ljubljani in Beogradu, kjer je tudi diplomiral leta 1933 s prav dobrim uspehom. Po končani geometrski šoli, ki je obsegala obvezno vsakoletno šest te- densko počitniško prakso pri novi izmeri v Srbiji - tudi za dijake ljub- ljanske šole, je odslužil obvezni vojaški rok v šoli za rezervne arti- lerijske oficirje v Sarajevu v roku 1933/34. Ker ni bilo zaposlitve v Sloveniji, je po odslužitvi vojaške obveznosti leta 1934 stopil v državno službo pri katastrski novi izmeri Srbije. To garaško terensko delo je opravljal v znanih težavnih delovnih razmerah v raznih vaseh in planinah okrajev Užice, Varvarin, Salaš in Knjaževac do leta 1940, ko mu je uspelo doseči premestitev v Slovenijo (Maribor). Okupacijo je preživljal sprva v Ljubljani, kjer je bil deloma nezapos- len, nekaj časa pa je delal pri novi izmeri mesta Ljubljana, ki sta jo izvajala avtorizirana civilna geometra - njegova sošolca Breskvar in Pelc. Aktivist za NOB je postal junija 1941. Ob kapitulaciji Italije je odšel v partizane. Udeležil se je boja za Turjak, v boju z Nemci pri Velikih Laščah pa je bil kot vodja bojne enote hudo ranjen in je pos- tal 80-odstotni invalid. Po vrnitvi iz Barija leta 1944, kjer se je zdravil je vstopil v službo pri ONO v Zadru in nato pri ZAVNOH na osvo- bojenem ozemlju na Hrvatskem. Bil ie dvakrat odlikovan z redom za hrabrost, ~rejel pa je tudi red za- sluge za narod III.stopnje. Po osvoboditvi se je zopet vrnil v Ljubljano in se nastanil v hiši svo- jega očeta za Bežigradom. Delal je na raznih vodilnih delovnih mestih izven matične geodetske službe (Ministrstvo za gradnje LRS, Projektivni zavod, Državna loterija, Invalidsko podjetje VVI). Privrženost geodetski službi pa ga je leta 1948 ponovno privedla v Geo- detsko upravo LRS in tam je delal, s krajšo prekinitvijo zaradi bolezni, do upokojitve leta 1965. Vodil je referat za razgrnitev in izdelavo ka- tastrskega operata. Pri tem delu, ki ga je uspešno opravljal, so muze- lo koristile izkušnje s katastrske nove izmere in si s tega področja pridobil višjo strokovno izobrazbo v geodetski službi. Janez je bil zaveden Jugoslovan, pošten in družaben človek, poln opti- mizma in humorja. Imel je mnogo prijateljev še iz šolskih klopi iz raz- nih krajev Jugoslavije. Kljub invalidnosti in oddaljenosti od Beograda se je redno udeležval srečanj in ekskurzij, ki jih vsako leto organizi- rajo na raz~ih krajih njegovi beograjski sošolci - diplomanti iz leta 1933. V zasebnem življenju je izkazoval vdanost in privrženost svoji družini in rojstnemu kraju. Kot rojen Bežigrajčan se je rad vračal in nastanil v hiši svojega očeta vselej, kadar mu je to dopuščala lokacija delovne- ga mesta. Tudi po porušitvi očetove hiše iz urbanističnih razlogov si je zgradil v bližini nov dom, v katerem je živel do smrti skupaj z družino svoje hčerke. Vsi, ki smo poznali Janeza, ga bomo ohranili v trajnem lepem spominu. GV 26(1982)4 Matija Klarič 221 NOVI PREDPISI, RAZISKAVE, KNJIGE, PUBLIKACIJE PRAVILNIK O .ZNAKIH ZA TEMELJNE TOPOGRAFSKE NAČRTE Republiška geodetska uprava je izdala v obliki knjižice (v formatu B 5 na 160 straneh) Pravilnik o znakih za temeljne topografske načrte. S tem pravilnikom se določajo znaki za prikaz vsebine temeljnih topo- grafskih načrtov v merilih: 1:500, 1:1000, 1:2000, 1:2500, 1:5000 in 1:10.000. Uveljavitev tega pravilnika je bila objavljena v Uradnem listu SRS, št. 29/82. Knjižico je tiskal Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani. Pravilnik je bil tiskan v tehle petih barvah: ~ besedilo in znaki črno, - okvir znakov sivo, - oblikovitost zemljišča rjavo, - vode modro, - gozdne površine zeleno. Vsebina pravilnika: I. SPLOŠNE DOLOČBE +• Splošne določbe o uporabi znakov in oblikovanju listov 2. Razdelitev na trigonometrijske sekcije in detajlne liste II. PRAVILA ZA IZRIS IN OPIS l. Delitev in orientacija znakov 2. Izris znakov 3. Opis 4. Krajšanje opisov in kratic III. DOLOČBE O ŠTEVILU ORIGINALOV IN UPORABI BARV IV. NAPOTKI ZA UPORABO ZNAKOV V. ZNAKI l. Geodetske točke in črte 2. Mejna znamenja in meje 3. Zgradbe, detajli zgradb, objekti 4. Prometnice in prometne naprave 5. Rudarstvo, energetika 6. Vode 7. Relief (Oblikovitost zemljišča) 8. Rastlinstvo VI. OPIS NAČRTOV l. Obseg zunanjega in notranjega opisa 2. Pisave in opis 3. Zunanji opis 4. Notranji opis VII. ABECEDNI SEZNAM ZNAKOV Pravilnik se lahko naroči na Republiški geodetski upravi, oziroma v Re- publiškem arhivu za geodetsko dokumentacijo (Mapni arhiv). Nabavna cena je 300.- din za ustanove, delovne organizacije in posamez- nike ter 100.~ din za dijake in študente. I. Štupar 222 GV 26(1982)4 ZBORNIK DEL ob 25 letnici Zavoda za kartografijo v Zagrebu Geodetska fakulteta Vseučelišča v Zagrebu je v letu 1982 izdala Zbor- nik del (Niz A - dela - Zvezek št. 33), ki vsebuje referate, ki so bili predstavljeni na proslavi 25 letnice Zavoda za kartografijo v Zagrebu. V Zborniku del so naslednji prispevki: prof.dr. P.Lovrič (Zagreb): 25 let delovanja Zavoda za kartografijo prof. dr. N.Frančula (Zagreb): Delovanje Zavoda na področju avtomati- zirane kartografije v obdobju 1971-81 mag. M.Zdenkovič (Zagreb): Določevanje entropije reliefa na topo- grafskih kartah prof.dr. A.Heupel (Bonn): Pomen generalizacije v kartografiji prof.dr.R.Ogriss~k (Dresden): Znanost in kartografsko znanje v teore- tični kartografiji doc.dr.I.Klinghammer (Budimpešta): Uporaba računalnika pri izdelavi kart in kartogramov dr. M.Peterca (VGI): Terminologija pri standardizaciji zemlje- pisnih imen prof.dr.F.Racetin (Split): mag.D. čankovic: V. Kos (Ljubljana). doc.mag.B.Rojc (Ljubljana): Novi pristopi k izdelavi serije pomorskih kart v merilu 1:300.000 Kartografska zbirka v Zagrebu - ISBD Mednaro~ni standardni bibliograf- ski opis kartografskih zbirk Kartografska dejavnost Geodetskega zavo- da SRS . Izdelava in uporaba pregledne karte SR Slovenije 1:250.000 Vsi prispevki so objav~jeni v srbohrvaščini. J. Rotar PUBLIKACIJE VOJAŠKOGEOGRAFSKEGA INŠTITUTA V letih 1981 in 1982 je Vojaškogeografski inštitut v Beogradu poleg os- talih publikacij izdal tudi naslednje: TOPO.GRAFSKI ZNACI (1981) priročnik za uporabnike topografskih kart v me- rilih 1:25.000, 1:50.000, 1:100.000, 1:200.000. Publikacija je na voljo tudi v Republiškem arhivu geodetske dokumentacije. Republiška geodetska uprava pa bo v letu 1983 pripravila slovensko iz- dajo priročnika. PRIROČNIK ZA PRAKTIČNO TRANSKRIPCIJO ZE~LJEPISNIH IMEN SR ROMUNIJE (1981) LR BOLGARIJE (1982) LSR ALBANIJE (1983) Vse tri publikacije so napisane v srbohrvaščini. Vsebujejo vrsto korist- nih napotkov za pisavo in branje zemljepisnih imen v naštetih sosednjih državah. Za vsako državo posebej je pripravljen tudi kratek slovarček geografskih terminov, ki se pojavljajo na kartah. J. Rotar GV 26(1982)4 223 RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI DIPLOMANTI IN VPIS NA ODDELKU ZA GEODEZIJO FAKULTETE ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO V LJUBLJANI Diplomanti v letu 1982 Višji študij (redni) Pavel DRAŠČEK Doris POHLEN Dušan KRIŽAJ Lučka HOSTNIK Jožef DAJNKO Ciril ŠTUKELJ Martina ŠTRAVS Marija SKUBIC Milojka MLINAR Igor FINK Ivan OMOVŠEK Marko BURGER Gracijela GRAH Mojca HLEBEC Tomo GRAHEK Martin KRISTAN Drago KOREN Borut LIKAR Vilma JAN Visoki študij - geodetska smer, z naslovom diplomske naloge Berti RUTAR Poskusna izmera podzemnega katastra v Tolminu Janez VODOPIVEC Izdelava topografskega načrta za potrebe vlečnic Livek !stok DOLENC Tatjana VREČIČ Jože SMREKAR Andrej BERDAJS Miran BRUMEC Fiorenco JANKO Orientacija poligonske mreže v Kubedu Izdelava geodetske podloge za novelacijo zazidalnega načrta dela k.o. Beltinci Načrti ob arheoloških izkopavanjih Zemljiški kataster kot osnova za izdelavo kmetijskih razvojnih planov Analiza natančnosti dela merske mreže v Slovenski Bis- trici Izdelava elaborata katastra vodovoda za sekundarno om- režje v Antoncih Iztok SLATINŠEK Tehnologija merjenja rečnih profilov za HE Zlatoličje Vida PENKO-NOVAK Priprava skic za izmero in primerjava topografskih na- črtov s katastrskimi Visoki študij - prostorsko-planerska smer Dragica ŠTIMEC Določanje vrednosti mestnega zemljišča na osnovi podat- kov katastra komunalnih naprav Irena REGOVEC Računalniška karta delovnih migracij 224 GV 26 (1982) 4 Vpis v šolskem letu 1982/83 je bil sledeč: š tu d i j VISOKI VIŠJI letnik usmeritev št. ob 1982/83 1981/82 1980/81 geod. pp nal. sk. I. 37 51 88 80 75 II. 15 18 33 36 26 III. 18 18 16 25 IV. 3 7 2 12 12 19 12 82 69 Skupaj 151 151 138 Absolventi 18 17 35 20 22· Skupaj 100 86 186 171 160 DISERTACIJA Dne 29.3.1982 je uspešno zagovarjal svojo doktorsko disertacijo doc. Peter Šivic, dipl.ing.geod. pred komisijo, ki so jo sestavljali: prof. dr. Florijan Vodopivec, doc.dr. Jure Beseničar, prof.dr. Paško Lovric, prof. Fr.anjo Rudl. Nalsov naloge: Vrednotenje in izbira geodetskih postopkov. IMENOVANJA NA VTOZD GG - ODDELKU ZA GEODEZIJO Svet VTOZD gradbeništvo in geodezija je na svoji 2. redni seji dne 27. 10.1982 sprejel sklep o izvolitvi naslednjih sodelavcev: Miran FERLAN, dipl.ing.geod. za asistenta za področje nižje geodezije Jurij HUDNIK,dipl. ing.geod. za asistenta za področje Numerične foto- grametrije Miroslav LOGAR, dipl.ing.geod. za asistenta~ področje Geodetskih ra- čunov in Izravnalnega računa Marija LUKAČIČ, dipl.,1..ng., mag. za asistenta za področje Daljinsko za- znavanj'e in fotointerpretacija. dr. Peter Šivic, dipl.ing.geod. za izrednega profesorja za področje Nižje geodezije, Inženirske geodezije in Zemljiškega ka- tastra. Svet VTOZD gradbeništvo in geodezija je na svoji 3. redni seji dne 22.12.1982 sprejel sklep o izvolitvi Marjan JENKO, dipl.ing.geod. za docenta za predmet Temeljne mreže. GV 26( 1982)4 225 PRIPOMBE NA PRAVILNIK O VODENJU VRST RABE ZEMLJIŠČ V ZEMLJIŠKEM KATASTRU (Ur.l.SRS št. 41/82) v uredništvo GV je prispelo pismo z naslednjo vsebino (objavljamo ga nelektoriranega): Izšel je Pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru, ki bo odpravil marsikatero zadrego in poenotil poslovanje geodetske o- perative. V S.členu je pod točkama 2 in 3 uzakonjeno, da se družbene krave in ~biki proizvajajo v poslovnih stavbah, kmečke (privatne) krave in voli pa do- mujejo v gospodarskih poslopjih. No, nekateri že vedo zakaj ta razlika. Ker.bi radi, da bi bil GV bolj zanimiv, bolj pester, privlačen tudi za tiste člane zveze geodetov, ki se ne najdejo med strokovnimi članki, smo poizkušali napisati članek, nastala pa je tale zbadljivka. Morda jo bo- ste celo objavili? J.A. in F.B. GUNOVO- MESTO Čeprav se kolega geodeta iz Geodetske uprave v Novem mestu nista podpi- sala s polnim imenom smo se vseeno odločili, da pismo objavimo. Zaradi boljšega razumevanja pripomb objavljamo tudi 2. in 3. točko S. člena Pravilnika. V poslovno stavbo se uvrščajo zemljišča pod stavbami, ki se pretežno uporabljajo za dejavnosti organizacij združenega dela in drugih samoup- ravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti, družbeno- političnih organizacij, društev, samostojnih obrtnikov in drugih civil- nopravnih oseb, npr. industrijska hala, industrijsko skladišče, elek- trarna, zadružni hlev, žaga, mlekarna, banka, pošta, šola, vrtec, gle- dališče, muzej, kino, bolnica, trgovina, hotel, gostilna, študentski dom, stavba za shranjevanje letal, čolnov (hangar), sodnija, stavba državne uprave, gasilski dom, servisna delavnica, cerkev, kapela itd. V poslovno stavbo se uvrsti tudi zemljišče pod poslovno stavbo, ki je dograjena do vključno 3.gradben~, faze in pod opuščeno poslovno stavbo. V gospodarsko poslopje se uvrščajo zemljišča pod nestanovanjskimi stav- bami občanov, ki se pretežno uporabljajo za opravljanje kmetijske dejav- nosti, npr. hlev, zidanica, klet, drvarnica, skedenj,. kozolec itd. Veseli smo vseh prispevkov, ki jih pošiljajo naši bralci. Vendar želimo, da so v bodoče tudi toliko "korajžni", da se podpišejo s polnim imenom! J. Rotar 226 GV 26(1982)4 IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE Izvleček iz Zapisnika 9.seje predsedstva in izvršnega odbora ZGS,23.6. 1982 v Ljubljani (št. 47/82). Pomembnejši sklepi in informacij·e: predsednik predsedstva ZGIG Jugoslavije je za 1 leto tov. Žarko Jov- kovic iz SR črne Gore član komisije za dopolnitev statuta ZGIGJ je tov. A.Bilc - član redakcijske komisije na posvetovanju Zakonski predpisi v geode- ziji v Skopju je tov. S.Majcen - organizator posveta o Avtomatizaciji v geodeziji je Zveza geodetov Slovenije, posvet bo v začetku junija 1983 na Bledu, predsednik orga- nizacijskega odbora je I.Golorej, predsednik redakcijskega odbora P.šivic - 15. geodetski dan bo v Slovenj Gradcu, oktobra 1982 - v letu 1983 naj se pripravijo članske izkaznice ZGS - predsedniki društev naj do 31.10.1982 pripravijo sezname članov - poročilo o stanju blagajne ZGS z dne 26.6.1982 izkazuje saldo 212.992,05 din - na FAGG se ustanovi terminološka komisija - predavanja o mejnem ugotovitvenem postopku in komasacijah (bilo je na GZ SRS) naj se ponovijo tudi po društvih. Po zapisniku pripravil J.Rotar Izvleček iz zapisnika 11. seje predsedstva in izvršnega odbora ZGS 21.10.1982, Slovenj Gradec (72/82) - tov. Pušnik je poročal o organizacijskih pripravah za 15.geodetski dan in podal predlog za delovno predsedstvo - predsenik predsedstva ZGS v letu 1983 je tov. Vlado Kolman, podpred- sednik Boris Kren, predsednik IO je tov. Andrej Bilc, podpredsednik Jože Avbelj - v letu 1983 bo skupščina ZGS, pripraviti je predloge za spremembo statuta - novi predsednik uredniškega odbora Geodetskega vestnika je Tomo Biz- jak . . - komisija ZGS pripravi predlog nomenklature poklicev v geodeziji. GV 26(1982)4 227 SEZNAM NAROČNIKOV GEODETSKEGA VESTNIKA z željo, da bi vsak slovenski geodet prejemal Geodetski vestnik, srno se odločili, da v vsaki četrti številki objavimo seznam vseh članov zveze geodetov Slovenije - naročnikov Geodetskega vestnika. Letos nam to v celoti ni uspelo. Popoln seznam objavljamo le za Društ- vo geodetov Maribor in delno dopolnjen seznam za Dolenjsko geodetsko društvo. Za člane ostalih društev objavljamo le seznam o številu čla­ nov po organizacijah oziroma skupnostih. Za člane - naročnike prosimo, da preverijo, če so evidentirani v objav- ljenih seznamih. če se v seznamu ne najdete, izpolnite priloženo naro- čilnico in jo posredujte na naslov svojega geodetskega društva. Posebej prosimo, da se pozanimate pri kolegih, ki niso zaposleni na geo- detskih upravah ali geodetskih delovnih organizacijah ter pri upokoje- nih kolegih, če prejemajo Geodetski vestnik oziroma, če so evidentirani kot člani. Organizacije in skupnosti, ki želijo prejemati Geodetski vestnik za svoje potrebe naj željeno število izvodov naročijo direktno na zvezo geodetov Slovenije, šaranovičeva 12, Ljubljana, v kolikor seveda že niste naročniki. Prosimo vse kolege, da k dopolnjevanju seznama naročnikov pristopijo z vso resnostjo - naj bo to naš majhen prispevek k stabilizaciji, saj se dogaja, da posamezne številke Geodetskega vestnika ostajajo druge pa zmanjkujejo, kar zopet povzroča negodovanje. VSE DOPOLNITVE IN SPREMEMBE POSREDUJTE NAJKASNEJE DO 30.MARCA 1983. Letnik 1983 bomo razpošiljali po novih seznamih. A. Seliškar Kazalo za leto 1982 228 GV 26(1982)4 PREGLED GRADIVA, OBJAVLJENEGA V LETU 1982 PO AVTORJIH Andoljšek Banovec Bele Bilc Černe Črnivec Črnivec Naprudnik Demšar Drinovc Kifnar Golorej Kastelec Kifnar Drinovc Kobilica Mlakar Mravlje Perne - Informacija začasne komisije Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije za evidenco nepremičnin o delu v letu 1981 s predlogi za nadaljnje delo - Planiranje, evidence nepremičnin, skupne osnove družbenega sistema informiranja - Knjižne pravice in kritična obravnava zemljiško- knjižnih načel glede na sistem enotne evidence nepremičnin - Knjižne pravice in kritična obravnava zemljiško- knjižnih načel glede na sistem enotne evidence nepremičnin - dopolnitev referata - Topografska kartografija v Sloveniji - nekateri vidiki in možnosti razvoja v osemdesetih letih - III. mednarodno posvetovanje o merjenju deforma- cij z geodetskimi metodami, Budimpešta od 25. do 27. avgusta 1982 - Turistična kartografija - četrti evropski seminar za kartografijo - Grafična registracija mej območij posebnih režimov uporabe - Avstrijsko-nemški "Geodetski dan" na Dunaju - 38. Fotogrametrični teden; Stuttgart 5.-10. ok- tober 1981 Stran 61 158 152 190 10 215 7 97 204 208 94 - Problematika knjiženja podatkov v zemljiški knjigi in možne izboljšave 197 - Avstrijsko-nemški "Geodetski dan" na Dunaju - Kritično razmišljanje o količini in kvaliteti podatkov, ki naj se vodijo v evidencah o nepre- mičninah, o njihovem povezovanju in uporabnosti - Razgovor o uporabi geodetskih izdelkov - XVI. mednarodni kongres geodetov Avtomatizirani zemljiški kataster in možnosti 208 164 25 29 njegove uporabe v zemljiški knjigi 67 - Evidenca neprerr.ičnin v SR Srbiji 71 - Ob petnajstem jubilejnem geodetskem dnevu 137 - Otvoritev moderniziranega načina poslovanja zemljiškega katastra na Geodetski upravi občin Celje in Laško 201 - Novi postopki v fotografski tehnologiji 103 GV 26(1982)4 229 Mravlje Pregl Rojc Naprudnik Naprudnik Črnivec Naprudnik Sraka Perne Mravlje Podobnikar Pregl Mravlje Rojc Rehar Rojc Mravlje Pregl Rotar Seliškar Sraka Naprudnik Svetik Vodopivec 230 - Pregled raziskav, ki jih je v letu 1981 izvajal Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG, Ljubljana, v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije - Tretji študijski dnevi: Zemljiška knjiga in zemljiški kataster v regiji Poadižje - Južna Tirolska; Bolzano 23. in 24~ oktobra 1981 - Stanje, izhodišča in naloge v razvoju enotne 206 73 evidence nepremičnin v SR Sloveniji 140 - četrti evropski seminar za kartografijo - Poročilo o obisku .na državni upravi za zemlji- šča in kartografijo LR Madžarske, Budimpešta 14. in 15. junij 1982 - Novi postopki v fotografski tehnologiji - Katalogiziranje kartografskih gradiv - Pregled raziskav, ki jih je v letu 1981 izvajal Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG, Ljubljana, v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije - Neusklajenost podatkov med zemljiškim katastrom in zemljiško knjigo ter potrebe in možnosti za uskladitev - Pregled raziskav, ki jih je v letu 1981 izvajal Inštitut za geodezijo in fotogrametrijp FAGG, Ljubljana, v okviru Raziskovalne skupnosti Slovenije - Prihodnje naloge kartografije v SR Sloveniji - Kartografija in informacija. Standardizacija znakov - Uporaba EHIŠ in TTN za izdelavo načrtov naselij in krajevnih skupnosti - Poročilo o obisku na državni upravi za zemljišča in kartografijo LR Madžarske, Budimpešta, 14. in 15. junij 1982 - Projekt "digitalizacija podatkov" - Rajonizacija vertikalne refrakcije v SR Sloveniji GV 26(1982)4 97 211 103 13 206 193 206 3 21 16 211 108 74 C UDK 347.235.11.001 Izv1-rna študija Zemljiška knjiga; teoretski vidik BELE, Marjan 63000 Celje, YU~Temeljno sodišče v Celju KNJIŽNE PRAVICE IN KRITIČNA OBRAVNAVA ZEMLJIŠKOKNJIŽNIH NAČEL GLEDE NA SISTEM ENOTNE EVIDENCE NEPREMIČNIN Geodetski vestnik, Ljubljana, 26(1982)4, p. 190 Prikazane so dileme v zvezi z družbeno lastnino in knjižnimi pravicami, katerih obseg in vsebino narekuje novejša zakonodaja. GV - 203 UDK 347.235 Zemljiška knjiga KASTELEC, Meta Bregant Referat 61000 Ljubljana, YU, Temeljno sodišče Ljubljana PROBLEMATIKA KNJIŽENJA PODATKOV V ZEMLJIŠKI KNJIGI IN MOŽNE IZBOLJŠAVE Geodetski vestnik, Ljubljana, 26(1982)4, p. 197 Obravnavana je problematika vpisovanja pravic na stav- bah in zemljiščih v družbeni lasti in v lasti občanov. GV - 205 Bregant UDK 347.235 Referat Kataster, zemljiška knjiga REHAR, Magda 63000 Celje, YU, Geodetska uprava občin Celje in Laško NEUSKLAJENOST PODATKOV MED ZEMLJIŠKIM KATASTROM IN ZEM- LJIŠKO KNJIGO TER POTREBE IN MOŽNOSTI ZA USKLADITEV Geodetski vestnik, Ljubljana, 26(1982)4, p. 193 Pred nastavitvijo banke podatkov zemljiškega katastra je treba odpraviti nesoglasja med njegovimi podatki in po- datki zemljiške knjige. Predlagani so tudi nekateri u- krepi, da v bodoče ne bi več prišlo do· takšnih nesogla- sij. -GV - 204 Bregant UDK 34 7. 235 Izvirna študija 711(497.12) Zemljiški kataster Urejanje prostora, Slovenija DEMŠAR, Božo 64000 Kranj, YU, Geodetska uprava GRAFIČNA REGISTRACIJA MEJ OBMOČIJ POSEBNIH REŽIMOV UPORABE Geodetski vestnik, Ljubljana, 26(1982)4, p. 204 že pred sprejetjem posebnega režima za neko ozemlje naj se določijo njegove meje po parcelnih mejah in vrišejo v pregledne katastrske načrte v merilu 1:5000 li v zemljiškokatastr~ke načrte. GV - 206 Bregant - UDC 347.235 Professional report Cadastra, land register REHAR, Magda 63000 Celje, YU, Geodetska uprava občin Celje in Laško UNCOMPATIBILITIES OF CADASTRE AND LAND REGISTER DATA AND NEEDS AND POSSIBILl'l'IES FOR THEIR RECTIFICATION .Geodetski vestnik, Ljubljana, 26(1982) 4, p. 193 Befor the building up of cadastre data bank there is indispensable to put off the uncompatibilities of its and land register data. Some measures are proposed to avoid future mistakes. GV - 204 Bregant UDC 347.235 Original study 311(497.12) Land register Reg~onal and urban planning, Slovenia DEMŠAR, Božo 64000 Kranj, YU, Geodetska uprava THE GAAPHIC REGISTRATION OF SPECIAL USE AREAS BOUNDA- RIES Geodet$ki vestnik, Ljubljana, 26 (198.2}4, p. 204 Befor adopting a regulation on special use of an area, its boundaries would be defined according to parcel bo- undaries, and mapped in cadastral plans or in survey cadastral plans at the scale of 1:5000. GV - 206 Bregant UDC 347.235.11.001 Land register; theoretical view BELE, Marjan Original study 63000 Celje, YU, Temeljno sodišče v Celju THE RIGHTS ASSOCIATED WITH REAL ESTATE AND PRINCIPLES OF LAND REGISTER WITH REFERENCE TOTHE UNIFORM REAL ESTATE REGISTER Geodetski vestnik, Ljubljana, 26(1982)4, p. 190 Dilemmas in connection with puhlic property and rights associated with real estate, caused by the latest law, are presented. GV - 203 UDC 347.235 Land register KASTELEC, Meta Bregant Professional report 61000 Ljubljana, YU, Temeljno sodišče Lj-ubljana PROBLEMS IN REAL ESTATE REGISTRATION AND POSSIBLE IMPROVEMENTS Geodetski vestnik, Ljubljana, 26(1982)4, p. 197 The problems of registration of right~ on buildings in public and priva~e property in the register are treated. · · GV - 20'5 Bregant ,,, •,f " ,,f " ,,f l,., ~" \d " ""' . .,, o. .,,,,, '"'" o • .,,.,, •M•r-1 .... o ,,f " +>" .... o ·rl" +>" ,,,.,, > >O _,., >O .,,.,, • >O _,., >O t ~ ,,f o • o • o ,,, o • o -:l ~ 'ci ~ .. .,, " 'ci ~ +>" +>" " . HQ •ri ,,f" "" HO •M •,f" " " RIMORSKO GEODETSKO DRUŠTVO DOLENJSKO GEODETSKO DRUŠTVO deljev trg l Hovi trg 6 OOO NOVA GORICA 68 000 NOVO MESTO UPRAVA KOPER 5 2 GEODETSKA UPRAVA SEVNICA 10 9 l a l Glavni trg 19 PER 68 290 SEVNICA UPRAVA NOVA GORICA 6 2 Kozole J.lartin l l 14 GEODETSKA UPRAVA TREBNJE 8 7 l VA GORICA Goliev trg 4 2 l 68 210 TREBNJE GEODETSKA UPRAVA BREŽICE 12 Cesta prvih borcev 48 10 2 3 2 68 250 BREŽICE Kežman Vladka l l Bogovič Franc 1 l 4 l GEODETSKA UPRAVA KOČEVJE 8 7 1 Ljubljanska 26 61 330 KOČEVJE UPRAVA AJDOVŠČINA 1 l ZDRUŽENO KMETIJSKO GOZDARSKO POSESTVO 2 l eva· 28 61 330 KOČEVJE 65 270 AJDOVŠČINA GEODETSKA UPRAVA ČRIIOMELJ 9 8 1 GEODETSKA UPRAVA IDRIJA 2 1 Trg svobode 1 Trg Mar~ala Ti ta l 68 34• ČRIIOMELJ 65 280 IDRIJA Kavšek Julij 1 l GEODETSKA UPRAVA ILIRSKA BISTRICA l 1 Totter Janez l l Bs.~oviška 22 GEODETSKA UPRAVA KRŠKO 11 9 2 65 250 ILIRSKA BISTRICA CKŽ 14 OES'INO PODJETJE HOVA GORICA l l 68 270 KRŠKO Vojkova ulica 65 000 !IOVA GORICA Jenič Franc 1 l Avsec Vida l l JNVEST BIRO KOPER 6 6 Planinc Srečko l l 'i'tg revolucije 12 Reberšak. Jože l l 66 000 KOPER GEODETSKA UPRAVA NOVO MESTO 24 21 3 pROJEKT - NOVA GORICA 6 6 Novi trg 6 frg Gradnikove brigade l 68 000 NOVO MESTO 65 000 IIOVA GORICA DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO 4 3 l KRAŠKI ZIDAR - TOZD BIRO 1 l Sokolska 1 Partizanska 28 - P•P• 88 68 000 IIOVO MESTO 66 210 SEŽAIIA VODNOGOSPODARSKO PODJ h'TJE 3 2 1· O-OZDNO GOSPODARSTVO POSTOJNA l 1 Trdinova cesta 23 Vojkova ulica 9 68 000 NOVO MESTO 66 230 POSTOJIIA KOMUNALA NOVO MESTO 2 l l SOŠKO GOZDNO GOSPODARSTVO TOLMIN l l Mala cikava 28 65 220 TOLMI!I 68 000 IIOVO MESTO VODNOGOSPODARSKO PODJETJE 11 SOČA 11 l l SGP PIOIIIR • TOZD TKI 3 2 l Tumova 5 68 000 NOVO IIESTO 65 000 NOVA GORICA CESTHO PODJETJE ltOVO NES'fO 3 2 l Špolar Anton. l l Ljubljanska cesta 8 Hosner Jožef' 1 l 68 000 IIOVO MESTO Seljak Egon 1 l ŽTO - TOZD za upravljanje in l Prosen Anton 1 l Kristan Stanislav l l vzdrževanje prog Badiura Dušan 1 l Marinček Ivan l Milanič ivo l 1 Šipek Ivo l l Vendramin Cvetko l l Sašek Janez l l Jereb Zalka l l Verce Franc l l Jereb Viktor l l Hrovatič Ivan l l Kralj Duš8_n l 1 Slokar Igor 1 1 RuOna Jano 1 l Kakuo Julijan l l Pahor Branko l l ZVEZA GEODETOV SLOVENIJE l Ribnikar Sonj>. l l Šaranovičeva 12 Miška Leopold l l 61 000 LJUBLJ AIIA Hrib Marijan l l - HIGRA IIIŽENJERING Kleaeno Aljoša l l ENERGOINVEST SARAJEVO 2 l Troha Slavko l l poštni pretinac 158 Bregar Jože l l 71 000 SARAJEVO Lovišček Venko l l Jože Korpič l Lojk Ivan l 1 Pnlek Marjan l l GEODETSKI FAKULTET - BIBLIOTEKA l l Posega Leon l l Kačičeva 26 ČUk Gorazd 1 l 41 000 ZAGREB Munda Viktor 1 l VOJIIOGEOGRAFSKI INŠTITUT l Jankovič Oskar l l V, P, 4805 l Merše Ema l l 11 001 BEOGRAD ~aruca Armiando l l Zerja1 Rado l l ZAVOD ZA FOTOGRAMETRIJO l l Korenc Stane l 1 Borongajska 71 Jealh Silvester l l 41 000 ZAGREB Poklar Ivan l l SAVEZ GIG BOSIIE I HERCEGOVIIIE Cigoj Duaan 1 l Save Kovačeviča 6 l Bertok Igor l l 71 000 SARAJEVO korolio Fabio l 1 lfuadorter Jože l l SAVEZ GIG ČRIIE GORE l Kočevar Leopold l l IV• proleteraka 11 Juvančič Milan 1 l 81 000 TITOGRAD Aliibrožič Boris l 1 SAVEZ GIG HRVATSKE Rejo Zoran l 1 Berislavičeva 6 l l 1 41 000 ZAGREB ka l l akob 1 l SAVEZ GIG JUGOSLAVIJE l iklavliič Karel l 1 Kneza Miloša 11/IV Trstenjak Frančiška l 1 ll 000 BEOGRAD 'i"oašio Franc l l SAVEZ GIG MAKEDONIJE Umek Slavko l l l Oraek Bojan l 1 Arh. gradjevinski fakultet 8andelj Drago 1 l 91 000 SKOPJE Stres Marjan l l SAVEZ GIG AP VOJVODINE l 8•ljak Ivan l l OPŠTINSKA GEODETSKA UPRAVA Krevos Andrej l l 23 000 ZREIIJAIIIII Srebrnič Andrejka 1 1 Haršal Ti ta br. 2 :n:ewaid Meri l l SAVEZ GIG AP KOSOVO l u ja.n Bojan l l ZAVOD ZA GEOD, 111 FOTOGRAM, POSLOVE ~niewa.ld Kamilo l l Mostarska 22 r-atnik Anton l l 38 000 PRIŠTINA Jakin Sil Van l 1 UREDNIŠTVO GEODETSKEGA LISTA Jan Srečko l l 2 tinuč Dušan l l GEODETSKI FAKULTET Anton l l 41 000 ZAGREB A,-bt-oži:u1~:1:š l l Kidričeva 26 l l GEODETSKA UPRAVA AP KOSOVO l JNA 2 38 000 PRIŠTINA .,, 'M ~ " •rl ';;j • o • .g ;! ".,., . .,., o • -d -a •.-t ·.-t ... o •rl. ... o •rl • .... .... .,, • >o •ri-d ~ >O .,.,,o • o ·rl o • o •rl o • o •• .,, ~ •• 1l ~ '6 ~ +>" .:l. +> " >til •:-4 HO ,rt •rl • .,. . GEODETSKI ZAVOD MARIBOR 3? GEODE'rSKA UPRAVA AP VOJVODI!lA Partizanska 12 Buleva1~ Mru•šala Tita 4 62 000 MARIBOR 2.1 000 NOVI SAD Bitenc Jože 1 GEODETSKA UPRAVA SR BilI l D:rempetič Dragutin l Save Kovačeviča 6 Foltin Rudi l 71 000 SARAJEVO Fratnik Andrej l GEODETSKA UPRAVA ČR!!E GORE "F'ridau Oto 1 Stanka Dragojeviča 4 b Gergek Alojz l 81 000 TITOGRAD Goršič Janez l GEODETSKA UPRAVA SR HRVATSKE l Holc Vojteh l Jurečko Drago 1 Gruška ulica 20 Kalač Ahmet 1 41 000 ZAGREB Kaluža Milan l GEODETSKA UPRAVA SR MAKEDONIJE 1 Kos Jože 1 Partizanska 4 LadžiC Radomir l 91 000 SKOPJE Langerholc Marinka 1 GEODETSKA UPRAVA SR SRBIJE 1 Langerholc Miro l Cara Dušana 1 Lešnik Boris l 11 000 BEOGRAD Logar Rastko 1 Mrzlokar Dušan l HIDROGRAFSKI I!ISTITUT JLA 1 Nikolac Jadranka l 58 000 SPLIT Pečar Cveto l ZAVOD ZA FOTOGRAMETRIJO GEODETSKE FAKULTETE Planinšek Andrej l Kačičeva 26 Plazovnik Alojz 1 4 l 000 ZAGREB Podgornik Ivan l Prosen Oskar 1 Ilmi Zherka 1 Rezar Franc l u1. B. Kidriča F.ozman Tone 1 38 320 DJAKOVICA Rožič Anton l Ruat ja Nejko l Rutar Anton 1 Stres Branko l DRUŠTVO GEODETOV MARIBOR Verčko Danioa l Vešligaj Stašo l Ulica bero ja Tomšiča 2 Vidovič Vili l 62 000 MARIBOR Žnidaršič Žarko 1 GEODETSKA UPRAVA MARIBOR 11, 2 DRAVSKE ELEKTRAR!IE HARIBOR 3 Ulica heroja Tomšiča 2 Vetrinjska ulica 2 62 000 MARIBOR 62 000 MARIBOR Bohak Rafael l Nosan Miro l Gašparič Milica l Novak Ivan l Kobilica Janez l EKONOMSKI CENTER MARIBOR - TOZD INFORMATIKA l Kozjak Haka l Razlagova 22 Pehar Gvido l 62 000 MARIBOR Požauko Iztok l Orthaber Angelca Raškovič Davorin 1 1 Robinšak Rihard l GRADBENI ŠOLSKI CEllTER MARIBOR 2 Vrčko Dušan 1 Smetanova 35 GEODETSKA UPRAVA GORNJA RADGONA 2 62 000 MARIBOR Kerenčičeva 3 Kovač eo Friderik l 69 250 GORNJA RADGONA ZAVOD ZA URBAIIIZEM MARIBOR 3 Holc Franjo Grajska ulica 7 GEODETSKA UPRAVA LEllDAVA 5 2 62 000 MARIBOR Partizanska 7 Dobošič Rozika l 69 220 LENDAVA Zec Julijan l Horvat Ivan l KOMUNALNI INŽENIRIHG MARIBOR v ustanavljanju 1 Kekez Alojz Jadro.neka cesta 28 Oletič Hira 62 000 MARIBOR GEODETSKA UPRAVA LJUTOMER 4 1 CEST!IO PODJETJE MARIBOR 1 Prešernova 18 TOZD PROJEKT. TEHUOL, BIRO 69 240 LJUTOMER Istokova 30 Horvat Geza l 62 000 MARIBOR Mlinarič Jerica l VGP MARIBOR 6 Mlinarič Rajko l Glavni trg 19 c 6 2 000 HARIBOR GEODETSKA UPRAVA MURSKA SOBOTA 8 2 Bukovnik Stane l Kidričeva 9 69 000 MURSKA SOBOTA Jokič Drago l Korošec Vili 1 Berden Jožo 1 Štokelj Drago l Bruneo Jože l Trajber Karel l Lešnik Janko 1 GOZDNO GOSPODARSTVO HARIBOR 1 Kranjec Stanko l Sraka Rozika 1 Uršič Andrej l Vehah Štefan l GRADIS HARIBOR l GEODETSKA UPRAVA ORMOŽ 4 1 Kaube Vlado l Vrazova 9 KOHUNALJII INŽEJIIRI!IG MARIBOR l 62 270 ORMOŽ Bratoš Zdravko 1 Škorjanc Berta l MARIBORSKI VOBOVOD Prejac Slavko 1 Anžel Jože l Žnidarič Milena 1 NIGRAD MARIBOR 1 GEODETSKA UPRAVA PTUJ 10 2 Balon Janez 1 Krempljeva 2 NIGRAD - KANALIZACIJA l 62 250 PTUJ Cvetko Ciril l Bohinc Ciril 1 OBMOČNA VODNA SKUPIIOST Kranjc Hinko l DRAVA l Murko Sonja 1 Kovačič Vlado l Premzl Borie l SKUPNA UPRAVA IIIŠPEKCIJSKEGA JIADZORA l ~amobor Bogdan l Selič Zlatko l Sara Franja l UNIVERZA V MARIBORU - RAČUNALI/IŠKI CENTER l Šorli Srečko l Šifrar Marija GEODETSKA UPRAVA RAVNE 7 2 VTŠ - GRADBENI 1 Čečovje 12 a ODDELEK 62 390 RAVNE NA KOROŠKEM Švarc Jožica l Ceklin Samo l ŽTP - MARIBOR Lodrant Franc l Sajoveo Nace Kadiš Ivanka l Jarr. Herman l l Podojstršek Andrej l J ecelj Stanko l l Potočnik Zdenko l Lavrenčič Vlado 1 1 GEODETSKA UPRAVA SLOVENSKA BISTRICA 8 l Pinter Albert l l Kolodvorska 8 a '!'avčar Mitja l l 62 310 SLOVENSKA BISTRICA Cupkovič Rado l l Haber Jože l l Bradan Peter l Rus Anton l l Brusec Miran l Horvat Matija l l Godec Brane l Ahec Jože 1 Bradan Janez l Brad ... ~la.vica 1 Hubert Mihael l GEODETSKA UPRAVA SLOVEJIJ GRADEC Kidričeva l 9 2 62 380 SLOVENJ GRADEC ~rih Harjan l Carf Ana l Gregoršanc Vinko l Jeromel Rado l Kuhalnik Zvonko l Oprešnik Majda l n,.:l!-.!•-· ,~~ , ·rl •rl • • .... ';/ •rl ... g"' "' ~.,. .g:;1 o. ""' o. '"'M 'd·n •.-1 •.-I .- • "'"' • >O "'" ·rl"' • >O .,, >O • o •rl o • o • o .... o • o .. "'~ ·H .. H '6 ~ .µ N -~" +> N HO •rl .,., . MEDOBČINSKO. GEODETSKO DRUŠTVO CELJE >IQ •.-1 •rl" .,, . ZAVOD ZA PLA!IIRANJE n IZGRAD!IJO 3 1 Aškerčeva Ulica XIV. divizije 12 63 000 CELJE 63 000 CELJE Kozmus Janez 1 GEODETSKI ZAVOD CELJE 37 3 Jarh Albert 1 Ulica XIV. divizije 14 TEHNIČ!IA ŠOLA CELJE 6:; 000 CELJE 2 1 Bevc Anton l 63 000 CELJE čonč Mirjam 1 Geršak Jože 1 pevnik Andrej l KOMUNALA CELJE 3 l Jehart Jože l Mariborska cesta Klemen Vinko l 63 000 CELJE Leskovar Bernadr l Mojovič Rajko l Antauer Breda l Nečimer Dejan l Krečič Franc l Obu Marija l PODJETJE ZA UREJ A!IJE VODA "NIVO" CELJE 6 Okrogar Alojzija 1 Škvarčeva 4 pepelnak Herman l 63 000 CELJE Pintarič Ivica l Puhan Zinka l Bajda Olga l Razlag Božo l Kolmanič Cvetka l Skrinjar Igor l Logar Lado l Stojanovič Stovan l Rožič Jliko l Tieel Milan l Pavlovič Dora l Vuk Franc l KMETIJSKI KOHBI!I AT 11Hi'lEZAD 11 ŽALEC 3 Cink Tomaž l 63 310 ŽALEC Vrhek Jože l Antlej Martina l Bajda Franc l Glinšek Hoj ca l Sajovic Janez l Golouh Vili l TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ - TOZD INŽENIRIIIG 2 l Marovt Tomaž l 63 325 ŠOŠTA!IJ Vernovaki Niki 1 žveplan Marijan l Koren Anton l Plank Stanislav 1 KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE 4 1 Kolenc Ciril l Koroška 46 Sedevčič Zdravko l 63 320 VELENJE Matko Franc l Brilej Hi lan 1 Golob Hilena l Rošer Peter l Nepužlan Janko l Havh Janko l Kreft Peter l Štajner Vinko 1 SKUPŠČINA OBČIIIE ŽALEC 2 l GEODETSKA UPRAVA CELJE IN LAŠKO 19 3 ULica Savinjske čete 5 a Ulica XIV. divizije 12 63 310 ŽALEC 63 000 CELJE Štrozak Harjan l Ooršak Alenka 1 ZAVOD ZA NAČRTOVA!IJE ŽALEC 2 l Leben Karmen l 63 310 ŽALEC Mlakar Gojmir l Breme Emil l Martonoši Albin l Radoševič Himica l IBT - TOZD PROJEKTIVA (knjižnica) l Rožman Hile l 61 420 TRBOVLJE Skubic Harija 1 CESTNO PODJETJE CELJiE 2 Muhič Vlado l Rubin Roman l Salobir Cvetka l Uratnik Ludvik l Zelič Anica l Kavtičnik Alenka l SKIS ŽALEC l Rehar Hagda l Završnik Anton l samec Jitka l GIP 11 INGRAD11 CELJE 4 Marinček Harjanoa l Ašič Maka l Gradišnik Lea l Krivec Vlado l Kreutz Hilan l Okrogar Bojan l GEODETSKA UPRAVA ŠHARJE PRI JELŠAH 7 2 Bevc Franc l 63 240 ŠHARJE PRI JELŠAH 183 RUDARSKI ŠOLSKI CEllTER TITOVO VELENJE l Došler Harija l Slatinšek Franc l Ježovnik Vinko l ZAVOD ZA URBANIZEM VELENJE 2 Nečimer Harjan l Adamovič Vladimir l Vrečko Rezika l Koprivc Rezika l Smole Tone l GEODETSKA UPRAVA VELENJE 12 SKUPBČI!IA OBČINE HRASTNIK 1 2 Prelesnik Marjeta l Prešernova 1 63 320 VELENJE RUDARSKO ENERGETSKI KOMBINAT TITOVO VELENJE 1 Cegnar Silvo Stropnik Boris l l Cegnar Vida l Perčič Anton l l Oaber Ivan l Polovšek Franc 1 1 Krištof Stane 1 Steiner Vinko l l l!rak Bojan 1 Trček Stanko l l Potušek Božo l Trobiš Alojz l 1 Slatinek Hiran 1 Urankar Jolanka 1 l Vu.kovac Andrej 1 Zupanc Janko l Fušnik Janja l GEODETSKA UPRAVA HOZIRJE 6} 320 HOZIRJE 175 3 l firšek Anton l Etmenc Andrej l GEODETSKA UPRAVA ŽALEC 5 l Levstikova 14 63 310 ŽALEC L>sjak Anka l Gajšek Fra.no l lierič Jože l Kranjc Friderik l GEODETSKA UPRAVA SLOVENSKE KONJICE 4 l ke.riboraka 17 62 210 SLOVENSKE KO!IJICE Fidler Pavel l Hitrec Miro l Pučnik Bogo l ~DOBČ:INSKA GEODETSKA UPRAVA TRBOVLJE 5 l /ata oktobrske revolucije 12 l 420 TRBOVLJE Bogožalec Breda l Janežič Jadranka l fidler Peter 1 80l>eo Ladislav l ~~DETSKA UPRAVA ŠENTJUR 5 1 63 3~0 ~~~~u~vedra 45 Salobir Leopold 1 Stante Marija 1 Kasenburger Marija 1 Griiar Ivo l RAZVOJNI CE!ITER CELJE 4 l Ulica XIV. divizije 14 63 000 CELJE Križnik Jure l K"ozelj Mara l ffaraka Srečko l LJUBLJANSKO GEODETSKO DRUŠTVO GEODETSKA UPRAVA KRANJ Trg revolucije 1 64000 KRANJ GEODETSKA UPRAVA KRANJ Trg revolucije 1 64000 KRANJ DOBROVOLJC Andrej Razinger Jaro Grobovšek Silvo Grčar ?-!atj až Zlobec Željko Žagar Milica Tepina Stane Drnovšek Bojan Zupanc Ivan GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ Hoša Pijade 44 64000 KRANJ Kozamernik Brane VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ Primskovo-komunalna cona 64000 KRANJ Žepič Rajko DOMPLAN KRANJ Cesta JLA 14 64000 KRANJ Beguš Joče Fabijan Aloj z Hauptman Mitja Šulc Darja Zupan Ivanka Strupi Ivan PROJEKTIVNI PODJETJE KRANJ Cesta JLA 6 64000 KRANJ Bogataj Rojko Maretič Dušan Pogačnik Tone Roos Vlado GEODETSKA UPRAVA KRAMNIK Maistrova 2 61240 KAMNIK Rejc Albert Jelovič Terezija STANOVA.tlJSi-:u r,,_,::L.,;, •• :.u wu...,1 U .--i o ..-1'0 > o m > .µ N ""-,< 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 l 1 1 1 1 1 16 2 24 20 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 l 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 Perne Pregl prirrar Ravnikar Rojc Schiffrer Sladič Smrekar Ule Velkavrh Bosnič GEOLOŠKI ZAVOD Parmova 33 61000 LJUBLJANA Zamljen GMDIS-GRADBENO ItlDISTRTJSKO PODJETJE šmartinska 134a 61000 LJUBLJANA Kulovec GRADBENA TEHNIŠKA ŠOLA Titova 100 61000 LJUBLJANA Gale Sluga Zima Zupančič J,L,A, V ,P, 2050-27 Dimov Kukovica Stani6 I.P ,K. LJUBLJANA TOZD KANALIZACIJA LJUBLJANA Arrbrožev trg 7 61000 LJUBLJANA Nose Potokar štangl Blakar Zupančič I.P .K, LJUBLJANA TOZD MESTNI VODOVOD Krekov trg 10 61000 LJUBLJANA Kos š. I ,P ,K, LJUBLJA.Nil TOZD PLINARNA LJUBLJANA Resljeva 34 6100 O LJUBLJANA Usnik REPUBLIŠKA SKUPNOST ZA CESTE SR SLOVEllIJE Titova 64 61000 LJUBLJANA Grum Jakše Košič Kotar SLOVENIJA CESTE TOZD PROJEKT NIZKE ZGMDBE Vojkova 65 61000 LJUBLJANA Kržič A, Kumar Zaletel Nagode SLOVE!UJA PROJEKT Cankarjeva 1 61000 LJUBLJANA Podgornik Mihelič SOSESKA - PODJETJE ZA UREJANJE STAVBNIH ZEMLJIŠČ BEŽIGRAD HOSTE Vojkova 63 61000 LJUBLJANA Stušek v. SPLOŠNI PROJEKTIVNI BIRO Kidričeva 1 61000 LJUBLJANA Čanžek STANDARD INVEST LJUBLJANA Celovška 89 61000 LJUBLJANA Ilrinovec Jelenc Oberstar Pajvanov Resnik Železnik URBANISTIČNI ZA VOD PROJEKTIVNI ATELJE Kersnikova 9 61000 LJUBLJANA Rejc VODNOGOSPODARSKO PODJETJE HIDROTEHNIK LJUBLJANA Slovenčeva 95 61000 LJUBLJANA Kokol Zajc Gartner Jana ZAVOD SR SLOVENIJE ZA DRUŽBENO PLANIRANJE Gregorčičeva 25 61000 LJUBLJANA Lavrenčič Podobnikar ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ Dimičeva 12 61000 LJUBLJANA o> .... o -~"' > o m > .µ N >lll·.-i l 1 l 1 l l l l 1 l l 1 l l l 1 l l 1 l l l 1 1 1 1 l l 1 l 1 Batagelj Boštjančič ZAVOD ZA DRUŽBENI RAZVOJ LJUBLJANA TOZD URBANIZEM Vojkova ul. 57 61000 LJUBLJANA Grabrijan Kastelec Kragelj Smiljani6 Ules Cerkvenik Vidmar Prosen Canter Kneževi6 ŽELEZ ,TRANSP .PODJETJE TOZD SEKCIJA ZA VZDRŽ ,PROG Massarykova 15 61000 LJUBLJANA Dah ~·arJeta ZAVOD ZA INVESTICIJE; Robbova 2 61000 LJUBLJANA Mursko KIT SOZD LJUBLJANA DO LJUBLJANSKE MLEKARNE Cesta na Loko 4 61000 LJUBLJANA Peternelj LJUBLJANSKI GEODETSKI BIRO Cankarjeva 1 61000 LJUBLJANA Babnik Bizjak Brifah Černe J. Dežman Gričnik Jarc Kadunc Kelšin Dr. Klančišar Klemenc Kren Mlakar Pakiž Pirnat Podbevšek Pungerčič Smiljanič M. StevanoviC Turnšek Vertačnik Weixkler Zakotnik F, Zebec Žitnik D. GEODETSKA UPRAVA Rl\KEK Trg padlih borcev 2 61381 RAKEK GEODETSKI ZAVOD SRS šaranovičeva 12 61000 LJUBLJANA CENTRALUA TElINIŠI\A IrnJI ZNICA Tomšičeva 7 61000 LJUBLJMA ZVEZA INŽENIRJEV IN TElHlIKOV SLOVENIJE Erjavčeva 15 61000 LJUBLJANA GEOGRAFSKI INŠTITUT ANTONA MELIKA Novi trg 4 61000 LJUBLJANA SEIZMOLOŠKI ZAVOD SR SLOVENIJE Kersnikova 3 61000 LJUBLJANA ZAVOD SR SLOVENIJE ZA STATISTIKO Vožarski pot 12 61000 LJUBLJANA Banovec Prelc PETROL LJUBLJANA Vošnjakova 2 61000 LJUBLJANA TEGRAD - GRADBENO MONTAŽNO PODJETJE Šmartinska 10 61000 LJUBLJANA INŠTITUT ZA GOZDNO IN LJSSHO GOSPODARSTVO PRI BF - gozdarska knjižnica Večna pot 2 - p .p. 523-X 61000 LJUBLJANA ZDRUŽENO PODJE:TJE ZA PTT PROMET Strokovna knjižnica Cigaletova 15 61000 LJUBLJANA KOMUNALUA ENERGETIKA LJUBLJANA Toplarniška 19 61000 LJUBLJANA KO!•!UNALA CERKNICA Notranjska ul, 61380 CERKNICA Juvančič Mi.lan ELEKTROPROJEK1' Hajdrihova 4 61000 LJUBLJANA FAGG - 1~njižnica Jamova 2 61000 LJUBLJANA RUDlUK UMNA ŽIROVSKI VRH Todraž 64224 GORENJA VAS Trlep Darko 11 26 98 l 1 l l l 1 l- 1 l l 1 1 l l l l l l l l 1 1 l l 1 1 l l l 1 l l l l l 1 1 1 1 l l 1 1 1 l 1 1 1 l l 3 l 1 l BETON ZASAVJE TOZD GRAD!IBTAL LITIJA Ponoviška 2 61270 LITIJA Dane Namestnik GIP BETON ZAGORJE 61410 ZAGORJE ZAVOD ZA DRUŽBENO PLANIRANJE Poljanska 28 61000 LJUBLJANA l,!eze Slatnar FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO Jarrova 2 61000 LJUBLJANA NARODNA UNIVERZITETNA KNJIŽNICA Turjaška 1 61000 LJUBLJANA JAVNO TOŽILSTVO SR SLOVENIJE Tavčarjeva 9 61000 LJUBLJANA RAZISKOVALNA SKUPNOST SLOVENIJE Riharjeva 38 61000 LJUBLJANA SKUPŠČINA MESTA LJUBLJANA Uprava inšpekcijskih služb - urbanistična inšpekcija Vilharjeva 23 61000 LJUBLJANA Varmuž Ganter Vido 10 22 ZVEZA GEODETOV SLOVENIJE 61000 LJUBLJANA JUGOSLAVIJA ŠARANOVIČEVA 12 - ---------------------- ZADEVA: Posvetovanje SGIGJ "Avtomatizacija u geodeziji" v mesecu juniju 1983 na Bledu VABILO K SODELOVANJU Savez geodetskih inženjera i geometara Jugoslavije - SGIGJ - bo organiziral v dneh 3. in 4. junija na Bledu posvetovanje "Avtomatizacija u geodeziji". Organizacijo posvetovanja je prevzela Zveza geodetov Slovenije. Na posve- tovanju bodo sodelovali geodeti iz vse Jugoslavije in drugi povabljeni predstavniki. Pričakujemo 500 udeležencev. Uvajanje in uporaba računalnikov, digitalizacija, elektronska merjenja dolžin, avtomatska kartiranja in posodabljanje dela, so področja, na katerih se geodeti močno angažirajo. Brez najsodobnejših postopkov, pri- borov in pripomočkov si moderne geodetske dejavnosti ne moremo zamisliti. Zato želi s predvidenim posvetovanjem SGIGJ svojim članom omogočiti iz- menjavo izkušenj in informiranje o najnovejših dosežkih na področjih informatike, kibernetike in avtomacije. Ker delujete na obravnavanih področjih, vezanih na geodetsko dejavnost, vas vabimo, da sodelujete na tem posvetovanju. Vaše sodelovanje bo omogočeno z naslednjimi načini: - s strokovnim prispevkom- koreferatom, - s sodelovanjem na razstavi instrumentov, priborov in pripomočkov, - s sodelovanjem na razstavi izdelkov in dosežkov, - s prikazom diapozitivov ali strok. filmov s teh področij, - z organ~acijo strokovnega ogleda v vaši ustanovi, - z udeležbo na posvetovanju. V kolikor vas katera od navedenih možnosti sodelovanja zanima, o tem čimpreje obvestite ZGS, da vam bomo posredovali podrobnejše pogoje sodelovanja. TEZE POSVETOVANJA 1. Baze podatkov in informacijski sistemi, pomembni za geodetsko stroko 1. 1 Skupne osnove družbenega informacijskega sistema 1.2 Baze podatkov - evidence iz pristojnosti geodetske ~lužbe in stroke 2. Vpliv informacijske tehnologije na postopke in procese v geodetski službi in stroki 2. 1 v geodeziji 2.2 v fotogrametriji 2.3 v teledetekciji 2.4 v prostorskem urejanju in varstvu okolja 2.5 v kartografiji 2.6 v zakonodaji in pravni regulativi 3, Razvoj geodetskih instrumentov in tehnologije OBDELAVA TEZE ZA PRIPRAVO REFERATOV Ad 1) Geodetska služba kot informacijska služba; odgovornost za baze podatkov - evidence v sedanji in bodoči pristojnosti geodetske službe; skupne osnove družbenega sistema informiranja; povezo- vanje geodezije z informacijskimi službami; teoretični in prak- tični pristopi; integracija dela v okviru družbenega sistema informiranja, globalni vpliv informatike na geodezijo (te Jema- tika). Ad 2) Vpliv informacijske tehnologije in njenega razvoja rna postopke in procese na vseh področjih geodetske dejavnosti z obdelavo sodobnih postopkov in planiranja, kot tudi današnje in perspek- tivne realizacije, vključujoč računalniški hardware in software; Referati s to temo se grupirajo v šest področij. Tako na primer geodezija obsega vse postopke in procese nižje in višje geode- zije, katastrsko izmero in vzdrževanje, sate! itsko geodezijo, inženirsko geodezijo,itd., pa tudi povezovanje z uporabniki in sodelavci v timskem reševanju nalog. V točki 2.6 naj bi obdelali potrebe in možnosti za pravno regu- lativo in zagotavljanje pogojev za geodetsko delo v novih po- gojih. Ad 3) Obdelava razvoja in uporabe posameznih instrumentov v geodezi- ji, če niso neposredno predstavljeni v širših okvirih gornjih tem.