Največji
!< v Zedinjenih državah >
Velja za vse teto ... $3.50 m Za pol leta...... $2.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily M -: in the United States >
Issued every day except Sundays
and Lefal Holidays. -:-] < SO,OOO Readers > g
TELEFON: 4687 CORTULKDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1908, at the Post Office at Hew York, IT. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 2876 COBTLANDT.
NO. 242. — STEV 242.
NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 15, 1917. — PONEDELJEK, 15. OKTOBRA, 1917.
VOLUME XXV. — LETNIK XXV.
J
Ura stiske za Rusijo.
-ooo-
RAZBURJENJE V petrogradu — kerenski POŽIVLJA MORNARICO, da brani domovino. — "URA STISKE". — zaliv pri rigi kot pomor SKA BAZA. — STRANKE V petrogradu bodo OPU8TILE PREPIR. — vse za obrambo dežeLE. — kerenski bolan. -ooo
Petrograd, 14. oktobra. — Nemške čete, ki so se Lz-kn ale mi otoku Ozrl * j n >raor jo 90 bojnih ladij, so zavzela ves m-verni del otoka in se bližajo glavnemu mestu — Areiusburjoi in Serelu.
Obe mesti sta v plamenih. Rusi še vedno drže Serel in polotok Svom.
Nemei nadaljujejo z iskrcavanjem čet jxxl zaščito 8 clrtaduoughtov, 12 lahkih križark, 40 torpednih čolnov in ptila^aleev min.
Nemci rabijo kolesarje, da pripravljajo pot za glav-hilo. Kolesarji so že prodHi do Orrishafa na vzhodnem ivžju otoka, kjer so se Kusi postavili v bran.
Na Dago «e Neineem ni posrečilo izkrcati čet; na >k j«* pršiel samo majhen oddelek, ki se je j>a zaradi ru-^a ognja moral kmalu zopet vrniti na ladje.
V	tem usodepolnem času je Kerenski izdal na balti-> brodovje poziv, da bnmi domovino v 4turi stiske".
V	svojem |H>zivu dolzi Kerenski kronstadsko gamizi-da je oslabila odporno moč največje ruske trdnjave
t to postopanje imenuje Kerenski "zločin-jeiiost". Mornarico poživlja, da naj popravi m, ki s«- je dogodi! na bojni ladji 4" Pet ropa vlovsk' \ s<» mornarji vstreiili štiri častnike. Kakor se poroča, j«- prebivalstvo Petrograda mirno jelo vest o izkreanju nomšn.ih čet na Ozelu. Ministri pravijo, da si<-er ta neruski uspeh ogroža a' st ratcgir-ue »žirije, da pa ni nevarnsoti za glavno to, zlasti ne, ker je že blizu zima. Kerenskiiev poziv je naslovljen na poveljnika sever-
Nizozemska v stiski.
Iz Rusije.
Lita omi
Pov
skljev in se glasi: jte mo
nemu baltiškemu brodovju, da je pri-% m*« stiske. Rudija pričakuje -za svojo varnost hrabro lo o<l mornai Lee in kot generalisimus zahtevam, da mor-irji prine«M*jo žrtve.
IVisla je ura. ko more baltiško brodovje braniti čast imovine iu revolucije.
< as je, da se zaveda in preneha neprostovoljno delala stvar sovražnika.
Kronstadtska garnizija je že s svojim postopanjem povzročila, da je odporna sila trdnjave nepopolna.
Naj vsi vedo. da domovina ne bo nikdar pozabila f inske lahkoinišljenofiti. Sramotno hudodelstvo na boj-ladji 44 Pet ropa vlovsk" naj se popravi. Mornarica mo-jhmi poveljstvom svojili častnikov, katerih patriotizem IKuhian eeli Rusiji, pregnati sovražnika. —
Petrograd, 14. oktobra. — Vest o izkrcanju nemških t na Ozelu je povzročila zelo mučen utis v Petrogradu. s«* sicer ne boji zaradi oddaljenosti za svojo varnost, — ič pa, ker otok tvori važno j>omorsko bazo za ]K>duK)r-:e čolne in za vse pomorske operacije. Velika nevarnost pa preti Kevalu. Dasi ravno še ni }x>ročano, vendar je mogoče, da so »režne naprave na otoku v nemških rokah.
\ lada je sprejela resolueijo, v kateri izražajo potre->. da se vs<» stranke združijo v skupni sili. da se upro »vražniku. Vsa važna vprašanja se morajo odložiti, opu-iti >e morajo strankarski prepiri in notranji nespora-
To resolucijo so Kerenski ju sporočili jr> telefonu. Kerenski je moral včeraj ostati v postelji. Zdravni-i so izjavili, da je zl>oleI na influeuci, da pa njegovo staje ni nevarno.
Braziliji
>k,
dm1
j« ponudila nemške i Povoden j na Kitajskem.
lad*e	I Peking, Kitajska. 14. oktobra.
Rio de Janeiro, 14. oktobra. — Nikakega znamenja ni, da bi po-lada je ponudila Z<fcu- vodecj pojemala. T'ovodenj v o-»m vnNs nemške ladje, zendju provincije Čili narava. O iplerula, da jih rabi za povodnji v niianjše-m obsegu se po-I^adje bodo roea iz svetili drupih provineij. ilužb; za- Tam povzročena škoda je tudi ve bo ob- lika. Prebivalci. ki so morali zapustiti tvoja bivališča. se nahaja je odvisno jo v veliki bedi.
k mors k o vožnje I brazil *ko /aMnvo v nikov. Pomidka I a! a iz Brazilcev, resnic«-nje te idej »o od dofpovora meti brazilsko do iu zavezniki.	'
Jugoslovani v zavezniški armadi.
Washington, D. C.. 14. okt, — Slovenski vojaki.	j Danes oe je objavilo, da je Slo tri
V o trt« k sla iz New Yurka od- j tisoč JugOKfev*nov iz Združenih k vojakom ua*a rojaka F-auk driav, da se bore v srbski srt-madi Kompaiv m Karol A da mir m! 1 proti Avstriji. Nek srbski diplomat je rtikel, da je v srbski arma- ne preneha ^^ 23 N«nce pe
Nizozemska trni vried vstavljenega izvoza. — Obsoja Anglijo in A meriko. — Tiransko postopanje Angleške.
Haag, Nizozemsko. 14. oktobra.
Nuwicm*4o rtoopbjt" je ozlo-voljeuo /_*.radi prepovedi angleške iu ameriške prepovedi izvoza. *'Vaderland", ki zagovarja nemške interese, pravi, da je za Nizozemsko vedno slabše, kolikor dalje traja vojna.
"Amerika", pravi 'Vaderland', ne dovoljuje našim ladjam oblo žene s tovorom, ki je že plačan, du odplnjeo iz pristanišč; vsled tega je pretrgana vsa zveza z našimi kolonijami: Angleška pa je prerezala naš kabel. Sicer ima Amerika Ln Anglija prav; toda, ali moramo vse to prenesti molče?"
Z ozirom na ameriško prepoved, da se nizozemski parni ki ne smejo zalagati s premogom. vprašuje list, a ko je to pravo postopanje od strani Amerike, ki se sklicuj*-na to, da brani pravice malih na rodov, Vpraša tudi, ako bodeta Amerika in Anglija prisilili Japonsko. Avstralijo, Novo Zelandijo in Kitajsko, da bi zadržavale nizozemske ladje in ako bo Angle ška držala nizozemske trgovske ladje v pristaiii&Mh kakor švedske. "Vaaerland" pravi, da izgleda, kakor bi si zavezniki dovoljevali vsako dejanje napram nevtralcem in kakor da bi Amerika in Anglija
hoteli celemu svetu pokazati svojo
moo.
"IlandeUsblad"' pravi, da je od strani Anglije tiransko postopanje in dolži predsednika Wilsona, da so njegove besede o človečanstvu samo prazne fraze.
'Ilandetsblad' priznava, da ima predsednik v svoji taktiki prav, tenia prepoved, zalagati nizozemske lalje s premogom, ni opravičljiva s stališča, da Ameriki primanjkuje premoga in da ga potrebuje sama Zaradi tega je ta prepoved neprijazno dejanje, ki zahteva enako postopanje od strani Nizozemske. Nizozemska n_ pr. prepove izvažati gnmij; tudi to bi bilo sovražno dejanje.
Poluradni '' Niemve Coarant'' piše:
"Med tem ko državniki bojujo-eih se držav delajo krivice malim nevtralcem, naše težave z vsakim dnem narabčajo. Zveza z našimi kolonijami je prekinjena, ker naši pamiki ne dobivajo premoga v A-merrki in Južni Afriki. Zdaj pa se je povečal še ekonomični pritisk, ker je prenehalo občevanja po ka-bdu."
Amsterdam, Nizozemsko, 14. oktobra. — "'Maasbode" pravi, da je izvedel, da je zaradi napetih razmer med Nizozemsko in Anglijo prekinjena vsa parobrodua zve za med tema deželama.
Kornelij van Aalst, predsednik nizozemskega prekmorskega tm-sta, pravi, iko razpravlja o pre ki-»jenju kabelske zveze med Nizozemsko iu drugimi deželami, da je ta položaj zelo resen in so kaj takega mogie odrediti samo osebe, ki ne poznajo nizozemskih razmer in čustvovanja.
Van Aalst tudi pravi, da nizozemski trgovci ne bi nikdar dovolili ali pa celo priporočali vladi, da bi tako postopala proti drugim državam. Združene države, pravi Aalst, se imajo mnogo zahvaliti Nizo-emski m bi zaradi tega morale mali državi še pomagati.
Angleška je 11. oktobra prekinila vsak izvoz na Nizozemsko in sicer zaardi tega, ker je Nizozemska prevažala iz Nemčije skozi Nizozemska v Belgijo pesek, katerega rabijo za zidanje za ko pov. Anglija je zagrozila Nizozemski, da o-stane prepoved izvoza in uporaba kabla toliko časa v veljavi, dokler
Na konferenci v armadnem glavnem stanu se je odločilo, da se mora na vsak način reorganizirati armado ter jo napraviti uspešno.
Boji na Francoskem.
London, Anglija. 14. oktobra. Sovražna aitilerija je bila sinoči zelo živahna severovzhodno 'od Vpre>a. Sovražne čete so bile odbite za pa< I no od Beeelaere iu se-London, Anglija, 14. «»ktobra. — verno od Poeleapclie. > Nadaljue razveseljive novice so V bližini IIuHueh -mo vprizo-prišh* dane*, iz Petrograda vsled r rili uspešen napad, poročil glede vojaških konferenc.| Nočno poročilo: ki so se vršile v armadm-m glav-[ Danes popoldne so naš«
Drugo posojilo svobode.
-ooo-
ROJAKI!
nem stanu. Kofereneam je načelo- juira-.vhodno txl Monehy-le-Preuz;ganjači sužnjev: Gospodar Nemec s kajzerjem na č« val ministrski pre«lsednik Keren-1 naskočile sovražnika iu ujele mno- drapi. Eno ali dni„o! Vsakdo deluje >am sebi, ski. V tozadevnem poročilu se gla-;-u vojakov.	!vVoji domoymi .svojim bližnjim storiti vse kar > v :
si
Sprejelo se je program, ki do'o-ča sistematično izurjenjv vojakov iii_ uporabo tehničnih vojaškili napredkov, katere se je izurilo v zadnjem času. S tem se; hoče strogo urediti dnevno 'življenje vojaka ter obenem doseči njegovo največjo uspešnost.
Da se razmere v Kusi j i izboljšujejo od dne do dne, je razvidno iz poročil, ki prihajajo iz Petro-grrada. Vsled tejra je upati, da bo
Prišel je čas, ko se daje vsakemu izmed nas priložnost okrepiti in za . edno ustanoviti demokracijo narodov!
Cas je tu. ko mora demokracija — narodova volja — zmagati, • ia nemoteno vlada za vselej, ali pa pasti krvaveča pod noge tirare-r narodov. Ni države, niti naroda na svetu, da bi sedanja vojn«-j njene posledice ne vplivale nanj. Svet in narodi sveta bodo ali cetej bodni, da se vladajo sami. ali pa jim bodo vladali samodržci — p
elu — sužnji vsi svojim otrokom.
...	_____._____________ ____ j, . njegovi moči. da
bih vroei boji vmao.a svoboda in da propade tlačanstv»».
Hrani svoj zaslužek in kadar zakliče potreba Združenih držav, naloži ga obrestonosno v svoboda in bodoče blagostanje, ali ga pa obdrži, da ti pozneje denar vzani" kajzer in njegovi valpeti. Imaš kmetijo tu ali v starem kraju. Tlačitelji naše rojene dežele so m že sposotlili tUnar na tvoje premoženje v stari domovini, ne da bi vprašali za tvoje dovoljenje: prisibio jronijo tvojo ženo in tvoje o-troke na delo na kmetiji, ki ni več tvoja, in še to ne iz vzroka, d;« -se preživi tvoja žena in tvoji otroci, ampak da se vzdrži despotičen : vojni stroj — zmaj. ki žre ljudi iu pije njihovo kri, in da se podro l'!!!!^.^1; I* u:'in da kanejo v rokah kronanih suženjskih poganajčev.
Praviš .da imaš premoŽenje v starem kraju. Ono ni več tvoje:
Na eeli fronti so artilerije in infanterije. V petek smo vjeli vse<?a skupaj 943 Nemcev, meti uijuii 41 častnikov.
V soboto so bile zračne operacije zaradi slabega vremena ovirane. Vprizorilo se je le malo poletov. Kadar se je nekoliko zjasnilo. so naši letalci fotografirali sovražne postojanke.
Oddelek naših h na sovražni oddelek, ki je bil še enkrat močnejši. Vnel se je je boj.
Rusija kmalu nastopila kot j>olna i iz katerega se štiri naša letala ni-sila in da se bo z njeno pomočjo v, so vrnila. Ker se je boj vršil v naj-doglednem času zdrobilo v prah I večji bližini, ni bilo mogoče do-nemško avtokraeijo.	{j^nati, koliko sovražnih letal se je
Avstro-ogrska vlada si je — kakor rečeno — sposodila denar nanj: oni dolg boš moral plačati, ali f»a ti bode prodano. Tu v Ameriki si zaslužil denarja in tudi nekaj prihranil. Toda kaj si dosedaj ukr<* nil, da si zavaruješ vsaj to kar imaš tukaj? Ali si pomagal uničili
_ t . _ .. , , , t . , , ... , .	. roparje-despote? Ali hočeš vsaj sedaj polagati, ko bijejo odločilne
Petrograd, Rusija 14. oktobra, vde ezilo boja. Drugi zavezniški j nre? Ce ne. tedaj nisi storil ničesar, da si zavaruješ svoj zaslužek. \ petek je sovražnik, k, se je iz- letale., ki ^ prišli prepozno, da bi j (imn za korak naprej in trdim, da v,i oni, ki ne pomagajo Ameri-kreal na otoku Ozel, zavzel del o-, mogli poseei v boj, so videli večlki, sedaj, hočejo izkoristiti zase potne >rage onih, ki Žrtvujejo tako toka. Proti večeru je bdo opazit., letal pasti na zemljo.	;	duševne zmožnosti, kakor svoj denar, svoje delo iu svojo kn
Pariz, hrancija, 14. oktobra, —jza obrambo te dežele pred grabežljivi tirani: taki ljudje so paraziti. I onoei so nase poizvedovalne če-jki se debele na delu drugih : oni s0 vampirii. živeči na krvi. ki j., te naskočile prednje sovražnikove prelivajo bojevniki za demokracij., na bojnih poljih Evrope, da za-straze v nov,h postojankah v Bel-1 varujejo svobodo iu sad ljudskega <lela. Proč s takimi! Svetovna glji; vrnile so se s 30 ujetniki, med! vojna je pretresla temelje nase nove domovine; in ti nečeš poma katerimi je bil en častnik.	Uati zemlji, ki ti je dala zavetišča!
Notno poročilo:	| Rojaki, vaše družine v stari domovini Sloveniji kličejo na po-
\°geZlh j€ b S°V^Ui naPad;moč. Otri solze vsaj svojih vnukov, ko že 7ie moreš pomagati ženi in
da se je sovražnik na kolesih bližal Orrishafu na vzhodni strani o toka. Poskušali so zavzeti pomol, pa so bili odbiti.
Boj s četami, ki so se izkrcale, se še vedno nadaljujejo. Prednji sovražili oddelki potiskajo naše čete proti jugovzhodu.
Izkrcavanje sovražnih čet na O-zelu se je včeraj nadaljevalo. O-kraj. kjer prihajajo na s-ulio, straži veliko število sovražnih * ojnih ladij.
Obenem, ko so se izkrca vale so- dili infanterijski napadi.
na nase postojanke n Hartmanns-: otrokom. Kranjska, slovenski Stajer. Koroška, Trst, Goriška
Jstra se žele združiti z ostalo Jugoslavijo, in mi naj ne bi pomagali Berfln, Nemeija. 14. oktobra. —!združiti in osvoboditi svoj narod, da ]>ONtane na svoji zemlji svoj Veeraj so v Flandriji med reka-1gospod, ter da se ne veke prepreči prelivanje krvi! m a Jj\>i in Deule artilerijskim sle-
vraine čete na otok Ozel, so bojne laid je bile v boju z našimi obrežnimi baterijami no otoku Dago. Iz dosedanjih poročil je razvidno, da so naše baterije zadele štiri tor-pedne čolne: ena krizarka, ki je obstreljevala naše obrežje, pa je nasedla.
Našo baterijo je ogenj iz ladij popolnoma uničil. To je omočilo sovražniku, da je poslal na otok mal oddelek svojih čet; toda zaradi našega odpora niso mogli ostati na suhem iu so se zopet vrnili ua ladje.
Včeraj so naše bojne ladje z u-spehom branile sovražnemu brodovju, da bi plulo v vode med Oze-lom ni Dagom.
V	bojih zadnjih dveh dni naše niso imele posebnih poškodb. — Nemci tudi polagajo mine ua obrežju.
V	zračnem boju nad Ozelom je naš letalec uničil eno sovražno letalo.
Pomagaj zavarovati svobodo in blagostanje Amerike! Pomagaj iztrgati svojo družino in svoje premoženje v starem kraju iz rok u-
Skozi ves dan so se med gozdom | ranov! Pomaj zavarovati demokracijo sveta! Pomagaj osvoboditi iu IlouthoWt in Gbehiveltoin vršili združiti Jugoslovane!
vroei boji, ki so proti večeru še narastli.
Močni francoski iu angleški oddelki so prodirali proti naši črti. pa so bili vedno odbiti.
Včeraj so Francozi pri Vaucle-re vprizorili pet naskokov na naše postojanke, katere smo jtm malo prej vzeli. Napadi so bili brezuspešni.
Nemci in Poljska.
Kodanj, Dansko, 14. oktobra. — Nemška administracija v Varšavi je zanikala izjave, katere se je poslalo v svet, da namreč prevladuje v Poljski lakota. Zagotavlja se, da
Delavski problemi.
Glede delavskega problema v ladjedelništvu bo nastale v zadnjem času zelo resne neprilike.
Amerika ti bode dala priliko, da kupiš državne bonde. v kojih bode tvoj zaslužek varno in obrestonosno naložen: s skupickom bond o v pa se bodo bojevale bitke svobode iu pravice proti tlačan-stvu in krivici. Potem šele bode vaše premoženje varno, vaše družine proste in vi, prosti možje glasujoči pri volitvah za blagostanje domovine in svoje lastno blagostanje.
Hranite svoj zaslužek že sedaj, da vam bode mogoče kupiti nove državne bonde, kadar bo lo na prodaj. Plačilo bode neskončno večje, kakor pa žrtev.
Povzdignimo glas naše bojne himne doma. pri d<*lu, in na bojnih poljih: "Naprej zastava Slave, na boj juuaška kri! Za blagor očetnjave, naj puška govoriIn: "l' boj, u boj! MaČ iz toka, bra-čo! Nek dušiuau zna kako iorcmo mi.'"
Matej F. Kebe,
Pastor Saered Heart Church. McKeesport, Pa.
Washington, D. C., 14. oktobra. Delavske probleme, ki bi lahko nastale v zvezi z vojnim programom ladjedelniškega odbora, se je izročilo v roke R. B. Stevensu, načelniku narodnega proravnavalnega odbora, kateremu se je dalo poverilo, da uredi težkoče, ki so nastale vsled nameravanega ustavlje-nja vsega tovornega prometa v nevyorskem pristanišču. Stevensu se je obenem naročilo, naj razmišlja o načinu, kako bi se odporno
je v poljedelskih okrajih dosti hrane in da se vsled tega tudi pri- glo vedno večjemu pomanjkanju
Obletnica na Kitajskem.
Pekingr, Kitajska. 14. ektobrn. < »b oblotmei kitajske republike je
di 130 tisoč Jugoslovanov, ki so bili podaniki Avstro-Ogrske. Srbska armada je z vsem izbor-
predM-dnik Feng Kvo Čang nad-j.no preskrbljena in vojno navdušenje je isto kot spočetka vojne.
xorovml kitajske armado.
Nek kita Juki k-aJee je z aerro-planotn. katerega je agradtl sam, delal ob Mtem čavu poletne poskuse. Pri t«m letalu je
ua prednjem koncu pa je
ska in drugega materjala. katere ??a Nemci rabijo za zgradbo strelnih jarkov.
Katoličani v ameriški armadi. Baltimore, Md„ 14. oktobra. — Ženska katolika lipa je dognala, da je v armadi Združenih držav 200 t i&oc kstoiieauo \ 9 _
Pomanjkanje premoga. Columbus, Ohio, 14. oktobra. — Zardi pomanjkanja premoga jc promet pouličnih železnic v jutranjih urah selo omejen. Na tisoče mora iti pes
merno preživlja prebivalstvo v mestih.
Tozadevna poročila nasprotuje jo onim, ki so prišla iz ust nekega odposlanika občiruske^a sveta v Varšavi, ki se mudi sedaj v Koda-nju V teh poročilih se glasi, da je umrljivost med prebivalstvom Pol jske velikanska in sicer v glavnem radi pomanjkanja hrane. Poroča se celo, da eepajo ljudje na ces-tah, ker so izstradani do smrti.
Slična poročila prihajajo iz Vil-ne in sicer v memorandumu, katerega so pred kratkim predložili v nemškem državnem zboru socijali-sti. Poljska mora še sedaj preživljati okupacijsko armado iz svojih lastnih sredstev.
Nemčija je posegla po kovinah.
. Kodanj, Dansko, 14. oktobra. Velika potreba kovin v Nemčiji st vkli iz zadnje odredbe nemške vlade, po kateri se zapleni vse železo iu jeklo v katerikoli obliki. Vladna odredba prepoveduje u-porabo tega materjala brez posebnega dovoljenja.
Julijska odredba je zaplenila so-
delavcev v vladni ladjedeLni&ki industriji.
Veliko ladjedelnic ni v stanu delati z več kot 50 odstotki njih zmožnosti. Poleg tega pa se je izza izbruha vojne ustanovilo nad 150 novih ladjedelnic in v veliki večini ter sc bo gradilo le lesene ladje. Vsled te«ja pa je tudi povpra-sanje po delavcih vedno večje.
Boji na Kavkazu.
Petrograd, Rusija, 14. oktobra V četrtek je cn turški bataljon napadel naše postojanke pri Keina-ku, 25 milj proti jugozapadu od
Erzigaua. Navzlic našemu 0"iiiu se	.....
. r. imoffoce. -"►neg ni \ iliai jo sovražnik približal nasiui vr-i:.^ _____J? , .
stam, toda z granatami smo tfa odbili in razpršili.
V Črnem morju so naše torpe-J dOvke uničile 11 sovražnih ladij, ki so bile obložene s tovorom.
Zima na laškem bojišču.
Udine, Italija, 14 oktobra — i Na eeli fronti je nastala pre-zgodinja. pa ostra zima. Vojne o-peracije v večjean obsegu so ne-
prevladu-I jet a iui trentinski fronti. Na .s<xški in kraški fronti pa so hudi nalivi. Doline so preplavljene iz pla-;njav so nastala močvirja kot na f flandrsketn boj isču.
Vjeli smo 20 Turkov.
Slovenska slovesnost.
Včeraj je slovensko društvo Najsvetejšega Imena iz New Yor-ka imelo v slovenski cerkvi sv. Cirila iu Metoda redko slavnost. O-mislilo si je društveno zastavo, katero je včeraj slovensno blagoslo vilo. Te slavnosti se je tudi vdele-žilo bratsko društvo iz Brooklvna. Pq cerkvenem opravilu so se člani in prijatelji slovenske cerkve podali v cerkveno dvorano, kjer se je razvila zelo prijazna zabava, katero je še posebno povzdignilo tamburaško društvo "Slovenija'7 in slovensko pevsko društvo "Domovina". Kakor se čuje, je zabava pilnesla lep dobiček, ki je na-
(jlor^ki |»o4oki so tako narastli. 'da jib ni mogoče prekoračiti.
Laško bojišče.	Ponašati
Rim, Italija. 14. oktobra. - Nalveltke ^2av.e- t0(1y opravljeni Banjšici in ua Krasu so ,e vrnili,SO ^V^U vsee.
vroči boji. Pri Vrhovem, zapadno; ^ . ...	, ____
od Čepovana so se sovražni oddel-	Indijanca na bojišču.
ki hoteli približati našim prednjim j Toronto, Ont., 14. oktobra. - V vrstam, pa »o bili odbiti.	. nekem pismu iz Francije se sporo-
;«*a. da it padel v boju Tom Long-Stavka v Butte se nadaljuje. boat, znani indijanski tekač, ki se Butts, Mont., lo. oktob -a. V odlikoval pri številnih tekmah, tukajšnjem mestu je vedno VdeJežil je olimpiško maratonske stavka, zeiiadi česa.- se delavci ♦»- tekme v Londonu leta 190$. pozarjajo da ne bodico	zji Leta 1916 je vstopil v canadsko
delom, tem manj. ko* stavkokazi.
da
prisii arnnwit^ ter bil imenovan korpora-lom pri konjeništvu.
Pošiljateljem denarja.
■ ■ 0 ■ — - ^ Kakor ie znano, ne sprejemamo toč denarja u plačila v Avstriji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa vedno še Uposlnjemo izplačila vojnim nj eV nikom in drugim t Bnsiji, Italiji in Franciji, kakor tnd| onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo ▼ krajih, ki M naodeni po laški armadi.	m
Kadar pošljete denar, priloiite tudi dopiraie* ali pS> smo vojnega ujetnika, ker nam a tem pomagat« sestavili
^gpipmftjpiiiu. iji	I 1 ■	—>" »	•«»jii«»lppu. ..


■SB

"OLAS NARODA*
(Slovenian DsLt.J I, Owned uid patoiUtMd faj t&4
il o v js b i o publi6hino compaicy
(• corporation.) HAIHII. PrwridaoL	LOUIS BJ5NZ2DIK,
of Bulam of Um corporation and addressee at above officers J «2 Cortlandt Street Borough of Manhattan, New Tor* City. N. Y.
eslo leto velja list na Ameriko
• on «■» u n n a« m ■
Bft pot ktt 2.00 Ba Četrt leta......L0$
Za eelo leto ea mesto New York flLOO Km pol leta ca mesto New York.. BjQQ
Zs, četrt let« za mesto New York 1-80 Za inosesnstTo ca celo leto ..... fLOft
"QLAa NAJtODA-	rak dan IcrsemH ne.: 11 ln prazrdkor.
"O L A 8 NARODA" ("Voice of tbe People") every day except Sundry« and Holidays« BnbscrlfXioo yearly ,«3-BO_
m
Dopisi bres pedptas la oaetaoatt se ne priobfojejo. Denar aaj as klagoroll pofilljati po — Money Oder, kraja naročnikov prosimo, da se m m tudi prejinje
m očrt	Dopis« Is poiUJatvam naredite trn msIot f "O L A 8 NARODA" Inadt m* »«	m Tort CKty
Telefon: Oorttaudt.		
		
	----	
Ovire miru.
ooo-
— ivdaj, razrven francoske zahteve glede Alzarijt« in Lotariiižke, ni nobene ovire miru. nobenega vprašanja, ki bi ga ne bilo mogoče rešiti potom l>ogajanj ali dogovora na način. tla bi bilo nepotrebno vsako nadaljuj«* žrtvovanje krvi. — Dr. Kuelilinann v nemškem državnem zboru.
QLAS NARODA. 15.0OT. 1917.
talne sile", ki bi — neizpremenjena glede ciljev — takoj zopet pričela z zopetno zgraditvijo, pripravljajoč se na nov napad na mir sveta.
Da, dr. Kuehlniami ima — prav.
Alzaeija in Lotarinška sta oviri miru ter bosta osta-Ji, dokler ne bo Nemčija poražena do točke, ko bo privolila v vrnitev plena, katerega se je tako brutalno polastila-— pred 46 leti.
Nemčija mora dati Franciji te province, kajti Alzaeija in Lotarinška sta postali vtelešenje principa, za katerega se bore zavezniki, da se 44namreč ne sme zopet iti skozi to agonijo kajti dokler Nemčija ne privoli v to, da se vrne Alzaeijo in Lotarinško Franciji, kateri provinci tvorita še danes po srcu in prepričanju del francoske republike, ne bodo dosegli zavezniki ciljev te vojne
Vrnitev ni razkosanje in mir brez take povrnitve bi bil trajen, ker bi dajal Nemčiji le oddih, da se pripravi za nov ])oskus uresničenja svojih sanj o obvladi sveta.
Telesna zunanjost slavnih Trdnjava in skala Gi ~
Ali je torej nemški minister za zunanje zadeve pripravljen odpust iti kajzerja kot je kajzer odpustil — Bis-
i.iart ka i
Nemški roar in avtokraeija. ki jo predstavlja on sta ovira pri sklenitvi miru. razven če je svet strašno slabo razumel pomen odgovora predsednika Wilsona na papeževo mirovno poslanico.
Predmet te vojne — je rekel pivdsednik, — je o-prostiti proste narode sveta ogrožanja in dejanske sile mogočne vojaške napravi*, kontrolirane <wl neodgovorne vlade.
Ni naša stvar — pravi, —• kako prišel nemški narod pod kontrolo tegr "brezobzirnega mojstra", a naša stvar je gledati na to, da se zgodovine ostalega sveta ne bo še nadalje prepuščalo njemu v ravnanje". Nadalje pravi predsednik:
Ne moremo vzeti besede sedanjih vladarjev Nem-č.:je k<»t jamstvo za karkoli, kar naj traja naprej, razven e je izrazito podprta z evidenco volje in namena nemške-naroda samega. Brez takih jamstev bi t^e noben človek, noben narod ne mogel zanašati na take dogovore glede ra /oroženja, glede stavljenja razsodbe na mesto sile, glede u-ritorijalnih ureditev, zojietne ustanovitve majhnih narodov, če bi se jih skleiiilo z nemško vlado. —
Dr. Michaelis, nemški državni kancler, ne soglaša z zunanjim ministrom v veri, da je Alzaeija in Lotarinška edina ovira miru.
\ svojem govoru v nemškem državnem zboru je re-k» državni kan« ler, da je mir "nemogoč". dokler zahtevajo sovražniki Nemčije kako ped nemške zemlje ali skušajo "zabiti klin med nemški narod in njega vladarja".
V se nemška stranka je tudi v polnem orožju proti mirovnemu programu dr. Kuehlmana. ki vsebuje tudi restavracijo Belgije. O rot' Wcstarp. voditelj konservativ-eev. izjavlja, "da je po vojni mogoča le angleška ali pa nemška Belgija".
l^diko razumemo, zakaj naj bi bila tako zunanji mi-M>tvr kot kancler tiha glede Belgije. Oba vesta, da se bo
, inoz.
Pri raziskavaiijih glede telesne zunanjosti slavnih mož se je izkazalo, da u treba nekoliko popraviti idealno sliko številnih jima-, kov, ki žive naprej v zgodovini.
Tirtej, slavni grški bojni pesnik, je bil hrom. — Ezop, slavni ST^ški pesnik basni, je bil grbast. — Aleksander Veliki, slavni lna-eedopski kralj in zavojevalce celega Orijenta. je imel takozvano kopitasto nogo. — Angleški ]>es-nik Byron, ženij prv*» vrste, ki je
braltar.
Kort; enega izmed vzrokov, zakaj se ni Španska v tej svetovni vojni pridružila zaveznikom, se imenuj« sovražnost, ki jo Španska še vedno goji proti Angliji radi zasedenja Gibraltarja. V Angliji saniii obstaja že GO let organi zaeija, ki vzdržuje opozicijo proti angleškemu zaseden ju Gibraltarja, katero zasedeuj-3 se označuje kot ** nemoralno, protisoeijalno m hinavsko". Voditelj te organizacije je Frederick H misoii. V eni
iinei krasno oblikovano glavo, je'zadnjih številk "Manchester unci tudi kopitasto nog«. To ga' Guordiaa-a" navaja eelo vi-sto ira ni prav nič oviralo, ko je pre-j vzrokom, zakaj mi morala Anglija plaval I »os po i- pri tVrigradu ter, vrniti Gibraltar Španski. Svoja ustvaril s tem rekoixL kot ga prej'izvajanja pričenja z ugotovitvijo
še nikdar ni bilo zaznamovati. Tudi drugi odlični možje niso
naslednjih točk:
Prvič: — Velika Britanija ne
glede svoje duševne sile nič trpe- more priti na evropski mirovni
li, če je 11 ** — • *	"
in nt
---—-	• -	juiii uti	iiiii uv in
>e je bilo njih telo nepopolno kongres s častjo, če nismo pri-u-pravikio zrastlo. Veliki mož- pravijeni odstopiti Gibraltar Špa-
je kot Mendelsohn. Voltaire in drugi so s svojimi velikimi^duševnimi zmožnostmi bogato nadomestili to, kar jim je manjkalo na telesnih darovih. Le redkokdaj najdemo ženij al no nadarjeni**: združeno s telesno popol*{*»tjo.
Avtomobil - vladar.
Združene države Severne "Amerike so postale v par lotili avtomobilski narod prve vrste, da»i-ravno tvorijo oni, ki se ne vozijo *™\JMU. T v avtomobilih. še vedno večino zas^«ye^kega naroda ter jo bodo fe dolgo tvo- aiJave ne*brR*a rili. V posameznih ameriških dr
t tn«
kmalu izgnalo iz Belgije. Proceg se sicer počasi
žavah i>a je razmerje onih. ki se vozijo z avtomobili k splošnemu prebivalstvu ze-lo različno.
Napredujoči Arkansas stoji tued vsemi zveznimi državami na zadnjem n.estu, kar tiče avtomobilov. V tej državi pride le en Avtomobil na 116 prebivalcev. Združene države kot celota, pa se lahko postavljajo z enim avtomobilom na vsakih 29 oseb. Država Arkansas je bila vedno konservativna v vseli stvareh. Vsled tega ie ima tndi malo p rite žiti glede avt-rmobilskib nesreč, kar tvori čuden kontrast proti 20,000 k*t-aim nesrečam te vrste v mestu New Yorku samem. N'a prvem me>iu pa stoji država Iowa, kjer ima. vsakih 11 ljudi en avtomobil. Najbolj enakomerno so razdeljeni avtomobili med prebivalstvo v državah Nove Anglije. Zu. Io-\vo pridejo glede sorazmernega števila avtomobilov vpoštev države California. N«bi-asl:a South Dakota.
niji. kakorhitro bo ntir sam zasi-guran.
Drugič: — Dasiravno je ti d-njava nezavzetna z morske strani ter se nnna bati no4>eaiega brodov ja, je mesto samo in pristanišče na zapadni strani izročeno na nii-Itwt in nemilost velikim modernim topovom, postavljen'mi na severni strmi.
Tretjič: — Že nad 60 let je organizacija angleških publicistov vplivala na svoje sorojake ter še vedno vpliva niainje v namenu »ri-vesti jih do spoznanja, da je naše mesta in trd madež neodkri-tosrčnosti devize: Spoštovanja vseh narodnosti.
m
Stop Helgolanda od strani Salts bur^ -a. Upoštevanje narodne pra-
WHsona žele v Evropi
Pariz, 'Francija, 12. oktobra.
\icnos*i. zenrijepisia ui plemena	•	,	. ,
hii^	ju-	i* svojem uredniškem delu izraza
je bilo preveliko, da bi se mu mo-	i- i , • ,
d; ^	* i- »i- • 1 Information zeljo, da bi pred-
gli se nadalje vstavljati. Ali niso C4Mi w-,	1- , , ^
narodnost, zemljep^ in pr^- ^ ?lLs°u	E;roP°-
nost v slučaju Gibraltaria še tri-	da	potrebujejo
njegovega sveta, da je njegov
slučaju Gibraltarja še trikrat tako neodoljiva?
Takoj tukaj je treba pripomniti, da ni misliti na odstop Gibraltarja v času. ko še traja sedanja vojna. Anglija potrebuj-1 Gibraltar proti nemškim podmorskim čolnom. S privoljenjem špa- I" i'T-i 'lr'1,1"4 . -
u^ - i-i i . i - Predsedntk Wilson ne bi sme spre mje ali brez njega bi lahko sedaj	1
Gibraltar postal zbirališče in to-čišee nemških podmorskih čolnov. Vsak odstop Gibraltarja kot pogoj evropskega miru pa naj bi se izvršil z jamstvi, katera naj bi prevzeie Španska. Anglija, Francija. Italija in Združene države.
vpliv zelo velik in bo mnogo prijx>-njogel do zbližanja v demokratičnih načelih. Ta obisk bi bil tudi velikega pomena za Ameriko.
Washington, D. C.. 12. oktobra. Generalni pravdnik Gregory je danes rekel, da ni uikake zapreke, da
jeti francoskega povabila. Marši kdo misli, da je postava, ki to prepoveduje, toda to je samo nepisan zakon, da predsednik v času svo-jejja termina ne zapusti dežele.
da se namreč ne bo nikdar na kak način uporabilo Gibraltarja da se ovira ali omeji proti paro brodstvu v Sredozemskem morju.
Ce bi napravil mednarodni kongres ta jamstva za posebna hi splošna, bi ne imeli nobene na-daljne pravice še nadalje držat: v rokah to špansko pristanišče. Gibraltar je za celi svet vidni simbol našega pomorskega svetovnega gospodstva, kateremu *<e Nemci upirajo, ki ugaja le maloštevilnim Evropejcem in radi katerega nas vsi Amerikanci zavidajo ali nieriški vojaški dijaki, ki bodo po-eelo sovražijo. Kako moremo «to-Jstali zrakoplovui častniki. pri-piti pred niirdym kongres s pred-j^li v Rim. kjer se bo.*o učili leta-pogojem: — Pomislite, da sme "ja pri laških zrakopiovcfli. Okoli
Slabo vreme na soškem bojišču.
Rim, Italija, 12. oktobar. — Laški vojni stan poroča:
Na celi fronti je bilo danes s!a bo vreme. Poškodovaii smo sovražne predore, ker smo v naših proti-predorih vprizorili veliko eksplozijo.
Malo živahnejši so bili boji v dolini Lagarina in severno od Tolmina. kjer smo razgnali oddelek avtomobilov.
Ameriški letalci v Italiji.
Rim, Italija. 12. oktobra. — A-
svetovna moč. katero zlomiti si Nemci zaman prizadevajo. Mi vsi smo za princip narodnosti pod jk»-gojeni, da ni pri tem prizadeto naše neomejeno obvladanje uior-ja. —
* *
Utemeljevanje, ki sem ca'napi-sal tukaj, sloni na mednarodni pravičnosti ter odkritem delovanju. Hočem pa dostavit i še par besed glede znanstvenih in vojaških problemov, gledt-
lWiča bodo nastopili svojo službo. Razorošenje v Rusiji.
Na tisoče pisem prejme vsak dan Crown Pharmacy v Cleveland«,
Brezštevilno zahvalnih pisem prejme Crown Pharmacy, ki izdeluje čudovito R H M O notranjo zdravilno tekočino za revmatizem, od tisočerih, ki so zadnjo zimo za-dobili zopet sposobnost za delo in ki se zahvalijo za svoje zdravijo temu izvrstnemu zdravilu.
Večina teh ubogih trpinov, ki so bili ozdravljeni z REMO. je rabilo najboljša zdravila, ki so jih drgnili v razbolene dt4e. Malo premoženje je bilo izdano za mazila in obliže. toda ozdravljeni nisj bili.
The Crown Pharmacy v Cleve-landu je bila prva. ki jf iznajdbi in dokazala, da revmatizem ni koz na bolezen, ampak notranja bolezen. kater«- ne ozdravijo mazila in obliži in edino uspešno zdravilo jo ki *e ga zavtije. Vsled tega ^o poznani lekarnarji pri Crown Pharmacy priredili KEMO notranjo zdravilno tekočino za revmatizem.
Dolžnost vsakega, ki trpi n.i protinu ali revinatizmu je. ako se lioče ozdraviti pr«-dno j«- IjoIvwmi dosegla svoje končno stanje. Napačno je dovoliti da trpe radi kake bolezni dokler postanete nezmožni za »bilo. ampak potrebno je. <la se takoj pričnete zdraviti in rabiti edino uspešno zdravilo za revmatizem in protin. ki se imenuje REMO in je notranja ztlra-
Petrograd, Rusija, 12 okmbra.jvil„a tekočin« Kazorozenje preobilnih čet v ru- Ni j,- treba vdrgniti. To Pa za->ki armadi se je pričelo. Letniki^ „,.. ker nobeno mazilo ali obliž. ; , m, kl ^ stari	i" « kar je potrebno vdrgniti na ra/bo-
K ^ , ! ):ryi	V po- ljene dele. ne ozdravi revmatizma.
se.i:iih vlakih so jih poslali domov.; Nasprotno, te le raznese jo bolezen
j po celem vašem telesu. REMO je edino uspešno zdravilo za protin,
naznanilo in vabilo.
Slovensko pevsko in izobraže-
m
•ši, .» fraueosko in angleško napredovanje je sigurno in iukeiuii na fronti je jasno, da postaja nenLŠka odporna hi vedno luanjsa.
Mi ra/nntenio )M»|x»noma dobro, viiikaj je nemški zu-• nji minister govoril o Alzariji in Lotarioški kot edini it i k miru. iW-iin j«* veliko govorov v nemškem državni /Koru pripravljenih za d«»maew ujM>rabo, je namenjen jnovor z<» učinek v inozemstvu. I>t Kuehlmann lioč. angleškemu in amerikanskemuI 0 . ^ v j. ^ - •>•••!>. iu.iv«iii, <la traja vojna So naprej le raditeKa, kerlkor S! ™jake'daVo^'pošt!
Povišana poštnina.
Važno za vsakega Slovenca!
naprej le raditega 'traja Franeija pi*i svoji zahtevi, da se ji da Alzaeijo in
I «otarinško.
Nemška vlada upa. da se ho s tem vzbudilo po svetu i'. e|»m anje, da ni vredno še nadal je žrtvovati nadaljne 'nlijoiu doliirj4 \ in milijone mož le za to, da se ugodi Fran eiji ter ji vrne izgubljene provinee.
\a ta način hi zavezniki prisilili Franeijo, da privoli v prieetek mirovnih pogajanj.
Stn pa še dva vzroka, radi katerih ne bo imel govor ržii v 11«'v; a kain-lerja zaž«'ljeiiega uspeha.
l\d«'it vzrok časti, a ker bi tega nemški državniki razumeli, pra lahko pustimo na strani.
Drugi vzrok pa je. d« bi bil mir, potom katerega bi Aemeija obranila Alzaeijo in Lotarinško, mir soglasno z nemškimi	ter zopetno ustanovljenje ^status quo",
,lede katerega je izjavil predsednik Wilson, da je — ne--prejeiiiljiv k<it jMMllaga za mir.
8koxi to agonijo se ne sme nikdar več iti.
Ohranitev Alzaeije in Lotarinške bi bila simbol in
Mesto, pristanišče in trdnjava Gibraltar ne predstavljajo le važnega ključa za Špansko, temveč tudi za vse -druge, ki vozijo po Sredozemskem morju, ali ki vozijo iz Atlantika proti Iztoku Mesto, pristanišče in trdnjava-Gibraltar so znamenja španskega ponižam j a in angleške premoči Trdnjavo smo zavzeli s silo orož ja, jo držimo šo naprej s silo orožja, neglede na to, kar morejo storiti »Španska in nje zavezniki na suhem in na morju potom dogovorov in-prošenj. Kakor znano, žre to naprej v srcu vsakega Spanca ter se splošno domneva, da dviguje ravno to sirce vsakega Angleža. Zelo pravilno jo rekel Napoleon: '"To je utrdilo sovraštvo Španske do Anglije.'' Zelo pravilno se je tudi reklo: "Izgubiti Gibraltar je bila nesreča Španske; pozabiti to, bi bila nje-im sramota." V 200 letih, kar imamo mesto v svojih rokah, smo ga napravili bivališčem tihotapcev, ciganov, potepuhov, airiških postopače v in španskih vstašev. Kot operacijsko polje za tihotapstvo španskega blaga v Anglijo bil Gibraltar nekoliko manj znan, a pred nekako štiridesetimi leti je bil moj lastni brat ujet bd neke vrste tihotapske organizacije ter postal neprostovoljna priča raašianejfa sistema organizira-
katerih vaIno društvo "Bled" v Frank-unam Gmajno posebne mfowna-Jlin-1'otiemaugh, Pa., vabi
r,M	v. ,	i a., vam vse čla-
eije Gibraltar sem študiral sam ne peVee. d« se za gotovo vdeleže
na licu mosta. Pod skalam i leze- prihodnje seje. katera so vrši v ce m proti severu obrnjeno mesto nedeljo dne 21. oktobra ob *> s pristaniščem je moi-da
bolečine na straneh ali v križu, o-hrom- lost kosti in druge bolezni, ki nastanejo radi prehlada.
Ena steklenica šl.00. tri st«-kle-niee $2>0. Š»-st steklenic, popolno . . v.	uri zdravljenje. $,">.00 s poštnino vred.
invAt > 14 lil j . . popoldne. Na seji se bodo izvolili Dobi s«- le pri TI IE CROW V vze t no za katerokoli brodov je >ter Jm v;	•	" »"	1
ie bilo morda ored 50 h-ti tndi	odborniki na izpraznjena PILVRJLVCY 2M2 1-^ist Tilth St..
je ono inoitia pred oO. leti tudi mesta, ke,- prejšnji so biii iwkU-
varno pred katerimkoli napadom t~ani v vojaštvo
s kupnega in s pomočjo starih to-	i •	...
i ^	> ljudiio vabimo vse rojako u
prah mesto in pristanišče. Ska-	i - -	-:
la sama je morda nezavzetna ter	K	vaje
,e lahko mudi v njej 20.000 mož.	v ,d , .
a ta skala bi ne mogla varovati ^ \ C<BK,Uauf mesta m pristainšča pred ne vid- ^^T,
nim sovražnikom, ki bi se naliajal J^t^:^ ^ ^ sloveuska milje in milje proč
Andrej Vidrich, tajnik društva.
Pred številnimi leti sem se se- (
aiikom, ki ie ravnokar zapustil važno poveljstvo, ki ga je skozi leta zavzemal v Gibraltarju.
tri
stal z nekim artilerijskim polkov- Iščem svojega sorodnika JOSIPA BATISTA, podomače lihtž-ketov iz Male Bukovce Pred 4. meseci se je nahajal v Can-tonu, Ohio. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov. naj mi ga naznani, ali naj se pa sam oglasi. — John Pro-sen, Prosen Cajiip, Big Bay. Mich.	<12-15—10
Sporočil mi jt* da je postalo v^led zadnjih izboljšanj pri topovih pristanišče nezavarovano kot postojanka za brodovje. Dostavil je, da je smatral za svojo dolžnost obvestiti vrhovno poveljstvo o tem svojem mnenju.
Pri nekem poznejšem obisku
vabilo.
Gibraltarju me je povedel nek- ° priliki skupne konference g!, višji častnik v trdnjavo, mi pcJ odbornikov S. D. P. Z.. S. P. 1). jasnil sistem tor mi pokaral tudi	ter zastopnikov S. S.
bastijone, o katerih je rekel, da	111 J s- K- ,J■ Je »Menilo dr.
nina z 2. novembrom povišana sledeče :
Za pisma in druge pošiljatve po prvem razredu, izvzeinši lokalna I nega tastinstva. pisma, znaša poštnina 3 cente za	* ♦ •*
vsako unčo, ali pa del unče.	Ali moremo, pravim jaz, pazva-
Lokalna pisma po 2 centa za ■ ^ francoske, italjanske, ameriške vsako unčo, ali del unče.	delegate na mirovni konferenci,
Pod lokalnimi pismi so -~tpopa-dena ona pisma, ki so naslovljena v okrožju enega poštnega urada. V to vrsto spadajo pisma v okrožju New Yorka: Manhattan, Bronx, Peiham in Pelham Manor.
Poštnina 3 ccnte znaša za vsako pismo, ki se naslovi k enega kraja v dru«r kraj v Združenih dr-žavah; nadalje v Canado, Gubo. Mehiko, Panamo in Shanghai na Kitajskem.
Za dopisnice in razglednice znaša poštnina 2 centa.
Z 2. novembrom tedai
naj uresničijo naše vzvišene izjave o meednarodni pravici, doelm vstrajamo mi pri tem, da ohranimo velikansko trdojavo, katero smo vzeli Španski? Mi vemo, da je bil to glavni vzrok, radi kat-c-
so nedostopne za vsakega tujca Ko sem stal zgoraj, v bližini Signal Point, in zrl na griče v okolici, rem rekel: "Nobeaia lad^a bi se ne mogla upira«ti, če bi jo napadla od tam zunaj velika modelna armada Moj prijatelj mi je pritrdil. To pa se je zgodilo pred številnimi leti, dolgo pred dnevi 20 armadnih zborov ter 16-palč-nih granat. Vsakemu je znano, da ne dopušča globina voda na iz točni strani nobenega porabi.ega pristanišča. Skala Gibraltarja bi se lahko upirala večletnemu ob leganju, pristanišče in iue?to pa bi bilo kmalu izročeno pogubi.
Švicarski poslanik v Berlinu.
Kodanj, Dansko, 14. oktobra. Berlinski "Lokal Anzeiger" je pričel agitacijo proti švicarskemu poslaniku Gustavu Adorju, ker je rekel, da je pogoj za pravičen mir izpraznenje Belgije. List zahteva.
rega se ne nahaja danes Spcnska 88 *****	in poziv-
na T*uči	J\r	i1** V^rnxke centralnih držav, da
zveze s odstavljen.
na naši strani v boju. V pričetkuJ ^ - , - ^ ^^ 1A	V.	J v ' i Prekinejo diplomatične
KST4!14	Švico, deader Ador ni o
e^je povračila. Nase vztrajanje v
Oalaisu do časa kraljice Marije se je -večkrat primerjajo z Gibrjfl-tarjem. Ali bi bilo naše vztrajanje ▼ Calawu v času Elizabete ie ali koristno T Bila je sreča
Kje je JOSIP FABJANČIČ! Za njegov naslov želi izvedeti nje* gova žena. Kdor ga prvi naznani, dobi $5X10 nagrade. -»- Mrs.
Boritelj št. 1 SDPZ, da priredi VELIKO VESELICO
v soboto dne 20. oktobra t. 1.
v dvorani društva sv. Alojzija v Coneinaugh. Pa. Začetek ob 7.:i0 zvečer.
Vljudno vabimo vsa tukajšnja lokalna društva, kakor tudi iz o-koLice, zlasti ona. ki spadajo pod okrilje organizacij, katera so na pnagu združenja, da se po možnosti polnoštevilno vdeleže da tako pokažemo skupno naše stremljenje -za »družitev.
Na veseliei bo vsakemu obili.j1 preskrbljeno. Tamburaska zbora "Triglav" in "Rodoljub" bodeta -plesožeijni mladini s\*irala vesele poskočne komade. Šaljiva loterija bo marsikaterega privedla v dobro vodjo. Armada natakarjev bo skrbela, da ne bo nobeden trpel žeje; enako bo preskrbljeno tndi ■ca izvrsten prigrizek.
Pridite vsi, da dostojno pozdravimo zastopnike tisočerega članstva slovenskih podpornih organizacij, kateri se bodo sešli dne 19: oktobra v, Johnstownu, Pa., na plemenito delo za narodno edin stvo.
Društvo "Boritelj"T vam kliče: Veselo dobrodošli!
Vstopnina esa moške je $1.00; ženske so vstopnine proste. Vstopnice je dobita pri članih ter pri vhodu na veselico.
Cleveland. Ohio.
T.-m dobrim ljudem lahko pišete v vsaki zadevi radi katere trpite.
Iščem svoja dva brat i FRANCETA in ANTONA KOVATir. ki s«' nahajata že več let v Združenih državah. Pred dvema letoma sta bila v Moon Runu pri Pittsburghu. Pa. D«»n.a >ia z >Ialt ga Vrba. peršta Mirna peč, Dolenjsko. Rad bi v teh slabih časih izvedel za njih naslov. Moj naslov je: Jožef Kovačič, prigiotih ro tli guerra, Cassino, prov. Caseria. Italia. : 13-16—10,
Moja žena išče svc»j«ga brata JO SIPA PREGELJ. Oe kdo izaied rojakov ve za njegov naslov, naj blagovoli javiti na naslov: Ignace Golobič, Box 413, ller-minie. Pa.	(10-10—10)
PRIPOROČILO.
Rojakom v Milwaukee. Wis. in v tlržavi Wisconsin naznanjamo, da jih bo obiskal naš rojak Mr. OTTO PEZDER.
ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati prav o močna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upaino. da mu bodo šli na roko.
S spoštovanjem
Upravništvo "Glas Naroda".
Dr. Koler
slovenski zdravnik
638 Peso Ave., Pittsburgh. Pa
I>r. Koler je najstarejši slovenski zdravnik. Specialist v Pittsburphu. ki ima S8-!etno prakso v rdravlje nju vseh moških bolezni.
Zastrupi jen je krvi zdravi s fflu-•ovitim C0«. ki ga je izumel dr. prof. Erlich. če imate mozolj« a!l mehurčke Ji> telesu, v grlu, izpadanje Uu, bolečine v kosteh, pridite in izf-istSl vam bom kri. Ne Čakajte, ker ta bolezen »e naleze.
Vse moške bolezni zdravim po okrajšani metodi. Kakor hitro opazite, da vata prenehuje zdravje, n« čakajte, temveO pridite in jaz vam ga. bom zopet povrnil.
Hydrocele ali vodno kilo wdravim
v 20 umu In sicer brez operacije.
Bolezni mehurja, kl povzročijo bolečine v križu in hrbtu in včasih tudi pri puSt-anJu vode, ozdravim z gotovostjo.
Revmatizem, trganje, bolečine, o-tekline, srbečico, škrofle In druge kotne bolezni, ki nastanejo vsled nečiste krvi ozdravim V kratkem času in ni potrebno letati.
Uradne ure: vsakdan od t. ure zjutraj do I. zvečer: v petkih od t. zju--trsj do 5. popoldne; ob nedeljah od ». zjutraj do t. popoldne.
— Ko
BBS

53	=
Jugoslovanska
® =

Katol. Jednota
UsUwljeu leta 1898 - — - Inkorporirana leta 190«. Glavni urad v ELY, MINNj
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL EOVANŠEK. Bx 251. Conemantrh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALA XT, Box 106 Pearl Ave., Lorain,
Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn.
Blagajnik • GEO. L. BROZICH, El.v, Minn.
Blagajnin Neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida,
Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK. 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, I1L IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODN1K, Elv, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN.624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, I1L
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland Ohio ^RAN'K SKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 366, Gilbert, Minn.
Vai dopisi, tikajoči ae uradnih zadev, kakor tudi denarna ^oiiljatve, naj ae pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pri-•oibe pa na predmdnrlts porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov m ne bode
oefralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
S3? iiTPt.v;.^ .-se^n: GLAS NARODA, 15. OKT. 1917.
DIM
RUaki spisal Ivan Turgenev.
(Nadaljevanje.)
1 'A menoj, Irina Pavlovna.'' vi *e niste tega nikdar mogli ua-Ste dobili žalostno vest? Se djatL Naravno, vi ste mislili, da vam zgodila nesreča? Povejte, bi bilo za mene mnogo manj ne-povejte!"'	i varno, ako bi ne bili tako živo ob-
Lrtvuiov pogleda na lrun>. | čutili svoje krivice, svoje dozdev-' Nikakega ntimilegw glasu ni- ne krivice pred menoj in no že-y ta dobil", spregovori on ne bruz leii poravnati jo... Hotel sem s riosljt*;anja, "a nesreča se mi je tem le razjasniti svoje po!oženje,
ki mi je že samo na sebi težko. Zdaj ne bo, kakor vi pravite, med na ma nobenega nespt«r:;zumljc-nja v t v in odkritost mojega spo-zoanja bo '-unaujbala pri vas eu-Litvinov Je hotel nadaljevati.'stvo razdaljenosti. ki ga ne more-a ni mogel. Stisnil si je roke ta-'te zadušiti.'* o. da »o prsti hrust nil i. Irina s<
/ares dogodila, velika nesreča. .. in baš ta me je pribijala k vam Irina Pavlovua. *
*' Xesreča ? Kakšna * * '*Taka... da... "
Možje.
Ako trpite od hude nerrozDosU izgubljene nioOi. živahnosti iu euergije. na želodcu. ledk-ah. splošni oslabelosti, ako xe potite ponoči radi preobile pijače ali ;«lil. |»oteni vam bo iia£a bid uja iznajdba
JUVITO TABLET,
sestavljena iz najbolj&ih čistili rastlin, ki rastejo r v»»eh krajih sveta, hitro iii gotovo pomagala. Pošljite 1 <1<*Ltr za eno škatljo. Naslovite: JUVITO LABORATORY, South HiU. Branch 3, PITTSBURGH. PA.
OPOMBA: Dragevolje peljemo norec in navodila kamorkoli, ako to zahtevate.
skozi zobe, "pa rad bi vedei: ali odobravate mojo namero?"
"Oditi?"
'Da."
Irina še vedno gleda na stran.
"Prvo minuto se mi je zdela vaša namera prenaglem... zdaj pa sem premislila to, kar ste mi povedali, in ako se ne motite, rečem vam bolje je, da odidete. To je bolje .. bolje za naju obadva."
lriiun glas je podajal vedno tišji in tišji in besede so ji tekle počasi bo!j m bolj.
"General Katmirov bi znal pristaviti", začne zopet Lit vino v...
Irina pobesi oči, nekaj čudnega se ji prikaže na ustnah — piika-že se in zopet izgine.
' Ne, vi me niste razumeli", seže mu Irina v besedo. 4'Jaz rtisem •mislila na moža. Zakaj neki! On nima nič pristaviti. Jaz pa ponav- V
se vzdigne, in prisloniva glavo ob drevo, ostane nepremično, le z eno roko je ne vede piijeL za vi lini list praproti ter po taktu majal z t.jim. Šopot bližajočih se korakov ga zbudi iz te omamljenosti : dvi. oglarja, vsak en velik koš na inbtn. pristopata po strmi stezi.
(Dalje prihodnjič.)
V OPJUi
BITKA PRI SARAT00I.
Angleži so prišli leta 1777 na sijajno idejo, da končajo ameriško revoueijo ter zdrobe v prah zadnjo priliko patriotov, Lla zadobe prostosrt. Načrt je bil zelo dober, a še danes nihče ne ve, zakaj se je izjalovil.
General Buorgovne je bil v Ca-nadi z močno angleško armado. General Howe je bil v New Yorku z drugo armado. Howe naj bi se pričel pomikati proti severu, Buor-goyne pa proti jugu. Obe armadi pa naj bi se sestali v Albany. S tem naj bi bila Nova Anglija odrezana vsake zveze z ostalim delom Kolonij. Stem bi >e revolucionarne sile lepo prerezalo na pol. Kes, bil je dober načrt.
Buorgovne se je torej pričel pomikati navzdol iz 0'anade, korakajoč proti Albany. Na poti pa je plenil posestva patriotov, dočim
ČEVLJI ki
skoro
"HIPRE8S" škornji aH čevlji so narejeni iz belega gumija in sicer najboljše vrste, ki se ga dobi — ravnoisti, ki je napravil Goodrich obroče gla-sovite za ustrajnost kjerkoli se obroče rabi.
Zato podplati beli "HI-PRESS" skoro prekose jeklo!

ieklo!
To je edino obuvalo na svetu, ki prekosi žeblje kovane na pol podplate.
Nosite ,'HIPRESS" in ne boste imeli računov za popravila. Zahtevajte pri svojem trgovcu HTPRESS'* in pazite na "rdečo ČrtO ZgOrej'' - itnstTnlra ki
razlikuje "HIPRES35' od vseh drugih gumijevih obuval.
e
J
"HIPRESS" izdeluje le
The B. F. GOODRICH COMPANY
Tovarne Akron, O.	40.000 trgovcev.
Izlelovatelji glasovitih Goodrich obročev za avtomobile "Najboljši za dolgotrajnost".
(J
\
oba
Litvinov prime za klobuk.
"Vse je končano", premišljuje 011, "treba je. da odidem." Nato se obrne k lrini. "Zdaj mi še o-atane, Irina Pa vi ovna, da se poslovim od vas", reče glasno in
.	. ,	je slednje obešal. Howe pa ni peri-
Ijam: IceHev je potrebna za naju k New Yorka ja ga sreča v
Albany. Izjavil je. tla ni dobil Okl angleškega vojnega departmenta nikdar povelja, naj stori tako.
Shaw pravi: — Howe ni dobil nikakih povelj. Nekateri gospodje v Londonu so pozabili odposlati tozadevna povelja. Mislim, da so bili izven mesta, na počitnicah... Zgodovina pa bo seveda pripovedovala laži, kot ponavadi.
Buorpjoyne je izvršil svoj del manevra kot je pač mogel. Njegovo prodiranje proti Albany pa je bilo ustavljeno v bližini Saratoge od neke ameriške armade, ka!teri je poveljeval general Horatio Gates. Ta general, kot sem že rekel, je bil mož tretje vrste, velik pijanec in političen intrigant. Drugi za njim v poveljstvu je bil general Benedict Arnold, ki se je pozneje izkazal izdajalcem domovine, ki pa je v onem času drugi za "\Vash-ingtonom samim glede poguma ir. vojaških sposobnosti.
Amerikanci so se zakopali pri Stillwater ter čakali prihoda angleške armade. Angleži so prekoračili Hudson reko na mo^tu iz čolnov ter se vtaborili na višinah

napred iu je kakor okarn-
j Litvinov je to govoril, ne vzdig-nivši svojih oči. Da bi se bil radi 'Jt*lli'	| "zrl na Irino. wkako bi ne bi!
•Ah, jaz vas ljubim!" se vderc mogel vidwti, kaj se je godilo na i.aposl.-d s tihim glasom iz Litvi- njenem iieu. ker je držala kakor novih pi s. (>n *e obrne, kot da bi poprej še vedno roke ob njem. Ko bolel skriti snojc 1ne.	J,bi bil pa videl uk'ti obraz, izumil
* Kaj! brtwj Mibajlovj«, bi ga bil: izraževal je stiah in na-vi. . Irina m mogla skoi-čati	neko blaženo Lsnemoglost in
vojih besedi. Nasluaxhsi v na ut!uir. Njene (K-i so se kom^j iz-t.kraj naslon jače, vzdigne <»be ro »podrivale izpod gostili trepalnic ki k očem. "Vi . me ljubite!" ter pnutegnjeno in prej-njaiočc ' Da. . . tia... " ponavlja on in .dihanje je hladilo odprte, kakor
žejue ustnice.
Lit vinov pomole i, čaka odgo-\ ora,	... Zastonj.
"Meni ne kaže drugače, kakor odpraviti se", račne on nanovo; "prišel Sv-m. da se j>oslovini oc' vas."'
bolj iu bolj razkriva »voj« liee.
Vse je bilo tiho po i»obi; metulj j»e je £.nle4e( v srtbo, trejx tal s krili t«-r mi motal med oknom in za-
^riujalum. ,.
}*i"vi t»]iri-guvun I^kviaov:
Irina Pavloma", začne un, "to j > moja nesreča, ki me je sad«4a, ki nem jo bil moral videti! naprej ii *ue bil
, liiiia je spustila polagoma roke !ina koleni.
u^ati ji, ako bi m Men, ae zdi, Gregorij Mihaj-*kor zdaj, tako tudi *a	ona	* ^ ^
bi%aaja v MuhKvi„ kateri ^ mi	m mo.
glavi Kot da iioe«1 uiojaf raja priti	Vi jo ^-ičaku-
iMKl«, tla moram zopet zaradi to »t	j ^
'•ax.i mojega zvrtelo v
pr«-tnj>eti v»e te muke, ki bi se ur uncle zopet ponoviti. Nisem s o protivil za« on j, skite^d »cm se proti viti; ali kar mora biti, pred tem ne moremo zbežali. Vse to vam govorim zavoljo tega. da bi prej kot prej zvnula ta... ta tragi komedija", pridora on z novo gorkostjo in x no%*im studom.
liitvmov zop9t obmolkne. Me-i tulj frfota kakor poprej. Irina ni vzel« rok znad lica.
"Vi ae mota«1', aa«*Uši «e njen
I>a. pa pisati ji liočetn, naj ostane kjerkoli na §>otu. na primer v Heidelbergu."
14 A. v IleidelbtH-gu. .. Da___
tam je dobro. Toda vse to vam more pokvariti vaše namere. Ali sto prapričami, Gregorij Mriiajio-vič, da ne preterujote a que ce n "est pas une fausse alarme (iu
I'da to ni lainjiva buka)
Irina je govorila tiho, skoraj hladno v majhnih oddihljajih in
iepet izipod belil,, kakor brezkrv- «ledabi na Rtra"' V °kno' n lh rok.	i Lit vjj to v ni odgovoril ua njeno
"Jaz se ne motna', odgovori Prednje vpratanje Litvinov r tirezrvočaira glaaotn; ^Zakaj **ljubim va« tako, kakor nieent tukdar ki niko^kr ljubil. Nočem vam očitati, da bi to ne bilo lepo. Nočem vara ponanrljati, da W ae to ne bi* mdilo. ko bi vi bili
le opominjate na raz-žaljenje?" nadaljnje oaia. * Jiaz
nisem razžaljena___ o ne! In če
je kdo tega kriv, na noben naiin niate ; ne vi sami... pomirite razgovor m pre-
težko mu postane pri srcu. kakor da bi zbiral moč soditi samega sebe. "Ostane mi še tudi upanje, da so :ne ne bodete zlobno spominjali. . . ui ako bi kdaj... "
Irina mu zopet seže v besedo:
"Ostanite še, Gregorij Miiii:jlo-vič, ne ločite se še od mene! To bi bilo prenaglo!"
Litvinova preide neko strašno čustvo in žgeča vročina se mu vli-je s podvojeno silo v srce.
"Jaz ne moroni oatasti!" osklik-ne on. 'H,"emu, čennu še dalje trpeli to muko?"
"Ne ločite se še od meaie!" ponovi Irina. "Se enkrat vas moram videti. Zopet taka nema ločitev, kakor v Moskvi — ne, tega nočem. Vi znate sicer zdaj oditi, ali morate mi obljubiti, dati mi častno besedo, da ne odpotujete prej. dokler se še enkrat ne vidiva."
"Vi želite to?"
"Da. jaz hočem tako. Ako odidete. prej ko se Še enkrat smklc-va. vam ne odpustim nikdar, nikdar. slišite, nikdar! — (Judno". pristavi ona sama pri sebi. "nikakor si ue morem misliti, dn sem
v liudeoiu... Zdi se mi vedno, da sem zapet v Moskvi... Iditc!"
Litvinovvst acie.
"Irina Pavlovna", reče on: "podajte mi roko!1*
Irina odmaja z glavo.
"Kekla sem vam, da se še ne morem ločiti od vas."
"Saj ne prosim roke za slovo."
Irina mu poda roko in ga pogleda prvikrat po njegovem priznanju, pa jo zopet potegne nazaj.
"Ne, no", reče Irina, ' ae dam vam roke, ne, -ne! Idite!"
IJt vinov se pokloni ter odide. On ni mogel razumeti, zakaj mu j«* odrekla Irina zadnji prijateljski rokostdsk, ni mogel razumeti, česa se ona boj L
Litvinov odkle; Irina pu se je zojK-t vi-gla na naslon j aeo ter za krila z rokama svoje lice.
XVII.
Litvinov se ni vruil domov. Šel je v hribovje, prodrl skozi temno goščavo, vrgel se na zemljo z licem v tla in tako je ieial celo uro. Ni se mučil, ne iplakal, ampak bH je ves omamljen težkega truda. Kaj takega še nikdar m skusil: to je bilo iiezuosno in ljuto čustvo praznote, pustote v samem sebi. oki^lo sebe, po«od... Ni mislil ne na Irino, ne na Tatjano. Čutil je le vro : udarec je padel, življenj® mu je presekano kakor vrv, nekaj ga je vleklo naprej tar prešinila ga je neznana in hladna otož-uosst Včauhr se mu je zdelo, kakor da bi bil vrtinec naletel ^oj ter čutil jo bizo s ukan je in či^ne u-dare njegovih temnih kril. Sklep mu je bil nespremenljiv. Ostali v Badenu... o tem ne more biti vež
ge čete Amerrkancev med armado Buorgovna ter njegovo eanadsko postojanko, s čemur se je odrezalo vso nadaljno dobavo zalog za an-gleško armado. Vsled tega je ostalo njegovo .edino upanje, da se prebije skozi armado generala Gates ter pride v Albany, v domnevanju, da ga čakajo tam čete generala Howe. Vsled tega je odredil dne 7. oktobra splošen napad.
Amerikanci so storili vse, kar je bilo v njih moči, da ustavijo naval sovražnika. Gates pa je medtem ležal pijan v svojem šotoru ter ni bil v stanu napraviti ničesai kot spati. Predtem pa je vzel generalu Arnoldu vsako poveljstvo ter ga takorekoč vrgel v ječo. "V odsotnosti ter dveh voditeljev sta vodila ameriške čete dva manj sposobna generala, — Morgan in Poor.
Unela se je bitka. Amerikanci pa so mogli le malo napredovati, pri Saratogi. Angleško desno kri-;kajti vrsta mogočnih angleških
lo je pričelo dne 19. septembra napredovati proti ameriškim črtam do razdalje treh milj. Izvršil se je spopad s prednjimi stražami generala "Dan" Morgana in Amerikanci so bili potisnjeni nazaj.
Skozi nadaljne tri t^dne pa sta si nasprotujoči armadi ležali nasproti, ne da bi prišlo do kakega spopada. Medtem pa so prišle dru-
M SVETU JE
VSEMOGOČE!
naj naroči
-oc.
<
Kdor ne verjame, knjižice:
VODIŠKA JOHANCA. Rdeča škofova brošura POLK ŽENINOM IN
NEVESTAM ........... 50c.
Prva pove, kako je znala vo-diska Jobanca delati Čudeže in slepa riti verno ljudstvo ter kdo ji je vse pomagal, natančno besedilo sodnij&ke razprave in obtožbe.
Druga je pa namenjena ženinom in nevestam v pouk. Spisal jo je sam ljubljanski 5kof Ant_ Bonerentura Jeglič. Vsak bi jo moral imeti.
Obe ste j ako zanimivi, zato sezlte po njima, dokler zaloga ne poide. Najboljše razvedrilo v dolgih zimskih večerih. Z naro-C-Uom .poči jite tudi denar, znamke ali pa money order na: L. BENEDIK,
DR. ROSENTHAL,
SPECIALIST,
622 PENN AVE., PITTSBURGH, PENNA.
Dr. Rosenthal, Specialist že čez 20 let Ako imate kako lK>lezcn iz katerepikoli vzroka, bolno kri, ste nervozni, bolan Želodec, ledice, jetra, mehur, rcvinatizem, mazulje ali kakorkoli druso bolezen, npraišajte za nasvet Dr. Ib«sentUala in povedal vam bo Ce ste ozdravljivi.	,
POSEBNA PONUDBA za kratek Cas in po zelo nizki cenL
Dr. B osen t hal zdravi z najboljšimi zdravili, ki Jih dobi Lr Evroi^, Indije, Kitajske, Južne Am.rlke in vseh drugih krajev sveta. On ici? rs viti le aroje bolnike.
Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave,, Pittsburgh, Pa.
■•tanmljm t PitUbur eba 20 l«t.
Uradne ure tedeniko od 9. xjutrej do 5. pep«!. Ob 5etrtkJ» in »obotsh od 9. mjutraj do 8. iTeier. Cb nedeljah od 10. ziutr&j do S. popoidn«.
Govori ie slovensko.	Ne zdravi po poitt.	linžit* in obdržite to ubjav
Izšla je knjižica:
DVE ŠAL0IGR1.
^ Knjitica vaeboje dve igri:
-ČAHM6VA ŽENITE\ " in
TBUK ŽENDO"
ter stane samo 25e.
Oni, ki nameravajo prirejati igre. naj jo hitro naroče, ker izšla je ▼ omejenem število.
NaroČilom je treba priložiti denar ali znamke.
Govori ne vai jezik.
baterij je delala velike luknje ^ njih vrstah ter jih stalno potiskala naza.i-
Ko je dospela tako bitka na svoj višek, je naenkrat zaoril krik ra-dosii Lz p rs težko boreeih se A-merikaneev. Gologlav mož, na velikem črnem konju, se je pojavil \ vrstah in nikdo ni vedel, odkod je prišel.
L5il je Benedict Arnold.
IS stališča stroge vojaške discipline ni imel nobene pravice biti i tam, kajti bd je odstavljen od svo jeea višjega poveljjjika. On pa ni ubogal teh povelj in ta njegova neubogljivost je rešila dan.
Amerikanci, ki so že izgubili po-gun, {>o se izuova ohrabrili ter sledili navdušeno ArnoWu, kamorkoli jih je povedel. Na en pogled je spoznal Arnold ključ k celi situaciji. Naravnot proti močnim angleškim baterijam je obrnil svojega konja ter pozval svoje ljudi, naj naskočijo. Koneeno, še vedno p<>J vodstvom Arnolda, so Amerikanci premagali angleške topni-čat-je. Polastili so se baterij ter o-brpili topove na angleške čete. Arnold pa ni bil še zadovoljen z delom dneva. Pričel je galopirati proti angleškemu taboru, dočira so mu navdušeni Amerikanci sledili za petami. I*rebil se je skozi heške rezerve, ki so branile taborišče ter pognal celo angleško armado v beg.
Pri zadnjem naskoku jo bil Arnold težko ranjen v nogo. Noe je ktmčala bitko ter pustila Ameri-kance v posesti angleškega taborišča.
Dne 13. oktobra se je Buorgoyne udal. To je bila velika zmaga, ki je pomenila preobrat v celi vojni.
— Kaj bi storili z menoj Amerikanci, če bi me ujeli? — je vpraša 1 Arnold nekega Amerikanea, kajti Arnold je bil izgnan kot izdajalec domovine.
_ — Nogo, ki je bila ranjena pri idreaM ter poicopali
Saj vem, kam jo bom mahnil,... k Balkovcu, ker tam fcoui d »bil prijatelja-
Kadar se gre za postrežbo za krepčilo telesa, kakor tudi 7.a le »c urejena prenočišča za potsi Ke, takrat je zmaga vedno na moji strari Moja dolgoletna skušnja v splošnem pri hotelski obrti jamči mojim prijateljem pravo domačo p >s.:režr bo. — Torej če čuti telo slabosti, si lačen ali otožen, pridi k meni, in in postregel te bom prav izvrstno.
John Balkovec Hotel
5400 But tier St., Pittsburgh, Pa.
KRASNA PONUDBA.
Ikx-tor Sl<x»u slavni	X žark <v nmli sroju sluz'
bolnikom in s tem da priliko v-'ia onim. ki so bili neus=i»e§iio z<' od drugih zdravnikov in potrosili velike svote uvnarju m- da bi kuke uspehe.
do^-gU
Ne plačajte za neuspešno zdravljenje.
Moj urad ima vse moderne priprave za popolno preiskavo in zdravljenje vseh dolgotrajnih bolezni. Moj namen je ozdraviti vsakega bcluika in en sam obisk vas bo prepričal. Ne čakajte svojega zdravnikn, da vas pusti in pošlje k meni, pridite sami.
POSEBNO NAZNANILO.
Jaz hočem Va.>e zaupanje, jaz liofem, da se z Vami pomt-nim o v^ft tc-iavah v vašem lastnem jeziku. Zapomnite, da jaz niseui navaden zdravnik, ampak Specialist z več let skuSnje v zdravljenju bolezni kot je Vasa, take. ki so dru^i opustili, čimdalje ste bili bolni in čimbolj komplicirana je Vaša bolezen, temboije volim, ker Jaz želim storiti, kar &o drugi poskusili, pa niso mogli storiti. Jaz nečem niti centa vašegn težko zasluženega denarja, dokler Vam ne pokažem kaj mam narediti. NI Vam jfotrebno Izgubiti delavni čas tn zdravljenje je pri>*uio brez vsakih bolečin ; torej različno od vseh drugih. Jaz 'imam Cudm ite stroj« za zdravljenje vsakovrstnih bolezni in čudili ge boste. Ako m»' obiščete, Vas bom osebno zdnivil z namenom, da vas ozdravim v najkrajšem fasn. Moja popolna preiskava rabljenjem X-žarkov bo pokazala pravo bolezen če so drugi le mislili, pridite k meni in dokazal bom. Ne . Pasajte, anipnk pridite takoj, ker nazadnje boste le prišli, zakaj ne zdaj J Vabim za preiskavo in nasvete zastonj.
PROF. DOCTOR SLOAN ^
SPECIALIST	Kauftaan Bam prodajalni.
40S SIXTH AVENUE PITTSBURGH, PA. Uradne ura: dnevno od 9. zjutraj1 do 8. zvečer. Ob nedeljah od 9.30 1. popoldne.


.. ^ . .... ^^

JSLAS NARODA, 15. OKT 1917. " -
SLOVENSKO
4 "V	_>.
1		1
podp. društvo		svete Barbare
*		i
U ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE
Sedež: FOREST CITY, PA.
Am tL Januarja 1H2 v driavi
GLAVNI URADNIKI: Predsednik: F. 8. TAUCHAR, 074 Ahsay Ave., Rock Springs, Wfm.
Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Brcrajjbton, Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, boi 647 Forest City. Pa. PoanoCnl tajnik: AVGCNT GOSTlftA, box 310, Forest City, Pa,
: JOSIP MABlNClČ. 5805 St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio. PtfnuAni blagajnik in juui-uik: ANT HOCHEVAfi, RFD. No. 2 box 27, Bridgeport, Oblo.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nad«, odbora: JOSIP PCTERNEL, box 95, WlUock, Pa, t nadzornik: JFRNFJ HAFNKR. box 65. Burdlne, Pa. 2. aadaornlk: IVAN GKOSKLJ, 685 £. 137th SL, Cleveland, OUa,
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, KL Mineral, Kana.
1.	porotnik: FRANC TEROPClč, R. F. D. No. 3, box 146, Fort Smith, Ark,
2.	porotnik: JOSIP GOLOB, 1016 So. 14th SL, Springfield, DL
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. QHAHEK, 643 E. Oblo St„ Pittsburgh. Pa,
Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt 8t, New York, N. X.
Oenjrni drufitra, odroma njih uradniki so naproSenl pošiljati t se do pis* direktno na glam*ca tajnika ln nikogar dragega. Denar naj m pa po* Ulja edino potom poStnlh, ekspresnih all bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne i««t<>zn privatnih <S-k<>v, na naslov: Frank PavlovčiC, Farmers A Miner« National Bank. Forest City, Pa.
V «1 utajo, da opazijo društveni tajniki prt poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenadoma naznanijo uradu glav. tajnika, da SS samore napako popraviti
UMETNI JAjHAC
-: ROMAN
4N
Nadaljevanje
Ali »e je murda. kaj ubogala. — Mislila
tiet>r«*»- ki . mu vzel listnico iz
VABILO
na
VELIKO ZABAVNO in
PLESNO VESELICO.
katero priredi
Saino nekaj društvo SV. BAR BAR H ši*»v. 71 v 4olu»stu\vnu_ Pa. • v soboto dne 20. oktobra 1917
v dvorani ' Triglav". Vstopnina za moške $1. ženske so
■— Prifeiin, dovolite! — j»- r**kel
rok. —
Iz listnice je vzel vizitko, na kateri je bilo natisnjeno: Baron Hugon JSilbern.
—	Ali niste prej rekli, da -te baron Selten?
—	.Jaz? — je odvrnil Silbern. — Moyoee. da niste slikali prav?
—	Mogoče. — O tem >■* ne bova več prepirala. \at» še prosim.
—	Kot sem vam ie n-kel, gospod. m*iu vam vedno na n^lujru. Ocsa želite T
—	fc'amo za malo pojasni!«.» vas bom profil.
—	0e bo v moji moči. vam bom is. srca rad pojasnil.	vstopnine proste.
—	Ali se lahko pride v Koyazetovo stanovanje?	Vljudno vabimo vse rojake in
—	Jaz bi rekel, da ni nioiroče. — Človek mora iti skozi celo dvo- rojakinje iz Johnstovna in oko-raiio njegovih jahačev in plesalcev. — Vaši! gospa soproga se baje|liee. da nas blagovolijo omenjeni u al taja prav v zadnji sobi. — Rovazet je najel celo'hišo, ki ima tri dan mnogo^t-ojno poseliti, da v nadstropa. — Vaša gospa soproga stanuje v tretjem nadstropju. i skupnem /-veselju proslavimo našo
—	Dobro, hvala vam. — /daj sva se čisto domenila. — Opro j združitev z Zvezo. Za v^e potreb-stite mi, da sem vas toliko ča>a zadržal. — Nisem mogel drugače.! no bo skrbel v to izvoljeni odbor toda potrebno se mi je zdelo. — Zdaj lahko greste kamorkoli, to j«' vaša stvar. — Samo nekaj vam rečem.
—	Kaj pa. gospod baron?
—■ Vi pravite, da boste š»- nocoj odpotovali ?
—	Da. še nocoj.
—	Torej, dobro. — Odpoiujte,. toda če vas jutri ali pojutrišnjem dobim ^ v mestu, lahko priporočite svojo dušo Bogu. — V tem slučaju ne bom poznal nobene obzirnosti.
—	Če bom zamudil vlak, se bom odpeljal s posebnim vlakom. — V tem mestu nimam več obstanka. — Žal mi je, da sem....
—	George se je obrnil in odšel v nasprotno smer. — Kakšna čustva so se bila zbrala v njegovem srcu. bi ne mogel nikdo povedati
\ 15-16—KM
Rad bi izvedel za naslov svojega bratranca FRANKA PLANIN. Duma je iz vasi Ponikva, litra Videm ob Savi. Sp. Štajersko. Pre*4 sedmimi Leti se je nahajal v rievelandu, Ohio. I'ro-siin cenjene vojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga javi. ali naj se pa sam oglasi. — Anthony Resiiik. P. O. Box Ralph ton, Somerset Co . Pa.
Na kak način mislite, gospod baron?
No, '•»• je ie! otrok prostovoljno žnjo? —
uram! *
-	C)d začetka je hiia deklica pridna, in j» je, da jo pelje samo na kratek izprehod.
-	K:j.i pa pot* m. ko j<- izv-dela, zakaj gre v tem slučaju?
Ja/. n '.-em mogel natančno razumeti, kaj ji je gospa povečala. To j, zgr»dil«> malo prej, preden smo dospeli na železniško postajo.
Kaj je delala mala? Kako se je obnašala?
Jokala j'* in prosila mater, naj je ne vzame seboj.
Torej jokala je in prosila jo je?
-	Da.
In ka.i ste vi storili na to? Ali se vam ni otrok čisto nič
smilil ?
Sevr ia mi je smilila. -laz sem eelo prosil gospo baro-{
*iieo. ee bi srnel deklico spremiti domov.
In kaj je rekla ona?
(ionpa baronica mi >ploh ni odgovorila na moje vprašanje ti/Lroma prošnjo.
Ali s-' p<>teui ui>te ve • tali žnjiiua ? — Dobro premislite u oje vprašanj** in odgovorite |»o pravici.
Da. vaš« vprašanje po}M>lnoma razumem in vam tudi popolnoma lahko odgovorim nanj. Pripozuati vam moram, gospod, da s« m jima hotel enkrat približati, kar mi pa ni bilo mogoče, ker sta po navadi vedno v stanovanju. — Ljudje gospoda Royazcta so iz-vanredno surovi ljudje.
—	In ka i ste storili?
Danes zjutraj -t-ni bil pri glavni skušnji, pa tudi danes brez .ispelia Z ma lamo ium-iu mogel izpregoviriti niti bo*»cde. — Zdi se mi. da me smatra baronica (Jayfen za popolnoma tujega človeka.
—	Kaj pa Jozefina?
-— Vaša gospodična hčerka ' - Da. tudi ona je bila pri skušnji. — Sprva jr bita na konju	boječa, pozneje je pa šLo vsei dobro.
-—In kaj zdaj nameravate !
—	Jaz? Jutri zjutraj bom odpotoval iz tega me si a in se odpravil v Pari/.
—	Ne bojte s*-, gospod, ja/ va> nikakor ne bom zadrževal. _.
Marsikaj sem slišal in to mi popolnoma zadostuje. — Jaz vam vr-jamem, da j«- res vse. kar ste mi povedali. — Žalostna uloga. katero ste igrali. va<% je sama dovolj kaznovala. Menda ni potreba, da bi Ufa še jav. kaznoval. Prosim va> samo nekaj.
—	Kaj pa ?
—	Malenkost. NV* poescbiif^a. — K^r ste mi ie napravili ta-1 ko Uslugo, tipam, da mi tudi *te malenkosti ne boste odrekli.
—	Povej. * go>pod. Jaz vam bom izpolnil vašo prošnjo, samo če j bo v moji moči.
—	Dajte mi svojo vizitko.
Mojo vizitko? se je začudil Silbern. — Obžaljujem.
obialjujem.. nobene nimam pri s. bi.	I
Prosim vas. dajte mi svojo vizitko — je odvrnil George mir no in hladno.
Nimam je. gospod baron.
.d end a m»- ne smatrate za tako neumnega, da bi vrjel v vaš1 izgovor. Človek kot ste vi. ne «re niti iz hiše brez vizitke. Ne bojte se. ja/. va> ne bom več nadlegoval. — Prosim vas, datje mi svojo-\izri'ko < e mi je ne boste dali. vas bom spremil v vaše stanovanje.
Jaz res ne vem, kam sem spravil svojo listnico — se je iz-govarj. s' ''hTD v zadregi. Prepričam bodite, da vas nisem v nobeni malenkosti nalagal.
Prosim vas. pretipajte vse /<-|>e, pa boste videli, da bo»te našli luiuk'o.
Baron j-- izprevidel. da v? ga ne bo iznebil.
Obstal je torej s»redi eeste in /ačel stikati po žepih.
Ker ni mn-el oziroma ni h(}te| najti listnice, je strahoma vprašal:
Ali bi ne zadostovalo, «"-c bi vam napisal na listek papirja svoje ime?
—	Ne goapod. — \ ašo vizitko moram imeti. — Hočem jo imeti <n moram jo imeti. — Razumete?
JjSin»era je putegui! u.	pnwiega žepa listnico.
Ah. dr tukaj je, tukaj j*! Skoraj bi hil porabil — Takoj

George s*- je odpravil nazaj v bote! in legel k počitku, toda celo noč ni mogel zatisnrti očesa.
Stari Bartold je spal.
Naslednji dan je zgodaj vstal in ni hotel buditi svojega spremljevalca. — V tem časa ga ni več potreboval.
Na cesti je kupil par časopisov in zatem odšel v kavarno. — Niti politika niti druge novice »-a niso popolnoma nič zanimale. _ Samo ko je prebral naznanilo, da bo ostal cirkus Rovazet le še tri dni dni v mestu in se potem odpravi! v Pet r ograd, so mu zaplesale črke pred očmi.
V kavarni j«- ostal do desete ure.
Naenkrat je zaslišal zunaj zvoke godbe in opazil veliko množico ljudi.
—	Kaj je to— je vprašal natakarja.
;— O. nič — je odvrnil. To je umetni jahač. Komedijan-j ti ki so imeli včeraj prvo predstavo — Zdaj >o napravili izprevod po mestu, da bi privabili mogoče veliko ljudi.
(.ieorgu je začelo srce strahovito utripati.
—	Tako? — No, potem jih bom od tukaj ogledal. — Koliko časa pa hodijo naokoli?
—	Kilo uro in pol a!i dve uri. — Danes bo sprevod malo daljši, ker so dobili včeraj veliko umetnico, na katero se zelo ponosni.
—	Ali s? bodo vrnili tod mimo?
—	Ne vrjamem. — Šli bodo po drugi strani.
Kaj pa je z ono umetnico?
—	Ne vem. Pravijo, da je pobegnila od svojega moža.
George je »"-utjl. kako mu j<- šinila kri v lica. — Stopil je k oknu
in gledal.
(Dalje -prihodnjič.)
HARMONIKE
bodiM kal	L —■ Wt , i . m— m -.—M--, irmrnn vrsta lsosiiijim l
poplavljam po najnlftjlh efineb, s ft*	
lo trpeia«	» ln saneeljlvo. V poprav«
■nssljlvo vsakdo poljem ker srni I*	
and 18 1st tnkaj v trna posta ln eeda;	
v svojem	lastusia doma. V poprava!
nuMS	kranjske kakor vse drop
	ter raftonam pa dala ka
	le sahtev-; krm aadaljan
	JOHN WINUU
ltll Kast	«ni 8t, ClevetaBi. OUa
S3 S £5 S3 £3
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
■o-
Ceiijeiieiiiu občinstvu v Clevelaiidu in okolici naznanjam, da sem preselil svojo TRGOVINO v moderno urejene prostore lia
6217 St. Clair Ave.
Priporočam se cenjenim odjemalcem ter občinstvu sploh za nakup moške in deške oprave.
Popolna zaloga moške oprave za delo in praznik. Moderna krojačnica.
Točna postrežba — cene zmerne. Se pripočani.
JOHN GORIN1K,
6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, O.

Najuspešneje mazilo za teiuks lase. Kakor tudi za možk« brke lo brado. Od toga mazila zrastejo v 6tlb tednih krasni i roeU Ln dolgi lasje kakor tudi motlclm
(krasni brki in brada in ne bodo odpadati tn oeiveU. Revmatizem, k ob ti bol ali trganje v rokah, nogah in v krita, ▼ osmih j dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline. J bule. ture. kraste in ffrinte, t>otn* noge. ! kurja očesa, ozebline v par dnevih po pol -| notna odstranim. Kdor bi moje zdravila I brez uspeha rabil mu jamčim za 95.00. . Pišite takoj po cenik, ki ga takoj po*ljem j zastonj.
Krasni tepnl KOLEDAR za lete 1*17 . zastonj.
JAKOB WAHČIČ, 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio.
/ ■■ v
1 :
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v sspsdnih državah, VIyoming, Utah, ▼ Coo-radi, naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal nas zastopnik

W	* '
V
Kadar Ja kako dnltro uaoueoo rama nandoro. muto, godbene tnstromeat«, kape lt^ aU pa kadar potrebujeta ure, rerltlce, prtvwT prstane ltd, ne kupite prej nikjer, da tndi nas aa com rpraSatn. Upeafcaja
Mans is 2c. pa si bodete prihranili dolarja.
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŽUJE PO NIZKIH CENAH.
in *	.
i. k ~
DELO OKUSNO, 9 mm
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
■	m u
UNTJSKO ORGANIZIRANA.
■	• ■
rOBBBNOST so:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.

Y8A NAROČILA POdUITB NA:
Siovenic Publishing CoM
82 Cortlandt St, New York, N. T.
i \
i \ i *
4 1 i lt
I!

Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa k<>-kraijskih posestev vseh velesil.
Obsega 11 raznih zemljevidov,
CENA SAMO 25 CENTOV.
STENSKO MAPO OSLE EVBOPE $3.00.
VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZEr DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET. CENA $3.00.
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN nay MACIJE Z MEJO AVSTRO-OORSKE Z ITALIJO. — CENA JE 16 CENTOV.
Naročila in denar pošljits na:
Siovenic Publishing Company
82 Cortlandt Straši,	New York, H. T.
mmmammamm
CENIK KNJIG
katere ima v xalogi
Siovenic Publishing Company
82 CORTLANDT ST., NEW YORK, N. Y.
rOCdNI KNJIGI t
.....-........
St:

Cenik« Tel vxst psljsms
IVANPAJK4C0^
QCWSV4UG& PA
Mr. Janko Plaiko,
ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. Upati je, da mu bodo šli rojaki t vseh odrih na roko, posebno še, ker ima
Afeaov ailkn-anglaiftl tnlamft.	f-^JO
Oeckvena agodorlaa	ao.T8
DomaČi zdravnik v hrvatskem	
Jeziku	—.«0
Hitri računar nem&ko-anjtL ves.	—.40
POUMMMTO	f^JtO
Popolni nauk o čebelarstvo, veaai	Btuto
Sadjereja v pogovorih	
Schimpffov nemSko-slov. slovar	fl/JS
mm ■iitlimi in angL-moTj	
riavar	HJO
Trtna nI la trtoraja	f-MO
Umna Kirlnoraja	-JO
Umni kletar	i—A0.
Uauil kmetovalae	oAOj
Veliki aloveoskoangMEf	t3.oe
Zakoni in ukazi za Vojvodlnjo	
Kranjsko	F—.30
Trojka	<—JO
Vojna na Balkana IB «tml tLSS Zgodovina c. In k. peipoika ft. IT ■ aiikiml	(||
Življenje na arstr. drora ali
Smrt cesarj&rlča BndoUa (Tragedija t Mejerllnga) «-.T|
RAZGLEDNICI 1
Jiewjorlks s H Jc&ittJ. bOB*. rlstične, baUčna, novoletne ti nllbnoCM	p^	r—.se
dncat po
Altoma mesta New Torka a krasnimi	nil	^JJ
■ASATNS IN KAZNI DKCGI KNJIGI: kovai
Bodi svoje Dott a ffablola mklova Zala
Na krivih potih «« m
Pod Bobom SI. Večeru Lee
i—.50
nAO
— 50
—.30 —J»
Avstro-Italljanska vojna i	napa Fi.il
Avytro-ngTskl velik vezan	
Celi svet mali	
Celi svet veliki	—.»
Bvrope, veaaa	— se
Vojna stenska mapa	UJM
Vojni atlas	Bj|
Zemljevidi: New York, Colorado*	
Illinois, Kansas. Mc	
Ohio, Pennsylvania, Mini	waota*
Wisconsin. Wyoming la	wsm
Virginia la vsak dragih drftev	
PO	•MOI
Združenih držav mali	—.10
Združenih držav veliki	—^iS
Združenih držav stenski na	drugi
strani pa celi svet	$3 00
RaroCnou > piCtU denarno Traditast. bbdlS v gotovini, neka mirt ali poHalk sassitek P nftnlna Je vri vaeb ratkah ft* vratanaaa
NAROČAJTE SE HA "QLAS NARODA". lAJflfiJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH.