Svetlana Makarovič je legenda slovenske literarne scene. Diplomirana igralka veliko večino svojega življenja preživlja kot prekarno zaposlena pes­nica, pisateljica, dramatičarka, glasbenica, ilustratorka, performerka. Enako dejavna je kot pesnica, prav­ ljičarka in pisateljica za otroke in odrasle, kakor tudi kot družbeno angažirana zagovornica ohran­ janja idej francoske revolucije. Sovraži puhloglav­ ce, naduteže in farške, doma pa je med mucami, macami in mačkoni, med svobodoljubnimi in svo­ bodomiselnimi ter žlahtno premaknjenimi bitji. so manj razširjeni. Obe vrsti prebivata v žlicah, na katerih rastejo paradižniki. Z žlicami se tudi premi­ kajo po zraku. Generacijam otrok je podarila vrsto novih bitij, ki so v ponarodeli obliki prisotna v zavesti malih in ve­ likih ljudi naše dežele. Če kdo še ni slišal za Sapra­ miško, kosovirje, Gala iz galerije, sovico Oko, škrata Kuzmo, kuno Kunigundo, coprnico Zofko, kokoš­ko Emilijo, malega kakaduja, je gotovo Slovencelj. Tudi njega si je izmislila Svetlana. Njenih domišljij­ skih otrok je nepreštevno. Z njimi je zapolnila ge­ neracije odraščajočih glavic, z njimi se starajo še majhni in mladi in se mladijo že spet majhni in stari ljudje. Njen literarni rod bo v ljudeh živel in živel tja daleč v čase, ko bo vse nas, tudi tiste, ki jim menda gre za otroke, že zdavnaj pregrnil pepel pozabe. https://sl.wikisource.org/wiki/Kosovirja_na_lete%C4%­ 8Di_%C5%Belici Scenografka Mateja Kapun Kostumografka Mira Strnad Avtor videoprojekcije in animacije Rok Predin Avtor glasbe in korepetitor Gregor Stermecki Glasbeni aranžer in korepetitor Peter Dekleva Koreografka Nina Fajdiga Oblikovalca svetlobe Matjaž Latin, Denis Kresnik Lektor Jože Volk IGRAJO Kosovir Glal Damjan M. Trbovc Kosovirinja Glili Tanja Potočnik Kosovir Ghul, učitelj; Sova; Vohljaček Tarek Rashid Gos; Krokodil; Deževna teta Mario Šelih Ptič Kivik; Cepetalo; Vrabec David Čeh Glas dečka Tolja Polanc Vodja predstave Anže Čater • Šepetalka Simona Krošl • Lučni mojster Denis Kresnik • Tonski mojster in vodja projekcije Mitja Švener • Dežurni tehnike David Vitez • Rekviziter Roman Grdina • Frizerki Marjana Sumrak, Andreja Veselak Pavlič • Garderoberki Melita Trojar, Mojca Panič • Odrski mojster Gregor Prah • Tehnični vodja Miha Peperko • Upravnica mag. Tina Kosi PREMIERA 5. OKTOBRA 2018 Fantastične živalice kosovirje si je izmislila pred več kot štiridesetimi leti. Nastopajo v knjižni trilogiji Kosovirja na leteči žlici (1974), Kam pa kam, kosovirja? (1975), Mi, kosovirji (1988). Po njih je nastalo tudi več gledaliških predlog, tudi naša je ena takih, ki smo jo skuhali iz različnih sestavin, najdenih v knjigah in gledaliških igrah o kosovirjih. Mlada radovedna kosovirka Glili si je nekega dne želela odpotovati proti severojugovzhodu, s seboj pa je povabila tudi prijatelja Glala. Popotne dogodivščine so razpo­ sajena kosovirčka vodile čez krokodiljo deželo mimo snežne sove, ptiča Kivika do sinjih gora in še naprej proti deželi ljudi. Na poti sta izgubila eno žlico, doživela usodni pik pajka Tutaja, si zvila tač­ ko, srečala Vohljačka, Cepetalo in Deževno teto. Ko sta kon­čno prispela v »človekarijo«, kamor sta si tako zelo želela, da bi spoznala ljudi in njihove mla­ dičke, ki se jim vidijo popki, sta razočarana ugotovi­ la, da to ni za njiju, in da »človekarji« niso prijazna bitja. Urno sta jo ucvrla spet domov v Kosovirijo. O bitjih kosovirjih poroča tudi poseben spletni vir, nekakšna kosovirska wikipedija, ki se imenuje Wikivir in poroča takole: »KOSOVIR, mali (Cosovirius ferus ululans) je za­ni­ miva žival, ki živi v Kosoviriji. Kosovirje delimo na radovedne in neradovedne. Imajo črn kožuh, ki se odlikuje po izredni mehkobi. Krasi jih dolg, ko­šat rep, ki se navadno končuje v čopek. Kosovir ima v gobčku šestnajst ostrih zob, s katerimi razko­sava paradižnike, ki so glav­na kosovirska hrana. Kosovirji so večinoma ljubke in družabne živali, ne smemo pa jih dražiti ali celo prehitro zbujati iz span­ ja. Takrat pobesnijo, praskajo in glasno vreščijo ter kosovikajo. Izjema so neradovedni kosovirji, ki pa Tanja Potočnik, Damjan M. Trbovc Ustanovitelj SLG Celje je Mestna občina Celje. Tanja Potočnik, Damjan M. Trbovc, Tarek Rashid Program gledališča finančno omogoča Ministrstvo za kulturo RS. Gledališki trg 5, 3000 Celje Mag. Tina Kosi, upravnica Dr. Borut Smrekar, svetovalec upravnice Tatjana Doma, Alja Predan, dramaturginji Jože Volk, lektor Miha Peperko, tehnični vodja Jerneja Volfand, vodja programa Telefon +386 (0)3 4264 214 Telefaks +386 (0)3 4264 206 E-naslov jerneja.volfand@slg-ce.si Mag. Barbara Petrovič, Tilen Naraks, vodja marketinga in odnosov z javnostmi Telefon +386 (0)3 4264 205 in +386 (0)51 660 281 E-naslov tilen.naraks@slg-ce.si Urška Vouk, strokovna sodelavka Telefon +386 (0)31 670 957 E-naslov urska.vouk@slg-ce.si Blagajna Urška Zimšek, informatorka-organizatorka Jerica Vitez, strokovna delavka Telefon +386 (0)3 4264 208 E-naslov blagajna@slg-ce.si (Blagajna je odprta vsak delavnik od 9.00 do 12.00 in od 15.00 do 18.00 ter uro pred začetkom predstav.) Tajništvo Lea Toman, vodja uprave Telefon +386 (0)3 4264 202 Telefaks +386 (0)3 4264 220 Centrala +386 (0)3 4264 200 E-naslov tajnistvo@slg-ce.si Spletna stran www.slg-ce.si SVET SLG CELJE mag. Alenka Obrul, Zlatka Šošterič, Erik Safran (predsednik), Primož Pogelšek (namestnik predsednika), Manja Vadla STROKOVNI SVET SLG CELJE Simon Mlakar (predsednik), mag. Milena Čeko Pungartnik, Mojca Majcen, dr. Anton Šepetavc, Uroš Gorjanc Bližnji sorodniki: skovir, polh, zvijavt. Daljni sorodniki: vse, kar je puhastega, toplega, živahnega in nagajivega, pa tudi lenuhastega. Deželo Kosovirijo je izredno težko najti, ker ni ustrez­ ­nih prometnih zvez, razen tega tudi ni označena na zemljevidih iz preprostega razloga, ker je zdaj tu zdaj tam.« Mira Strnad, kostumska skica Damjan M. Trbovc, Mario Šelih, Tanja Potočnik KVIZ PRVIČ V SLG CELJE 1. Dopolni manjkajoče črke treh bitij, ki so se rodila v Svetlanini domišljiji: _ _ P_ _ M _ _ K _ _U_ _ M_ _ _ _ U _ _ G _ N _ _ K_ _A _ _ 2. Nariši, s čim se hranijo kosovirji. 3. Kdo je napisal pravljico Pekarna Mišmaš? _____________________________ Foto Rok Predin Dramaturginja Alja Predan SVETLANA IN KOSOVIRJI Foto Borut Peterlin NA Režiser Matjaž Latin KOSOVIRJA NA LETEČI ŽLICI PETER DEKLEVA ROK PREDIN Peter Dekleva, rojen leta 1977 v Ljubljani, je slo­ venski glasbeni ustvarjalec, ki trenutno večinoma deluje na področju slovenske popularne glasbe kot instrumentalist in/ali producent v zasedbah, kot so Bilbi, Društvo mrtvih pesnikov, Hamo & Tri­ bute to love, Gušti, Koala Voice ... Rok Predin, rojen leta 1980 v Mariboru, je večkrat nagrajeni animacijski režiser. Glasbeni aranžer in korepetitor Gledališki list Slovenskega ljudskega gledališča Celje Letnik 68, sezona 2018/19, številka 3 Izdaja Slovensko ljudsko gledališče Celje. Vse pravice pridržane. Za izdajatelja mag. Tina Kosi Urednica Alja Predan Lektor Jože Volk Fotograf Uroš Hočevar Avtorja naslovnice Jaka Babnik in Rok Predin Oblikovanje Biro11 Naklada 3000 izvodov Aktiven je na področjih gledališke glasbe (Navajeni na šok, Spake ...), radijske in televizijske (Nova dvajseta, Okus pokus ...) ter filmske glasbe (Nika, Ko smo bili še otroci, Kljub, mesto, ki kljubuje ...), in sicer kot glasbeni producent, izvajalec in skladatelj. Celje, Slovenija, oktober 2018 Glavni medijski pokrovitelj Je tudi vodja različnih glasbenih delavnic za otro­ ke in odrasle. Generalni radijski pokrovitelj David Čeh, Tarek Rashid, Mario Šelih, Tanja Potočnik, Damjan M. Trbovc David Čeh, Damjan M. Trbovc Avtor videoprojekcije in animacije Ustvarja kratke filme, reklamne oglase, glasbene spote, televizijske špice in odrske projekcije. Med njegove naročnike spadajo tudi velika glasbena imena, kot so The Rolling Stones, Elton John, Take That in Madness. Od leta 2009 je del produkcijske hiše Trunk Ani­ mation v Londonu. Živi in dela v Mariboru. REŠITVE 1. Sapramiška Kuna Kunigunda Mali kakadu A J R l I t I e V v C S I O tin L a S L Ž O tjaž I a K EČ žiser M Re T LE M a n a Alja Predan 2. o r a ak Svetlana Makarovič 3. Svetlana Makarovič vič