Slovenci in cenfralizem. Liberaici in samostojneži pov-'nrjajo v svojem časopiaju z neko •so.m ijivo vztrajnostjo, da nam je eentralizem potreben radi ,,narodnega ed'nstva" SrboVj. Hrvatov \n Slovcncev. »*t pogledaš v ,,KrnetiiSki bst", ,,Jutrj' aii ..Sloveiiski Narod", se ti iz teli Lstov zrtaJi velika skrb za bodočnoi. iiaše države. Cloveku se zdi, da so takozvani ,,naprcdnjaki" vzeli vso ljurjezen napram državi v zakup. Iz pi# save njihovSh listov je razvidno, da smatrajo vse nasprotnike sedanje v!ade kot ,,državi nevarne clcmente", 3:aierim jo ireba z dobrim in budim ob" vsaki priliki dokazovati, da so' na napačni poti. Početje Jibefalcov iu samostojne žev je h*navš6ina, kakor ji ni prim«,re. Oni narareč uobro vedo, da je vefina in sicer o^rorana vefiina Slov.cncev proti centralizmu. Istotako se protivijo kriviunemu oentralizmu tudi -bratie Hrvati. Ker pa belgrajski gos podie, kakor n. pr. PribiČevič, PašiC iJd., uvidevajo, da Hrvatov nikdar ne bodo pridobili za svoje centralistično ramene, zato so se z vso sile vrgli ra Slovence. Z visokimi ,pla5ami rt ie Pribičevift pridobii slovenskega ufiito- Ija. Slovenski učitelji stojijo danes z malimi. a častnimi izjemami v službi velesrbrkega contralizma. Postaviii so se v bojno fronto proti narodu, iz katerega sredine so sami izšli. PriganJafii za gospodarsko snžnost so raed Slovenci maloštevilni, Najdete jib med slovonskimi izobraženci: advokati. uradnikl, učitelji itd. ,Ti ljudje so v fevoji brezvestnosti izkopali med slov. kmetom in izobraženstvom nepremostIjiv prepad. Nikdar ne bo slovenski kmet odpustil mestnim in podeželskim liberalcem, ki se zbinajo v demokratski in saraostoini stranki, da so v zgodovSnskih meseih ustavtotvornega dela iz gole sebičnosti in strankarskega sovraStva pripravljali slovenskemu na rodu .gospodarske in kulturnopolitifine okovo centralizma. Slovenoi nismo velik narod. V drža\ i SHS tvorimo od strani Hrvatov in Srbov maloštevilno manjšino, ki io zamorejo v sedanji centralistični dobi ob vsaki priliki prezirati, Liberalci in samoslojneži sicer pravijc, da imamo Slovenci v Beogradu povsod važno besedo, ker nam ministrujefa celjski advokat Kukovec in doleniski mesar Puoelj. Mi smo pa drugega mnenja ter j,ravimo: ^Ali si Kukovec in Puceli ies domišljujefa, tla ]u je slovensko Uudstvo postavilo na sedanja mesta? Bodimo odkritosrčni! Dr. Kukovec ie poslanec stranke, katero ]e slovensko ljudstvo ob priliki volitev v iistavotvorno skupščino strašno obsodilo: 0(1 40 poslanoev, ki jih ie bilo treba v. Sloveniji izvoliti, so dobili demokrati po milosti volilnega načina samo tri •poslance. V Beogradu se pa dr. Kukovec dela tako važnega, kakor da t>f v žepu uosil zaupnico vseh Sloven cev. Isto velja o Pucelju. Kdo je poveril temu človeku pravico, da Oovori v Beogradu v imenu vseh Slovencev? Samostojna kmetijska stranka se je prerila do upliva v državi edinole s |jomo8jo laži, farbarija in strašne goijulije. Na stotine njenih' pnistašev se vzpričo davčnih bremen, ki nam jih sedfaj ia vlada nalaga, roti, da nik dar in nikoli ne bodo več verjeli tern političnim sJeparJem. Bolj tfot kedaj ]e jasno, da stoji vecina slovenskega Jjudstva v taboru Kmetske zveze, oziroma Slov. ljud&ke stranke. In kljub terau nam vladajo cfanes ljudje, kaferih slovensko l]udstvo ni postavilo na ujihova mesta. Minister Pucclj je cian stranke, ki danes v resnici med Slovenei nima Are6 celih 20% |)rivržencevr KukovCova stranka je tako oslabela, da niti v Ljubljani, ki j« že od nekdaj veljala z,a glavno trdnjavo liberalizma, ni dooila županskega rnesta. V Sloveniji rsam ukazuje kot najvišji uradnik — .V pokrajuisii namestnik g. ivan HriBar., sicer pravičen ftlovek, toda p.ristaS rarJikalne stranke, katera nima med Sli>i enci niti 150 prepriftanih somiSlient- kov. Voljo ljudstva so s centnalizicora popolnoma ipogazili! Naj se stovecski iiberalci in samostojneži še tako ogre>ajo za centralizem — Slovenci in llr-.vati ga ne marajo in borili se bodo proti nazadnjaškim paragralom S8flanje ustave tako dolgo, dokler sinotxsv do izbojevali takšno državno urediter, kakor bo odgovarjala potrebam in ra»voju šlovenskega ter hrvatskega l]udstva. Sloveftci smo prestali že marsika,], preslaii bomo tudi sedanjo doO© nasilja. Vi vsi, ki se zbirate pod zaslavo uaSe krščanske stranke, pomnite, da, sledijo žalostnim dnevom tudi srečni fasi! CentraJizem je prehoduo stanje* Slovenci nikdar ne bomo poiagali ^vr> ]ih lilnikov pod tujčevo peto, še a>ani pod bratsko. Rama ol> rami se bomo z brati Hrvati borili za reviztjo ustave tako vztrajno, da si bo slovensko in hrvatsko ljudstvo s j>omo6jo av*onomij zasiguralo boHj^o bodoi^nosf.