PoStnina plačana v gotovini IZHAJA VSAKO SOBOTO Uredništvo in uprava Ljublja-u, Dalmatinova ulica 11. — Poštni predal it. 115. — Naroč-I vina na mesec 4 Din, četrt leta ! 12 Din, pol leta 24 in na leto '48 Din. — Za inozemstvo na mesec 8 Din. EDINOST Posamezna številka !•— Din Inserati po tarifi. — Čekovni račun: Ljubljana 12.042. — Rokopisi se ne vračajo. — Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo. — Rokopisi naj se pošiljajo le na poštni predal štev. 11S, Ljubljana L Leto I. GLASILO JUGOSLOVANSKE NARODNE STRANKE V Ljubljani, dne 22. decembra 1934 Štev. 42. Srečne in blagoslovljene božične praznike in vsej močni, uedinjeni jugosia- ^., , ,. . viji nova, srečnejša bodočnost, ki želita vsem naročnikom, čitateljem in prijateljem naj jo brez prestanka, brez m ra- uredništvo in uprava »Edinosti« i?'eZ kosti. Naj bi bila šola naroda po teh izkušnjah vendar že končana in pregnan z narodne njive nočni vražji sejalec, iz čigar pesti se vsiplje ljulika razdora, ne- , - , edinosti in bratomorn osti. dneva narodnega obračuna s preteklostjo in njenimi ljudmi ter ^ želji, da bi se ves narod do vodniki. Nevredneži in praznot- zadnjega sinu jugoslovanske ma-neži pripadajo preteklosti in tere zavedal svojega dostojan-pozabljenju, bodočnost in zmaga ®^va, naj nas objame čar letošnje sta delež izključno le svobodnega e 1MJC1 111 v žalostne, trpeče naroda in mladine. Brezštevilne naJ ,se nflseli novo upanje, dosedanje izkušnje, ki niso prav blazen mir in sladkost tako za- ... in mir ljudem na zemlji! Nič kaj vesel ne stopa med nas letošnji praznik miru, skrivnosti in svetosti polna noč Kristusovega rojstva. Njen dih ni v nas predramil onega veselja in otroško čiste radosti, kakor se je to dogajalo druga leta, čeprav smo letos še prav posebno hrepeneli po njej kot po neznani, sladki, j nič prizanašale ali morda kakor Težnje slovenskega obrtništva božji tolažbi. Tajinstvena, bo-žanstveno ubrana svetonočna pesem ni našla na strunah naših src onega znanega odmeva in harmoničnega sozvočja, brez kakršnega še nismo nikoli doslej praznovali Kristovega rojstva. Žalostne, dvakrat žalostne so letos naše duše, žalostne skoraj do smrti. Težak, moreč mrak je v njih, kakor da ni bilo v njih še nikdar solnca in vesele pesmi. Težko in preknuto nas preizkuša usoda. Kratkih enajst tednov je šele za usodnim, krvavim marsejskim torkom. Naše žalostne misli in dušni spomin romajo dan za dnevom in noč za nočjo v beli, smrtni hram na karadjordjeviškem Oplencu. Nič drugače ne bo letošnjo sveto noč. Ob jaslicah v toplih izbah, ob polnočnem božjem darovanju ali pa tudi v mrzlih zavetjih tisočerih brezdomcev in brezposelnežev bo gorela v zvestih jugoslovanskih srcih kakor večna luč pred oltarjem neomajna ljubezen naroda do svojega mrtvega Uedinitelja. Žalostnemu spominu po pokojnem vliadarju pa druguje v obupanih srcih še druga žalost in bolest: nezasluženo trpljenje koli olepševaile trda dejstva, s katerimi je posuta dosedanja pot našega naroda, naj ne bodo zaman. Na njih naj vzklije narodu željene tolažbe. Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, mir in sreča vsem vam, ki ste dobre volje in čistega srca! Polh n ii mita Jugoslovanska narodna stranka se pripravlja za volitve v prihodnjem letu Vsaka stranka, ki hoče ures-jsti, svobode, zakonitosti, enako-/ličiti »Voj program, teži za tem, pravnosti in pravice. Če pa hoda si ustvari povsod svoje močne rče narod s pomočjo svoje Narod-organizacije. To je težnja tudi!ne stranke zmagati v borbi za današnje edine opozicijske stran- svoje pravice, je nujno potreb-ke v naši državi, naše borbene no, da se ves organizira v stran-Jugoslovanske narodne stranke, kinih krajevnih organizacijah v ki se z vso vnemo bori za narod- sleherni občini in zadnji vasi, v ne in zlasti kmečke pravice. Za- 'vseh Okrajih in vseh banovinah, vedamo se, da stoji pred nami Povsod se morajo boribaši strniti »leto volitev«. Prihodnje lleto bo v močne vrste, nihče ne sme iz- ostati, če je res prijatelj svojega naroda. Prazno čakanje nič ne poma- narod izpovedal svojo voljo kar na štirih volitvah, saj mu bo treba voliti svoje predsitavnike na volitvah v občinske uprave v ga jn ne koristi. Narodu je vsak avtonomnih mestih, na volitvah v dan težje in zato je predvsem banski svet, na volitvah senator- j njegova skrb in dolžnost, da si jev in pa, kar je najvažnejše, ustvari bofljše življenjske pogona volitvah narodnih poslancev v je jn srečnejšo, znosnejšo bodoč-narodno skupščino. Narod bo to- nost. Ko se bodo na voliščih po- breznravne rnir nenotrebno in V , 19^5. štirikrat imel pri- javili tisoči in tisoči volilcev, ki brezp vne raje, nepotrebno in loznost sam odločevati o svojih l^U razvrščeni do aibeeedi v brez src n“|° 'h°M ^ b.'“oporfeli- zasluženo breme in nierova ustal r 1 - , , »ko Narodno stranko, sele takrat so že skoraj pozabila na božji ^ ^a^zbrd^Tn° ^Xl “ako 7®|itv5 ^ Pra.v| dar, ki loči človeka od Živali in u , -i jm zazeIJeni dobri v konst ca dvitfa kot gospodar in n«,l ni« 0 f,,1 ? v pr. J ih naroda in države. Složen, edin in ter nad svetom. štirih letih. Ker imamo danes, po dobro organiziran narod v svoji ... . , ,, 'obstoječih zakonih, v nasi državi Jugoslovanski narodni stranki bo Kako iskreno I^zno bi za- samo dve priznani politični stran- takrat zadnjič planil v odločilno peli v sveto noc himno betlehen- ki — na eni stram vladno Jugo- borbo do končne popollne zmage skega angelskega zbora. »Slava slovansko nacionalno stranko, na nad svojimi nasprotniki iz Jugo-Bogu na višavah in mir ljudem drugi strani pa opozicijsko Jugo-1 slovanske nacionalne stranke na zemlji, ki so dobre volje!« slovansko narodno stranko - je Znano je, da so v vladni nacio Toda ta spev nam letos ne gre torej potrebno, da se na volitvah od srca, ^ kakor da je prirasel vidno pokaže moč obeh strank, nanj. Kljub vsej trpkosti današ-|V vladni Nacionalni stranki je nje dobe pa nas ne sme streti in sedaj 285 narodnih poslancev in povsem obvladati noč obupa. Ve- 63 senatorjev. Narod ima sedaj rujmo v zdravje in moc naroda, dovoflj priložnosti, da povsod do-verujmo v poštenost, pravico in bro pogleda delo te vladne stran svobodo, verujmo zvesto v skorajšnjo zmago teh najsvetlejših naših vsenarodnih idealov. Verujmo v vse dobro in svetlo, saj je to Verovanje tako sladko, tako ljubo in prijetno. Ob taki. veri in takem upanju se ogreje žalostno srce kakor ob jarkem soln-cu v prvi vigredi. In ker verujemo v narod in njegove vrline, ter zmožnosti, nas ni strah bodočnosti, čeprav nam je sedanjost pretežka, prcžalost-na. Mnogo dni nas več ne loči od ke in da to njeno delo temeljito občuti tudi na lastni koži. Vsi smo si edini v sodbi, da se tem današnjim vladnim poslancem in senatorjem nikamor ne mudi z delom za omiljenje in odpravo narodnih skrbi, težav in krivic. Jugoslovanska narodna stranka, kot edina opozicijska stranka, ima .danes v narodnem predstavništvu, samo deset narodnih poslancev, s pomočjo katerih vodi naj odločnejšo borbo za narodne pravice in za zmago pošteno- nalni stranki organizirani poleg njihovih narodnih poslancev in senatorjev tudi vsi javni funkci-jonarji, tako 503 banski svetniki, okrog 400 okrajnih glavarjev in okrog 5000 županov, dalje pa tudi skoraj vsi gozdarji, cestarji in drugi državni uslužbenci. Oni so dobro organizirani, imajo svoje močne organizacije in mora zato tudi naša Narodna stranka, kot edina opozicijska stranka v državi, vsestransko in naglo organizirati narod v borbi za narodne pravice. Te organizacije se morajo povsod tako okrepiti, da bo sedanja težka in naporna borba zajamčila narodu popolno zmago na programu Jugoslovanske narodne stranke. Naprej — borbaši! Četrti referat, ki so ga slovenski delegati iznesli na prvem državnem kongresu Jugoslovanske narodne stranke v Beogradu, je bil zelo važni obrtniški referat, ki ga je podal z jedrnato utemeljitvijo delegat in član akcijskega odbora stranke za Slovenijo, g. Matej Miklavčič, kleparski mojster iz Trate v Poljanski dolini. V tem referatu je predlagatelj v uvodu podrobno opisal vse glavne križe in težave, ki tarejo slovenskega obrtnika s posebnim ozirom na razmere v dravski banovini. Da je gospodarska depresija, ki traja že tretje leto, zarezala v obrtniško delavnost v dravski banovini globoke brazde, je vsakomur jasno in neizpodbitno dejstvo. Žalostna, a resnična slika se nam nudi že v sami ugotovitvi, da je bilo doslej odjavljenih že nad 6.600 obrtnih listov, odjave pa rastejo še naprej. Vsi obrtniški predlogi, čeprav najute-meljenejšii navadno na pristojnih mestih niso naleteli na razumevanje in upoštevanje, oziroma niso pokazali nobenega učinka. Položaj se je, zlasti v zadnjem letu, močno poslabšal zaradi zmanjšanja oziroma popolnega zastoja v gradbeni delavnosti, kakor tudi zaradi znatno zvišanih javnih dajatev. Ne smemo si pa zakrivati oči tudi pred dejstvom, da obupni obrtniški položaj porazno vpliva tudi na ostale panoge gospodarskega in obče narodnega življenja, katerih interesi so' pač nerazdružno povezani s stanjem, napredovanjem in propadanjem rokodelstva. Glavne živl]enjske zahteve obrtništva iz dravske banovine so naslednje: 1. Obrtništvo dravske banovine trpi neznosno radi pretirane obdavčitve in rigoroznega izter javanja davkov, česar pa je zopet krivo dejstvo, da nimamo na pravih mestih pravih ljudi, temveč ljudi, ki nimajo smisla za težnje malega obrtnika. Obrtništvo zahteva, da sestoje davčni odbori iz voljenih zastopnikov obrtništva, ki morejo resnično pravilno presojati dejanski stan obrtnika. 2. Pri odmeri davka naj se zviša davka prosti eksistenčni minimum. Pavšaiiranje davkov naj se raztegne na vse kraje In na vse obrtnike. Odpravi naj se določanje davkov na podlagi najemnin, ker najemnine niso nikaka prava podlaga za odmero dohodkov. V splošnem zahtevamo spremembo zakona, tako, da bo davčno breme znosno. Z izterjevanjem davkov naj se obrtnik ne tira v propast. Za plačilo davkov zahtevamo, da finančno ministrstvo izda odredbo, da morajo vsi denarni zavodi izplačevati vsote, ki so potrebne za plačilo davkov in vsote, ki so potrebne za izplačilo delavcev ter podobno. Davčnim upravam naj se da tozadevno eksekutivna moč. Pri odmeri davka naj se upoštevajo družinske In gospodarske razmere. 3. Proti šušmarstvu naj se izda poseben zakon, ki naj bo kratek in strog. Kaznuje naj se tudi oni, ki šušmarju delo odda ali ga ščiti, kakor tudi šušmar sam. Ukinejo naj se vse državne, cerkvene, občinske in samoupravne delavnice vseh vrst, ki obrtništvu silno škodujejo, prav tako pa tudi režija takih delavnic presega visoko režijo obrtnika, kar pa je zopet le v breme davkoplačevalca. Posebno poudarjamo zahtevo po ukinitvi kaznilniških obrtnih delavnic. 4. Zaščitijo naj se domači obrtniški izdelki v večji meri in onemogoči naj se konkurenca obrtniških izdelkov tuje in domače industrije. Vsi predmeti, ki se izdelujejo doma, naj se zaščitijo z dovolj visoko carino. Posebno je treba zaščititi naše čevljarje pred inozemsko konkurenco »Bat’e«. V bodoče pa naj se sploh ne izdajajo nikakršna dovolila za take in slične tovarne ter prodajainice z inozemskim kapitalom. 5. V pogledu novelizacije obrtnega zakona, kakor so to zahtevale razne obrtniške organizacije, naj se pospeši delo in upoštevajo naj se mnenja in predlogi obrtniških organizacij. 6. Udeleževanje na javnih licitacijah za državo in samouprave, ki presegajo kljub vsem varčevanju ogromno vsoto 3 milijard dinarjev na leto, naj se omogoči tudi malemu obrtniku na ta način, da se delo oddaja potom posebne komisije, ki naj določi cene in nato delo potom obrtniških organizacij odda. 7. Poslovanje Okrožnega urada za zavarovanje delavcev naj se stavi pod nadzorstvo obrtništva na ta način, da se razpišejo volitve v upravo, ker je potrebna reorganizacija tega zavoda. (Sedanje uprave so samo imenovane in je pri tem zavodu obrtništvo tudi radi tega prikrajšano.) 8. Starostno in bolniško zavarovanje delavcev naj se izvede obvezno po razredih, ki jih obrt« nlk sam izbere. 9. Nujno zahtevamo preureditev sedanjih razmer, osobito pa zahtevamo svobodo tiska, svobodo govora in svobodo zborovanj poleg strogo zajamčene svobode glasovanj v vse javne institucije. To zahtevamo zato, ker so te nezdrave razmere škodovale predvsem našemu narodnemu gospo« darstvu, ki ni imelo prilike kritiki In sodelovanja. Slednje je posebno evidentno v dravski banovini. 10. Zahtevamo zaščito obrtništva z enako pravico, kakor je bil zaščiten tudi kmečki stan. 11. Vsa profesijonistovska dela v industrijskih obratih naj v bodoče opravljajo le domačini, vsi tujci naj se pa izženejo iz države. 12. Razni naš) privilegirani denarni velezavodi naj poskrbe za zadostna kreditna sredstva, k! naj se dajo na razpolago obrtništvu po znosni, primerni obrestni meri in pod ostalimi ugodnimi pogoji. 13. Vsa narodna javnost se poziva, da povsod in vselej zahteva ter kupuje le domače blago in tako daje prednost domačemu delu v interesu državne skupnosti In konsolidaciji vsega našega gospodarstva. 14. Vsa pozornost naj se posveča strokovnemu in obrtnona-daljevalnemu šolstvu, ki se mora boriti z največjimi težkočami in ki se ne more razviti ter izpopolniti na ono stopinjo, ki jo zahtevajo sedanje razmere in sodobna tehnika. Zato se mora politika pospeševanja obrti temeljito revidirati po vzgledu drugih naprednih držav. Nakažite takoj naročnino ker sicer resno ogrožate redno izhajanje lista, ki je danes potreben bojj, kakor kdajkoli prej. Zato brez odlašanja stopite na bjižnjo pošto in nakažite naročnjno za nazaj in naprej na naš račun: »Edinost«, glasilo Jugoslovanske narodne stranke, Ljubljana, ček. račun št. 12.042. Na sveti večer -i m at.*/ i~s Glej, spet je zdaj prišel v naš kraj po dnevih tuznih, blaznih trpek smehljaj, solnca sijaj miru, ljubezni praznik. Glej, jaslic soj, zeleni kroj božičnega drevesca, nakit njegov razvname koj otrok obraz, očesca. O, da bi mi kot malčki ti tako priprosti bili in vsaj za hip, srca utrip nesrečo pozabili. Buči naj zvon in orgel don, da vsa odmeva, dalja — nam misel gre čez dol, gore do Mučenika -Kval j a. Rad. Peterlin - Petruška. n Ln S ti\ ti\ ? S ti\ i Kriza vlade Ker sta podala zunanji minister g. Bogoljub Jevtič in kmetijski minister g. dr. Dragutin Kojič ostavko na svoja položaja, je predložil 18. t. m. tudi predsednik vlade g. Nikola Uzunovič kraljevemu namestništvu ostavko celotne svoje vlade. Ostavka je blia sprejeta. Sestava nove vlade, ki bo baje široko-koncentracijska, je poverjena dosedanjemu zunanjemu ministru g. Bogoljubu Jevtiču, ki že vodi z raznimi politiki živahna pogajanja. Kruha našemu malemu človeku I Slovenci smo narod kmetov, obrtnikov in delavcev. Ne razpolagamo s posebnim svetnim bogastvom. Zato je naša sila v duševnosti in socialnosti. — Kmet, obrtnik in delavec, podajmo si roke, obljubimo si složnost "v srečnih in žalostnih dneh, saj nismo z vsem našim izobraženstvom vred nikak rod kapitalistov, veleposestnikov in veleflnančnikov. Rod delovnih ljudi smo, narod delavcev duha in roke! Le pffcveč smo bili doslej zaverovani drugam in smo pozabljali glavno vodilo nove dobe: v vzajemnosti in socialnosti slovenskega izobra-žehstva, kmetov, obrtnikov ih delivcev je naša glavna sila, toda je naša prava rešitev. Ponovno smo že govorili za na demokraciji? Seve se sedaj vrača iz njene srede razočaran ob Svet je potrdil našo pravico Italija in Madžarska ter ostale države, ki podpirajo protijugoslovanske teroriste, so prejele svojo obsodbo od Društva narodov, Jugoslavija pa polno zadoščenje Širši javnosti je že itak znano, I nji jugoslovenskega viteškega kra- da se je pred dnevi vršila pred Društvom narodov v ?et|evi obširna, izredno 'napeta razprava o jugoslovanski pritožbi proti državam, ki podpirajo jugoslovanske dejstvih zadnjih let, uvidevajoč,! emigrante-teroriste in druge zlo-da splošnega gospodarskega in j čince, ki so tudi 'zakrivili strašno tudi političnega razvoja ni mogla | smrt našega nepozabnega kralja ubraniti niti tako mnogoštevilna i Aleksandra I. Velikega Uedinite-socialna dertiokracija. Na razpof- J lia. Poleg našega zunanjega mini-ju je danes naš delavec*., ali naj j stra. g. Bogoljubi Jevtiči, so izre-se vrne domov v družino ali pa j dno ostro nastopili z‘dolgimi, te-naj utone v temini prevratnega j mefjitimi govori tudi še predstav-komunizma. niki vseh prijateljskih držav in Potreben je naš delavec vsestranske naše opore. Poglejte v revne delavske družine, kjer straši današnja brezposelnost ln preži pred vratmi grozna beda. Plašno zrejo velike oči ubogih delavskih otrok v vsakogar, ki prihaja k njim. Uboga otroška srca niso vajena tople ljubezni, ne poznajo mehke besede' in njih ne boža do- šega obrthika. Naglasili smo, daibra roka. Revne delavske mate-zavisi njegova bodočnost od naše, re, ki so obnemogle v skrbi za skupne usode. Povdarili smo, da j svoje drage ob tuji trdosrčnosti, ŠT ob složriem podpiranju našega le še skrivaj dvigajo roke v proš-tibrtnika pomagamo Sami. Ob po-!njo za pomoč svojim malim. Kako iriinjkinju, ki ga trpi obrtništvo, da ne bi bili zagrenjeni očetje-de-trpimo nujno vsi, Ob propadanju lavci, ko jim trga dušo skrb za kmetijstva moti propadati tudi bodočnost ih se ne upajo več mi-erbrtništvo. j sliti niti na jutri in pojutrišnjem? Danes pa nekaj besedi za naše Zakaj zapiramo srca in oči ob to-delavske družine. SlOveirtja je likem pomanjkanju naših najpo-posejana z industrijskimi obrati, trebnejših in' najrevnejših? V teh obratih si služi naš delavec1 Naš pogled v bodoče ne sme svor borni kruh1 zase in za Svojo preko slovenskih delavskih dru-družino/ tod trpijo ob zastoju žin. Postati hočemo socialni v de-obratov naši tiifofbtrebnejši in janju, ne samo v programu in be-rtajrevnejši. ‘Pa delavci so Še’dru- sedi. Vi, gospodarji, kljub svoji god 0o naših občiflahj tJi tisoče krizi ne odrekajte pomoči, če zamrlih bajtic in kajžic je posejanih njo prosi naš mali človek! Gospeh po naših vaseh. V uboštvu malih dinje, ali naj vam pripovedujemo domov rastejo dušfe; ria ‘ zunaj o oni zlati naši materi, ki je sama mprda' raskave in rlavidezno ne- uboga tolikokrat nasitila mlada dostope za vsakogai', v‘jedru pa telesca in privoščila najzapušče-nepokvarjene in prave zlate slo- nejšini delavskim otrokom še to- venske duše. Kar se je v minulih desetletjih dogajalo v velikem svetu, da je ob nepristopnosti podjetništva v razrednem boju zakričalo v svet svOjo zahtevo po pravici, vse to se je v malem dogajalo tudi pri nas. Preslabi in pretihi smo bili plo materinsko besedo? Pa vse to še ni dovolj. Delavcem, predvsem pa delavski mladini je treba dati poleg telesne tudi dovolj zdrave duševne hrane. Zato je dolžnost vse naše družbe, da se nemudoma loti tega narodnega dela, ker je to sveta dolžnost nas mi v narodni družini, da bi bili j vseh, ki mislimo pošteno in sta ohranili našega delavca doma in'nam napredek naroda in države bi se borili za njegove svete pravice v naši družini in z njo. Kje torej naj bi bil iskal pomoči in zavetišča v svojem trdem boju za obstanek, kot pri nemški socialni res iskreno pri srcu. Odprimo roke, odprimo srce in naše delo in žrtve bodo blagoslovljene s srečo in zadovoljstvom naroda. vsega kulturnega sveta. V svojih izvajanjih so se popolnoma solidarizirali z nami in ni bila njihova obsodba zločincev ter njihovih pokroviteljev nič milejša od naše. Po vsestranski debati in govorih posameznih zunanjih ministrov je bila na predlog angleškega delegata sprejeta s strani sveta Društva narodov naslednja resolucija: 1. Prepričan, da je tolmač čuv-stev vsega Društva narodov, Svet Društva narodov enodušno obžaluje atentat,1 ki je zahteval življe- mir, zaupajoč, da ne bpdo ničesar storile, kar bi moglo'mir kaliti, ugotavljajoč, da izhaja iz razprave, ki se je vodila pred svetom Društva narodov, kakor tudi iz I dokazil, ki so mu bila priložena, in posebno iz državniške korespondence med jugoslovensko in ma-idzarsko vlado od leta 1931. do 11934., da razna vprašanja, ki s? I nanašajo na obstoj in delavnost i strahovalcev izven jugoslovenskega ozemlja, niso bila urejena v ?a-I dovoljstvo jugoslovenske vlade, j ugotavljajoč po tej razpravi in na | osnovi omenjenih dokazil, da so j izvestna madžarska oblastva' sokriva vsaj zaradi nemarnosti o , priliki delovanja v zvezi s pripravami za marseilleski atentat; sma-frajoč poleg tega, da ima madžarska vlada, v svestj si svoje mednarodne odgovornpsti dolžnost, da brez oklevanja izda ali stori vse primerne ukrepe proti onim obla-stvom katerih krivda bo dognana, prepričan, da bo madžarska vlada izpolnila to dolžnost, jo poziva svet Društva narodov, da mu sporoči odredbe, ki jih bo v ta namen izdala. 4. Svet Društva narodov smatra, da predpisi mednarodnega prava o pobijanju strahovalske delavnosti danes niso dovolj jasni, da bi mogli jamčiti za učinkovito mednarodno sodelovanje v tem pogledu. Zato določa, da se sestavi odbor strokovnjakov z nalogo, da prouči to vprašanje v svrho sestave načrta o mednarodhi pogodbi, s katero bo mogoče zagotoviti pobijanje delovanja ali zločina, izvršenega v svrho političnega strahovanja. Ta odbor sestavlja deset članov. Svet Društva narodov poziva vlade Belgije, Anglije, Francije, Madžarske, Italije, Poljske, Rumunije, Švice in Unije sovjetskih socialističnih republik, da vsaka izmed njih imenuje po enega člana v ta odbor in mu lja Aleksandra I. Uedinitelja in g. Louisa Barthouja, ob§oj^ ta gtius-ni zločini se pridružuje Žalosti ju-gosiovenskega in francoskega naroda ter zahteva, da se vsi, ki so odgovorni, kaznujejo. 2. Svet Društva narodov opozarja, da je vsaka država dolžna, da ne podpira in ne trpi na svojem ozemlju nikake strahovalske delavnosti s političnimi svrhaml. Nobena država ne sme ničesar zanemariti, kar bi preprečilo ali one-. mogočilo delovanje take vrste, in 'PF. 1°f',v Prou^|tev nasvete, ki mora vsaka sodelovati v ta namen 3e svetu Društva narodov z vladami, ki bi to od nje zahtevale. Svet Društva narodov torej francoska vlada, ter obenem pozove vse vlade, ki bi prav tako ugotavlja, da je zlasti dolžnost ^di same kake nasvete, da članov Društva narodov glede ria njihove obveznosti nasproti dogovoru v Društvu narodov, da spo jih dostavijo glavnemu tajniku, ki jih bo dal v proučitev odboru. — Svet Društva narodov poziva od- lih članic. štujejo nerazdružljivost ozemlja ,^or’. ^ I1!0 Predl°ži svoje poroči- sedanje politič. nezavisnosti osta-1 Jf lahko fJvede Proceduro, določeno z resolucijo skupščine Društva narodov z dne 25. septembra leta 1931., ki se nanaša ha skle-društva vladali dobri j nitev kake pogodbe pod okriljem od katerih je odvisen: Društva narodov. 3. V prizadevanju, da bi med članicami odnošaji, Iz našena pokretai^^^tt^ {iir« > - j m® a narodne stranke in pa vs$ Mogočen shod v Dpmiaiah 'Z nenadno, tragično smrtjo našega Velikega Uedinitelja kralja Aleksandra I? j^ tudi v našem pokretu, kakor v vsem našem javnem živlljenju, nastopil za nekaj časa nezaželjen odmor. Delo lia organiziranju naroda v naših vrstah je za nekaj tednov zastalo. Sedaj pa je naše gibanje zopet oživelo in se razmahnilo s takim elanom, kakor še nikdar doslej. Vrgli smo se z vso silo, voljo in ljubeznijo" do naše skupne, zdrave stvari in do trpečega naroda na podrobno organ izatorno delo med narodnimi množicami. Veseli nas, da je to delo povsod venčano z zadovoljivimi uspehi. To nas tudi potrjuje v našem nazorni, da je narod prav v vseh krajih naše države politično dozoreli in da gleda današnje življenjske razmere z zdravimi, jasnimi očmi in ne več skozi goljufiva strankarska očala, kakor jih na pr. natika svojim redkim članom rapidno propadajoča jugoslovanska na- cionalna stranka ali kakor se je načine, po katerih se bo narod prvotno imenovala JRKD. . j dokopal zopet do srečnejšega, Prvi javni shod po kraljevi zad^vdljnejšegp in lepšega živT smrti je imela naša stranka v Ijenja. Sloveniji v Domžalah v nedeljo, i Za njim je povzel besedo ua-dne'9. decembra t. 1. Prostorni rodni poslanec g. dr. Milan Mesit lan »Kdlodvorske restavracije« ^ikoš, čigar izvajanja, nad vse je postal že v začetku shoda pre- stvarna ih temeljita, so navzoči tesen in so se morali stoteri člani sprejemali kakotr »ravi narodni in drugi ‘poslušalci, ki so' prihj- politični čvahgelij.' Z mnogimi teli iz raznih bližnjih in odda- kričečimi primeri iz skupščinskih ljenejših občin kamniškega okra- razprav je govornik n,azorno ori-ja, zadovoljiti s stan jem v veži, v sal vso »veliko ljubezen« vllad-fiosediijih prostorih in na pjro-ne Nacijonalne stranke do na-stem, da so te mogli poslušali 'roda. iskrene besede resnice, bratstva- Poslušalci so se obeana govopni- in ljubezni. Na govorniškem odru, pred veliko državno trobojnico in lcra-Ujevo sliko, je po uvodnem pozdravnem nagovoru trgovca g. Mateja Turka nastopil podpredsednik strankinega akcijskega odbora za Slovenijo g. dr. Ivo Potoknr iz Kamnika. V vzneše-nih, mestoma zelo ostrih in prepričevalnih (besedah je orisal ves današnji položaj v državi in ga prikazal v resnični luči z vseh strani, brez vsakega olepševanja in nesmiselnega zatajevanja živih koma oddolžili z viharnim aplavzom in so s pogostim glasnim odobravanjem pokazali, kako pozorno slede njiunim izvajanjem in kako iz pravega narodnega srca so bile izgovorjene vse besede. Ovacije, ponovne in spontane, ki so jih navdušeni zborovalci priredili oibema govornikoma in vrlima narodnima voditefljema, se nikakor niso hotele poleči. Ko je predsednik shoda g. Turk zaključil vsestransko sijajno uspeli shod, so navzoči zborovalci soglasno sklenili, da bodo v c c 1 i h j r c S F s 'i S r r \ E P P i » g t u p g p P1 tj v gl V v V pi V J g£ Pi k' kt f?0 di ve M zi( za najkrajšem času zorganizirali krajevne organizacije Jugoslovanske narodne stranke v vseh občinah kamniškega okraja, v vseh vaseh ipa bodo zaživeli strankini krajevni pododbori. V Domžalah je vse pripravljalno in or-ganizatorno dello v zanesljivih in veščih rokah gg. Turka in Menarta, ki bosta mogla uspeh svojega pridnega dela in organizatorje sposobnosti pokazati že v bližnji bodočnosti na ustanovnem občnem zboru krajevne organizacije Jugoslovanske narodne stranke v Domžalah. Vse naše člane, pristaše in somišljenike iz Domžal pa prosimo, da se v vseh zadevah obračajo na omenjena naša agilna zaupnika in organizatorja. Sijajni domžalski shod je po-kazal resnično sliko narodnega razpoloženja in mišljenja, s prijetnim občutkom zadovoljstva v 6vojem srcu pa smo ob tej priložnosti mog)!i ugotoviti, da so od- delo v Mariboru in ob vsej severni meji vodi mamljivi pripravljalni mariborski odbor, kateremu predseduje znani narodni in javni delavec g. dr. Fran Irgolič, ki ga podpirajo v težavnem, truda in žrtev polnem, pa tem bolj hvaležnem delu neumorni, požrtvovalen, in nad vse idealni sodelavci — odborniki. V prihodnjih dneh bo mariborski odbor priredil celp vrsto sestankov v raznih občinah in vaseh v obeh mariborskih političnih okrajih, kjer bodo takoj tudi ustanovljene krajevne organizacije Jugoslovanske narodne stranke. Našim zvestim sodelavcem ob severni meji države želimo pri njihovem vzvišenem narodnem delu obilo uspeha in jim kličemo iz srca: »Naprej do zmage in cilja, vrli borbaši!« VELENJE Precej smo že obelodanili dejanja JRKD odnosno Jugoslovan- TOMAČEVO - JARŠE Tudi pri nas nočemo zaostati za drugimi našimi kraji in se že pridno pripravljamo na ustanovitev krajevne organizacije Jugoslovanske narodne stranke, ki je edina pokazala pollno in iskreno razumevanje za nas, ki spadamo pod ime in svojstvo sloven- hajali stoteri in stoteri zboroval- nacijonalne stranke v Velenju, toda tok časa zahteva hrezpogoj no, da se obelodanijo še njihove puhle in ničeve obljube, s katerimi so tukajšnji oprode te stranke. ipamili in terorizirali delavce ob času volitev. Narod, poslanec našega slovenjgraškega okraja g. dr. Bogumil Vošnjak je že v svojem pismu z dne. 2. maja 1932 delavskim za-upnikpm državnega rudnika Velenje zagotavljal, da je kriza na vrhuncu ter da je že začela »padati«. Ob času zapriseg?, novega občinskega odbora naše občine pa je g. poslanec zopet poudarjal, da smo že na koncu krize in to je bilo v juliju 1934 po Kristu. In koliko je bilo med tem časom danih obljub za izboljšanje položaja našega delavstva; je skoro neverjetno. Obljubljal se je kruh in zaslužek na debelo, ob priliki gradnje električni? centrale, tod,a bjjp je bilo tudi že pripr^vljenp in drevesca po 50 par, od večjih pa občani so že pripravljeni priča-'po 1 do 2 Din uvpznine. Naš brat kovali ta dpgodek, ki naj bi se Slovenec se je prestrašil, ko so mu izvršil na primeren, slavnostni na kolodvoru izračunali, da mora način. Vmes pa je iz nerazumlji- plačati nad 1.500 Din uvoznine. Za vega razloga posegla neka temna' vagon božičnih drevesc se mora sila, prenapet partizan, ki je slo-'plačati v Petrinji 1.500 Din uvoz-vesno zasaditev spominske lipe nine, dopim se plača za vagon preprečila. In zdaj se drevesce svinj le 10Q Din in za vagon kave skega malega človeka. Marsikaj žalostno suši v Meti nokegfi t.u- le 2.000 Din uvoznine (čeprav ve- krivičnega in nezdravega mora- 'kajšnjega, zelo glasnega pristaša lja vagon kave 1,000.000 Din). Za mo gledati in trpeti tudi pri nas, ] nacionalne stranke. Občani se vagon luksuznega pohištva se pla- toda tolaži nas misel in prepričanje, da to dolgo ne bo več tra- upravičeno vprašujejo, kaj je z ča 30 Din uvozninp. Torej, za bo- drevescem in kdaj bo vsajeno*, žična drevesca, ki jih kupujejo sijalo in da bo finalu napočila pod Morda čakajo »poklicani« na 1. romaki, se plača 1.500 Din uvoz- okriljem pravih narodnjakov iz december prihodnjega lota? Po- nine, za vagon svinj za veliko to- vrst naše Jugoslovanske narodne sitranke nova doba zakonitosti, reda, pravice, svobode in enakopravnosti. Kljub vsem intrigam in natolcevanjem naših političnih nasprotnikov i? vrst vtladajo-ee JRKD oziroma prekrščene Ju- vsod so, se ta spominska drevesc^ varno pa le 100 Din. Vsekakor je vsadila z dolžno pieteto, le pri to doka?, kako občinska uprava nas smp morali napraviti izjjemP«, skuša za Božič razveseliti svoj? in to po zaslugi oziroma, krivdi siromašne občane. Oni, ki so iz- onih, ki imajo vedno poln? usta dali to tarifo, so se pač pokazali nacionalnosti, patriotizma, drža- kot prijatelji siromakov, ker sami | votvornosti itd. Mirno tega pa nas sebi si bodo lahko nabavili božič- goslovanske nacionalne stranke, trenutno zanima še nekaj: Radi na drevesca.« češ da smo protidržavni, smo svo-lbi, vedeli, ali je res, da je dobil še j Vežita pooblastila v novem fl-. jo trdno jugoslovansko dfžavno pred nedavniin neki vetljak iz na- ggnčftetn zakoni*. finančni zakon zavednost že ponovno izpričali in dokazali, tako da more omenjene laži trositi le oni, ki je ali slep ali ipa toliko strankarsko zaslepljen in zloben, da resnice noče videti in p.ri^na-ti. Na predlog nekega našega pri j ate U a-ppozi -jcionallca, je bilo sklenjeno, da se dne 1. decembra t. 1. zakadi na srečno izbranem kraju v Tomačevem »spominska, ljipa«. Drevesce lezne metle. — n. stavljati z dolgimi, kilometerski mi javnimi funkcijskimi naslovi, od občine dva para čevljev kot — občinski ubožec. Mislim, da je bilo pri takratni obdaritvi dovolj drugih resničnih siromakov na izbiro, ki pa niso dobili ničesar. Treba bo tudi pri nas močne, že- ci s shoda kot novi, vneti in odločni apostoli naše ideje in našega, res ljudskega, programa na 'svoje domove, v svoje vasi in občine. Brez vsakega nepotrebnega pretiravanja smemo mirne duše in s polnim prepričanjem trditi, da je padlo seme naše stranke in naše vsenarodne od-| rešilne ideje tudi v vsem kamniškem okrajiu na rodovitna tla, kjer je že vzklilo in bo prav kmalu obrodilo stoteren, blago-sLovi!jen sad. KAMNIK Preteklo soboto, dne 15. decembra zvečer se je vršil tudi pri nas ustanovni občni zbor krajevne organizacije Jugoslovanske narodne stranke. Udeležba na ustanovnem občnem zboru je bila zelo mnogoštevilna in so naši zavedni člani ter pristaši‘docela napolnili prostore Pirnatove gostilne. OJbpni zbor je otvoril s je vs? drugače,; in, sedaj, ko je do- primei;nim nagovorom član akcij- vršena, so na dnevnem redu re-Jv dobrih službah, dočim so naši Božična drevesca so prispela, skega odbora stranke za Sloveni- dukcije delavstvar ^1 '* - - jo g. Rado K^lPiai^ ki, je predla-1 Kriza res »pada«, neusmiljeno gal ža predsedtjika občnega zbo- »pada« in »buta« po izmozganem ra g. dr. Iva Potokarja, predsed- jn izčrpanem dejavstvu n^p^j, in. nika akcijskega odbora in pod- ijjaprej 'in s teni Padanjem odbora znižuje plače delavstva, znižuje cipnalnega strankarskega tabora, ki ga je predložil finančni minister ki se zna povsod sijajno Pr 0beta pa se delavstvu trgovec in Makso ova .dela- re(j v jem vprašanju že toliko ča-Vec; za njihove namestnike pa ko,jk časa ga ni _ _ _ Tor • gg.; Vinko Lap, vrtpar, Jože samo obljube! delavec,. Franc R«s, g . vprašanje za evropski mir, je bilo po sporazumnem predlogu odbora trojice, na zadnjem zasedanju sveta Društva narodov ugodnp, rešeno. Plebiscit v Posaarju^ bo izvedel pod nadzorstvom mednarodnih, čet, zlasti angleških, na kar je Nemčija že pristala. Francija pa je izjavila, da prizna vsak rezultat računom za leto 1935-36, vsebuje tudi več važnejših pooblastil, izmed katerih navajamo nekaj najvažnejših. Osnova zemljišk. davka je določena na 10 odstotkov čistega katastralnega donosa. Za drž. zemljišča in poslopja se v tem proračunskem letu ne bo predpisal neposredni davek. Na ime enkratnega izrednega doprinosa bodo plačali vsi davčni obvezanci, ki morajo plačati uslužbenski davek, enodstotni doprinos od svojih bru-to-prejemkov. Izvzeti so starou-pokojenci, upokojeni pred 1. 1923., dalje orožniki, graničarji, delavci ian dninarji ter hišna služinčad. — Prosvetni minister ima pooblastilo, da v- sporazumu s finanč. mi-, nistrom najame pri državni Itipo-. tekarni banki potrebno posojilo za zgradbo univerzitetne knjižnipe v-Ljubljani. Šreskim šolskim nadzornikom se bodo tudi za prihodnje proračunsko leto pavšalirali; nagrada itj, P»tfli stroški za nadzorstvo ljudskih šol. Pavšal se bo odmerjal, po terenskih prilikah in po številu šol in razredov. Minister za gradnje je pooblaščen, da najame, v. sporazumu s finančnim ministrom posojilo pri državni Hipotekarni ban^i za. dovrši te v poslopja Narodne skupščine, Mini- Ijudje brez posla. Madžarske obla- Pod tem naslovom objavlja tednik sti so izgnale mnogo naših drža- J »Jedinstvo«, glasilo naše stranke vljanov, izmed katerih so ob izgo- v Petrinji v Savski banovini, v nu mnogi izgubili vse svoje pre- svoji, zadnji, številki, naslednjo, zar. mozenje. Jnimivo nogico: »Kakor vsako.leto, Posaarsko vprašanje, ki je, bilo ’ so tudi letos prispela iz Slovenije še prejšnji teden zelo nevarno božična drevesca, da z njimi okitimo naše domove in razveselimo strski svet, se ppoblaščai da sme naše otroke. Te^co nam je, da tudi v bodočem proračunskem le-moramo tukaj veselje naših naj- ti^ lzd^jafl v: syrho ureditve go-mlajših skaliti, vendar teh drevesc (sfiodars^h vprašapj in pospeševale bodo mogla gledati očesca siro- nja gospodarske delavnosti ured-inašnih otročkov. Nova mestna be z zakonsko! rapčjo. Te uredbe uprava' — ki se rjaziVa »uprava stopijo* v veljavo' z dnem objave, reda in dela« — je izdala novo morajo pa se’takoj jjredložiti v na- , ,. ... . , uvozno tarifo, po, kateri se mora, knadno odobritev' narodn. pred- ,1SC’ , J je umaknjla tudi plačati, od najmanjšega božičnega stavništvu. svoie CfiTR od mpift. .‘snnrc»'7iim ia i ___________________;________________________________________________________ ■delavec, Anton Mazovec, kmeto- ionS“?.alna Pravfnpst teh nac,-valec in Franc Kregar, delavec. Poštenjakov pa se pri V nadzorstveni odbor so biH P«^ zrcali, zlast, v tem, da se predlagani in izvoljeni gg.: Anton kakor tf knr i n,mahdruge^' Vedlin, ravnatelj »Mestne hranil- ^i na ?esto ’’ ' inrii i a 1 •„ nitl na cest0> v brezdelje, onemu, IS’ ^irca deSriia 7VQ5 i ki ™a dVa aH Cel° tri kose kruha> Eata st i bHa fzv^e^a KK dr Ivo’ pač Pa jC *Wrfl: Hluga<< wrod na-gata sta bila izvoljena gg. dr. Ivo cjjonaine stranke. Potokar, odvetnik in Alojz Poni-1 ^ , v . kvar, posestnik in gostilničar. I I aH je torej položaj pri nas ze , od takrat, odkar zdravi krizo v MARIBOR. j državi vladajoča Jugoslovanska V zadnjem času, zlasti v po- nacijonalna stranka, kongresni dobi, se je gibanje Ju-1 Nekdo je pred kratkim dejal: ffoslovanske narodne stranke tu- če bi se definiralo n. pr. da je izvršitev obljube kapital, obljuba sama na sebi pa le obresti tega kapitala, tedaj bi bili velenjski rudarji najbogatejši ljudje na sve- svoje čete od meje. Sporazum je; bil omogočen predvsem zaradi’ pripravljenosti Anglije, da ppšljp svoje čete v Posaarie, Letošnjo Noblovo nagrado za mir. jp prejel predsednik razoro-žitvene konference v Ženevi in znani angleški politik Henderson. Pa ne morda zato, ker se je razo-rožitvena konferenca razšla brez’ vsakega rezultata in se odtlej vse ! države še mijogo. bolj oborožujejo ter pripravljajo na nove vojne?.. ii ‘ ' IZ UREDNIŠTVA Zaradi nepredvidenih in nepremostljivih ovir je morala zadnja naša številka »Edinosti«, ki bi bija morala iziti preteklo soboto, gospodarstvo O odbiranju živine. V nobeni polagoma za silo ne popravi. Čez čredj niso živali ’ povsem enaHet leto stara, bolezen navadno pre-Vedno dobimo enp ali drugo ži- boli, ne pa njenih posledic. Pola-val, ki po veIikos|i, po oblivali goima še nekoliko zredi, z mesom gospodarski vrednosti zaostaja z^v zakrije slabo zgrajeno-okostje in drugimi. Skrben 'živinorejec od-: gospodar je se ponosen, da jo je pravlja maijjvredpe živali* To tako daleč spravil. Njen. zarod pa stori predvsem, Ijer so vse last- spet in spet kazi naše hleve in nosti več ali manj podedljive. — povzroča nove skrbi. T^aka živi-Manjvredne živali se ne smejo noreja je rak-rana naših kmetij, pomnoževati. Par značilnih pri- Igto, opažamo pri. svinjah. Vvvsi-merov: V hlevu sta dve teleti, kem gnezdu so lepši in slabši pra-eno lepo razvito, drugo vsled bo- sci. Pridejo sosedi in kupijobolf-lezni zanikrno. Mesar izbere bolj- še, slabši oštanejo za domače ple-... še tele, slabše sploh odklanja ali me. Skrbna gospodinja pa mora dlje 15. t. m., izostati, kar naj nam ponuja z^nj nižjo ceno. Tako od- izbirati za plemensko rabo naj-cenjeni naročniki in čitateljf bia- pelje boljše tele. Pravilno je, da ] boljše živaii in jih nikakor ne sme li v Mariboru in ob vsej naši severni meji močno razmahnilo. V Mariboru se kaže za našo opozicijsko stranko vsak dan večje zanimanje. Vse organizacijsko \ tu . Borbaš. gohotno oproste. * Nj, Vis. knez-namestnik Pavle se je s svojo soprogo Nj. Vis. kneginjo Olgo vrnil iz Londona in Pariza vrnil v Beograd. Nova uredba o odpiranju in zapiranju obratov sistirana. Kr. ban-1 ostane naprej, poje brčz koristi ska uprava sporoča: Naredba o'veliko dragocene krme, dokler se mora na vsak način slabše tele iz j staviti na prodaj. — Podobno je. hleva in če plača mesar še tako pri kurjereji. Ko pride kupec, od-slabo ceno. Gospodar se često to- bere dobro razvite zgodnje po-laži, da bo bolezen ozdravljiva, mladanske piščance, pusti pa sla-Žival pa hira mesece, najboljša botne in pozne. Tudi za domačo krma ne zaleže, s šestimi meseci kuhinjo mora služiti navadno naj-je je samo še kost in koža. Žival lepši piščanec ali mlada kokoš. Ne pomislimo, da puščamo tako samo Še ničvredne kokoši in sla- be, pozne piščance. Zato pomnimo: Ob vsaki priliki, ko prodajaš ali zase uporabljaš kako žival, vzemi vedno najslabšo in ohrani za pleme vedno najlepšo žival! Nenadni zimski počitek ie konjem nevaren. Jesensko delo je za konje na kmetijah dokaj naporno. Zato jim gospodarji pokla-dajo radi boljšo hrano. Tudi večje množine ovsa zavživajo taki konji brez vsake škode. Če pa konji nenadno več dni počivajo brez vsakega dela, lahko sledijo motnje v prebavnih organih. Cesto se naberejo strupene snovi, črevesje obnemore in konja se poloti nevarna kolika. Pri konjih, ki nenadno počivajo par dni, je ta bolezen zelo pogosta. Pravi gospodarji polagoma privadijo konje na zimski počitek, privoščijo jim vsak dan vsaj par ur gibanja in zmanjšujejo priboljšek ovsa. S takim postopanjem navadno preprečijo vsako bolezen. Ce pa se bolezen kljub temu pojavi, je potreben živinozdravnik. Varujte mlada drevesca! Najhujši sovražnik mladih drevesc pozimi je zajec. Drevesca obvarujemo pred njim, če pustimo na tleh odrezane veje ali če obdajamo debelce s slamo, žično mrežo ali deskami. Apnu, s katerim namažemo čez zimo sadna drevesa, naj se doda nekoliko karbolineja. Kdor pa z vsemi doslej navedenimi sredstvi ni zadovoljen, naj se posluži sledečega, ki je za mlada drevesca z gladko skorjo najprimernejše in najuspešnejše: Vzemi nekaj stare maže in namaži debelce z njim. ‘Sadjarji trdijo, da je to sredstvo najzanesljivejše. Da bodo kokoši mnogo nesle. Gotovo je želja vsake gospodinje, da bi kokoši mnogo nesle ne samo pomladi, ampak tudi v ostalih letnih dobah. To lahko dosežemo, če upoštevamo sledeče: 1. kokoši ne smejo biti starejše od treh let; 2. petelina moramo menjati vsako drugo leto; na enega petelina naj ne bo več kakor 10 do 20 kokoši; 3. za podložke vzemimo jajca onih kokoši, ki so nam največ nesle; 4. kokoš, ki ni nesla že dalje časa, krmimo na sledeči način: zjutraj zmečkan, kuhan krompir in malo koruze, popoldne zmes pšenice in ovsa, ki si jo pripravimo na ta način, da denemo v posodo s širokim dnom (škaf) 1 kg pšenice, 1 kg ovsa, pol dkg kvasa, polijemo z vodo in pustimo v vodi tako dolgo, da žito skali. Po tej krmi bo kokoš gotovo v kratkem nesla. Tudi medtem, ko nesejo, dajajmo kokošim to zmes vsaj parkrat na teden. Tako bomo dosegli, da nam bodo kokoši dolgo nesle in malo časa počivale. Praktični nasveti Ali je mleko »krščeno«, takoj spoznaš, če vtakneš pletilno iglo navpično vanj, nato jo pa isto tako zopet potegneš ven. Če je mleko neponarejeno in ni zmešano z vodo, obstane na koncu igle kapljica mleka; pri najmanjšem dodatku vode ostane igla čista. Če se predali neradi odpirajo, jih ne obrezuj z nožem, temveč jih namaži tam, kjer se tesno drgnejo, z mehkim milom. Če se je pa les skrivil zaradi vlage, jih odrgni s steklenim papirjem na dotičnih mestih. Zanimivosti Kava za razsvetljavo. Brazilija ne ve, kam z ogromnimi zalogami kave. Opustili so kurjenje lokomotiv s kavo, ker pa vseeno nočejo pometati ogromnega presežka v morje, so strokovnjaki prišli na to, da se da iz kave napraviti neki belkast svetilni plin. S proizvodnjo tega plina bo imela Brazilija kmalu na svojih ulicah in trgih luč iz kavinega plina. Največia torta na svetu je pač tista, ki jo je dal speči mestni svet v avstralskem mestu Melbourne-ju. Torta je težka celih 10 ton (10 tisoč kilogramov). Za njo je pek porabil 1.5 tone masla ter ravno toliko sladkorja in moke, 4.5 tone suhega sadja, 15 centov mandljev in 30.000 jajc. Kajpada tudi v Avstraliji nimajo take peči, da bi v njej mogli speči torto, ki je nad 5 metrov visoka. Pekli so jo v posameznih kosih. Zato je sestavljena iz 60 kosov, težkih po 35 funtov. Torta ima pet nadstropij in v vsakem nadstropju so vdelane slike iz avstralske zgodovine. Če ie žena župan. V mestecu Kolibniku na češkem je bila kot zastopnica agrarne stranke pri občinskih volitvah izvoljena za župana gospa Kitka. V začetku je šlo nekako. Nedavno pa so občinski odborniki poslali višji oblasti pritožbo proti njej in zahtevajo, naj se volitev razveljavi in razpišejo nove županske volitve. V pritožbi, katero so podpisali vsi odborniki, med drugim navajajo, da je gospa županja sklicevala občinske seje kar v svoje stanovanje. Na teh sejah je, imel glavno bese- do mož, ki pa sploh ni občinski odbornik. Njegova je vedno obveljala, če pa se je kak odbornik protivil, ga je gospa županja temeljito okregala. Puška brez poka. Dunajski listi poročajo, da je tam neki rezervni stotnik izumil puško, ki ne daje pri strelu ognja iz cevi, se ne kadi in tudi ne poči. Puško je predvajal tudi pred komisijo časnikarjev, ki potrjujejo, da ima v resnici vse te lastnosti. Pri strelu je slišati komaj udar puškinega petelina, ki pa ni preglasen. Puška je že patentirana. 1100 strelov na minuto odda najnovejša brzostrelna puška. To je smolla! V Angliji živi neki Daddy Church, ki ima vse življenje strašno smolo. Že več let stavi v loterijo, pa še ni zadel počenega groša. Sedaj se mu smeje vsa Anglija, ker je končno vendarle nekaj zadel. Dobil je namreč doibitefc dobrodelne loterije, ki ga j© daroval neki londonski hotel: kdor zadene ta dobitek, sme vsako soboto v hotelu zastonj popiti tri decilitre vina. Dobri Daddy pa je predsednik abstinenčnega društva in ne sme dvigniti dobitka. Plavajoči otoki na morju. V Ameriki se je ustanovila družba, ki bo gradila v Atil an tskem oceanu plavajoče otoke. Na teh otokih bodo pristajala letala, ki bodo vozila potnike iz Evrope v Ameriko in narobe. Tak otok bo slonel na 32 jeklenih stebrih, ki bodo v globočini 13 m montirani na votle jeklene škatlje. Na Eksport Draga Guitin import Prvo splošno prevozništvo z brzovoznimi tovornimi avtomobili v tuzemstvu, v Italijo in obratno. Garaža — Bencin, olje. Restavracija Ljubljana, Kapiteljska ulica 3 Telefon 25-09 Za praznike štajerske kapune, goske, purane, prvovrstno sveže meso, ribe nudi najceneje Vclemesarila Slamič, Gosposvetska c 6 Podružnice: Bllffet-restavrad|a na Gosposvetski cesti 6 nudi vse najboljše Prešernova ulica 5 Napoleonov trg 3 spodnji strani teh votlih prostorov bodo spet stebri, na katerih bodo visele uteži do 70 m globočine. V tej gllobini morje ni več razburkano niti pri naj hujšem viharju, otok bi se torej ne gugal več, marveč bi stal mirno, kakor pritrjen. Posebne vetrnice bodo otok obračale tako, da bo letalo zamoglo pristati proti vetru. Za slučaj sile Ibodo motorji gnali otok na varnejši kraj. Načrt je drag in lep. Vsak tak otok bo stal okrog 160 milijonov dinarjev. Trajal bi pa 20 do 40 let. Praktični Američani računajo, da bo promet čez ocean zadostno velik, ker bo vožnja z letaflom cenejša, kakor pa s parnikom. Pri stotisočerih potnikih, ki bodo plačevali neko pristojbino, bo otok v 20 letih amortiziran. Le še nečesa se bojijo: kaj, če bodo pristanki letal v 20 letih, morda še prej, sploh odveč. Saj se iznajditelji trudijo, da zgradijo letalo, ki bo letelo v višini do 16 km s tako brzino, da bo trajala pot iz Amerike v Evropo komaj pol dneva. Ne posnemajte! V francoskem okraju Orne je 30 kmetov pred kratkim pripeljalo pred tamoš-nji davčni urad žito namesto denarja. Vsak kmet je na svojem vozu pripeljal dve vreči žita. Vreče so postavili pred davkarijo in v imenu vseh posestnikov je stopil eden v urad ter ponudil za davke žito namesto denarja, ki ga kmetje nimajo. Davkarija je ponudbo seve odbila, češ, da potrebuje denar, ne pa žito. Nato| so kmetje mirno odšli Samo v Angliji stalno nazaduje brezposelnost. Uporaba latinice bo popolnoma prepovedana od novega leta dalje. Toda ne morda pri nas, temveč v — Nemčiji! V Palestini se je lani naselilo 42.000 zidov. In pri nas? Grška in Albanija sta edini državi v Evropi, ki še nimata od dajnih radio-postaj. Največje športno mesto v Evropi je Oslo, glavno mesto Norveške. UUeotuiC ARNIČA V D E K * »•' M F N IH Do 20% ved svetloba! ZAHTEVAJTE JO POVSODI Vesele božične praznike in srečno novo leto želim vsem svojim znancem in odjemalcem J. Olup Izdelovalnlca oblek In perila »Trlslav« Ljubljana Pod Trančo št. 2 in Kolodvorska ul. št. 8 Dalmatinska pristna vina žganje, olje, kis, prošek, maraskin, pečeno vino dobite le pri stari tvrdki Brača Lasan, Šiška-LJubljana po zelo ugodnih cenah. Vesele božične praznike želi tvrdka Brača Lasan Užitek in veselje daie dober radio aparat. Želite slišati tudi Ameriko v čisti reprodukciji? Poizkusite naše nove SUPER prejemnike 303, 403,505 za kratke, dolge in srednje valove, z izenačenjem fadinga in pripravo za tiho nastavitev, za vse vrste struje, kakor tudi naš 2 cevni aparat 203 M Orion radio Radioval, Ljubljana, Dalmatinova 13 Celje, Prešernova ul. 24 »SOKO« obleke In »SOKO« damski plašči so lepa in primerna darila za Božič in Novo letol Ne pozabite, da so »SOKO« izdelki pravi domači izdelki I »Soko« prodajalne: Ljubljana, Sv. Petra cesta 23 in Celovška cesta 63 — Maribor, Aleksandrova cesta 27 - Celje, Kralja Petra cesta 22 — Kranj, Glavni trg 102 Izdaja: Konzorcij »Edinosti«. Odgovarja za izdajatelja in uredništvo Drago Kornhauser, Ljubljana, Šelenburgova ul. 7. — Tiska tiskarna »Slovenija« t Ljubljani, predstavnik A. Kolman, Masarykova c. 14/IV.