SLOVENSKI List ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja 8 poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, za pol leta 2 K in za četrt leta I K. Naročnina za Nemčijo 5 K, m druge izvenarstrijske dežele S K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja* r Mariboru. — list se pošilja do odpovedi. — Deležniki „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 *• UREDNIŠTVO: Koroška cesta štev. 5. rs UPRAVNIŠTVO: Koroška cesta štev. 5. Rsksptsi se se vračajo. Neznamkovana pisna se se sprejemajo. fo | Vsprejema naročnino, inserate is reklamacije. C Za inserate *e plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 v, za dvakrat 25 v, sa trikrat 35 v. Za večkratne oglase primeren popust A Inserati se «prejemajo do sredo opoldne. — Nezaprto reklamacije so poštnine proste. J Štev. 4. V Mariboru, dne 26. januarja 1905. Tečaj XXXIX. Krvavi nemiri na Ruskem. Zadnjo nedeljo, dne 22. t. m. so bile ulice v Petrogradu krvave od človeške krvi. Nastali so srditi spopadi med ljudstvom in vojaštvom. In Rusiji sovražni časniki so zagnali po celi Evropi škodoželjen klic: „Na Ruskem je upor! Bliža se konec ruskemu carstvu!" In vedeli so pripovedovati, da je bilo pri nedeljskih nemirih ubitih 2000 ljudij, a ranjenih okoli 5000. To število je previsoko in prosto izmišljeno. Ruska vlada javlja, da se še število, kakor samoumevno, ni dalo natanko določiti, a da so poročila tujih časnikov pretirana. Da bi bili nedeljski nemiri začetek splošnega upora na Ruskem, ta želja starih sovražnikov Rusije se bržkone tudi ne bo uresničala. A priznati mora vsakdo, da so ugledu in notranjemu razvoju Rusije taki dogodki skrajno nevarni in škodljivi. Na Ruskem se mnogo razumnikov že leta in leta bori proti temu, da ima vso oblast nad državo car sam v rokah. V vseh drugih evropskih državah (razven Črnegore) je namreč ta oblast razdeljena med vladarja in državne zbore. V državne zbore pošilja ljudstvo svoje prosto voljene poslance, ti sklepajo postave za državo in vladar jih po tem po svojem prepričanju potrdi ali tudi ne potrdi. Ljudstvo se toraj udeležuje v takih državah vlade. Na Ruskem ni tako, tam odločuje samo car. Želja po spremebi v tem oziru je nam popolnoma razumljiva in jo odobrujemo. Olikan človek LISTEK. Politično razmerje med avstrijskimi deželami in Ogrsko v 17. stoletju. (Ob dvestoletnici Krucev predaval v Ljutomeru dne 27. nov. 1904. Fr. Kovačič.) (Dalje.) Po smrti Ferdinanda III (f 2 apr. 1657) je zasedel cesarski in kraljevski prestol Leopold I., ki je vladal vse do leta 1705, skoro pol stoletja. Njegovo dolgo vladanje polnijo sami boji s Turki in Ogri, katere so podpirali Francozi. Mogočni francoski kralj Ludovik XIV. (od leta 1643 do 1715) je hotel na vsak način ponižati moč avstrijske vladarske hiše, po smrti Ferdinanda III. je celo sam upal postati nemški cesar. To se mu sicer ni posrečilo, zato pa je povsod podpihoval neza-dovoljneže zoper cesarja. Staro nasprotje Ogrov proti avstrijski vladarski hiši je pod vlado Leopolda I. znovič izbruhnilo in cesarska vlada sama je dajala temu povod, ker je svojevoljno kršila stare pravice ogrskega in hrvaškega kraljestva. Kakor takrat povsod v Evropi, zlasti na Francoskem, skušali so tudi pri nas vpe- čuti potrebo, govoriti in soditi o vseh javnih dogodkih, a tudi potrebo, uplivati s sodelovanjem na razvoj javnega življenja. Toda vse se mora goditi o pravem času. In noben pravi ruski rodoljub ne bo odobrava), da so se razumniki ravno sedaj, ko ima Rusija veliko vojsko v Aziji, začeli tudi s s i 1 o potegovati za uresničenje svojih zahtev. To ni pravi trenotek, tako ne delajo ljudje, katerim je blagor domovine resnično pri srcu! Opomniti pa moramo, da je pri teh razumnikih, ki si žele spremembe v ruski državi sami, posebno mnogo Židov in nihilistov zraven. Nihilisti so ljudje, ki ne pripoznavajo nobenega Boga, ki želijo ljudovlado in ki hočejo svoje želje s silo, z umori in z bombami uresničiti. Judje in nihilisti, posebno te vrste dijaki, so zadnja leta vsako leto uprizorili manjše nemire. Sedaj jim je vojska najboljša priložnost, da uprizarjajo ustaje po celi evropski Rusiji. In mnogi sicer domoljubni, a kratkovidni ruski razumniki, ki si želijo spremembe v vladanju ruske države, so šli judom in nihilistom na limauice, ter sodelujejo v sedanjih za Rusijo tako težavnih časih ž njimi pri nemirih in pobojih. Tudi ruski delavci v Petrogradu so bili tako kratkovidui ter so se v nedeljo dali izrabljati judovskim in nihilistiškim študentom ob nepravem času za njih nakane, ki niso iste kakor težnje delavcev. Judi in nihilisti žele ugonobiti veliko Rusijo, domoljubni razumniki in delavci pa jo hočejo z novo ustavo pomladiti in okrepiti. Ijati centralistični abzolutizem, t. j. da vladar sam ima vso oblast v rokah in jo sam iz vršuje. češka je bila po 80-letni vojski zlomljena, sedaj se mora prikleniti tesno z dednimi kronovi-nami še Ogrska in Hrvaška/Vse posebnosti ogrskega in hrvaškega kraljestva morajo prenehati, vladar pobira davke in vojake brez državnega zbora, uprava mora biti enotna, vse važnejše službe dobivajo tujci, zvesti služabniki dvorske politike, v urade se uvede nemščina itd. Fse to je hudo žalilo tndi sicer zveste velikaše in je dalo povod zarotam in vstajam, pri katerih je nekaj vdarcev vedno priletelo tudi na štajersko stran. Kmalu po nastopu Leopolda I. so se Turki začeli pripravljati na veliko vojno, hoteli so osvojiti Dunaj in na zvonik sv. Štefana zasaditi polumesec. Veliki vezir Ahmed Koprili je modro rafunil na razpor med ogrskimi velikaši in cesarskim dvorom, saj še celo med cesarskimi vojskovodji ni bilo edinosti. Ogri in Hrvati so se močno pritoževali da cesarski vojaki ropajo po njihovi zemlji. S strahom in trepetom je šel glas od mesta do mesta, da se je leta 1663 v Belgradu zbralo 120.000 turške vojske, ki je naslednje leto 1664 vdrla na Ogrsko in sicer naravnost proti Muri, V Petrogradu so delavci ustavili delo, ker so bile plače premajhne ter delavski čas predolg. Podjetniki so jih hudo žalili. Pričakovati bi bilo, da bodo delavci udarili, če že sploh hočejo udariti, na judovske podjetnike in svoje izsesavalce. Toda ne, ravno nasprotno. Od ju-dov so se dali zapeljati, v svoj program so razven delavskih zahtev sprejeli tudi željo po spremembi ustave. Pravoslavni pop Gapon jim je sestavil zahteve, a te so hoteli, zopet na-hujskani in zapeljani od judov in nihilistov, nesti in izročiti osebno, lastnoročno carju. V nedeljo so se zbrali na tisoče in tisoče ter so hoteli v zimsko palačo carjevo. Samoumevno je bilo in to so pač znali tudi delavski voditelji, da jih car ne bo sprejel, kadar jih pride na tisoče k njemu, tudi ne odposlancev, če jih pri vratih čaka na tisoče prijateljev. Ne ve se, kaj se pri takih množicah lahko zgodi. Jeden dogodek, strasti se vnamejo in carjevo življenje bi bilo v nevarnosti. Voditelji so pač dobro zuali, da ne bodo sprejeti in da bo jih odvračalo vojaštvo. Tako se je tudi zgodilo iu pri tem je zgubilo mnogo nedolžnih ljudij svoje življenje. Še med nemiri so hujskali judovski dijaki in nihilisti k uporu. V pondeljek ni prišlo do spopadov. Nad Petro-gradom je razglašeno obsedno stanje in preki sod. Tudi v torek ni prišlo do resnih nemirov. Z&htsve delavoev. Zahteve, ki so jih delavci hoteli v nedeljo, dne 22. t. m. predložiti carju, se glase: „De- kjer je ob izlivu Mure v Dravo hrvaški ban Nikolaj Zri njski pozidal močno trdnjavo NoviZrinj. Ta trdnjava je bila nekako ključ in ščit za Hrvaško, Štajersko in Ogrsko ob Muri, kot nekako protitežje proti Kaniži, ki je še bila v turških rokah. Vihovni poveljnik Montekukoli je storil nerodnost, da je hrabro hrvaško po sadko pod banom Zrinjskim prestavil iz trdnjave ter jo namestil z Nemci, ki so po prvem turškem vdarcu pobegnili brez glave in se večinoma potopili v Muri. S težkim in raz jarjetiim srcem je naznanil Zrinjski ta dogodek štajerskim deželnim stanovom. Bati se je bilo sedaj, da bodo Turki vdrli Čez Muro v Medji-murje in na Štajersko, vendar jim je hrabri junak Zrinjski zakrčil pot. Proti Turkom so bile postavljene tri cesarske vojske: ena na Gornjem Ogrskem, ena ob Donavi, ena pa ob Muri. Slednjo je vodil vrhovni poveljnik Montekukoli. Tržani in meščani ob Muri so tndi morali na stražo. Manjkalo je pa tej vojski vsega, živeža, orodja in drugih potrebščin. Štajerska je bilrf v največji nevarnosti. Trpela je pa itak zadosti od surovih nemških vojakov, ki so imeli slab red in še slabšo plačo, katero so si potem sami šiloma jemali pri ljudstvu Prebivalci okoli Cmureka n. pr. so morali bežati v trg pred njimi lavci in stanovalci petrograjski pridejo k Tebi. Mi smo od vseh teptani sužnji in prodani na milost in nemilost despotom. Ko pa je bila mera polna, smo popustili delo in prosili smo svoje gospode, naj nam dado vsaj toliko, da bodemo lahko živeli. Ali odklonili so naše prošnje, češ, da so protipostavne. Mnogo tisočev nas je brez človeških pravic, in tvoji uradniki so nas storili sužnje. Kdor se je drznil izpre-govoriti v naše obrambo, je moral v ječo. Uradništvo obstoji iz roparjev in tatov. Ono je deželo vznemirilo in jo spravilo v sramotno vojsko; ono vodi Rusijo vedno bližje prepada. Ljudstvo ne more svojih želj in zahtev izraziti in tudi ne sodelovati pri določenju obdačenja. Vseto nasprotuje človeškemu in božjemu pravu. Mi hočemo raje umreti, kakor pod takimi postavami životariti! Car, pomagaj svojemuljudstvu! Poderi meje med tvojim ljudstvom in seboj, in ljudstvo naj s Teboj združeno vlada! Ljudsko zastopstvo je potrebno. Zapovej, naj se skličejo zastopniki vseh stanov in tudi delavskih. To je naša prva prošnja. Imamo jih pa še na srcu". — Potom jih naštevajo v prošnji, ki se pečajo vse z obupnim stanjem delavcev in končujejo: „Zapovej, naj se izpolnijo naše prošnje in Ti osrečiš Rusijo, ako pa ne storiš tega, raje umrjemo Samo dve poti sta: svoboda in sreča ali pa grob". Delavci hočejo k carja. V nedeljo, dne 22. t. m. zjutraj je vojaštvo že na vse zgodaj zasedlo vsa pota v Petrogradu, ki vodijo k zimski palači carjevi, zlasti Nikolajev most. Delavci so se začeli že dopoldne zbirati. Med delavci je vladal najlepši red. Z Vasiljevega ostrova so se začele proti poldnevu pomikati prve delavske čete proti zimski palači. Vodil jih je pravoslavni pop Gapon, v jedni roki križ, v drugi prošnjo do cesarja, v kateri so zapisane zahteve delavcev. Na Nikolajevem mostu so naleteli na vojake. Delavci so prosili, naj vojaki ne rabijo orožja. Nekateri vojaki so res odmaknili puške, a oficirji so na te vojake planili s sabljami. Delavci so bili z brezobzirno silo nazaj potisnjeni. Več jih je bilo ranjenih. To je raz-ljutilo delavstvo in začeli so se burni spopadi, letelo je kamenje in počilo je nekaj revolverjev. Tudi na raznih drugih krajih je vojaštvo s silo odvrnilo delavce, da niso mogli do zimske palače.. Prvi veliki boj se je vnel na Troickem mostu. Ko kavalerija ni mogla množice razgnati, je prišla infanterija in streljala. Padlo je takoj 150 ljudij, eni mrtvi, drugi ranjeni. Zdaj so delavci med Troickim in Nikolajevim mostom napravili barikade. Vojaštvo je barikade večkrat naskočilo, a je bilo odbito. Vojaštvo je streljalo in ubilo ter ranilo mnogo ljudi. Tudi več vojakov je bilo ubitih. Na Nevskem prospektu, pri fužini Putilov, pri spomeniku bitke pri Narvi in še na raznih drugih krajih so se vnele prave bitke in je vojaštvo neusmiljeno streljalo. Car pa je med tem bival v Carskojem seluin si dal telefonično poročati o klanju v Petrogradu. Boj pri Aleksandrovem vrtu. Pri Aleksandrovem vrtu so se ljudje držali ograje ter se niso hoteli umakniti, sicer so bili pa mirni. Ko so kozaki naj prvo poizkušali razgnati množico z biči, so se postavili v vrsto. Dano je bilo povelje, streljati. Streljali so z veliko vnemo na prvo vrsto gledalcev, ki so bili večinoma dijaki. Kletvice, škripanje in hropenje je napolnjevalo ledeni zrak. Množice se je polastil strah in okrog 30 oseb se je valjalo v smrtnem boju po rdeče pobarvanem snegu. Dijaki se niso umaknili prej, dokler niso pobrali večino svojih tovarišev ter jih položili na sani. V enih saneh sta držala dva dijaka, med tema eden sam ranjen, po konci mrtvega tovariša, čegar odprta usta, osteklenele oči, bledo lice in raz-troseni možgani so vzbujali med gledalci nepopisno grozo. Ta žalostni sprevod je prišel mimo Aničkove palače, kjer je bivala carica-vdova in najbrže tudi car sam. Tu je postal švadron kozakov pozoren na tarnanje ljudstva ter prijezdil, da vidi, kaj se godi. Ko so videli bledo lice ter s krvjo in možgani pomazane sani, so odjezdili. Boji v celem Petrograda. Na več kot tridesetih krajih mesta so bili krvavi spopadi, in povsod je bilo na stotine mrtvih in težko ranjenih. V bolnišnicah ni bilo kmalu več prostora. Težko ranjene so položili v zasilne šatore na dvorišču, kjer je ponoči vsled ran, še več pa vsled mraza umrlu nad 500 ranjencev. Pokopali jih bodo ob vojaški straži v skupne grobove. Pri tej priliki se je zopet bati krvavih spopadov. Razburjenje v mestu je velikansko. Vsa državna poslopja so strogo zavarovana, ker se boje napadov z bombami. Sploh je celo mesto zasedeno z vojaštvom. V predmestih pa vlada popolna brezpravnost. Policija se niti ne upa braniti, da bi štraj kujoči ne naskakovali tovarn in podjetij, kjer se še dela. Delavci prihajajo v trumah iz zunanjih ruskih mest. Za prihodnje dni je napovedan splošni štraj k (stavka) v Moskvi, Kijevu in Libavi. Delavci, v zimski palači. Dobro poučeni krogi trdijo, da se je posrečilo neki četi delavcev prodreti skozi stransko ulico v zimsko palača. Na stopnicah Pri gori Sv. Gotharada sta se srečali cesarska vojska pod Montekukolijem in turška pod velikim vezirjem Ahmed Koprilijem. Stala sta si v resnici tukaj nasproti dva sveta : vzhod in zahod; na eni strani so stali janičarji, po-turčeni sinovi hrvaških in slovenskih starišev; videli so se tu odurni obrazi Tatarov, Mongolov, črncev iz Afrike. Na drugi strani so bili Slovani, Ogri, Nemci, Francozi in Italijani. Tudi francoski kralj je namreč sedaj, prisiljen po javnem mnenju, poslal pomoč, dasi je sicer vedno vlekel s Turkom proti cesarju. Dne 1. avgusta 1664 je Montekukoli do nog potolkel turško vojsko, do 10.000 Turkov se je potopilo v reki Rabi. Štajerska si je sedaj oddahnila V spomin te zmage so Gradčani postavili na karmelitskem trgu kip Matere božje, ki še sedaj stoji na Jakominijevem trgu v Gradcu. Sijajne zmage pa cesarski poveljniki niso znali izrabiti, sicer bi bili že zdaj lahko Turka I vrgli iz Ogrskega Cesarska Tlada je storila še večjo nerodnost, ko je 10. avgusta 1664 v Vašvaru sklenila sramoten mir, da se je zdelo, kakor bi bili kristjani premagani in ne Turki. To je vzbudilo veliko nevoljona vse strani, tembolj, ker se je zvedelo, da sta v mirovni pogodbi tudi dva tajna člena: 1. da Turčija ne bo več podpirala upornih Ogrov zoper cesarja, '2. daAvstrija pusti Turkom prosto pot skozi Hrvaško proti Benečanom. Slednje se ne zdi verjetno, pač pa prvo. To je pa bilo ostro orožje v rokah nezadovoljnežev, češ, dunajski dvor išče le svojo korist, več mu je za uspeh osebne politike kakor za blagor narodov. — Da se je sklenil tako neugoden mir, je nekoliko bilo krivo slabo denarno stanje avstrijske vlade in pa ogrski vstajniki, na katere se je hotela sedaj vlada vreči, ko si je za silo stresla z vratu Turke. Ogri in Hrvatje so se pa — ne brez povoda — pritoževali, da so naravnost izdani Turkom. Toliko truda, stroškov in krvi, tako sijajna zmaga, uspeh pa nikakšni, zakaj cesar je sprejel vse one pogoje, katere je bil že pred vojsko ponujal Turkom ! Ko so se meseca novembra zbrali dele-gatje na Dunaju, so se slišale britke pritožbe zoper obliko in vsebino miru. Ogri so sedaj zahtevali, naj se jim vrne kraljevska krona, ki je bila odnesena iz Ogrskega in naj se iz Ogrskega odstranijo vse avstrijske čete.To je bilo krivično, zakaj te čete so bile glavna bramba v deželi in avstrijske dežele so plačevale za vzdrževanje 88 ogrskih trdnjav na leto 300,000 gld Nezadovoljstvo s cesarsko vlado je bolj in bolj raslo. Vsled tako sramotnega miru so mislili, da je boljše, da se Hrvati in Ogri sami na svojo roko pogajajo s Turki, kakor pa cesar mesto njih. (Dajje.) v carjeve sobe so bili prijeti. Vso palačo so takoj preiskali natančno, ker se boje, da so položili bombe. Žrtve bojev v nedeljo. Najnovejša poročila trdijo, da je na pe-trograških cestah bilo od včeraj do danes zjutraj ustreljenih 2000 ljudij, 5000 oseb leži ranjenih v bolnicah. Duhovnik Gapon ni bil ranjen, kakor se je po nekaterih časnikih poročalo. Oddelek izgrednikov, ki je prodiral proti Carskemu selu, je imel na cesti, ki vodi tja, krvav boj. V železniškem prometu so se pokazele ovire. V bojih je bilo ustreljenih tudi 26. otrok. Množica je upila na vojake: „Tu kažete več poguma nego v Mandžuriji, ali v Port Arturju!" Mestni poglavarje ranjen na roki. Pop Jurij Oapon. Pariška ,Agence Havas' priobčuje o pravoslavnem duhovniku Gaponu, ki vodi stavkajoče delavce v Peterburgu, sledeče : „Gapon je sin kmetskih staršev iz Poltave. Izza svoje prve mladosti se je zanimal za življenje ruskih delavcev. Kot dijak se je pečal mnogo z delavskim gibanjem v Rusiji in zapadni Evropi. Po smrti svoje žene živi sredi najrevnejših ljudi. V neki spomenici je objavil vse, kar je med nižjim ljudstvom opazil, in je stavil predlog, naj bi se ječe in prisilne delavnice nadomestile z delavskimi hišami in gospodarskimi kazenskimi naselbinami. To spomenico je predložil državni tajnik Tanejev carju, ki se je o njej pohvalno izrazil. V kratkem času je Gapon organiziral na tisoče delavcev. Ker je v klubu delavcev v Moskvi govoril, da hoče on organizaciji skrivne policije postaviti neodvisno organizacijo nasproti, se mu je odpovedalo stanovanje. Vsled Plevejeve smrti se to ni izvršilo. Delavci ga časte in ne store nič brez njega. N06 od nedelje do ponedeljka. Nočna poročila slikajo položaj sledeče: Ob 10. uri zvečer je bil Petrograd podoben trdnjavi, katero je osvojil sovražnik z navalom. O polnoči so sedeli vojaki po cestah ob stražnih ognjih. Mesto se je pomirilo in radovedneži so pričeli hoditi po ulicah. Dobili so pogum, ker ni bilo več čuti streljanja. Stav-kujoči so se pa pripravljali na ponedeljske boje. Boj od opoldneva do večera je divjal več milj daleč. Dopisnik „Daily Expressa" se je peljal skozi straže, kjer je bilo najhujše prelivanje krvi. „Videl sem" je poročal svojemu listu, „gruče mrtvih delavcev, ki so padli postreljeni ali ubiti s sabljami. Grozen je prizor v ozkih ulicah in pretrese me mraz, če se spomnim na ta dan. Še so mi pred očmi grozni obrazi mrtvih in ranjenih delavcev. Še mi done v ušesih okupni klici množice, katero je morilo vojaštvo in pred očmi so mi vojaki, ki so sekali in streljali v neoboroženo množico." Dragi dan, dne 22. Jan. Sneg na ulicah v Petrogradu je krvav od prelite krvi! Včeraj je bil najstrašnejši in t najbolj krvavi dan, kar jih je še videl Petrograd. Na vseh straneh mesta, po vseh ulicah/ so divjali hudi boji med množico, ki je štela čez 200.000 k skrajnemu odporu pripravljenih ljudi, in med vojaško silo, ki je nastopila z brezobzirnostjo, kakor v vojski. Mrliči in ranjenci so padali na stotine v sneg na ulicah. Celo noč so odnašali ranjence. Vse bolnišnice so prenapoljene. Vršili so se strašni prizori. Pri eni sami salvi je padlo 600 oseb! Vkljub temu se pa množica ni umaknila, ampak stala kakor stena. Med Petrogradom in med Carskim selom so neprenehoma jezdili vojaki, da obveščajo carja. Na cesti do Carskega sela je bil postavljen cel polk kozakov. Število žrtev se ni mogoče podati. V noči od ponedeljka do torka. Dočim je minul dan (ponedeljek) razmeroma mirno, se je proti večeru položaj pre-vrgel. Po ulicah je tema. Promet tramvajev je ustavljen. Po Nevskem prospektu se valijo nepregledne množice. Povsod so vojaški oddelki. Z raznih strani se slišijo salve pušek. Ob 7. uri zvečer so bili na Nevskem prospektu še neznatni spopadi. V torek. Ruski car je voljen, dati ljudstvu več pravic, da se udeležuje vladanja. A največji nasprotniki svobode so nemške žene na carskem dvoru. Znano je, da se ruski veliki knezi ženijo navadno pri nemških knezih. Te žene nimajo srca za ljudstvo. Tudi danes ni prišlo do resnih spopadov, pač pa prihajajo iz mnogih krajev vesti, da so delavci ustavili delo. Judje in nihilisti trobijo v svet največje laži o nemirih ter najdejo pri Nemcih in Angležih najboljšo podporo. Strah v carski rodbini. Petrograski vstaši so preskrbljeni z bombami, katere so preskrbeli nihilistiški odbori. Carica sili carja, naj takoj zapusti z vso rodo-vino Carsko Selo. Veliki knezi mu svetujejo, naj se poda v Petrov dvorec. Več velikih knezov je zapustilo v veliki naglici Petrograd. Z delavci nameravajo postopati še ostreje. Uvaja se vojaška vlada. Generala Vasilkov in Stopanov sta izjavila: „Mir se mora narediti, naj pade tudi še 50.000 ljudi." Upi Poljakov. Znano je, da Poljaki še vedno upajo, da bodo enkrat združeni v poljskem kraljestvu pod poljskimi kralji. Sedaj so namreč razdeljeni, nekaj milijonov jih je na Avstrijskem, nekaj na Pruskem, nekaj na Ruskem. Nemiri na Ruskem so poživeli njih upe. Celo avstrijski Poljaki, ki se vendar čutijo pod avstrijskim žeslom celo srečne, so se vzbudili in zahrepeneli po veliki Poljski. Poroča se, da je državni poslanec poljski Daszinjsky dne 22. t. m. ob ogromni udeležbi vseh slojev govoril v Krakovu o sedanjem stanju na Ruskem in dokazoval, da tako žalostnega položaja Rusija še ni imela. Najboljše bi bilo, ako bi se vojska z Japonci hitro končala, če pa traja ta vojska še nekaj časa, potem dobe sedanje opozicijske stranke moč in bliža se trenotje, ko morejo doseči Poljaki to, po čemur so toliko let tožili. Dolžnost Poljakov je, da izrabijo sedanje razmere v Rusiji. Govor njegov so zborovalci splošno zelo odobravali. Rusko-japonska vojska. Ka «tulicni. Iz Mukdena se poroča, da ruski vojaki že kar hrepene po boju. Toda dozdaj še ni nobenih poročil o kakem prodiranju ne od ruske ne japonske strani. Japonci streljajo s topovi skoraj neprestano na Novgorodski in Putilov grič, ki prevladuje celo dolino. Seveda jim rusko topništvo odgovarja. Rusi so začeli porabljati svojo konjenico, o kateri precej dolgo ni bi bilo nič slišati. Kakor zadnjič generalu Miščenku na zapadu, tako se je kozaškemu generalu Renenkampfu tudi že opetovano posrečilo prodreti do Feng-vančenga, ki leži daleč za hrbtom japonske armade in katerega so Japonci že 6. maja 1. 1. posedli. Posrečilo se mu je tudi poizvedeti o položaju Kurokijeve armade. Če bo začel Kuropatkin prodirati, bo gotovo dobil Renen-kampf nalogo, obiti japonsko armado. Ako se mu to posreči, je bitka za Ruse dobljena. S« morju. Iz Diego Suareca na Madagaskarju se poroča, da sta se tam združila oba oddelka baltiškega brodovja. Sedaj čaka celo brodovje na pomožne ladje pri nekem otoku blizu Madagaskerja. Madagaskar je pod nadvlad-stvom Francoske. Kje se zadržuje general Roždestvenski, se neče natančno povedati, dasi so o tem francoske oblasti zelo dobro poučene. Čuje se, da je rusko ladjevje veliko številnejše kakor se sploh misli. Politični ogled. Vojno ministrstvo za domače izdelke. „Zaveza avstrijskih trgovcev s šivalnimi stroji" se je pritožila pri trgovinskem ministrstvu, da vso vojaške krojaške delavnice rabijo šivalne stroje inozemskega (ameriškega) izdelka, vkljub temu da avstrijska obrt v tem nikakor ne zaostaja za tujo. Nato je vojno ministrstvo z odlokom vsem vojaškim oddelkom ukazalo, da se morajo bodisi pri nabavi šivalnih strojev, pa tudi pri kupovanju vseh drugih potrebščin, ozirati izključno le na domače pridelke. Kupovati tuje pridelke in predmete tuje obrti dovoljuje vojno ministrstvo le takrat, če jih v Avstriji sploh ali- pa vsaj v predpisani kakovosti ni dobiti. Avstrija zasede Balkan? „Glas Sr-bstva" javlja iz Mitrovice na Kosovem, da avstrijski agentje razširjajo med tamošnje ljudstvo vesti, da bo avstrijska vojska v kratkem zasedla Staro Srbijo in Makedonijo. Avstrijski vladni zastopniki (konzuli) podkupujejo albanske vodje ter obljubujejo veliko pomoč tudi Srbom, ako bodo podpirali Avstrijo. Poleg drugega obljubujejo avstrijski konzuli Srbom, da bodo njihovi otroci brezplačno hodili v šole v avstro-ogrski državi; ko kak dijak dovrši gimnazijo, bo lahko šel na katerokoli vseučilišče v Evropi, razun v Rusijo, z mesečno podporo 200 kron. Isti list javlja iz Skadra, da tamošnji turški namestnik dolži katoliške duhovnike v Albaniji, ki stoje pod pokroviteljstvom Avstro-Ogrske, da poživljajo Albance, naj se otresejo turškega jarma. Dopisi. Sv. Urban blizu Ptuja. (Smrt.) Nepričakovana žalost zadela je našo urbansko župnijo v začetku tega leta. Nemila smrt nam je pobrala Jožefa Kaisersberger, bivšega kmeta v Drstelji, po kratki bolezni. Ž njim je mnogo izgubila urbanska župnija, kajti rajni je bil skozi 21 let zaporedoma občinski predstojnik, mnoga leta načelnik cerkvenega konkorenčnega odbora ter predsednik „Gosp. bral. društva pri Sv. Urbanu blizu Ptuja." Bil je iudi že od svojih mladih let naročnik „Slov. Gosp.", ter bil tudi zmiraj volilec za narodno stran, za katero je tudi vsakokrat deloval. Kako čislan in spoštovan je bil rajni v urbanski fari, pokazal je njegov pogreb, kateri je bil dne 5. prosinca t. 1. Udeležila se je velika množica ljudi, obenem ves odbor cerkvenega konkorenčnega odbora, nadalje ves odbor „Gospodar, bral društva", kateri mu je v imenu društva položil krasen venec na njegov grob kot zadujo zahvalo za njegov trud kot predsednik društva. Pri odprtem grobu so imeli domači č. g. župnik ganljivo nagrobnico, v kateri so tudi omenili, kako velik dobrotnik urbanske cerkve je bil rajni, in kako težko se je ločiti od tako za vse dobro vnetega moža. Bodi mu žemljica lahka! T..... Iz Majšperga. (Nemška nestrp n o s t.) Gospod urednik! Ali se tudi Vam ne sme več v slovenskem jeziku dopisovati in s slovenskim naslovom doposljati. Prosim Vas, sprejmite vendarle moje slovensko pismo in ne bodite tako neuljudni in zagrizen sovražnik slovenskega imena, kakor je dr. M r a v 1 a g , odvetnik v Mariboru. Temu gospodu se je posijalo neko uradno pismo s slovenskim naslovom, zaznam-vano s številko 2. Pa kaj stori ta zagrizeni sovražnik slovenskega jezika stem njemu do-poslanim, slovensko naslovljenim pismom? Bes te lopi, misli si ta veliki Nemec iz Slov. goric, tebe bom pa vendarle vrgel iz svoje pisarne, saj se mi ne moreš ustavljati, in hajd nazaj na pošto z dostavkom: Retour Maria Neustift! Na drugi strani pa zabeleži velepomembne besede: „Slowenische Zuschriften werden nicht angenomen Dr. Mravlagg." Toraj nazaj, odkoder si prišlo. Ali je v Mariboru enakopravnost slovenskega jezika z druzimi jeziki odstranjena? Ali ima zgoraj omenjeni gospod že res „patent", da slovensko naslovljeno pismo kar brcne nazaj, od koder je prišlo? Grozno bo gledati prizor, kako bo gospod Mravlag odslej nemara tudi slovenske klijente metal skozi vrata iz svoje pisarne. Zatoraj, Jjubo slovensko ljudstvo, če te sila primora, da si moraš iskati pomoči pri g. advokatih, pazi, da ne zajdeš v pisarno dr. Mravlag-a v Mariboru, kajti znalo bi se pripetiti, da bi si kateri zlomil kak ud svojega telesa pri padcu skozi vrata iz njegove nemške pisarne. Toda šalo na stran! Vam, gospod Mravlag, povem tiho na ušesa, da še boste primorani slovenska pisma ravno tako radi sprejemati, kakor sprejemate radi in z veseljem slovenske klijente. — Rober Karol, načelnik krajnega šolskega sveta v Majšpergu. Kozje. Dne 19. svečana se bo vršil v prostorih g. Fr. Guček v Kozjem ob 3. uri popoludne ustanovni shod podružnice c. kr. kmetijske družbe v Gradcu za kozjanski okraj. Vzpored bo sledeči: 1. pozdrav došlih po sklicatelju dr. Fr. Jankovič kot zastopniku okrajnega odbora, 2. volitev začasnega zapisnikarja, 3. predavanje o namenu in koristi kmetijske družbe, 4. pristop in vplačanje članarine, 5. volitev načelnika podružnice, 6. volitev odbora in 7. razni predlogi. Ustanovnega shoda se bodeta udeležila g. Fr. Juvan, tajnik kmetijske družbe v Gradcu in priljubljeni g. deželni potovalni učitelj Jelovšek, ki bodeta oba govorila. članarina znaša 3 K na leto. Za to dobivajo člani dvakrat na mesec podučni „Gosp. list" in so razven tega deležni vseh mnogoštevilnih ugodnostij, ki jih ponuja kmetijska družba. Ulj ud no vabim kmetovalce in sploh posestnike kozjanskega okraja, da se v obilnem številu zberejo pri ustanovnem shodu v nedeljo dne 19. svečana in s svojim pristopom pokažejo, da vedo ceniti vsak resničen napredek v gospodarskih strokah. Nikomur, ki mu je res mar za gospodarski napredek in za zboljšanje naših žalostnih kmečkih razmer, ne bo žal. če pride k zborovanju. Posebno prosim vlč. g. župnike in slavno učiteljstvo, da bi ljudstvu pojasnilo veliki pomeu in ugodnosti kmetijske družbe in ga bodrili za pristop, ki bo vsakem udu na korist. Dr. Franc Jankovič. Razne stvari. Iz domačih krajev. Mariborske novice. Z žalostno dogodbo začnemo tokrat naše novice. Nesrečnež je neki tukajšnji čevljar, pri katerem si je naročil železniški uslužbenec N. lepe škornje. Ko je bil ta krasen par gotov, poslal je mojster svojega sinčka, da jih ponese k naročevalcu. „Kaj pa je rekel gospod?" vpraša čevljar svojega sinčka, ko se je isti vesel povrnil. „On nič ni rekel, ker ga ni bilo doma," odvrne deček. „No, komu si pa dal škornje?" „Nekemu možu, ki sem ga srečal na hodniku pred stanovanjem. Tisti gospod je rekel, da jih bo že izročil." Čevljarju je pri tem postalo vroče. Hitro je letel iskat svoje škornje, toda ni jih našel nikjer. — Sto kron so dali naši mestni očetje za siidmarko. — Na vrtu hotela Alwies je ogrizel velik pes dne 21. t. m. zvečer čevljarsko ženo Ano Hatle. Vrgel je 64 letno ženo na tla ter ji raztrgal skoro vso obleko. Prepeljali so jo v bolnišnico. Sumi se, da je bil pes stekel. — Minoli petek je umrla tukaj gospa Otalija Alwies, lastnica hotela Alwies. — Minoli teden so zopet prijeli tri mlekarice, ki so nosile v mesto z vodo pomešano mleko. Nesramno postopanje je prosjačenje nekaterih mariborskih nemškutarjev, naj bi se imenoval notar Wiesthaler iz Brežic za notarja v Maribor. Neki pisar lazi od občine do občine po mariborskem okraju z neko nemško in slovensko prošnjo na pravosodno ministrstvo za notarja Wiesthalerja. Pri tem romanju govori tisti človek neresnico ter pravi, da je g. notar Reidinger hudo bolan, da je treba novega notarja in da bo namesto g. Reidin-gerja imenovan slovenski notar. Slovenskim županom kaže slovensko prošnjo, a nemcurjem nemško. Nekateri nepremišljenci so že podpisali to neumno prošnjo. Podpis mu je pa vsak dober. V Smarjeti na Dravskem polju je podpisala županova hčer to prošnjo na notarja. Svarimo toraj naše ljudi, naj ne podpisujejo takih nespametnih prošenj. Kedar se bo vladi potrebuo zdelo, bo sama imenovala novega notarja, a nikdar ne kakega Wiesthalerja, ampak Slovenca, ker je mariborski okraj po večini slovenski okraj. V pokoj je stopil davkar Sebastijan Kocbek v Arvežu. S pošte. Od 1. februarja naprej bo med pošto in kolodvorom Trbovlje vozila pošta; dosedaj je hodil samo poštni sel. Pošta bo vozila po sledečem redu: Iz Trbolj vozi ob 3. uri 55 minut in ob 6. uri 45 minut, na kolodvor dojde ob 4. uri 10 minut in ob 7. uri. Od kolodvora v Trbovlje vozi ob 4. uri 45 minut in ob 7. uri 15 minut, na pošto privozi ob 5. uri in 7. uri 30 minut. — V pokoj je stopil poštni poduradnik Fr. F i 1 c v Mariboru. — Dostavljanje denarja in poštnih zavitkov se je upeljalo pri poštah: Kozje, Ormož, Vojnik, Gornja Št. Kunigunda pri Mariboru, Oplotnica, Rečica in Sv. Urban pri Ptuju. — Poštna opraviteljica Mar. Alf. De-c r i n i s v Falu je dobila pošto v Frauenthalu. Letošnja zima je povsod jako hudo nastopila. Pri nas je dosegla te dni 17 stopinj pod ničlo. V visokih gorskih dolinah na Tirolskem in v Švici pa je dosegla celo 27 stopinj. Tudi južni kraji so letos mnogo trpeli vsled hude zime. V Benetkah so zamrznile vse lagune, to so vodne ceste med hišami, tako da je promet zelo otežkočen. Sneg je zapadel celo v Neapelju, kjer ga že 50 let niso videli. Tamošnje hiše so brez peči, zato je prebivalstvo vsled mraza hudo trpelo. Tudi je zmrznilo mnogo pomarančnih nasadov. Kar je zapadel sneg, je mraz še narastel. Velikanski zameti in viharji so bili na Gornjem Štajerskem. Tam je vihar vrgel celi vlak iz tira ter ga zakotal v potok. Precej popotnikov je bilo več ali manj ranjenih. Mnogo žrtev je tudi zahtevala bora na obalih Jadranskega morja. Na morju se je potopilo mnogo ladij, na suhem pa je bora prisilila vlak, da je postal na sredi tira, sicer bi ga bila prekucnila. Kakšen mraz še le mora vladati v severnih krajih, v Sibiriji in na bojišču v Mandžuriji, ko je že pri nas tako mrzlo! Naročanje časopisov pri poštnih uradih se se dozdaj ni upeljalo. Dan bo določilo trgovsko ministrstvo. Bržkone se bo vpeljalo s 1. aprilom. Sv. Ilj v Slov. gor. Smolo in samo smolo ima nemška kobaca. Saj smo ji to tudi napovedali vsi, ki poznamo naš kraj in naše zavedno in pametno slovensko ljudstvo. Seveda „neskončno" modri Helčl videl je že zlate gradove v nemških barvah; dobro pa je, da je mož kratkoviden in zato ni videl, da je zlate gradove zidal samo v zrak. Vseveden pa seveda tudi ni; zato pa se revež pač velikokrat vreže — in pa še kako! Zadnjo nedeljo je priredil velikanski „Südmark Kränzchen." Poklical je godbo iz Maribora, pa dobil jih je menda zadnjikrat. Povabil je pa tudi naše domače ljudi. In ravno to se nam je zdelo najhujše. Svojo kobačo so postavili na naših slovenskih tleh, da bi nas požrli in s časom pregnali iz domače zemlje — in zdaj zavedne slovenske družine vabijo, da bi same nastavile svoje glave v to zanjko in bi si tako pomagale kopati svoj lastni grob! To je gotovo največja predrznost, ki si jo more izmisliti le kaka židovsko nemško zvita glava. Pa ne, tudi tako ne bo slo! To se je pokazalo zadnjo nedeljo. Iz Maribora so prišli štirje gosti; od domačinov pa je bilo samo nekaj „privandrancev." Priprave pa so bile velike; in zato se je ubogi gostilničar jezil, pustil vse in je odišel spat. Druge nesreče ni bilo! Sv. Trojica v Slov. gor. Zadnjo nedeljo so pokopali Marijo Potočnik, ženo tukaj-šnega mizarja Potočnik. Pokojna je bila čez eno leto bolana in je umrla v najlepši dobi svojega življenja, komaj 24 let stara. Naj v mini počiva! Sv. Lenart v Slov. gor. Poročil se je sodnijski diurnist g. Peter Cauš z gospodično Terezijo Friš od Sv. Trojice v Slov. gor. Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. smo v četrtek 19. t. m. pokopali samskega Antona Klobasa s Trstenika. V pondeljek poprej je bil do 11 ure predpoldne posebno dobre volje, potem je šel pripravljat rezanice za živino. Ko hoče po lestvici iti na hram, se mu je najbrž zmotilo, da je padel nazaj z glavo na nek štor in se nevarno ranil na glavi. Ko so ga prinesli v hišo, je kmalu izgubil zavest in popoldne je bil že mrtev. Bil je v 64. letu. Ker je bil zvest ud mladeniške Marijine družbe, ga je lepo število mladeničev spremilo k zadnjemu počitku. Nagle in neprevidene smrti nas varuj Gospod! Umrl je v Peklu pri Poljčanah 76 letni gostilničar Andrej M a h o r i č. Rajni je bil naš narodni nasprotnik. N. v m. p ! — Umria je v nedeljo, dne 22. t. m. Katarina F r a s, žena veleposastnika Franca Frasa v Vinečki gori. Bila je pridna, delavna, zvesta kaioliška žena. Pokopali smo jo ob ogromni udeležbi ljudstva. Bog ji daj večni pokoj ! Ponesrečil se je pri delu v železniškem predoru pri Hrušici na Kranjskem Franc Bu-dija iz Ljutomera. Bodi mu lahka toda zemlja! Ogenj. Na noč od 14. na 15. januarja je uničil požar posestniku Martinu Pangerčiču na Ponikvi (ozir. predvasi Slinjevka), občina Velika Dolina, hišo in vsa gospodarska poslopja, rešili so samo živino, obleka pa jim je zgorela. Vnel se je tudi poleg stoječi vinski hram Martina Bajsa, ter pogorel do tal; vse vino, nad 40 hektolitrov, je izteklo. Škode ima Pangerčič kakih 3000 in Bajs nad 2000 kron. Zavarovan ni bil nobeden. Kako je požar nastal, še ni znano. — Na Gornji Polska vi je zgorela dne 21. t. m. dopoldne hiša peka Berghaus. Ogenj je uničil tudi blizu stoječe gospodarsko poslopje. Zgorelo je vse razun živine in vina v kleti. Goreti je začelo na podstrešju, na kak način, se ne ve. Nesreča. Dne 9. t. m. je Jožef Kerenčič, kmet v Jastrebcih, s svojima dvema sinoma Jožefom in Cirilom v šumi sekal drva. Ko so vkup nosili stebla, se je Cirilu zadela noga zu kupinje in je padel tako nesrečno, da si je na zmrznjeni zemlji predrl glavo z ene strani, na drugo stran glave pa mu je padlo steblo tako, da mu je čelo zlomilo in so se mu pretresli možgani. Zakopali smo ga dne 15. t. m. Vsi znanci zelo žalujemo za pokojnim, ki je bil 16 let star in zelo priden fant. To hišo obžalujemo tudi, ker je pred enim letom bil tam ogenj in uniči! vsa poslopja. Ptujske novice. Minolo nedeljo je bila v Ptuju zopet protestantovska maša, h kateri hodijo „Štajerčevi" očetje in strici. „Štajerc" pa pobožno oči zavija in „farba" ljudi. Bisinarkova ulica v Ptuju zahteva svoje žrtve. Večina Slovencev se je še vedno izogiba. Trgovec Maks W e g s c h e i d e r, ki stanuje v Bismarkovi ulici, je napovedal kon-kurz. Nemci grejo počasi pa gotovo, kajti Slovenci vstajajo! Zakaj ne lajajo? Ko so se pred par leti na nekaterih krajih na Slovenskem ustanovili konzumi in kmetijska društva, rodil se je „Štajerc" in izlil ves svoj žolč in strup po njih, češ da so škodljivi kmečkemu ljudstvu. Sedaj pa so si ob novem letu ustanovili nemški uradniki v Celju tudi svoj konzum, ki začne že s 1. februarjem delovati. Toda „Štajerc" je tiho. Ali tukaj ni konzum škodljiv? Ali se „Štajerc" ne upa nič pisati proti Nemcem? Kje je doslednost?! Celjske novice. Pri mlinu g. Majdiča se je ponesrečil Jernej Rozman iz Slane pri Teh ar j ah. Dne 19. t. m. zjutraj je s tremi drugimi delavci zlagal z voza debela stebla. Pri tem pade deblo na njega, podere ga na tla in mu zmečka prsi. Bil je v nekoliko minutah mrtev. — „Lastni dom", delavsko stavbena zadruga je imela v minolem letu 91 članov, ki so vplačali 145 deležev. Čistega dobička je bilo 901 K 24 v. Celjski porotniki. Glavni porotniki: Franc Mahorčič, solicitator v Celju, Franc Doh, čevljar v Žalcu, Ivan Kraj na, veleposestnik v Arnečah, Alojzij Šribar, gostilničar v Doberteči vesi, Jožef Makeš, trgovec v Celju, Ivan Ve-hovar, posestnik v Pristavi, Ferdinand Roš, veleposestnik pri Št. Lenartu nad Trbovljami, Janez Mihelič, poslovodja v Celju, Vincenc Brižnik, gostilničar v Braslovčah, Jožef Brežak, zasebni uradnik v Celju, Adam Kincl, gostil, v Št. Juriju ob juž. žel., Franc Rauter, posest, v Št. Ilju, Ignac Šober, oskrbnik v Podčetrtku, Ignac Brezinšek, mesar v Rogatcu, Ivan Rak, gostilničar v Velenju, Anton Glavač, pek v Šoštanju, Pongrac Konečnik, posest, v Gradiču, Adolf Veber, usnjar v Laškem trgu, Franc Vollgruber, mesar v Celju, Viktor Hanke, gostilničar v Šoštanju, Franc Verdnik, posest, v Šmarju, Alojzij vitez Schildenfeld, gostilničar v Vranskem, Henrik Hüffler, trgovec z lesom v Brežicah, Valentin Metličar, posestnik v Platinovcu, Jakob Janič, posest, v Freieubergu, Rajmund Hofbauer, lesni trgovec v Vitanju, Viktor Švab, tovarnar za ocet v Celju, Franc Majcen, ^trgovec v Dolu, Vincenc Vokan, trgovec v Šoštanju, Janez Počer, gostilničar v Vojniku, Benjamin Kunej, tajnik Posojilnice v Brežicah, Avgust de Toma, slikar v Celju, Vincenc Kolšek, notar v Šoštanju, Vincenc Ježovnik, posest, v Velenju, Avgust Faleschiui, župan v Brežicah, Janez Šuler, hišni posestnik v Slov. Gradcu. Nadomestni porotniki: Ferdi-nanu Gologranc, stavbeni mojster v Gaberjah, Konrad Kager, pasar v Celju, Rudolf Kosta-Kuhn, trgovec v Celju, Jožef Valenčak, dimnikar v Celju, Janko Vavken, posojilniški tajnik v Celju, Jurij Zaverčnik, posestnik v Št. Petru, Ivan Holobar, posestnik Kasaze, Ivan Ravnikar, trgovec v Celju, Anton Malo-pron, založnik piva v Celju. Celjska slovenska gimnazija. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, daje dr. Dečko prodal vladi v Gaberjih stavbišče za celjsko slovensko gimnazijo in da je pogodba že pravomočna. To samovoljno dejanje dr. Dečkovo nasprotuje sklepom spodnještajer-skih zaupnikov na celjskem shodu dne 10. aprila 1902 in razburja vse narodne kroge, ker bi gimnazija na kupljeuem stavbišču brezdvomno ne uspevala in ker bi se Slovenci brez vsake odškodnine pomaknili ž njo iz mesta, kjer jo imajo že 10 let. O stvari bomo pisali odkrito in obširno še le v prihodnji številki, ker pričakujemo, da „Domovina", ki ima stik z odločilnimi celjskimi krogi, prej pove, kaj je na tem! To pa že danes izjavljamo, da je edino pravilno stališče: Iz Celja ne gremo ! Iz če že, brez koncesij in v Gaberje na Dečkovo stavbišče gotovo ne! Eden razlog za slovensko gimnazijo v Gaberjah pri Celju je tudi ta, da postanejo profesorji tega zavoda volilci drugega razreda za občinski zastop celjske okolice. Mi vemo iz zanesljivega vira, da slovenski profesorji celjske gimnazije ne bodo nikdar podpirali gnjilega sistema celjskih prvakov. V Laškem trgu je bila dne 16. t. m. volitev župana. Izvoljen je bil zopet usnjar in gostilničar Adolf Weber, zagrizen nasprotnik Slovencev, katerega pa se za to tudi že mnogi zavedni Slovenci dosledno ogibajo. Čudna zmes Nemcev, posilinemcev in Slovencev. Okrajni zastop laški je izvolil sledeče gg. v okrajni odbor: iz skupine vele-posestva: Ferdinand Roš, veleposestnik, Rudolf Uhlih, lastnik kopališča, Fric Alberti, veleposestnik, Gustav Vodušek, okrajni šolski nadzornik, Karol Kitzer, rudniški nadzornik, Franc Kalan, posestnik, Rajmund Tenčert, rudniški ravnatelj in Jožef Vouk, trgovec; iz skupine najvišjih obdačencev obrti in trgovine: Andrej Elsbacher, trgovec, Anton Plenk, tovarniški ravnatelj, Filip Krasnik, rudniški uradnik, Ri-hard Diermayer, tovarniški ravnatelj, Franc Leiler, grajski oskrbnik, Fric Burger, kemiker, Hubert Skalak, gostilničar in Jurij vitez Goss-leth, lastnik tovarne; iz skupine mest in trgov: dr. Adolf Mravlag, notar. dr. Ernst Schwab, zdravnik, Adolf Veber, hišni posestnik, Karol Herman, trgovec, Jožef Drolc, hišni posestnik, Karol Valentinič, nadučitelj v. p., Oto Vithalm, tovarnar in Buhuslav Falta, gostilničar; iz skupine kmetskih občin: Franc Peklar, hišni posestnik, Kari Šunta, posestnik, Jožef Bez-gravšek, hišni posestnik, Andrej Stegenšek, mlinar, Ivan Lapornik, posestnik, Alojzij Ju-vančič, gostilničar, Anton Urbajs, posestnik in Iv. Kajtna, posestnik. Kedaj bo Slovenec sam svoj gospodar v laškem okraju? Iz Ostrožnega pri Celju se poroča: Dne 13. t. m. ob pol štirih zjutraj je slišala Veronika Rozman, dekla gostilničarja Zagode, pred kuhinjskimi vrati stokanje in zdihovanje. Pred durmi je ležal domači hlapec, 45 letni Anton T ihec. Bil je razoglav, bosonog in brez sukne. Poklicani gostilničar ga je prenesel v kuhinjo. Toda vsi poskusi, spraviti ga k zavesti, so bili brezuspešni. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je drugi dan umrl, ne da bi prišel k zavesti. Zdravniki so dognali, da je umrl, ker je imel prebito glavo. Po poročilu gospodarja je prišel Tihec okoli dvanajstih po noči z vozom iz Griž domu. Tožil je, da ga glava boli. Orožništvo je začelo pridno preiskovati celo zadevo. Sum je letel na hlapca Alojzija Oprckal iz Ostrožnega, katerega so zaprli. Kako lažejo nemški časopisi! V Brežicah si je kupil trgovec s papirjem g. Anton Umek star tiskarski stroj, ker je upal, da dobi koncesijo za tiskarno. Seveda so Nemci vse sile napeli, da se je to zabranilo. G. Umek je pa pustil tiskarski stroj v svoji prodajalni, ker ga ni mogel prodati. Minoli teden pa naenkrat zacvili po nemških časopisih grozna vest, da je našel mestni šribar Schallon (beri Salon) v Umekovi knjigarni tajno tiskarno, v kateri so se tiskali listki, aa katerih se je hujskalo slovensko ljudstvo v okolici proti Nemcem. Po poročilu nemških listov se je že opažala vedno večja mržnja slovenskega prebivalstva proti nemškemu. Pred sodnijo se je dognalo, da je g. Umek imel samo stroj, da pa ni nikoli tiskal na njem. Ker pa postava prepoveduje imeti tiskarski stroj, če dotični nima dovoljenja za tiskarno, zato je bil kaznovan g. Umek na 50 kron globe. .Vse vesti nemških listov o hujskanju in o tajni tiskarni so bile grde in gnusne laži, katerih raztrosijo listi te baže na stotine in stotine vsako leto med svet, samo da poročajo kaj slabega o Slovencih. Če bi bil g. Umek res kaj takega storil, bi ne bil s tako majhno denarno kaznijo kaznovan, kajti v dotičnem slučaju je najmanjša kazen 1000 kron. Mi pa zopet sprevidimo, s kakimi lažnjivimi in podlimi sovražniki se imamo bojevati, s sovražniki, katerim je vsako sredstvo dobro, samo da nas očrnijo pred svetom. Šoštanj ske volitve, zakaj so bile razveljavljene? Kakor se je v listih uže poročalo je c. kr. štajersko namestništvo volitve v občinski zastop Šoštanj razveljavilo in se je v nekaterih nemških listih tudi že poročalo, da je dalo povod k temu postopanje slovenske volilne komisije. Takoj po volitvi pisalo se je, da so se godile grozne nerednosti, da so se volilci šiloma zadržali, da so bili opravičeni volilci zavrjeni, da se politična oblast vkljub protesta od nemške strani ni pobrigala za vzdrževanje reda in miru. Danes smo v prijetnem položaju poročati na podlagi oficijelnih dat, zakaj se je vlada čutila prisiljeno, volitve razveljaviti: Neka Ana N. bila je vsled ovadbe čevljarja Mačk obsojena zaradi prestopka tatvine z obsodbo okrajnega sodišča v Šoštanju od 7. aprila 1904 na 5 dnevni zapor. Nemci so zahtevali, naj se ta volilka iz imenika volilcev izčrta, a reklamacijska komisija temu zahtevku ni mogla ugoditi, ker dotična razsodba z ozirom na vloženi vzklic ni bila pra-vomočna. Pri prizivni obravnavi dne 19. maja 1904 bila je razsodba prvega sodišča potrjena, vsled česar se je imenovana volilka v smislu § 3. c volilnega reda iz imenika uradno iz-črtala. To in le to uporabila je visoka vlada kot razlog za razveljavljenje šoštanjskih občinskih volitev, katere so po celem slovenskem Štajeiju vzbudile toliko pozornosti. Pet oseb je umrlo v eni hiši in v teku enega meseca posestniku Antonu Pilko v Dolu, župnije šmarske. Najprej mu je umrla žena in kmalu potem zaporedoma štirje otroci. Bela žena tudi pri nas neizprosno vihti svojo koso. Ljudje jako bolehajo na influenci. Trojčke je povila žena najemnika Skaza v Račah dne 17. t. m. Vsi trije so čvrsti fanti. Pasji kontumac je razpisan v občinah Šmarje pri Jelšah, Mestinje in Sladka gora, ker je v Šmarju poginil nek pes, kakor seje določilo vsled pasje stekline. V Oplotnici bodo dne 31. t. m. nove občinske volitve, za katere so naši nasprotniki, privrženci ptujske giftne krote že neki iz Konjic menda od Sadmarke dobili 140 K podpore za agitacijo proti nam Slovencem in so že v nedeljo, dne 22. t. m. po krčmah v Oplotnici popivali. Nemčurski krivi preroki so pridigo vali, da ako bodo tako volili kakor g. župnik želi, bo prišel novi farovž in tudi farovški novi hlevi, koji se morajo še postaviti, faranom na plačilo in oni bodo plačevali, da bo gorje! Vsi volilci pa, ki tatim neresnicam verjamejo, so pomilovanja vredni, ker vsak pameten in posten človek ve, da kjer ni po komisijonu spoznano, da se mora kaj po davkarskem goldinarju plačati ali ni kdo se za poroka podpisal, da hoče za drugega kaj plačati, če on tega storiti mogel ne bo, ga nihče ne more k plačilu po splošnih postavah pri nas siliti. Vprašajte tedaj vi krivi preroki sebe in druge svoje tovariše: Kdo ima največje zasluge, da se je pri nas tako lepa cerkev pozidala kakor je blizo in daleč okoli ni lepše in da je tudi tik cerkve zdaj novo župnišče že dodelano? Vprašajte pa tudi delavce te stavbe in boste zvedeli, da se je 4 leta za to stavbo delalo, ker vlada v enem letu vsega plačati ni pripuščala, da je pa zdaj že okoli 18.000 K poravnanega in je le še kaj malega na dolgu. Ravno tako prostovoljno se bodo tudi novi hlevi pozidali. Privrženci „Štajerca" so menda dozdaj jako malo darovali in tudi v prihodnosti ne bodo, saj je dozdajšnji obč. zastop nam itak za velike doklade skrbel. V svojem naprednjaštvu svojim privržencem vse privoli in je še zgodovinsko lepo lipo pred šolo podreti dovolil, menda v strahu, da bi se mi Slovenci pod tisto kedaj hladili! — Vsak ki še svojo katoliško slovensko domovino ljubi, naj tedaj pride in naše može voli! Litmerk pri Ormožu. Dobili smo naslednji popravek: Ni res, da bi jaz bil bivši posestnik, lovec g. Hildebranda in zvest Naročnik ptujskega kramarskega lista. Res pa je, da sem jaz že 10 let občinski predstojnik v precej veliki občini Litmerk, imovit posestnik, nadzornik lova pri g. Hildebrandu in da sem pri vsaki priliki pokazal svojo slovensko narodno zavednost. Da se je pri zadnji deželno-zborni volitvi oddalo v naši občini 110 glasov za dr. Ploja in le 2, reci dva za g. Vračko-ta, je le moja zasluga. Hvalo, ki se mi je v ptujskem listu „Štajerc" št. 1. z dne 8. januarja 1905 zapela, moram tedaj samoumevno odkloniti. — S spoštovanjem udani Jurij Novak, župan. * Radenci pri Radgoni. Ena najlepših slovenskih občin na Spodnje Štajerskem so gotovo Radenci. Občina šteje približno nad 200 hišnih številk, je bogata, krase jo prijazne gorice in rodovitni sadonosniki. Občina je še zmiraj dobro napredovala, toda v blatu jo tišče naši posilinemci, za katerimi derejo naši nerazsodni ljudje. Za danes seznanim čitatelje „Slovenskega Gospodarja" z našim prvim „Štajercijancem" z Ljudevikom Pušenjakom, kateri zajema vso svojo modrost iz ptujske giftne krote. On gotovo misli, da bo zapovedoval naši občini, ali da kedaj zasede županski stol. Bilo bi pač žalostno, če bi nam županovali in nas komandirali taki ljudje, ki imajo take nazore. Ljudevik — le pametnejše postopaj, če hočeš nadalje med Slovenci živeti. Premisli, da bodo lažje „bindišarji", katere ti tako sramotiš, tebe pogrešali, nego ti „biu- dišarje." Sicer pa bodi povedano, da so Nemci, za katere si ti tako vnet, že obsojeni. — Tvoj prijatelj. Iz Vidma se poroča: Uradniku Jožefu P e i 11 e r v Vidmu je namestništvo v Gradcu podarilo rešilno talijo v znesku 52 K 50 v, ker je rešil dne 18. avg. 1. 1. pekovskega pomočnika Franca Kostajnšeka iz Save. — Šolarju Avgustu Škerbej pa je dovolil štajerski namestnik dvakratno rešilno talijo v znesku 105 kron, ker je rešil dne 8. avg. 1. 1. iz Save dečka Franca Kozole in Dominika Zidar. Denar se bo plodonosno naložil. — Dne 13. avg. 1. 1. je rešil nadtopničar 8. topničar-skega polka Ignac Meco 16letno Terezijo Deržanič iz Save. Meco je bil za to odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem, vrhu tega mu je dovolila namestnija v Gradcu rešilno talijo v znesku 50 K. Društvena poročila. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Studencih si je izvolilo na občnem zboru sledeči odbor: Predsednik g. Mat. čagran, podpredsednik posestnik Miha Pezdiček, tajnik Svojmir Žnudrl, podtajnik in vodja tamburašev g. Janko Čirič, blagajnik J. Vokač, posestnik, knjižničar Franc Bende, delavec. Odbornika Slamnik in Stopar, delavca. — Neimenovan je daroval društvu zopet 10 K, za kar se mu društvo prisrčno zahvaljuje. Bralno društvo pri Sv. Barbari niže Maribora je pri svojem občnem zboru dne 15. t. m. izvolilo naslednji odbor: Predsednik Janez Domitar, tesar; prvi namestnik Jožef Kajnik, posestnika sin; drugi namestnik Fran Domitar, kmet; tajnik Fran S. Krajnc; blagaj nik Ferd. Vogrin, kolar; knjižničar Andrej Maitdl, mežnar in Simon Lorenčič.. Odborniki: Alojziji Kristl, Jurij Bezjak in Janez Kranjc, posestnik. Sklenilo se je razun naročitve raznih časnikov še tudi, da se v tem letu zopet začne gojiti društveno petje, kakor je že bilo in da se prirede poučne veselice. Za dekliško zvezo se je potrdil enoglasno lanski odbor, kateremu je voditeljica g. Amalija Škofic, blagajničarica Ant. Kmetičeva in tajnica Micka Škofičeva. Nadjamo se, da skupno delo bo dober izid imelo. Bog daj! Stara cesta pri Ljutomeru. Naše kmetijsko društvo je imelo v nedeljo, dne 15. januarja svoj občni zbor. Kakor se je razvi-delo iz poročil, je društvo v prvem svojem letu prav marljivo delovalo. Najelo je posest, napravilo drevesnico, matičnjak in trsnico; za trte izkupi se letos krog 450 K, tako da ima društvo lep prebitek. Zborovanj je imelo pet, od borove seje tri. K trem zborovanjem, ki so bila prav dobro obiskana, so bJ.i povabljeni gg. potovalni učitelji za predavanja. Preteklo zimo imeli so udje priliko se naučiti suhega cepljenja trt v posebnem tečaju. Le pridno pristopajte k društvu, kajti tista 1 kronca udnine vam da obilo obresti, posebno onim, ki lahko tako po ceni in dobro trsje dobivajo od društva. — Združujmo se,« učimo se, obi-skujmo pridno strokovna predavanja, oborožimo se z uma svitlim mečem, da bo nam mogoče uspešno odbijati sovražne napade! Št. Janž pri Spodjem Dravogradu. Iz našega kraja tudi nekaj novega! Kakor vse povsod na Spodnjem Štajerskem, tako se je tudi v naši župniji začela slovenska mladina probujati iz narodnega spanja. Pričelo se je misliti, da bi si ustanovili mladeniško in bralno društvo. Pa samo premalo moči se imamo. Zatoraj, mladeniči, predramite se in začnimo delovati z vsemi močmi za našo milo slovensko domovino. Na delo, slovensko-katoliški mladeniči! Vse povsod imajo ž- razna katoliško narodna društva, zakaj bi si tudi mi ne ustanovili kako prekoristno društvo. Toraj na delo, ko vendar berete včasi razne katoliške časnike. Žal tudi tega nesramnega ptujskega kresala ne majnka pri nas, pet istisov vedno priroma na našo pošto. Čas volitve se bliža! Možje, bodite previdni, posebno pa, varujte se Šta- jerčevih pristašev — ob enem pa nemškutar-jev, kajti oni vas zvito zalezujejo, da bi vas dobili na svojo stran. Bodite previdni in volite slovensko narodne može! Iz Zavrča. Z novim letom se je začelo za naše bralno društvo zopet novo življenje. Veliko zanimanja je po celi fari za naše društvo. Dne 6. prosinca je imelo društvo svoj redni občni zbor. Pri tem je bil enoglasno izvoljen za društvo velezaslužen g. nadučitelj Ant. Križ predsednikom. Nadalje so bili izvoljeni : g. Ant. Ivančič, podpredsednik; g. Ant. Strajnšak, tajnik; g. Fr. Geč, blagajnik; gdč. učiteljica Mikuš, knjižničarka; gg. Mart. Kostanjevec, Jož. Liber, odbornika; g. Janez Belšak, odbor, namestnik; g. Janez Pungarčič, pregledovalec računov in vodja gledaliških iger. Dornovski „feuerber" je priredil v nedeljo, dne 15. prosinca v gostilničnih prostorih g. Fr. Herga domačo veselico s tombolo, katera bi naj bila v korist in prospeh tega — dasi nemškega — prekoristnega društva. Medtem, ko se je do dobra razvnela „židana volja" med gosti, prisopiha vsa preplašena v to „hišo veselja" gospa nadlogarjeva, ki je rodom Čehinja, obupno kličoč: „Hräda höri! Feuer, feuer!" Goreti je namreč začelo v neki čumnati v gradu v drugem nadstropju; odtod se je že razširil ogenj gori v podstrešje. Pozneje se je dognalo, da se je ogenj zatrosil skozi dimnik, na katerem se je nahajala neznatna špranja in to je baje tlelo že 14 dni. (Od tistihdob ko so se namreč saje užgale.) „Feuerwehr ist antreten" na lice mesta, kjer se jim posreči omejiti nadaljno razširjanje plamena. Pohvalno se omenja, da so domači fantje pri omenjeni veselici dali duška svojemu življu; zapeli so krepko par narodnih, da je kar odmevalo po nemškutarskih ušesih. Začeli so se zavedati; tako je prav! Izborno, slava vaši zavednosti, slovenski mladeniči! Naprej zastava Slave! Iz drugili krajev. Poljedelske in gozdarske šole. Število poljedelskih in gospodarskih šol v naši državni polovici je znašalo v šolskem letu 1903/04 184. Na novo je priraslo 5 šol in sicer: zimska kmetijska šola v Ober-Hollabrunu na Spodnjem Avstrijskem in v Austerlici na Moravskem, deželna mlekarska in sirarska šola v Rzeszovu na Gališkem, deželna zimska šola za vinarstvo in sadjarstvo v Langenloisu na Nižje Avstrijskem in deželna vinarska in sadjarska šola v Nikolsburgo na Moravskem. Opustili pa so deželno kmetijsko šolo v Edt-hofu v Spodnji .Avstriji. Med temi 184 zavodi v prid kmetijstvu so: 2 visoki šoli in sicer prva na Dunaju za se, druga pa kot oddelek krakovskega vseučilišča v Galiciji. Obe skupaj sta imeli lani 583 slušateljev z 26 lastnimi profesorji in 60 pomožnimi učitelji. Potem imamo 3 kmetijske akademije ter 9 poljedelskih srednjih šol, 5 višjih gozdarskih zavodov, 2 višja zavoda za vinarstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo, eno višje izobraževališče za pivo-varstvo, 39 kmetijskih šol, t. j. nižjih poljedelskih zavodov s celoletnim podukom, 71 zimskih kmetijskih šol, 9 nižjih gozdarskih, 15 mlekarskih in gospodinjskih, 24 nižjih posebnih šol za sadjarstvo, vinarstvo, vrtnarstvo in hmeljarstvo, kakor tudi čebelarstvo, 2 pivovarski šoli in 2 za žganjarstvo. Kakor vidimo, močno prevladujejo v našem poljedelskem šolstvu nižje zimske kmetijske šole. Te smatramo tudi za slovenskega kmeta razmeram najprimernejše! Skrivnosten dogodek. Iz Gorice se poroča: V torek, dne 17. jan. t. 1. po noči stal je na straži pred vhodom v goriški grad vojak 16. stotnije pešpolka št. 47 Josip Perce. Bilo je okolu polunoči, ko je korakal vojak pred vratmi gor in dol. In tu dozdevalo se mu je, da se mu približuje neki mož v rdeči obleki ves obdan od plamena. To dozdevanje pa je postalo tako živo, da je začel vojak vpiti: Stoj, kdo je tam? — in da je tudi pozvonil z zvoncem ter s tem poklical k sebi poveljnika straže. V tem hipu pa je izginila prikazen ter se izgubila za zid. Ko je prišel k Percetu poveljnik straže, mu je ta povedal, kar je videl. Gledala sta potem s poveljnikom proti oni strani, proti kateri je izginil rdeči mož v plamena, a zapazila nista ničesar. Poveljnik je vprašal Perceta, ako ga je strah, da ga v tem slučaju nadomesti z drugim vojakom. Perce je to zanikal ter dostavil, da hoče ostati na mestu, zagotavljajo poveljnika, da gotovo ubije rdečo pošast, ako se mu še jedenkrat prikaže. Desetnik, ki je bil poveljnik straže, je odšel, in Perce korakal je zopet na straži gor in dol. Še ni potekel četrt ure, ko se zopet prikaže rdeči mož, ki se je sedaj nekako preteč bližal Percetu. Perce nastavi puško, pomeri in vstreli dvakrat proti prikazni, ki pa ni bila zadeta in se tudi ni hotela umakniti, ampak je nasprotno še bolj preteč se bližala vojaku. V smrtnem strahu zgrudi se sedaj Perce na tla. Ko je zaslišal poveljnik straže streljanje, pritekel je seveda koj na lice mesta, in tu našel je vojaka ležečega na tleh v nezavesti. Puška ležala je na desni strani, čako pa na levi. Zastonj so iskali onega, ki se bi bil bližal straži. Nesrečnega Perceta prenesli so potem v grad, in na stražo postavili so drugega moža. Perce gledal je celo noč potem z izbuljenimi očmi preplašeno pred se, kakor da bi vedno videl pred seboj nekaj strašnega, kar se noče oddaljiti. Zjutraj prenesli so ga v bolnišnico v jako nevarnem stanju. Društvena naznanila. Pevsko društvo Braslovče priredi na 12. prih. meseca veliki koncert, pri kterem se bodo proiz/ajale in mešanega zbora. Prosimo bližna sosedna društva da se na to pri prireditvah veselič ozirajo. Posebno pa bi bilo želeti, da bi se domači občani obilo udeležili koncerta. Vspored objavimo pozneje. Kmetskd bralno društvo na Hajdini bo imelo v nedeljo 29. prosinca po večernicao v Graharjevi gostilni svoj občni zbor s srečolovom. Vsi udje in prijatelji društva se tem potom uljudno vabijo. Bralno društvo pri Sv. Marku niše Ptuja ima svoj XII. redni občni zbor v nedeljo dne 5. febr. v šoli po večernicah s sledečim vzporedom: 1. Pozdrav predsednika. 2. Poročilo tajnika 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo knjižničarjevo. 5. Pristop udov in vplačevanje udnine. tf. Volitve. 7. Določanje naroiitve časnikov in knjig. 8. Slučajnosti. E obilni udeležbi vabi odbor. Kmetijsko bralno društvo pri Ilju v Slov. goricah ima v nedeljo 29. prosinca t. 1. po večernicah v Čitalnici (stara šola) svoj letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Vse ude in prijatelje naše vabi k obilni udeležbi odbor. Kmetijsko društvo v Leskovou pri Ptuju. Ker občni zbor Kmetijskega društva v Leskovcu, regi-strovane zadruge z omejeno zavezo, kateri je bil sklican na dan 15. t. m., ni bil sklepčen, sklicuje se tem potom drugi občni zbor na nedeljo dne 6. svečana 1906 ob 9. uri dopoladne v šolskih prostorih, kateri bode sklepčen brez ozira na število udeležencev. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva, 2. Potrjene računa za 1. 1904. 8. Skl» panje o razdružbi zadruge. 4. Volitev likvidatorja. 5. Slučajnosti. — K obilni udeležbi vabi načelstvo. Kmetijsko društvo pri Sv. Emi bode imelo dne 29. januarja 1905, ob 3. uri popoldau v prostorih kmetij ikega društva svoj redni občni zbor. Dnevni red: 1. Volitev načelnika, 2. volitev načelstva, 8. volitev nadzorstva, 4. volitev razsodišča, 5. predložitev bilanc«, 6. slučajnosti. Ptujska Čitalnica uprizori dne 1. februarja t. L v Narodnem domu veseloigro: „Štempihar mlajši". Začetek ob 8 uri zvečer. „Katoliško bralno društvo pri Sv. Jurju ob juž. iel. priredi v četrtek, dne 2. svečana v gostilni gosp. Al. Nendl igro: „Zakleta soba v gostilni pri zlati goski", s petjem in tamburanjem. Bralno društvo v Verieju ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 29. prosinca popoldne ob 3. v bralni sobi. K mnogobrojni udeležbi vabi — odbor. Bralno društvo v Cezanjevcih ima občni zbor dne 29. t. m. popoldne ob pol 8. uri v šolskem poslopju. Mnogobrojne udeležbe želi — odbor. Bralno društvo na Dobrni ima v nedeljo, dne 29. jan. 1905 občni zbor t običajnim vzporedom Društvo „Skala" pri Sv. Petru niše Maribora. V nedeljo 29. t. m. takoj po večernicah predava potovalni učitelj g. Ivan Bele o vinoreji v gostilniških prostorih g. Mihaela Muršeca. Šent Peterčani, udje kakor neudje, pridite v obilnem številni Bralno društvo pri Sv Andražu v Slov. gor. ima v nedeljo dne 29. jan. po večernicah v šoli svoj l'tni občni zDor s poučnim predavanjem in s petjem domačega mešanega zbora. K boljši udeležbi ko lani vabi p-ij«zno može, mladeniče in dekleta odbor. Občni zbor 1 štajerskega skladišča v Žaloi" se bo vršil dne 29. p-osinca t. 1. ob 3. uri pnpoldne v zgornjih prostorih gostilne Hausenbichler v Zalci s sledečim vzporedom: 1. Poslovno poročilo. 2. Račun za upravno leto 1908 do 1904 in odobrenje bilance ter določitev vrednosti zadružnega deleža v smisla § 7 zadružnh pravil. 8. Poraba dobička, oziroma pokritje zgube 4. Prodaja zemljišča na severni strani hmeljarne. 5. Nabava bencin motorja in statba strojnice in stanovanja za hišnika. 6. Odobrenje nagrade načelništvu. 7. Kako naj se iztir/ajo stari dolgovi. 8. Volitev na-čelništva in nadzorništva. Kmet. bralno društvo pri Sv. Ilju v Slov. gor. ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 29. prosinca po večernicah v društvenih prostorih (v «jitalnici) z običajnim vzporedom. Ker se vrši volitev novega odbora in se bo govorilo tudi o nsdaljotm delovanju društva, se vsi cenjeni udje in vsi prijatelji društva prijazno vabijo k prav obilni udeležbi. Sv. Jurij ob Ščavnici. Tukajšnja „Mladeniška zveza" priredi dne 29. t. m. po večernicah izvanreden shod, na katerem se bo govorilo o važuosti bnčelarstva. K shodu so povabljeni vsi, ki se za predmet zanimajo. Kat. bralno in gospodarsko društvo pri Sv. Benediktu v Slov. gor. ima svoj letni občni zbor na svečnico po večernicah v društveni čitalnici z običajnim vzporedom. Udje udeležite se vsi tega zbora I Llstnloa uredništva i Šoštanj: Zaradi Vaše pošte se pritožite pri poštnem ravnateljstvu v Gradcu in če še ne bo nič pomagalo, pa po naših poslancih pri trgovskem ministrstvu. — 8v. Urban pri Ptuju, Planinski trg, Gradec, Zavrč, 8v. Barbara v Halozah. Mala Nedelja, Parueče, Sv. Križ pri I.jutomeru : Prrpnznol Prihodnjič! Pozdravljeni I — Šmarje pri Jelšah: Bode priobčila „S. Prtsse" ! Pozdrave I Sv. Jurij ob Ščavnioi. Tukaj šnemu bralnemu društvu je č. g. Frančišek Štuhec daroval čez dvajset prav lepih knjig, poučne in zabavne vsebine, po katerih je naša mladina takoj segla z največim veseljem Odbor se omenjenemu gospodu prav prisrčno zahvaljuje za ta prelepi dar. Zahvala* Tukajšnemu gospodu dr. Vit-u Červinku prakt. in dlstr. zdravniku izrekam tem potom najiakrenejšo zahvalo, da je rešil moje žene smrti v hudi pljučni bolezni ter popolnoma ozdravil. Priporočam ga vsakomur najtopljsjs. Braslovče—Preserj«, 18. prosinca 1905. 39 i_i Jakob Čmalt. oooooooo Tržne cene v Mariboru od 14. do 21. januarja 1905. od a.© ¡Ž3 i -v i 1 a 10 1 kg K| h K| h Pšenica ..... 19 40 20 20 rž....... 16 80 16 80 ječmen..... 16 60 16 40 oves...... 16 40 16 20 koruza..... 16 16 17 40 proso ...... 16 60 17 40 ^jda...... 16 60 16 40 seno...... 6 20 5 60 slama...... 8 80 6 — fižola...... 1 kg _ 20 _ 28 grah...... _ 40 — 48 leča...... _ 36 _ 64 krompir..... — 7 '— 8 sir .... — :i6 — 70 surovo maslo 2 _ 2 80 maalo...... 2 — 2 40 špeh...... 1 12 i 28 zelje, kislo .... _ 20 — ¿6 repa, kisla .... — 20 — 24 1 lit. mleko..... _ 18 — «0 smetana, sladka — 40 — f'6 „ kisla . . . — 5fi — 68 100 zelje...... glav — — — — ...... 1 kom. — 8 — OOOOOOOO Loterijske številke. Linz 21. januarja: 8, 37, 6, 86, 3. Trst 21. januarja: 34, 5, 58, 71, 29. Slovenci Spominjaj t> h>- „Zgodovinskega društva!" W.' sSPES 3SPB) UWBWIIIJ>| ¡ SUB; O f« {1 0 o u cd ► S 4* tí 'C .p* ■f« "-o •ti > > £ 8 t ti * •p* VII. natis <§> sveče za avečnico priporoča veleč, duhovščini Jožef Duf©k s večar 4 4—8 Maribor, Viktringhofg. 30. Izdajatelj in založnik „katol. tisk. drubtvo". Odgovorni urednik: Fardo Leskovar. Tisk tiskarne sv. Cirila. Današnji list ima „Nai Do m" kot prilogo.