M. K.
Povestica o Marijini cvetki.
Mrzlo je bilo zunaj. Solnčka že dolgo ni bilo nič na spregled. Veter se je kar ves dan preganjal po vasi. V vsak kotič je utaknil svoj radovedni nosek; vsepovsod s>o ga čutili in slišali otroci, ki so hiteli že v niraku iz šole domov za toplo peč.
80
Tudi Mariea je hitela iz šole proti doinu. Pot jo je peljala mimo kapelice Matere božje. In pri nebeški ma-mici Mariji se je sleherni dan nekoliko pomudila. Bila je pridna in pobožna deklica.
Prelepa je bila kapelica nebeške Gospe. Koliko cvetk in zelenja ~je že poklonila Marica nebeški kraljici Mariji! Vse poletje, do pozne jeseni ji je prinašala vsak dan svež venček cvetic in ga je položila Mariji k nogam. Premajhna je še bila, da bi okrasila z njini Mariji sveto glavo. Toda minulo je poletje, prešla tudi hladna jesen. — — Na vrtovih in iia travnikih ni bilo več cvetk za Marijo.
Tudi danes je Marica pred kapelico. Tudi danes se mudi pri Mariji, ker jo tako prisrčno ljubi. Toda njen zaupljivi pogled na Mamko božjo je žalosten, glasek tako otožen: »Marija, glej, cvetic nimam nič. Vse so umrle... Davi seni hotela utrgati še zadnje na uašem vrtu — a, Marija lepa, ui jih bilo več ... Slaua jih je požgala v hladni noči. Ceščena si Marija...« Orosile so se oči blagi deklici, ker ni mogla več dičiti s pisanim cvetjem lepe nebeške Gospe.
Žalostna in zaniišljena je prišla Marica iz šole do-mov. Tiho — nekako boječe — je pozdravila inainico, ki je sedela pri oknu in šivala. Takoj je izprevidela dobra mamica, da je hčerka žalostna. Hudo ji je bilo, saj je pre-dobro poznala svojega otroka. Pridna in niarljiva je bila Marica v šoli in Marijo je ljubila iz vsega srca, Bogca pa tudi. Kaj li je dobremu otroku? Tiho vpraša Marico: »Za-kaj plakaš, Ijubo dete?« — »Mamica — cvetk ni več na vrtovih in po travnikih za Marijo. Vse so umrle .. vse ..« In spet je zaplakala dobra deklica. Privila se je inajki tesno v naročje. »Maniica, vse so umrle ... vse ...!« In oklenila se je maniice. »Mamica, zakaj so umrle ro-žice?k — In zaupuo je pogledala niateri v oči. — »Zato, ljubo dete, da bodo iznova in še lepše vzcvetele za Ma-rijo —« odgovori inamica, in velika, svetla solza sreče ji zaigra v očesu.
Zveselila se je dobrega otroka, blage hčerke. In še je govorila: »Marica, saj še cveto lepe cvetke za Marijo. Vso zimo bodo cvetele ter krasile Marijo, tvojo srčno Ijubljeno nebeško Gospo, krasile s pobožno molitvijo in
81
l lepini, svetim žMjenjemTT^cvetK^jubOlanj^Dolj od vseh drugih. Njim izprosi pri vsemogočnem Bogu vse... prav vse, kar si požele dobrega in lepega. Dete moje — te cvetke so Marijini otroci! Le vsak dan prosi nebeško Gospo, da ji ostanes zvest, pokoren in dober Marijin otrok — lepa cvetka za Marijo.«