lili
teto X. — Štev. t?.
Ljubljana, 25. aprila 1954
1=1
Izdaja časopisno - založniško podjetje »Polet« — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik: Prešern Igor —- Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani — Uredništvo: Likozarjeva 12, uprava: Cankarjeva 4 (pasaža Nebotičnika) — Poštni predal 377 — Čekovni račun uprave št. 602-»T«-84	— Telefoni:	uprava 21-281,
uredništvo 32-009 (ob nedeljah tudi 31-193, 30-278 in 32-553) — Celoletna naročnina 400 din, polletna 200 din.

Skupščina »Partizana«, zveze za telesno vzgojo Slovenije
SEME JE PADLO NA PLODNA TLA
Partizanska organizacija je od lani pokazala velik napredek Tov. Miha Marinko zaprošen za pokrovitelja republiškega zleta Dober lfrecept“ Kočevarjev
Ljubljana, 25. aprila. Daues dopoldne in popoldne je bil v Ljubljani v telovadnici Narodnega doma II. zbor republiške Zveze »Partizan«. Zbor je otvoril predsednik Zveze »Partizan« tov. Zoran Polič, ki je pozdravil vse navzoče ter ugotovil, da sega današnji zbor v obdobje, ko se kaže vedno večje razumevanje ljudske oblasti do partizanske organizacije in se zavoljo tega slednja bolj in bolj uveljavlja. Za njim sta toplo pozdravila zbor v imenu Zveze športov Slovenije tov. Dobrota in v imenu Planinske zveze Slovenije tov. Prosenc ter želela zboru čim več uspehov.
no udeleženih v partizanski organizaciji, pa bo hitro rešena marsikatera težava gospodarskega, finančnega ali vzgojnega značaja.
Tudi o vaditeljih je bilo mnogo govora. Nekateri so omenili, da je na terenu še precej starih, predvojnih vodnikov, ki stoje ob strani. Tov. Polič pa je pravilno odgovoril,
(Nadaljevanje na 5. strani)
Š&OMT— sestavni del
spžcšne vzgoje dl&Icvnih ljudi


Šport je integralni sestavni del splošne vzgoje delovnih ljudi, posebej še mladine, ter zato sodi v vrsto najvažnejših družbenih dejavnosti. Ugotoviti pa moramo, da mu politične organizacije ne posvečajo dovolj skrbi, zaradi česar je pravilni športni razvoj v marsičem oviran in dostikrat tudi nepravilno ocenjen. Deto v športnih organizacijah mora biti glede pomena in važnosti enakovredno čel’.' dvgih množičnih organizacij.
V. zvez, ^ .c.esnim in moralno-vzgojnim delom pa je treba iz športa odstraniti vse, kar zmanjšuje njegov vzgojni pomen. Šport v našem družbenem življenju je treba postaviti na tisto mesto, ki mu po njegovem pomenu tudi gre. Povečati je treba aktivnost pri vključevanju novega članstva, predvsem iz vrst delavske in kmečke mladine ter žena, kajti tako bomo mladino odtegnili najrazličnejšim negativnim vplivom.
Med negativnimi pojavi v našem športu pa je eden najtežjih vsekakor profesionalizem, ki se je doslej legalno uveljavljal v nogometu, ilegalno pa se razvija tudi v drugih športnih panogah; profesionalizem vpliva negativno na našo mladino in zato izgublja šport kot vzgojno sredstvo svojo moralno etično vrednost. Profe-
sionalizem je treba torej iz športa izločiti.
Šport mora kot metoda telesne vzgoje v naši šolski telesni vzgoji zavzeti najvidnejše mesto. Naloga upravnega odbora ZSS je torej pri naši ljudski oblasti ukrene vse potrebno ter vpliva na sestavo učnih načrtov in predmetnikov za pouk telesne vzgoje v naših šolah. Ljudska oblast mora pa posvetiti vso pozornost gradnji svetiti mnogo več skrbi, kot do in ne sme se več dogajati, da bi pri gradnji novih šol na take stvari pozabljali. Prav tako skupščina odločno protestira proti zmanjšanju števila ur telesne vzgoje v korist ostalih predmetov.
Pravilna etična in moralna vzgoja v naših športnih organizacijah je odvisna predvsem od de-šolskih telesnovzgojnih objektov la športnih vzgojiteljev v osnovnih organizacijah, zato je treba vzgoji strokovnih kadrov posedaj, zlasti še, ko ima Zveza športov Slovenije sedaj možnost prenesti skrb za vzgojo teh kadrov na Institut za telesno vzgojo v Ljubljani. Povezava z Institutom mora biti najožja in je treba napraviti vse, da bo ta s svojim delom in izsledki res koristil pravilnemu razvoju našega športa.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Po opravljenih formalnostih je zbor pričel z delom. Za razliko od d6sedanjih skupščin, ko so bili najprej podani referati, so tokrat navzoči takoj prešli na razpravo, kajti vsa društva so že predhodno prejela tiskane referate.
Nemogoče je, da bi se zadržal ob vsakem diskutantu, saj jih je bilo kar čedno število, pa tudi problemov, ki so jih iznašali, je bilo zelo veliko. Uvodoma lahko ugotovim, da tako plodne skupščine, kakor je bila današnja, verjetno doslej še ni bilo, saj že število 263 delegatov precej pove. Morda so bili tu in tam nekateri diskutanti preveč »deklarativni«, morda so se preveč sukali okoli drobnih, lokalnih težavic domačega društva, vendar lahko trdim, da je večina segla v temeljne probleme partizanske organizacije.
Glavna diskusija, ki ' jo je uvodoma usmeril že predsednik tovariš Polič, je zajemala vprašanja okoli vzgoje vodnikov, materialnih pogojev dela, problemov orodja in rekvizitov, vprašanja sekcij, propagande, vzgoje, tiska itd.
Pravzaprav največ govora js bilo o materialnih ter finančnih težavah v društvih. Številni diskutanti so popolnoma pravilno ugotovili mnoge pereče probleme in težave materialnega značaja, ki tarejo društva. Vendar se nam zdi, da je bilo naštevanje teh težav včasih le nekoliko preveč. Ne mislim s tem trditi, da imajo že vse krajevni in okrajni forumi ljudske oblasti pravilne ali celo idealen odnos do partizanske organizacije. Nasprotno, tu bo treba še trde borbe, preden bo izbojevana končna bitka. Vendar pa ne smemo gledati te stvari tako črno, saj es že mnogokje iz temine kažejo svetli žarki. Za primer naj navedem delegate iz nekaterih pasivnih okrajev (n. pr. Gorica), kjer so že okrajni forumi predvideli za letošnje leto tudi milijon dinarjev in celo več pomoči partizanski organizaciji. Seveda morajo ti vzgledi biti vzpodbuda gospodarsko močnejšim krajem in okrajem, ki lahko prispevajo še znatno večje zneske zn procvit naše telesne vzgoje.
Toda če sem prej dejal, da je bilo morda včasih le nekoliko preveč naštevanja težav, sem imel mislih določeno trditev. Zdi se mi namreč — in to je ob koncu diskusije v svojih izvajanjih tudi osvetlil tov. Polič — da ponekod še vedno vidijo edino možnost dela v lepo 'urejenem telovadnem domu z vsem >k!asičnim« telovadnim orodjem, da ne govorim o nekaterih naravnost megalomanskih pojavih (na primer gradnja velikih domov, razkošnih stadionov, bazenov itd. v podežel-
skih predelih, kjer ni niti osnovne aktivnosti). Mnenja sem, da je osnovna naloga naših društev predvsem najjrrej razviti čim večjo aktivnost in koristno delo, potem pa tudi ne bo težko stopiti pred odločujoče forume in upravičeno terjati pomoč. Omembe vreden je predlog nekega delegata, naj bi začeli misliti na gradnjo odprtih lop.
Ce sem že pri vprašanju materialnih pogojev, bi se rad še dotaknil agilnega kočevskega društva, čigar predstavnik tov. Arko, je morda v nekoliko drastičnih besedah, sicer pa prav lepo povedal, kje so vzroki njihovih uspehov. Takole je dejal: »Pri nas imamo v vseh društvih redno vadbo, brez vsakih sekcij, po vadbi pa gojimo vse mogoče panoge, s čimer odvračamo mladino od tega, da bi držala roke v žepih. V našem društvu telovadi podpredsednik OLO, marsikaterega političnega funkcionarja in direktorja boš našel pri igranju odbojke ali med sprinterji.« Potemtakem res ni čudno, če so oblasti, ustanove in podjetja naklonjena društvu. Ne iščimo torej sodelovanja in povezave z raznimi konferencami, preko najrazličnejših zastopnikov itd., marveč življenjsko — tako da bo čimveč odločujočih osebnosti aktiv-
I.	zvezna nogometna liga
O PR E P je častno poJŽaužja
PARTIZAN : ODRED 2:0 (1:0)
Partizan: Stojanovič, Belin, Lazarevič, Čajkovski, Jovanovič, Paje-vič, Valok, Milutinovič, Bobek, Mi-hajlovič, Herceg.
Odred:	Arsič, Medved, Piskar,
Žižek, Lesjak, Pelicon, Belcer, Žum-bar, Toplak, Životič, Brezar.
Sodnik: Slava Jovanovič.
Strelci: Mihajlovič v 30. minuti iz enajstmetrovke, in Milutinovič v 82. minuti.
Igrišče JLA, Beograd.
Beograd, 25. aprila. Odred je danes igral v Beogradu poslovilno tekmo proti Partizanu. Odredovci so prišli na igrišče v modrih dresih, gledalci so jih navdušeno pozdravljali, culi so se klici:	»Napred,
Toplak«! in komentarji, da je škoda, ker gre Odred iz I. lige! Res je Odred v današnji tekmi opravičil te pohvale. Ne smemo gledati na rezultat, kajti igralci so se požrtvovalno borili in bi bil lahko rezultat
Dva rekorda v Šiški
Zunančič 36.5 na 300 m, Puc 15.0 na 110 m ovire
Ljubljana, 25. aprila. Z da naš njim tekmovanjem 2AK Ljubljane na stadionu v Šiški je bila danes otvor-jena atletska sezona v Sloveniji. Tekmovanje, ki je bilo odlično organizirano, nam je pomagalo do nekaterih zanimivih zaključkov. Predvsem lahko ugotovimo, da je večina vrhunskih atletov v zelo dobri formi kljub zgodnjemu terminu. Upajmo, da bodo svoje rezultate popravljali, ne pa morda ravno na višku sezone odpovedali. Zanimivo je tudi dejstvo, da so n. pr. atleti Kladivar-ja in Ljubljane kot celota mnogo boljše pripravljeni kot tekmovalci Odreda. Odredovci bodo morali krepko »pljuniti v roke«, če bodo hoteli ta zaostanek v treningu nadoknaditi. Od posameznikov moramo najprej omeniti seveda nova rekorderja. Zupančiča je marsikdo štel že bolj med »pokojne«. Današnji rezultat 36.5 je lep odgovor Igorja na taka »predvidevanja«. Nič manj se ni izkazali Puc, ki je z izredno lahkoto pretekel mladinske ovire in za 4 desetinke popravil jugoslovanski rekord. Lorger nas je z rezultatom 10,9, odkrito rečeno.
je Vipotnik misli tudi lietos nada-
Kuitlič spet najhitrejši
Tržič, 25. aprila. Zelenica, zibelka smu-čarstva, Je bila danes zopet torišče borb v veleslalomu. Naši tekmovalci so se pomerili z gosti iz Bad Gasteina in Blei-berga. Prireditev je bila pod pokrovi-^ijstvom tovariša Cerarja, predsednika ViLO Tržič, v organizaciji Smučarskega kluba Ljubelj. Med našimi tekmovalci smo pogrešali Stefeta, ki še vedno leži bolan v sarajevski bolnici, medtem pa bas je razveselilo, da se je zopet pojavil ba startu popularni Tinček Mulej, ki je tokrat prvič nastopil po okrevanju, in se je prav dobro odrezal. Dolžina proge 23 člane je bila 2100 m z višinsko razliko 600 m, ter je imela 43 vratič. Članice so jmele štart 150 m nižje, proga pa je bila dolga 1500 m ter je imela 26 vratič. Moštveni prehodni pokal je osvojila ®kipa Enotnosti, Kunšič Jože pa je pre-Pokal za najboljši čas dneva. Prvih
10 članov, prve tri članice in prva dva mladinca so sprejeli namesto običajnih plaket lepe kovinske vaze. Rezultati:
1.	Kunšič (Greg) 2:11.3, 2. Lukane Matevž (Ljubelj) 2:13.4,	3. Magušar (E)	2:15.0,
4 Ilija (E) 2:15.3, 5. Nograšek (E) 2:16.0, 6. Steinegger (Bad Gastein) 2:16.2, 7. Mulej (Lj) 2:16.3, 8. Klapacher (Bad Gastein) 2:17.1, 9. Lukane Slavko (Ljub) 2:17.2, 10. Lipautz (Bleiberg) 2:17.4. Moštva: 1. Enotnost (Magušar, Ilija, Nograšek) 646.3, 2. Ljubelj (Lukane. S., Lukane M., Dornik) 6:50.3, 3. Bad Gastein (Steinegger, Klapacher, Hochleitner) 6:55.3. 4. Gregorčič, 5. Ljubelj.
Članice: 1. Zupančič (Ud) 1:35.0, 2. Oblak (Ud) 1:44.3, 3. Lukane (Lj) 1:47.0, 4. Megušar (E) 1:54.0, 5. Sumi (Ud) 2:03.0. —
Mladinci:	I. Klapacher (Bad Gastein)
1:17.1, 2. Ahačič (Lj) 2:27.3, 3. Klinar S. (Greg) 2:34.2.	Potočnik
prijetno presenetil. Oe bo šilo tako naprej, bomo Lorgerja lahtko po-zdraviilii konec avgusta na eni zmagovalnih »stopnic« na evropskem prvenstvu v Bernu. S prav dobrim rezultatom na lOOOm, ki gaje dosegel brez konkurence, dokazal, da ! jevati s podobnimi presenečenji kot lani. Atletski zvezi pa bi priporočili, da malo pregleda spisek ljubljanskih sodnikov in črta tiste, ki se prikažejo le na naj.veeje prireditve, najraje le na mednarodne, za ostale pa jim ni mar. V kaj slabo luč bodo prišli ljubljanski sodniki, če današnja rekorda ne bosta priznana, ker je bilo na cilju premalo sodnikov.
Tehnični rezultati: člani — 1000 m:
Lorger (K) 10,9, Kopše (K) 11,2, Dolenc (L) 11,3, Požun (L) 11,6; 300 m: Zupančič (K) 36,5, Kopitar (K) 36,8, Djordijev.ič (L) 37,4, Urbajs (K) 37,9, Koman (L) 38,0;	1000 m:	Vipotnik
(K)	2:32,6, Okršlar (L) 2:39,2; 3000 m:
Krajnc (O)	8:53,8, Špacapan (L)
9:10,4. Mlinarič (K) 9:19,4, Pavčič C. (O) 9:27,0; 110 m ovire: Vukovič
(L)	16,6. Kovač (K) 17,0; višina:
Čerpez (ŽM) 178, Zupan (L) 175, Borštnar (L) 165; daljina: Požun (L) 6,72. Vovk (L) 6.15, Gottvvald (L) 6,14, Vukovič (L) 6,10; krogla: Vovk (L) 12,56, Meršol (L) 12„55, Peterka (K) 11,70; disk: Mirller (O) 46,84, Peterka (K) 39,38; 4 X 100 m: Kladi-var (Kopitar, Kopše, Zupančič, Lorger) 44,0, Ljubljana I 44,6, Ljubljana II 45,4. Mladinci — 100 m: Puc (I.) 11,4, Zajc (L) 11,5; 300 m: Seliškar (O) 38,6. Juvan (L) 39.0, Babnik (L) 39,2;	1000 m: Homan (L)
2:40.4. Hafner (L) 2:41.0, Tratnik (O) 2:44,0;	110 m ovire: Puc (L) 15,0,
Le n asi (K) 16,2, Starman (L) 18,9; višina: Petrušič (O) 170, Dvoršak (B) 160, _ Lenasi (K) 160. Sluga (L) 160; daljina: Franko (L) 6,08, Osterman (B) 6,00; krogla: Penko (L) 13,08; disk: Penko (L) 40,23, Breznik (ŽM) 34,10;ženske — 60 m: Požar (L) 8,6, Paniko (B) 8,8, Fabjančič (L) 8,9; daljina: Križaj (L) 4,06, Jensterle (L) 3,92,
drugačen. Sodnik, ki je dosodil v 30. minuti kazenski strel, je bil le prestrog. V splošnem pa lahko rečemo, da ima za današnji rezultat zasluge vratar Arsic, ki je odlično branil. Vedno je pravočasno interveniral, drugi gol pa, ki ga je sprejel, je bil neubranljiv. Moštvo Odreda je Partizanovim igralcem nudilo žilav odpor takoj od pričetka tekme, pa vse do konca. V^se breme je nosila Odredova obramba, zlasti vratar, kajti vrstil se je napad za napadom na Odredova vrata. Cesto so prihajali in ogrožali Arsičevo svetišče Bobek, Milutinovič in Mihajlovič. Arsič pa je branil odlično in je bila njegova zasluga, da Odredovci niso doživeli težjega poraza. Pravtako pa je večkrat tudi Odredov napad nevarno ogrožal vrata domačih, vendar ni bilo zaključnega strela.
Kako sla padla gola
V 30. minuti je bil storjen prekršek nad Milutinovičem v bližini Odredovib vrat. Milutinovičev napad ni bil tako nevaren, kljub temu pa sta dva obrambna igralca star-iala nanj. Sodnik je dosodil enajstmetrovko, ki jo Mihajlovič z ostrim strelom neubranljivo izpremenil v
Dcidcfa:
Pravda, Molterer, Senger itd.
Tudi letos bo pod Jalovcem tradicionalni veleslalom, ki ga pripravlja ljubljanska Enotnost. Za to veliko tekmovanje so se že danes prijavili najboljši svetovni »kanoni«, kakor Pravda, Senger, Molte-rer, Huber itd. Seveda, nastopili bodo tudi Nemci in verjetno najboljši Italijani. Z vsemi temi pa se bodo spoprijeli tudi naši najboljši alpski vozači. Tekmovanje bo prihodnjo nedeljo, 2. maja, na kar že danes opozarjamo vse ljubitelje vrhunskega alpskega smučanja.
gol. V 82. minuti je Milutinovič dosegel drugi gol za Partizana. Bil je pred golom ter mu je žogo podal Herceg. Milutinovič jo je prisebno streljal poleg vratarja iz razdalje nekaj metrov. Strel je bil neubranljiv.
Pri Partizanu bi lahko pohvalili Belina, Pajeviča in v napadu Milutinoviča, pri Odredu pa zlasti vratarja Arsiča, ki je bil tudi najboljši igralec na igrišču. Poleg njega sta se odlikovala še Oba branilca Medved in Piskar, dalje Lesjak, v napadu pa Toplak.
Curčic
Dinamo	25	18	4	3	66:22	4»
Partizan	25	17	5	3	75:30	39
C. zvezda	25	17	4	4	51:20	3t
Hajduk	25	16	3	6	54:32	35
Vojvodina	25	13	5	7	58:36	31
Spartak	25	11	3	11	44:48	25
Sarajevo	25	10	4	11	34:43	24
BSK	25	7	7	11	36:39	%
Vardar	25	5	10	10	29:35	20
Lokomotiva	25	7	5	13	38:43	if
Radnički	25	8	3	14	36:47	19
Proleter	25	5	8	12	31:60	18
Rabotnički	25	4	3	18	18:81	11
Odred	25	3	4	18	35:69	19
VIDAU prvi v Kopru
Koper, 24. aprila. — Danes je letošnjo dirko v naši coni STO. Na-»Preleter« iz Kopra organiziral prvo stopilo jo 50 tekmovalcev, članov in mladincev iz Kopra, Pulja, Reke in Ljubljane. Mladinci so morali prevoziti 75ikm dolgo pot, kr, jei vodila od Kppra čez Buje in Riržano nazaj v Koper. Na splošno presenečenje je zmagal novinec diz Kopra Pdcika, Člani so imeli daljšo in težavnejšo pot. Prevoziti so motraiM 103 km, start in cilj pa je Ml v Kopru. Najboljši je bil Viidaili, kd je zmagal šele v findšu. Rezultati — mladinci:	1. Piciika 2; 12:0, 2. Ma-
tušiič in Isič (oba Pula), Vižintin in Miklavčič (oba Koper) itd. — vsi v istem času kot zmagovalec; člani: 1. Viidali (Lj) 3;18:0, 2. Perne (Lj), 3. Brajnik (Koper), 4. Skomina (Reka), vsi v orisu zmagovalca.
i
iaviii reprezentant Lorger S nko je že na začetku sezone presenetil z dobrim rezultatom na 100 m — 10.9. Upajmo, da nas bo letos še večkrat razveselil s svojimi uspehi.
" -■y\' ■	vj ' E 1	'
cP®?'«!!®-© we:8mice> ~
Zokaj Ilirija ne sodeluje v hrvaisko-siovensui ligi na isto temo — Ilirija in PZS se obtožujeta
Tri variacije
Zaduje tedne smo z zanimanjem spremljali dogajanja v slovenskem plavalnem športu. Pred tremi tedni je bila ustanovljena hrvatsko-slovenska plavalna liga, kar smo v našem lista tudi pozdravili, saj smatramo, da je to korak naprej k ponovnemu dvigu slovenskega plavanja. Zadnje dni pa so se dogodki okoli te lige pričeli razvijati v dokaj nepričakovano smer; po enoglasnem sklepu vseh udeležencev, tako s hrvatske, kot tudi s slovenske strani, je naš prvak Ilirija odpovedal sodelovanje v tem tekmovanju! S tem je v prvem trenutku bil celo ogrožen obstoj lige, toda ostali udeleženci so vztrajali na svoji prvotni odločitvi. Z namenom, da bi razsvetlili ta primer, smo poverili našemu sodelavcu nalogo, da razišče okolnosti, pod katerimi je prišlo do tega sklepa Ilirije.
duje tekmovanje mladincem«. Obtožbe sem, obtožbe tja.
Zjutraj sem se obrnil še na predsednika PZS dr. Boža Linharta.
»Zanima nas, v čem je dejanski vzrok abstinence Ilirije. Pri njiho-
vem predsedniku smo zvedeli, da so pov.«
me je vprašal po mojem mnenju glede tekmovanja, katero bi trajalo 3 tedne in bi obsegalo 8 nastopov. Njegov sin je namreč še mladinec in se je zanimal zanj. Povedal sem mu, da je to za mladince zelo naporno in sem mu sugeriral, naj se oddelijo mladinske točke tekmovanja od članskih z manjšim številom nasto-
Iskanje sem pričel pri sekretarju Plavalne zveze Slovenije tov. Dobroti.
»Naše uredništvo zanimajo okolnosti, zaradi katerih je PK Ilirija
bili za to tekmovanje 600.000 din. Pripominjam, da točnih številk ne morem navesti, ker nimam detajlnega proračuna pri sebi.« (Po poročilih
____ ______ _	_ drugih klubov znašajo stroški za to
odpovedal sodelovanje v hrvatsko- ligo okoli 200.000 din na klub — op. slovenski ligi.«	' pisca.)
»Na zadnjem plenumu naše Zve- »Plavalna zveza Slovenije obsoja ze,« je dejal tov. Dobrota, »je Ilirija vaš korak.«
prvič postavila vprašanje sodelova- »Pc mojem mnenju je stališče lli-nja svojega kluba v tem tekmova- rije pravilno, kajti zdravje plavalcev nju. Razlog za morebitno odpoved je na prvem mestu. Naš klub je bil so bile finančne težave. Pustili smo inieiator hrvatsko-slovenske lige, mi jim čas za premislek in pred enim smo dali PZS pobudo za to tekmo-tednom smo sprejeli drugo verzijo vanje.«
odklonitve, ki je bila takole uteme- »Kakšen je vaš program tekmo-Ijena: »Do te odločitve smo prišli vanja za letošnjo sezono?« zaradi tega, ker smo zvedeli, da je »Predvideni imamo dve mednarod-predstojnika Inštituta za ni tekmi v Ljubljani v začetku jii-
bile v prvi vrsti finančne težave vzrok njihovi abstinenci.«
»Na plenumu so sicer postavili kot vzrok odpovedi finančno vprašanje, čez 3 dni pa se je le-to sprevrglo v zdravstveno. Spoznali so namreč, da če so vsi klubi sprejeli to tekmovanje, ne glede na finančne obremenitve, da oni kot vodilni klub ne morejo navesti tega vzroka. Na prvem našem sestanku je bilo mogoče govora o 400.000 din, drugič pa smo dokončno zasigurali 200.000 din. Razlika po klubu znaša 40.000 din, ta številka pa prav sigurno ne bi mogla vplivati na njihov fantastični proračun 600.000 din.«
»Pri predsedniku Ilirije smo zvedeli, da so oni bili iniciatorji hrvatsko-slovenske lige.«
»Zdi se mi, da ne. Vemo, da so prve razgovore na plenumu PZJ v Beogradu 9. in 10. januarja vodili ljudje, ki niso člani Ilirije.«
»Kaj mislite o škodljivosti tekmovanja v zimskem bazenu, kot to trdi dr. Pirc?«
»Doslej še ne vemo za primer, da
mnenje predstojnika Inštituta za	„	„	_ _	_	.
športno medicino dr. Sefa nasprotno Ria, Lonec avgusta pa bomo vrnili bi kdo zbolel zaradi nastopanja v sedanjemu načrtu lige, saj je izjavil, obisk v Avstrijo in Nemčijo. Poleg bazenu, čeprav na srednješolskem da mladincem v tej lig ne bo dovo- tega se bomo udeležili drugih repu-lil nastopa. Zaradi tega v tej ligi bliskih prvenstev.« ne moremo sodelovati, kar je gotovo »Zveza napoveduje konsekvence
prvenstvu prihaja skozi ta bazen na stotine mladine. Pred 14 dnevi pa je, kljub škodljivosti tekmovanja^ pla-
tudi vam znano, da del našega mo- glede mednarodnih tekmovanj, ker val sam sin dr. Pirca in dosegel čas
štva sestavljajo mladinci.« Na zadnji niste izpolnili domačih obveznosti.« seji PZS pa je član odbora Ilirije dr. »Naj izvajajo Konsekvence, s tem Pirc in zdravstveni referent naše sem osebno že računal. Vendar sma-Zveze podal tretji vzrok nesodelova- tram, da hrvatsko-slovenska liga ni n ja: »Lahko se prepričate v zapisni- oficielno tekmovanje in ni neposred-ku zadnjega sestanka našega kluba, na naslednica moštvenega tekmova-da je bilo glasovanje članov odbora n ja za prvenstvo Slovenije. Ilirija je 5:3 v korist sodelovanja v tem tek- prvak Slovenije in more kot tak movanju. Takrat pa sem izjavil, da vedno nastopati v vlogi prvaka (pod-mojega sina, v primeru sodelovanja črtal P. K.), to je z najmočnejšim Ilirije v tej ligi, ne bom pustil na- moštvom. Tega pa nam po prepove-stopad. Ta moja izjava je pripeljala di nastopanja mladincev s strani dr. do sklepa Ilirije, da odkloni udelež- šefa ni mogoče izvesti.«^ _ bo.« Z motivacijo, da PZS noče upo- »Zakaj se niste udeležili zimskega števati razlogv Ilirije, je potem dr. prvenstva Ljubljane?«
Pirc demisioniral iz našega odbora.« »Tega tekmovanja se nismo ude-»Kakšno je vaše mnenje o vzrokih ležili zato, ker zdravstveni referent nesodelovanja Ilirije?«	PZS in naš podpredsednik dr. Pirc
»Po mojem osebnem mnenju se je smatra, da je vsako tekmovanje v Ilirija pri svojem zadnjem sklepu ljubljanskem zaprtem bazenu, i zim-ozirala na svojo prvotno izjavo o fi- sko i srednješolsko prvenstvo, zdrav-načnih težavah. Računali so namreč, ju škodljivo. Zato je odbor sklenil, da te motivacije ne smejo več nava- da se tega tekmovanja ne udeležimo, jati, ker imajo v programu vrsto Nočem nobenega klubaštva in osebno mednarodnih tekmovanj. Bali so se stremim k sodelovanju z vsemi klu-verjetno, da bi jim lahko očitali, da bi, posebno pa z »Ljubljano«. Nave-tudi mednarodnih tekmovanj iz istih zani smo na trening v skupnem ba-finančnili razlogov ne bi zmogli. Vsi zenu, zato morajo biti odnosi tem-slovenski klubi so se na sestanka v bolj prijateljski.«
Zagrebu, po predhodnem dogovoru v
Ljubljani, strinjali s takšnim tekmo- Prikrivanje slabosti! vanjem v hrvatsko-slovenski ligi. Zato me zelo čudi, da je Ilirijo na tem Po prvih stikih s predstavnikoma sestanku tako neodgovorno zastopal ene in druge strani stopa v ospredje tov. Kramaršič, ko vem, da sicer ima vprašanje: kaj je resnični vzrok neravno Kramaršič velik vpliv na svoj sodelovanja Ilirije v tem tekmova-odbor. Zato me tembolj čudi spre- nju? Na eni strani so bile navedene memba njihovega gledanja.«	finančne težave, na drugi strani zo-
»Po propozicijah PZS in po pred- pet izjava dr. Sefa, »kateri prepove-
piših športnih organizacij morajo ________________________________________
domači klubi najprej zadostiti do-mačim obveznostim. Ali smatrate, da bo PZS morala prepovedati Iliriji mednarodna tekmovanja?«
»O tem bo končno odločal plenum PZS, ki je sklican za mesec maj. Večina elanov odbora Zveze je mnenja, da je slovensko-hrvatska liga službeno tekmovanie in bo potemtakem dovolila inozemske nastope le po izpol-njenju domačih obveznosti. V tem smislu bomo tudi vztrajali na morebitnih konsekvencah.«
1:06 na 100 m. To ni iskreno s strani Ilirije, kaže, da je vzrok temu stališču prikrivanje njihovih lastnih slabosti!«
Kaj pravi dr. Šef
N koncu sem se obrnil še do dr. Šefa.
»Začudil me je članek v »Dnevniku«, iz katerega sem izvedel, da sem prepovedal nastop mladincem na tem tekmovanju. Take oblasti nimam, niti se za njo borim. Dr. Pirc
Ob robu naj bo samo še pripisano, da bo tekmovanje hrvatsko-slovenske lige trajalo od 7. julija do 15. avgusta, torej 6 tednov. Nastopi so enodnevni, izvedeno pa bo na osnovi turnej.	Košenina Peter
Zaradi stiske s prostorom v današnji številki bomo komentarje in mnenje uredništva priobčili prihodnjič
Kifco le
s športiH dnevi
Ko so lansko jesen uvedli v naše srednje šole športne dneve, je mladina z veseljem pozdravila to zamisel. Srednješolci so si od športnih dnevov mnogo obetali, toda danes lahko ugotovimo, da so mladino v marsičem razočarali.
Športni dnevi so bili za naše profesorje, lahko rečemo, novost, saj na tem področju še niso imeli pravih izkušenj. Danes, ko imamo že nekaj mesecev dela za seboj, lahko že nekoliko pogledamo dosedanje rezultate. In kaj vidimo? Predvsem opažamo, da so se mnogokje športni dnevi spremenili v navadne izlete, čeprav seveda tudi te oblike ne kaže zameta vati. Vendar mislim, da ti dnevi še nimajo tiste prave vsebine, kakor bi bilo potrebno. Poglejmo na primer letošnjo zimo, ki je bila kar ugodna. Mnogo šol je odšlo na razne smučarske terene, kjer se je kar trlo mladine. Toda koliko profesorjev telesne vzgoje in smučarskih učiteljev je bilo med to množico, ki bi naj mladino kaj naučili? Koliko je bilo n. pr. gimnazij, ki bi priredile tekmovanja, na katerih bi mladina pokazala svoje sposobnosti? Kot pozitiven primer bi lahko navedel šolo Žlš, ko so gojenci na »Dan železničarjev« obiskali stadion ŽAK Ljubljana ter prirejali tam tekme v odbojki, košarki, atletiki itd. Ali ne bi tudi druge šole lahko organizirale podoben obisk stadionov? Mesec maj je pred vrati, še je torej nekaj časa, da nudimo mladini takšen športni dan, kakršnega se bo res lahko z veseljem spominjala.
Mladi Pirc, najboljši slovenski srednjeprogaš. Ali je prav, da Ilirija samo zaradi enega tekmovalca odpove tekmovanje?
Res je
Po tem razgovoru sem poklical tele fonično iz uredništva še tov. dr. Pirca in mu citiral njegovo izjavo pred PZS, kakor mi jo je navedel tov. Dobrota. Po telefonu je prišel krotek odgovor:
»Res je.«
Poslušajmo še drugo plat zvona
Sedaj pa je prišla vrsta na Ilirijo, da pove svoje mnenje. Predsednika kluba tov. Močnika sem našel v uredništvu »Slov. poročevalca«.
»Na PZS smo zvedeli, da je vaš klub odpovedal sodelovanje v hrvatsko-slovenski ligi. Kaj vas je vodilo do tega sklepa?«
»V prvi vrsti finančne težave, dokončno pa izjava dr. Šefa o prepovedi nastopanja mladincev in o škodljivosti ter prenapornosti tega tekmovanja. Na sestanku slovenskih predstavnikov, pred tistim v Zagrebu, kjer je bila ustanovljena brvat-sko-slovenska liga, je PZS obljubila slovenskim klubom pomoč 400.000 din, seveda za vse skupaj. Na zadnjem plenumu pa se je ta številka glasila 200.000 din. Računali smo, da bi kot prvaki svoje skupine pora-
0 neiiisteijih in kupoji s koši
Nisem filozof, res ne. Čisto navaden človek sem in živim od realnega zaslužka. Toda včasih me le vrag zmoti, da me zanese v filozofijo kof plevel v žito. Temu je vselej kriva takšna posebno čudovita beseda. Na primer rneamalerc! Kot bi me s šivanko dregnil v debelo meso, kadar zaslišim ali čitam to prelepo besedo.
usnju zgolj iz čiste ljubezni do žoge, drugače. Profesionalec je suženj, tako majhno, da se v množici čistih, Pravi pravcati suženj. Je privatna pravovernih športnikov kratkomalo lastnina kluba, kateremu je zapisal izgubijo. Zato ti niso skoraj omembe svojo dušo in telo in ga tisti klub vredni. Kvečjemu se jim lahko reče lahko proda za lepe ali^ nelepe de-sneamaterji«. To je dovoljeno, več pa narce kadar in komur hoče. Tak pro-ne. Saj s profesionalizmom tako in fesionalec ima na sekunde odmerjen tako nimajo nič skupnega.	čas, kdaj mora vstati, trenirati, je-
Predvsem so vsi tisti naši neama- sti, spati, kdaj sme v kino Ud. Če terji, ki niso vpisani na tej ali oni pogleda stvor, ki je po starem tzro"
»Neamater«! Res sijajno! Ako no- univerzi kot »nevečni« študenti, krep- Čilu baje narejen iz moškega rebra,
.	T	•» .	.v IVI 7 I ■	_ Y 7 i J Z *  7  ~ 7... .» L/	TV-11» ezj
češ metati pod nos tistega zanikrnega zaslužka, ki si ga vrli športnik v znoju svojega telesa prisluži, mu
ko zaposleni v raznih službah, kjer več kot desetinko sekunde, mu se si vedno, kadar pač utegnejo, služijo zniža plača takoj za toliko in toliko svoj vsakdanji kruhek. Da jo od odstotkov. Znižanje gre po geome-
rečeš prav blago: »Oj duša neama- včasih malce potegnejo za kakšen trijski postopici o sorazmerju z dol-
terska.U
Prav nič se nisi s tem obregnil ob profesionalizem. To si upam vsak
mesec ali dva v beli svet, jim pač žino gledanja rebrastega stvora, nihče ne more zameriti. Saj mora še Ne bom našteval dalje grozodej-tisti, ki opravlja samo en posel, imeti nih trpinčenj, ki so jim podvrženi
trenutek dokazati. Evo primerov. Če potreben oddih. »Eh, pa dolarčki, ki moderni 7 antali. Saj je že iz nave-
7	■	•	v	* • 7	_. _	_ 7 •	7	7____•	-7 _ X- -* t	„ 4 s,	j-T sm	rt	s J zi	tožit«, iti	z/ z,	Tif,,io	I o OTI ZV	T/7
nekoga ozmerjam in mu rečem »ne-berače, me po nobenih zakonih ne more tožiti, da sem mu očital boga-tinstvo. Ali če rečem dobrohotnemu možakarju, ki pretepa svojo ženo: »Sram te bilo, nenežnež,«. ga še zdav-
jih na taki ekskurziji dobijo?« boste denega de faeta in de iuris jasno to, ugovarjati. No, rad bi poznal tistega, kar sem hotel dokazati, da so naši ki bi bil tako nevljuden, da bi od- neamaterji toliko podobni prolesio-klonil dolarčke samo zato, ker mu ni nalcem v širnem svetu, kot pes slonu do Amerikancev.	v kletki in da se vsakdo, ki trdi na-
je pa tudi sicer dokazana stvar, sprotno, razume na to stvar toliko
naj nisem razkrinkal kot surovino da je med neamaterjem in profesio- kot zajec na boben.
najoečjega formata. Sjiloh je tale nalcem najmanj taka razlika kot
besedica »ne« nekaj čudovitega. Prilepiš jo samostalniku, ki nekaj pomeni in že je smisel besede tak, da je za ose prav.
Da pa ne bo sedaj kdo pomislil, da sem jaz tako »neumen« in je moj zeljnik tisti, na katerem je zraslo spoznanje globokoumnega pomena besedice »ne«. Kaj še! Koristnost besedice »ne« so odkrili v nekem športnem centru, kjer so strokovnjaki ugotovili, da je pri nas tistih žogobrcar-jev, ki ne bijejo po napihnjenem
med navadno in atomsko bombo. Neamater, to ti je malo boljši no-
KUPČIJA S KOŠI
Odkar so me sprejeli pri »Poletu«
gometašek, ki hodi peš in dobi nekaj za zagovornika športnih društev, sem denarčkov mesečno za to, da si kupi neverjetno napredoval v strokovnem kruha, kadar je lačen. Neamater za- poznavanju vseh mogočih športnih bije gol, kadar je njega volja in bije panog. Tako sem si začel prav resno mimo gola, če je kaj jezen na dru- domišljati, da sem tudi v košarki, ki štvo. Če se mu hoče, je o formi, če jo poznam že od lanske jeseni, tako ne, pa ne. In mu moreta eno figo krepko doma, da so mi znane vse njegov klub in Savez. Z eno besedo tajne uspeha v tej lepi igri. neamater je popolnoma svoboden Lahko si predstavljate, da sem bil človek.	kakor polit cucek, ko sem izvedel,
Pri profesionalcih pa je to čisto kako so v Karlovcu resnično resnic-
Pometa asa
jubilej dr. Nemca
Te dni slavi 25-letnico aktivnega udejstvv-vanja v športu znani »ali round« športnik dr. Nemec Janez. Doma iz Murske Sobote, je bil pred vojno eden glavnih propagatorjev športa v Prekmurju. Po vojni se je stalno naselil v Mariboru in tudi tukaj nadaljeval s svojim plodnim delom.
Največje uspehe je dr. Nemec dosegel v namiznem tenisu, kjer je bil L 1930 državni prvak, z bratom Lajošem pa je bil večkrat prvak tudi v igrah parov. Našo državo je zastopal na svetovnih prvenstvih v Pragi in na Dunaju, razen tega pa je na mnogih turnirjih v domovini in inozemstvu dosegel velike uspehe.
Poizkusil se je tudi kot nogometaš in je igral v moštvu Mure. Nekaj časa je bil vratar, kasneje desna zveza, nato pa načelnik NK Mure. V atletiki je bil sprinter, razen tega pa je nastopal tudi v skoku v daljino. Nekaj let v Prekmurju ni bilo mitinga, na katerem dr. Nemec ne bi osvojil kakšnega prvega mesta. Javno je nastopal še v tenisu in šahu, da ne omnimo športov, ki jih je gojil »privatno« — drsanja in smučanja. Medtem ko je pred vojno igral šah večinoma le na moštvenih tekmovanjih, je po osvoboditvi temu področju udejstvovanja posvetil več pozornosti. Ne smemo se tedaj čuditi, če je kmalu postal prvokategornik, lani pa celo mojstrski kandidat in mu sedaj manjkata le še dva bala do osvojitve mojstrskega naslova.
Če obiščeš simpatičnega in priljubljenega doktorja na njegovem domu, ti bo rade volje postregel s celim košem spominov na svoje športno življenje. Naj našim bralcem še povem, katera dva dogodka sta mu ostala v najlepšem spominu. To je prvič osvojitev državnega prvenstva v namiznem tenisu, na katerem je premagal vse svoje takratne najhujše nasprotnike Hexnerja, Konca (v tej borbi je Konc že vodil z 2:1 v nizih in 14:7 v točkah, pa je dr. Nemec kljub temu zmagal s 3:2), Maksimoviča in Mayerja. Nekako še bolj pri srcu pa mu je dogodek iz njegove šahovske kariere. Ne more namreč pozabiti uspeha mariborskega Branika, ki se je pred nekaj leti uveljavil v prvo zvezno ligo. V imenu vseh slovenskih športnikov želimo jubilantu še mnogo veselih prigod med njegovimi športnimi tovariši in mu istočasno čestitamo k njegovemu redkemu jubileju.
. Bergant Evgen ml.
STRELSTVO r
„Miioš KšSHimc"
zmagovalec tekmovanja železničarskih strelskih drašin
Tudi Železničarji — strelci so priredili v čast »Dneva železničarjev« svoje tekmovanje. Udeležilo se ga je 8 družin med moškimi z ekipami po 5 članov ter 2 ženski ekipi po 3 članice. Prvo mesto med moškimi je osvojila SD Miloš Komac iz Kurilnice Ljubljane, med ženskami pa SD postaje Zalog. Doseženi rezultati so kar zadovoljivi in kažejo, da strelske družine železničarjev precej marljivo vadijo. Rezultati so naslednji:
1.	Miloš Komac 660 krogov, 2. Lokomotiva 628, 3. Postaja Zalog 624, 4. Peter Romauh 611, 5. Kmetič Valentin 593 itd.; ženske: 1. Postaja ZaZlog 330, 2. Peter Romauh 318; posamezniki — moški: 1. Petrovič (Post. Zalog) 142, 2. Titan 135, 3. Kovačič (oba Miloč Komac) 135, ženske:
1.	Prvanovič (Post. Zalog) 117, 2. Zgonc 111, 3. Dežutel (obe Peter Romauh) 110.
ni športniki barantali za koše. Bila je prava pravcata kupoprodaja.
Na lepem se spomnijo prebrisani Hrvati. »Če nam dopustite, da vam naložimo toliko košev, da bo za nas ravno prav, vam jih bomo tudi mi dali samo toliko, da bo tudi za vas prav. In bosta ovca cela, volk sit, mi pa lepo drugarski pod roko v prvo ligo. »Bit če harašo za obe plati!«
»Velja,« udarijo v roke naivni Štajerci. Bratje z one strani Sotle začno na debelo polniti Štajercem koš.
»Hola, stojte! Prešli ste dogovorjeno številko!« poskušajo košarkarji iz zelenega dela Slovenije zavreti Hrvate, ki so medtem izgubili sluh in celo pozabili šteti koše. So pač prišli »na gušt«, kakor se lepo po slovensko reče in niso odnehali, dokler ni bilo košev pri Slovencih toliko, da se je le-tem stemnilo pred nosom in pred prvo ligo. »Harašo«, pa je ostalo samo za Hrvate.
Tale dogodek me je spravil na dober domislek. Pripravljen sem prevzeti posredništvo za sklepanje dogovorov med pravimi športniki pred odločilnimi tekmami, kjer bomo vnaprej določali končne rezultate. Vse seveda za dober denar. Kajti, če hočemo, da bo šport res šport, ne moremo prepuščati usode naših orlih športnikov slepemu naključju, trenutni indisponiranosti, slabim sodniku in tako dalje. Zato halo! Zainteresirana društva — pozor! Od danes naprej se obračajte za dosego potrebnih šnortnih uspehov na mojo novo firmo »Boštjan et comp. Zelezničar-Maribor«. Konspiracija strogo zajamčena! (Potrebni drobiž prinesite kar s seboj!)
Se topla priporoča
Boštjan Zafrkant
- C-'- i..- JP; /k. m 'J
Republiško kegljaško prvenstvo posameznikov v mednarodnem
SLOVENCI MED FAVORITI
S VIL gimnazijo, na športnem dnevu
»No, s takšnimi rezultati letos res lahko tpamo na (fhstojcu uspeh slovenskih kegljačev na državnem prvenstvu,« je dejal eden izmed funkcionarjev KZS v torek zjutraj po končanem republiškem prvenstvu v Mariboru. Prav res. Letos so se naši kegljači že nekajkrat izkazali, svojo formo pa so potrdili na republiškem prvenstvu. Že rezultati, doseženi v republiškem ekipnem prvenstvu, ki se je pred kratkim zaključilo, so dali slutiti, da bo prišlo v Mariboru do presenečenj. Ostre borbe posameznih tekmovalcev vse do zadnjega keglja so to potrjevale. Sicer so si nekateri že pri prvih 200 lučajih priborili prednost in jo obdržali tudi do konca, med njimi seveda Starc iz Kranja, vendar so se nekateri drugi nepričakovano vrinili na boljša mesta in kar je najbolj pomembno — 22 tekmovalcev je v 400 lučajih podrlo čez 1600 kegljev.
LIGASI NAJBOLJŠI
Zanimivo je, da so do 18. zasedli vsa mesta Člani ligaških moštev, ki so nastopala v republiški ligi v mednarodnem slogu. Prvi tekmovalec Tučic, član mariborske Lokomotive, je bil šele 18. Torej je bil sistem tekmovanja v ekipnem republiškem prvenstvu pravilen in je pravzaprav uspeh na prvenstvu posameznikov posledica tekmovanja ekip, ali z drugimi besedami: člani ligaških moštev so se v ekipnem tekmovanju dobro pripravili na republiško prvenstvo posameznikov.
KRANJ, BRANIK, LJUBLJANA
V ekipnem prvenstvu je bil končni vrstni red moštev takle: 1. Kranj, 2. Ljubljana, 5. Branik. Če bi pa sestavili po končanem republiškem prvenstvu posameznikov tri moštva teh klubov iz štirih najboljših tekmovalcev, bi bil pa vrstni red takle: 1. Kranj (Starc 1730 — 1. mesto, M. Ambrožič 1684 *— 5., Debeljak 1652 — 7., Martelanc 1637 — U.), 2. Branik (Kobal 1715 — 2., Gomolj 1685
-	4., Smaka 1605 — 20., Orel 1594 — 26.),
3.	Ljubljana (Čadež 1*628 — 13., Mlakar 1624
—	15., Lotrič 1622 — 16., Dominko 1620 — 17.).
PRESENEČENJA
Posamezni tekmovalci so pripravili nekaj izrednih presenečenj. Najbolj presenetljiv je
Razgnana aktivnost
med celjskim delavstvom
Celje se vneto pripravlja na kongres delavsko-kulturnili društev »Svobode, ki bo konec meseca maja. Za ta kongres je OSS v Celju skupno s športnimi delavci razpisal številna športna tekmovanja v^ raznih panogah, ki bodo trajale več mesecev. Po dosedanjih prijavah, ki pa še niso zaključene, se bo tekem v nogometu udeležilo 14 moštev, v odbojki 15, v namiznem tenisu 23, v streljanju 25, atletiki 14, kegljanju 11 itd. V namiznem tenisu in nogometu So se tekme že pričele, za druga tekmovanja pa se bodo športniki — delavci pričeli sistematično pripravljati, kar je vse hvale vredno.^ To je prvi pozitiven primer, da takšne tekme ne bodo imele več značaja kampanje, marveč že bolj ali manj rednega dela. Ob kongresu Svobod se bodo v povorko po mestu vključili tudi športniki, partizansko društvo Gaberje pa bo v teh dneh pripravilo svoj nastop z razvijanjem prapora.
Zadnji rezultati celjske nogometne podzvezne lige:
Kon jice : Rudar B (Trb.) 1:1; Kla-divar B : Bratstvo (Hr.) 3:0; Rogatec : Svoboda (Kis.) 2:0; Svoboda (Trb.) : Usnjar 3:1; Rog. Slatina : Senovo 3:7.
Sindikalno prvenstvo Celja:
Emajlirana : Cinkarna 4:2; Metka : Tehtnice 2:2; Kovin, pod j. : Beton 3:0; Kovin. podj. : Graditelj 2:2; Metka : Graditelj 2:0.

uspeh Jeseničana Šlibarja, ki je zasedel tretje mesto in Kranjčana Ambrožiča z dosežnim petim mestom. Presenečenje predstavlja tudi plasma Tonija, člana ljubljanskega Gradisa, ki je zasedel osmo mesto. Nasprotno pa smo od nekaterih tekmovalcev več pričakovali. To so v prvi vrsti Likovnik (ki je bil zaradi bolezni nerazpoložen), Štefc, Martelanc in Perko. Vendar se je od omenjenih uvrstil na državno prvenstvo edinole Martelanc, ki pa je s svojim 11. mestom dosegel navsezadnje le slab rezultat. In tako letos Likovnik ne bo nastopil na državnem prvenstvu posameznikov, temveč samo v ekipi ŽKK Ljubljana, ker je dosegel šele 25. mesto.
PERSPEKTIVE: KOBAL . . . STARC?
Po doseženih uspehih sta med Slovenci trenutno najboljša tekmovalca Starc in Kobal. Ne samo zaradi prvega in drugega mesta na republiškem prvenstvu, temveč tudi zaradi dobrih rezultatov v letošnji sezoni sploh. Če bosta zaigrala v takšnem stilu, kot doslej, se bosta verjetno prav lahko potegovala za naslov državnega prvaka z leto 1954. Kaj pa
Martelanc? Pravijo, da njemu mariborsko kegljišče ne »leži«. Zato sc uda tudi ni znašel. Vendar, kolikor ga po^uumo, bo prav posegel v borbo za to, da bi si vsaj skušal ohraniti naslov državnega prvaka. Kako bo, bomo pač videli v dneh od 1. do 4. maja v Mariboru. Tedaj bo namreč ekipno in posa-mezniško državno prvenstvo moških v mednarodnem slogu.
IN SPET ŠTEVILKE
Vrstni red tekmovalcev je naslednji: 1. Starc (Kr) 1730, 2. Kobal (Br) 1715, 3. Šlibar (Jes) 1690, 4. Gomolj (Br) 1685, 5. Ambrožič M. (Kr) 1684, 6. Karadjole (KI) 1654, 7. Debeljak (Kr) 1652, 8. Toni (Gradis Lj.) 1647, 9. Kelih (Jes) 1645, 10. Svetina (Šlander) 1641, 11. Martelanc (Kr) 1637, 12. Satler (Gr. J^j.) 1629, 13. Čadež (ŽKK Lj.) 1628, 14. Lubej (Beton) 1625,	15. Mlakar (ŽKK Lj.) 1624,
16. Lotrič (ŽKK Lj.) 1622, 17. Dominko (ŽKK Lj.) 1620, 18. Turčič (Lok. M.) 1618, 19. Duda (Ž. M.) 1618, 20. Smaka (Br) 1605.
Vsi ti tekmovalci se bodo udeležili državnega prvenstva.	T. B.
Direktor londonske gimnazije o športu na angleških šolah
Pretekli torek ja bil na stadionu Železničarja d Ljubljani športni dan za višješolce 1. gimnazije. Razoese-Ijio je bil pogled na igrišče, na katerem so tekmovali gimnazijci u tekih, skokih in štafetah. Kot sodniki so sodelovali tudi nekateri profesorji. Med gledalci smo opazili angleškega gosta dr. Thomasa Taplorja, k si je v družbi direktorja Čemažarja ogledal potek atletskega tekmovanja. Čim smo zvedeli, da je dr. Taylor direktor neke londonske gimnazije, smo ga vprašali, kako je s športom v njegovi šoli.
•/1'udi naši dijaki imajo športne dneve enkrat tedensko. Razen tega obiskujejo v okrilju 'gimnazije po
2 tedenski uri gimnastike in po J do 5 ur športa*, je prijazno pojasnil dr. T ai/lor.
Ko smo ga vprašali, kako je s plavanjem, je povedal, da imajo svoj šolski plavalni bazen. Pri urah gimnastike gojijo različne vaje na orodju in brez orodja po švedskem sistemu, pri športnih urah pa se učijo atletike, rugbpja, plavanja in drugih panog. Cesto prirejajo šolska tekmovanja. Starši kažejo za ta tekmovanja veliko zanimanje, iče boste prišli v Veliko Britanijo, obiščite mojo Haberdashers' School o Londonu*, je dejal ljubeznivi direktor Taijlor in se je odpeljal po ogledu stadiona s kolesom proti Šmarni gori.
Teden dni ali že več sprašujejo dijaki VII. gimnazije svoje profesorje, kdaj bo športni dan. Da, športni dan. Čeprav je letos prvikrat v obveznem programu srednjih šol, kakor so bile doslej razne ekskurzije in majniški met, se je kljub pomanjkljivim izkušnjam šolskiji vodstev dijakom na moč priljubil. Vsevprek sprašujejo, najbolj vneti stavijajo predloge, a vsi nestrpno pričakujejo, kakšna bo končna odločitev.
Prvikrat, bilo je v pozni jeseni, so odšli na znane izletniške točke; višje-šolci na Šmarno goro. Golo brdo, Toško čelo, vsak razred na svojo stran. Pionirji so se morali zadovoljiti z Rožnikom in Golovcem. Dijakom je bilo všeč. Kako tudi ne, saj je toliko vredno, ko so za en dan pozabili na svoje učilnice in na vse skrbi, ki jih nalaga šola. Zatem je prišel na vrsto izlet s smučmi in sanmi v zasneženo prirodo. Čeprav vreme ni bilo najboljše, so se naužili vsega veselja, kakršnega se da doživeti le na snegu. Pionirjem je bilo najbolj všeč tekmovanje v sankanju in še dolgo so o tem govorili.
V marcu je prišel na vrsto izlet v Planico. Ta izlet, kakor je lepo uspel, je imel napako. Nek dijak, menda drugošolec, je v šolski nalogi zapisal: »Športni dan, ki se ga tisti, ki nimajo 250 dinarjev, niso mogli udeležiti, ni pravi športni dan.« Fant je ijnel prav.
Pohod v neznano
Minuli torek so se dijaki zjutraj zbrali v šoli kakor navadno, le knjig in zvezkov niso imeli s seboj. Vsak razred je dobil od svojega razrednika tri pisma, od katerih so prvega odprli takoj. Obrazi vseh so se z zanimanjem sklonili k dijaku, ki je imel pismo v rokah. Tam je pisalo: »Kreni v tej in tej smeri, po tej in
SABLJANJ E
Plaši mladi saWtaci
na sveto^n«»>*n kriteriju
Nedavno se je vrnila s svetovnega mladinskega kriterija v Cremoni naša mladinska državna reprezentanca, v kateri so bili, razen Beograjčanov Vasina in Szaba in Zagrebčana Sučiča, trije Slovenci, in sicer Grahor, Klopčič in Jug. Eden med njimi, Andrej Grahor, je za naš Ijst napisal nekaj svojih vtisov s tega velikega tekmovanja.
\
»15. aprila zvečer smo prispeli v Cremono. To severnoitalijansko mesto je eden glavnih centrov v svetu zelo znanega italijanskega sabljaške-ga športa. Sabjaška akademija ima prostore v eni najlepših palač in obstaja že skoraj 60 let.
BREZ MEDNARODNIH IZKUŠENJ
Čim smo zagledali prijavne liste, nam je bilo takoj jasno, da je letošnje tekmovanje dosjej najmočnejši povojni mladinski sabljaš!« turnir. Udeležilo se ga je namreč 17 držav s treh kontinentom, celo Vietnam je bil zastopan, pa tudi Madžari in Poljaki. Vsem Jugoslovanom, posebno pa še nam Slovencem je primanjkovalo mednarodne rutine. Kljub temu pa moramo biti z doseženimi uspehi še dokaj zadovoljni. V floretu je prišel Vasin brez posebnih težav v drugo kolo. Isti uspeh sem dosegel
tudi jaz, potem ko sem dobil odlični baraž z Nemcem Wk6lerjem. Precej smole je imel Sučič, medtem ko druga dva tekmovalca nista dobila niti ene borbe. Omeniti pa je treba, da se je Klopčič odlično boril in dosegel z dmgoplasiranim Szbcsom časten rezultat 4:5. V drugem kolu sva izpadla tudi midva z Vasinom. Naslov prvaka v floretu je obranil Closset, drugi je bil Szocs, tretji pa Levoi-epierre.
Uspešnejši smo bili v tekmovanjih s sabljo, čeprav so nastopili le 4 naši tekmovalci. V drugo kolo sta se uveljavila Vasin in Sučič, medtem ko je Klopčič izpadel šele po baražu. V teku tega kola pa je porazil lanskega tretje plasiranega Italijana Carma-nia. V drugem kolu je izpadel tudi Sučič, medtem ko se je Vasin odlično boril in zasedel prvo mesto v najtežji skupini. V polfinalu pa je bil za spoznanje prekratek, ostal je nam-
reč na petem mestu. Kljub temu predstavlja njegov plasma med prvo desetorico na svetu izreden uspeh. V finalu so dominirali Madžari, ki so zasedli tudi prvi dve mesti.
SPLOŠNI VTISI
Kakovost borb, ki so jih pokazali tekmovalci, je bila izredno visoka. Vsi prvoplasirani tekmovalci so imeli do skrajnosti izdelano tehniko ter odlično kondicijo. Iz razgovora z njimi smo izvedeli, da trenirajo vsak dan 3—4 ure, nekateri med njimi (posebno Madžari) pa imajo pred vsakim važnim tekmovanjem še skupne treninge pod vodstvom najboljših trenerjev.
Naša reprezentanca je naletela na dokaj prijazen sprejem. Dobro smo se razumeli z vsemi. Tudi glede prebivalstva moram reči, da smo uživali splošno naklonjenost.
To tekmovanje je znova dokazalo, da ima naša mlada generacija, ki sedaj polagoma zamenjuje staro, vse pogoje, da se prebije v vrhnjo skupino svetovne sabljaške lestvice. Morda ji bo to uspelo že čez 2 leti na olimpijskih igrah v Melbourneu.«
tej cesti. Ko prideš tja in tja, odpri naslednje pismo, da zveš, kod moraš dalje.«
Od osmih do devetih je bilo tako na poti vseh dvajset razredov. Sedemsto dijakov je hodilo v svežem pomladnem jutru neznanemu cilju nasproti. Močno jih je zanimalo, da bi zvedeli kam vodi njihova pot. Hudo radi bi odprli kar zadnje pismo, tam, so vedeli, piše, kje je končni čili. Toda s tem ni bilo nič, saj so bila pisma v varnih rokah razrednika. Po polurni hoji so se glave spet sklonile k tistemu, ki je odprl pismo in videli so, da jih pot vodi stalno proti vzhodu mesta. Debelo uro so že bili na poti, ko so prišli na kraj, kjer šo odprli zadnje pisanje. Prekoračili so železniško progo in čez sto metrov so bili na cilju. Spoznali so, da so napravili razmeroma velik ovinek. Dijaki sedme gimnazije so se. jeli zgrinjat od vseh strani k poslopju civilnega letališča.
Ob strani letališča so se lesketala v soncu visoko sposobna jadralna letala »Baby«, »Vaja«, »Žerjav«, ki jih Ljubljančani tolikokrat vidijo nad mestom. Dijaki jih z zanimanjem ogledujejo. Malo dalje sedi na zeleni trati motorni dvosed stari »Tajger«, ki ima nalogo povleči mlade jadralce visoko pod sonce.
Sekretar Aerokluba tov. Janko daje poslednja navodila in že zahrumi motor. Letalo počasi zdrkne naprej, a za njim na žični vrvi Baby. Nekajkrat rahlo odskoči in že se odlepi od tal. Kmalu sta visoko nad nami in ščeme nas oči v sončni bleščavi, ko ju opazujemo. Nenadoma zavije jadralec močno na eno stran in dijaki takoj vedo, da je vrv odklopljena. Motorno letalo po nekaj krogih pristane, a nad letališčem elegantno kroži izkušeni jadralec tov. Mišo.
Prvi jadralec je še v zraltu, ko mu sledi na podoben način drugi. Tako pridata na vrsto tudi »Vaja«, po naše bi rekli »Lastovka«, in za tem še »Žerjav«. Letalci pristajajo in se znova dvigajo. Vmes se spusti tudi padalec, ki lepo pristane pred radovednimi dijaki, ki jo ubero proti njemu kar povprek čez letališče.
Želja večine je, da bi se dvignili vsaj malo, saj je videti vse tako preprosto in prav nič nevarno. Tovariš Janko pripoveduje, da so imeli namen dvigniti v zračne višave tudi nekaj dijakov. Toda mladi možje pri teh rečeh ne poznajo šale. Letalo za aerovlek, ki so ga takrat uporabljali, je že skoraj doslužilo, nova trose-dežna »Trojka« pa je bila prav tedaj v generalnem pregledu. Tako so si jo dijaki lahko gledali samo na tleh z razstavljenim motorjem, ne da bi okusili kako plove po zraku.
Še preden so letalci končali svoj spored, so se začele dvigati v zrak ob robu letališča tudi žoge, ki so jih prinesli dijaki s seboj. Ko je izvajal poslednji letalec na malem rdečem letalu najbolj nevarne akrobacije, so pionirji že igrali svojo priljubljeno igro »med dvema ognjema«. Starejši so se lotili nogometa ter odbojke in kmalu je nastal ob letališču živahen vrvež z žogami. Celo bližnja gramozna jama je bila prizorišče srdite tekme.
Seveda se njihova igra zaradi posevkov na bližnjih njivah, ki so bili v resni nevarnosti, ni mogla razviti, kakor bi dijaki želeli. Kljub temu pa, čeprav so morali, po svoji sodbi, odločno prezgodaj domov, so doživeli lep dan, ki ga ne bodo kmalu pozabili.	-nik
John Hunt:	Priredil J. B.
VZPON na EVEREST
Ob tej .priliki sem prvič imel možnost, da sem plezal s Tenzingom. Izkazal se je ne le kot sposoben alpinist, marveč je bil že takrat sposobnejši od kogarkoli od nas.’ Izgledi za bodočnost so bili torej dobri. Najboljši znak našega zdravstvenega stanja je bil, da smo kljub precejšnjim naporom obdržali svojo telesno težo — jaz sem jo celo zvišal — in da smo vsi imeli silen teik. Preden sem se lotil tega poglavja, sem pregledal zapiske v dnevnikih in cedil sline ob spominih na obroke. Posebno tisti-ob povratku v taborišče me je ganil: odličen kolač z rozinami, rižev narastek s konserviranim sadjem, kar smo jemali iz dobro založenih škatel. Nasprotno pa nekdo drugi toži o nezadostnih obrokih za velike višine: »la vzpon je bil komajda pošten, kajti že v višini 5500 m sine bili lačni kot volkovi in nismo imeli občutka, da smo sploh kaj jedli, čeprav smo uživali obroke, ki so bili preračunani za višino nad 7000 m. Za zajtrk jemo ovsene kosmiče in lešnike, mleko in čaj, za večerjo pa ribe, zmleto meso in kakao ali kavo.« Tudi ni bilo prav nič težki) ubogati Pugha, ki je svetoval, naj vsak dan spijemo približno tri do štiri litre tekočine.
Čeprav smo med prvim kondicijskim treningom obilno jedli in pili, smo le težko zaspali, kar je neovrgljiv dokaz, da še nismo bili dovolj vajeni višine Zaradi težkega in neenakomernega dihanja smo se prebujali nenadoma in z občutkom, da se dušimo. Michael Ward nas je oskrbel s številnimi krogljicami za spanje, ki smo jih razlikovali po barvi. V večini primerov so nam te kroglice sicer omogočile spanje, vendar je trajalo precej časa,
da smo ugotovili, katera vrsta enemu ali drugemu bolje odgovarja.
Petega aprila popoldne se je naša skupina vrnila v taborišče po isti poti kot je odšla. V odmoru, ki je sledil, smo z velikim zanimanjem primerjali svoje izkušnje z izkušnjami drugih. Evansova skupina je ovrgla domnevo
0	skriti dolini pod Ama Dablanom, vendar jim je namesto tega uspelo najti tri prelaze. Najvišji, ki so ga imenovali Mera Col, ki je bil visok nad 6000 m. Pour Bour-dillon se je sam povzpel na nek skalnat pettisočak. Ta skupina je bila zdaj vajena obeh vrst kisikovih aparatov. Charles pa je zbiral fotografije in druge zemljepisne podatke o tem privlačnem ozemlju. Opazil sem tudi, da sta George Band in Michel Westmacott, ki sta bila tokrat prvič v Himalaji, veliko bolj občutila višino kot drugi. Vsekakor pa sta bila pripravljena izvršiti vsako nalogo
1	sta bila vesela vske prilike za to.
Cim je Ed ozdravel, je takoj pohitel za tovariši. Dohitel jih je, ko so se utaborili na Chola-Kola. V nekaterih pogledih je bila njihova tura najuspešnejša, kajti prešli so vse Taweške vrhove, pri čemer so se spustili na neko visoko sedlo. Poleg tega so napravili nič manj kot dva prvenstvena vzona. Eden od teh vrhov je bil elegantna gora, kjer so imeli priliko temeljito preiz-kusiti svoje sposobnosti in izkušnje v ledu. Domačini imenujejo to goro Kang Cho in je visoka 6100 m. Tudi poskusi s kisikom so se jim dobro obnesli.	(Dalje)
Ko smo zvečer sedeli ob ogromnem tabornem ognju, sem občutil veliko zadovoljstvo nad doseženimi uspehi. Točno po načrtu smo izvršili vse naloge, ki smo si jih zastavili, uspešno smo namreč priplezali v maksimalne višine, ki so možne v tako zgodnji sezoni in to brez kakšnih večjih težav. Mislim tudi, da se še ni zgodilo, da bi bili vrhovi nad 6000 m preplezani v tem letnem času. Neomajno smo zaupali^ kisikovim aparatom in to glede na njihovo uporabo in učinek. Še več: vsi smo ob plezanju uživali in smo sc počutili, kot bi bili na počitnicah. To je bilo zelo važno, kajti čakal nas
je šc velik napor. Morala je bila oči vidno na višku. Najbolj pa sem bil vesel, ko sem videl, kako narašča med nami prijateljstvo in medsebojno zaupanje. Za tako zaupanje smo imeli dovolj vzroka, kajti bili smo skupaj na vrvi, kjer smo se lahko prepričali o vrednosti sotovarišev. Samo nekaj dni smo živeli skupaj v tako visokem taborišču, a ti dnevi niso bili le znosni, temveč celo prijetni. Tisto noč smo v hladnem višinskem zraku in pod migljajočimi zvezdami ob plapolajočem ognju doživeli sprostitev in preprosto srečo, ki mi je dajala vero v naše združene moči ob času preizkušnje.
Ko smo se drugič sešli v Tliyngbocbu, smo imeli še več dela kot prvič. Večina od nas je bila pred izvršitvijo naše glavne naloge zadnjikrat v tem taborišču in minilo bo kakšnih štirinajst dni, preden se bo vsa skupina ponovno sestala. Takrat se bomo sešli v novem taborišču, ki ga bomo postavil čim više na ledeniku Kumbu. Zato smo morali napraviti mnogo podrobnih načrtov, in sicer dvojnih: za naslednjo turo vsake posamezne skupine in za odpravo v celoti.
Prenos hrane in opreme za drugo aklimatizacijo je bil še večji problem kot za prvo. Posamezne skupine sem sestavil popolnoma na novo iz članov prejšnjih skupin in sicer glede na posebne nalogOj ki so stale pred nami. V prejšnjih načrtih smo premalo upoštevali Ledeni slap nad ledenikom Kumbu. Ce nismo hoteli izgubljati dragocenih dni pozneje in tvegati, da tako zamudimo ugodno vremensko obdobje sredi maja, smo si morali vzeti več časa, da se razgledamo po Slapu in da določimo svojo pot preko njega. Pri drugi aklimatizaciji smo za to nalogo sestavili posebno skupino; v tej skupini so bili: Ed Hillary, čigar prejšnje izkušnje na Ledenem slapu so bile neprecenljive. Dalje George Lorne, ki je bil tudi zelo izkušen v ledu, George Band in Michael Westmacott, ki je odgovarjal za zložljivo opremo, ki jo bodo na tej turi prav gotovo potrebovali. On bo tudi lahko zahteval iz Thyangbocha lokalni material, kot na primer drevesna' debla za mostove preko ledeniških razpok. To je bilo treba' pripraviti še ob pravem času, torej preden zapustimo dre-; vesni pas.
MEDNARODNE
isg|
prad	hi nemško te!st?adiiO elito
Iz bolssarskih ringov
Evropska boksarska zveza je določila Belgijca Pierra Cossemynsa za izzivalca evropskemu prvaku petelinje kategorije Francozu Robertu Cohenu.
Billy Kilgore je v Miamiju premagal bivšega svetovnega prvaka srednje kategorije Jacka La Motto. To je bila prva borba La Motte po ponovnem povratku v ring, katerega je zapustil za več kot eno leto.
Kandidat št. 1 za borbo za naslov svetovnega prvaka welter kategorije, Car-men Basilio, je v Syracusah po točkah premagal francoskega boksarja srednje kategorije Pierra Langloisa.
Rezultati finalnih srečanj mednarodnega teniškega turnirja v Monte Carlu: moški: Main (ZDA) : Vincent (ZDA) 9:7, 3:6, 7:5, 6:4; moške dvojice: Cucelli — M. del Bello (I) : Main — Bedard 7:9, 6:1, 4:6, 6:3, 6:2; ženske: Lazzarino (I) : Hermina (F) 3:6, 6:2, 6:4; ženske dvojice: Curry — Ward (VB) : Vogler — Zehden (Nem) 7:0, 6:0; mešane dvojice: Ward — Skoneckl : De Riba — Pelizza (Sp-F) 6:3, 6:2.
No? svetovni rekord
¥ mm 41 ii# s
Na atletskem tekmovanju v Lawren-ceu v Kansasu je dosegla štafeta »Fly-ing Texans« v postavi Smith, Prewitt, Frieden, Thomas, svetovni rekord na 4 X 110 y z rezultatom 40.3, kar je za desetinko sekunde boljše od dosedanjega rekorda univerze Južne Kalifornije. Odličen rezultat je dosegel tudi Wes San-tee v teku na 1 miljo s časom 4:03.1. Ostali rezultati: 100 y Smith 9.5, 120 y ovire: Curtis 14.6, višina: Wells 193, Bil-lings 198. Ameriški skakalec ob palici Don Laz je dosegel v Columbusu najboljši letošnji rezultat v skoku ob palici z znamko 4.62 m. Ostali rezultati: 100 y: Butler 9.7, 300 y: Pollard 30.5, 120 y ovire: Thompson 14.5, višina:	Mitchell
2.00, palica: Welbourne 4.37, krogla: Nils-son 16.51, disk: Nilsson 51.26.
Na izbirnih tekmah za sestavo brazilske reprezentance za južnoameriške igre so bili v Sao Paolu doseženi nekateri odlični rezultati: 100 m: Conceieao 10.6, 400 m: Santos 48.5, Nascimento 48.7, 110 m ovire: Da Silva 14.9, 400 m ovire: Car-neiro 53.5, daljina:	Gonzales 7.28, tro-
skok: Da Silva 15.97,
Prvenstvo Južne Amerike v atletiki
V Sao Paolu se je začelo letošnje prvenstvo Južne Amerike v atletiki. Že v prvem dnevu tekmovanja so bili doseženi nekateri prav dobri rezultati: 200 m:	Conceieao (Braz) 21.2, Aparicio
(Kolumb) 21.7, Fonseca (Braz) 21.8, Fer-reira (Braz) 21.8, 800 m: Sandoval (Čile) 1:50.9 (južnoameriški rekord), Roque (Braz) 1:53.6, 110 m ovire: Carneiro (Braz) 14.3, Bell (Venezuela) 14.5.
Na prvem večjem tekmovanju italijanskih atletov, ki je bilo v Piacenzi, so se najbolj izkazali sprinterji. Sangermano je tekel 10.6, Ghiselli in Jacob pa 10.7 na 100 m.
Japonski plavalci se pripravljalo
Na preglednem tekmovanju pred »azijskimi igrami« so dosegli japonski plavalci in plavalke v zimskem bazenu v Tokiu celo vrsto odličnih rezultatov. O novem svetovnem rekordu Farukawe na 200 m prsno smo že poročali. Zanimivo je, da je dosegel Furukawa rekordni rezultat v predtekmovanju, v finalu pa se je uvrstil šele na drugo mesto. Na tekmovanju so bili doseženi še naslednji boljši rezultati:	100 m:	Tanigawa 58.4,
Goto 58.6, Suzuki 58.8 (v predtekmovanju 58.0), 200 m: Yoshimura 2:10.0, Tani 2210.2, 400 m:	Asano 4:37.6, Aoki 4:39.0, Shoji
4:41.8,	1500 m:	Aoki 18:27.4, Yamashita
18:43.8, Nagashima 18:45.8, Shoji 18:50.8, 100 m hrbtno: Hase 1:07.6, Ashida 1:08.0, 200 m prsno:	Tanaka 2:37.6, Furukawa
2:38.0; ženske — 100 m: Yamashita 1:09.2, 400 m:	Mijazaki 5:34.6, Tamura 5:36.4,
100 m .hrbtno: Morima 1:20.8, 200 m prsno: Aoki 2:59.4,
Na zimskem prvenstvu Švedske v Stockholmu so bili doseženi naslednji rezultati:	50 m:	G. Larsson 25.6,	200 m
liilet spet premip^ Cippija
Na milanskem dirkališču Vigorelli je bilo večje mednarodno kolesarsko tekmovanje, na katerem je bila glavna atrakcija srečanje med Švicarjem Kob-letom in večkratnim svetovnim prvakom v zasledovalni vožnji Coppijem. V zasledovalni vožnji na 5 km je zmagal Koblet s približno 40 m prednosti v času 6:16.2 pred Coppijem 6:20.0. V najhitrejšem krogu je vozil Koblet s hitrostjo preko 50 km na uro.
V drugi vožnji za letošnje kolesarsko prvenstvo Italije, dirki po Toscani, je zmagal Fiorenzo Magni, ki je prevozil 286 km dolgo progo v času 7;45:59, Naslednja mesta so zasedli Barducci, For-nara in Landi, Coppi je bil šele 12., Bartali pa 14. V tekmovanju za prvenstvo vodi sedaj Magni z 12 točkami pred Bandljem 11, Minardijem 10, Coppijem 9 in Barducci jem 8.
Van Est pred De Šantljem in Kobletom
Tridnevna kolesarska dirka v okolici Antwerpena se je končala z zmago Nizozemca Van Esta v času 11;53:10, ki je zmagal pred De Šantljem (I) 5 sekund zaostanka, Kobletom (Švica) 9 sek., Van Steenbergehom (Belg) 1:12 in Voortin-gom (Belg). V prvi etapi je zmagal
V	Frankfurtu so se srečali najboljši te-
lovadci 11 držav, med njimi tudi ruski prvak Valentin Muratov, ki je prepričljivo premagal vso švicarsko in nemško telovadno elito. Končni plasma: 1. Muratov (ŠZ) 58.45,. 2. Bantz (Nem) 57.20, 3. Stalder (Švica) 57.15, 4. Eugster (Švica) 56.35, 5. Souniemi (Fin) 55.45, 6. Overwien (Nem) 55.35,	7. Stoffel (Lux) 54.10, 8.
Blume (Šp) 52.80, 9. Beckner (ZDA) 52.60, 10. Badin (Fr) 52.55. Na posameznih orodjih so bili najuspešnejši:	bradlja:
Bantz 9.75, konj: Stadler 9.75, krogi: Muratov 9.80, prosta vaja:	Muratov 9.75,
preskok: Bantz in Muratov 9.80, drog: Bantz in Muratov 9.85.
Iz raznih športov
Na svetovnem mladinskem prvenstvu v sabljanju v Cremoni v Italiji so nastopili mladi sabljači iz velikega števila držav, med drugimi tudi iz Jugoslavije. Od Jugoslovanov je dosegel največji uspeh Vasin, ki je prišel v tekmovanju s sabljo do 3. kola. Ostali Jugoslovani so izpadli že prej. Končni vrstni red: floret: 1. Closset (F) 5 zmag, 2. Szots (M)
4,	4. Lavoipierre (F) 4, 4. Tosatto (I) 3,
5.	Marosi (M) 3; sablja: 1. Orlay (M) 2. Mendelenei (M) 3.—4. Gamot (F) in Ko-ster (Nem).
Na mednarodnem turnirju v hokeju na kotalkah v Montreauxu je zmagala Portugalska s 13 točkami pred Švico 12, Italijo 10, Španijo 7, Anglijo 6, Nemčijo 4, Belgijo 3 in Francijo 1.
V	polfinalnih tekmah evropskega pokala v rugbyju, ki sta bili v Na poli ju in
Odlični nemški telovadec Bantz je zasedel 2. mesto
hrbtno: G. Larsson 2:30.1, 100 m metuljček: B. Larsson 1:07.8, Andsberg 1:08.3, 100 m prsno: Brock 1:14.3; ženske — 50 m: Lundquist 31.8, 200 m hrbtno: Westesson 2:46.9, 100 m prsno: Mattsson 1:26.6.
Boljši rezultati plavalnega tekmovanja v Amsterdamu: 100 m: Boxem 58.8, De Vreng 58.8, 200 m: De Vreng 2:10,5 (rekord), 100 m hrbtno: Van den Venn 1:07.6, 100 m metuljček: Buyze 1:09.9 (rekord); ženske — 100 m: Balkenende 1:10.0, 100 m hrbtno: De Korte 1:14.6, Van Ekris 1:17.6, 200 m prsno: Brouwer 3:01.4.
Sovjetski plavalec Vladimir Minaškin, svetovni rekorder na 100 m prsno, je preplaval v Minsku 200 m prsno v času 2:36.1, kar je sicer boljše od uradnega svetovnega rekorda Danca Gleiea in Poljaka Petrusewieza, toda 7 desetink sekunde slabše od še nepriznanega rekorda Japonca .Furukawe.
Na ženskem prvenstvu ZDA v plavanju je dosegla štafeta »Walter Reed Ho-spital« iz Washingtona nov svetovni rekord na 4 X 100 y z rezultatom 3:59.2.
Koblet, druga etapa je bila razdeljena na dve poletapi; v prvi je bil najuspešnejši Belgijec Borghmans, v drugi — moštveni vožnji na kilometer — pa belgijska ekipa. Tudi tretja etapa je imela dve poletapi, v katerih sta zmagala Van Loy (Belg) in Koblet.
Lep uspeh mladincev Kvarnerja v Bellinzoni
Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju v Bellinzoni je nastopilo 16 moštev, med njimi tudi mladinci BSK in Kvarnerja z Reke. Mladi nogometaši Kvarnerja so dosegli z osvojenim drugim mestom lep uspeh. S svoji skupini so z zmagami nad Boldklubbenom (Kopenhagen) 2:0, Zugom 1:0 in minimalnim porazom proti Locarnu 0:1 dosegli prvo mesto. V polfinalu so premagali dunajsko Vienno z 1:0, finalno srečanje z 01ympio (Charleroi) pa so izgubili z 0:1. BSK je zasedel v svoji skupini drugo mesto, v končnem plasmaju pa šesto.
Švicarsko moštvo Chaux de Fon ds gre letos velikemu uspehu nasproti. Vse kaže, da bo Chaux de Fonds poleg osvojenega pokala, ki si ga je priboril z zmago nad Fribourgom 2:0, osvojil tudi letošnje švicarsko prvenstvo.
Parmi, je Italija premagala Španijo s 16:6, Francija pa Nemčijo z 28:3.
V Rimu so Švedi porazili Italijo v prosti rokoborbi 7:1.
Večkratni prvak Švice, Stalder Josef, je bil šele tretji
V Santa Barbari v Kaliforniji so se srečali skoraj vsi najboljši ameriški metalci diska in dosegli pri tem odlične rezultate. Svetovni rekorder Fortune Gordien je vrgel 56.75 m, mladi Koch 54.09 m, svetovni rekorder v metu krogle 0'Brien 53.77 m, Patterson pa 53.42 m.
^Mesarsko klaire" v Fratru
Takoimenovani »velikonočni« nogometni turnir na Dunaju in v Budimpešti je prinesel kaj malo lepega nogometa. Vsem moštvom, ki so sodelovala, je šlo bolj za rezultat, manj pa za fair igro. Najslabša je bila v tem pogledu igra med dunajskim Rapidom in Honvedom iz Budimpešte. Nič manj kot 5 igralcev, med njimi madžarska reprezentanta Csibor in Lorant, je moralo zapustiti igrišče, da bi si ohladili prevročo kri. Tekma med Rapidom in Honvedom — zmagal je Rapid z 2:1 — je pokazala, da Madžari, v moštvu Honveda igra namreč 7 reprezentantov, ne znajo prenesti poraza. Ko je Rapid že vodil z 2:1, so Madžari povsem izgubili živce in igrali zelo surovo. Avstrijci seveda niso zaostajali, vendar so bili pri svojih prekrških bolj pazljivi in so jih raje delali za sodnikovim hrbtom. Tudi v tekmi med Rapidom in Flamengom se je ponovila ista slika. Potem ko so Brazilci vodili z 2:0, je začel Rapid z zelo ostro igro, nakar jim seveda tudi gostje niso ostali ničesar dolžni. Ostali režultati turnirja:	UDA
(Praga): LASK 2:0 in 3:0, Honved : Au-stria 5:1, Rapid : Flamengo 2:2.
Rezultati prijateljskih mednarodnih tekem:	Eintracht (Frankfurt):	vienna
2:1, Borussia : Wiener Sportklub 4:1, Fortuna (Dusseldorf) : Portoguesa (Sao Paolo) 1:2, Waldhof : Olario (Rio de Ja-neiro) 3:3, Schalke :	Antwerpen 1:2,
Schalke : Bangau 3:1, Karlsruher SC : Ostende 1:0, Karlsruher SC : Malinois 1:1, Neunkirchen : Tilleur 2:1, Wacker : Bangau 3:1, LASK : Flamewgo 1:0.
Po 28. kolu nogometnega prvenstva Italije je lestvica najboljših strelcev takale: Nordahl (Milan) 20, Jeppson (Napol i) 14, Bassetto (Atalanta) 13, Ricagni (Juventus) 13, Sdrensen (Milan) 13, Bac-ci (Fiorentina) 12, Boniperti (Juventus) 12.
NOVI SREDNJEŠOLSKI PRVAKI V ODBOJKI
OGORČENA BORBA ZA PRVA MESTA
Ljubljana, 24. aprila. Včeraj in danes je bilo v Ljubljani republiško prvenstvo srednješolcev v odbojki. Pri dekletih je nastopilo 9 ekip, medtem ko jih je bilo pri mladincih 15. To so bila izbrana moštva, ki so zmagala na svojih conskih tekmovanjih, zaradi česar so bile skoraj vse tekme zelo zanimive. V obeh dnevih je bilo izvedenih vsega kar 84 posameznih srečanj.
Rezultati: mladinke: 1. Ekonom, sred. šola Maribor, 2. Učiteljišče Maribor, 3. Učiteljišče Ljubljana, 4. gimnazija Postojna, 5. Učiteljišče Novo mesto, 6. II. gimnazija Ljubljana. Mladinci: 1. gimnazija Ravne, 2. TSŠ Ljubljana, 3. gimnazija Jesenice, 4. L gimnazija Kranj, 5. Učiteljišče Maribor, 6. II. gimnazija Maribor.
Tekmovalo je 350 pionirjev-sred-nješoleev
Ljubljana, 24. aprila. Med mnogimi tekmovanji naših srednješolcev so bili danes na vrsti tudi pionirji, ki so so pomerili v priljubljeni igri med dvema ognjema. Pri pionirkah je tekmovalo 13, pri pionirjih pa 14 moštev. Rezultati: pionirji: 1. X. gimnazija,
2.	klas. gimn., 3. VI. gimn. 4. VIL gitnn. 5. V. gimn.; pionirke: 1. X. gimn., 2. II. gimn.
3.	IX. gimn., 4. klas. gimn., 5. VIII. gimn.
ŠPORT - sestavni del
splošne vzgoie delovsifSt ljudi
(Nadaljevanje s 1. strani)
Delo učiteljev in profesorjev telesne vzgoje, ki ga opravljajo v telesno vzgojnih in športnih organizacijah prostovoljno izven svojega rednega šolskega dela, je treba pravilno vrednotiti in ga po njegovem pomenu izenačiti z delom v drugih množičnih organizacijah; za to svoje delo zaslužijo telesno vzgojni vzgojitelji vsekakor večje priznanje, kot so ga uživali doslej.
Množičnost mora v športu postati bistvo dela v osnovnih športnih organizacijah. Iz nje naj črpajo organizacije ves tekmovalni kader, kvaliteta pa mora biti odraz množičnosti v športu. Posvečati zaradi kvalitete vso skrb samo nekaterim posameznikom je napačno in ni v duhu načel športnega udejstvovanja.
Istočasno tudi ugotavljamo, da se v stremljenju za čim kvalitetnejšimi rezultati in zaradi poizkusa uveljavljanja posameznih društvenih interesov zanemarja zdravstvena stran telesne vzgoje. To ima za posledice lažje in včasih tudi težje telesne okvare ter nepravilen telesni razvoj mladih ljudi.
Šport je kot vzgojno sredstvo stvar družbe in je zato njena dolžnost, da poleg ostalega prevzame tudi skrb za ustvarjanje materialnih pogojev za razvoj športa. Komuna mora v bodoče skrbeti za gradnjo igrišč, telovadišč, bazenov, itd. Športni objekti so splošna družbena lastnina in mora za njih gradnjo in vzdrževanje prevzeti skrb naša družba prav tako, kot skrbi za vse druge naprave komunalnega značaja. Seveda mora biti gradnja športnih objektov v skladu z razvojem in možnostmi, ki jih na terenu imamo. V tem oziru naj Zveza športov ljudski oblasti pomaga s strokovnimi nasveti.
»Partizan« Slovenije, zveza za telesno vzgojo Jn Zveza športov Slovenije za-
sledujeta na področju telesne vzgoje iste cilje: Ker »Partizan« Slovenije zveze za telesno vzgojo v telesni vzgoji ne zametuje športne metode, je treba čim intenzivneje stremeti k zbližanju teh dveh telesnovzgojnih organizacij. To sodelovanje je treba prenesti tudi na skupno izkoriščanje obstoječih telesnovzgojnih naprav. Tudi tu mora obveljati načelo, da telesnovzgojni objekti niso last posameznih društev, temveč lastnina skupnosti in imajo zato do njih pravico vse te-lesnovzgojne organizacije, seveda ob primernem vodstvu in tako, da skupno izkoriščanje ne bo povzročalo na objektih okvar ali drugačnih nerednosti.
V borbi za pravilno družbeno vlogo in čisti šport se je v večji meri, kot do sedaj, treba posluževati našega tiska. Zato je potrebno najtesnejše sodelovanje športnih delavcev s športnimi novinarji. Tem je treba nuditi vso pomoč, da bodo svoje naloge z večjim uspehom, kot doslej opravljali v skladu s težnjami športa.
Pri vključevanju novega članstva se morajo naše športne organizacije nasloniti predvsem na množične organizacije, ki so dolžne nuditi vso podporo in pomoč, Da se bo to delo uspešneje razvijalo, je treba na sedežih okrajev ustanoviti stalne koordinacijske odbore vseh telesnovzgojnih organizacij s področja. Prirejati je treba stalne konference in na teh razpravljati o telesnovzgojnih problemih in problematiki. Pri tem pa naj sodelujejo tudi druge množične organizacije in oblastni organi.
Športna dejavnost v gospodarsko šibkejših področjih zaostaja za ^lošnim razvojem, zaradi česar morajo športne organizacije nuditi tem predelom čim večjo strokovno in organizacijsko pomoč, kar velja predvsem za Primorsko in Dolenjsko. Prav tako je treba pomagati slovenskim telesnovzgojnim organizacijam izven območja naše republike.
Zveza športov Slovenije
Srednješolsko prvenstvo v plavanju
54S JIH JE PE.AVALO
Ljubljana, 25. aprila. Ves pretekli teden so v predtekmovanjih nastopali ljubljanski srednješolci v plavanju in skokih za prvenstvo ljubljanskih srednjih šol. Ze po rezultatih iz predtekmovanj smo lahko sklepali, da to prvenstvo, tako po kvaliteti kot tudi po množičnosti, ne bo prav nič zaostajalo za prvenstvi preteklih let. V predtekmovanjih je nastopilo 548 tekmovalcev iz 20 ljubljanskih gimnazij in drugih srednjih strokovnih šol, danes dopoldne pa je bilo finale, najboljših izbrancev.
Mladinci: 100 m erami: 1. Gašperin (VI. g.) 1:06.1 (nov. srednj. rekord), 2. Pirc (KI., g.) 1:06.2, 3. Žvokelj (XII. g.) 1:06.4; 100 m prsno: 1. Šnabl (TSŠ) 1:23.3, (nov srednj. rekord), 2. Pelc (I. gimn.) 1:24.3, 3. Vrbošek (VII. g.) 1:27.0; 100 m metuljček: 1. Žvokelj (XII. g.) 1:14.2 (nov srednj rekord), 2. Šnabl (TSŠ) 1:23.0, 3 .Vrbošek (VIL g.) 1:25.1; 100 m hrbtno: 1. Goršič (II. g.) 1:16.2, 2. Gašperin (VI. g.) 1:18.7; 3. Lunder (I. g.) 1:23.9; Skoki: 1. Vrtačnik (I. g.) 45.50 točk, 2. Ko-šorok R. (VIT. g.) 38.20, 3. Lasič (VIII. g.) 35.00; Ekipe: 1. VIL gimnazija 416, 2. L gimnazija 404, 3. VI. gimnazija 343.
Tudi kvalitetno so uspehi ljubljanskih srednješolci prav dobri, saj so bili v petih disciplinah izboljšani srednješolski rekordi. Po svojih rezutatih so izstopali Žvokelj v metuljčku in Hribarjeva v prsnem slogu. Baro-va je osvojila dve prvenstvi in prav malo ji je ušlo celo tretje. Najbolj zagrizena je bila borba mladincev na 100 m prosto, kjer so vsi prvi trije plavalci postavili boljši čas od prejšnjega srednješolskega rekorda.
Tehnični rezultati: Pionirji 56 m erami: 1. Ovsenik (I. g.) 41.7, 2. Goljar (KI. g.) 43.0, 3. Pleško (I. g.) 43.2; 56 m prsno: 1. Stanič (I. g.) 53.7, 2. Gvardjančič (ki. g.) 54.7, 3. Šegetin (I. g.) 548; 56 m hrbtno: 1. Anžič (V. g.) 1:21.7; skoki: 1. Košorok P. (VII. g.) 29.55, 2. Vesnauer (I. g.) 25.15, 3. Mehtig (I. g.) 15.50; Ekipe: 1. I. gimnazija 293, 2. V gimnazija 234, 3. Klas, g. 142.
Pionirke: 56 m erami:	1. Blažič (II. g.)
52.0, Boštjančič (I. g.) 52.9, 3. Kotnik (II. g.) 54.6; 56 m prsno: 1. Hrovat (IX. g.) 52.1, 2. Blažič (II. g.) 58.0, 3. Korinšek (V. g.) 58.1; 56 m hrbtno: 1 Zei (KI. g.) 1:06.9, 2. Tavčar (I. g.) 1:12.0, 3. Pirc (V. g.) 1:16.2; Ekipe: 1. I. gimnazija 280, 2. II. gimnazija 194, 3. V. gimnazija 185.
SLOVENSKI TENIŠKI IGRALCI SO ZBOROVALI
Stole! spere!,
to.d& z i/fri&šajem
Ljubljana, 25. aprila. Včeraj zvečer je bila v Ljubljani razširjena seja Teniške zveze Slovenije, ki je do neke mere nadomestila plenum zveze, ki bo šele ob republiškem prvenstvu julija v Mariboru.
Kot mrzel tuš je treščila pred pričetkom seje med zborovalce vest, ki jo je prinesel iz Beograda tehnični sekretar Zveze športov Jugoslavije tovariš Marši-čevič. Dejal je namreč, da je skoraj gotovo, da gospodarski organi ne bodo ukinili faktorja na športne rekvizite. Kljub temu je Teniška zveza Slovenije sprejela precej obširen spored tekmovanj, v upanju, da se bo stanje na ta ali oni način le še popravilo.
NAJVAŽNEJŠE PRIREDITVE
Spored letošnih tekmovanj je precej bogat. Pri sestavljanju koledarja je Zvezo vodilo načelo, da je vrhunskim igralcem potrebnih čim več turnirjev. V zvezi s tem predstavlja novost tekmovanje (po sistemu vsak z vsakim) šestnajsterice slovenskih igralcev (v dveh skupinah po osem), ki bo neodvisno od republiškega prvenstva izvedeno v teku sezone dvakrat (seveda, če žoge ne bodo po 1250 din!). Republiško prvenstvo posameznikov bo od 7.—11. julija v Mariboru, državno prvenstvo pa teden dni kasneje v Beogradu. Moštveno prvenstvo bo (članska moštva — prvi del) že 9. maja v Ljubljani, ženske in mladinke bodo igrale v Mariboru, mladinci pa v Celju. V Mariboru bo še turnir mest Jugoslavije in pa VI. mednarodno prvenstvo mesta. Na sporedu je še medrepubliški dvoboj Slovenija : Vojvodina v Novem Sadu, ter po možnosti kakšen mednarodni dvoboj. Razen tega tekmujeta Branik in Ljubljana še v I. zvezni ligi.
Mladinke: 100 m erami: 1. Bar (ESŠ) 1:28.2,
2.	Žrauc (I. g.) 1:49.0; 100 m prsno: 1. Hri"
bar (TSŠ) 1:31.7 (nov srednj. rekord), 2. Vavpetič (ESŠ) 1:41.2, 3. Gregorič (KI. g.) 1:42.3; 100 m metuljček:	1. Vavpetič (ESŠ) 1:42.2
(nov srednj. rekord), 2. Bar. (ESŠ) 1:42.6, 3. Kocjan (Gost. š.) 1:56.1;	100 m hrbtno: 1.
Bar (ESŠ) 1:42.9, 2. Karnovšek (I. g.) 1:47.8,
3.	Kocjan (Gost. š.) 1:51.5; Ekipe: 1. ESS 248, 2. I. gimn. 235, 3. Gost. šola 96.
M. P.

■4 /V
naifoeliši
V sredo in četrtek je bilo v Ljubljani medfakultetno prvenstvo študentov ljubljanske Univerze, na katerem je sodelovalo 7 moštev, in sicer strojniki, agronomi, ekonomi, gradbeniki, kemiki, metalurgi in medicinci. Borbe so bile žive in napete, toda letošnje tekmovanje ni minilo brez presenečenj. Lanski zmagovalci — gradbeniki — so po vrsti izgubili nekaj tekem, tako da so se morali v finalu boriti za 5. in 6. mesto z lanskimi drugoplasiranimi strojniki. Po prvem dnevu tekmovanja so bili nato favoriti kemiki, ki pa so v finalu presenetljivo izgubili v borbi z ekonomisti z 2:3 in tako so ekonomisti postali letošnji univerzitetni prvak ter so prejeli pokal, ki jim ga je izročil prodekan Pravne fakultete.
Šircelj prvak Univerze
Ljubljana, 25. aprila. Akademski na-mizno-teniški klub je danes priredil prvenstvo Univerze in visokih šol. V Li-nalu se je pomerilo 15 tekmovalcev in je prvenstvo osvojil Šircelj (filozofija) pred Krušičem (pravna), Lebarjem (metalurgija) in Costo (filozofija).	Rojc
Velika udeležba na mitingu Odreda
Ljubljana, 25. april. Včeraj je priredila atletska sekcija Odreda v Tivoliju svoje prvo letošnje tekmovanje. Glede na dejstvo, da so boljši tekmovalci nastopili danes v Mariboru in Ljubljani, je 72 nastopajočih (67 atletov in 5 atletinj) zadovoljiva številka. Seveda velja to le za moške, številka 5 pri ženskah pa ženski ekipi Odreda ne daje ravno lepih perspektiv za bodočnost. Največje presenečenje predstavlja zmaga prof. Hitija nad »specialisti« na 300 m. Organizacija tekmovanja ni bila najboljša. Rezultati:	člani
60 m: Černe 7,5, Škedelj 7,6, Stojilkovič 7,6, Belšak 7,6, Novak 7,6; 500 m: Hiti 37.9, Belšak 38.3, Bardutzky 39.3; 1000 m: Pavčič J* 2:41.0, Svetina 2:41.5, Jeras 2:48.7; višina: Novak 170; mladinci-60 m: Fridl 7.7, Kolnik 7.7, Habič 7.8; 1000 m: Kaplja 2:51.0, Fornezzi 2:55.0; višina: Švagelj 150; krogla: Pečnik 12,79; mladinke-60 m: Kovšca 8.8, Šraj-ber 8.8; krogla: Žan 7.95.
VtaMKafa se
POLET!
SEME JE PADLO NA PLODNA TLA
(Nadaljevanje s 1. strani) da takšniji ljudi, ki se do danes niso hoteli kljub neštetim pozivom vključiti v naše vrste, ne potrebujemo več. Dejansko pa predstavlja problem vodnikov še vedno eno osnovnih vprašanj v »Partizanu«, ki seveda ne bo rešeno čez noč. Ponekod (Goriška) so vaditelji silno mladi (16 let in še manj), kar ima seveda svoje slabe in dobre strani in o čemer bi bilo treba voditi račune ter o tem posebej razprav-fjati.
Precej je bilo govora tudi o sekcijah, tako med referenti, pa tudi tov. Polič je v svojih zaključnih izvajanjih temu posvetil precej pozornosti. Skoraj vsi diskutanti so se strinjali s tem, da so sekcije škodljive, namreč takšne sekcije, ki bi razbijale enotnost društva in predstavljale nekakšno državo v državi. Vsebina dela mora biti v partizanskih društvih že po statutu čimbolj pestra in raznolika, toda ne samo za bolj ali manj ozek krog ljudi (za sekcijo), marveč za celoto. Seveda lahko tisti posamezniki, ki imajo za to ali ono panogo (n. pr. za atletiko, odbojko, košarko itd.) prav posebno veselje, goje to panogo še izven ur redne vadbe, imajo za to svojega posebnega vaditelja, lahko nastopajo celo na športnih tekmovanjih (kar je tudi v praksi Pogost primer), vendar zato še ni treba v društvih formirati nikakršnih posebnih sekcij.
Dokaj je bilo tudi govora o orodju in rekvizitih, ki so zelo dragi, včasih pa tudi slabe kvalitete. Pri tem je padlo mnogo kritik na račun tovarne »Elan«,’ ki pa jih je pojasnil direktor tovarne tov. Finžgar. Tovarna se pač bori z velikimi težavami, cene osnovnih surovin (na orimer les) so izredno visoke, enako torej tudi finalni izdelki. Zatorej bo danes težko kaj prida poceniti rekvizite, pač pa naj bi organi oblasti (občine, okraji) pomagali društvom pri nabavi dragega orodja. Tudi na račun prosvetnih delavcev je bilo precej kritike, vendar mnogokrat neutemeljene. Delegat iz Maribora tov. Kranjčič je pravilno povedal, da je osnovni problem učiteljev treba reševati pri koreninah, to je na učiteljiščih, kjer bi morali biti bodoči učitelji deležni vsaj 4-urnega pouka telovadbe, da bi si tako privzgoijli čim-več znanja. Poleg tega so diskn-tanti razpravljali tudi o potrebi Pravilne ideološke vzgoje, o tisku, ki še vedno ne posveča zadosti po-•^Ornosti partizanski organizaciji, o Dotrebi podelitve priznani vaditeljem. o statistiki, o potrebi zdravstvene službe, o delu s kmečko mladino. o potrebi koordinacije med republiško in okrajnimi zvezami Tri dodelitvi investicijskih kreditov, o potrebi vaditeljskega priročnika td. Mnogi diskutanti so pravilno ugotovili, da je med društvi pre-nalo sodelovanja in bi zlasti močnejša društva lahko veliko pomagala šibkejšim (n. pr. z obiskom kvalitetnih vrst. s tem, da bi vaditelji manjših -društev posečali tečaje v boljših društvih itd.).
Ob 14. uri je bil dopoldanski de! zbora končan ter se je nadaljeval z majhno zamudo popoldne. V po-
Branik m Drava v linaiu
Maribor, 25, aprila. V krasnem vreme-uu je bil danes na stadionu v Ljudskem vrtu polfinalni turnir za prvenstvo Slovenije v malem rokometu. Nastopajoča moštva 2SD Celje, »Partizan« Velenje, Drava (Ptuj) in domači Branik so v zre-lih igrah dokazala, da je bil v tej panogi dosežen zadnje čase v Sloveniji vi-'ien napredek.
2e v prvi tekmi turnirja je »Partizan« iz Velenja pripravil neverjetno presenečenje z zmago nad petkratnim slovenskim prvakom 2SD Celje v razmerju U:8. Najboljši igralec te tekme, ki so gledalci kmalu krstili za »rokometnega Toplaka«, je bil Velenjčan Polanc, ki je stai dosegel 8 golov. Preseneča tudi zmaga Drave nad Branikom, medtem ko s° v ostalih tekmah zmagali favoriti. V Anale prvenstva Slovenije sta. se na ta bačin uveljavila ptujska Drava in mariborski Branik. Finalni turnir bo prihodnjo nedeljo v Ptuju. Rezultati: »Partizan« Velene : 2SD Celje 11 :8 (8 :3), Drava : Branik 11:9 (5:3), ZSD Celje : Drava 22:9 (9:1), Branik : »Partizan« Velenje 9:2 (4:1), Drava : »Partizan« Ve-•enje 19:4 (8:2), Branik : ZSD Celje 15:7 •8:3). Lestvica je naslednja:
Branik Drava 2SD Celje »Partizan« V.
33:20
39:35
37:35
17:36
poldanskem delu je podal poročilo o republiškem zletu tajnik Zveze tov. Senica, za njim pa referat o kadrih načelnica tov. Vazzasova ter referat o vsebini dela načelnik tov. Savnik. V prvem poročilu so dobili navzoči temeljita strokovna navodila, da bo letošnji republiški zlet čimbolj dostojna manifestacija. Ob razpravi o zletu je vstal elan delovnega predsedstva tov. Zadravec iz Ljutomera ter predlagal zboru, naj posebna delegacija zaprosi tovariša Miho Marinka, da prevzame pokroviteljstvo nad republiškim zletom »Partizana«. Predlog so seveoa vsi navzoči sprejeli z navdušenim akla-miranjem.
Zaradi tehničnega procesa v tiskarni nismo mogli priobčiti podrobnih komentarjev s popoldanskega zasedanja, ki se je zavleklo proti večeru, zato bomo o teh problemih spregovorili prihodnjič;
Po končanih diskusijah in po poročilih nadzornega odbora je kandidacijska komisija sestavila listo 62 članov, ki so bili na koncu izvoljeni v novo upravo.
Člani upravnega odbora so naslednji: Agrež (Krško), Ažmanova (Kranj), Bizjak (Trbovlje), Bergant (Ljubljana), Božičeva (Celje), Burja
(Lj.), Cilenšek (Maribor), Čuk (Kočevje), Faletov (Slovenj Gradec), Hartmanova (Lj.), Hočevar (Mrb), Llojkar, dr. Gerbčeva, Gestrin, Gregorka, Javornik, Jenko (vsi Ljubljana), Jurca (Postojna), Kanduč (Celje), Kobal (Lj.), Kolenc (Koper), Konic (Tržič), Komac (Ptuj), Kramar (Tolmin), Kranjčič (Maribor). Kruharjeva, Kutin, inž. Lindtner (vsi Ljubljana), Marinček (Radovljica). Mate (Fram). Novljan (Medvode), Ogorelec (Kranj), Ogrin, Orehkova, Paternost (vsi Ljubljana), dr. Pavlič (Novo mesto), Pavšič (Lj.), Pertot (Sežana), Polič Zoran, dr. Polič Sveto (oba Lj.), Primc (Mrb), Pristov (Jesenice), Ra.ljan (ŠoštanjjL dr. Ravnik (Lj.), Remec (Gorica),iflibnikar, Rus Veljko, Ser-pan, Remškar (vsi Lj.), Skrbinšek (Črnomelj), Smerdu Milan (Novo mesto), Stanovnikova (M. Sobota), dr. Verstovšek (Lj.), Vončina (Goriva), Zadravec (Ljutomer), Za-vadlalova (Ptuj), Zejeva (Maribor).
V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Grilc Konrad, Krže Mica, Štem-berger Drago, Rudolf Rudolf in Gabrovšek Jože, razsodišče pa sestavljajo: Rus Jože, dr. Šifrer. Pavličič Jože, Borko Franc in Strehovec Mirko.	P.
Zvezna, košarkarska liga
Rekord Kaluševičeve v metu kopja — 45.06 m
Članica Crvcne zvezde Smiljka Kaluševič je dosegla te dni na Reki nov jugoslovanski rekord v metu kopja z rezultatom 45.06 m. S tem je za več kot 2.5 ra izboljšala svoj lastni rekord, ki ga je dosegla lani. Novi rekord Kaluševičeve je tudi že v mednarodnem merilu precej vreden. Le 34 metalk jc doseglo doslej boljši rezultat in le 11 držav ima sedaj boljši rekord v metu kopja od Jugoslavije. Na letošnji lestvici najboljših metalk kopja pa je Kaluševičeva celo na 3. mestu za svetovno rekorderko Konjajcvo (SZ) 53.56 in Mjarimjaje (SZ) 45.36 m.
Kratke iz atletike
Ob priliki nogometne tekme med B-repre-zentancama Jugoslavije in Anglije v Ljubljani 16. maja bodo imeli gledalci priložnost videti tudi izbran atletski spored. Najboljši slovenski in hrvatski atleti in atletinje bodo nastopili v naslednjih disciplinah: moški — 200 m, 800 m, 3000 m, palica, višina; ženske — 80 m ovire, 200 m, daljina; mladinci — 80 m. Med drugimi bodo na startu Lorger, Tomašič, Čular, Kranjc, Hanc, Babovičeva, Butja Knezova Majcnova, Stamejčičeva in Bajžljeva.
Morea zmagal v Genovi
V finalu mednarodnega teniškega turnirja v Genovi je Argentinec Morea premagal Italijana Gardinija 6:3, 7:5 in 6:4. V polfinalu žensk je Migliori (I) premagala Vogler.'eTO (Nem) s 6:3, 6:1, Zehdenova (Nem) pa Wat-sonovo (VB) s 4:6, 6:0 in 7:5.
Za uvod - dva poraza
ASK nismo spoznali!
Branik : Drava 8:3 (5:0)
Maribor* 25. aprila. V prvenstveni tek-ženskega rokometnega prvenstva Slo-venije je domači Branik premagal ptujsko Dravo z 8:3 (5:0). Domačinke so posebno v prvem polčasu pokazale zelo Jjobro igro. Najboljše igralke so bile '-ernetova in sestri Bogovič.
Rudar : proletarec sh (4:i)
Trbovlje, 25. aprila. — V današn ji »elilkem rofcomelu za žem-ske. so Trboveljčanih e premagale IfraJlke Proletarca iz Zagorja.
Včeraj se je začela zvezna košarkarska liga, ki je prinesla takoj za začetek obema slovenskima predstavnikoma prvi poraz. AŠK je sprejel v goste zagrebško Lokomotivo, košarkarji Ljubljane pa so odpotovali na vroča zagrebška tla. Seveda, pričakovali smo, vsaj v Ljubljani prepričevalno zmago ljubljanskih akademikov, toda za sam začetek smo doživeli bridko razočaranje.
LOKOMOTIVA : AŠK 46:37 (20:13)
Ljubljana, 25. aprila. — Čeprav je bilo med ljubitelji košajnke v Ljubljani veliko zanimanje za prvi nastcip AŠK, niso prišli števiilnd gledalci na svoj račun. Na igrišču se je zbralo nad tisoč gledalcev, ki so upravičeno pričakovali, če že ne zmage, pa višaj lepo igro. Toda za oboje so biili prikrajšani. Dogodki na igrišču so pokazali, da je bila Lokomotiva preciznejša pod košem, čeprav je AŠK bolj ali manj prevladoval v polju. Za nameček pa je bil v 14. minuti izključen srednji napadalec Miler, češ da je sodniku Brne-tiču nekaj nedostojno zabrusil. S tem trenutkom je bilo za poznavalce kaj kmalu razumljivo, da AŠK ne bo dosegel zaželenega uspeha. In še nekaj smo opazili: AŠK nima preciznih strelcev pni metanju na koš zaradi osebnih napak. Morda lahko opravičimo včerajšnje slabo streljanje na koš (večina strelcev pri kazenskih metih ni zadela koša zaradi prevelike utrujenosti) ker so se vrnili komaj nekaj ur pred začetkom tekme z naporne turneje po Franciji. Zares čudno se nam zdi, zakaj se niso prej vrnili s turneje in tako talkoj za začetek, doživeli povsem nepotreben poraz. Na ta način prav gotovo ne bodo zadovoljili in pridobili novih gledalcev.
Lokomotiva: Falunovič 3, Prijič, 10, Popovič, Kajnik, Sinkovič 6, Vujič II, Žnidarec, Čabakovi 6, Zoran, Miletič 19.
AŠK: Kristančič 20, Miler 3, Fu-gina 3, Kandus 8, Pavlovič 3, Šerbec Smiljan, Pertot, Poljšak, Jančar, Lokar.
Nepoireben poraz
UUBMMNii
Mladost : Ljubljana 59:54 (33:26)
Zagreb, 24. aprila. — Tudi košarkarji Ljubljane so to srečanje po dramatični borbi nesrečno izgubili.
ROKOMET V TRBOVLJAH
Trbovlje, 25. aprila. — Danes je bil v Trbovljah polfinland turnir v malem rokometu, na katerem so nastopili Proletarec iz Zagorja, Rudar ter Svoboda in Odred iz L j uhlja,ne. Prvo mesto je s 5 točkami zasedita Svoboda, drugo mesto pa Rudar, ki ima pravtako 5 točk. S tem sta se plasirala v finale, medlem ko je ekipa Odreda zasedla 3., Proletarec pa 4. mesto. Rezultati: Rudar : Proletarec 20:4, Svoboda : Odred 13:10, Rudar : Odred 21:15, Svoboda : Proletarec 16:1, Odired : Proletarec t8:8-. Rudar- : Svoboeta 12:12.	Zupančič
Obe moštvi sta se trudili od začetka do konca in pokazali lepo igro. Lahko rečemo, da je bilo to srečanje v znamenju sreče, seveda za Zagrebčane, ki so šele ob koncu igre s pomočjo zagrebškega sodnika dosegli obe točki. Pni stanju 32:50 za Ljubljano, in to tni minute pred koncem, je namreč dosodil tehnično napako iz nerazumljivega vzroka, zaradi katere je Blaškovič dosegel
Košarkarsko prvenstvo Slovenije
D?e zmagi Branika
Maribor, 25. aprila. Danes sta moška in ženska ekipa Branika odigrali prvi letošnji tekmi v okviru slovenske košarkarske lige. Zenska ekipa je premagalo Svobodo iz Trbovelj s 54:20 (19:14), moški pa so porazili »Partizana« iz Medvod s 66:50 (37:20). Pri domačinih je pokazal najboljšo igro Danev.
AŠK : Celje 58:19 (26:6)
Celje, 25. aprila. V današnji ženski košarkarski tekmi slovenske lige so zmagale Ljubljančanke, ki so pokazale za razred boljšo igro od domačink.
Partizan (Domžale) : Partizan (Hrastnik) 64 : 37 (33:21)
Partizan (Kranj) : Kovinar (Store)
86 : 33 (37:11)
OTVORITVENO TEKMOVANJE »SVOBODE«
Ljubljana, 25. aprila. Tudi atletski klub Svoboda je danes otvoril atletsko sezono s tekmovanjem, na katerem je sodelovalo 56 članov kluba, 2 člana >Partizana« Vič ter 7 mladincev iz mladinskih organizacij Tobačne tovarne in Kolezija. Rezultati: mladinci — 60 m ovire: Kriš 9.8, Pangcršič 9.8; 60 m:
koš. Takoj za tem je Mladost povečala razliko, tako da Ljubljančani niso mogli več dohiteti Zagrebčanov.
Ljubljana: Vozelj 11, Brumen 17, Vračko 5, Amon 5, Feguš 1, Remic I, 10, Dvoržak 6, Remic II, Čretnik in Kapelj.
Mladost: Blaškovič 15, Mijač 13, Batalo 15, Tijardovič 11, Tkalčič 4, Brkljačič 4, Knez , Šarčevič, Jankovič in Krabrovski.
Rezultati ostalih srečanj: Partizan : Radničfci 73:66 (41:33), Prole-ter : BSK 58:40 (24:16), Zeljezničar : Montažno 63:53 (30:26) (Tekme so bile odigrane na igriščih prv-oiime-novanih).
Vehka ude! ?žha
—	rem&taSi
Maribor 24. aprila. Atletski klub Branik je danes priredil v Ljudskem vrtu otvoritveni atletski miting, ki je v ženskih disciplinah predstavljal pravo neuradno prvenstvo Slovenije. Razen atletov Branika in Železničarja so nastopili še tekmovalci Kladivarja iz Celja in Odreda iz Ljubljane. Skupno je nastopilo 117 tekmovalcev. Doseženi rezultati so za začetek sezone dokaj zadovoljivi. Organizacija tega tekmovanja je bila zelo dobra. Rezultati: ženske — 60 m: 1. Knez S. (Ž) 8.1, 2. Stamejčič (O) 8.2, 3. Majcen (K) 8.5, 4. Peršič (O) 8.6; 100 m: Knez M. (Ž) 13.2, Jager (K) 13.4, Fcrš (Ž) 14.3; 600 m: Slamnik (K) 1:44.2, Belaj (K) 1:46.8, 3. Kovač (K) 1:49.4; krogla: i. Kotlušck (O) 12.94.
2.	Čelesnik (K) 11.52, 3. Korošec (B) 11.12; višina: 1. Sima (O) 1.50, 2-4. Vrečko (Ž), Podgoršek (B) in Železnik (K)1.32; disk: 1. Čelesnik (K) 36.63, 2. Kotlušck (O) 34.19,
3.	Verdnik (B) 28.03; 4 X 60 m: 1. Železničar
1.	31.8, Kladivar 31.9, 3. Branik L 34.0; mo-ški — 100 m: 1. Vehovar (K) 11.9, 2. Mijač (K) 12.0, 3. Vidovič (B) 12.3; 1000 m: 1. Mu-škatcvc (K) 2:43, 2. Lorbek (K) 2:45.2, 3. Ra tajc (K) 2:49.1; 3000 m: 1. Kolarič (Ž) 10:0'
2.	Štajner (K) 10:05.2,	3. Jug (Ž) 10:14'
kopje: 1. Kopitar (K) 56.40, 2. Brodnik (K) 51.75, 3. Rojc (K) 49.69; krogla: 1. Polutnik (K) 11.77, 2. Eferl (Ž) 11.04, 3. Globočnik (K) 10.93; mladinci — krogla: 1. Vidovič I. (B) 12.93, 2. Kasjak (Ž) 11.95, 3. Vidovič A. (B) 9.72.
520 ČLANOV PARTIZANA TEKMOVALO V KROSU
Maribor, 25. aprila. Okrožni odbor »Partizana« Maribor je danes priredil v Stražunskem gozdu okrožno prvenstvo »Partizana« v krosu. Tekmovanja se je udeležilo 520 tekmovalcev iz 26 partizanskih društev. Prireditev je bila odlično pripravljena, rezultati pa so tile: pionirji I.:	Rupnik (MTŠ) 2:02.2, Karmel
(Pobr.) 2:03.0, Žnidaršič (MTŠ) 2:05.0, pionirji II.: Lesjak (Mrb I) 1:54.8, Ter-boš (Pobr.) 1:55.6, Kokot (Ž) 1:56.2, mladinci:	Zimnek 2:29.7, Kolarič . (Porb.)
2:31.,0, Legat (Hoče) 2:31.2, člani:	Vel-
ner (Studenci) 5:52.2, Štauber (Fram) 6:05,8, Golovšek (Fram) 6:06.0, pionirke I: Romer (Fram) 1:05.6, Colnarič (Rače) 1:05.6, Rakuša (Rače) 1:05.8, pionirke II: Gerk 2:02.2, Visket (obe Pobr.) 2:03.0, Ledinek (Z) 2:05.0, mlajše mladinke: Ajh-majer (Stud.) 1:59.0, Hercog (Pobr.) 2:02.0, štefanec (Z) 2:02.4, starejše mladinke: Prelog (Z) 1:57.6, Perlek (Pobr.) 1:58.0, Perko (Z) 2:00.4, članice: Štern (Tezno) 1:56.2, Zima (Tezno) 1:57.4, Ajgner (Z) 2:04.0.
9111135
HililS

Naročajte se na ..POLET'

Prvenstvo Slovenije v nogomet«
Domžalčani so se razjezib
Domžale : Slovan 1:1
Domžale, 25. aprila. Pomlajeno moštvo Domžal je danes dobro zaigralo. Igra je bila borbena in ostra. Pri gostih je ugajal zanesljivi vratar in krilska vrsta, pri domačinih pa je bil prav dober napad. Gol za Slovan je dosegel Bajc, za Domžale pa Zevnik.	Zule
Aurora : Jesenice 5:1 (2:1)
Jesenice, 25. aprila. Danes so oslabljeni Jeseničani na svojem terenu doživeli poraz proti Aurori, čeprav je že izgle-dalo, da bodo uspešni, saj so že v tretji minuti dosegli vodstvo. Sodil je Perko iz Ljubljane.
Odred B : Krim 0:0 Piran : Postojna 1:1 Branik : Železničar 0:3
lestvica:
Pangeršič 7.7, Podlogar (P)	7.7, Rot 7.7;	Aurora	12	8	1	3	29:13	17
100 m: Gojkovič 11.9, Pangrcšič 12.0, Pokorn	Slovan	13	6	5	2	22:22	17
12.0; 1000 m: Pogačar 2:48.6, Avsec 2:57.8;	Piran	12	7	2	3	27:12	16
krogla: Kriš 12.13, Kemle 1.28; kopje: Kemlc	Velež	13	7	0	6	25:20	14
44.25, Habe 38.13; disk: Kriš 35.17, Kemle	Postojna	12	6	1	5	27:18	13
51.23; kladivo: Kemle 39.15, Merjasec 30.48;	Krim	12	5	3	4	28:20	13
člani — 300 m: Kramar 40.9, Udovč 41.4;	Branik	13	6	1	6	24:18	13
disk: France 33.08, Uršič 31.19; kopje: France	Jesenice	13	3	1	9	20:36	7
39.43; kladivo: France 33.08; mladinke — 60	Domžale	13	0	2	11	9:46	2
m* šušterešič 8.9, Bizjan 9.1, Klabjan 9.1;	Odred B	14	6	5	3	38:20	17
60 m ovire: Šušteršič 10.6; krogla: Sevnik 9.18, Erman 9.04; disk: Sevnik 21.76, Bizjan 21.57; članice — krogla: Dolenc 9.04, Galič 27.78, Južna 24.	D. K.
LJUBLJANSKI VESLAČI ODPRLI SEZONO
Z nekolik© zamude zaradi nestanovitnega spomladanskega vremena so veslači VK Savice te dni ©tvorili letošnjo sezono. Ko smo včeraj dopoldne prišli na kluibs.ki prostor, smo bili prijetno presenečeni, saj smo opazili vrsto mladih veslačev, katerim so vsem žarela lica od veselja nad otvoritvijo sezone. Svečanost je otvoril predsednik kluba tov. Sirad, ki je pozdravil vse navzoče, želel vsem mnogo uspeha pri tekmovanjih in pri klubskem delu. Ne smemo misliti, da je bilo dosedaj na klubskem prostoru mrtvilo. Takoj, ko je minila zima, so že pričeli veslači z rednimi treningi na vodi. Nekatere ekipe imajo za seboj že po 600 km, kar je nedvomno lep uspeh za tako kratek čas in težke pogoje treninga. Po zaslugi Veslaške zveze Slovenije je-VK Savica te dni dobila že lani naročeni osmerec preklopne gradnje s krmarjem iz Zagreba. Veslači se pripravljajo na prva srečanja, ki bodo v juniju na Istrski regati y Izoli.	P. V.
Železničar : Aluminij 3:0 (2:0)
Maribor, 25. aprila. Pred 1000 gledalci sta se danes pomerili moštvi Železničarja in Aluminija. Belo-modri niso pokazali običajne igre, razen tega pa se tudi niso preveč trudili. Gole so dali: Božič, Vidic in Zalokar.
Proletarec : Drava 4:0 (3:0)
Zagorje, 25. aprila. Na današnji tekmi so imeli domačini izrazito premoč in bi bil lahko rezultat še večji. Gole so dosegli Vipotnik v 5., Lebeničnik v 30. in Ogrinc v 34 in 68. minuti.	Šum
Nafta : Sobota 3:3 (1:2)
Lendava, 25. aprila. Oba prekmurska rivala sta si v enakovredni igri razdelila točki. V splošnem je bila igra še dokaj zanimiva in je zadovoljila številne gledalce.	Lindič
Kovinar : Rudar (Trb.) 1:3 Celje : Rudar (Vel.) 1:2 (1:0)
LESTVICA:
Rudar T.	12	8	2	2	43:16	18
Nafta	12	6	5	1	37:20	17
Železničar	12	8	0	4	52:14	16
Proletarec	12	7	0	5	32:29	14
Sobota-	11	5	3	3	34:31	13
Aluminij	12	3	4	5	15:24	10
Drava	12	4	2	6	28:38	10
Rudar V.	11	3	3	5	17:28	9
Celje	12	3	1	8	19:35	7
Kovinar	12	1	2	9	17:55	4
Mladina - Železničar : Fužinar 5:1 (3:C, Železničar B : Kovinar 4:1 (2:0)
Svoboda (Tr) : Dobrna 2:2 (2:1) Mladina — Jesenice : Korotan 2:0 (0:0) Mladina — Ilirija : Papirničar 0:1 (0:1) Mladina —- Kladivar : Odred 1:3 (0:2)
Nogometna prvenstva evropskih držav
Anglija — 42. kolo:	Arsenal : Middies-
brough 3:1, Aston Villa : Preston 1:0, Biaek-pool : Liveropol 3:0, Cardiff ; Sheffield Wednesday 2:2, Chelsea : Newcastle 1:2, Huddersfield : Bolton 2:1, Manchester City : Charltou 3:0, Portsmouth : West Bromvvich 1:3, Sheffield United : Manchester Uni(cd 2:1, Wolverhampton : Tottenham 2:0. Z današnjim kolom je bilo zaključeno letošnje nogometno prvenstvo Anglije. Naslov prvaka je osvojil Wolverhampton s 57 točkami pred West Bromwich 55, Huddersfield 51, Bolton 46, Manchester United 46 in Blackpool 46.
ITALIJA — 29. kolo: Legnano : Genoa 1:1, Milan : Fiorentina 2:1, Napoli : Bologna 2:1, Palermo : Novara 1:0., Roma : Juventus 1:1, Sampdoria : Triestina 2:1, Spal : Lazio 0:1, Torino : Atalanta 1:3, Udinese : Internazionale 0:2. — Lestvica: Juventus 42, Internazionale 42, Fiorentina 40, Milan 37, Napoli 33, Roma 33, Bologna 32, Torino 30, Sampdoria 28, Novara 26, Atalanta 26, Genoa 25, Lazio 25, Triestina 22, Spal 22, Palermo 20, Legnano 18.
V	finalu škotskega nogometnega pokala je Celtic premagal Aberdeen z 2:1. V Nemportu je amaterska nogometna reprezentanca Anglije premagala Wales z 2:0. Srečanje med B-reprezentancama Švice in Nemčije, ki je bilo v Offenburbu, se je končalo z zmago Švice s 3:1.
V	večini evropskih držav so nogometna prvenstva v polnem teku, ponekod pa se že celo Mižajo svojemu koncu. V Španiji je tekmovanje že končalo, naslov prvaka pa je osvojil Real iz Madrida. V prvenstvu CSR so na čelu lestvice Slovan (Bratislava), Jiskra (Zlin), Spartak (Praga) in Banik (Ostrava) s 7 točkami. V Franciji se je situacija na vrhu lestvice zopet zamotala. Na čelu so Bordeaux, Lille in Remis s 43 točkami. Vprašanje letošnjega prvaka je še povsem. odprto.
Zmaga Branika v odbojki in namiznem tenisu
Maribor, 25. aprila. V prijateljski od-bojkarski tekmi je domači Branik po ležerni igri premagal Tekstilca iz Varaždina s 3:1 (15:4, 15:5, 7:15, 15:3).
Maribor, 25. aprila. Branikov! namiznoteniški igralci so danes slavili visoko zmago nad gosti iz Varaždina. Izmed mariborskih igralcev (Vrhunc, Štern i* Klanjšek) so vsi dobili po dve igri in bili enkrat poraženi.
.HSjR
TRGOVSKO PODJETJE S TEKSTILOM NA DEBELO
TEKSTIL-OBUTEV
LJUBLJANA, NAZORJEVA ULICA 4
Stalna in največja zaloga tkanin, konfekcije, trikotaže in pletenin
Ob orožniku delovnega razreda želimo vsem delovnim kolektivom čim lepših uspehov
Napovedali bomo oster boj
hazarderstvu pri kegljanju
I. zvezna nogometna liga
Ljubljana, 25. aprila. Veliko problemov se je nabralo med kegljači od zadnje skupščine, zato je bil današnji plenum kar potreben, čeprav je bdi popolnoma rednega značaja m nekakšna priprava na letno skupščino KZJ, ki bo meseca maja v Zagrebu. V poročilih smo zasledili, da so naši kegljači, kar tudi sicer ugotavljamo, preteklo leto dosegli zelo vidne kvalitetne uspehe istočasno pa tudi precejšen napredek v utrjevanju svoje organizacije. Zato seveda uspehi niso izostali, kar se je odražalo predvsem na posameznih državnih prvenstvih, tako v narodnem slogu, kjer je ekipa Jesenic postala državni prvak, med posamezniki pa Martelanc in v mednarodnem slogu, kjer je Martelanc prav tako osvojil naslov državnega prvaka. Pomembn so tudi zmage nad reprezentanco Hr-vatske in Zah. Nemčije ter vrsta drugih uspehov. Zanimanje za kegljaški šport vedno bolj narašča, z njim pa tudi potreba po novih kegljiščih. Teh je v resnici tudi vedno več in so v načrtu gradnje nekaterih novih. Najbolj razgibano je življenje v mariborskem centru, kjer imajo tudi najbolje pogoje dela, vsaj glede kegljišč, in največje število članstva — čez 800 v 18 klubih. Razveseljiv je tudi napredek v Kranju ter v Primorski, kjer se je kegljaški šport sicer šele začel uveljavljati pa že dobiva močne korenine.
Delegati so za še uspešnejše delo predlagali, naj se odpravijo nekatere pomanjkljivosti in uvedejo nove oblike dela, počasi pa bodo začeli misliti tudi na ustanavljanje poverjeništev ter posameznih pod-zvez. Najvažnejše naloge trenutno so registracije kegljišč ter ustanovitev gradbenih svetov, ki brd1, dajali strokovne nasvete za gradnjo kegljišč, kategorizacijo sodnikov, povečanje aktivnosti med kegljači-invalidi ter mladinci, za katere bodo uvedli prav tako posebna tekmovanja, osnovno kar je pa, boiba
Boksarji Železničarja v Zahodni Nemčiji
Ljubljana, 25. aprila. Pravkar se je vrnil s turneje po Zahodni Nemčiji BK Železničar. Železničar je imel na svojem gostovanju tri srečanja, od katerih je dve odločil v svojo korist. Rezultati: Regensburg — Železničar : Heros 12:8, Ingolstadt — Železničar : TSV Ingolstadt 12:8 in Landshut — Ba-varia : Železničar 12:8. Mariborčani so pokazali zelo dober boks in so povsod navdušili občinstvo. 'Najboljši boksar turneje je bil Žurman, ki je premagal vse tri nasprotnike. Tudi Kajzer je zabeležil tri zmage, Jezernik pa je enega nasprotnika premagal k. o., enega s t. k. o. in enega po točkah.
Spe! nagrada 10.000 din
PRAVILNE REŠITVE ODREZKA
Št. .18
Partiiizan : Odred	1
Radmlaki : Vardar	1
Raibotničkii : Proleter	2
Dinamo : Crvena zvezda 1 Mačva : Branik	1
Zagreb : Napredaik	1
Ljubljana : Segesta	t
Tekstilne : Korotan	1
Kvarner : Kladi var	1
Domžale : Slovan	. x
P rol e ta r ec : D ra va	1
Nafta : Sobota	x
Med 3454 udeleženci nagradnega natečaja pri odrezku št. 48 ima 12 pravilnih rešitev Visočnik Bojan, Ljubljana, Zupančičeva 13, kateri prejme 10.000 din.
za čistost kegljaškega športa, in s tem v zvezi najostrejši boj proti Hazarderstvu ter pijančevanju na kegljiščih. Sklenili so predlagati KZJ, da podvzame vse potrebne mere, stopi v stik z Zvezo športov in predstavniki gostinstva, da bi se hazardiranje na kegljiščih zatrlo. Na vsak način pa bi bilo dobro, da bi vmes posegla tudi notranja uprava ter pomagala kegljačem-šport-nikom. Priredili bodo tudi vrsto
vaditeljskih tečajev, sprejeli v Zvezo kegljanje na ledu ter povečali dosedanjo ligo v mednarodnem slogu na 16 članov.
Obravnavan je bil še protest Ilirije proti razveljavljenju tekme iz I. kola ter bil iz utemeljenih razlogov zavrnjen, ker je bila Ilirija v letošnjem letu najbolj nedisciplinirana v času tekmovanja. — Ob koncu tekmovanja so izrekli pohvale tekmovalcem, funkcionarjem ter posameznim klubom in izvolili 9 delegatov za zvezno skupščino v Zagrebu.	T B.
Hrvatsko-slovenska nogometna liga
DINAMO se bliža končni zmagi
DINAMO : CRVENA ZVEZDA 1:0 (0:0)
Dinamio: Kralj, Šikic, Crnkovič, Mantula, Horvat, Kukec, Lipušino-vič, Čonč, Osojnak, Čajkovski, Dvornič.
Crvena zvezda: Krivokuča, Stankovič, Zekovič, Zlatkovič, Spajič, Cokič, Rudinski, Popovič, Veseli-nov.
Strelec: Osojnaik v 90. minuti.
Stadion Dinama v Maksimiru, gledalcev 40.000.
LJUBLJANA rešila čast Slovencev
Iz Varaždina in Reke smo dobili nerazveseljiva poročila. Korotan in Kladivar sta bila občutno poražena, čeprav je kdo na tihem upal, da se to vsaj Kladivarju na Reki ne bo zgodilo. Toliko bolj pa so bili zadovoljni gledalci v Ljubljani — približno 1500 po številu — nad več kot zasluženo zmago nogometašev Ljubija ne nad Segesto.
Segesta: Draženovič, Smeh, Franjevič, Rogič, Stanič, Sokler, Sikič, Sorgent, Tomljenovič, Zuban, Tenješek.
Ljubljana : Segesta 3:1 (1:0)
Ce povemo po pravici, bi morali to tekmo spet imenovati »tekmo neizkoriščenih priložnosti«, saj so Ljubljančani vse od prve minute igre pa do konca tekme, razen v prvi polovici drugega polčasa, dobesedno oblegali vrata Sege-ste. Toda od mnogih priložnosti, ko so v 10 minutah izsilili 4 kot, niso nobene izkoristili. Marjanovič je imel nekaj lepih priložnosti, pa jih ni znal spremeniti v gol in tako smo morali čakati do 26. minute ko je Razbornik dosegel rezultat polčasa. Preigral je nekaj igralcev in podal žogo v sredino Dimicu, stekel naprej in od Dimica podano žogo nato plasiral neubranljivo v levi spodnji kot vrat — 1:0.
V drugem polčasu je v začetku kazalo, kot da bi Ljubljančane minila vsa volja saj je bila Segesta nekaj časa mnogo boljša ter v 55. minuti po Sorgentu izenačila, tako da je kazalo, da bo ostalo pri tem rezultatu. Se več — nad vrati Ljubljane so se začeli zbirati temni oblaki. Predvsem obrambni igralci so postali nezanesljivi in če bi gostje bili količkaj bolj odločni, bi verjetno še povišali rezultat. Nenadoma pa se je spet menjal položaj na igrišču, Ljubljančani so začeli z vse pogostejšimi napadi, dosegli v 79. min. drugi gol za katerega ima zaslugo Razbornik, ki je lepo podal Dimicu, ta pa neubranljivo streljal — 2:1. Nato je spet poteklo nekaj minut v stalnih napadih Ljubljane, toda napadalci so nesmiselno kombinirali. V 86. minuti je spet sledila lepo zamišljena kombinacija, katere začetnik je bil spet Razbornik, žogo je podal Marjanoviču, ta jo je še lepše podaljšal do Cekova, ki je neubranljivo streljal in dosegel končni rezultat 3:1.
Moštvi sta nastopili takole:
Ljubljana:	Perharič, Leban, Ceretnik,
Gruden, Sočan, Cebohin, Razbornik, Dimic, Marjanovič, Vojnov, Čekov. TB
Tekstilac : Korotan 5:0 (2:0)
Varaždin, 25. aprila. Danes je bilo v Varaždinu sončno vreme, ki pa ni privabilo na igrišče veliko gledalcev, ker se je pač Tekstilac pomeril z zadnjim na lestvici. Tekma je bila nezanimiva, za kar so poskrbeli eni kakor drugi. Gostje so sicer večkrat prodrli do domačega vratarja, toda vse akcije so se
razbile ob njegovi čvrsti obrambi. Edino kar bi bilo omembe vredno, je slabo ponašanje Puclja, zaradi česar ga je sodnik izključil iz igre. Gole so dosegli Lampelj 3, Androvič in Krleža po enega.
Matanovič
Kvarner : Kladivar 5:0 (3:0) Split : Sloboda 0:1 (0:0) Slaven : Metalac 1:2 (0:2)
Metalac	14	10	2	2	36:17	22
Tekstilac	14	8	3	3	28:14	19
Split	15	7	4	4	38:19	18
Slaven	15	7	4	4	32:19	18
Ljubljana	15	6	6	3	19:21	18
Segesta	15	5	4	6	24:20	14
Sloboda	14	5	4	5	23:26	14
Kladivar	15	4	6	5	19:29	14
Kvarner	13	4	2	7	22:20	10
Lokomotiva	14	3	1	10	18:34	7
Korotan	14	i	2	H	11:51	4
Mar bsrsrski Železničar, Spartak in Zemun
novi člani odbojkarske lise
Na kvalifikacijskem odbojkarsko ligo.
Subotica, 25. aprila. turnirju za vstop v zvezno so med ženskimi vrstami sodelovale ekipe Spartaka, Mladosti iz Zagreba in mariborskega Železničarja. Doseženi so bili naslednji rezultati: Spartak : Mladost 3:2, Železničar : Spartak 3:2, Železničar : Mladost 3:2. Mariborski Železničar je torej osvojil prvo mesto, Spartak drugi in zato sta se obe ekipi uvrstili med člane zvezne odbojkarske lige.
Pri moških so sodelovala naslednja moštva: Spartak, »Partizan« iz Novega mesta, Zemun in Lokomitova iz Zagreba. Doseženi so bili naslednji rezultati: Spartak : Partizan 3:0, Zemun : Lokomotiva 3:0, Zemun : Spartak 3:2, Lokomotiva : Partizan 3:2, Spartak : Lokomotiva 3:2, Partizan : Zemun 3:0. V zvezno ligo sta se torej uvrstila Spartak in Zemun.
Nemčija : Švica 5:3
Basel, 25. aprila. Danes sta se v Bazlu srečali nogometni reprezentanci Švice in
r	^ Poletov nagradni natečaj ODREZEK št. 419		
1. Odred : Radnički		Točen naslov pošiljatelja: Priimek:
2. Crvena zvezda : Partizan		
3. Lokomotiva : Dinamo		
4. Branik : Lovčen		
5. Velež : Mačva		Ime:
6. Kladivar : Slaven		
7. Korotan : Kvarner		
8. Nafta : Proletarec		Kraj:
9. Rudar T. : Železničar Mrb		
10. Aluminij : Drava		Ulica in hišna številka: J
11. Krim : Branik S		
^ 12. Postojna : Aurora		
Nemčije. Pred 50.000 gledalci so zmagali boljši Nemci s 5:3 (4:0). Gole so dosegli: Schtifer in Fritz Walter po 2 ter Morlock za Nemčijo, dočim so bili za Švico uspešni Kernen, Bal-laman in Fatton.
Polfinalni srečanji francoskega pokala sta se končali takole: Marseille : Sedan 2:1, Nice r Troyes 2:1.
II. zvezna nogometna liga
Branik poražen
Mačva : Branik 6:3 (2:2)	•
Zagreb : Napredak 1:0 (1:0) Željezničar : Budučnost 4:1 Lovčen : Šibenik 2:0 (0:0) Borac : Velež 2:1 (1:1)
(2:0)
lestvica:
Zagreb	13	9	3	1	32:10	21
Mačva	12	6	4	2	26:12	16
Željezničar	13	6	2	5	29:21	14
Velež	13	7	0	6	25 20	14
Lovčen	13	5	4	4	19:19	14
Budučnost	13	5	3	5	13:19	13
Napredak	13	5	2	6	15:13	12
Branik	13	4	2	7	18:33	10
Borac	13	4	2	7	12:25	10
Šibenik	12	1	2	9	4:21	4
Polovica gledalcev je že zapustila stadion, ko je v zadnji minuti Dvor-mič pritekel po levi strani, prisebno poslail žogo nekaj metrov pred Kri-vokučo. V istem času sta dva star-tala na žogo: Osojnaik in vratar Krivokuča. Vodja napada »plavih« pa je bil hitrejši za 'delček sekunde ter veliko, srečanje odločil v korist svojega moštva.
Sicer je bil to velik dvoboj, ne moremo pa govoriti tudi o veliki igri, saij sta obe moštvi 'pokazali slabo igro, tako da jo že Zagreb dolgo nd videl. Vzrok je bila morda nervoza igralcev, saj so se odlikovali v netočnem podajanju, počasnem startu, napačnem pokrivanju in netočnem streljanju. O pravih akcijah, ne moremo govoriti, ker jih je bilo zelo malo, pa še tiste so bile slabe. Crvena zvezda je začela * igro kratkih pasov, ki so se ji domači zoperstavili z igro dolgih pasov, vendar brez učinka. Obramba Crvene zvezde je bila na mestu, zlasti se je izkazal Zekovič, medtem ko ima Stankovič največ zaslug, da so se vrste igralcev Crvene zvezde kmalu uredile. J^Japad Zvezde pa ni imel realizatorja. Nevaren je bil Kostič, fai ga je težko »držale Horvat, sicer pa so nekateri s kratkim podajanjem žoge hoteli doseči uspeh.
Ne bi mogli omeniti kakega nevarnega napada, razen tedaj, ko so Dinamovoi po kombinaciji Conč-Dvornič-Osojnaik prodrli 6 m pred Krivokučo.
Radnički : Vardar 2:0 (1:0) Rabotnički : Proleter 0:2 (0:1) Vojvodina : BSK 2:2 (1:1) Spartak : Hajduk 2:0 (0:0) Sarajevo : Lokomotiva 2:2 (2:2)
Med tednom: Vojvodina : Radnički 3:1 (24)
Rebolj, Teranova in Antolič najboljši
Jesenice, 25. aprila. Včeraj in danes so bile zanimive borbe na Jesenicah v namiznem tenisu. Z izjemo Hlebša so nastopili vsi najbolj pomembni igralci Slovenije. Presenetil je uspeh Odreda, ki je zasluženo osvojil prvo mesto pri moških, pa tudi posamezni igralci so se dobro plasirali.
Moštva: moški: 1. Odred, 2. Projektor, 3. in 4. Jesenice, Železničar (Lj.); ženske: 1. Odred, 2. Projektor, 3. in 4. Jesenice in Železničar (Ljubljana); mladinci: 1. Projektor,
2.	Odred, 3 in 4. Železničar (Lj.) Jesenice; posamezniki: moški, skupina A: 1. Rebolj, 2. Kocjan, 3. in 4. Štrumbelj, Podobnik; skupina B: 1. Teran, 2. Sedej, 3. in 4. Korbar, Kunc. Zenske: 1. Teran, 2. Pogačar,
3.	in 4. Preša, Dolenc. Mladinci: I. Antolič. 2. Teran, 3. in 4. Sedej, Prihoda. Dvojice: moški: 1. Rebolj-Modrijan, 2. Ahačič-Petrovič; mladinci: 1. Teran-Česen.
0’BRIEN vnel kroglo 11.20 m
Svetovni rekorder in olimpijski -zmagovalec Pa.rry 0’Brien (ZDA) je ponovno izboljšal svoj svetovni rekord v metu krogle. Sedaj je v-r-gel kroglo 18,20 m, s čimer je za 16 centimetrov popravil svoj dosedanji rekord.
Malajski plavalec Neo Chvee Kok je dosegel v Singaipurn nov malaj-s<k'i rekord na 100 m prosto z rezultatom 56,9.
Brazilsko moštvo Flamengo je odigralo dve tekmi na svoji turneji po Nemčiji. Tekmi s
L FC Niirnbcrg in VfB Stuttgart sta se končali z istim rezultatom 2:2.
Nemško nogometno moštvo RoMveiss i* Essena je na prvi tekmi na gostovanju v Argentini premagalo prvaka Independiente i* Buenos Airesa s 3:1.
Na 502 km dolgi kolesarski dirki Pari** Briixellcs je zmagal Belgijec Hcndricx pred svojim rojakom De Rijckom in Švicarjem Kiiblerjem.
F Sao Paolu je na južnoameriškem prvenstvu v atletiki dosegel bivši svetovni rekorder v troskoku Da Silva (Braz) odličen rezultat 16.18 m.