A I HA AMERIŠKA amewcan in spirit foreign IN language only DOMOVINA AMERICAN HOME slovenian MORNING daily newspaper NO. 259 CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 6, 1939 LETO XLII. — VOL. XLll. Roosevelt je prepovedal ladjam, letalom in državljanom stopiti v od vojne ogroženi teritorij TEŽKA KAZEN JE DOLOČENA ZA VSAK PRESTOPEK Washington, D. C., 4. nov. — Ko je predsednik Roosevelt podpisal novo nevtralno postavo, je uradno razglasil evropsko vojno zono kot nevarno ozračje in ukazal ameriškim državljanom, ladjam in letalom, da ne smejo prestopiti mej tega nevarnega ozračja in določil za prestopke teško kazen. To je nov korak Zedinjenih držav, da se prepreči eventualne izgube na morju, kakor so se pripetile v zadnji svetovni vojni. Nbva nevtralna postava prepoveduje ameriškim ladjam ali letalom pristati v evropskih pristaniščih onih narodov, ki so v vojni, obenem pa da postava Predsedniku pravico, da razglasi tudi v širši krog, kamor ameri ške ladje ne smejo pluti. Zamenom, da varje ameriške ladje in življenje ameriških državljanov, je predsednik štiri ure postavo, označil tudi, kam ne smejo pluti ameriške ladje. V nevarno zono spadajo po predsednikovem odloku, vsa evropska pristanišča severno od Španije na Atlantiku, v Severnem morju in Baltiškem oceanu. Izvzeta so pristanišča severno od Bergena, Norveška. Vključena so-vsa pristanišča v Angliji, na Škotskem, Irskem, Franciji, Nemčiji, Švedski, Nizozemski, Belgiji in v Baltiških provincah. ' Islandija je izključena. Razen onih ladij, ki so v tem času na morju, ne. sme nobena ameriška ladja, letalo ali ameriški državljan .stopiti v ta teritorij, razen če dobi za to posebno dovoljenje. Za prestopek bo kaznovano lastništvo ladje z $50,000 globe ali petletnim zaporom, ameriški državljan pa z globo $10,000 Potem, ko je podpisal nevtralno' ali dveletnim zaporom. Boj podmornic in letal: London, 4. nov. — Neko an-Sleško letalo je napadlo nemško Podmornico in jo potopilo, kakor domneva angleški pilot. Pilot je Po radiu sporočil: "Trenutno se Nahajam nad nemško podmornico. Podmornica se potaplja. Računam, da je ena bomba zadela." Potem je pa izginila vsaka sled za podmornico. Še istega dne Proti večeru je pa morje napla-vilo na vzhodno obal trupla petih Nemških mornarjev, ki so imeli na sebi aparate, s katerimi se dvignejo iz podmornice. V devetih tednih vojne se računa, da je bilo potopljenih 110 ladij. V zadnjem tednu je bilo potopljenih pet angleških ladij, štiri nevtralne, ena francoska in dve nemški. Te ladje so imele skupne tonaže 451,492 ton. Z ladjami je bilo potopljenih 1,868 oseb. Anglija je izgubila vsega skupaj do zdaj 58 ladij, Nemčija dvanajst, Francija sedem in nevtralne države 33. Nemška letala so bila daleč v Franciji Paris, 4. nov. — Francoske ve-sti poročajo, da se vrši v Saar 6kciji sistematično obstreljevali6 nemškega topništva. Poroča tudi , da se-se zadnje čase pojava nemška letala daleč v Fran-ClJi- Vse to kaže, da je Hitler sI*emen il svojo taktiko napram ■^anclji. Gela dva meseca so Nemci pregovoriti Fran-e°Ze, da bi se ločili od Angležev, Je bilo vse prizadevanje za-stori.i• Zato se je najbrže nemško armadno poveljstvo odločilo, da /acne z vso silo razbijati franco-ske utrdbe in to zlasti v dolini Saar. ■Nemško topništvo je zlasti aktivno v trikotu, ki ga tvorijo ^sto Saarbruecken, Saarguemi-J!es in Forbach. Od zadnje srede emci obstreljujejo Forbach Vsak dan po nekaj ur. Vendar V PRAGI JE ZOPET VSE MIRNO Praga, 31. okt. — življenje v Pragi in po drugih čeških mestih je zopet normalno po zadnjih nemirih v soboto, Policija je ukazala, da se vse kavarne in restavracije zapro ob desetih zvečer. Policija je tudi prepovedala nositi češke narodne znake v javnosti. }iiso Povzročili še posebne škode. •p ■ rancozi imajo še vedno v po-višine, ki obvladujejo Saar-ki je veliko nemško in-mesto, iz katerega je j,rllno prebivalstvo že odšlo. ancozi niso poslali v mesto še Hob. eil'e krogle. BELGRAJSKI DIJAKI DEMONSTRIRAJO Belgrad, Jugoslavija. — Dijaki v Belgradu so vprizorili demonstracije kot v protest proti Angliji in Franciji in za naklonjenost sovjetski Rusiji. Policija je demonstrante razgnala. Vlada pravi, da so dijaki nasedli pan-slovanski propagandi. -o-- V parado! Danes zvečer se vrši velika avtomobilska parada v 23. vardi, katero prirede prijatelji kandidata Kovačiča. Zbirališče je na 62. cesti proti jezeru. Kdor se želi udeležiti, naj pride tje. V bolnišnico V Womans bolnišnico se je podala v svrho težke operacije Mrs. Rose Brodnik, 5809 Prosser Ave. Obiski za enkrat še niso dovljeni. Volivcem v Euclidu Volivci v Euclidu bodo izvolili jutri dva nova člana v šolski odbor. Znano je vsakemu, kaka politika se je gonila zadnje čase med odborom, ki se ni razumel med seboj. Kdo je imel škodo od tega? Nihče drugi kot šole in vzgoja. Zato morate, euclidski volivci, jutri počistiti v šolskem odboru in napraviti reel. To morete pa ustvariti edino na ta način, če izvolite nove moči v odbor. Toplo vam priporočamo, da volite za Raymond J. Turka, našega rojaka in Darrel W. Davisa. Oba sta fina možaka, z visoko šolsko izobrazbo in stanujeta tudi dovolj dolgo v Euclidu, da so jima znane razmere. Vaše šole potrebujejo dobrega vodstva in to boste dosegli, če volite za ta dva kandidata v šolski odbor. Poiščite njiju imeni in napravite križ pred vsakim. Toda Mr. Turk se je izjavil, da ne mara biti izvoljen, če ne bo obenem ž njim izvoljen Mr. Dar-ril W. Davis, ker bi bil, če bi bil brez njega izvoljen, v manjšini v odboru. Torej volite oba. Na odboru za izvolitev Mr. Turka in Mr. Davisa v šolski odbor je dr. August A. Urankar, slovenski zobozdravnik. --O-T- Deček je blodil šest dni v divjini Heber, Ariz. — Sedemletni Bruce Crozier se je bil oddaljil od doma svojih staršev in zablodil v divjino, po kateri je blodil šest dni. Ves ta čas ni zavžil drugega kot vodo. Spal je pa v duplinah. Šesti dan je pa naletel na dva lovca, ki sta ga naglo odpeljala v mesto in v bolnišnico. Dečka je iskalo nad 800 oseb. Samo prve dve noči se je malo bal, potem pa nič več, je izpovedal dečko, ki je bil preveč utrujen, da bi mogel kaj več povedati. V bolnišnici Mrs. Frances Cimperman, 6307 Carl Ave. je bila prepeljana iz Glenville bolnišnice v St. Johns bolnišnico na W. 79th St. in Detroit Ave. Nahaja se v 2. nadstropju, soba št. 243. Obiski so dovoljeni od 2 do 3 pop. in 7 do 8 zvečer. Kaj sta skregana? Hutchinson, Kanu. — Tukaj je im cA a 'preda vanje Mns-. Franklin 1). Roosevelt, žena našega predsednika. Po predavanja, ko so ji bila lahko stavljena razna vprašanja, jo je eden navzočih tudi vprašal, če bo predsednik Roosevelt kandidiral v tretje. Mrs. Roosevelt je brez pomišljanja odgovorila: "Ne vem, ga nisem vprašala!" Hitler se še ni odločil če bo začel z večjim izpadom na zapadu Berlin, 4. nov. —Po Nemčiji se splošno govori, da namerava Hitler začeti z veliko ofenzivo na zapadni fronti, fcastniki generalnega štaba pa dvomijo, da bi imel Hitler to v načrtu in celo trdijo, da Hitler nirpa še določenega načrta za prihodnji korak. V vojaških krogih so mnenja, da bi bil vsak napad na francoske utrdbe blazna misel, ker so nepremagljive, dokler je tam zavezniška armada, čie se bo Hitler odločil za ofenzivo na zapadni fronti, bo obšel Maginot obram-beno črto in poslal armado preko Švice, Belgije ali Nizozemske. t V Berlinu je postalo vse nekam mrtvo. Nobenih razburljivih novic ni iz fronte, da se nekateri že vprašujejo, če je sploh še vojna, ali je ni. Pravijo, da je celo Hitler sit položaja, kakor je sedaj. -o-— Zed. države pričakujejo od zaveznikov ogromna naročila potrebščin Washington, D. C. — Zdaj, ko je podpisana nova nevtralna postava, ki je odpravila embargo na orožje in municijo, se pričakuje v nekaj tednih novih naročil iz Evrope v Ogromni vsoti $1,000,000,000. Celo predno .je poslanska zbornica glasovala o spremembi nevtralne postave, je francoska komisija naročila 4,-600 motorjev za letala, kar znaša vrednost $50,000,000. Angleška komisija se pa že pogaja za 1,600 letal za vežbo. Poleg onih 600 letal, ki so že izgotovljena in ki bodo poslana zaveznikom, ko bo nevtralna postava podpisana, ima Francija pripravljeno naročilo za 3,800 novih letal, Anglija pa za 4,000. jšvedska ima naročilo za 250 letal in Belgija pa za 200. Zavezniki bodo v prvi vrsti naročili letala, toda pričakuje se tudi nakup drugih potrebščin kot trukov, motornih koles, obleko, rokodelsko orodje, peči, živila, kirurgične inštrumente, plinske maske, ambulance, šotore, sedla in drugo. $3,000,000 stane na dan nesporazum v avtni industriji Detroit, Mich., 5. nov. — Pogajanja med Chrysler korpora-cijo in avtno unijo CIO še vedno niso prinesla zaželjenih uspehov. Vsi od l siro. • in ne no 'c delavce. Ker se pa računa, da bo evropska vojna trajala dlje časa in ker bo razbita Evropa potrebovala mnogo novih stvari, se lahko pričakuje večje zaposlitve tucji v Ameriki, pravi vladno poročilo. Anglija zbira denar, da nakupi potrebščine v Zed. državah. Francija je že dala 15,000,000 "London, 4. nov. — Angleški denarni in mornariški eksperti delajo na načrtu, po katerem bi se nabralo dovolj gotovega denarja za nakup raznih potrebščin v Zed. državah in da se to blago varno prepelje domov. Angleška in francoska vlada bosta skupno nakupovali in vozili iz Amerike in ga potem enakomerne razdelili med seboj. Angleška vlada bo vprašala za narodno posojilo v znesku en bilijon dolarjev. Zato je vlada naprosila narod, naj počaka s svojim nakupovanjem za božič, dokler ne bo podpisano vojno posojilo. Davki so se zvišali že za 37 odstotkov na dohodke in delavski vodje so naprosili vlado, naj raje še bolj dvigne davke, kot zraku. -o- za voj no bi pa vprašala narod posojilo. Anglija zdaj potrebuje gotov denar, ker sicer ne bo mogla nakupovati v Zed. državah, ki zahtevajo plačilo v gotovini. New York. 4. nov. — Francija je že poslala $15,000,000 v Zsd. države za nakup vojnih potrebščin. Ta denar je namenjen v prvi vrsti za nakup letal. $10,-000,000 od tega je dobila tovarna zrakoplovov, Ourtiss Wrigth Corp , $5,000,000 je pa dobila tovarna Pratt & Whitney Corp. Na|p-ožnjo Nemčije, da bo potopila vse ladje, ki bodo vozile blago iz Amerike, je odgovorila Anglija, da bodo dobili letala po City of Flint v redu za odhod na morje Bergen, Norveška, 4. nov. Posadka ameriškega tovorne-parnika City of Flint, ki ga je norveško mornariško poveljstvo vzelo Nemcem in ga dalo nazaj v roke ameriški posadki, je ladjo pripravila za odhod iz tega pristanišča. Kapitan Joseph A. Gainard je ukazal, da se naslika na ladjo zopet njeno pravo ime in ameriške zastave ob strani. Kapitan se še ni odločil, ali bo krmaril ladjo v kako angleško pristanišče, ali jo bo obrnil naravnost domov v Ze-dinjene države. Norveška vla- da je prijela nemško posadko, ki ie zajela City of Flint. Posadko so odpeljali v vojaško taborišče Nalde, kjer bo morala ostati do konca te vojne. Nemci so poslali Norveški nrotesc radi tega in namignili, da bo nemško bojno brodovje skušalo ponovno zajeti ladjo, ko bo zaplula v Severno morje. Ameriška posadka te ladje prizna, da postane ladja lahko kost, za katero se bosta trgali Anglija in Nemčija. Časnikarski p o r o č e v alci ne smejo na krov, toda v čolnih so priveslali do ladje in go- vorili s posadko, ki je povedala, da je ravnala nemška posadka ž njimi prijazno in da je pokazala, da ji ta vojna prav nič ni všeč. Ameriški mornarji, ki niso še gotovi, kam bo ladja plula, so izjavili bojazen, da ladja še ni iz nevarnosti, dokler ne pride iz bojne zone. Nemške bojne ladje bodo skušale ladjo zopet zajeti, kar bo skušala preprečiti angleška bojna mornarica in tako se prav lahko izcimi iz tega velika pomorska bitka med Anglijo in Nemčijo. Novi priseljenci Iz Semiča na Dolenjskem je v soboto dospel 18 letni Ivan Ivec k svojim sorodnikom. Nastanil se je pri Mrs. Agnes Schmuck, 1249 E. 67th St. S parnikom Vulcania je dospela v soboto iz vasi Topolca pri Trnovem na Notranjskem gdč. Ivanka Jenko k svojemu polbratu Stanley škrlj, 385 E. 165 St. Potovala je z posredovanjem tvrdke Kollander. Obema kličemo: dobrodošla v naši metropoli! še na mnoga leta! ! Mr. in Mrs. Joseph Planinšek, ; 445 E. 158th St. sta v soboto praznovala 35 letnico srečnega zakonskega življenja v krogu svojih številnih sorodnikov. SEVERNI JELENI BOLEHAJO Oslo, Norveška. — Več živino-zdravnikov je bilo odposlanih v severno Norveško, kjer je več kot 4,000 severnih jelenov podleglo neznani epidemiji. Severni jelen je edina žival, ki služi ondotnim ljudem za prehrano in uprežno živino. in še na mnogo zdravih in srečnih I vak. let. j šoli sv. Vida Nocoj bo lep sestanek Nocoj zvečer ob sedmih se sestane naše slovensko ženstvo z č. s. Olgo Ponikvar, ki že jutri odpotuje. Povedala bo mnogo zanimivosti o svojem delovanju v raznih delih sveta. Pre-častita sestra bo prav vesela sestanka z našimi Slovenkami. Program, ki bo nekaj posebne-živijo|ga, urejuje gospa Albina No-Sestanek se vrši v novi AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 6, 1939 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. S3 No. 259 Mon., Nov. 6, 1939 Jutri imate pa vsi besedo! Z današnjim dnem se zaključi politična kampanja. Do danes ste nas poslušali vi in tehtali naše besede in besede kandidatov, njih obljube in za gotovila. Primerjali ste jih in ustvarjali svojo sodbo o njih. Danes ste na jasnem, kaj boste volili, katere predloge boste podprli in katere ne, za katerega kandidata boste volili in za katerega ne. Ko boste šli jutr/ na volišče, boste nesli s seboj tudi svojo sodbo, od katere vas ne more nihče več odvrniti, ali vas prepričati driigače. Vsaj mislimo, da je tako. Torej zdaj imate vi besedo, državljani in državljanke! Od vas je zdaj odvisno, da določite postave, dodatke in spremembe k mestni in državni ustavi. Velika je vaša moč in veliko nalogo imate. In kar je največ vredno je to, da imate v tem popolnoma svobodno voljo. Nihče vas ne more primo-rati in ukazovati, kako volite, za koga volite. To je svoboda velike demokratske dežele, ki ji ni enake pod soncem. Ponosni ste lahko, da imate tako veliko moč in pravico. Najnižji dninar bo imel jutri ravno tako pravico kot jo bo imel najvišji uradnik dežele ali največji kapitalist. Pred postavo bomo jutri vsi.enaki, vsi bomo imeli enake volivne pravice. To se pravi tisti, ki imamo državljansko pravico. Zelo važne bodo jutrišnje volitve. Upamo, da ste dovolj poučeni o vsem, kar se vam bo jutri predložilo v odobritev ali zavrnitev. Več važnih predlogov vam bodo predložili, o katerih morate glasovati da ali ne. Glasovnice pa niso kom plicirane. Če boste razumeli glasovnico, vam je treba napraviti križ samo pred "Yes," ali pa "No." Kdor pa vseh glasovnic ne razume, ne bo napravil nobene napake, če napravi pri vseh križ pred "No." Potem bo gotov, da ni volil za noben davek. In kdor je proti vsakemu davku, pa naj bo ta ali ta, naj voli pri vseh predlogih "No," pa bo imel zavest, da vsaj za nove davke ni volil. Kdor pa razume glasovnice, naj voli, kakor vidi, da je prav in pošteno. Ker je to naša zadnja beseda pred volitvami, bi še enkrat apelirali na vse naše državljane in državljanke, da glasujejo proti Bigelowovem pokojninskem predlogu. Če bi moral biti kitk predlog poražen, mora biti ta, če se zavedamo, da smo pošteni ljudje, ki hočemo ohraniti državo prec propadom in če nočemo poslati na boben zadnje hiše v državi. Za ta predlog se'ogrevajo samo komunisti in njim naklonjeno časopisje. Že to nas mora prepričati, da stvar ni zdrava za obstoj države. Dan pred volitvami To in ono, ravno dan pred volitvami, ko to pišem, je dobro, da ljudje vedo kdo so naši demokratski vardni vodje v 23. vardi, za moške je Mr. Anthony Zakrajsek, 7603 Cornelia Ave., in za ženske pa je Mrs. Helen Mikuli, 1035 E. 74 St. To je prava Jugoslovanka. Kadar kaj potrebujete se lahko obrnete na omenjena. Naš kandidat za mestnega sodnika je Mr. John L. Mihelich. To je prava duša in dobrega srca. Pomagal je že večim našim lju dem za delo in tudi z denarjem. Priporočam ga in ima tudi do^ bro priliko biti izvoljen, če bomo vsi Slovani volili za njega. Mu že kar naperj čestitam k izvolitvi! Mr. Edward Kovačič, je pa tandidat za councilmana, je dobro poznan v naselbini. Večina naših ljudi želi, da pride tudi mladina kam naprej in da prevzame tudi mestno vlado, kajti prej ali slej bomo mi starejši morali prepuščati naše podporne organizacije, kakor tudi vse druge narodne ustanove našim mlajšim. Upamo, da bo Edward Kovačič izvoljen in da bo 23. varda zastopana tako kot je 10., da se kaj naredi za naše ljudi, kakor to dala Mr. Pucel. Torej ne pozabite voliti za Edward J. Kovačič za councilmana. Za publicijski odbor Edward J. Kovačič for Council, Joe Pograjc. -o-- 60 milijonov-brez poročila nega zastopnika, ki je zmožen in pripravljen izvrševati svoje dolžnosti kot mestni zastopnik. On bo tudi od časa do časa poročal svojim volivcem, kaj se prav za prav godi v mestni zbornici. In ta mož je . . . Edward J. Kovačič. John H. Gornik, Jr. -o- Storimo svojo dolžnost Vsi na volišče! Pa še eno vas prosimo in to je, da se vsi brez izjeme po-služite jutri svojih državljanskih pravic. Nimate državljanske pravice samo za to, da se lahko pobahate z državljan stvom, ampak jih imate zato, da sodelujete pri izberi naših javnih uradnikov. Ni vseeno, kdo je izvoljen. Politikarji bo do šli na volišče do zadnjega moža, toda odločujejo pa ne politikarji, ampak -tisti tihi državljani, ki ne govore dosti, mi sli jo pa s pametjo in preudarkom in na volivni dan pravijo: tako bomo napravili, pa ne tako kakor se nam bo ukazovalo! Če bi postali pa taki državljani brezbrižni, bi imeli vse naše postave, vse naše javne urade v rokah politikarji. Še enkrat apeliramo na naše državljane in državljanke, da oddaste svoj glas za našega rojaka Mr. John L. Mihe-licha, ki kandidira za mestnega sodnika. Predvsem zanj in potem še za ostale, kakor smo vam priporočali, ali kakor veste, da bo prav. Mr. Mihelich ima najlepšo priliko biti izvoljen, če dobi vsaj večino slovenskih glasov. To je sila, ki je nima za seboj noben čirug kandidat. Računamo, da bo dobil, ali vsaj'dobiti bi moral najmanj 15,000 slovenskih oziroma jugoslovanskih glasov. To mu bo dalo toliko prednosti pred drugimi kandidati, da bo izvoljen, ker bo dobil večinoma tujezemskih glasov in teh je pa v Clevelandu več kot kakih drugih. Ako jutri izvolimo Mr. Mihelicha, potem bomo dobili pogum in pri prihodnjih volitvah bomo zahtevali še enega slovenskega .sodnika. Število Jugoslovanov v Clevelandu nas upravičuje do tega. Če pomislimo, da imajo Židje sedem izmed 15 sodnikov, potem bi se pač lahko popraskali po glavi in si očitali, da nimamo sposobnih ljudi za take urade, ali jih pa ne maramo imeti tam. Prvo ne velja, ker sposobne ljudi imamo, samo pomagati jim moramo pri volitvah, da jih porinemo naprej. In to vendar ni nič težkega. Saj je treba iti samo v bližnjo volivno kočo in tam napraviti tisti majhni križec prec! njegovim imenom. To vendar ni taka žrtev, bi rekli, fiaen mora biti izvoljen v tisti urad in na noben način nam ne gre v glavo, zakaj bi ne bil naš rojak, če je pa vsaka prilika dana za to. Ta prilika je pa v vaši glasovnici. Torej prosimo, bodite naklonjeni svojemu rojaku. Ne vi ne mi ne bomo imeli končno nobene osebne koristi od tega. Samo zavest bomo imeli, da smo se zavedali, da kri ni voda. Kar se tiče slovenskih kandidatov za mestno zbornico, sta v nevarnosti samo George Travnikar v 2. vardi in Anton Vehovec v 32. Ta dva tudi potrebujeta vsak slovenski glas. Zato tudi glede teh cjveh storite svojo narodno dolžnost, da ne bomo šli nazaj v politiki, da se nam ne bodo ameriški politiki smejali. Ob zaključku vsakega leta uradniki klubov ,društev, kor-poracij ali bank podajo svoje poročilo v svojem delovanju. Isto pravilo velja tudi za zastopnika v mestni zbornici iz 23. varde. Veliko bolj velja isto pravilo za ijega ob zaključku njegove službe, kakor je veljalo tudi za časa njegove službe, da bi ob okoliščinah poročal o svojem delovanju, kajti njegova služba je bila zastopanje javnega zaupanja, ko je bil izvoljen od volivcev v 23. vardi. V tem oziru, in tudi v mnogih drugih ozirih, je Mr. John Novak, vaš zastopnik v mestni zbornici zadnja štiri leta, prav žalostno pozabljal napraviti sploh kako poročilo. Dajmo no pogledat njegov rekord. Za časa Novakovega termina v mestni zbornici se je porabilo okoli šestdeset milijonov dolarjev ($60,000,000.00) za vzdrževanje in delovanje mestne vlade. Da, to je velika vsota. Ali vam je sedanji zastopnik v mestni zbornici kateri-krat ali kdaj poročal, za kaj se' je zapravljalo ta denar? Ali ste kdaj slišali, koliko skromnih procentov od tega denarja se je porabilo v 23. vardi? Sedanji mestni zastopnik, Mr. Novak, je pazno gledal na to, da je držal volivce v tej vardi v temi, da bi ja ne zvedeli kaj več o tem živem in važnem vprašanju: Kako se zapravlja mestni denar. In če vzamemo v naznanilo tudi to, da je on zadnje dve leti služil Jutri zjutraj, kmalu ob svitu se odpro volivne koče, kjer bodo državljani odločali koga hočejo imeti načelu mestne uprave, šolskega odbora in kdo naj sodi med pravico in krivico. Volivci bodo 'meli tudi pravico odločiti o nekaterih spremembah pri mestni upravi, voliti za gotove amend-menfce in nove davke. Volivci naj tozadevno slede našemu časopis, ju, ki jih je dovolj no informiralo, kaj je dobro in slabo v predloženih glasovnicah. • Naš Slovenski demokratski klub v 32. Vardi, kateri vključuje vse prešnje demokratske slovenske klube, poživlja slednjega državljana slovenske ali hrvatske narodnosti, da gre v zgodnjih arah v volivne koče in stori svojo državljansko dolžnost. Oni pa ki so zaposleni naj pa takoj po prihodu domov stopijo v volivno kočo in volijo kandidate, ki jih naš slovenski klub toplo priporoča. Glede župana direktno ničesar ne priporočamo, ker oba kandidata sta republikanca toda, če /as volja drži, da želite voliti, volite za O'Donnell, ker z njim upamo, da se vremena v mestni niši spremenijo. Glasovi proti Burtonu bodo glasovi proti količkom, ki jih je Burton rabil pri stavki v Fisher Body tovarni. V mestno zbornico pa pošljimo ponovno našega Toneta Ve-hovca, kateri ima za seboj čist rekord in plodovito delo. Pokažimo angleškim listom in urednikom, ki služijo velekapitalu, da mi jih bore malo cenimo, kadar svoj nos vtikajo v zadeve naše varde. Pokažimo z izvolitvijo Anton Vehovca koliko malo oni štejejo pri nasvetih in naskokih na našo solidno narodno skupino. Vehovec ni Burtonu prijazen za to tudi ne more biti po volji angleškemu časopisju, ker je Burton njih kandidat. Z veliko večinsko zmago Anton Vehovca bo potisnjena sicilijanska figa pod nos Burtonu in angleškemu časopisju. Da pa to storimo mora iti slednji na volišče in voliti la Anton Vehovca. Naš klub tudi toplo priporoča v izvolitev našega rojaka in uglednega lojalnega demokrata Mr. John Mihelicha. Mr. Mihelich kandidira za mestnega sodnika in prepričani smo, da nam bo delal čast in ponos, če bo izvoljen. Mimo njegovega imena ne sme iti nobeno slovensko oko. Za mestnega sodnika tudi kandidira naš dobri prijatelj in pcznanec Mr. John Busher. Sedaj poseduje izvoljeno mesto County Clerk-a v katerem ura-iu 'ma uposljene Slovence in Slovenke. Je zelo dober človek in vreden naših glasov. Dajte mu glas in mestna sodnija bo imela izvrstnega sodnika. Za sodni stol kandidira poznana osebnost v osebi Mr. Griffin. On je že štirinajst let sodnik in Cleveland v Clevelandu. Poprej so se najemale učiteljske moči iz boljšis krogov in največkrat izven Clevelanda. Naša dekleta in mladeniči pa so zamanj čakali na zaposlitev. Ti trije so dali našim ljudskim šolam liberalno lice in odpravili razliko med višjim in nižjim slojem. Z modrim gospodarstvom so prihranili našim davkoplačevalcem mnogo tisočakov poleg izboljšanega šolskega sistema. Poiščite na glasovnici njih imena in glasujte za nje v ponovno izvolitev, ker pokazali so se zmožni in vredni zaupanja. Mr. Jameson je stari naseljenec 32. varde in vse svoje življenje lojalen demokrat. Za svoje delo ne prejemajo ni-kake plače. Ponovno apeliramo, da vsi brez izjeme greste jutri v volivne koče in volite za kandidate, katere vam naš klub toplo priporoča. Predno smo jih v izvolitev priporočali, smo strogo preiskali njih rekord in pronašli, da so našega priporočila in zaupanja vredni. Slovenski demokratski klub 32. varde, Joseph Muzich, tajnik. -:—o- vršiti svoje kampanjske obljube, kot je to storil Mr. McFar-land v prejšnjih letih. Za vzgled naj vam služi ta primer. Mr. Lucak je, kakor kažejo zapiski, predložil v mestni zbornici za razsvetljavo na Union Ave., a to samo od vzhodne 93. do vzhodne 116. ceste. Zakaj ni Mr. Lucak, kar kratkoma-lo odcepil kar poloico svoje varde, posebno od vzhodne 78. ceste čez Union most, kjer je razsvetljava najbolj potrebna, kjer je največja nevarnost za razne nesreče, kakor tudi za napade. Zakaj je bilo prav za prav njemu treba predlagati tak predlog, ko je pa Mr. McFarland bil že predložil enak predlog in sicer za vso Union Avenue, od Broadway ulice pa do vzhodne 140 ceste in ki je bil tudi že odobren. Torej zakaj ni Mr. Lucak podvzel korake, da bi se bil ta načrt -izpeljal in bi služil vsej vardi, ne pa samo enemu delu. Saj smo vendar vsi upravičeni do tega. Zakaj je Mr. Lucak glasoval za vsako drugo razsvetljavo v drugih delih mesta, a svojo var-do pa je pozabil, k&tera nujno potrebuje take razsvetljave. Vse povsod se je kaj napravilo v tem oziru, samo na Union Ave., ki pa --resnično in nujno potrebuje raz- Primarne volitve so minile in svetljave, pa ne moremo dobiti tedaj so volivci izbrali dva kandidata, katerih eden naj zastopa 28. vardo v mestni zbornici za prihodnji dve leti. Ta dva kandidata sta Hugh J. McFarland in Michael M. Lucak. , Pred dvema leti sta si stala nasproti ista dva kandidata in tedaj sem bil na strani Mr. Mc-Farland-a, ki se je v štirih letih kot naš councilman izkazal vreden našega zaupanja, ker si je prizadeval in tudi deloval v korist naše varde in mesta v splošnem. Toda, pred dvema Teti so volivci mislili drugače in izvolili Mr. Lucak-a, ki pa se še dale Volivcem v 28. vardi ti ponosni smo, ko vidimo, da vam narod zaupa in ker ste ponovno kandidat za isti urad in to, kar se primiri le malokdaj, brez vsake opozicije. Ponosni smo na vas in čutimo se posebno počaščeni kot Slovenci, da je naš rojak tisti, ki se lahko ponaša, da so volivci tako zadovoljni z njim, da ga brez vsake opozicije ponovno pošljejo v mestno zbornico. G. Pucel, želimo vam povedati, da se popolnoma strinjamo z vašim delovanjem in da smo sto odstotno za vami in vam želimo, da v bližnji bodočnosti doseže-te še višje mesto pri naši mestni administraciji za katerega ste sposoben in ga tudi zaslužite. Vaši prijatelji, Slovenski demokratski klub 32. varde. ® -o- VOLIVCEM V 32. VARDI Slovenski demokratski klub v 32. vardi se je zavzel za ponovno izvolitev Anton Vehovca za v mestno zbornico. Kdor je pripravljen kaj pomagati v tem smislu na dan volitev in komur je kaj na tem, da ponovno izvolimo Anton Vehovca za councilmana 32. varde, naj se zglasi na naslovu podpisanega. Victor Tomažič, 501 E. 143 St. ničesar. Prepričan sem, da se bodo volivci v 28. vardi strinjali z menoj, da le s tem, da izvolimo za našega bodočega councilmana Hugh J. McFarland, bomo dobili tudi razne izboljšave v naši vjardi', katere nujno potrebujemo. Pozdrav, Louis Supan. -o-- ČESTITKE, G. PUCEL! Slovenski demokratski klub 32 varde želi tem potom izreči iskrene čestitke vam g. Pucel, na SLOV. DEM. KLUB 32. VARDE Naš Slovenski demokratski klub v 32. vardi je odobril in priporočil sledeče kandidate: Anton Vehovec, za councilmana v 32. vardi. John Mihelich, za mestnega sodnika. John Busher, za mestnega sodnika, Sodnik Burt Griffin za vrhovnega sodnika. Za šolski odbor sledeče: Edward J. Bradley, Frank T. Ja- vasem iskrenem in nesebičnem ko ni pokazal tako zmožnega iz- delovanju v mestni,zbornici, kaj- mieson in Thomas J. Martin. Jugoslovani: Na 7. novembra oddajte svoj glas pri volitvah za svojega rojaka tudi v mestnem finančnem odboru kot podpredsednik tega priznan kot dober, pošten in pra- odbora, kjer je imel vse prilike in ugodnosti in znanje, kam gre denar, in da tega ni poročal svojim volivcem in davkoplačevalcem, njegov položaj postaja zelo resen in nerazumljiv. Zakaj ni poročal? In s kako lahkoto bi to poročal volivcem, ker sta mu na razpolago oba slovenska dnevnika v naselbini, in to brezplačno. V torek, dne 7. novembra, bodo imeli volivci v 23. vardi zopet priliko, da izvolijo most- ičen. Imeli smo priliko, govoriti z našimi ljudni, kateri so imeli opravka žnjim na sodni j i in vsi se laskavo izražajo o njem. Dajte mu glas in storili boste prav. V urad šolskega odbora pa kandidirajo za ponovno izvolitev Mr. Jameson, Mr. Bradley in Mr. Martin. Ti možje so oni možje, kateri so se upali nastopiti proti priviligiranim osebam ter določili, da vse učiteljske mo-fi morajo biti najete za mesto X JOHN L MIHELICHA ki kandidira za mestnega sodnika. Vsi ga poznate, da je sposoben za ta urad in da nam bo delal čast. On bo dober, pravičen sodnik, ki bo sodil bolj po srcu kot po postavi. Napravite v volivni koči križ pred njegovim imenom in imeli boste zavest, da ste pomagali izvoliti dobrega sodnika. Jugoslovani bomo ponosni, da imamo na mestni sod-niji svojega človeka, do katerega se bemo lahko obrnili vsak čas za nasvet. » IZVOLITE MESTNIM SODNIKOM X JOHN L MIHELICH < ► 4 > Kampajski odbor za izvolitev JOHN L. MIHELICHA mestnim sodnikom, RALPH R. BUTALA, tajnik. AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 6, 1939 WINNET0U Po nemtkem Iniriiki K. May» y»»ni»>:nnti»»t»»»»»»m»»»»iam»uoii»»H!i»i«»i»it»iMM»»»iii»»uuum« Mlad je še in si še ni pridobil i- moto odet vrnil k bojevnikom mena, ali pa je medicinski moš-njiček izgubil. Morebiti tudi, da •so mu ga vzeli. Poslali so ga na poizvedovanje, ker je taka pot nevarna. Dali so mu priliko, da se proslavi, ubije sovražnika in si pridobi ime. Pa glejte, zganil se je! Koj se bo zavedel. Tiho bodite!" Ujetnik se je zleknil in globoko vzdihnil. Ko je začutil, da je zvezan, ga je stresel strah. Odprl je oči in šinil pokonci, pa spet omahnil v travo. S plamenečimi očmi nas je gledal. OpaŽil je Old Deatha. Ves preplašen je hlastnil: "Koša peve—!" Besedi sta iz jezika Komančev in pomenita isto kakor Old Death, namreč "stara smrt." "Da, jaz sem!" je pokimal scout. "Rdeči bojevnik me pozna? Kje me je videl?" "Sinovi Komančev poznajo moža, ki mu je tako ime. Bil je že v njihovih šotorih." "Komanč si. Spoznal sem te na bojnih barvah. Kako ti je ime?" "Sin Komančev je izgubil svoje ime. In nikdar več ne bo imel imena, šel je, da si ga pridobi, pa je prišel v roke belokožcem, ki so ga ujeli. Sramoto si je nakopal. Beli bojevniki naj ga ubijejo! Zapel bo pesem smrti, nobena tožba ne bo prišla iz njegovih ust, ko bodo pekli njegovo telo na kolu." Old. Death se je zarezal: "žal ti tvoje lepe želje ne moremo izpolniti, ker smo kristjani in tvoji prijatelji. Ujel sem te in omamil, ker je tema pa nisem videl, da si sin Komančev, ki z njimi v miru živimo. Ne bomo te ubili, še manj pa spekli, pustili te bomo živeti, mnogo slavnih del še boš izvršil in slavno ime si boš pridobil, ki se bodo pred njim tresli tvoji sovražniki. Prost si!" Razvezal mu je roke. Mislil sem, da bo ves vesel skočil na noge. Pa nepremično je obležal in žalostno dejal: "Sin Komančev ni prost. Umreti hoče. Suni mu nož v srce!" "Ne vem, čemu bi naj to storil. In se mi tudi nič ne ljubi. Zakaj bi ti naj sunil nož v srce?" "Ker si me premagal in ujel. Bojevniki Komančev bodo zvedeli, kaj se je izgodilo, in rekli: 'Naj prvo je izgubil medicino in ime in potem se je dal še belokožcem ujeti. Njegovo oko je slepo in njegovo uho gluho, ni Vreden, da bi nosil znamenje pogumnega bojevnika.' Tako bodo rekli in zato bo sin Komančev rajši umrl." Tako žalostno je povedal te besede, da se mi je res smilil. Nisem ga sicer dobro razumel, njegova angleščina je bila polna izkazov iz komanškega jezika. Pa %anil sem vsaj iz zveze besed, Itaj misli povedati. Old Death je zinil. Pa prehitel sem ga in tolažil Komanča: "Naš rdeči brat si ni nakopal sramote Kogar Koša peve premaga, tistega ni treba biti sram.. Sicer pa bojevniki Komančev nikdar ne bodo zvedeli, kaj se je našemu bratu zgodilo. Naša Usta bodo o tem molčala, nikomur ne bomo pravili, da si bil naš ujetnik." Komanču so se zasvetile oči. "Ali bo Koša peve s tem zadovoljen?" je še podvomil in gledal Old Deatha. "čisto zadovoljen sem s tem!" je pritrdil starec. "Dejali bomo, da smo se v miru srečali. Našel Sl nas, bomo pripovedovali, spoznal si Koša pevo in sam prišel k nam, ker veš, da je Koša peve ^r|jatelj Komančev. Ničesar to-re3 nisi storil, kar bi ne bilo Prav." Komanču je odleglo, j . slavni beli brat mi govo-^ besede veselja. Zaupam mu in stal bom, ker še ne bom s sra- Komančev. Belokožcem pa bom za njihovo molčečnost hvaležen, dokler bodo moje oči gledale svit belega solnca." Sedel je in si globoko oddahnil. Na njegovem nepremičnem, z barvami na debelo pomazanem obrazu sicer nismo opazili ne zadovoljstva ne veselja, ne kakega drugega čuvstva, le na očeh mu je bilo videti, da je ves srečen. Razumel sem seveda, zakaj stari scout tako lepo ravna z njim. Izpraševati ga je mislil po namenih Komančev. Prepustili smo mu besedo in koj je začel. "Naš rdeči brat vidi, da mu hočemo dobro. Upamo, da bo tudi on govoril z nami, kakor se govori s prijatelji, in da mi bo na moja vprašanja odkrito odgovarjal." "Koša peve naj vpraša. Le resnico bom povedal." "Ali je moj rdeči brat sam odšel iz tabora svojega rodu, da ubije sovražnika ali pa nevarno žival ter se s slavo odet in z novim imenop vrne v svoj wigwam? Ali p'jj so morebiti prišli še tudi drugi bojevniki Komančev z njim?" "Da, tudi drugi so prišli." "Jih je mnogo?" "Toliko jih je kakor kapljic v reki." "Ali misli moj rdeči brat s tem reči, da so vsi bojevniki Komančev zapustili svoje šotore in stopili na pot boja?" "Da. šli so ,da si priborijo skalpe svojih sovražnikov." "Kateri so tisti sovražniki?" "Apaški psi. Zasmrdelo je iz tabora Apačev vse do šotorov Komančev. In sedli so na konje, da iztrebijo strahopetne coyote z zemlje." "Ali so poprej vprašali za svet modre starešine svojega rodu?" "Da. Starešine rodu so sedli k posvetu in sklenili, da bo vojska. Tudi medicinman je moral vprašati velikega Duha in odgovor Manitoua nas je zadovoljil. Od taborov Komančev pa do velike reke, ki jo be-lokožci imenujejo Rio Grande del Norte, mrgoli naših bojevnikov." "Kedaj ste. odšli z doma?" "štirikrat je zašlo solnce, odkar je šla bojna sekira od šotora do šotora." "In moj rdeči brat je šel s tako četo na boj?" "Da." "Kje tabori njegova četa?" "Više gori ob reki. Ni daleč." "Poslali so te na poizvedovanje?" "Da, naš poglavar je razposlal oglednike, da poizvejo, ali je morebtii sovražnik blizu. Jaz sem šel ob reki navzdol in navohal konje belokožcev. Zlezel sem v grmovje, pogledam, koliko jih je. Tedaj pa je prišel Koša peve nad mene in mi za nekaj časa vzel življenje." "To smo pozabili in ne bomo več govorili. Koliko ljudi šteje četa, ki tabori gori ob reki?" "Desetkrat deset jih je." "In kdo jim poveljuje?" "Avat vila, mladi poglavarjev sin." Old Death je zmajal z glavo. "Avat vila, Veliki medved? Kdo je ta? Ne poznam gfi. Nisem še čul njegovega imena." "Dobil si je ime šele pred ne> kaj meseci. Ubil je sivega med veda v gorah in prinesel domov njegov kožuh in njegove kremplje. Sin je O jo kolce, ki ga belokožci Belega bobra imenujejo." "O, tistega pa poznam. Moj prijatelj je." "Vem. Videl sem te pri njem, ko si bil gost v njegovem šotoru. Tudi njegov sin Veliki medved te bo prijazno sprejel." Nagradite pošteno javno delo in izvolite ponovno Thomas J. Martin in Edwin J. Bradley ter Frank T. Jamieson v šolski odbor. Odbor, ki podpira te kandidate pravi, da je ta trojica napravila, ko je prišla v urad, da se je najelo Clevelandčane za cle-velandske šole. Tisti, ki nasprotujejo izvolitvi Bradleya, Thomas J. Martin in Jamiesona, zastopajo tiste interese, ki so gospodovali v odboru v prvih dneh. Cleveland ne želi, da se povrnejo tisti časi protiameriškega načina najemanja učiteljskih moči. Rekord sedanjega odbora vključuje $4,500,000 stavbinski načrt; restoracijo učiteljskih plač; izboljšanje delovnih razmer vsem uslužbencev v šolah; zmanjšanje dolga za $7,000,000 v treh letih; zmanjšanje obresti od 5 odstotkov na 2.39 odstotka. --o- ZAHVALA V dolžnost si štejeva, da se tem potom zahvaliva našim prijateljem, ki so nama 14. oktobra priredili tako lepo iznenade-nje ob priliki najine 25 letnice skupnega zakonskega življenja. Najprvo se zahvaliva najinemu sinu Edwardu, ki se je prvi zavzel za t0 prireditev. Nato pa najlepša zahvala vsem prijateljem, ki ste mu pomagali, da se je vse tako lepo izvršilo. Najlepša hvala Mrs. Novak za* ves trud in delo, ki ste ga imeli za najino prireditev. Zahvaljujeva se tudi vsem prijateljicam, ki ste toliko napekle in nacvrle vsega, da so bile vse mize preobložene z najboljšimi jedili. Nad vse lep pa je bil šopek na sredi mize, ki je bil okrašen s 25 srebrnimi dolarji. Ta naju bo spominjal na najine prijatelje dokler bova živela. Zahvaljujeva se, sledečim: Mr. in Mrs. John Znidaršič, Shaefer Ave., Mr. in Mrs. John Mlakar, Mr. in Mrs. Frank Baraga, Mr. in Mrs. Frank Urbiha, Mr. in Mrs. John Znidaršič, 71 St., Mr. John Krašovec, Mr. Anton Koren iz Hamilton Ave., Mr. John Sterle, Mr. Joe Ribič, Mr. Frank Zakrajšek, Mr. in Mrs. Bogovič, Mr. in Mrs. Kajzer, Mr. in Mrs. Frank Znidaršič, 157 St., Mr. in Mrs. Leonardi, Mr. in Mrs. čenčula, Mr. in Mrs. Matt MaVko iz Madison, Ohio, Mrs. Znidaršič in hčerke na Myron Ave., Mr. in Mrs. Mihelič, Mr. in Mrs. Samsa, Mr. in Mrs. Anton Debevc iz Madison, Ohio, Mr. in Mrs. Telič in Mrs. Cev ka. Ponovno hvala vsem in za vse. Mr. in Mrs. Joe Znidaršič, Madison, Ohio. —Pred predorom Sandrinel-li v Trstu se je prevrnila avto-cisterna, v kateri je bilo osem ton nafte. Vsa nafta se je razlila in pritekla do Goldonije-vega trga. Poklicali so gasilce, ki so sprali cesto, da ne bi prišlo do požara. ge predno se je avto prevrnil, je zadel ob voziček in ranil pet oseb, od katerih je najtežje ranjena Josipina Škabarjeva, stara 53 let, ki si je zlomila nogo v kolenu. Vendar pa upajo, da ne bo hudega in da bo Škabarjeva kmalu ozdravela. —V bolnišnico v Trstu so pripeljali 36-letnega šo f e r ja Josipa Kranjca, ki je imel pretresene možgane in ranjene roke. MALI OGLASI Išče se dekle za hišna opravila. Pokličite po 6. uri zvečer. GLsnville 0560. (259) ŠOLSKI ODBOR V EUCLIDU POTREBUJE ČIŠČENJA... NAJ BO VAŠA NALOGA NA VOLIŠČU V TOREK 7. NOVEMBRA Fine suknje Za fino in trpežno žensko suknjo ali Fur Coat, ceneje in direktno iz tovarne, se obrnite na Benno B. Leustig 1034 Addison Rd.. ENdicott 3426 Oct. 26, 30, Nov. 2, 6, 9, _13, 16. 20, 23, 27, 30 KLOBASE Pri nas dobite vsak pon-deljek in torek sveže jetrne in krvave klobase, po 6c vsaka; in domače kislo zelje 6c funt. Se vljudno priporočamo gospodinjam. ANTON OGRINC 6414 St. Clair Ave. NA NJIH REKORDU za poštenje in vestnost IZVOLITE PONOVNO X i H0MAS J. MARTIN X i IDWIN J. BRADLEY x| f ;RANK T. JAMIESON X I Darrel W .Davis X j Raymond J, Turk Ti-govec. tajnik in blagajnik The City Awning Co. Izšolan v Glen-ville višji šoli in na univerzi v Miami. Stanuje v Euclidu 10 let; je oženjen, ima enega otroka. Stanuje na 181 E. 190th St. Časnikar, 10 let poročevalec pri The Cleveland News. Vnuk starega euelidskega pionirja. Izšolan na John Carroll univerzi. Lastuje hiše; je oženjen, ima dva otroka in živi na 27226 Mallard Ave. V ŠOLSKI ODBOR CITIZEN'S SCHOOL COMMITTEE Martin E. Blum, predsednik Edw. Murphy, tajnik NAZNANILO V torek 7. novembra 1939 je volivni dan in POSTAVNI DELNI PRAZNIK. Clearing House banke ne bodo odprte za poslovanje po 1 :QQ popoldne na ta dan The Cleveland Clearing House Ass'n. Poiščite ta dva imena na "Nestrankarski — Board of Education Ballot" in napravite križ pred vsakim teh imen. Otroci v te naselbini so upravičeni do takih članov šolskega odbora, ki bodo delali v njih interesu. Mr. Turk in Mr. Davis sta moža, katerima so znane potrebe naselbine in ki bosta gledala na to, da euelidske šole to tudi dobijo. Če želite napredek euelidskim šolam, volite za DARREL W. DAVIS m RAYMOND J. TURK NE POZABITE VOLITI ZA SODNIKA LOUIS X PETRASH MESTNA SODNIJA rrxrrxyrrrixtrmxxxxxrrTTYTTxxx^ A M ERIC AN RADIATOR PRODUCTS WOLFF HEATING CO. GRELNI INŽENIRJI Gorak zrak, para, vroča voda, plin. ol«e, air conditioning. — Popravljamo vse vrste furneze in boilerje. NOBENE GOTOVINE TAKOJ, PLACATE v TREH LETIH Urad in razstava vseh predmetov na 715 E. 103 ST. GLcnville 0218 Vprašajte za našega zastopnika—Štefan Robash Naročite se na dnevnik "Ameriška Domovina"' ZA BOLJŠE ZASTOPSTVO V MESTNI ZBORNICI IZVOLITE X EDWARD J. KOVACIC iJTnrLrmr^ n n n i 11 -i.-l-l-i.-l-i ■i.,tn.m.n-in..ii.i n ruxruinjtjijiji_ruir^^ iji 11 i-l-li ,i_i i ruuri 11.11.11.1.1.1 -171} COUNCILMANOM 23. VARDE PRIPOROČEN OD: THE CLEVELAND PRESS THE CLEVELAND NEWS THE CLEVELAND PLAIN DEALER THE LABOR NON-PARTISAN LEAGUE THE 23RD WARD DEMOCRATIC ASSOCIATION Njegov pogum, njegova vztrajnost, njegove preizkušnje, njegova poznana toleranca in poznanje vseh prebivalcev varde, v kateri živi že 30 let, nam garantira najboljšo izbiro. Izvolitev Kovačija nam garantira pravo in pošteno zastopstvo. Kampanjski odbor za Edward J. Kovačiča, John H. Gornik, Jr., predsednik. Za nadaljevanje vardnih izboljšav IZVOLITE PONOVNO COUNCILMAN 28. VARDE X 1 MICHAEL M. LUCAK To je TUDI VAŠ boj Zopet sebične grupe in interesi propagirajo trošenje milijonov dolarjev potom izdaje bondov, ki bodo predložene za glasovanje v torek 7. novembra. ) M 1 2jj ^ > kot vaš kandidat za ponovno izvolitev, da zastopa vaše interese, vas prosi; da ne ifc > glede na to, če imamo demokratskega kan- ■jP didata za župana ali ne, da greste na voli- PP. M ? > ' ' *** *n Tolite "NE" na vseh glavnih predlo- w JU t gih za izdajo bonclov in dodatkih za Čarter, | ~ lfj|| da tako zavarjete sami sebe in svoje in- <■ s ' terese. ■ Za nadaljevanje vaše varnosti in vaših interesov v bodočnosti na vseh zadevah v mestni zbornici iz 23. varde, VOLITE ZA IN IZVOLITE PONOVNO IZKUŠENEGA, ZMOŽNEGA in RAZUMNEGA ZASTOPNIKA DEMOKRATSKI KANDIDAT ZA MESTNO ZBORNICO Njegov reord v preteklosti je garancija za bodočnost Izdano od odbora za izvolit tev John M. Novaka, v Council iz varde, Mathew J. Juratovae, predsednik. IZVOLITE PONOVNO Višji davki pomenijo višjo najemnino in večje izdatke za življenje THE CUYAHOGA TAX LEAGUE 1408 WILLIAMSON BUX>. Mark A. Copland, President, Kollander ima v zalogi tudi Jugoslovanske mamice. "Oh, dobro vem, da čakaš na svojega ljubimca, nesrečna ženska — vem, da čakaš na mojega moža Martiala!" Uboga Marie-Anne! Molčala je> ker ni vedela, če bi bilo prav, da bi izdala skrivnost, da pričakuje barona Escorvala in njegovo žefio. Mogoče bi s tem oba izdala. Res je, da je imel baron zagotovilo od strani Martiala, da je varen, da se bo razsodba revidirala, res je pa tudi bilo, da je bila smrtna obsodba še vedno v veljavi, in če bi ga dobili, bi ga usmrtili v nekaj urah. "Torej se ne upaš imenovati ime onega, katerega pričakuješ ob tej uri — polnoč bo v kratkem !" "Ne smem." Dasi je uboga Marie-Anne strašno trpela in ji je vsako najmanjši gibanje povzročala neiz-recne bolečine, pa je zdajci posegla v nedrije in prinesla na dan kos papirja. "Jaz nisem priležnica markiza Sairmeuse," reče s komaj slišnim glasom. "Jaz sem žena Maurica Escorvala. Tu je dokaz — čitaj j" 4 Kakor hitro je pogledala Blanche na popisani kos papirja, je postala bleda kot smrt. Oči so ji odpovedale; v ušesih je cula čudno zvonenje; mrzel pot jo je oblil po vsem telesu. Marie-Anne ji je namreq pokazala poročno listino, izstavljeno župniku v Viganu, podpisano po zdravniku in Bavoisu in opremljeno z župnijskim pečatom. Dokaz je bil neovrgljiv. Blanche je prišla k. strašni zavesti, da je povzročila nekoristen zločin; umorila je nedožlno žensko! Dobila je prvi plemeniti v svoji notranjosti. Srce ji začelo hitreje biti. In brez premišljevanja je šla na delo; pozabila je na nevarnost, v katero se je podajala in s silnim glasom je hipoma zakričala: "Na pomoč! Na pomoč!" Zunaj je bila enajsta ura; vsi ljudje daleč naokoli so počivali Prva sosednja hiša je bila oddaljena pol milje! Glas Blanche se je zgubil v nočni tišini. Mogoče jo je slišala teta Medea spodaj v vrtu, toda teta Medea bi še raje dala razsekati na drobne kose, kot da bi se pre maknila z mesta. Toda kljub temu je bil nekdo, ki je slišal glas na pomoč. Ako ne bi bila Blanche in Marie-Anne tako zatopljena v tragedijo, te daj bi gotovo ena ali druga sli šala škripanje po stopnicah. Bil je neki moški, ki se je previdno vzpenjal navzgor. Toda ni bil re šitelj, ker bi sicer prišel na pomoč. In kljub temu, da je bila pomoč v bližini mogoča, bi pomoč prišla prepozno. Marie-Anne je čutila, da za njo ni nobenega upanja več, in začutila je, da ji lega okoli srca smrtna mrzlica, čutila je, da življenje hitro beži od nje. In ko je torej videla Blanche, da hiti iz sobe, da poišče ljudi na pomoč, jo je zadržala in milo rekla: ."Blanche!" Morilka se ustavi. "Nikar ne kliči ljudi, ker mi pomagati ne morejo. Ostani tu, bodi mirna, da bom vsaj lahko umrla. Saj ne bo dolgo več!" "Molči, ne govori tako! Ti rfe smeš, ti ne boš umrla. Ako umreš — sveti Bog v nebesih, kaj bo z mojim življenjem!" Marie-Anne molči, ker je bila perslaba za odgovor. Strup v njej se je razlil po vsem telesu. Njeno dihanje je bilo podobno žvižganju, jezik ji je bil žareč, kot bi imela ogenj v ustih; ustni ce so bile napete in nabrekle; njene roke, paralizirane po strupu, so ji odpovedale službo. Blanche je skoro sama umirala od groze." "Se ni vse zgubljeno," reče. V onem velikem zaboju tam na mizi sem našla," — ni se drznila izreči besedo strup — "beli prašek, katerega sem stresla na krožnik. Tebi je prašek poznan, torej mora biti znano tudi proti-sredstvo." Toda Marie-Apne žalostno zmaje z glavo. "Za mene ni rešitve," šepeta sirota komaj slišno. "Toda ne bom tožila. Kdd ve, kakšnega gorja me odreši smrt? Meni se neče življenja, kajti tekom zadnjega leta 'sem trpela dovolj. Kakšno sramoto sem morala prenašati. Jokala sem noč in dan. Prekletstvo je viselo nad menoj." Marie-Anne je naenkrat zado-bila čistost in. svežost spomina, duševnega obzorja, ki se nenado-pojavi pri onih, ki umirajo. Dognala je, kako je sama kriva katastrofe, ko je privolila, da je igrala zlobno ulogo, v katero jo je prisilil njen oče, in kako je ona sama tlakala pot za izmišljotine, sumničenja, zločine in nesreče, ki so zasegle nedolžne žrtve. Njej glas je postajal od trenutka slabši. Izmučena do skrajnosti radi trpljenja, se je zdajci pojavila neka vrtoglavost v možganih. Padala je v spanje in v naročje smrti. Naenkrat pa se ji pojavi tako strašna misel, da je planila z zadnjimi močmi kvišku in strašrfo zakričala: "Moj otrok!" Z nadčloveškim naporom je zbrala vso energijo, voljo in moč, ki ji je še preostajala, se vzravna v naslonjaču: Na obrazu so se ji že poznale smrtne pege. "Blanche," reče z energijo, katero bi ji človek ne prisodil več. "Blanche, poslušaj! Izdala ti bom skrivnost svojega življenja, ki doslej še nikomur ni znana. Z Mauricem imam sina. Gorje! Mnogo mesecev je že poteklo, odkar je moj mož zginil. Ako je mrtev, kaj bo z mojim otrokom? Blanche, ti, ki si me umorila, moraš sedaj priseči, da boš mati mojemu otroku!" Blanche je skoro omedlela. "Prisegam!" reče z glasnim jokom. "Prisegam!" "Le s tem pogojem, samo s tem pogojem, ti odpuščam. Pazi se! Ne pozabi na svojo prisego! Blanche, Bog včasih dovoli mrtvim, da se maščujejo! Prisegla si, pomni to! "Moj duh'ti ne bo dal počitka, ako ne soplneš svojo ob-jube!" "Pomnila bom vse svoje življenje," joka Blanche. "Pomnila bom. Toda otrok —." "Ah, Strah me je bilo — ne-srečnica! Bala sem se sramote — Maurice je zahteval — in poslala sem otroka proč — tvoja ljubosumnost in "moja smrt so sedaj plačilo. Ubogi otrok! Izročila sem ga tujcem! Ne- srečna ženska! Ah, to trpljenje je neznosno. Blanche, pomni —." Marie-Anne je še govorila, toda besede so bile nerazločne, skoro neslišne. Obupno prime Blanche unu> rajočo žensko za roko. Skušala jo je vzdramiti. "Komu si zaupala svojega otroka?" vprašuje. "Kdo ga je odpeljal? Marie-Anne, moja najdražja — samo eno besedo še -— eno samo besedo — kdo ima otroka, Marie-Anne?" Ustnice nesrečne ženske se premaknejo, toda v grlu nastane smrtni stok; strašen krč Zvije njeno truplo; omahnila je z naslonjača in padla po tleh. Marie-Anne je bila mrtva — mrtva, predno je mogla povedati ime starega zdravnika v Viganu, kateremu je otroka izročila. Bila je mrtva in prestra- šena morilka stoji v sredini sobe kot kip. Zdelo se ji je, da jo napada blaznost podobna POZOR DELNIČARJI(KE) SDD NA PRINCE AVE. Uradno sc naznanja, da se izdajo nove delnice vsem delničarjem(kam) SDD in sicer do lil. decembra, 1939. Po 1. januarju, 1940 postanejo stare neveljavne. Stare delnice se bo pobiralo in takoj izmenjavalo za nove vsak torek in četrtek od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 9. ure zvečer, pričenši 9. novembra, 1939. DIREKTORIJ SDD 10814 Prince Avenue PrijateFs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Vogal St. Clair Ave. in E. 68th ENdicott 9571 Pripeljemo na dom. AUGUST HOLLANDER 6419 St. Clair Ave. v Slovenskem Narodnem Domu. PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle. Volite 'PROTI' VSEM 5 4 NAČINI ZA POVIŠANJE DAVKOV $324,500,000.00 t 1 način pomagati komunizmu Ti znesejo 5 grožnjam proti vašemu domu in delu Okrajni davki za tekoče stroške in takozvano dobrodelnost je drugo breme za davkoplačevalce za dodatnih $1,800,000 na leto za pet let—skupno $9,000,000. Prisilite okraj, da varčuje in da ponudi manjše davke, kakor f| ste storili 1935 in dvakrat v 1937. Volite "proti." Tudi mestni dodatek za čarter bi dovolil mestu davkov $10,000,000 od 1940 naprej brez vašega dovoljenja. Predlog "garantira" najmanj $6,500,000 za policijski in ognjegasni oddelek. Oropa varnostnega direktorja moči. Zunanji, bivši policaji so za tem dodatkom. Radi bi bili "neuradni" diktatorji policijskih in ognjegasnih divizij. Volite "Ne." Mestna izdaja bondov za $3,000,000 je na glasovnici radi zahteve nekaj mestnih odbornikov, ki so ponovni kandidatje. Mestni inženirji priznajo, da $3,000,000 ni dovolj. Naj vam pokažejo poln proračun, predno jim boste dali vaš trdno prisluženi denar. Volite "proti" tej izdaji. Davki se bodo povišali do $310,000,000 na leto, če ne boste vi in vaši prijatelji volili "Ne" na amendmentu, sekcije 13, člen 12 ohijske ustave (Bigelow). To pomeni razdejanje, ker podvoji davke. Uničilo bi dela, ker ohij-ska podjetja ne bi mogla nositi dvojno breme davkov in tekmovati obenem z industrijo drugih držav. Postavilo ,bi 570,000 oseb več na javno dobrodelnost za stalno. Volite "Ne." Dodatek k sekciji 1 (h), člen II phijske ustave (Bigelow) bi dal mali grupi radikalcev moč obložiti glasovnice vsake volitve z nespametnimi in zavitimi postavami. Volite "Ne," da preprečite grožnje komunizma in državnega diktatorstva! Volite PROTI vsem 5 V TOREK. 7. NOVEMBRA