07« ötev. V 0ELJUf torek 7, aeptembra 1920, Poitnlna plačana v gotovini LETO II. lxha|a wsak t«r«fc, ö«trt«K m ••b*t«< - C«m i Za celo ieto 80 K, u pol leta 40 krön, za čctrt lela 20 K, u 1 neMC 7 krön. Ntamtiu MovUka •!•¦• I krone. Na pismene naročbe brei poJiljatvi dcnarja •• ¦• Meromo oziratt Naročnfld n*J pošiljajo naroč.nino po poitni nakaxnid. Reklareadj* «üde HsU so poitnine proftte. Nt- frankiranl dopivl se n« sprofemajo, Na dopfse bre» podpla* *r. ne ozirt. niF*«»l*tw« in uprfcvnlttv« m Mhaj* y Zrtxni tfckami v C«lki, IMr«««m«l«p|«wa «II«« M. •, Ogksi te računejo po p«rablje»eai ¦VMtoru U| «ictr: m ftftrftdae oftoe ¦MmtU «W»tt> *«W, MSMMlk * ¦Hü, Mhrtk ttf, K I'M «4 1 M M nttUHW fottce a«4 ttkrt»« ¦ 1 •4 vote, Ma »g*«sl {*•*»<* 4 m*) *¦. M Ttärtfolh oMJfe* rtMMt IZDAJA Hl TISKA ZVEZMA TISKARRA V OEUU. BBa 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV 8PINDLER. J ~ n: Hvala Bogu! Volitvc so razpisane! Celi dve lcti snio čakali. Vse države v Evropi, celo Turčija, so iniele že s.voje volitve po svctovni vojski. Samo v Jugoslavia jih doslej še ni bilo. Narod jih je želel, ali lz- vestni vlastodržci um jih niso dali. Pri- jatelji naroda so morali napeti vse sile, da so schiene in neiskrene voditelje srt>- ske radikalnc stranke, hrvatskc separa- tistjene zajednicc in slovcnskc klerikal- cc prisilili k volitvam. Hvala vsem, ki so v tem boju sodelovali, osobito hvala de- mokratskiin poslancem, kajti nifiče ne more utajiti, da so volitve izsilili has de- niokrati. Stopamo v najvažnejSe volitve, ki sc» se kedaj vršile na nasih tlch. Težko je bilo l. 1848. Ali se naj iideležinio volitev za frankobrodski nemžki Parlament ali nc? Udcležba bi bila značila, da sc iz- .iavljamo za velika Nemčijo. Bilo je dosti glasov, ki so Slovence takrat svarili K treznosti in proti Franksurtu. lpak celo takratno nemško-nacijonalno gibanje ni iispelo, ker sta bila v konfliktu interesa dveh dinastij, Habsbur/anov in Hohen- colcrjey. PriSlo je zbo* tega dinastienc- ga konflikta celo do vojske 1. 1866. Ncin- štvo postanc moeno po ßismarkovi za- slugi. On je njedinil Nemčijo. a avstrij- skiin Nemcem ie oclkazal posebno nem- ško ualogo proti Cehom in Jugoslove- noni ter to njihoyo dele podpiral s tro- zvezo. Grozni so to bili nacrti in sami se spominjamo. koliko strašnega dela sc ic vršilo iz Berolina in Dunaja za našc po- ncmčevanje^ Sila je rodila ;ias odpor In nastal je boj, ki se je razvil v sijajno So- lo za narodno probujanjc Slovencev. V tc.i dohi smo prcstali marsikatero volitev, tiuli marsikatero važno. Pa bjla to voli- tev za šentiljsko občino, ali za drille vaZ- nc eksponirane občine in okraje, ali za državni in razne dezeine zbore, osobito na Koroškem. Cini vccja je bila opasnost izR'iibe. s tem veejo vneino Mim šii v boj. Bili so težki časi in v teh luidih Ca- sih smo zaeeli iskati zvcz in prijateljev pri Čehih, sanjali smo o Rusili, misliU smo zaeeli napram juKovzhodu, razprav- ljali smo zaeeli o bratstvu s Hrvati, Srbi in bodimo odkriti, Indi z Hulgari. Tekom naših težkih bojey z Ncinci in njihovimi zavezniki Italijani smo si sami zaeeTi spravljati v kombinaeijo naših narodno- politienih teženj tudi Srbc in Hrvate. Ro- dimo zopet odkriti in zavrnimo tclikö- krat z Dimaja ponavljano trditev, da so Srbi delali med nami propagando. To ni istina. Misel našega bratstva s Srbi se je najprcj vzbudila v naših slovenkih vr- stah in mi smo jo nesli proti jugovzhodu. Mi smo delali pri bratih Srbih propagan- do za sehe, ne uni prj nas. Mi smo bili v snirtni opasnosti, ne Srbi in mi smo v težkih urah spoznali, da nam je spas sa- mo v popolncm edinstvu z brati Srbi. -- Postali smo »srboiili in tekom balkan- ske vojske se je razvila posebno v nasi omiadini jaka »jngoslovenska« struja, ki je že takrat odloeno stala na programu popolnega njedinjenja Srbov, Hrvatov In Slovcneev. Navdušeni mladeniei so zaee- li celo razpravljati o potrebi revolueije za to idejo. A nckaj starciša Rcneracija se je zbrala pod naslovom »Izobraževal- ni klub« okoli Žerjava, Kramerja in Ro- Ktnnila Vosnjaka ter ic na mnojiih sejan v Ljubljani, Postojni, na Blodu in v Ce- Ijii razpraviiala o tem, kako bi se najtc- meljitejše pripravüa pot za urcsničcnjc misli o ujedinjeniu. V težkih, ali. vendar vsled nspcšnega našcga dela vclicastnih casih, je nastala ideja naSega narodnega edinstva. In ko je prišla odloeilna faza — svetovna vojska --, takrat je eden izmed naših najidealncjših, Bogumil Vosnjak, z mnoKimi prijatelji pobegnil preko mcje ter delal za naSo stvar povsod propa- yando, osobito tudi pri Srbih. Naše uje- dinjenje je prislo po naši lastni želji, brer pritiska od koderkoli, po našem lastnčm najaktivnejžein sodclovaniu- In ta žclja sc nam je izpolnila! Slovenci v borbi proti Nemcem in lialijanom nismo bili edini. kar se tiCe cilja za naše ujcdinjenjc s Srbijo. Celo najvceja naša stranka — SuštcrSie-Ko- rošecva je bila temii našcnn» streinljenju nasprotna. »Dokumenti o Koroščevi stranki iz 1. 191-4.« so za to prejasen do- kaz in ostanejo tej strankarski skupinj v večno sramoto. Tckom vojske, oziroma koncem svetovnc vojske pa je bila v Slovencih želia po ju^oslovens-kem uje- dinjenju tako obea in tako jaka, da sc tu- di voditelji Korošeeve stranke niso upali več upirati. Ako bi sc bili uprli, od/iesel bi bil vihar ljudske nevolje tudi nje tja. kamor je odnesel zloiflasnei(a §ušterši- ča. Da pa ti ljudjc niso posteno mislili s svojim delom za narodno edinstvo Sr- bov, Hrvatov in Slovencev, to so doka- zali kmalu po osvobojinijii, ko so zaeeli najprej previdno in prikrito. a nato ved- no predrznejše in nciskrenejš.c rovati proti .lusoslaviji ter propa.tfirati samo- slovcnstvo in »najširšo avtonomijo« t. J. državno samostojnost Slovenije. Vcdcli so, da'bo o tch vprašanjih končno odlo- čcvala konstituanta, pa jim je bilo pred- vsem do tc^a, da se konstituanta čim iiajbolj zavlece. A. med tem so sejali v slovenskih vrstah seme ncrazpoloženja proti Srbom, pravoslavne Srhe pa sa zbadali z ostentativnim naglaševanjem katolieanstva ter tako smotreno priprav- ijali prilikc za razhod obeh piemen. To Je hudičcv naert nasih klerikalcev, ki so Že v 1. 1919. padli na isto stopnjo protinarod- Üesuska poiomija v W&iikcnrcu. V c 1 i k o v e c , 6. sepi. Za včeraj so ! koroški Nenici sklicäii semkaj svoi »Känitnertag«, katersga so se mislili u- deležiti tudi Celov&wi in so imeli pn- pravljcnlh že 100 avtoiuobilov. Slovene! so uvedli protiakeijo in asitirali za ude- : ležbo slovenskega litidslva. Več sfo okrašenih vozov samih koroskili Slo- veneev fn Slovenk ie prislo iz okolicc. j Zbralo sc ic krog J0.000 Hudi. Bila je (o uajvečja manäfestacija, kar jilv je bilo ' dozdaji na Koroškcin. Ncnici so, videtf svoi poraz, v zadnjom hipu shod odpo- vedali. Prlšlo je sicer nekai Celoveaiiov, ki so se poskrili pri velikovškili Ncnicüi po hišali, popoldan pn jo že odkuiili na- zaj v Cclovec. Slovenci so potcni zboro- j vall na (ilaviiem tr^ju. Udelczila se fc , zbora ttidi okrajna plehiscHna komlsija v Velikovcu. Italijauski in avstrijski /a*. stopnik sta protestirala proti zborovanjju, zmagaio pa je staUsčc jWftte^rlm-Jtfanco. ske veeine, da se zhoiovanje vrši. Ötvo- ril ga je Anglež, predsednik koinisije, ki ie prosil zborovalce, naj zbornjejo dosto«. no. üovorili so SnioJoj, clr. Müller, ar. Ravnik in še iiekn.i (Ji'ugüi Korošcev. — Zborovanje je koncalo z nbhodom po Ve- likovcu popolnonia v rodti. Le par nem- ških jzzivačev .ie tlobilo zasltizeno plaCi- lo. Nenici skliciijcjo baj'c za 8. tin. novo zborovanje. To je zaduji niiltov iiapor, ker so po 10. septembru propovedana vsaktera zborovania. .Manifestadija v Velikovcu je pokazala, da je Koroška uaša. Zopet ilalijanske spletke v Parizu in Londonu ppoii Jugoslaviji. Pariz, 5. sept. »Temps<> poroCa: Jngoslovenska vlada, na eije o/emlje je vdrlo okoli 10.000 Albanccv, je poslala čete, da popravijo poiožai. Ceto so iinele ualog, začasno zasesti ileniai kaeijsko Cr- to iz 1. 1918. ki jo je lioločil (akrat franco- ski general Fraucliet d' Hsperay. Zdi se, , da italijanska vlada noče sniatrati, da ta ! erta veljla tudi sedaj. Prcdlasala je v ; Londonu in Parizu, naj sc stori kolefcU- ven korak, da Ju^oslavtja uniakne. svoje čete na srbsko mejo iz I. 1913. Francoska in An^lija boste iziiictijali svoie misli Tn še niste dali odgovora. nc sirankc, na katcri je bila ta stranka pod Šušteršič-Korošeevim vodstvom do svetovnc vojske. Slovenski klerikales raeunajo s tem, ei a so Že dovoljno zastrupili Slovence za svoje Inidobne, proiinarodne namene. U- i)aiiio, da se varajo! Mi se zanasamo na naš narod, ki je tolikokrat dal 1. 1917 in 191^ na velicastnih narodnih taborih du- ška za narodno združenjj SHS. ZanaSa- ino se na tisoee naših le^ijonarjcv, ki so v jugosloveuskih Icsijah na najrazliencj- ših bojis'eih prelivali kri za misel našctfa tijediujcnja. Zanašamo se na vse one icle- alne slovenske sinove, ki so tekom voj- ske odšli v antantne drzavc ter tarn pri voditeljih svetovnc politikc pridobivali pristašev naše najvcčjc narodne misli u- jedinjenja Slovenije s Srbijo. Zanašamo sc na naše neustrašeno narodno zenstvo, ki je J. 19I7 kjlub naj.ifroznejžemu nem- skemu terorju od hiše do hiše nobiralo podpisc za ujcdinjcnje Srbov, Hrvatov in Slovcneev. Zanasamo se na one tiso- če. ki so takoj po nemškom porazu za- grabili orožje in z orožjem zaertali mejc osvobojcni domovini ter precej prvi dan zvali na sodclovanjc srbske vojnike, Ki so sc vraeali kot ujetniki iz Avstrije in Ncmčije, kajti videli &o v Srbih svoje bra. tc in svoje nove sodržavljane. Zanašamo se na vso našo po.svetno intcligenco, ki je v dnevih prevrata z občudovanja vredno navdušenostjo in vztrajnostjo skrbela za red v javui upravi in za eim najbrže spojcnjc s srbsko državno ii|)ra- vo. Zanašamo se na zdrnv. razmn našejra slovenskcga fjirdstva, ki toeno vc, da bi pomcnilo razdruzenjc od Srbije, kakor- šno žcle klcrikalci, sospodarsko in poli- tieno smrt Slovenije. Zanasamo sc konC- Mo v jako narodno zavest iia§ega ljiui- stva, ki se je že pred svctovno vojsko odloeilo za program iijedinjenja s Srbi, a storilo je to iz velikc narodne ljubezni, da zaäciti domovino pred ^ennansko po- plavo, pred potujčenjem. Volitve za konstituanto pridejo. hva- la Bogu! Konstituanta ho odločala o na5i usodi, odnosno odločalo bo r.aše ljua- stvo samo takrat, ko bo «lasovalo za poslance. Mi vemo, da je naše ljudstvo Politicno zrelo in bo f,rlasovalo za edin- stvo države in naroda SHS. Glasovalo bo za listo našega zmaffovirejra prapor- ,ia, ki je narod vodii v zrnapfo njedinjenja Slovenije s Srbijo i proti volji Ncmccv in Italijanov, i proti volji ^nšleršič-KoroS- Ccvc stranke. Naše liiuktvo bo glasovalo tudi to pot za zmago naSe narodne misli. fflasovalo bo proti Korošcu in njcM'ovl stranki, temu vrodnemu stvoru $uster5l- čcvcffa dela. Zato se prihodniih volitev veselimo, zelo vesd-mo! Slovenci! Spominjajte se Ciril-Metodove druzbe; '"one Scliškar: Pravljica. Preeiidne stvari so se godile tačas v dežcli. Od list do list je žlo boječc šepe- tanje in na dvoni kralja Pi'ka so se vrSi- !c vclikanske priprave. Okoličani, ki so prihajali v mesto. so prcstrašeno zrli na lirib — kjcr so stale pripravljcne visli- ce . . . V Rlavnem mestu tistc dežele je stal dvor kralja Pika. Lcpota in bogastvo Je bilo razprostrto v njem. V svetlih soba- nah se je sprchajal kralj Pik po mehkih prcpmffah in prcmišljeval to in ono. Bil pa je kralj Pik čudcn človek. Dasi je vla- tlal svoje obSirno- kraljestvo Po pameti in modrosti svoji — eno Ilapako je ven- dar imel; oženiti se ni in ni maral. Koje prišcl v leta in je prcniišljeval o smrti. sc je ,spomnil. da bo s smrtjo tudi nje^ovo •vialjevanjc minulo. Zaskrbclo ga je )n $c hiije je premišljeval. Poslal je po nünistm Matevža, ki je slnl s svojo bistroumnostjo dalee na- okrojc. Povabil sa j« k vecerji, da se po- nienita o važni zadevi. Ko se je stemnilo in so prižgali svc- ce na zlatih lestencih, sc je vsedel kralj za mizo in prjeakoval ministra. Nataneno ob določeni uri je priše!. Stopil je v kraljev.skc sohane, se prikTo- nil pred kraljem in dejal: — Prišel sein, gospod kralj, kakor ste naročili! Kralj sc je zadovoljno nasmelini! In ga posadil kraj sebc. — Veseli me Matcvž, da si prišcl, Ce tudj je slabo vreme! Ali, predno se pogfM voriva o moji važnosti — vzemi, jej in pij. kar ti nudi mo.ia kraljevska mlza! Minister Ma'tcvz se je 5e enkrat prT- klonil in pričel jesti. Po vecerji je natoeil kralj Pik v Caše zlatega vinain jctrčil z Matcvžem. . i~ Tako, sedaj sc pa zmeniva! Qlej, Matevž, star sem postal in slab. In ko sem takolc premišljeval o smrti, sem sc spomnil svojega kraljevanja, ki bo s srnrf" jo minulo. Prcmišljeval sem in prcmišlje- val. kdo bi po moji smrti stopil na prcstol in vladal obširno kraijestvo. L'^ankc nl- sein rešil — ker nimain potomeev Kako niisliš, Matevž —? Matevžu sc je zresnil zadovoljni I obraz. j Težko bo slo brez zcnilve, go- | spod kralj. Tudi kralju ye je zresnil obraz Po dolgem molku je vzdignii glavo in sc obi nil k Matcvžu. • Dobro, Matevž! Wazglasi po ce- lcm kraljestvu, da išee kralj Pik nevestor V nedeljo — [).o maši — naj se zbero vse heerc plemenitih rodbin v zlati dvoranK da si izberem po svojcm okusu! — Raztflasim. k'ospod kralj! — Dobro napravi, ker stvar je važ- na! Lahko noč, Maievž! — Lahko noč, gospod kralj! Ko je bil sam, je stopil pred offleda- lo. Pogladil se je po obritem obrazu in swelinastih laseh ter se nasmehnil sam sebi. Popravil si je redove in kolajnc, ki so bile razvrščcnc po prsih in poloviei napetcjra trebuha, se parkrat galantno pliklonil in sc ogledoval pozno v noč. -- Drngo jutro je odprl debelo knjigo in sc ic učil ljubezni. V nedeljo, po sveti maši so se ustav- Ijaie pred dvorom ckvipažc eclo jutro. Ljudje so se zbirali in opazovali lepoto konj, vozov in deklet, ki so sc pripeljaTa. V zlati dvorani je sedel kralj Pik. obdan od ministrov. Pred niirn so stale v dolffi vrsti heere plemcnitnikov, lepc in grde. mladein stare, naSemurjenc z dragocenimi haljinami, v zlatu in biserih. Drohne kralieve oci so bliskale od ene na drug_o. Ko sc jih je naglcdal. je vpra- šal ministra Matcvžn, katero bi izfcral. — Močna in zdrava nior^i biti, go- spod kralj! Po dvorani je plaval sveean molk. Ministri so sedeli resriih obrazov — hCe- re pa so trepetale v sladkem upanju. Tcdaj pa se je pripetilo nekaj groz- l'ega. Skozi vrata sc je izmuznilo straži starikavo ženšec in planilo v dvorano. Bila je bosa in ovita v strganc cape. V gubastem obrazu je bilo trpljenje in bo- lest. Za njo so sc poznali v svetlem par- ketn uti'Si njenih blatnih nog. Olušeč vrišč jc šel po dvoraai in \¦/- kliki jeze in sramore so sikali v njem Kralj Pik je buljil in se tiescl jezc. Vstal je in zarjul v divjem studu: Jutri 8. septemhpa vsi na proslovo tridesetletnice Celjsbega Sohola! -?ra?: »NOVA 1)OBa« . 107 Jugoslavia in Češko- slovaška. (Koncc.) U. Da smo se sporazimieli z .Jngoslovc- ni o tern, kako sc botnq skupno branili proti vsakeinu madžarskemu noskusu za kršenje sklcnjenega mini, in da smo si rekli, kolika nevarnost bi bila za nas oboje, ee bi nasprotniki poskusili upelja- ti stare razinere v Madžarski in Avstriji, to sc razume samoobsebi in moremo to 'Ie odkrito pozdraviti. Iz tega vzroka so naši interesi tudi istovetni z Rumunijo in bo to gotovo tudi v Bukartšti popol- nonia jasno ugotovljeno. Priznati pa moram, da sein imel trp- ko Onvstvo v enem, ko sum čital beograj- ske napitnice. Scšli so se zastopniki dveii držav, kateri se imajo zahvaliti za svojo samostojnost prcdvsem Rusiji. Rusija jc šla v boj, da bi rešila Srbijo pred avstro- ogrskini pritiskom. $la je v boj za veli- ko slovansko idejo, braniti inali siovan- ski narod proti germanskemu nasilju. Sla je v boj, četudi politično ni ničesar liotela in ne potrebovala. Sanio mir, da bi se mogla notraiijc konsolidirati. /trtvovala je vse in leži tu izmučeua, razkosana, uničena politično in gospodarsko, oslab- Ijena za milijone hrabrih vojakov, kateri so položili svoje življenje za samostoj- nost slovanskih narodov. Toda ta dva slovanska državnika sta sicer govorilä o svojem bratstvu. ne z eno besedo pa se nista spomnila velike mučenice, Rusijc, brez katere bi obadva ne govorila v imc- nu svojili svobodnih držav. Clovorila s!a povrli tega ravno v Beogradu, za katcre- ga svobodo in neodvisnosl je izdrla Ru- sija nice, in dala na lehtnico svojo eksj- stenco. Oospod Vcsnič hi tega gotovo ne opustil, ampak očividno ni hotel privesti v zadrego češke oticijelne politike. Do- bro je vsaj, da uboga Rnsija nt odvisna od hvaležnosti slovanskih narodov in da .lugosloveni, kot sein že cnkrat rekel, če so sami. ne pozabljajo in 'liso nehva- ležni. ln bilo je zares več kot zanimivo, da je prišel ravno v trenutku, ko sta si izra- zila dva slovanska ministra odkrito ve- selje nad zvezo svojih svobodnih držav in se jima ni zdelo primerno, spomniti sc Rusije, kateri najbolj dolgujcta svojo svobodo — iz Amerikc v bolno Evropo zopet enkrat resen glas, poln vere v no- vo, svobodno in demokratsko Rusijo. — Amerikauska vlada se je postavila s ta- ko odločnostjo proti vsakemu poskusu, izrabiti slabost Rusije, da Rusija nc t>o nikdar svobodni Amcriki pozabila ten plemenitih. krasnih bescd, niti tega, da se je k njim tako v celoti in odkrito pjidrii- žila Francija. To za enkrat zadostuje. V tern je gotovo tudi kos zelo npravičene nade, da bo iskala nova Rusija, v katero 7. Ameriko in Francijo vsi odkriti Slo- vani enako trdno verujejo, svoje prija- telje med temi, kateri so v ujo verovali, ko je bilo najhujše. Tedaj pa se slovanski ministri ne bodo vee sešli. da bi se ne spomnili več z naigorkcjšim zagotovl- lom zvestobe in udanosti bratski Rusiji. A morda bi bilo vendar boljSe, če bi ta- ko ueinili že sednj, ko je k tcinii resnicnö treba vere in slovanske zvestobe!« Priredil — n. Peiifične vesti« Regent v Parizu. Drie 5. tm je re- Kcnl v strogem inkognilu v civilni obleki odpotoval v Pariz. l>adno javljajo, da Je sei cbiskat svojo sestro Jelono. V poli- tičnili krogih pa trde, da gre za važno politično niisijo. Francija hoCe po vscj sl- li skovati madzarsko-rumunsko zvezr», li kateri bi naj pristopili tudi Jngoslavi- ja in Ceškoslovaška. Zveza bi bila na- perjena proti sovjclski Rusiji. Riiuiiinija jj, kakor je razvideti iz francoskega ča- sopisja, že na to pristala. V Parizu je tu- di dr. Tnimbič. Ore pa baje tudi še za drugo vprašanje: proglašeuje Reke zn svokodno državo due 12. tin . Iz Narodnega predstavništva. V seji disc 3 tm. se je imcla vršiti voütev preü- sedstva začasnega Nar. predstaviiistva. Scja je pa bila nesklcpena. Tudi dne 4. tm seja ni bila sklcpcna in se je odloži- la na 9. tm.- Horthyjevo hujskanje. Iz Pečulia po- roeajoroeajo 4 tin.; HorMiy. i'pravnik Ogrske, potuje po državi in Imiska voja- ke, naj bodo vsak čas pripravljcni na vo.ino, ker Madžarska ne sme ostati okr- njc:na. V kratkem so nameravani m.inc:\. ri ol} avstrijski in jugoslovenski meji. Boji med Rusi in Poljaki se §e mi- daljujcjo. vendar je upati v kratkem na premirje. Vojna med Poljsko in LHvansko se je cričela. Litvinske čctc so pctisriüe Poljakc za 25 do 50 vrst nazaj in procTi- raj.) na erti Orodno Suvalki. Iz Korotana. Plebiscitna kotnis'tj^ odreia: Ustano- vilr se je posebno medzavezniško plebis- citne sodišče; obstoji iz 5 članov, preö- sedni'k je Anglež. .higoslovenski in av- strijski Clan imata samo posvetovalno pravico. Sodišee se bo bavilo s pogreski proti čistosti in pravilni izvedbi ple- biscita. Kazen jc denama globa do 100 fuiitov sterlingov, zapor do treh rnesocev ter izkljueitev iz i)lebiscitneg;i ozcmlja. Nadaljni razglas^komisijt,1 določa prdrob- nosti o načinu ?.tetja glasov. ^tcli bodo okrajni sveti v prisotnosti jusosloveriske- ga in avstrijskega zastopnika. Ct-lotnl lz- id ugotovi uradno in razgiasi medzavez- niška plebiscitna komisiia in sicer po vc- čini glasov v celoti vsake.e;a pasa. Mariborske nw^ceo Porotne obravnave v Marlboru sc 1 rično 20. tin. Trajak; bodo baje samo i dui. Skladatelj Viktor Parma se rreseli kencem septembra v Maribor. Oozdai je 7,ive! na Diinaju. Mariborski Nemci so zahtevali na mariborski gimnaziji nemske paralc!ke. To je seveda dežclna vlada odkloniia, ker za dijake nemske naro.'Liosii v SloveniJi Ijubljanska realna gimnazija pr polnoma zadostuje. Kaj ie z mariborskim žeiiskim nčHe- Ijiščem? Na tozadevno vpraSanjc, kaie- ro je v seji deželne vladc stavil poverje- nik dr. Žerjav na dr. Vcrstovška.. je ta odgovoril, da je zopetna otvoritcv nepo- trebna, ker ima že nadprodukeijo žensklli učilcljskili moči in je tudi vpraSanje uc*- nih lnoči šc nercšeno. To je jalov izgo- vor, preracunan, da zakrijc pravi namen \'erstovškov, ubiti posvetno žensko ucl- teljišče na korist klosterskeniu! Sokolska slavüost v Cefln. V sredo, due 8. tm., ob priliki tride- sttletnice prircdi Celjski Sokol večjo slavHOst. V sJiičaju lepega vrcmeua se vrši ob 8. uri dopoldne na gla/iji žiipna tekma, sicer v tclovadnici. <.)b 11. »ri je v telovadniei slavnostna seja, ob 4. uri popoldne javna telovadba na glaziji. Na- stopijo člani, elanice, obitni naraščaj. go- jenke ter moški in ženski naraščaj. Na- stopijo tudi gojenke iz s.aškega. ZveCer Je veselica v Narodnon doniu. Sokolstvu naklonjeiiini dništvoin smo poslali vabila. Ako bi katero društvo ne prejelo vabila, prosimo, naj nam tega no Steje v zlo. Vsled obilegj. dcla je kaj lahko mogoec, da se je koga prezrlo. Za prireditev vlada veliko zanima- nje. Tudi spored večerne vesclice v Ka- rodnem domu je tak, dn bode nud'l vsa- komur obilo razvedrila. Torej na svidenje v sredo na sokol- ski slavnosti! Obrtttlskt kongres v Celm dne 5. tm. je pokazal, kakc globoko poj- muje našc obrtnistvo svoje stanovske naloge. Odkrito moramo reči, da že dol- go nismo irneli gospodarskega zborova- nja, na katerem bi se bilo tako obscžno in tako stvarno razpravljalo o vprasa- njih, ki globoko segajo v življenje obrt- nega pa tudi vseh drugili stanov. Kon» gresa se jc udeljžilo ^5 delcgatov obrt- nih zadrug in obrtnili društev, izven ujlli pa vladni svetnik dr. Žužek. komisar cTr. Poljanec kot zastopnik mesta Celje. fin. svetnik dr. Sedlar kot zastopnik fin. obla- sti, vladni svetnik Subic. ravnatelj ui7.. Tuinšek, dr. Kuhelj za poverjeništvo soc. skrbstva, Testen za drž. in Bučar za juz. železnico, FranchelH za tig.-obvtno zbor- nico v Ljubljani, dirigent Obrtnc banke Dolenc in Ciril Pregelj zu ohrtno-nada- Ijcvalno šolo v Cclju. Pozdravili so zbor minister dr. V. Kukovec, tajuištvo ža- nall. Savcza v Beojcradu, nadučilelj Jo- ško Dizjak. vodja obrtnn-nadaljcvalne sole v Cclju ter Obrtna zadniga v Ciu- štaiiju. Predsednikom je bil izvoljcn gosp. Jakob Zadravec iz Središea, ki jc svojo nalogo rešil naravnost izvrsi.no v splos- no zadovoljstvo, podpredsednikom gosp. Fr. Jemc iz Bleda. O poteku zborovanja in o sklcujenili rezolucijah prinesemo prihodujič obsir- ncjše poročilo. Poročali so: g. Jakob 2a- dravec o reorganizaciji obrtnili zadrug in društev, ravnatdi Dolenc o obrtni banki, tajnik Zadružne zveze I.ešničar o organizaciji obrtnih nakupnih in pro- dajnih zadrug, Iv. Rebek o obrtnem šoi- stvu. Eng. Franclietti o obrtnem Časopis- jii ter nadalje o bolniških blaRajnah, o zavarovanju obrtnikov za stais>st in in- validiteto, Blaž Zupnnc o trgovsko-obrt- ni zbornici za Stajersko, dr. iMohorič o carinskcm vprašanju, iivozu in izvozu ter o ovirah v tuzemskem prometu. Tv. Rcbek o 8-urnem delovnem času in Ig. Založnik o šušmarstvu. Pri vsaki točki se je razvila obširna in stvarna debata in so se sprejele dobro premišljcnc rczo- lucije. Zborovanje je tiajalo od 8. me dop do 2. ure pop. ter od ^4.- 5 ure. — Vmes je bil banket, kateri jc bil od gostll- ničarja v Narodneni domu g. Perca v ve- liki gostilniški sobi zelo okusno prirejen. Med banketom so se izrekle razne napit- nicc: med drngim je g. Iv. Rebek nazdra- vi! kralju Petru in regentu Aleksandiu. Povabilu na banket se jc odzval tudi nic- siui komandant polkovnik g. 'J'osic, ki Je nazdravil obrtuištvu, enako starosta cclj- skih Slovencev g. dr. Jos. Sernco. Sprc- govorili so še gg. Franclietti, Ogrie. Ma- loviC, Smrckar, Rebolj itd. V lepem Štc- vilii so se udelczili kongresa tudi zastop- niki obrtnih zadrug in drnStev iz Kranj- skc, /Jasti iz Novcga mesta in Oorcnjskc. Ne dvomimo, da bo kongrcs obrodil k-pe sadovc v prospeh obrtnega stann. Celjske nnviee. Na državni rcaisii shnnaziji v Cclju se vrše sprejenmi izpiii za I. razred v pe- tok 17. septembra ob S. uri, pona\lialnT in raknadni izpiti 17. in V.. septembra, vpisovanje ueeiK?ev v II.—VII! razreJ pa 18. septembra dopoldne — R.wna- teljstvo. Cvetlični dan Olepšovaliicga dru^tva k — kolikor smo izvedeli - dal okro;i 300ö K eis tega. Čudni pojmi! Ko jc bil zacetkom av- gusta za zdravnika v cinkarni i me no van iiovi okrajni zdravnik di. V'ercon namc- slo dozdajnega Nemca dr. Oollitscha. so z dobro znane strani bili dclavr? nalinj- skani, da so začeli gonjo proti njenm. Prisli so tudi z vserni mogočimi ocitW napram novcmu zdravniku. ki so se po izvršeni preiskavi izkazali niez vs.ake podlagc. Je res zanimrvo., videti to mtd- narodno družbo stalno v boiu za najhujše ncmSke zagrizence! — Ncdavno je unirl dclavec v cinkarni. Njegova rnaii, ki jo Je ineživljal, je ostaia sirota brez sredstev. Dvakrat ji je cinkarniško vodstvo dalo izredno podporo, tretjikrat pa v očiglect prcdpisom tega ni vee moglo in jo jc na- potiio na zaupnike strankc. kateri je po- kojni sin pripadal, naj bi napravili zbir- ko med delavci. Reva je šla res k zaup- niku M., ki pa ji je odvrnil, da scdaj ne nicy'ejo. ker morajo nabirati za -- sodru ¦ ga Martinčiča, za revcža, ki si jc tckom vojiie kupil lepo vi!o I-riobčuicmo to brez komentarja! Nekega Konsehcgga nam nanicrava sodna oblast poslatl iz Nov. mesta k celjskemu sodišču. F.rih Konseliegg je sin znaiic zagrizenc nemskutarske rodbinc; očc jc služboval prej na Kranjskcm, st- uaj je finančni okr. ravnatelj v Qradcu, mati — Ljubljančanka — je znyriz^ua nemškuta, 2 sina sta namesčena v Nerti. Avsttiji, edino Erin — das« po oc-etu av- fijskl državljan - se je zgnbil v naSo službo, da po intoneiiaii Südmarke in Selii'lvereina pomnoži fttevilo nensku- taiskega uradntfrva v Jugoslaviji Pa končno ffa fiaj v Novein nicstu v bo'/jem imenu imajo, zavarujeino se pa prcd im- portom neniškutanev na iiašo cdjsko snÜKijo, kjer inuiuio teh že itak Uovolj. Ali res naj postane natb celjsko sodiS?'» zavetišče vseh nemškutarskih protcžl- ranccv? Baje naj bi I">ili Konschegg Xe S. im. nastopil tu službo?! Naše Olepševalno druStvo Jti sprc- mcnilo mestni vrt. ki .'c bil mod vojno — Kdo si, preui-ešnica. da si npo5 v j moie zlate prostoce. v tako svečanem ! trenutku —? ; — O, kraii — oprosti moji ))redrzno- ; sti! Brala sem razglas. in prišla scrn, da me vzameš za žeuo. Dobro ti bo pri me- nu Kralj Pik se je sesedel groze. ličere so omedlevaie in ministri so klcli. Mini- ster Matevž je skočil po stražo, pustil noro babo ukleniti in jo odvesti v jeco. Polagoma so se kralj, ministri in hčtrc pomirile. Minister Matevž jc sto- pil na vzvišcu prostor in govoril tako-le: — Vclccenjene gospodične! Nezasll- šen dogodek nas jc zmotil v tern svetem trer.utkn. Ali pustimo ta dogodek mjnio j nas, dasiravno nas jc vse ce/ rncro vz- j i^einiril in povrnimo se k stvari. ! Tnkaj se je obrnil li kralju. i — Prosim. gospod kraii. pojditc in j si poi^čite nevesto! ': Kralj Pik. Se -ves zelcn od jezc, Je j vstal in izbiral. Izbral si je debelo vdovo, | ki jc od srečc omcdlela. Odnesli so jo v ; kraljevc sobane, kjer se ie kma!n zinidila : v objemu kralja Pika. i Ostale so odSlc k svojim vozovnm : in sc odpeljale polne nevošeljivosti. do- niov. Drugo jutro so sklicali sodni dvör. da sodijo predrznico.lSodil bi jo sam kra j, da ni imel domačih zadržkov. Nadomc- stoval ga je mnister Matevž. V mračni sodnijski dvorani so scdeli za dolgo. zc- i ltno mizo sodniki. Pripeljali so jo, vklenjeno v tczke verige. Po obraz» in razgaljenih rokah j so se ji poznali udarci, na glavi pa s > J?' nianjkali izpuljeni lasje. Postavili so jo pred sodnikc in minister Matevž je prt- j eel: ! — Kdo si gicsu'ca. da si se drznila | motiti našcga kralja? j — Kdo seni? Nc vem, če me gospod- j je poznajo! AH stc že kdaj slišali o pra- ¦ vie; . . .? ! Njen glas jc b:l siten in jezen. ! — Seveda smo! —- No — Pravica sem! Uromovit grohot sc ie vzdignil ocl mizc. Še minister Matevž je zmajal / g'avo in se nasmclmil. ~ Odkod pa si. Pravica, če žc he- češ, da ti je tako ime. in kam si name- njena? — Odkod? Povsod in nikjer! Hodim po svetu in se poiiujam Ijudem. Ponavadi sem tepena in obrcan.i — kakor vidite sami. Nekateri me preganjajo — nekate- ri me prosijo. — Kako misliš to? — Kadar sem liotela priti k rcvežem | — ki so me klicali — so me zaprli mogot- C! in me niso pustili k njim, Mogotccm sem sc sama ponujala — l"da. o žalost, nobeden me ni sprejel. Tako hodim oJ veka do danes. . Sodniki so vstali in šli k posve.-tova- :ijn. , . , — Baba ie nor.i -- Je dejal prvi — Baba je nora — so dejali vsi! i Minister Matevž je prosii za besetfo. : _ Nori! Kaj hočeino? Izpustiti je nc snmmo, ker se jc prejjrc§ila! Sodimo jo | in otsodimo! Prosim va;„ Rospodje sofl- • niki, all ste že sllsn.li kaj slicnega? : — Ne, nismo! j . — In če pomislimo, da jc raz/.aliia | nastga liubega gospoda kra . . j ¦— Vcšala. ve^ala! so vzkliknili sod- I uiki in ga prckinili v govoru. — Zgodi naj se po vaši volji! Tako borne rcšcni za vselej nadloge mi — In naši sosedje, ki bodo gotovo zadovoljni, da jili ne moti v važuih zadevali. Kajtl. če pomislimo, da je norec vsega znui- zen . . --VeSala, vcžala! Tako so jo obsodili Ko je minister Matev?, naznailil sod- b ) kralju Piku, se jc ravno valjal po mch- ki postdji. Ovakrat se je pretcgiiil in re- kei /aspano: — Dobro, Matevž, kar obesitc jo! Tretji dan so jo pcliali na lirib in jo obesili. Kralj pa se je isti dan poročil. Ko je-šel iujec skozi niesto in vide! vislicc na hribn. j^ vprašal prvega ineR- cana: —Koga so obesili? -- Pravico so obesili . . -! Od tega jc žc prccej Casa LjuJye iiKibojo in vpraSniejo dan za dncm. ltto za letom: i — Pravica, kje ie Pravica? j Ko bi vedeli, da so jo žo davno obc- | sili, bi se ndali v »bnžjo voljc in pnCa- ! kovali konca . f..:-;-» i - ' < »¦NOVA D O B A « Stran 3. skrajno zapuščen, v pravcati raj in je res veselje, se podati vanj na sprehod in oddih. Zeleti bi bilo, da se nasc prebival- stvo bolj zanima >;a ekiovanje društva in cra gmotno v večjeni obsegu podpira. Ob priliki cvetličnega dneva sc je n. pr. zgo- dilo, da so nekatcrniki nabiralke, ki so sc žrtvovale za lepe cilje društva. siirovo odpodili. Upamo, da se to ne ponovi vcö. Burka »Zlodjeve skale«, kate«*o je prcdstavljalo v nedeljo 5. tm. ob srednji udclcžbi, vendar v splosno zadovoljnost nasc dramatično dništvo. se ponovi Ua- nes, v torek 7. sept, ob 8. uri yveeer v Mcstncm giedaPšču. Major Kolšek ujet? Po Celjit se trslo- vratno v/držujo vest, da ie v bojih na albanski fronti bil uičf major Avtcust KoT- šek. Porotna razprava proti morilcu Wal- terju Dergaiizii se viši due 21. tin Gospa CecilUa Borjjelt, ki je bila — kakor sino poroeali — v Ljubljana po n^- sreenem vojaškem strelti ranjena v prsrj, se je že vniila v CeJje in je na na.ibolj- Stm potu okrevanja. Otroško igro s picsom »Junko »n Metka« priredi Oramatieno drnštvo v Ceiju v nedeljo 12. sept, ob 4. uri pop. v mestnem gledausen pod vodstvom gc. Vere Založnjkove. Shod vojnih invalidov in vdov v Ce- Iju v nedeljo 5. tin. ie pokazal zelo siabo zanimanje invalidov za njihove zadeve. Razprava. ki je bila živahna, se je prelo- žila na shod, ki se vrši v nedeljo 12. tm. ob 2. uri pop. v hotelu Union. V celjsko nolnico so prepeljali v ne- delio zjutraj kmečkega fanta, 17-letnega Stefana Seliha, edinega sina vdove. ki Je bil v noči od sobote na iiedelj.-» v Dobjn pri Dnsmljah od ueznanega eloveka n- sircljen v trebnh. Ni npanja, da okreva. V k'mii Oaberje se igra še danes; kuf- turna drama »Polsvet-; jiitri 8.. eetrtek 9. in petek 10. tm. pa krasna drama >-Moc l.iiibcv.ni«. Za Dijaško ktihinjin v Ceiju se je ob priliki odhodnice gdč. Kristine PoglavC v družbi pri Istrijanu nabralo 117 K 72 v. Dve vlačugj - - obe zelo nobel oble- Ocni — je po daljsen; easu tc dni zopet zajcrabila roka pravice v Ccliu in ju ocv dala v prostorc, kamor spadata «Sokol« Hrastnik. V nedeljo. dne VL. septembra 1920 se vrši v Hrastniku ! okrožni zlet gornje-posavskih sokolskih ; dnistev, zdruzen z vel;ko ljudsko veseli- I ca. Bratska društva so iskreno vabljeim, ! ta dan prihiteti v nekdaj ponemčurjeni J Hrastnik, da pokažemo s skupniri: na- ! stopom silo sokolskc misli v toi izpostav« i Ijeni postojanki. Zdravu! : ONEVNE NOVICE. Osebna vest. Naš roiak iz Rng. Sla- üne g. dr. Fr. Kidrie, dozdaj kustos du- najske dvomc biblioteke in docont list liunajskem vseučiliseu, je iinenovan z.a rednega profe;u;rja starejsih siovanskih literatur, s p< sebulm ozironi na sloven- sko. na Ijubljanskeni vseueilišču. Poročila se je -1. tm. v Ljubljani gdc J. iica Rebckova iz znarie narodnc Ijin- Ijanske rodbine, ttidi nam Celjanom zna- na kot eila, navdn.šena Sokolica, z ?*. Ahčinom. Mnogo sreče! Izročitev voinili krivcev zalittva pi - ton! note, izroeone vrhovnemu svdn v Parizn, tudi Jujfoslavija in sicc-r prca- vscm ffenerala Potiorcka, I'eldinarsallajt- nanta Liitgciidorfa, bivšega gen. guvei- nevja v Srbiji barona Rhcmena in njego- vo neeakinjo Micko Spitzler. Klerikalua ljube/en do kmela se jas- no kaže v slcdsCcm slueajir. r»almatin- ska deželna vlada je izdala odredbo. ua moiajo težaki (-kinetje, ki iniajo zeniljo v najem!) plaeevafi svojc dajatve ie go- ^ KHlarjem, ne pa cerkvam, obeinam in državi. Klerikale! so se zaradi tega silno razbunli in klerika'ni poslancc Banie yc iiner.om Jngoslovanskega kluba protestJ- ral pri niinistr.stvu v Reogradu. Da, da, klerikalna ljnbezon do kmeta scjga samo do zepa R'ospodov župnikov in škofov! Društvo slov. absolv. limciijskili sol v Ljubljanl (Tivoli) priredi v dneh od 2. do si, nktobra tl. poiičlii izlct jia kniet, so- le v St. .Iiiiij in Maribor na Stajersko ter Velikovec na Korosko. Clani in oni, kl nis'iijo še pristypiti k driištvu, naj pjija- vijo svojo soudclezbo najkasncje do 13. tin. na naslov društva. Polovičua vožnja j je zasigurana! Vesti o ponorejeuili 20-diiiarskjh uovčanicah so bile zelo pretirane. l-^evi- zija po banenili in denarnih zavotlih v Zagrebn je konstaliraki koinaj 8 falziii- katov. Trbovlje—Hrasmik. Näs dopis vle- de kruha je zadel v cnio! Oktajno gla- varstvo je zadevo ne.nudoma proiskalo, baje peke po »zaslu^ah« kaznovalo ter naroeilo peei večji kr"h. \ kak^en krik in vik je sedaipo oboli dolinah! Dasi je gla- varstvo na prošnjo n i.ših ;).3kov d( voliTo peei 5 dkg manjši kni.;i, torej le po ?$ dkg za 4 K, §e niso zado-.oljni. Vabijo in pr.v sijo gostilničarjc in c!"Lige proiajalee | e- civa na drobno, naj gredo prosit v Cel]e, da se še bolj žniža mera krnlui za lacnc Trboveljčanc in Hrastničane. Mi privoi- eimo vsakemii dobro živeti, snio pa oü- loeno proti teinu, da bi si eni kupieili pre- moženje na račnn in s stradanjeni drugin. Tudi ee je kdo od pekov nas pristaS, ob- ljubljamo, da bomo vzlic teimi dosledno pazili, da se ne bo gouilo vec kakor pred par meseci, predno je bil izdan prvi oj- lok okrajnega glavarstva glede te/e kru- ha, ko je tchtal kruh jedva palovico po- zneje doloeene teže. Nai se ne inotijo o- blasti s tem, da staue voznina moke do nas vee ko v Celje. kajti mi vprašamo potem tako-le: Kje so dražje najernnine delavnic in stanovanj? Kje se dobijo za rndiiik ne vee porabljiva drva toliko- in toli'kokrat ceneje? Mj se trdno zanesc- mo, da bodo našc oblasti ravnale pravič- no (in se ne bodo dale premotiti od kogai- koli. Ako pa naši gg. peki ne bodo hotel! ali »mogli« vee peei, bomo nredili, da bo- mo od drngod prejemali pecivo. Ljutomer. Umiia je 2. tm. po dolgi bolezni ga. Julijana Dijak, tržanka, stara 71 let. — Poroeila se je 1. tm. mizT.jeva hči gde. Qenovefa Velnar z gosp. Lndv. Brnmen, trgovcem v Murski Soboti. Gornjljerrad. Neknj naSih mrač- njakov je ustanovitev Soknla liudo razburila. Celo raz prižnice je že dve nedelji grmelo. Župnik se huduje nad tem, da hodijo Sokolice zvočer k va- jam in roti stariše, nai tega ne do- voliio. On seveda ima eel dan čas, mi drugi pa, ki si morarno kruh p r i - s 1 u ž i t i, pa ne ! Zakaj pa ne pre- pove pevskih vaj cerkvenim pevkam ponoči? AH se pri in državi. Zato bomo proti kerupeiji, ki jo je upeljala v Slatino klerikalna vlada, vodili neizprosen boj do skraj- nosti! TRGOV NA, OBRT m NA* RODNO GOSPODARSTVa HMEL J. Žatec, dne 1. sept. 1920. Mirno na- knpovanje na kmetih, cene nesprernenje- ne in sicer za češki hrnelj po 2800—3200 č K za 50 kg (t. j. 100—115 j. K za I kg). Nürnberg: 50 bal dovoženih, 100 bal prodanih, mirna knpčija, cene nespreme- njene in sieer 2300 -2350 M za 50 kg (1. j 100—106 j. K za 1 kg). Zaveza hmolj. društev v Žatcu. Hmeljska kupčiia v Saviiijski dollnj še vedno počiva. Knpei se vedno ponti- jajo samo 80 K, kar je pa z ozirom na obupno niajhen pridelek in ogromne prJ- delovalne stroške seveda preinala Ogromni petrolejski vreki. krog 350 izvirkov, se naliajajo nied r'ijurgjevLCi:i in Pakra_cem. Narodna banka v Zagrebn in angleški sindikat Royal Steel Comp. iz Londona sta dobila koneesijo za iks- pioatiranje vrelcev. Angleška drti/.ba ima 10 milijard glavnice in nameravn zgraditi celo vrsto rafinerij. Tako je iij)a- ti, da bomo inieli v Jugoslaviji v doglecl- nem času petro'eja dovolj za i-vojo po- trebo. Popisovanje živine \n vozll, katcro je odredila vojaska oblast, je viada nsta- vila. Cena sladkorjii v Ceskoslovaški «c zviša za 150% in bo stal odslej kilogram 8 č K. V Slovenskili goricali bo trgatev Že ttikoj v drugi polovici septembra. Pod- biranjc portngizca in drugih vrst sc je Ee pričelo. Ce ostane vreme, ki ga imamo tc par tednov, brez solnca. bo pridelek za- ostal za letnikom 1917. Tržne cene v Zagrebu. (En gros.) Pšenica 750 do 760, ječmen 370 do 400, oves 220, vse franko sremska postaja. Moka nularica 12, St. 2 11, St. 6 9 50 kron postavljena Zagreb. Povišanje železniSkih tarifov iz- nosi vBelgiji 100%, vFranciji za osebni promet 80%, za blago 140%, Nizozem- ska isto, Norveška 150%, Portugalska 57%, Švedska osebni promet 150%, blago 200%, Španija 50%» Zedinjene države ameriške 40°/0, ČeSka in Nemška Avstrija osebni promet 500%, blago 600%i Rusiia osebni promet 1400%, blago 3400%. Jugosiovenskl izvoz. Beograd, 2. septembrs. Finančno-gospodarski od- sek je imel danes sejo, ki je trajala do 13. ure. Sklenjen je bil izvoz 15.000 va- gonov pšenice. Vsak izvoznik morabrzo- javno obvestiti glavno direkcijo carine o Stevilu izvoženih vagonov. Za izvoz vina, hmelja, karbida itd. ni treba osi- gurati. Na seji se je razpravljalo tudi o oskrbi države s petrolejem. Reforma obrlnega zakona. Po inicijativi gospodarskih krogov je skle- nilo ministrstvo za ustavotvorno skup- ščino in izenačenie zakonov, da se po- vede razprava o vprašanju upeljave enotnega obrtnega zakona za vso državo. Kot temelj za razpravo naj bi služil srbski zakon z dne 29. iunija 1910, ki naj bi se v nekaterili točkah spopolnil in mzširil na področje vse države. Trgovske in cbrtniške zbornice so bile pozvane, da zaslišijo mnenje vseh važnejših gospo- darskih organizacij v tej zadevi. Novo elektrostrojno podjetje. V Beogiadu se je ustanovila delniška dru- žba za elektrostrojno podjetje z glavnico 500 milijonov dinarjev, razdeljeno na 500 delnic po 1000 dinarjev. Družba bo po- speševala razvoj strojne tehnike inelek- trotehnike v naši kraljevini. Novi Češkoslovaški bankovc! po 100 K so prišli nedavno iz Amerike in so 2e v prometu. V kratkem pri- dejo — istotako iz Amerike — 1000- kronski bankovci. Izvoz v Rumunijo je dovoljen, ker je nrmunska vlada odobrila izvoz v Jugoslavijo Jugoslovensko poljedelsko raz- stavo priredi ob priliki obhajanja 80- letnice obstanka zagrebSko gospodar- sko društvo. Če bo čas pripuščal, bo pritegnilo k razstavi vse jugoslovenske kraje, če pa ne, bo razstava omejena na poljedelstvo Hrvatske. Špekulaci]a vzrok, da padel di- nar. Na konferenci bankirjev, trgovcev, in industrijalcev v Beogradu je fin. minister Stojanovič izjavil, da on ne vidi nobenega gospodarskega razloga za padec dinarja. Bankovec je pri nas manj v prometu nego v drugih drža- vah. Državni proračun ni preveč ob- težen z izdatki za plačanje kuponov in anuitet državnih dolgov kakor dru- god. Minister pa vidi vzrok v špeku- laciji vsake vrste, ki se vrši na škodo države in proti kateri hoče minister z vso od'ocnostjo nastopiti. Apelira pri teni na lojalno podporo bank in tudi, da mu pomagajo najti sredstva, kako dvigniti in okrepiti vrednoRt našega doiiaria. Vinska letina v Banatu. Toplo in suho vreme zadnjih tednov je- pos- pešilo zorenje. Seveda lepo vreme zadnjih tednov julija in prvih tednov avgusta ni moglo več popraviti, kar je pokvaril slab junij in začetek iulija. Peronaspora se je vzdržala, vsled na- glega prehoda iz deževnega vremena v avgustovo vročino je nastopil smod in grozdje, tzpostavljeno solncu, se je posuSilo. Povprečno bo se pridelalo 15—20 hi na kat. oralu, stroški pa so preračunani na 10 — 12.000 K za oral. Kupčija stoji, le malo se je tu in tarn krajevno prodalo. Cena od 8—12 K. Vzrokl padanja naäe valute v inozemstvu. Zagreb, 1. septembra. Današnji »Jutarnji list« poroča, da vlada v zadnjem času veliko povpra- Sevanje1 po naši valuti s strani švi- carskih in dunajskih bank. Padanje naše valute na borzi v Curihu je na- vadna borzna špekulacija, s katero hočejo razne banke priti ceneje do večje množine na5e valute. List poziva vse denarne zavode, ki trgujejo z va- luto, naj ne nasedejo tej špekulaciji in naj ne prodajajo na§e valute v ino- zemstvo, marveč naj jo obdrže doma, ker jo bodo z lahkoto dražje prodali, ko kurz zopet n*raste, kar se mora v kratkem zgoditi. Prepoved uvoza in ugona klavne živfne preko nemško-avstrijske meje. Maribor, 1. septembra. Deželna vlada je vsled okuženja v obmejnih okra/ih prepovedala uvoz in ugon klavne ži- vine iz sledečih okrajev : naKoroškem: Št. Vid, Šmohor, Cejovec, Spital, Beijak in Volšperk; na Štajerskem: Bruck, Gröbming, Leoben, Liezen, Judenburg, Murau, Gradec, Weiz, Feldbach, liart- berg, Leibnitz, Deutsch-Landsberg in Radgona. — Prepovedan je tudi uvoz in ugon klavne živine v plemenske svrhe iz Avstrije, tako, da se na meji ne sprejema nikaka živini*. lsti razglas velja za govejo živino tudi za promet med glasovalno cono A in B na Ko- roškem. Tudi trgovcem z živino, ki potujejo po teh krajih in hodijo od vasi do vasi, je prestop meje prepo- vedan. Prosveta. Risfo Savin. Risto Savin (Friderik Širca, polkov- njk v p.). slovenski komponist, je ustva- ril najvceje slovensko izvirno glasbeno delo, štiridejansko ljudsko opero »Lepa Vida«, ki se je že leta 1909 prvič proiz- vajala na Ijubljanskeni gledališkem odru. Opera tedaj ni nasla pravega odineva v kritiki. Je že to stara slovenska nianija — zavist — da se ne pusti skoraj nikogar na vrh. Treba je vsakogar brž ubiti — moralno seveda — da se več ne zgane. Brez milostnega dovoljenja gotovih glas- benih in literarnih krogov ne_ sine nihCe uživati časti in slave. Kljub vsemu temu je Risto Savin vztrajal, ni sklonil glave, spopolnil in raz- širil je svojo »Lepo Vido«. ki stopa danes zopet ponosno in junaško v novi dan lep- šega vstajenja pred hvaležnejše občin^ stvo. Kakor poročajo Ijubljanski dnevniki, se pripravlja v novi gled. seziji ljubljan- ske opere kot prvo delo »Lepa Vida« po izvirncm Jureieevem ronianu — opera 2alčana Risto Savina. Njegovo dclovanj'e pa s teni nikakor ni izčrpano, kajti Savfn gradi zopet novo opero, ki se naslanja na stara slovanska zgodovinska tla Go- sposvetskega polja. Risto Savin sc je radii v ?.alcu, kot sin že rajne, zelo uglcdne rodbine Sirca. 2e v mladih letih je sprejemal prve nauke v harmoniji po tedaj v Zalcu že v pokoju živečem nadueitelju Mihael VuC- niku. Tc nauke pa je moral Savin kmalu prekiniti ter se odzvati vojaškim dolžno- stim. Postal je vojak po poklicu. Kljub vscm zaprekain pa je gojil iskreno žello se tcmeljitej^c baviti z glasbeno teorijo. Pozneje pride Savin v vojaško službova- nje v Prago, kjer je obiskoval glasb. prc- davanja pri Regens chori Frideriku Hessler-ju. Premeščen na Dunaj, je po- stal iičitelj v nekem vojaškcm zavodu. Po prof. Helmesberger-ju na dunaj- skem konservatoriju se je seznanil R. Savin s prof. Robert Puchs-om. ki je pre- daval glasb. teorijo na inienovanem za- vodu. S prof. Fuchs-om je delal Savin 5 let in pozneje še dvc leti v Pragi s prot. Kittel-om na ondolnem konservatoriju. V tej sedemlctni dobi si je iundiral Risto Savo svojo glasbeno vedo. Stran 4, »NOVA DO B A € Štev. 106, Jadranska fosmksi. Celjc Beograd, Dubrownik, Kofor», Kran], Ljubljana, JVIarihoi*, Metkovič, natija, Sarajevo, Split, Šibenik, <~a?'"~" J. E. Podrgais Franc Klinc mlinarski mojster. posestnik. StattoVanjT obsloječe iz ene velike sobe, predsobe, shrambe in kuhmje z električno razsvetlja- vo, suho, zelo lepo se zaradi družinskih razmer zamenja za stanovanje z 2-4 so- bami v Cciju. - Ponudbo pod „Stanovanje 124" poštnoležeče, Celje. 1201 3-1 Spcda 8., cetPteh 9., petsh 10. septembro Moc ljubezniti Krasna drama v 5 dejanjilf. V glavni vlogi Karlo in Klara Wicth. obstoječe iz 3 velikih sob se zamenja radi družinske spremembe za stanovanje z 2 sobami v Celju. Ponudbe pod »Stanovanje« Celje poštno ležeče. 1182 3—3 Gosfilna Fiorjana GajŠek v Šmarju pri Jelšah, se odda Ldecembra t. I. na račun. — Ponudbe se naj pošljejo 1187 !! v Loko pri Zusmu !! 2-2 Mlinar starejši, neoženjen, SC Sprefsne takoj v mau umetni mlin pri Florjanu Gajšek v Loki pri Žusmu. 1186 Hrana in stanovanje v hiši. 2 2 Pozor»! :ioo-77 Pozg^! MopHi iii vinos ržci! V zalogi se nahaja Železnl lak za sodnsi obrofe po zelo ugodni ceni. Ako si jih želite pobarvati, naročite pri tvrdki Ivan Ravnikar, Celje. Stole, žirotnice, razno jsohištvo in §ap*»tni&ke izdcSke ima v fm' Mapfja BsumyartneF 156-139 Gosposksa fslsea 35. Naročila se izvrSujejo točno in solidno. I Sfavbeno in galan- I I terjsko kleparstvo I ¦ an*. Joita nssl. ¦ Franjo Dolžan -----— Celje —— 26 Hralja «Petra cesta B naaprota „Bel««« vola- 62 m vreviema vs« v «troko spada)oLa ¦ ¦ dele, ixvrsaiev loCna In «olldna, I KOTLI I bakreni, najnovejSega siste- ma, brzoparni komplet, od 25—100 litrov za kuhanje sadja. Izgotovljeni so iz do- brega bakrenega predvojne- ga rnaterijaia..— NajboljSe in najsolidnejše izvrSujem na- ročila z prvovrstnimi delav- nimi močrni. Prevzamem raznovrstna to- varniška pečarska poprav itd. pri znani solidni tvrdki z sigurnim jamst^om. S STRIL90 koflar ZAORF.B, Petpinjska ccsta 55.