POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
ŠT. 8
GLASILO SINDIKATOV SLOVENIJE'
15. FEBRUARJA 1957 ® LETO XVI. ® CENA 10 DIN
PROLETARCI.VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SE!
DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETOŠNJE LETO SPREJETA
MANIFEST komunistične partije
Republiškega sveta sindikatov o proučevanju stanju žena, zaposlenih v industriji in gradbeništvu
Republiški svet sindikatov za Slovenijo je na svoji seji, na predlog komisije za varstvo družine pri tem svetu, obravnaval problem ukinitve nočnega dela za žene, zaposlene v industriji in gradbeništvu in sprejel tale stališča:
1.	Republiški odbor sindikata tekstilcev naj potom svojin podružnic oskrbi potrebne gospodarske analize o zaposlitvi žena v nočnih izmenah.
2.	Strokovni sindikati naj se zavzemajo za to, da gospodarska vodstva prično zmanjševati število zaposlenih žena na delovnih mestih, kjer delajo v treh izmenah.
3.	Strokovni odbori sin- -dikatov naj osnujejo komisije, ki bi si ogledale nekatera delovna mesta, kjer so danes zaposlene žene In na katerih so nekdaj delali moški, s posebnim ozirom na to, kakšne tarifno postavke so sedaj določene za žene.
4.	Okrajni sindikalni sveti naj v okviru svojega vodstva organizirajo posebne komisije za varstvo družine.
Poziv
komisije Zavoda za socialno zavarovanje LRS za izučitev postopka pri uveljavljanju pravic zavarovancev
Republiška skupščina Zavoda za socialno zavarovanje LRS je na svojem drugem zasedanju izvolila posebno komisijo, kateri je naročila, da prouči postopke organov Zavoda v primerih uveljavljanja pravic zavarovancev.
Komisija je sklenila, da pozove z javnim pozivom vse zavarovance in tudi organizacije, med njimi zlasti sindikate, naj obve-ste komisijo o svojih pripombah, predlogih in ugotovitvah v zvezi s poslovanjem organpv Zavoda za socialno zavarovanje pri uveljavljanju pravic zavarovancev. Komisija vabi z javnim razpisom zavarovance, da ji pošljejo svoje pripombe, predloge in ugotovitve zlasti gle'de tehle zadev:
a)	kako teče postopek pri reševanju vloženih predlogov in pritožb za priznanje starostne, družinske in invalidske pokojnine;
b)	kako teče postopek pri reševanju vlog in pritožb za priznavanje otroških dodatkov;
c)	kakšne nevšečnosti se pojavljajo pri postopku izplačevanja nadomestil za čas bolezni zavarovanca;
d)	kakšen je postopek In način reševanja predlogov ln pritožb glede klimatskega zdravljenja zavarovančev.
Yo gradivo bo zbrala komisija do 15. marca 1957 ln ga bo predložila Republiški skupščini Zavoda za socialno zavarovanje, ki bo • gadovi sklepala,
V ........... ~	. J
Leta 1847 je bil od 29. novembra do 8. decembra II. kongres Zveze komunistov. Kongresu sta prisostvovala tudi Marx in Engels in na njem vztrajno pojasnjevala in branila svoj pogied na svet. Kongres je njihovo učenje usvojil in jima naročil, da ga napišeta in pripravita za tisk.
Engels je takoj napisal svoje »Principe komunizma«.
V obliki petindvajsetih vprašanj in odgovorov je Engels objasnil, kar obsega »Manifest«. On odgovarja najprej na vprašanja, kaj je komunizem, kaj je proletariat, kako je nastal in kakšna je njegova razlika od vseh drugih razredov. Nadalje govori o značilnostih kapitalizma ln buržoazije, nujnosti razrednega boja in končuje z oceno raznih socialističnih struj.
Kot vidimo, se vsebina povsem vsklaja z »Manifestom«.
Le oblika ni bila primerna, ker spominja na katekizem.
Zato je Engels 24. novembra 1847 pisal Marxu, da bi bilo bolje »vreči obliko katekizma in imenovati to delo »Komunistični manifest«.
Marx je tedaj ta spis predelal, ga dokončno uredil in ga imenoval »Manifest komunistične partije«. Nekaj tednov pred francosko revolucijo ga je poslal v London, kjer je bil konec februarja 1848 natisnjen.
Tako je nastalo delo, v katerem je na genialni način obrazložil komunistični pogled na svet. »Komunistični manifest« je rezultat tedanjega boja Marxa in Engelsa za znanstveni pogled na razvoj družbe in povezanost tega učenja z revolucionarnim gibanjem proletariata.
S Komunističnim manifestom pričenja obdobje spajanja delavskega razreda z znanstvenim socializmom, ki je privedlo do pariške komune, Velikega oktobra, Narodne osvoboditve pri nas in priznanja socializma v svetu.
V__________________________________________________________J
©
V četrtek je član Izvršnega sveta in predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada tovariš. Tone Fajfar podelil letošnje Prešernove nagrade kot najvišje priznanje za kulturne stvaritve v preteklem letu.
Nagrade so sprejeli (slike od leve na desno);
Cene Vipotnik, za pesniško zbirko: Drevo na samem;
dr. Bratko Kreft, za režijo Shakespearove drame: Henrik IV.;
Igor Ozim, za koncertno delo v preteklem letu;
France Bezlaj, za knjigo: »Slovenska vodna imena«;
Gabrijel Stupica, za slikarska dela: Dekle z igračkami . in portret z otrokom;
Slovenski oktet, za koncertno delovanje v preteklih letih.
Fitvl narodnega dohodka med podjetji in skupnostjo, po objektivne j šem merilu za oblikovanje proračunskih sredstev, skratka po krepitvi materialnih temeljev delavskega in družbenega upravljanja.
Teh teženj seveda ne bo moč uresničiti, če bi uveljavljali v našem gospodarskem in družbenem življenju administrativne predpise, ki že vnaprej določajo, kako naj ravnajo s sred-
težko nadomestiti v začetku leta izpadlo proizvodnjo. Veliki napori so bili potrebni, dia je naše gospodarstvo izvršilo svoje proizvodne naloge, ki jih je v začetku leta posebno oviralo občutno pomanjkanje električne energije.
Kaj, kje, kako...?
Sedaj, ob začetku leita je torej nujno zastaviti to delo tako, da
d ji in zaslužku? Odveč rvi proučiti vzroke obolenj, prekomerno izostajanje z dela itd. Skratka, procesu dela, tehnološkemu procesu proizvodnje, storilnosti, nagrajevanju, pravilni razporeditvi ljudi in skrbi za ljudi je treba posvečati stalno skrb.
Nadaljnje vprašanje je proizvodnja in trg. Današnji trg je vse bolj zahteven, lahko rečemo izbirčen, predvsem pa zunanji. Zato nam ne sme biti vseeno, kako usmerjamo našo proizvodnjo, koliko novih izdelkov pošiljamo na trg, kakšna je kakovost proizvodov in kakšne so cene.
Skratka, če bomo hoteli izpolniti načela zveznega in republiškega družbenega plana, če bomo hoteli zagotoviti večjo materialno osnovo za razvoj in krepitev delavskega in družbenega Upravljanja, če bomo hoteli ustvariti sredstva za hitrejšo rast življenjske ravni, velja bolje izkoristiti obstoječe proizvodne zmogljivosti in povečati proizvodnost dela.
ne bo med letom prišlo do nepotrebnih težav. Prav posebno velja razpravljati o tehle vprašanjih: kakšen je proces dela? Ali se ne da še kaj izpopolniti, izboljšati? . Ali so stroji pravilno izkoriščeni, vzdrževani in kakšne delavce rabimo na določenih delovnih mestih (kvalificirane, polkvalificirane, nekvalificirane iltd.)? Pravilno ln nujno je, da pregledamo kakšna je storilnost podjetij, kakšna v posameznih oddelkih, v obratih in kakšna je pri posamezniku in če ta odgovarja njegovi kvalifiika-
Na občnem zboru Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana, o katerem smo v zadnji številki že pisali, Je neki tovariš povedal ln obsodil naslednje;
»Ljubljanske bančne in finančne ustanove pripravljajo III. veliki pustni bančni ples (ples je bti 9. februarja). Za to priliko so se obrnili na podjetja za denarno podporo, Nabrali so baje že 3 milijone dinarjev ...« itd.
Zboroval oj so to enoglasno obsodili, kajti vsakemu je jasno, da naj tisti, ki sl žele pustne zabave, to sami plačajo. In čudno, delegati iz podružnice, ki so pripravili ta »gala ples« niso ničesar rekli, temveč lepo tiho obsedeli,
Mi pa se vprašamo:
Ati je prav?
AH je to dopustno?	lički odbor državnih uslužben-
Alj je to normalno?	cev o tem. Povedali so nam, da
Kaj pravijo sindikalni odbor- o tem nič ne vedo in da. bodo ndtoi teh podružnic?	stvar raziskali.
ŠE ENKRAT: NE ZA ZAPETIMI VRATI
Republiški odbori strokovnih sindikatov so nas opozorili, da {im sporočajo sindikalni odborniki iz posameznih podjetij tole:
»Vsa dela okoli spremembe tarilnih pravilnikov so ponekod v rokah tehničnega in upravnega vodstva podjetij. Predlogov sindikalnih odbornikov in njihove prisotnosti pri tem izredno važnem opravilu pri nas ne upoštevajo..-«
Kjerkoli se to dogaja, velja za njih še enkrat: »Ne za zaprtimi vrati!«
In že in Se bi bilo vprašanj na pretek.
Hotelj smo zvedeti kako je
Vprašali smo nekaj podjetij. Nekateri niso o tem ničesar vedeli; drugi so povedali, da so
s to stvarjo ln vprašali Repub- dali »za oglas«; tretji So rekli,
da so pač dali, ker so jih potolažili, da bodo že on; vse uredili, da ne bo kakšnih nerodnosti; četrti so potožili, da se boje kakšnih sitnostai. ker niso hičesar dali!...
Vprašali smo upravo doma, kjer je bti »veliki ples«: »Lepo se je začelo — »nobel«, končalo pa kot po vojski, črepinje in ... na pretek!«
In spet se vprašamo: Ali ne smrdi tako početje po birokratizmu? Saj imajo vendar »bančniki« ključe od »kaše«. — Ali ne meče tako početje kaj medlo luč na sindikalno organizacijo? Trezen človek bi vsaj tako presodil: Hm, sindikat je zato, da organizira »kulturno« razvedrilo!
Na teh nekaj vprašanj naj javno odgovore prireditelji, ža zato, da ne bo odvečnega šušlja-nja ln —r upravičene jeze poštenih dn pametnih delavcev.
Naša Ljudska skupščina je ml-mull teden sprejela družbeni plan in proračun za leto 1957 in s tem zaključila svoje zasedanje. .Vso razpravo, v njej je sodelovalo 44 ljudskih poslancev, je prežemala misel, kako in s kakšnimi sredstvi pospešiti rast proizvodnje in storilnosti, industrijske 'in kmetijske proizvodnje, s čim vse vplivati na čimbolj še in racionalnejše gospodarjenje v komunah in podjetjih,
Delegacija predstavnikov delovnih kolektivov največjih poljskih podjetij, ld se je mudila pri nas deset dni kot gost Zveze sindikatov Jugoslavije, se je minuli teden vrnila v domovino. K nam je prišla z namenom, spoznati naše delavsko upravljanje ln gospodarski sistem. Obenem so se gostje zelo zanimali za dejavnost jugoslovanskih sindikatov. (Na sliki: gostje ob sprejemu pri tov. Djuru Salaju, predsedniku' CO ZSJ.)
sivi, o katerih praviloma sami odločajo organi upravljanja v podjetjih in komunah.
Splošno vzdušje minulega zasedanja naše Ljudske skupščine kaže, da je bila razprava na tokratnem zasedanju popolnoma jogično nadaljevanje izredno obsežne in temeljite razprave o vseh važnih gospodarskih problemih v Zvezni ljudski skupščini.
Seveda velja sedaj upoštevati, da je 7 odstot. povečanje industrijske proizvodnje v letošnjem leitu pri nas (5 odstot, porast naj hi dosegli na osnovi večje produktivnosti) in 6 odstot. povečanje kmetijske proizvodnje le predvidevanje, predpostavka, ki jo moramo uresničiti, če hočemo sploh uresničiti načela -republiškega družbenega plana in tudi uresničevati načela zveznega družbenega plana. Preneikatera kaplja znoja bo brez potrebe prelita sredi leto ali proti jeseni, če ne bomo že sedaj izkoristili vsega tistega, kar naj pospeši rast proizvodnje dn storilnosti dela. Upoštevati velja besede podpredsednika naše Ljudske skupščine tov. Viktorja Avblja na zasedanju, ki je dejal, da proizvodne naloge letošnjega leta predstavljajo v naši republiki napore, ki bi llim bilo treba posvetiti vso pozornost že takoj v začetku tetia. Iz lanskoletnih izkušenj namreč vemo, da je zelo
na kakšen način zagotoviti delavskemu in družbenemu gospodarjenju v.ečjo materialno osnovo, ki jo le-to za svojo nadaljnjo rast nujno terja. Skratka, osrednji smoter razprave je bil: pospešiti raisit storilnosti in proizvodnje in s tem zagotoviti čim hitrejšo rast življenjske ravni.
V skladu s termi težnjami se je v razpravi ljudskih poslancev jasno izknistaliziiirala zahteva po ustreznejši in za neposredne proizvajalce vzpodbudnejši de-
V eredo, dne 6. februarja Je na progi Ješenlce—Podrožca prvič peljal električni vlak. Teh štirinajst kilometrov elektrificirane proge je prvi korak k elektrifikaciji gorenjske železnice do Ljubljane.
Cene Vipotnik:
Čez sotine
Veter mt ziblje srce, ziblje ga sončni val, sanje z galebi vzlete, mirta temni obal.
Sije samotno nebo, mami želja perot, morja planjave ženo pene na beli prod.
Više in više beži misel nad svetli svet, pijem vesoljstva moči, v zibelj blestenja ujet.
Kmalu bo sanjam kraj: kliče iz najtišjih višin, vabi me spet nazaj zemlje zeleni spomin.
Vipotnikove pesmi so resnična poezija — z vsemi odlikami, pristnostjo, neposrednostjo in le redkimi slabostmi več kot poezija — to so v plemenito posodo ubrane izkušnje, razmišljanja ln spoznanja sodobnega razumnika v zredi moški dobi, M je nosil in še nosi v sebi lepoto, uklenjeno v nerazrešene spone krvi svojega rodu, svoje zemlje in svojega časa. Prgišče besedi, ki je polno nepozabljenih domačih vonjav, spominov ln ne le obetov lepšega življenja, marveč že tudi ob vsej grenkobi in trohnobi razočaranj — pričevanje. Vse to sl je našlo v Vipotnikovi pesniški iizpovedi toplo gnezdo, ki je spleteno iz trpljenja rodov za spomin in svarilo sedanjemu in prihodnjemu človeku človečnosti. Iz skromnih znamenj na belih straneh so besede zrasle v žive podobe in misli so se očistile kakor vino na pomlad — odsev minulih in današnjih dni, ki jim bosta ohranjena spomin in veljava.
Pesniška zbiirka »Drevo na samem« Ceneta Vipotnika, za katero je prejel »Prešernovo nagrado«, je izšla konec lanskega leta pri Slovenskem fcnjdžnetn zavodu.
M. A.
© Požar je upepelil obratne prostore opekarne v Lu-kavcih pri Ljutomeru. Škodo so oceniti na deset milijonov dinarjev.
© Delavsko prosvetno društvo iz Tezna pri Mariboru je te dni obiskalo bolnike v Novem Celju ter jim priredilo prijetno razvedrilo.
@ Kar 25 funkcij ima tovariš Dane Batlnič, ki živi v Vrhovinah, Predsednik je občinskega odbora SZDL in RK, tajnik Občinskega sindikalnega sveta, gasilskega in lovskega društva, upravnik ambulante ...
© Preteklo nedeljo so imeli slovenski veterinarji svoj društveni občni zbor, če bi sodili njihovo delo in jim dajali oceno po tem, koliko lahko o njihovem delu beremo po naših časopisih, bi se krepko zmotili. Res je, da so skromni glede tega, delo pa je vendarle veliko, polno nesebičnega požrtvovanja. Ne mine noč — kakor so povedali sami, da jih ne bi klicali bodisi zasebni kmetovalci ali kolektivi' državnih posestev in zadrug. Pa tudi druga njihova naloga, ki jo opravljajo v interesu potrošnikov, ni lahka. Pregledi in kontrola mesnih izdelkov, mesa itd. morajo iti skozi njihove mikroskope. Na občnem zboru so se o vsem tem pomenili. Pogovorili pa so se tudi o organizaciji veterinarske službe ter o vlogi in mestu veterinarjev kot javnih delavcev pri preobrazbi našega kmetijstva. Sklenili so, da mora biti veterinarska služba tesno povezana s kmetijstvom, veterinarji pa vključeni v razne pospeševalne in živinorejske odbore pri kmetijskih zadrugah in zadružnih ter poslovnih z-vezah.
fm.
•	Pred leti so v jeseniški železarni ustanovili Klub • mladah pro-zvajailcev, ki je kmalu ob pomoči sindikalne organizacij e in Društva inženirjev in tehnikov ter velikem razumevanju organov delavskega upravljanja in uprave podjetja premostil začetne težave. Danes je Klub mladih proizvajalcev v železarni Jesenice močna organizacija,
v katero se vključuje vedno večje število mladih presevaj ail cev obeh spolov. Pri tem je razveseljivo, da so njegovi člani tudi inženirji in tehniki, posebno delovni pa so v kilub-u člani ZK in mladinski aktivisti. Vsako sredo prirejajo zanimiva in aktualna predavanja, tri so čestokrat dokumentirana s filmi m diapozitivi. Zanimanje za ta predavanja je od tedna v teden vedno večje. Prva uvodna predavanja, ki so se začela v klubu lansko leto v zgodnji jeseni, so obravnavala naloge in cilje kluba mladih proizvajalcev. Uvodna predavanja so podali glavni direktor, komercialni direktor in drugi vidni predstavniki kolektiva. Pojasnili so proizvodne in organizacijske oblike kolektiva, važnost popisa in analitične ocene delovnih mest, govora je bilo o produktivnosti dela in o ekonomski politiki zveze, republike, komune, občine in podjetja, veliko pa ®6 mladi' proizvajalci slišali o kadrovski in tarifni politiki v kolektivu.
® Dramska sekcija DPD Svoboda v Stražišču pni Kranju je uprizorila pred kratkim dramo »Metež«. Delo je režiral .kot gost Peter Mailec, član SNG v Mariboru.
® Gozdno gospodarstvo v Kranju je organiziralo za člane delovnega kolektiva tečaj za kvalificirane gozdne delavce. Tečaji so prirejeni v Kranju, Tržiču -in na Jezerškem. Obiskuje jih nad 200 gozdnih delavcev. Ob koncu tečajev bodo tečajniki polagali strokovne izoite.
I. V.
•	Lutkovna sekcija Svobode na Prčmskovem v Kranju Je pripravila za letošnjo sezono bogat program. Uprizorili bodo nad 20 lutkovnih igric. Pni svojem delu pa imajo še veliko težav, ki jih bedo skušali letos tudi odstraniti. Nujno pa hi bilo potrebno, da bi lutkarji dohiti svoj oder in dvorano, saj dosedanji prostori ne ustrezajo več svojemu namenu. Za svoje požrtvovalno delo jih. je odlikovala tudii Zveza Svobod in prosvetnih društev Slovenije, ki jim je dodelila diplomo za vztrajno (jelo na področju lutkarstva..
•	Na tretjj seji izvršnega odbora sindikalne podružnice podjetja »Projekt« v Kranju so s-e menili tudi o ukrepih za dvig produktivnosti. Podružnica je zahtevala, naj se ustanovi analltsko-organizacijiski oddelek, 0 čemer je sklepal upravni odbor podjetja že ob koncu lanskega leta, vendar ta sklep še ni uresničen. Hkrati zahteva sindikat, naj bi sipet obnovili svete stavbišč ih obratov ter predlaga, naj hi se šedii, inženirji In tehniki redno sestajali.
•	Mešani pevski zbor Svobode Center v Kranju je
v okviru 108-obleteice Prešernove smrti priredil samostojen koncert jugoslovanskih narodnih in umetnih pesmi v Sindikalnem domu. Ob tej priložnosti se je od zbora poslovili njegov dolgoletni in neumorni dirigent prof. Peter Lipar, ki je dobili za svoje bogato dn plodno dello v zboru skromno darilo.	I. v.
•	V tovarni čevljev »Planika« v Kranju so zaključiti analitsko oceno delovnih mest. Ob koncu januarja so biti obratni sestanki, , na katerih so se o tem pomeniti z delavca. Te sestanke je sklicala sindikalna podružnica.
•	V tovarni »IBI« v Kranju bodo priredili tečaj za novodošle detevoe, da bi jih Seznanili s proizvodnim procesom v tovarni.
® V »Savi« v Kranju so odprti bife, v katerem sl lahko delavci kupijo matico med odmorom. Sindikat pa meni, da je hrana predraga, saj stane prav toliko kot zunaj. Zato so predlagali delavskemu svetu, naj to vprašanje prouči in najde možnost, d,a bi bila hrana cenejša. Sama podružnica je dala bifeju 22.000 dinarjev obratnega kapitala. Delavskemu svetu so še predlagali, da bi za letovanje, ki ga namerava organizirati letos sindikat, odredili udarniško delo, s katerim bi napravili gumijaste ležalne blazine. ,
•	Sindikalna podružnica kmetijskega gospodarstva Hrastje Pri Preddvoru je sklenila, da se repa proda po 3 dinarje za kilogram. Kaj takega podružnica ne more skleniti, saj pomeni to neposredno vmešavanje v gospodarjenje na posestvu. Bolj naj bi raje poskrbeli, da bi delavski svet temeljiteje gospodaril, saj problemov ne manjka.
•	Železničarska stanovanjska zadruga v Vinkovciih je začela lani septembra graditi 22 stanovanjskih hiš. Dograjene bodo bržčas že do maja. Število zadružnikov je vedno večje, tako da bodo v kratkem začeli graditi še 20 hiš. ZTP v Zagrebu pa je najelo 620 milijonov dinarjev posojila za gradnjo 200 stanovanj.
•	V domu Svobode v Zidanem mostu so odprti čitalnico.. Svoboda bo naročila več časnikov in revij, kmijžmioo pa že -imajo.
•	Svoboda v Sevnici j-e priredila -predavanje 0 družbenem planu za -leto 1957. Predaval je zvezni poslanec tovariš Be-rn-oit.
® Pred nedavnim so se sestali predstavniki delovnih kolektivov -in sindikalnih podružnic železničarskega vozlišča Gorica. Razpravljali eo o razdelitvi povišane ravni tarifnih postavk. V prvi vrsti bodo popravili sedanja nesorazmerja v plačah, vendar menijo, da je rok prekratek. Posvetovanja se je udeležil tudi predsednik RO sindikata železničarjev tovariš Batagelj.
•	V jeseniški železarni hočejo vsi slediti hokejistom, državnim prvakom. Posamezni obrati so že začeli tekmovati med seboj v hokeju na ledu. Takoj, ko bo zima postregla tudi Jesenicam z obilnejšimi snežnimi padavinami, bodo stopili na plan tudi smučarji in san-kači. Vsi ljubitelji zimskošportnih zvrsti so prepričani, da se bo tudi letos uresničila stara resnica, da zima in gosposka nič ne prizaneseta. Brž ko bo na Jesenicah zadosti snega, bomo imeli priložnost prisostvovati smučarskim in s ankarskim množičnim sindikalnim medobratnim tekmovanjem. Smučarji bodo tekmovali v alpskih disciplinah im štafetah ter patruljah, pri katerih bodo sodelovali tudi strelci in obvezniki predvojiaške vzgoje. Najboljši bodo prejeli prehodne pokale, ki »ta jih razpisati mladinska in sindikalna organizaciji v železarni. Tekmovali bodo na Jesenicah, na Črnem vrhu, Mežakljii in na Rožci.
So ga že obesili.
»Sodni zbor« je že izrekel svojo sodbo. In zdaj vi-$t tu pred tovarniškimi vrati. Prepih se poigrava z njim. Kdor gre mimo, se ustavi -ob njem. zre mu v obličje,, belo kot zid, m skuša prebrati njegove zadnje misi-l...
Nekateri se hudujejo — kot da je njim storil krivico. Drugim se obraz razleze v nasmeh.
Se v vsaki garderobi so obesili po enega. ’
Delavci -in delavke se zgrinjajo ob njih. drenjajo se, da bi bolje videli. Mrmranje, od časa do časa pritajen vzdih — žalosti, veselja? Kdo ve...
— No vendar enkrat, se ogla-’ si delavka, ki je dolgo, nemo strmela vanj in končno le na-č,a tisto, kar je iskala.
— Vendar enkrat, se ji je iztrgalo lz ust. Vedn-o smo bile prt zadnjih, kot da -naše delo ni toliko vredno kot moško. Trdneje si je zavezala ruto na glavi, kajti zunaj je pihal močan veter.
— Uh, koliko denarja1. Saj ne bom vedela kam Z njim, se je oglasila dolga, suha plavolaska.
— Boš. hudiča! Kaj ne boš vedela, ji oporeka, druga, draginja je taka, da komaj za hrano. ms.užiš,..
— Tebi se pa re-s ni treba pritoževati. Moža imaš v tovarni, brez otrok sta. kaj opletaš z j ezikom.
Le jezno jo je pogledala In
BillllH
prišlo do raz.ik med nami m drugimi tekstilnimi tovarnami v ' okraju, zato mislim, da je -a-metneje, da ga potrdi OSS, ke.r on odgovarja za tarifno politiko v okraju in jo tudi bolj pozna. Vse kaže, da b-o naš tarifni pravilnik potrdil OSS in da bo d d to uredili z Republiškim odborom,
— Delavski svet je enkrat že razpravljal o tarifnem pravilniku. Takrat je -spreje. osnutek. Podrobno smo razpravljali o vsaki tarifni postavki posebej. Večjih pripomb ni bilo. Povem lahko le to — ne da bi se hvalili — da je naša centralna komisija, ki smo jo postavili, dobro opravila svoje delo in je naš pravilnik med najboljšimi v okraju, se je og-aisil predsednik delavskega sveta.
— Predice so se pritoževale zaradi fleye-rk, pristavi C vero. To smo popravili od prejšnjih 44 na 45 dinarjev. Vsi se strinjajo z naj višjo in naj nižjo tarifno postavko, saj člani kolektiva že vedo za tarifne postavke, čeprav pravilnik še ni ■ bil razobešen. O ujem smo namreč že tolikokrat sejali, vsa,k član de.avskega sveta ima osnutek v žepu in je vsak. če se je le zanimal, lahko zvedel, kakšen je.
— Z ozirom na to, pravi predsednik sindikata, da so bi.l pri nas težaki že bolje plačani, bo le težava. V -okrajni komisiji močno pritiskajo, da ne hi bilo tistega prekrivanja (da najvišja tarifna postavka na primer polkvaliifici-ranega de-
II1 llllllil
— Ah, to so že podrobnosti, mislim pa, da so te pike le neko objektivno merilo, se je oglasil drugi. Mislim pa, da je delovna doba premalo upoštevana.
— Saj ni res! Narobe. Za delovno dobo nabereš prav ve.lko pik. V Iskri se je ta sistem menda kar obnesel,
— Ne bo držalo. Leta službe ne dajo veliko. Ce imaš več kot trideset let delovne dobe. dobiš
nekaj jiih Pa tudi ni. Ni je stvari, s katero bi vsem ustregel.
Nekateri pravijo, da bodo manj dobili. No, to ne drži. Največ nezadovoljstva pa do med nekvalificiranimi in pol-kvalifici-ranimi, Ti že danes govore, da nanje nič ne gledamo. Drži pa nekaj: ta tarifni pravilnik je menda prvič tak, da -bo ljudi vzpodbudil za strokovno izobrazbo. Ce se bo usposobil za del-o na stroju, bo lahko več
Kar priznajmo, da tudi v starih tovarnah ne poznamo delovnih mest tako do potankosti, kot bi jih morali poznati, če bi hoteli pravilno določiti prejemke zaposlenih. Glejte, vedeti moramo kakšno znanje, teoretično in praktično, je potrebno za delo na določenem delovnem mestu, za kaj vse delavec odgovarja, na primer za svojega sotova-riša, za čisto navadne ali zelo dragocene delovne stroje in naprave, ali vdihuje čist zrak ali pa zrak nasičen s plinskimi hlapi, prahom, volno in bombažom, ali trpe pri delu oči, ušesa, roke ali noge Itd., itd. Roke, ki ustvarjajo, roke, na katere dostikrat ne mislimo in pozabimo, da so del ?ivega človeka.
odšla. Konec dela je, vsaka hiti raje domov, kot da bi se tukaj zgova-rj-ala,
— Kaj zlodja? Saj sem preje več zaslužil! Saj delam na dveh strojih! P.recej jutri bom šel k mojstru. Tule je nekaj narobe. Pritožil se bom.. . Se nekaj je govoril, ko se je rinil lz gneče.
Zadaj šo pritiskati drugi. Pred vratarnico se je nagnetla množica.
— Zakaj takšna gneča? Ves dan se ubijaš v tovarni, zdaj t« pa še domov ne puste. Že zdavnaj je tulilo, se jeze zadnji, kd še ne vedo, za kaj gre.
V vratarnici je pregled. Prav danes je strogg kontrola.
— No, danes bova vzela vsakega drugega, je dejala manjša obla ženska vratarju, pred no je tulilo in zavihala rokave čez komolce.
—Odpnite plašče!
Potlej so tega dela vajene roke otipava.e ženska' telesa, če ni kje obleka preveč debela...
No. to n’ za moške oči'
Pod »obešencem« so se še dolgo gnetle delavke."..
*
— Popoldne bodo že povsod razo-bešenii, je dejal starejši delavec Izza okrogle mize v sindikalni knjižnici. Na to mizo sta bili v oblik; Črke V prislonjeni 'še dve mizi, ob koncu pa ena pravokotno. V kotu je tapeciran« klop, krog miiiz stoli. Sejejo.
Tovarniški komtiet ln izvršni odbor sindikalne podružnice zasedata.
— Pa jih ja ne bodo obesili v obratih. Je zaskrbelo nekoga. Ves popoldanski štht bo šel k vragu. Pod njim se bo obralo po dvajset ljudi in potlej ne bo besed ne konca ne kraja.
— Saj smo jih da.i o-besiti v garderobe. Le pred in Po delu bodo pni-šli do njih. Na to smo že sami mislili.
Začeli so.
Predsednik sindikata prevzame besedo:
— Osnutek tarifnega pravl.ni-ka smo sicer že zadnjič sprejeli. Dogovorjeno je bilo že tud!, da ga razobesimo. Domenili smo se že za sestanke po obratih, da bi delavke povedale, kaj mislijo o njem. Potlej je Okrajni sindikalni svet sklical posvetovanje vseh tekstilnih , podružnic v okraju, da bi vskladiti tarifne postavke. Sl-o je predvsem z,a tka.ke in predice. torej za tistč v neposredni proizvodnji. V nekaterih podjetjih so šli na 45 — 50 dinarjev. Bili so mnenja, n-ai bi se tarifne postavke sukale okoli teh številk. Naš osnutek je bil drugačen ln smo te dni računali, če lahko tudi pri nas kaj popravimo. Slo je. Zato smo sestavili nov predlog.
Nekateri so govorili, da bi morali biti ključavničarji v tekstilnih tovarnah in tkalci enako plačani, češ, da sta 0ba kvalificirana delavca. S tem se seveda nism-o mogli strinjati, ker je med njima le razlika Končno smo se zedinili še za to, naj bi bila najnižja tarifna postavka 33 dinarjev na uro.
Se nekaj. Sprva je Republiški odbor našega sindikata zahteval, da bo on potrdil naš tarifni pravilnik. Verjetno bi
lavoa ne sme biti višja od začetne kvalificiranega). Tem bi morali potemtakem znižati plače. Z ozirom na težke delovne pogoje in z ozirom na to, da je težake težko dobiti, (predsednik tako rad reče: z ozirom. ..) jim plač ne bomo zniževali, če jim ne bi mog.i še kaj dodati. Ko smo sestavili tarifni pravilnik, smo se odločili za načelo, naj bi nihče ne dobil nižje plače, kot jo že danes ima. Proizvodni delavci pa so dobili okrog 15 odstotkov gor.
Predicam in tkalkam bi bl.o res treba popraviti tarifne postavke, nadaljuje predsednik delavskega sveta. Bo kar držalo, da je to le še ostanek starega mnenja, da ženske manj napravijo in da zato ne morejo biti tako plačane kot moški. Se to je treba povedati, da so tarifne postavke za vsa delovna mesta, ki so normirana, določene v fiksnem znesku, ostala pa v razponu. Konkretne tarifne postavke za taka delovna mesta bomo določili po švicarskem mestu, ki nam ga priporoča okrajna komisija.
— Hm, mislim, da bo s tistimi pikami še nekako šlo, se spet og.asi Cveto. Napravili smo že nekaj poskusov. Takega, ki bi dobil vseh sto pik, najbrž nimamo v tovarni ln takega, ki opravlja svoje delo brez najmanjše napake, najbrž tudi ne.
— Kako boš na primer rekel z® snažilko? Ce pomede, pomede brez napake ...
komaj devet pik. Pri vseh drugih faktorjih lahko nabereš pb dvajset pik, pojasnjuje France. To bomo morali pri nas spremeniti. Kapitalisti gledajo le na to, da izčrpajo človeka, dokler je še m.ad. Ko je star, ga vržejo v staro šaro. Pri nas tako načelo seveda ne sme veljati. Zato, pravim, bomo. morali dati za leta službe več. In še to bi dejal, da bi morali ta sistem v vseh podjetjih enako izvajati, da ne bi bilo hudih razlik ir potem vsakršnega negodovanja v tovarnah.
— Da nas ne bodo potem z-a licenco prijeli, de hudomušno Tone.
— O tarifnem pravilniku smo to pot razpravljati toliko kot še nikdar doslej. Ze dva meseca Sa premlevamo, od takrat, ko smo zagotovo vedeli, da s® bodo tarifne postavke zvišale. Res je pa tudi, da so se navodila vmes tolikokrat spre,meni.a, kot še nikoli brej, pripomni predsednik delavskega sveta.
— Drži, so prikimavali ostali. Centralna tarifna komisija je sedela na njem cel teden. Potem so ga mleli na skupnih sejah sindikata in komiteja, pu-• tem je bilo dosti potov na okrajno komisijo pri ljudskem odboru, na okrajnem sindikalnem svetu smo ga premlevali tako. da je res do kraja preštudiran.
Kaj pravijo ljudje-o njem?
— Hm, ljudje so zadovoljni,
zas.užil. Ce pa daš takemu, ki danes še ne zna veliko, prav toliko kot tistemu, ki se je dolga leta učil, ga ne boš vzpodbudil, da bi se še oni kaj naučil, se je oglasil Tone.
— Ljudje v kolektivu premalo vedo, da je prav to eden izmed glavnih ciljev tega pravilnika, pristavi Lado. To bomo morali povedati na teh sestankih, na katerih se bomo pogovarjati o tarifnem pravilniku.
— In še to, da tista zadnja številka prav nič ,ne pomeni. Tista številka je le za nas in za komisijo, s katero lahko ugo-tove. dra smo prav izkoristili povišanje ravni tarifnih postavk. Tista številka bo marsikoga motila in si bo mislil, da je tisto tarifna postavka, pristavi predsednik sindikata.
— Vsakemu posebej bo treba razložiti, kako je s tarifnim pravilnikom in kako s tarifno postavko, razložiti bo treba smisel naše tarifne politike. Ce tega ne bo. bo vsak videl .e tisti dinar, je opozoril še sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov.
*
V tovarni Inteks v Kranju so tarifni pravilnik že Izobesili. Te dni so že bili sestanki v obratih ln člani kolektiva so povedali, kaj mislijo o njem. Nekateri s-o veseli, drugim ni všeč, vsakomur pač ni moč ustreči, kot je povedal Tone. Pričakovanje je veliko.
V. J. .
Kmetijski delavci se izobražujejo
Okrajni ljudski odbori so v sodelovanju s strokovnim združenjem kmetijskih posestev ln Republiškim odborom sindikata priredili zadnji čas več tridnevnih seminarjev za direktorje in računovodje ter predsednike organov upravljanje kmetijskih gospodarstev. Prireditelji žele s seminarji omogočiti, da bi se udeleženci pogovorili o uvajanju nove organizacije dela in nagrajevanju po količini proizvodnje, gospodarskem planiranju v kmetijstvu s posebnim ozirom na gospodarsko načrto-.vanje v letošnjem letu kakor tudi o drugih zadevah. Dosedanji seminarji v Novem mestu, Ptuju in drugod so uspeli in pokazali, da bi bi »o potrebno, da bi se ta vodilni kader iz posestev večkrat sestal ln izmenjal stališče ter izkušnje.
Največ razprav je bilo okrog nagrajevanja po proizvodnji jn težavah v zveizi s tem. Kot glavni problem pri tem je bilo postavljeno vprašanje strokovnega kadra na posestvih in ne-arondlranost te.r neurejenost obratov. Kljub temu so se udeleženci povsod strinjali s tem, da težave ne smejo bit; ovira, da sistema ne bi sprejeli in ga uresničevali. V Ptuju bodo na primer v letošnjem letu razen treh posestev, vsa osta.a prešla na novo organizacijo dela in nagrajevanje po dosežen; proizvodnji, prav tako bodo pristopili že letos k pripravi ureditvenih načrtov z« daljšo dobo. da bodo tako laže smotrno usmerjali gospodarjenje,
fm—
RESNICA 0 ALŽIRll
Ob razpravi o Alžiru v Organizaciji združenih narodov
Človek je lahko socialist ali advokat kolonializma. Eno ali drugo. Oboje naenkrat ne more biti. To staro resnico je ponovno potrdil gospod Pineau — zunanji minister francoske »socialistične« vlade — s svojim govorom na zasedanju Generalne skupščine OZN. ■ • Pineau je govoril o Alžiru. »Delo Francije v Alžiru«, je dejal, »sodi med tista dela, ki delajo čast veliki državi.« Vse, kar ,je Francija storila v Alžiru, je storila v njegovo korist. Za krizo ni odgovorna Francija; krivi so komunisti in Naser. In tako dalje... Gospod Pineau je postal advokat kolonializma. Skregal se je z resnico, stopil je v službo francoske kolonialne gospode. Sicer pa — to je njegova stvar in stvar francoske socialistične stranke. Nam pa naj gospod Pineau dovoli, da, ostanemo zvesti resnici...
V prvih desetletjih minulega stoletja je bil Alžir neodvisna arabska država. Francozi so vdrli v to deželo 14. junija 1830. leta. Boji so divjali štiri leta. Leta 1834 se je alžirski bej Baba Husein vdal.
Po porazu Huseinove vojske so se Alžirci še večkrat uprli. Leta 1837 je Abd el Kader prisilil Francoze, da so s pogodbo v Tafti priznali neodvisnost dveh tretjin Alžira. Nekaj let kasneje so se Alžirci spet vojskovali s Francozi. Dne 19. "unija 1845 so Francozi z ognjem zadušili celo pleme Uleda Ria, ki se je
zateklo pred preganjanjem v pečine Nekmaria. Leta 1871 je izbruhnila splošna vstaja, ki so jo francoski vojaki v krvi zadušili.
Medtem so se v Alžir selili Francozi in si prilaščali najbolj rodovitno zemljo.
V letih po prvi svetovni vojni se je v Alžiru porodilo osvobodilno gibanje, ki je združilo nacionalne in socialne težnje alžirskega ljudstva. Vodja tega gibanja, ki se je imenovalo »Zvezda Severne Afrike«, je bil Messali Iladj, delavski revolucionar, član francoske komunistične partije. Leta 1934 so kolonialne oblasti prepovedale njegovo gibanje. Ze nekaj tednov kasneje so Alžirci organizirali novo stranko, ki se je 1936. leta preimenovala v Ljudsko stranko Alžira.
Alžirsko osvobodilno gibanje je bilo že od vsega začetka nacionalno in tudi socialno, razredno. Sproletarizirano alžirsko ljudstvo, ki se je upiralo izkoriščevalskim pohlepom francoskih kolonistov, si nacionalne svobode seveda ni moglo predstavljati brez socialne osvoboditve.
Med zadnjo vojno so Alžirci zahtevali; naj Francija prizna Alžiru neodvisnost. Francoska vlada, ki je hotel, pridobiti Alžirre za boj proti Nemčiji in Italiji, je njihove zahteve sprejela.
Takoj po vojni (7. maja 1915) pa je francoski parlament sprejel zakon o priključitvi Alžira k Franciji. Tedaj so v Alžiru Izbruhnili neredi. Francoski vo-
jaki in kolonisti so v nekaj dneh pobili
45.000	Alžircev.
Dne 20. septembra 1947. leta je francoski parlament priključil Alžir k Franciji in sprejel tako imenovani »alžirski statut«.
Po določilih tega statuta je Alžir del francoskega državnega ozemlja. Upravlja ga francoski generalni rezident, ki vodi vse posle razen pravosodja, javnega šolstva, bogoslužja ln financ, ki so pod vodstvom osrednjih oblasti v Parizu. Pomaga mu posvetovalna skupščina, ki ima dva doma; francoskega in alžirskega.
V	statutu piše, da imajo Alžirci Iste pravice kot francoski državljani. Dejstva pa so drugačna.
Alžircev je 9 milijonov, Francozov, ki žive v Alžiru pa 1,200.000. V alžirski posvetovalni skupščini imajo Alžirci 60 predstavnikov in Francozi tudi 60. V francoski parlament pošiljajo Alžirci 15 poslancev, alžirski Francozi pa tudi 15. V vseh alžirskih občinskih svetih mora biti tri petine Francozov.
Politična neenakopravnost pa je posledica gospodarske diskriminacije. V Alžiru je 20,800.000 ha obdelovalne zemlje. Francozi imajo 11,60.0.000 hektarov najboljše zemlje, Alžirci Pa 9,200.000 hektarov najslabše. Med francoskimi posestniki je 73"/fi veleposestnikov, med alžirskimi pa 60°/o malih kmetov in le 0.2°/» veleposestnikov.
Nad polovico alžirskih družin je proletarskih. Na 'številne jši je kmečki proletariat (700.900 družin, ki imajo 4 milijone 'članov). Ker je ljudi veliko (letni prirastek je 250.000), so srečni tisti, ki delajo.
400.000	kmetijskih delavcev je stalno nezaposlenih. Francoski kmetijski delavec zasluži dnevno 1000 frankov, alžirski pa 200 do 300 frankov.
V	alžirskih rudnikih, ki so last Francozov, nakopljejo letno 2,573.000 ton že«
J
I Z NAŠEGA ŽIVLJENJA
I
tmm

i.
beseda bralcev
»Kar pa m tiče naše javne vzgoje k spoštovanju človeka, moramo reči, da nas čaka še veliko dela. Vsebolj bomo morali postavljati določene zahteve po spoštljivih odnosih med ljudmi vseh starostnih dob in. poklicev, pa še mnogo ostreje in določneje kričeče primere obsojati ter — kadar so presežene vse meje — tudi kaznovati. Kaj pomaga, če v časopisni notici z največjo obzirnostjo opišemo na primer grozoten primer, ko oče ponižuje otroka, če pa bi spadal tak oče v obravnavo k uradniku socialne ali' kriminalne službe? Ce bi bilo več enotnega obsojanja nespoštljivih manir in dejanske spoštljivosti v kulturnem pisanju, in to prav v imenu osnovnega moralnega rešpekta, bi se tudi mnogo manj upali nekateri samozvanci sladiti občutje osebne veličine z vesoljstveno predrznostjo do drugih ...«
Dr. Leon Žlebnik: Ljudje med seboj.
S trene so .pošastno tulile ln Protiileta.ske strojnice jezikale. Prej kot so se prebivalci lahko umaknili v zasilna zaklonišča, se je že začel peklenski ples. Med hropenje letal, • jezikanje strojnic, bobnenje topov, se je mešal smrtonosni grom borna.
Tista trenutek ko je bomba zadela hišo, v kateri je stanovala Jelovčeva družina, mati He.ena in štiriletni Franci, oce je delal v Nemčiji, je Franci stal med podboji vrat. To ga je rešilo. Zračni pritisk ga je podrl, mu vzel sapo. da še zajokati ni imel časa. Ko se je spet vse umirilo, ko se je razkadili dim, polegel prah v sobi, je Franci jokajoč kobacal prek razvalin k materi.
»Mama, mama,« je klical.
Mati Helena se ni oglasila. Ležala je na tleh, kakor jo je podrlo, razmesarjena, nema. Ni potolažila Francija, ni ga prižel, a na prsi.
Odtlej je bil Franci drugačen: Čudaški, nervozen, mahal je z rokami, se skrival...
Stara mati iz Podgore je prišla ponj. Potem ga je vzela k sebi teta iz mesta. Očeta, ki se je vrnil iz Nemčije in ki ga dotlej skoraj ni poznal, tudii pozneje ni kdo ve kaj pogostokrat vide.. Le ob nedeljah, za praznike ali kadar je prišel v mesto, se je zgla-sil pri ženini sestri1.
Franci je bil pri teti ln vendar je bil sam. Imel je dom in ni ga imel. Teta ga je imela rada, negovala ga je, vendar mu ni mogla nadomestiti topline doma, topline materinega objema, njenih besedi.. .
Očeta je redko videl, redko, dokler si ta ni znova uredi.* dom, pripeljal v hišo ženo Marijo in vzel k sebi Francija, svojega otroka.
•
»Jelovec, kaj je s teboj? Med najslabšimii si v razredu. Tvoje spričevalo je komaj zadostno. . .*
»Najslabši, najslabši.. .« mu je bobnelo v ušesih, Zamrzil Je profesorje in gimnazijo
»France Jelovec, letos sl še slabši kot .ani.. Dva popravna, kaj te ni sram...«
»Najslabši, najslabši...«
»Potepuh, kje si se klatil. ..?«
»Kaj, denar bi rad za zvezke? Skoda denarja, saj iz tebe ne bo nikoli nič...«
»Naj slabši,... Popravni tepjt,
... Potepin... Sramoto . mi delaš ... Skoda denarja...«, mu te bobnelo v ušrs!h. 7»sov-r*?l je gimnazijo, življenje, očeta. Namesto v šolski klopi, Je sedel, pogosteje kot prej. na obronkih griča, in zr. v dolino, kjer se je kadilo iz tovarniških dimnikov.
Tretjega razreda gimnazije ni dokončal...
*
»Tovarišica, k vam sem rad prišel. Ubogal bom in pridno se bom učil. Veste, doma je bilo hudo, zato sem se potepal, lagal, v Šolo nisem hodil rad... Res bom ubogal. Pro.sim, a.i boste igrali z menoj p.i'ng pong?...«
Včasih je Franci v novem bivališču, v mladinskem domu, še pre.omil besedo. Kdaj pa kdaj je nesramno odgovarjal, če ga Je kdo od vzgojiteljev pokaral. Res se je pogostokrat opravičil. Svoje napake je rad zmanjševal, prestopke slikal v lepši luči. če mu je kdo dobrohotno prigovarjal, je krivdo1 priznal, obljubil, da se b0 poboljšal. Lepa beseda je naš.« pri njem lepo mesto.
Tudi učil se je raje, boljše. Tretji razred gimnazije Je usnešno zaključil.
V prvi polovici četrtega razreda se mu je spet zataknilo. Raztresen je slonel nad knjigami, pogostokrat brezizrazno zrl po sobi, premiteljal. si nekaj želel. kaj, sam ni vedel.
Želel si ,1e topline doma. topline človeka, na katerega bi se navezal, želel si je, da bi ga učila ista profesorica kot lan,ti, vzgojiteljica, ki ga je bodrila, pohvalila, če je zaslužil, grajala. vendar ne tako. da bi mu graja zagrenila voljo do uče-
hia.
Toda nje ni bik). Učila Je v sosednjem razredu. Nov Francljev profesor ni bil slab Vendar se nanj ni mogel navezati. Nesrečen je bil, nekaj si je želel. kaj, sam ni vedel.
Želel »i je topline stairšev, materinega objema, dobre očetove besede. Oče pa....
* •
»Franci, pridi, oče te je prišel obiskat,« so ga poklicali.
»Oče...«
Beseda mu Je zastala v grlu. Glavo je obrnil v stran, oči so se mu zasolzile, zamahnil je z roko, kot bi nekoga podil.
In ko je zagleda! očeta, bi se najraje razjoka., pobegnil, kot doma. ko je tolikokrat zbežal pred očetom, se mu skrival.
»Franci, kje je mamina zlata verižica?«
»Ne vem, oče.. .«
»Kaj ne veš. Povej kiam si jo dal«, je oče s čeda'iP boli Prožečim glasom pestil osemletnega sina Francija.
»Res. jaz je nisem imel«.
»Se lagal boš. smrkavec, in
odgovarjal. Ukradel si verižico«, je grmelo v sobi. »Ukrade, lastnemu očetu«.
Med jok otroka, krike očeta so se mešali odmevi udarcev, ki so padali po glavi, rokah, hrbtu, zadnjici.
»Janez, nikar, mogoče je ros nii imel. Mogoče je ni vzel,« Je Francija branila njegova mačeha Marija.
»Kaj, ti ga še zagovarjaš, s tem ga boš še bolj spridila. Poglej, kakšno sramoto nam dela. ..«
Udarci so padali, dokler Franci ni priznal, da je vze. ve-
zapomnil kar je prebral ali zapisal. Ihtavo je odrinil zvezke in knjige po mizi in steke, iz hiše.
*
Ali je to res delavec Janez Jelovec, Francetov in Aničkin oče? Res. Hčerko si je želel, druga žena mu jo je rod Ha m hčerka je bila zanj vse na svetu. Sprva je imel Francija rad. Pozneje, ko je Franci odrašča., ko je bil malo bolj nagajiv, ga je ostreje in ostreje prijemal, dokler ni prišlo tisto najhujše, z verižico. Potem se je vse končalo.
rtžieo. Priznal je tatvino le zato, da 8« oče ni več pretepal.
•
»Anica, na bonbončke sem ti prinesel. Saj vem. da si pridna, bolj kot tale kujon«.
Oče Janez Jelovec je stisnil Anici, svojemu otroku, prvemu iz drugega zakona, zavojček bonbončkov.
»■Marija,« se je obrni.1 k ženi. »Opravi otroka. Gremo na sprehod, kaj bi ob tem lepem vremenu posedali v hiši.«
»Oče, prosim, ali smem z va-mfi?«
»Tl z nami? Ne, sedi za mizo in se uči, da boš kaj1 znal, da mi ne boš v sramoto...«
Oče Janez, hči Anica in žena Marija so se sprehajali ob potoku, Franci pa je sredi sončnega dne sedel v tebi, prelistaval knjige mehanično vrtel svinčnik v roki in si ni ničesar
lčzne rude, 677.000 ton fosfatov, 25.000 ton Pirita in 258.000 ton premoga. To pa je malenkost v primerjavi s tistim, kar še skriva alžirska zemlja. V južnih pokrajinah Alžira so našli ogromne zaloge nafte, v severnih pa veliko železa in Premoga.
Ko je Francija okupirala Alžir, je bilo v tej deželi nad 2000 šol, med njimi nekaj znanih arabskih univerz. Danes je v Alžiru 90% ljudi nepismenih. Od 2 milijonov alžirskih otrok jih je le 200.000 '"Pisainih v osnovne šole. V srednjih šolah je samo 10% Alžircev. Na visokih šolah je med 50 študenti 49 Francozov.
V kasbah, arabskih četrtih alžirskih mest, životari milijon brezposelnih Alžircev. Ljudje umirajo na ulicah. Sto tisoči ižčejo kruha v Franciji.
To so vzroki krize. Pineau jih pozna. Bred dobrim letom dni je sam govoril o njih. Volivcem je obljubljal, da bodo francoski socialisti odpravili te vzroke ln rešili alžirski problem. Toda Pineau takrat še ni bil zunanji minister...
Pineau je v Zruženih narodih govoril p teroristih, ki jih ljudstvo ne podpira ln ki jih Francija še ni mogla uničiti sam« zato, ker jih podpirajo komunisti in Naser.
Po vojni sta v Alžiru delovali dve pomembni alžirski politični skupini: Gibanje za zmago demokratičnih svoboščin *n Demokratska zveza alžirskega manifesta.
Gibanje za zmago demokratičnih svoboščin je združevalo predvsem delavce *n nekaj izobražencev. Bilo je protiltolo-nialno in demokratično gibanje, ki se j zavzemalo za neodvisnost Alžira in kopnite gospodarske ter socialne reforme. Svoje cilje je skušalo doseči na miren način. Demokratska zveza alžirskega ma-n|fcsta je bila številčno šibkejša. Zrt-n ^pvala je izobražence in srednje sloje. Zavzemala se je za alžirsko nacionalno
državo, ni pa izključevala tesne povezanosti s Francijo.
Poleti 1954 so mladi revolucionarji iz Gibanja za zmago demokratičnih svoboščin ustanovili Revolucionarni komite za enotnost in akcijo. Izdali so proglas, v katerem so obsodili spore v osvobodilnem gibanju, osebne napade in spletke, ter pozvali vse Alžirce, naj se z vsemi sredstvi upro kolonializmu. Kmalu so se Revolucionarnemu komiteju pridružile skoraj vse nacionalne politične skupine. Tako je nastala Nacionalno-osvobodilna fronta, ki je 1. novembra 1954 ustanovila Nacionalno-osvobodilno vojsko. Že istega dne so njene enote napadle Francoze. Boji so trajali skoraj leto dni. Potem je za nekaj tednov zavladalo zatišje.
Avgusta 1955 je alžirska Nacionalno osvobodilna vojska spet prešla v ofenzivo. V nekaj dneh se je ves Alžir spremenil v bojišče. Dopisnik pariškega »Matclia« je pisal: »Povsod so minska polja, bodeče žice; šole so spremenjene v trdnjavice, farme obložene z vrečami peska; povsod so oborožene straže, jeppi In čelade...« In potem je tarnal: »Mi se tu borim« s sencami. 220.000 vojakov in 24 generalov proti 7.090, 8.000 ali morda 10.000 felagom, ki se lahko vsak trenutek prikažejo z gozda, pečin ali kupa namenja. To je neenaka borba, neverjetno neenaka, vendar premoč ni na strani številnejših.«
Danes je v Alžiru nad pol milijona francoskih vojakov, borcev osvobodilne armade pa je le 20.000. In vendar so Francozi brez moči. Osvobodilna armada jo nepremagljiva. Alžirsko ljudstvo podpira svojo vojsko, pošilja borcem hrano, vojaški in sanitetni material, zbira zanje denar in orožje. Partizanska obveščevalna služba je tako dobro organizirana, da vedo za vsak premik, za vsak francoski naklep. »Ko se zmrači — piše londonski »Ne*.v Statesman and Nation« — «e po-
bočja Atlasa ln vasi v departementih Constantine ter Orana spremene v sovražnikov teritorij. Francoska armada ne mo-re napraviti ničesar ... Milijarde frankov, ki bi pred nekaj meseci lahko spremenile obličje lačnega Alžira, danes požirajo ogromni izdatki za nekoristno in brezupno vojno.«
Ker upornikov ne morejo uničiti, skušajo z množičnimi pokoli in aretacijami, s koncentracijskimi taborišči, odpuščanjem z dela, pretepi in grožnjami ustrahovati svoboljubno ljudstvo. Dopisnik »Monda« je pred dobrim letom dni pisal iz Alžira: »V vasi ... je bilo ubitih 50 starčkov, žena in otrok. Še nikoli nisem videl bolj žalostnega prizora, kot je bil v tej vasi, ko so odšle francoske čete. Ko sem hodil po cestah, med podrtimi hišami, ki so se kadile, me je pozdravljalo zavijanje psov — edinih, ki so preživeli pokol.«
Ta nezaslišana grozodejstva niso strla svobodoljubnega duha alžirskega ljudstva. Nacionalno osvobodilna fronta Alžira je bitko že dobila. Dokazala je, da je nepremagljiva, ker jo podpira devet-milijonski narod, ki hoče živeti svobodno, človeka dostojno življenje.
To so dejstva. Pineau jih ni mogel zakriti. Resnica o Alžiru je prodrla v svet. Združeni narodi ne morejo mimo nje, ne morejo zanikati alžirskemu narodu pravice do samoodločbe, do svobode in neodvisnosti. Združeni narodi so dolžni podpreti pravico. Francija pa bo morala spoznati, da kolesa zgodovine ni moč obrniti nazaj. Alžirski narod je dozorel za samoupravo. To bo morala končno tudi Francija priznati. Drugega izhoda ni. Francoski socialistični voditelji pa bodo moral ugotoviti, kaj pravzaprav so. Lahko so socialisti ali pa advokati kolonializma. Eno ali drugo. Oboje naenkrat ne morejo biti.
»Franci, o ta je hudoben. Veste, zlepa pri njem nič ne opravite,« je tožil znancem. Tako so mi tudi v šoli namignili. Samo potepa se," po vse dni ga ni domov, zato ga moramo imeti v strahu.«
In pogostokrat je prišel Franci v šolo s piotplutbami na obraza.
Prene kateri znanec očeta Janeza je verjel. Pozabi, je, kakor je pozabil tudi oče, da je štiriletni Franci ostal ob bombardiranju hiše edini živ, da Je klical svojo mrtvo mater, da Je odtlej čudaški, nervozen in še veliko, veliko bolj potreben nežne besede starišev.
*
Sosedje so se začudeno ozirali v zaprta okna delavčevega stanovanja. Radio je hreščeče tulil. V sobi p,a je Janez Jelovec »vzgaja.« sina. Vzgajal g,a je z vrvjo, zakaj pas se mu je zdel premalo učinkovit.
»Ti bom že pregnal tvoje potepanje. .._ Skoraj ves teclen ... To imaš za ukor... To za to, ker boš zaostal. .. To, za. ..«
Marija je mirila moža Janeza, ta pa je mlatil in mlatil in se končno utrujen sesedel na stol. Franci je samo grčal, za-k«i glas mu 1= od ioka onemel
Po tem najhujšem tepežu, se je Franci nekaj tednov skrival b.lzu domače hiše. Spal je v senikih in kleteh. Hiši se je približal le tedaj, če očeta ni bilo doma. če je bil doma, mu je mačeha Marija na skrivaj dala hrano skozi okno. Prigovarjala mu je. naj ostane doma, toda ni ga zadržala.
»Tovarišica, k vam sem rad prišel. Uboigal bom in se pridno učil. Veste .doma je bilo hudo. . .«
Včasih je še prelomil besedo, toda ob -epi besedi je krivdo priznal. V prvi polovici četrtega razreda gimnazije se mu je zataknilo. Profesorica, ki ji Je zaupal, je učila v drugem razredu.
Franci je slonel ob odprti knjigi in brezizrazno zrl po sohi. Premišljal je o domu, o šoti. ..
»Ne, upravnici doma ne povem, d,a imam popravni izpit. Težko ji bo. K njej grem. k tovarišici profesorici fn jo poprosim. da mi pomaga. Mogoče bom zdelal...«
Prišel je in prosil. Obljubila je. Zvečer, ko so v domu ze vsi epaM, sta sedela ob knjigah in zvezkih- *
Peter Dtornik
SUJ JE V NAŠO KORIST
V vsakem večjem podfetju je organizirano prostovoljno V gasilsko društvo, ki varuje podjetje pred raznimi elementarnimi nezgodami. Za uspešno opravljanje tega dela je potrebno članstvo stalno vaditi in ga usposabljati. Člani gasilskega društva so izbrani iz vrst stalnih delavcev in uslužbencev podjetja. Ker so v to organizacijo določeni s strani uprave podjetja, bi po 'našem mnenju morali imeti plačan ves čas, ki ga porabijo za delo v društvu izven rednega delovnega časa. Vprašujemo, ali se ne bi dalo to plačati iz stroškov podjetja in ne iz skladov? Ali naj bo član društva s. tem kaznovan, ker je od strani podjetja določen, da mora delati in vaditi za očuvanje ljudske imovine, izgubljen čas pa ne dobi plačan?	B. R.
ODGOVOR UREDNIŠTVA: Povsem se strinjamo z mnenjem tov. B. R. Pridružujemo se tudi njegovemu mnenju, da bi tega ne kazalo plačevati iz skladov podjetja, namreč iz materialnih stroškov. Opozarjamo pa na to, da se te stvari urejajo s tarifnim pravlnikom. V njem naj bo zapisano, v katerih primerih pripada članu gasilske čete v podjetju pravica do plačila in koliko dobi. V nekaterih — zlasti večjih — imajo to s tarifnim pravilnikom vzorno urejeno.
OD KOD TAKŠNI PREDPISI?
Občinskemu sindikalnemu svetu v Črni so iz gozdnega obrata v Črni povedali, da so dobili dopis z Okrajne gozdne uprave iz Maribora, s katerim so gozdne delavce močno prizadeli.
Odslej vsi tisti delavci, ki imajo več kot 6000 dinarjev mesečnih dohodkov, ne bodo mogli dobiti pri gozdnem obratu nakaznice za sečnjo drv. Smatramo, da tak odlok — milo rečeno — ni primeren. Življenje je v naših krajih že itak težje kot drugod, saj so kmetijski pridelki precej dražji. Kako naj si kupi delavec drva po 2500—3000 dinarjev za kubik? Razen tega jih še po tej ceni ni moč kupiti, ker ni podjetja, ki bi jih prodajalo. Ce ob tem razmislimo še to, da je v gozdovih še dovolj lesa, ki ni rab en za drugo kot za drva in je gozdni upravi le v korist, če je gozd očiščen, je tak predpis res nerazumljiv. Delavci bi si radi sami napravili drva, saj pridejo na ta način veliko ceneje do drv.
TONE SESEL
PRIPOMBA UREDNIŠTVA: Praktično vzeto so ukinili izdajanje nakaznic za drva vsem delavcem, saj jih je le malt s 6000, dinarjev plače. V današnjih razmerah, ko je življenje res težko, je tak ukrep res težko razumljiv. Drva si hodi napravljat sam le tisti delavec, ki zasluži tako malo, da si denar za drva težko pritrga, ali pa drugače ne more priti do drv, ker jih ne more nikjer kupiti. Upamo, da bo mariborska gozdna uprava še enkrat premislila ta svoj ukrep.
NE MOREM RAZUMETI...
Zaposlen sem pri podjetju »Panonija« v Murski Soboti. Obračam se na Vas v naslednji zadevi:
Po daljšem času zaposlitve v podjetju sem zaprosil upravni odbor za povišanje tarifne postavke, ker sem se čutil sposobnejšega pri delu. Upravni odbor je moji prošnji ugodil ter mi povišal tarifno postavko za dva dinarja na uro od 1. XI. 1956. Ker mi uprava podjetja ni izplačala povišanja niti ni izdala odločbe, sem direktorja večkrat opomnil, ta pa mi je dejal, da je pozabil, vendar naj še počakam. Take odgovore je dobival tudi predsednik upravnega odbora.
Po dveh mesecih čakanja sem vso stvar prijavil tukajšnji inšpekciji za delo. Takrat mi je direktor nervozno dejal, da zame ni drugega delovnega mesta, na katerem bi lahko imel višjo postavko. S takim odgovorom se ne morem zadovoljiti, ker je upravni odbor tako sklenil, da mi povišajo plačo, naj mi pa še delo dajo takšno, če mislijo, da pri sedanjem ne zaslužim povišanja.
Kako je torej s tem? Najbrž bom moral čakati še dve leti, če bom sploh dočakal, da mi bodo povišali plačo.	Geza Šebjanič
Pripomba uredništva: Direktor je prav tako član upravnega odbora in je vsekakor moral tudi on pristati na povišanje. Ce je bil proti in če je imel za to utemeljene razloge, bi jih moral povedati takrat. Sklep upravnega odbora je vsekakor končnoveljaven, če se sklada z zakonitimi predpisi. Le takrat, če se ne, ga lahko direktor odkloni. Da bi čimprej dognali, če imate le prav, se obrnite na Republiški inšpektorat za delorričo že okrajna inšpekcija ni ničesar dosegla.
Smatramo pa, da direktor ni ravnal prav, in če je upravni odbor morda napak sklenil, bi moral doseči spremenite v sklepa, če misli, da je sklep upravnega odbora nezakonit. Ce je bil pa sam na tej seji, je njegovo ravnanje vse obsodbe vredno, saj pomeni zadrževanje zaslužka.
TUDI MI SMO ČLANI SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI
Večina ljudi, ki opravljamo posle vratarjev v hišah, palačah, podjetjih, ustanovah, nismo nekaki poklicni in izučeni vratar ji. Po večini smo osebni ali delovni invalidi, ki pa imamo za seboj že veliko izkušenj in trdo življenjsko šolo. Nekateri smo honorarni, drugi mlajši pa so aktivni uslužbenci. Naše delo je pestro. Nekje je več dela in odgovornosti, drugje manj. Nam je zaupan nadzor družbenega, zadružnega pa tudi osebnega premoženja, ki ga noč in dan čuvamo pred požarom, tatvino, poškodbo. Biti moramo na vsakem koraku budni in čuječni, pred različnimi malomarnimi ljudmi ali pa zavestnimi škodljivci našega ljudskega premoženja.
Vratarji pa imamo tudi možnost, da lahko izrabimo vsako prosto minuto za čltanje časopisov in knjig. S tem si širimo obzorje, ki je v naši družbeni ureditvi tako potrebno. Dobe pa se še ljudje, ki nas — tako imenovani nižji kader — zelo podcenjujejo in zviška gledajo na nas. Prav tl bi se. morali zavedati, da smo • večinoma vsi aktivno sodelovali v vojni in ljudski revoluciji in da nismo več ponižni hišniki in vratarji starega kova, ampak zavestni delavci socialistične skupnosti.
•	T. H.
SALOMONSKA REŠITEV
Pred dobrim mesecem so zaprli gostilno »Pri Petrčku« v Kranju. Menda ima za to zasluge sanitarna inšpekcija. Nekaj se je že šušljalo, da bodo odprli v teh prostorih mlečno restavracijo, ker je ena sama v Kranju premalo. Saj je kar primemo, ker so tam že hladilne naprave.
Potem so govorili, da bo tam mlekarna, oziroma trgovina z mlečnimi proizvodi... Vse skupaj pa je padlo v vodo. Danes so tam prostori nekega trgovskega podjetja.
Pa recite, če niso stvar salomonsko rešili! -k
D. B., Zagorje ob Savli Likvidacijski upravitelj je dal odpoved vsem. ki so bili zaposleni v' podjetju, ki je prešlo v prisilno likvidacijo. Med temi je bila tudi noseča žena. Ali je tej tudi dopustno odpovedati kljub zaščiti, ki jo je deležna?, Ali je lahko tako odpoved razveljaviti? Kako je ravnati v primeru, ko je podjetje likvidirano zato, ker je bilo razdeljeno v več samostojnih podjetij in je podjetje v likvidaciji odpovedalo med drugim tudi doječi materi? — Odgovor: Prisilna likvidacija podjetja je razlog, ki dovoljuje tudi odpoved noseči ženi in doječi materi. Treba je pač izhajati iz dejstva, da podjetje preneha obstojati, da ga ne bo več. S prisilno likvidacijo razpade tudi delovni kolektiv; prisilni likvidator ima pravico dati vsem postopoma odpoved, pri čemer mora upoštevati samo odpovedne roke in pravico do plačila za čas odpovednega roka. Odpoved, ki jo da prisilni likvidator noseči ženi ali doječi materi v času njene zakonske zaščite, je torej zakonita in je hi mogoče razveljaviti. Povsem drugačen pa je drug primer, ki ga omenjate. V drugem primeru ne gre za prisilno likvidacijo, ko podjetje preneha obstojati brez pravnega naslednika. V drugem primeru gre za likvidacijo, ki je posledica razdelitve podjetja. Za tak primer postavlja uredba o ustanavljanju podjetij in obrtov dokaj točna in razumljiva pravila. Tako kot se razdeli ugotovljeno premoženje v določenih razmerjih na novo ustanovljena podjetja (ki prevzamejo v okviru teh razmerij aktiva in pasiva!), tako se mora tudi razdeliti dosedanji enotni delovni kolektiv na kolektive novih, iz prejšnjega enega podjetja nastalih podjetij. Tu so torej točno določeni in znani pravni nasledniki in delavski svet mora skrbeti, da se tudi to načelo pravilno in doslednd izvede. Iz tega sledi, da v primeru take likvidacije ni dopustno odpovedati noseči ženi ali doječi materi, kajti povsem določno se da in more ugotoviti, v katero novo podjetje bo pripadalo glede na delo, ki ga je opravljala in ki ga bo tudi v novem podjetju moral nekdo opravljati. Z likvidacijo, ki sledi sklepu o razdelitvi podjetja na dvoje ali več novih podjetij, ne preneha obstojati delovni kolektiv, temveč kot rečeno, se tudi ta razdeli. Kolektivi novih podjetij nastanejo iz prejšnjega enotnega podjetja. Veliko napako zagreše, kjer se ob takih primerih ne uredi to tako važno vprašanje kot je razdelitev kolektiva. Ce se ob taki likvidaciji da odpoved doječi materi oziroma noseči ženi, je odpoved nezakonita in jo je treba razveljaviti.
M. J., Podbrezje: Ali ima upravnik ekonomije pravico odpuščati sredi zime delavce, na njihovo mesto pa takoj Sprejemati nove. Odpuste pa kljub temu utemeljuje s tem, da ima preveč zaposlenih. — Odgovor: Odpoved je treba dajati po posebnem postopku, ki je predpisan v uredbi o postopku pri odpovedih delovnega razmerja delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij. Za delavce, ki imajo preko 10 let delovne dobe in za delavke mora dobiti upravnik poprej pristanek in soglasje sindikalnega sveta. Sele potem sme dati odpoved. Ta mora biti pismena, mora biti utemeljena in v njej mora dobiti delavec pravni pouk o tem, da se lahko zoper odpoved pritoži na občinsko arbitražo za odločanje o odpovedi, in sicer v roku osmih dni po prejemu pismene odpovedi. Poleg tega je treba vedeti, da se lahko odpoved daje samo prvega v mesecu. Vsako drugačno ravnanje je nezakom1 in če je res, da inšpekcija dela dopušča tako ravnanje (kar pa dvomimo!), potem kar sporočite konkretne primere sekretariatu Izvrš. sveta za delo v Ljubljani Ce je res, da upravnik odpušča delavce z izgovorom, da jih je preveč, istočasno pa na njihovo mesto sprejema druge, je to nezakonitost in pristojni organi bodo brez nadaljnjega take primere razveljavili Vi sicer govorite o »odpustu«. To je sicer nekaj povsem " togega kot odpoved. Odpust je disciplinska kazen, ki jo sme Izreči samo direktor podjetja oziroma disciplinsko sodišče podjetja, ko poprej izvede disciplinski postopek in se v njem izkaže, da je delavec zagrešil tako hud disciplinski prestopek, da ga je treba kaznovati z najhujšo kaznijo, to je s takojšnjim odpustom. Drugačna uporaba »odpusta« pe je skrajno nezakonito postopanje, ki ga naši delc--nopravni predpisi ne dopuščajo. Ste sicer zelo črnogled in postali ste kar. nekam maiodušni. Menimo, da ni razlogu za tako stanje. Ce je pa le vse res, kar trdite, vam priporočamo, da se z opisom konkretnih primerov obrnete na že navedeni naslov.
INVALIDNINA
O.	J., Cerknica: Spoznani ste za 55°/r> delovnega invalida in odrejena vam je samo štiriuma zaposlitev za dobo dveh let. Zaradi tega pa ste sedaj prikrajšani pri prejemkih, kajti Invalidnina in zaslužek skupaj ne zneseta toliko, kolikor ste prejemali pled obolenjem. Ali pripada razlika med prejšnjo in sedanjo plačo? — Odgovor: Iz vašega opisa se da sklepati, da ste invalid III. skupine, ki prejema invalidnino v polnem znesku. Ker pa je zmanjšanje delovne sposobnosti posledica bolezni, se vam je invalidnina odmerila na ta način, da se je najprej ugotovilo, v kateri pokojninski razred spadate glede na kvalifikacijo in priznano delovno dobo in od tako dobljene pokojninske osnove se je izračunala invalidnina glede na odstotek zmanjšane delovne sposobnosti. O tem pa nič ne pišete, zato ne moremo povedati nobenega mnenja o tem, ali ste pravilno razvrščeni ali ne. Priporočamo pa vam, da urgirate čimprejšnjo rešitev svoje pritožbe. Morda bi ne bilo napačno, če bi to storila vaša podružnica.
DOPUST
S, H. F« Komenda: Zaradi fantovskega pretepa je bil N. obsojen tako, "da je kazen prestal šele letos. Ko je nastopil kazen, še ni izkoristil vsega svojega dopusta. Ko se je vrnil iz zapora, je prosil podjetje, naj*mu plača neizkoriščeni del dopusta. Toda podjetje je prošnjo zavrnilo. — Odgovor: Drugega tudi ni moglo storiti, kajti zahtevek N. po plačilu odškodnine za neizkoriščeni del dopusta je bil povsem nezakonit. Saj vendar ni podjetje krivo, da je moral N. v zapor in zaradi tega ni mogel izkoristiti dopusta za leto 1958. Bo moral N. kar vzeti na znanje, da si je zapravil s svojim ravnanjem tudi del dopusta.
P.	R„ Liboje: Prijavili ste se v petmesečni tečaj politične šole in bi radi vedeli, če boste lahko za čas odsotnosti in bivanja v drugem kraju zahtevali dodatek za ločeno življenje, ker imate družino. — Odgovor: Ne. Ne gre za nobeno premestitev ali za tako spremembo kraja službovanja, ki ima za posledico ločeno bivanje s pravico do dodatka za ločeno življenje
D. R„ Zagorje ob Savi: Ali ima delavec poleg plače za opravljeno delo še pravico do dnevnice, ker se vsak dan vozi na delo in z dela vrača domov ali pa na sedež podjetja? — Odgovor: Delavec, ki se dnevno vozi na kraj svoje zaposlitve, bodisi iz sedeža podjetja, bodisi’ iz kraja svojega bivališča, in se po opravljenem delu zopet vrača dnevno nazaj, ima pravico do plače za opravljeno delo in se ta plača obračuna ali po času ali po učinku, kakor je pač odrejeno plačevanje za določeno delo. Poleg tega pa ima pravico do povračila prevoznih stroškov in nič več. Iz vašega opisa bi bila dovoljena domneva, da je postopek preračunan na to, da bi se prejemki zvišali še z dnevnicami. Ce so jim jih sedaj računali, ni izključeno, da bodo izplačane dnevhice šle v breme plač iz dobička.
POKOJNINA
K. M., Maribor: Ste upokojena, a smatrate, da imate pravico do polne pokojnine, čeprav ste samo polkvplificirana delavka in ste bili upokojeni, ko ste imeli 29 let in 7 mesecev delovne dobe, a ste sedaj stari že 55 let. — Odgovor: Za razvrstitev v zadnji pokojninski razred morata biti izpolnjena dva pogoja: starost in delovna doba. Za žene sta ta dva pogoja: 30 let delovne dobe in 50 let starosti. Po podatkih, iti ste jih navedli v svojem pismu, lahko sklepamo, da ste bili ob upokojitvi pravilno .razporejeni po pogojih, ki ste jih izpolnili in da ni sedaj nobene možnosti za kakršnokoli novo razvrstitev.
Nevoščljivost
Oddelek za socialno varstvo je dobil pismo. Povejmo naravnost: bila je ovadba. »Vi dajete tovarišici A- J. podporo 3500 dinarjev, a ona je privatna obrtnica, šivilja, ki je nikoli ni doma, ker hodi šivat od hiše do hiše. Pravzaprav bi jo morali prijeti zaradi šušmarstva, naj plača izkoriščevalka davek, ne pa da jo podpirate...« Tako nekako.
Ce je tako, ukiniti podporo in raziskati zadevo!
Prvi je poslal odgovor terenski predsednik sveta državljanov, potem sosedje, na koncu se je referentka sama na licu mesta prepričala o dejstvih, ki so govorila drugače.
Šivilja je stara blizu 70 let, res hodi od hiše do hiše, dela, pridno dela — krpa raztrgano perilo in si tako prisluži za hrano. Doma v svoji sobici ni mogla pozimi obstati. Soba je takšna, da bi, če bi jo hotela segreti, morala imeti skladovnice drv in premoga. Zato odhaja od doma. da na toplem krpa. Sama je, nikogar nima.
Niso ji ukinili podpore. Ovadbo, ki jo je napisala — nevoščljivost — so ovrgli.
V Beogradu tisoči obiskujejo slovito fotografsko razstavo Človek in družina. Na sliki vidimo:	Leona Levinsteina
(ZDA); Mati se igra s otrokom. Vsako ženo, ki postane mati, preveva radost nad življenjem. To je vsem ženam lastno, saj novo življenje porajajo črne in bele in rumene matere. Z novim življenjem prihaja radost. Njo prinašajo otroci. Da bi se otroci lahko igrali in se smejali, da ne bi bili žalostni in v strahu, da ne bi bili lačni, možje in žene delajo: na polju in v tovarni, v gozdovih in rudnikih ...
RAK RANA
V prvi polovici minulega leta smo v Sloveniji popili v gostinskih obratih 10,503.054 litrov vina, 1,975.076 litrov piva, 864.829 litrov žganja in 464,363 litrov drugih pijač. Zato so plačali 2.887,927.000 dinarjev. V trgovinah so v istem obdobju prodali še 1,409.912 litrov alkoholnih pijač za 438.273.000 dinarjev. V istem času smo prodali 116.573 litrov sadnih sokov in 468.308 litrov drugih brezalkoholnih pijač, (izvzeta je mineralna voda), za kar smo izdali 108,779.000 dinarjev. Te številke pa še ne pomenijo vsega. Potrošnja alkoholnih pijač je še večja, saj nismo upoštevali koliko se popije izven trgovine in pa izven gostinstva. Povprečno vsaka slovenska družina porabi 5 dolO odstotkov svojih dohodkov za alkohol in tobak!
Radi pijemo pa če živimo v vinorodnih krajih ali daleč izven njih. V vinorodnih krajih pijejo sadjevec in vino (zastrupljajo se še s »šmarnico.«) in to ponekod opravičujejo — da ni vode, da je voda slaba, drugod, da pri delu ne moreš piti Vode, ali da ne morejo prodati vsega sadja in ga zato spreminjajo v sadjevec ali žgane pijače.
Drugod pijemo — ob raznih priložnostih:. ko slavimo ali če nas zebe ali če nam je vroče, če smo veseli ali če smo žalostni Pijejo študentje, pijejo delavci. .. Spomnimo se slik, ki jih srečujemo v jutranjih urah v kolodvorskih restavracijah in bifejih v njihovih bližinah, v katere se trumoma vsujejo delavci z vlaka! Namesto zajtrka, »zvrnejo Šilce«.
SE OTROCI PIJEJO
V občini Maribor-Kcšaki so izvedli anketo na osnovnih šolah in ugotovili, da 65 odstotkov šolarjev uživa alkoholne pijače. Največ pijejo sadjevca in vina, nekaj tudi žganja, likerjev in piva. Nekateri od teh otrok so že bili pijani — 12 odstotkov — upijanili pa so se največ ob raznih domačih praznikih pri žganjekuhi, go-dovanjih, obiskih, -nekateri tudi pri delu.
Kako ne bi pili, saj pijejo njih očetje, pogosto starejši bratje, manj matere in sestre. Potrebno pa je razlikovati pijance od pivcev, toda prav iz pivcev nastajajo pijanci. Borbo proti alkoholizmu, moramo začeti že pri pivcu. Toda samo besede In pisani plakati ne bodo veliko opravili. Potrebno je dati prednost preprečevanju pred zdravljenjem, kar pa je zvezano na širše zasnovane akcije, često prav gospodarske. V vinorodnih in sadjarskih krajih bi morali podpirati industrijo, ki bi predelovala sadje v cenene brezalkoholne pijače, sokove, mezge in marmela-lade. S tem bi zelo pomagali sadjarjem in vinogradnikom, često celotnemu področju, (ki je navadno večidel še zaostalo), obenem pa bi prav večja in modernejša proizvodnja zvečala tudi potrošnjo. Potem bi tudi v drugih krajih segali več po dobrih brezalkoholnih pijačah, ki so danes prav zaradi visokih cen, nedostopne.
ZMAJ PIJEMO?
Pravzaprav ne veš, zakaj pije ali zakaj pije ali zakaj je začel piti. V Zagrebu so anketirali večje število alkoholičar-jev, ko so jih zdravili in dobili so odgovore o vzrokih, ki so jih pripeljali med alkoholičar-je. Najbolj pogost odgovor je bil, da je temu kriv vpliv njihove ožje družbe — pri 34.7 odstotkov. Navada v družini (19,8 odstotkov), razočaranja (14.1 odstotka) nezadovoljstvo (12,2 odstotka) občutek strahu (9,6 odstotka) ir. številni drugi vzroki; vojna, občutek negotovosti: težak gmotni položaj, odpust iz službe in slično. Nekateri mislijo, da jim že njihov poklic opravičuje uporabo alkohola: kletarji natakarji, ker
imajo stalen opravek z alkoholom; želeezarji, livarji (ker delajo v večji vročini zaradi česar se bolj potijo) železničarji in poštarji, ker opravljajo svojo službo v vsakem vremenu itd.
Pred dnevi sem prebral časopisno vest o gnusnem zločinu: mož je ubil svojo ženo.
verjeti, da se lahko tako spozabi delavec, žuljavih ustvarjalnih rok.
Hvalil se je, da pretepa ženo in otroke, namesto da bi ob izplačilu prinesel denar domov. Zena se je ločila. In kam bi naj šel? Ostal je pri ženi, le da je spal odslej v kuhinji, žena in otroci pa v edini sobi.
žerjavica iz štedilnika je vnela tisto malo perila, ki ga je žena sušila na vrvi nad štedilnikom. Požar ga je še bolj razvnel. Otroci z ženo so se zaklenili v sobo on pa je razbijal v kuhinji. Končno je obležal. Plamen pa se je širil.. .K sreči so gasilci in milica prispeli pravočasno. Pogasili so požar njega pa odpeljali na kirurgič-no kliniko.
Po vrnitvi je nekaj dni prihajal z dela — trezen. Obljubil je, da bo šel v bolnišnico zdravit svojo najtežjo bolezen — alkoholizem. Podpisal je, toda do zdravnika ni prišel.
»Spet sem tu, spet pijem, Saj šem hotel, da bi me ozdravili a niso imeli časa... Mene pa nekaj vleče k tej pijači. In pijem. Zakaj pa ne bi pil?«
Smrkal je, da bi zadušil ihto in požiral svojo pijačo. Njegov tovariš pa je poklical natakarico in naročil še enkrat: »Trikrat po dva deci!«
Vzrok: Alkohol, ta sovražnik družinske sreče in pajdaš prepirov in pretepov, je pripeljal do tega zločina. Pozabil bi na to, a tiste dni. sem srečal prijatelja. Razveselila sva se srečanja, in kaj bi, zavila sva v tipično ljubljansko gotilno — icer pa to ni važno. Lahko bi bila v Mariboru, Novem mestu, Ptuju ali Kopru... Zunaj je bilo hladno, znotraj pa prijetno toplo. Komaj da sva našla prostor. Prisedla sva k mizi, kjer je nekaj možakarjev »žulilo« svoja dva deoi. Vsi so bili že »zagreti«. Naročila sva »zaenkrat pol litrčka« in začela pripovedovati drug drugemu svoje težave. Toda sosedje so bil-i glasni in nehote sva prisluhnila.
IZPOVED ALKOHOLIKA
Ne vem, kako je začel izpoved, a tisto, kar sem slišal, sem verjel, čeprav se mu je jezik zatikal in je gledal srepo predse ali v debel kozarec, ki je stal pred njim in iz katerega je kdaj pa kdaj srknil majhen požirek.
»Tri pamže .imam... Vrag z njimi! Delam osem ur na dan, zakaj ga ne bi po delu zvrnil kozarček. A? Zvrnem enega, drugega, potem še tretjega... Človek se mora oddahniti, posebno če ima v žepu še kak dinar. Prvega in petnajstega, ko dobim plačo, je to najlaže.«
Žalostna zgodba je to. ^Ni moč vse napisati, saj je težko
Nič se ni spremenilo. Niti ločitev ni obveljala. Popolnoma nič, saj njegova žena pričakuje spet otroka, njegovega otroka. Ni se ga pijanega mogla ubraniti. Pil je še naprej... Zadnjič, ko je pijan prikolovratit domov, je v svojem divjanju prevrnil železni štedilnik in
Kurjača B. v podjetju, kjer je zaposlen, ne bi radi odpustili. Ne bi ga niti zamenjali za nobenega drugega. Dober delavec je. Zato so mu že velikokrat pristopili tovariši in načenjali vprašanje, ali je prav da pije ali ni. Poslušal je, kimal, strinjal se je in vendar... Ni mogel, da ne bi zavil samo na kozarček, in obsedel v go-• stilni.
V kolektivu je bilo tudi nekaj takih, ki so jih žene prvega prišle čakat, da bi vsaj del plače, ki bi sicer odšla vsa v gostilno. Prosile so, jokale in se ruvale z možmi za vsak dinar. On ni hotel biti tak in ni bil. Redno je dajal ženi vso plačo, tako da njegovih šest otrok ni bito lačnih. Toda z vsakim dinarjem, ki ga je zaslužil »po strani«, je odromal v gostilno. Dovolj je bilo, če je imel za brizganec in že se je lahko napil. Tovariši so priložili še za enega, potem še za drugega, nekdo je plačali žganje. .. Na kosilo ni šel in utrujenemu, po napornem delu, s praznim želodcem je alkohol kmalu pokazal »zobe«. Potem je odšel domov. Zadnjič je tako pretepel ženo, da so jo morali odpeljati v bolnišnico. Doma je pustila otroke, za katere, razen nje, nihče drug ni skrbel. Garala je noč in dan, da jih je oprala in nahranila. Ali je bilo pričakovati kaj več? Ali se je lahko brigala za
vzgojo otrok, če je vse, kar je zgradila, oče v hipu, ko je bil pijan, razdrl?
Vrnila se je iz bolnišnice in iskala pomoči:	»Rešite vsaj
otroke! O Milici govorijo, da ...« Res je. Kako tudi ne. Kdo pa se je brigal zanje! In trinajstletno hčer so vzeli v zavod; najstarejša pastorka, lu jo oče sploh ni maral, je sama odšla od doma. Ostati so še štirje.
Po blatnem Igrišču so se igrali otroci. Čofotali so po lužah, ki so ostale od letošnjega snega. Na soncu je bilo prijetno in tudi kurjačevi otroci niso mogli zdržati v temnih hodnikih in čeprav so njihovi gumijasti čeveljčki raztrgani, so se veselo lovili po dvorišču, preskakovali mlake — in udarjali po blatni vodi, da je brizgala na vse strani... Tedaj se je pojavil oče. Petletna hčerkica ga je opazila in zavpila: »Oče!« To ni bil radosten klic otroka, to je bilo opozorilo pred strašilom: »Bežimo!« Oče seje zazrl za njimi, hotel je reči ljubeznivo besedo, a ni imel glasu. Stegnil je roko, kot da jo daje nevidnemu človeku, kihi stal pred njim, ker pa ga ni bilo mu je omahnila k telesu. Samo gledal je za njimi, svojimi otroci...
Tisti dan je popil nekaj manj kot po navadi. Sedel je za mizo in ko je zajemal s krožnika, ni dvignil glave, ni pogledal ne ženi, ne otrokom v oči. Po ko-rešile silU le odšel. Drugi dan je prišel ob pravem času, trezen domov.
Od takrat ne pije več
D. D.
fleta§umevanie
Petošolka M. L. prosi, da bi jo 'sprejeli v Titov dom. Prišla je na občino in povedala svoje želje.
»Tudi ti bi šla rada v dom?« se je obrnila referentka , k deklici v kratkem »marsovskem« plašču z veliki lesenimi gumbi.
»Ne, prijateljici sva, prišla se,m zraven. Hodiva v isti razred in jo dobro poznam. Dobra učenka je, a še boljša bi bila, če bi imela več časa za učenj e. Včasih pride k meni, pri nas je več prostora in tedaj se učiva skupaj. Pa naj raje sama pove«.
In je povedala. Zdelo se ml je, da ji gredo besede težko od srca: »Mama je v Domu onemoglih, jaz pa sem ostala pri svoji polsestri. Mama dobiva pokojnino in otroški dodatek zame, ki ga daje. sestri. Sestra je poročena in ima svoje otroke: starejša, moja nečakinja, je toliko stara kot jaz, in ni doma — je že v Titovem domu, bolna je,
zraven vsega pa se še ni razumela z materjo. Nečak je star deset let. Prosila sem za štipendijo, a je nisem dobila. Rada bi dokončala gimnazijo, da bd se vpisala na medicino, želela bi biti zdravnica. Na klasični gimnaziji imam toliko snovi, a romam časa, da bi se naučila. Ko pridem iz šole, moram skuhati kosilo, moram pospravljati sobe, skrbeti za nečaka in ga inštruirati. Ce vsega ne napravim mi »naprej mečejo« da nič ne delam, da so doklade majhne in aa lahko poberem svoje stvari in grem z njimi od koder sem prišla. To me vedno tako prizadene. Ne morem prenašati očitkov. Potem se grem potožit k marnii v Dem onemoglih in je še ona žalostna. Zato bi rada šla v Titov dom« ...
Slišal sem razgovor — ne, obtožbo nerazumevanja petošolke, ki bi prav sedaj bila potrebna tople pozornosti in ljubezni svojih najbližjih.
Pogumno in vztrajno naprej
Z deseto ln enajsto ter z dvanajsto številko, ki sta pravkar izšli, je časopis »nelo in varnost* zaključil svoj prvi letnik. Zanimanje, ki ga je list prvo leto svojega življenja vzbudil pri naših gospodarskih organizacijah in podjetjih nam priča, kako potreben in nujen Je za naš gospodarski razvoj.
Iz vsebine 10—11 št. Franjo Aleš: Izobraževanje kadrov v industriji. — Leopold Pogačnik: Normiranje v industrijski proizvodnji. — Mitja Kamušič: problemi personalne službe v podjetjih, — dr. Leon Jerovec: odnos stroškov do produktivnosti, — Vojislav J. Petrovič: Pomen spoznavanja poklicev (nadaljevanje).
—	ing. Janko Švajger: Nesreče pri
delu v slovenskih železarnah, — inž. Boris Gostiša:	Mednarodno
strokovno posvetovanje varnostnih Inženirjev ln tehnikov na Dunaju, — L. K.: Ustanovljeno 3® društvo varnostnih Inženirjev to tehnikov LR Slovenije, — prof-Mirko Battestin: Zaščitna obleka,
—	inž. Gostiša Boris:	Prirodnl
brusi ln umetni brusilni koluti (nadaljevanje).
Vsebina 12. št. »Pogumno to vztrajno naprej« (uvodna' beseda o dosedanjem delu revije ln nekaj misli o naših politično ekonoto* skih prizadevanjih in razvoju, P°' vzetih iz govorov oz. člankov to v. Edvarda Kardelja, Svetozarja Vukmanoviča ln Staneta Kavčiča).
—	Kaj vpliva na produktivnost v tekstilni industriji (dr. Jerovec).
—	M. K.i Informativni seminar
personalne službe, — Anton Lebar: Razpredelnica o nezgodah, prof. Battestin: Ščitniki za varj«' nje. — Bibliografija, — Inž. G°* stiša Boris:	Prirodnl brusi »
umetni brusilni Koluti (nadaljevanje).

»i..,. .........
■ : : ■ ' :: .
MM!
yv~-' ■-■
lllillhL'' '
[f \ 1

I NASA ANKETA
% o plačnem sistemu
Ali bo opeka, ki jo je dve leti zamakal dež, res še uporabna za zidavo? Ali res ne bo škode?
® V vodovodnih ceveh
Na železniški postaji Podgorje, tretji od Herpelj, na istrski progi, ne bi najbrže nikoli izstopil, če mi ne bi nekdo Poš.ep-
all...
vim gradbenim materialom. Nekako težko jim je šla beseda iz ust. vendar sem Počasi zvedel, kako in kaj, Tole so ml povedali:
»Leta 1955 se je obetalo veliko gradenj. Stanovanjske zgradbe
graditi ta poslopja in še druga, so se zbrali in ugotovili, da bo potrebno kupiti 8 in pol milijona kosov zidne opeke. Goriška in druga opekarska podjetja v Sloveniji pa so nam jo lahko prodala samo okoli 5 milijonov. Prav tisti čas so namreč gori-1 ške opekarne sklenile Pogodbo za izvoz 12 milijonov kosov opeke. Zato se je naše podjetje, kot
Iz opekarn v Veliki Kikindi, Srbobranu. čantovicev, Sivaca in drugod s.m0 dobil; 1,306.450 gradbene opeke. Se tisto leto smo jo v zgradili 859.263 kosov, ostalo pa srn o pustili na skladišču v Podgorju. Lahi smo jo porabili še 202.000 kosov. Investicijskih sredstev za zgradnjo stanovanj namreč ni bilo toliko in — opeka nam je ostala.
Naše podjetje je bilo tedaj pred izbiro:	ali pustiti opeko
tam tako kakor smo jo razložili, ali Pa jo zavarovati s streho, porabit; zato precej denarja, kar bi že itak slabo opeko še podražilo najmanj 1,40 dinarjev za kos, (Opeko so plačali po 11-58 dinarjev kos.) Za zavarovanje, t0 je za streho, bi namreč porabili okoli 60 kubičnih metrov lesa, plačati bi morali delavce, itd-it-d. Prodati je nismo mogli, ker je bila opeka draga in tedaj tudi kupcev ni bilo. Sredstev za z zavarovanje, za streho nismo imeli saj je bito naše podjetje tako rekoč pred likvidacijo — bili gmo skoraj brez dela.
Izbirali smo lahko torej le med večjo in manjšo škodo, zato je upravni odbor sklenil (mimogrede povedano 13. decembra lani, je Gradbena inšpekcija Koper pozvalo podjetje naj stvar pojasni) dovažati na gradbišča le toliko opeke, kot jo trenutno potrebujemo, ostalo pa pustiti na deponij}. Nekajkrat"smo tudi poslali tjakaj delavce, da so jo zložili.
V Podgorju leži sedaj 245.182 kosov oPeke, tako računamo, kajt; opeka je zložena le z zunanje strani, znotraj je nametana. Naša strokovna komisija, ki jo je izvolil upravni odbor, Je ugotovila, da Je zdrobljeno okoli 6.000 opek, to je okoli 15 kubičnih metrov alj 0,46% celotne deponije, oziroma 2,44% od obstoječe opeke, kar pa predstavlja dopuščen balo.«
»Kaj boste storili z zdrobljeno opeko« sem povprašal, »in s četrtlnkami in polovičkaml?«
»O, vse to bomo porabili,« so dejali. »Zdrobljeno opeko uporabimo za nasiPni material pod podi, ki nas stane 4.400 dinarjev kubični meter. Cetrtinke in polovi čk e pa porabijo zidarji pri
nil na uh0. da so tam »milijoni v Semedel.; pri Kopm smo mi- tudi še marsikatero drugo odlo- lovičke Pa Porabijo zidarji prt
So	v **
milijoni »zamrznejo«, čeprav je
mesecih pa bomo vso opeko odpeljali, kajti letos imamo več dela...«
Poslovil sem se. Ničesar nočem razsojati. Samo vprašujem se: ali je vodstvo podjetja tedaj. ko je kupovalo opeko, res dobro premislilo, koliko jo nujno potrebuje? Ali re$ ne bo trpelo nikakršne škode, kaj pa zamrznjena obratna sredstva — obresti zanje? Alj bo opeka, ki jo je dež zamakal, vsaj tista zunaj. res še uporabna za zidavo, kajti opeka, ki j0 zamaka dež, prav rada izloča soliter in nar-dležnih solitrnih madežev ne spraviš zlepa iz stanovanja? Ali bodo investitorji zadovoljni s to opeko? Al; Je smotrno uporabljati opečni zdrob kot nasipni material za pode, mar se ne bo dvigal prah v stanovanjih? AH je smotrno izvažati opeko in jo potlej »uvažati« iz Vojvodine tn od drugod, ka.r jo Prav gotovo podraži. Al.; niso zaradi takšnega ravnanja z gradbenim materialom gradbene storitve drage in draga naša stanovanja?
Dore
DELO KLUBA PROIZVAJALCEV V IZOLI
KOLIKO STANEJO T02BE?
Klub proizvajalcev v Izoli je sklenil letos proučiti vrsto gospodarskih vprašanj. Tako mislijo Člani kluba zbrati podatke, koliko so podjetja v izolski občini plačala za tožbe, ker so posamezna podjetja kršila dogovore. pogodbe itd., razpravljati mislijo o organizaciji dela v podjetjih, normiranju in premiranju, gibanju stroškov Itd, Državnim organom bodo predlagali spremembo predpisov, če bodo ugotovili, da so določene spremembe potrebne.
Izolski klub proizvajalcev je ubral pravo pot. Analize, ki jih bodo sestavljali, jih bodo opozorile, kako gospodarijo podjetja v izolski občini. Delavci, člani kluba proizvajalcev pa bodo ob tem spoznali, da so sistematične analize za dobro delo delavskih svetov nujno potrebne in jih bodo poslej prav gotovo terjali od vodstev podjetij, kadar bodo razpravljali na zasedanjih o važnejših gospodarskih vprašanjih.
©
©
e
©
s
Podgorje na sončni strani naše domovine. Pa stopim na »hlapen«, sem se odločil, in videl bom, kaj je res in kaj ne.
Za prvi »zamrznjen« milijon eem zvedel v postajnem poslopju, Pred dvema letoma so staro žeiezniško zgradbo razkopali vodit; inštalaterji in vzidali do šestih stanovanj vodovodne cevi. Vključili so elektromotor in stanovalci so res nekaj časa točili vodo v kuhinji. Točili so jo, dokler motor ni pregorel. Potlej s prišli strokovni delavci železniškega elektropodjetja iz Ljubljane, si motor ogledali, ugotovili, da je pregorel, ker ni bil strokovno vgrajen, ker je Preslab za tolikšen napor in ga odpeljali v Ljubljano na popravilo.
Pred letom dni so ga pripeljali nazaj in ga — vskladiščil,; v kleti, Tam leži še sedaj, brez haska, kot so tudi brez haska vse vgrajene cevi. pipe, stanovalci pa hodijo po vodo na vodnjak. Menda bi stal močnejši motor okoli 200.000 dinarjev Zanj n; denarja. Starega menda nobeden ne upa montirati, ker bo spet pregorel. In tako je »zamrznilo« milijon in pol dinarjev v zidovju podgorske železniške Postaje stanovalci pa točijo vodo na vodnjaku.
DELO PO UČINKU V DVEH IZOLSKIH TOVARNAH ZA PREDELAVO RIB
Storilnost narašča
V tovarni »Arrigoni« v Izoli obratu. Takšen način obraču-so pred nedavnim proučili do- navanja >in prikazovanja uspe-bre in slabe strani dela po hov dela po učinku je zelo učinku. Tudi doslej so imeli pospešil rast . storilnosti. V normiranih večji del delovnih podjetiu pravijo, da je storll-mest, vendar so bile norme nort P»rasta_za MMjdhtt so
©
m
@
©
e
©
m
©
© V kupu opeki?
Takšna je prva zgodba o ,za" tnrznjenem« milijonu. Druga ji je podobna.
Poleg železniških tirov leži velik kup opeke, Ce bi jo štel, bi jo štel dolgo časa. In če bi jo Prinese; v Ljubljano ter poslal Zavodu za raziskavo materiala, bi mi najbrže odgovorili, da je dobršen del opeke za zidavo kaj malo uporaben, saj so sonce, dež in voda opravili svoje.
»Čigava je opeka?« sem povprašal podgorske železničarje.
»in kako dolgo že leži tu?«
»OPeka. k; jo vidite,« so mi ^odgovorili, »je last gradbenega Podjetja »Gradbenik« iz Izole.
Tu že leži dve leti. Nezaščitena je pred dežjem in tudi krade jo lahko kdo. Čuvaja namreč ni. Od časa do časa je odpeljejo nekaj kamionov. Res ne vemo, kako more neko podjetje tako ravnati z gradbenim materialom.
Predlanskim je bilo opeke še ve- Tarifna komisija Kovinske-SSfco. veliko več. Razna podjetja ga podjetja skupino s člani sinjo tu razložila in tudi odpe-	—
določene za vsako posamezno operacijo. To je terjalo ogromno administrativnega dela, delavke pa tudii niso vedele, koliko zaslužijo.
Potile j, ko so proučili dosedanje uspehe in slabosti dela po učinku, so se odločili za uvedbo skupinskih norm. V oddelku fileti je vključenih v skupinsko normo po šest žena. Skupina dobi svoje delo plačano od napolnjenih škatlic. Zato, da bi čimbolj vzpodbudili delavke k smotrni izrabi rib, to j'e, da bi izdelale čim-več filetov in vložile v škatlice manj rib v kosih in še manj drobcev. Tako bo na primer skupina dobila za škatlico filetov 0,48 din, za konser-virano ribo v kosih 0,28 dinarja in za drobce 0,18 dinarja.
2e prve dni, ko so uvedli tak način dela po učinku, so ugotovili, da je izplen ribe večji, proizvodnja in storilnost pa sta naraščali. Vsaka skupina namreč dobi dnevno obračun norm, bolje rečeno zaslužka. kar delavke vzpodbuja, da sii naslednji dan delo še boljše porazdele in druga drugo opozarjajo na slabosti.
V podjetju »Iris« imajo prav tako skupinske norme, le da so. tu vključene v skupino po tri delavke. Lani novembra so začeli norme obračunavati v dinarjih — v akordnih postavkah. O zaslužku obveščajo delavke z grafikoni, ki so izobešeni v vsakem
uvedli v obratih grafikone o izpolnjevanju in preseganju norm. V »Irisu« dela po učinku okoli 80% vseh zaposlenih.
To Je oddelek filetov v tovarni »Arrigoni« v Izoli
©
PROIZVODNJA v S V E T. U
DIREKTORJE NEKATERIH PODJETIJ SMO VPRAŠALI:
»Kako bi morali po vašem mišljenju zasnovati razdelitev dohodka med podjetjem in skupnostjo in razdelitev zaslužka znotraj podjetja - kolektiva, da bi plačni sistem vplival na čim racionalnejšo proizvodnjo in hitrejšo rast storilnosti dela (premije kot del plač, oblikovanje sredstev za premije iz dela sredstev doseženih z znižanjem cen, obvezna analitična ocena delovnih mest itd.)?«
Predloge o razdelitvi dohodka mea podjetjem in skupnostjo ali bolje rečeno, odgovore na to naše vprašan je smo objavili že v prejšnji številki. Tokrat objavljamo odgovore na drugi del naših vprašanj.
RUDNIK MEŽICA:
»Mislim, da sedanji -plačni sistem zavira nadaljnji razvoj in hitrejšo rast storilnosti dela. Enkrat s; moramo biti na jasnem, da v produktivnosti brez ekonomske vzpodbude .za posameznika in za podjetje pri sedanjem stanju, ko znašajo izdelavne plače skupno s socialnim zavarovanjem samo 14.5% (v našem podjetju), ne moremo iti naprej s tistim tempom, ki bi sii ga želeli.
Maljhen delež plač v struktur; cene zavira, po mojem nrnenj-u, tud; vsak tehnični napredek, ker je danes stanje praktično tako, da skoraj nobena mehanizacija ni ekonomsko upravičena. Amortizacija, davek na osnovna sredstva, pogonska energija in redno vzdrževanje mehanizacije, je skoraj v vseh primerih večje, kot pa so plače ljudi, ki jih ta ■mehanizacija zamenjuje.
če bi na primer v našem podjetju dvignili produktivnost za 100 odstotkov, bi se proizvodni stroški znižali komaj za 7 do lOk. Treba je torej najti instrumente, ki bodo vplivali na to, da bo postala delovna sila za podjetje draga in da bo na ta način mehanizacija za podjetje ekonomsko upravičena.
Druga stvar, ki je po mojem mišljenju nujno potrebna, je, da pričnemo z diferenciacijo direktnih plač med podjetji z visoko, oziroma z zadovoljivo produktivnostjo in podjetji z nizko produktivnostjo. Morebiti b; morali tudi misliti na uvedbo povprečnih jugoslovanskih norm..
ŽELEZARNA STORE:
»V podjetjih bi morali postopoma uporabljati metode znanstvene organizacije dela. Analitično ocenitev delovnih mest bi morali še izpopolnjevati in tudi sistem premiranja in normiranja. Prav tako bi morah podjetjem, ki so že izvedla analitično oceno delovnih mest dovoliti več samostojnost; pri razdeljevanju plač, ker je potrebna drugačna notranja razdelitev dela, odpreti nova delovna mesta itd., kot to terjajo ugotovitve analitične ocene ...«
SKIP LJUBLJANA:
»Notranja razdelitev zaslužkov naj bi temeljila na analitski oceni delovnih mest, ki bo pokazala razmerje med vrednostjo posameznih delovnih mest. Razen tega bi morali še naprej razvijati -im izboljševati premijski sistem, vendar ne premije kot sestavni del plače, temveč . kot izrazito nagrado za določen uspeh pri delu...«
LITOSTROJ LJUBLJANA:
Premije prav gotovo dobro vplivajo na proizvodnost, naj si bo posredno ali neposredno. Izplačevati pa bi jih moral; iz materialnih stroškov, predvsem premije, ki temelje na prihrankih oziroma znižanju stroškov, k; jih ugotavljamo • knjigovodstvom in jih lahko vedno nadzoruj emo...«
LIP BLED:
»Premijski sistem lghko zelo pospeši rast storilnosti. Vendar bi morali v začetku iskati najenostavnejše oblike obračunavanja in ocenjevanja uspehov. Zamotani obračuni, ki se medsebojno povezujejo s posameznimi fazami dela, niso pregledni in delavci jiih težko razumejo.
Premije kot del plač za večjo storilnost, nagrada novatorje-m in racionaiiizatorjem, bi morale bremeniti materialne stroške podjetja. Od vsega znižanja stroškov proizvodnje, prihrankov pri materialu in razlik povečane proizvodnosti, bi moralo biti podjetje udeleženo pred delitvijo dohodka z določenim odstotkdm. ker bi bil talk način udeležbe razumljivejši in enostavnejši. Tako dobljena sredstva bi morali vložit; v glavnem za izboljšave, kajti tako bi posredno omogočali dvig storilnosti tn ekonomičnejie bi poslovali. Del sredstev za premije bi bilo dobro določiti iz dela dobička za povečanje plač, ker b; s tem kolektiv vzpodbudili še k večji prizadevnosti za uvajanje novih metod dela in tehničnim« izboljšavami ...«
IZ CELJA
VAJENCEM VEČJE PREJEMKE
so
Ijala, nekatera prej. nekatera Pozneje, le tale Gradbenikova Prhn; še zdaj' Kako dolgo bo še. »mo res radovedni...«
Tega. kako more neko -podjetje fafeo ravnati z gradbenim materialom tud; sam nisem razumel in zato sem se napotil h »Gradbeniku« v Izolo.
Zdelo se m,; je. da nisem črvi. ki povprašujem, kaj je z frjiho-
dikalne podružnice proučuje posebnosti delovnih mest ob sedanjem urejanju tarifne politike. Delovna mesta mislijo znova oceniti in popraviti dosedanje neskladnosti. Tudi vajencem mislijo zvišati prejemke, predvsem tistim, ki delajo na terenu. Seveda bodo bodoči prejemki vajencev odvisni od uspeha, ki ga le-ti dosezajo v šoli in pri praktičnem delu.
STROŠKI TRANSPORTA
ZA TRETJINO MANJŠI, PROIZVODNJA SKORAJ ZA ČETRTINO VEČJA
Predlanskim je neko kovinsko predelovalno podjetje v Nemčiji predlagalo racionalizatorski skupini »Transport«, ki je osnovana v okviru upravnega sveta za racionalizacijo nemškega gospodarstva (RKW), naj ta prouči tok materiala v enem od oddelkov podjetja zato, da bi delo čimbolj racionalizirali.
Prostori oddelka, ki so ga člani ra-cionaliz-atorske skupine proučevali, so bili zelo tesni in skladišča razdrobljena. Poslopja niso mogli preurediti, niti ne sezidati novega, ker podjetje ni imelo na razpolago zemljišča in tudi ne denarja. Tudi strojnega parka niso mq%li zamenjati, zato so se lahko odločili samo za racionalnejši tok materiala.
Strokovnjaki so ugotovili, da odpade 41% plač v obratu na notranji transport in da stane prevoz tone materiala 43 mark. Razen 27 delavcev, ki so bili zaposleni na raznih delovnih mestih pri transportu, je še dvakrat tolikšno število nekvalificiranih in kvalificiranih delavcev opravljalo posle notranjega transporta. Tako so n. pr. visokokvalificirani delavci Porabili 14% svojega delovnega časa za transportne posle.
PREDLOGI ZA IZBOLJŠANJE TRANSPORTA
Kot rečeno, se je podjetje odločilo za proučitev transporta materiala zato, da skrajša čase prevozov in zastojev, da skrajša transportne poti.
Najprej so reorganizirali službo
nabave in zalog, zmanjšali so rezerve in se znebili presežnega materiala. S preureditvijo skladiščne službe so pridobili 10% prostora. Potlej, ko so kupili . električni prevozni voziček, so razbremenili pettonski skladiščni žerjav. Razen tega so sestavili transportno skupino, ki je imela lahko dvigalo in z njim dvigala manjša bremena na premični žerjav, kar je znatno pospešilo delo. Strokovnjaki so predlagali, naj žerjav preurede v visečega, kar je stalo podjetje 30.000 mark, toda s tem je prihranilo letno 38.000 mark. Dalje so predlagali, naj za žerjavo-vodje osnujejo poseben tečaj. Stroški
za šestmesečni tečaj so s® hitro obrestovali, kajti delovni učinek je po-rastel za 15%.
Investicijski stroški za preureditev notranjega transporta so znašali okoli 80.000 mark. Računi so pokazali, da je podjetje prihranilo na leto 166-000 mark, to je 30% dotedanjih stroškov notranjega transporta. Zavoljo tega, ker je material hitreje dotekal na posamezna delovna mesta in ni zastajal, je podjetje povečalo proizvodnjo za 22%.
Skupina strokovnjakov, ki Je sestavila elaborat, je predlagala podjetju, naj zaposli posebnega inženirja za reševanje posameznih prob.emov transporta. Po letu. dveh, ko bo transport materiala utečen, pa naj bi ta -večji del svojega delovnega časa delal v oddelku tehnične priprave ali v planskem oddelku.
TRANSPORTNA ŠOLA
V tehnološkem zavodu v Kentu v Angliji so leta 1952 odprli šolo za mehanični notranji transport. V šoli imajo tečaje za transportne delavce vseh industrijskih panog, za trgovska podjetja in celo za ustanove loanlte, zavode itd.).
Na tečajih predavajo o organizaciji in racionalizaciji dela, proučujejo sredstva notranjega transporta kot tudi sam transport, vskladiščenje proizvodov, uporabo industrijskih vozičkov, transport v kmetijski proizvodnji itd.
ORGANIZACIJA POUKA
Tečaji so različno dolgi, od štirinajst dni do leto dni. V nje sprejemajo kandidate od 16. leta starosti
naprej, nekateri pa so stari že celo petdeset let.
Občasno imajo budi posebne tečaje, na primef za transport premoga in pepela, o mehanizaciji v topilnicah, o notranjem transportu določene industrijske panoge (na primer v tovarnah konzerv), o vzdrževanju opreme itd. Razen tega prireja šola tudi krožke za dva, tri ali celo štiri dni v velikih industrijskih centrih in tudi v tujini, na primer v Oslu, Rotterdamu in drugod.
Vsa predavanja pojasnjujejo gojencem ?. zvočnimi filmi, projekcijami, fotografijami, kakor tudi s pomočjo šole.
Odkar so šolo ustanovili jo je obiskalo že 3.000 dijakov.
KAJ HOČEJO DOSEČI S SOLO?
Zavod je tp šolo ustanovil zato, da bi se delavci v njej priučili, kako čimboljše izkoriščati naprave, vozila itd., skratka vse kar spada k notranjemu transportu in da si pridobe znanje o planiranju notranjega transporta; da bi čimboije organizirali notranji transport s sprostitvijo dela, zmanjšanjem vozil lri ugotovili koliko mehanizacije je potrebno v notranjem transportu podjetja.
V podjetju, kjer si prizadevajo vse te stvari uresničiti in kjer zato pošljejo določeno število ljudi v šolo, kij kmalu poraste storilnost dela, zboljša se kvaliteta dela in proizvodna cena pada. Transportni delavci manj trpe ter bolj varno delajo.
Vsak gojenec, ki obiskuje tečaj najmanj 6 tednov, opravi določen izpit in prejme tudi diplomo o obisku tečaja.
Sola ima knjižnico, kjer si lahko sposodi gojenec razno literaturo o transportu in organizaciji transporta sploh. Vsake tri mesece objavljajo spisek novoizišlih knjig s področja organizacije transporta.
Zato, da bi ostal zavod z učenci in s podjetji v najtesnejši povezavi, izdaja bilten, v katerem objavlja novosti s področja metod in opreme notranjega transporta. Sola prav tako daje nasvete in nudi pomoč o organizaciji transporta podjetjem, ki se zato interesirajo. Posvetovalna »lužba ima dva oddelka: predavateljski in industrijski. Pri predavateljskem odseku iščejo posamezni oddelki univerz in razne ustanove podatke in nasvete o izboru del in tečajev za notranji transport, o proučevanju opreme kakor tudi o dragih problemih, ki so v neposredni zve*- s proizvodnjo. Industrijski’ odsek ,-a je od leta 1954 uspešno rešil več sli problemov, na katere so jih opozorila m jih želela rešiti razna podjetja.
UTRINKI

• *«••«•••• «•»■••••«
•••'*••*•
Basut je dežela, v kateri so še vedno v navadi obredni umori. Basut je angleški protektorat že od leta 1868 in je podrejen visokemu komisarju za Južno Afriko. Šteje 600 tisoč prebivalcev. Največ je črncev plemena
neznana
dežela
njegovi -potomci In se krčevito borijo za oblast v Posameznih okrajih.
Obredne običaje, pri katerih umorijo vsako leto precej ljudi, izkoriščajo za utrjevanje svoje oblasti. Pri teh obredih žrtvujejo bo-
!
1
S
i
I
i
i l l i l i i i i l
i
i i i l i i i i !
j
i i
«•*»•*•#•	»•••••*•» »♦••••••• *•»•'*.
Bantu, belih prebivalcev je samo nekaj več kot 1.700. Tj »o v glavnem trgovci in uradniki.
Mnogi domačini živijo na tujem, največ jih dela v južnoafriških .rudnikih zlata. Glavno mesto dežele Maser ima 3.300 prebivalcev, med njimi je 400 Evropejcev. Dežela je razdeljena na 9 diistriiktov. ki so pod vodstvom komisarjev kolonialne uprave. Distriktt 80 razdeljeni na okraje, Id pa imajo svoje dedne domačinske vladarje.
Basut je ustanovil kralj Mošeš, kj se je Po bojih z Buri zatekel pod angleško varstvo. Ta kralj je imel mnogo žena in otrok In še danes je polno Basutov, ki zatrjujejo, da so
žanstvu skoraj Izključno svoje nasprotnike. Posamezni vladarjevi potomci imajo posebne morilske skupine s poklicnimi rablji, ki žrtve mučijo in koljejo.
Obredne umore podpira kraljica Basuta ob izdatni pomoči kolonialnih oblasti. Ta kraljica ima na svoji strani nekaj plemenskih poglavarjev, ki sj na ta način utrjujejo oblast.
Angleži se dosti ne zmenijo za prelito krvi. Britanci dobro vedo, da je basutska vladarica najmočnejša opora kolonialne oblasti v Basutu nasproti tistim plemenskim vladarjem, ki bi radi deželo priključili Južnoafriški uniji. To pa bi se kaj hitro zgodilo, samo če bi prepovedali obredne običaje.
Sonce je neusahljiv vir energije. Po nek j e to energijo že uporabljajo za ogrevanje hiš, kuhanje hrane in podobno. Ideja o praktični uporabi sončnih žarkov je že zelo stara. Zgodovinarji pripovedujejo, da je sončno energijo med prvimi izkoristil G.rk Arhimed. Ogledalo je usmeril na morje in s pomočjo sončnih žarkov zažga, rirru brodovje. Nekako pred 200 1. pa je francoski znanstvenik Buffon z malimi ogledali osredotočil sončne žarke in zažgal drevo, ki je bilo od njega oddaljeno 50 metrov.
Kakšna pa so današnja zrcala, s katerimi love sončne žarke? To so ogledala, ki imajo premer treh- metrov, podobna Bo tistim, 'ki jih uporabljamo pri britju. So izdolbena in narejena iz položenega aluminija. V njej se osredotočijo vsi sončni žarki in pri tem nastane temperatura 4.800 stopinj Celzija. Košček magnezija, ki M ga pustili pod vplivom te temperature, bi se v trenutku stalil.
Francoskem znanstveniku Feliksu Tromibeju je uspelo, da je
s svojo, sončno pečjo stalil 180 kg železo v eni uri. Tudi v Sovjetski zvezi, Indiji in Izraelu so v izkoriščanju sončne
bora toriju v Indiji se znanstveniki že dalij časa ukvarjajo z mislijo, kako bi izdelali peči za gospodinjstvo. Indija ima malo
Ta energija je neizčrpna in je tudi! zastonj. Razen velikih sončnih peči poznajo tudi majhne »žepne baterije sončne energije«.
Sončna baterija deluje po svetlobnem principu. Svetloba izziva v kristalih silikona, ki so za to specialno izdelani — električno energijo. Čim pride baterija v stik s svetlobo, je takoj dovolj energije. Učenjaki, so izračunali, da bi »velika sončna baterija,« ki bi jo imela vsaka hiša, lahko krila potrebe po električnem toku. V Georgiji baterije že uporabljajo na telefonskih stolpih. Vendar nam bodo hidroelektrarne še nekaj časa potrebne. Sončne baterije $o namreč zelo drage. Kilogram surovega silikona ni cenejši od kilograma zlata. Sončno energijo že uporab, jamo v najrazličnejše namene. Na Japonskem na primer s sončnimi1 kuhinjami kuhajo riž. V narodnem fizikalnem la-
Pred kakimi 12.000 leti se je celina Mu ne-
...........milili.III..Illlllllllllllllll..
nadoma pogreznila v morje. Strahotna kata-
strofa je uničila zibelko človeštva. Ostalo je
le nekaj otokov — današnja Polinezija —
...................Hlinil........
ki so tisočletja čuvali tajnost prve civilizacije.
lllllllllllllllIlllllllllllllIllllllllllIlllllillE^
Okoli leta 569 pred našim štetjem je egiptovski duhovnik Sais zapisal, da je pred davnimi časi obstajala nekje sredi Atlantskega oceana obljudena celina z (za tedanje pojme) v iv so ko razvito civilizacijo. Njegove zapiske je našel Platon in jih prinesel v Grčijo. Od tedaj vznemirja ta skrivnostna celina bujno domišljijo ljudi.
Na Atlantidi je baje zraslo mogočno cesarstvo. Palačo kralja Kronosa v Atlaritisu je obkrožal dvojni zid iz belega, rdečega in črnega kamenja, v njej pa je bilo fantastično bogastvo
Nekega dne, pred kakimi 12.000 leti, pa so nebo nenadoma zakrili oblaki; morje se je vznemirilo, zemlja se je stresla in Atlantida se je pogreznila v morje.
O obstoju Atlantide ni nobe. nega otipljivega dokaza. In vendar so jo iskali številni ljudje. O njej so pisali pisci fantastičnih romanov. Znanstveniki so s« stoletja prepirali zaradi nje.
Povest o Atlantidi je vzpodbudila številne 'pomorščake in avanturiste, da so križarili po brezmejnih oceanih in iskali ostanke nekdanjih naseljenih celin. In fcar je najbolj čudno — take ostanke so našli. V Tihem oceanu, ki se razprostira med Azijo in Ameriko, so odkrili otok Rapa-Nui, ki so ga imenovali Velikonočni otok.
O tem otoku smo v našem listu že pisali, To je pust, vulkanski otok, ki še do danes ni popolnoma raziskan. Domačini ljubosumno -čuvajo njegove skrivnosti. Evropejci so našit na njem ogromne kipe, za katere niti domačimi ne vedo, kdo jih je izklesal itn postavil. V obalnih pečinah s!o odkrili iz-
sko in kitajsko, egiptovsko in grško. Učenjak je bil vedno bolj prepričan, da je odkril zibelko človeštva. Otipljivih dokazov -pa ni imel. Nekaj let kasneje je slučajno prebiral poročilo geologa Williama Nivela, ki je v Mehiki našel tablice z enakimi znaki, kot j .ih je Cher-chwiard našel v Indiji. Ključ
mm&a #•

, &0 <1) a-fek/

l
'WotSy


TN
“iTSrV
•. %:
o c-
Ba
ILSEKT0VI Vt M
EkvATOR1




energije dosegli že lepe uspehe, premoga in nafte. Prebivalciza-
' to kurijo suh gnoj. Od tega'nimajo velike koristi. Indijsko sonce pa je vroče. Kadar na bo učenjakom uspelo, da bodo napravili sončne kuhinje, takrat bo milijone ton gnojila oplodilo zemljo. Končna energija bi se dala še v marsikatere name-
ne uporabiti. Sončne peči bi spojili iz akumulatorji kjer Ibi hranili električno energijo da bi ta služila za razsvetli avo ponoči. Konstruktorji avtomobilov že sanjajo o tako imenovanem sončnem avtomobilu, ki bi ga poganjala elektrika pridobljena iz sončne svetlobe. Kakor lizgleda, smo na pragu nova dobe, To ni samo doba atoma, temveč tudi doba sončne energije.
klesane votlino, v notranjosti otoka pa velike grobnice, polne človeških Okostij.
Kaj je otok Rapa-Nui? Ostanek celine, na kateri je v davnini cvetela prva civilizacija ali otok, na katerem se je pri prižgala in ugasnila civilizacija neznanega plemena?
Anglešk; učenjak Cherchward je trdili, da je otok Rapa-Nui ostanek velike celine, n.a kateri je tekla zibelka človeškega rodu. To celino je imenoval Mu ali Dežela mati.
Cherchvvard je leta 1863 našel v nekem indijskem samostanu dva kamna, popisana z 'dotlej še neznano pisavo. Dve leti je proučeval to pisavo ju končno ugotovil, da gre za prvo pisano govorico človeštva. Tedaj mu je nek indijski menih prinesel nekaj ilovnatih tablic, popisanih z enakimi znaki. Po nekaj mesecih je odkril pomen posameznih znakov in ž& je lahko prečrtal nekaj tablici Govorile so o nastanku zemlje in človeka ter o kraju, kjer se je človek pojavil iz teme prazgodovine.
Kasneje je Cheirchvvard velli-ko potoval. Naučil se je številne jezike in jih primerjal z jezikom Mu. Ugotovil je, dia se je civilizacija Mu razvila pred babilonsko in kaldejsko, indij-
skrivnosti je bil odkrit. S pomočjo popisanih tablic jz Indije in Mehike je C-herchward razvozdjal skrivnost celine Mu.
Na tej celimi je bilo sedem velikih mest, ki so podjarmila ves tedaj znani svet. Največja njihova kolonija je bila Ujgur, ki se je raztezala od Kitajske do Španije jn zavzemala ozemlje, na katerem so nastala arijska plemena.
Pred kakimi 12.000 leti pa se je celina nenadoma pogreznila v morje. Strahotna katastrofa je uničila zibelko človeštva. Ostalo je le nekaj otokov — današnja Polinezija — ki so tisočletja čuvali tajnost prve civilizacije.
Na otoku Tonga-Tabu so našli izklesan kamaniti obok, težak 170 ton. Domačini ničesar ne vedo o njegovem nastanku. Izklesan je iz kamenja, ki ga'
ni na tem otoku niti na bližnjih otokih.
Na Karolinških otokih s0 odkrili ostanke velikih svetišč, kanalov, teras im kleti, zidanih iz bazalta. Domačini niso niti slutili, kaj te .ruševine pomenijo.
Na otoku Lele so našli kameni! e zidove, na otoku Kingsmi-lu piramide, terase na otoku Navigatorju, ogromne stebre na Marianskih otokih.
Ch-e:rchward je trdil, da so to ostanki prastare civilizacije, ki je v sivi davnini cvetela na celini Mu. Kdo ve, morebiti ima prav. Zaenkrat pa zgodovinarji im geografi še niso usvojili njegovih zanimivih trditev.
ZSZNflMOVUNl ČLOVEK
Janeth.an Walber je bil človek, katerega so še v prejšnjem stoletju obsodili na kazen z zaznamovanjem z žarečim železom. Ta Floridčan je leta 1884 pomagal pobegu sedmerici trnih sužnjev. Na desno dlan so zato VVallkerju odtisnili dve črki SS, kar je pomenilo »tat sužnjev«. Zavoljo tega je tudi prišlo do ostrejših spopadov med južnimi lastniki sužnjev in severnjaki,.ki so se borili za njihovo osvoboditev. To dejanje je vzpodbudilo pesnika J. G. Whi'titiera, da je spesnil pesem »Človek z zaznamovano rolko.« Ta pesem je postala zelo priljubljena na vsem svobodnem severu.
Kaj je kilovatna ura?
Večkrat govorimo o kilovatni uri. Kaj je kilovatna ura? Kaj lahko napravimo z energijo kilovatne ure? S kilovatno uro električne energije lahko spečemo 15 pečenk, zmeljemo 501) kg moike, s kilovatno uro električne energije bi se človek lahko mesec dni bril z električnim brivskim aparatom.
Vlak pelje skozi puščavo Gobi
Dunajska medicinska fakulteta je znana po svojih odličnih profesorjih, ki se trudijo, da bi njihovi študenti postali vešči zdravniki in humani ljudje.
Neki profesor kirurgije je kandidate na izpitih izprašal tako, da je sam opravljal vse kirurške posege, ki mu jiih je moral študent po zaporedju narekovati kakor je zahtevala ope-
B01EZN1 P1ŠČ1NCEV
Tudj piščanci lahko' obolijo na isti bolezni kot ljudje. Na primer, lahko s.e prehladijo in takrat bodo kašljali prav tako kot človek. Kako naj jih ozdravimo? Podobno kot človeka. Varovati jih moramo pred prepihom, med boleznijo Pa morajo biti ves čas na toplem.
racija. Na ta način je kandidate temeljito izprašal.
Ob neki taki priliki se je študent sredi operacije zmedel in ni več vedel, kako naj jo vodi.
Profesor je pogledal na uro in dejal:
— Kolega, samo dve sekundi imate časa, da md povesite, kaj naj storim.
Študent je molčal.
Kirurg je nadaljeval z operacijo.
Ko je končal, je jezen zakričal:
»Sramota, kolega! Vi ste tako podli, da bi dovolili, da vam pacient umre, samo da bi diplomirali. Toda povem vam, tukaj ne boste dobiti diplome, vsaj dokler sem jaz živ.
Študent je moral študije nadaljevati v Grazu.	A. M.
Svaka Srečka sem moral pred dnevi odpeljati v bolnico. To je močan človek pa se mu tja ni šlo. Včasih ga malo boli desno dimlje pa je zaradi tega petkrat ali šestkrat na leto slabe volje, toda v bolnico se mu kljub temu ne da. Leskovčan je, pa mu je žal vsakega dinarja. Težave niso zaradi hladilnika in drugih gospodinjskih pripomočkov. Zadušili ga bod0 dolgovi. Zato je zagnal operacijo slepega črevesa.
V petek zvečer, oj, to je bilo bolečin. In odločili smo, da moram,0 naslednjega dne v bolnico. Preden pa sm,o odšli, je svak kot človek, ki na vse misli, vzel v roke koš papirja in nalivno pero ter napisal oporoko. Planili smo v jok, njegova žena pa v bolesten krik. On je bil bled kot stena. Rekel je: »Na svetu se pač lahko vse zgodi«.
Šli smo...
Slučaj je bil nujen, v bolnici so ga takoj sprejeli. Bolničar je v klopčič zamotal njegovo novo obleko ( ki jo je svak oblekel iz spoštovanja do bolnice) in jo vrgel na ostali kup, v roke pa mu je dal številko.
»Na. številko. Hrani jo. mu je rekel bolničar z važnim glasom Dal mu je plašč in nadaljeval:
»Pojdi v kopalnico in se pošteno okopaj. 186» ve, kdaj si se zadnjič kopal, morda ta-
»Bo že bolje, spravili ga bomo k zavesti, In »313« so na vozičku odpeljati v sobo. Meni je bilo hudo. Toda doma nisem nič govoril. O vsem sem lagal.
V četrtek je bil dan obiskov. To je bil tako rekoč po vrsti četrti četrtek. Preje ga nismo mogli obiskati. Stopili smo v sobo, pol-
krat, ko te je babica... in pri tem si je s prsti iz rumenega zoba potegnil košček mesa.
»Katera številka si zdaj?«
»Pa ne vem«, mu je svak zmedeno odgovoril.
»Seveda ne veš, neumen si... da veš, Ti si zdaj sam0 številka, na ime kar pozabi. Si me razumel? Ti si številka1 313.«
»Razumel sem«.
»Številka 313 v kopalnico.« In moj svak je poslušno odšel v kopalnico.
Bolničar je izvlekel izpod pasu ključ in zaklenil vrata. Ni še minilo dve minuti, ko je Srečko tolkel po vratih, ko pobesnel.
»Ljudje odprite. Milost.«
»Kaj pa je? Zakaj se dereš kot kakšen osel?« Bolničar odklene vrata,
313 je zletel iz kopalnice kakor krogla iz. puške.
»Ljudje, ta.m leži vendar mrtvec!«
»Alj je to kaj takega.? Alj sn nor ali kaj? Človek je umrl in nič več. Živih se boj, za mrtve ne skrbi. Raje mi daj cigaro. Naj ti po pravici povem,. v kapeli n; prostora, pa naj tu malo počaka. Tudi on se je tako kopal kakor ti. pa ...
Srečko je začel drhteti, spreminjal je barve, zagugal se je in se onesvestil...
no nas je bilo« skoraj vsa družina. Nekdo 3® prinesel cvetje, drugi pomaranče, ta spet limono, čudovito, kaj sm0 vse prinesli. V sobi je bilo deset postelj in deset bolnikov.
Z očmi sem iskal svaka, a o njem ne duha ne sluha. Žena je začela zdihovati. Meni je bilo neugodno. Dobro vem, da sem Srečka pustil v tej sobi, toda zdaj ga ni...
Pristopil sem k nekemu bolniku in ga vprašal. Če pozna mojega svaka Srečka Srečkovič a.
»Oprostite, toda njega ni tu.«
Tedaj sem glasno vzkliknil.
»Srečko, sorodnik moj. k tebi sem prišel. K tebi je prišel Miša. Miša tvoj zet. Sele zdaj sem se spomnil in zavpil.
»Številka 313!«
»To sem jaz — Srečko je skočil s postelje.
»Prosim, kaj želite. Poglejte sem ga bolje, Je ali ni? Seveda, njegove oči ima, usta tudi in obrvi. Toda kje so mu lasje? Lasje »ljubi brat«. Lepa mehka svila se ne bi mogla meriti z lasmi mojega Srečka. Ubogi grešnik je stal mirno kot vojak. Popolnoma nič ni trepetal. Glavo je imel popolnoma ostriženo, na sebi je imel raztrgano pižamo, izpod katere so kukale puhaste prsi.
»Srečko, ti si Srečko, ti«- Zena ga ie čvrsto objela. »Jaz sem. tvojo žena. Otroci so te prišli pozdravit.«
Srečko jo je zmedeno pogledal in rekel:
»Tovarišica, jaz sem 313, ne pa Srečko. Ne motite me, poklical bom bolničarja. Na pomoč!« Bolničar je pritekel. Stvar sem mu hitro razložil.
»Da, da tako Toda da vam po pravici
povem, mi kličemo 313. Počakajte grem v zdravnikovo "sobo, pogledal bom v bolezensko knjigo, kaj je skritega za številko 313.«
Zahvaljujoč ljubeznivosti mojih tovarišev in prijateljev mj je uspelo, da sem nabavil magnetofon, v katerega sem govoril tale stavek: »Ti nisi več 313 ti si Srečko Srečkovič.«
In zdaj Srečko že mesec dni sed: v sobi ob magnetofonskem aparatu in posluša. »Ti nisi več 313 ampak Srečko Srečkovič.«
In tako se človek počasi vrača v življenje.
A. Milenik
ML FEBRUARJA 1957 gg ST. 8
KULTURNI ZAPISKI
»DELAVSKA ENOTNOST«
POVEJTE ŠE VI, KAJ MISLITE
O delavski gimnaziji
V	iretormli strokovnega šolstva ee predvideva na vseh stopnjah tudi možnost izrednega študija. V tej smeri so že storjeni prvi koraki. S pripravljalnimi tečaji za dopisno srednjo ekonomsko šolo v Ljubljani je odiprta prva možnost, da de.avc; iin nameščenci, ki žele izpopolniti svojo izobrazbo, lahko študirajo,- ne da bi jim bilo treba prekin&tA redno delo. Mnogi, ki so se želeli vpisati, so sedaj prvikrat naleteli na oviro; ker nimajo dokončane n'»žje srednje šole-60 jim vrata v to šolo zaprta, razen za nekatere, ki bodo -lahko opravili sprejemni Izpit. Mnogi so sedaj pričeli razmišljati, kako bi s» pridbbi-i to stopnjo izobrazbe. Č£m bodo odprte tudi druge možnosti šolanja, bo takih primerov vedrto več. %ato bi bilo potrebno razmisliti, kako pripraviti številnim delovnim ljudš.m, ki sl žele pridobiti določeno izobrazbo, tak sistem šolanja, ki odgovarja njihovim prilikam in pogojem dela,
V	Sloveniji Imamo dve večerni nižji gimnaziji: v Ljubljani na I. drž. gimnaziji, kjer Je b’Io .etos vpisanih 236 slu-
šateljev in v Mariboru, kjer poseča vse štiri razrede 144 delavcev. Pouk na teh dveh gimnazijah je 4-krat tedensko v večernih urah. Učni program m predmetnik je razen majhnih sprememb enak kot v rednih gimnazijah. Slušatelji delajo ob koncu vsakega leta izpite iz vseh predmetov. Šolanje na gimnaziji je za delavce brezplačno, nameščenci pa morajo prispevati celoten znesek stroškov, ki odpadejo na enega gojenca.
Nekajletne izkušnje delavskih gimnazij so odprle nekatere probleme, ki bi jih kazalo proučiti in spremeniti tisto, kar se je izkazalo kot neživljenjsko, togo »n nekoristno. Mnogi de-
lavci, ki So se z veliko volje vpisali v gimnateijo. so kmalu omagali: nekateri zaradi številnih službenih potovanj, drugi zaradi premestitev, prevelike oddaljenosti od šole, mnogi pa tudi zaradi prenapornega večernega šolskega de.a. Ce poleg tega upoštevamo še dejstvo, da ti dve gimnazij; praktično omogočata šolanje le v ozkem krogu delavcev tz Ljubljane oziroma Maribora, se odpira vprašanje, kako organizirati mrežo teh šol, da bi praktično omogočili študij slehernemu, ki žel'i doseči to stopnjo šolske izobrazbe.
Ze takoj v začetku naj poudarim. da obseg snovi »n zahtevnost znanja ne sme pasti
izpod sedanje stopnje. Nasprotno: morda bi kazalo pri nekaterih predmetih znanje še poglobiti z ozirom na to, da imamo tu opravka z odraslimi, zrelimi .judmi. V razgovoru z nekaterimi tovariši, ki obiskujejo te gimnazije in profesorji, ki jih poučujejo, »o se izoblikovali nekateri predlogi, ki bi jih kazalo podrobneje proučiti in morda čimprej tudi uresničiti. Najprej menimo, bi bilo potrebno ponovno proučiti program in predmetnik delavskih gimnazij. Snov nekaterih predmetov (zgodovina, geografija, prirodoslovje. fizika, kemija) bi morda lahko združili tako, da bi slušatelji te predmete lahko končali v enem letu. Pri
OB PRVIH IZPITIH »SOLE ZA ODRASLE« V VELENJU
NAPREDEK
V dveh večjih središčih Šaleške doline, v Šoštanju in Velenju so -ianl novembra pričeli
s šolo za odrasle, katero obiskuje redno 100 slušateljev — samih delavcev in rudarjev.
Kjer podjetja razumejo pomembnost takih šol in se zanje zavzemajo sindikati in delavski sveti, je uspeh v veliki meri že zagotovljen. To velja tudi za Velenje. Poleg tega ima tudi izobraževalna sekcija Svobode bogate enoletne izkušnje, saj je že predlanskim pripravka poseben izobraževalni tečaj, ki je trajal štiri mesece. Ta tečaj je imel podoben učni načrt kot šola za odrasle. Na podlagi izkušenj in zaradi potreb so v Velenju v šoli za odrasle ubrali nehote drugačno pot kot drugje v celjskem okraju.
Poleg petih glavnih predmetnih skupin učijo v Velenju .ločeno še matematiko in družbeno ureditev FLRJ.
Šolsko leto so razde .lij v dva semestra. Prvi se je zaključil 12. januarja. Le.p je bil pogled na svečano oblečene rudarje, M so tisto nedeljsko jutro pni-hajali k izpitu. Od 40 navzočih Ba le trije nis-o opravili.
Prav na podlagi doseženih
Te dni bo mladi litostrojski obratni tehnik in tud| sodelavec našega lista tovariš Mario Vilhar že tretjič samostojno razstavljal. Prvič je razstavljal leta 1956 svoja slikarska in kiparska dela v Kopru, lani Je razstavljal v Beogradu In sedaj bodo imeli Jeseničani priliko videti svojega znanca.
Mario Vilhar ni akademski slikar. Njemu ni umetnost poklic, temveč nezadržana notranja nujnost, k; ga sili, da sleherni trenutek, v tovarni in na. cesti, v družini in med svojimi znanci nenehno »nuje In išče novih prijemov in idej, da bj upodobili življenje, kl je, tako sam pravi, čeprav trpko, vendar lepo.
V njegovih delih bi zaman Iskali kakršnokoli razumarsko eksperimentiranje in iskanje »sodobsega izma« in vendar je ves sodoben in pri-sten.
Slika: Lutka (aluminij In bakrena metalizlirana glina.)
uspehov bo vodstvo šole lahko ugotovilo, kje so bHe napake v de.u z odraslimi oziroma kako je z njimi treba delati, da bi dosegli boljše uspehe.
Bo izpitih so rudarji povabili predavatelje h kosilu in se z njimi prisrčno razgovarjali. Bolj kot kje je bilo v teh razgovorih čutiti, da so se velenjski predavatelji znali povezati s tistimi, ki poleg kopanja lignita dnevno tudi študirajo. Prepričani smo, da bo tudi v drugem polletju pouk prav tako .epo potekal. S pridobljenim znanjem bodo rudarji lahko mnogo koristili v družbenem upravljanju.
Nekaj dni po izpitih v tej šoli je bil sprejemni izpit za sprejem v tečaj za učne kopače, V tem tečaju se poučujejo le strokovni predmeti. Izpitna komisija za sprejem v tečaj za kopače je brez izpita sprejela vse tiste, ki imajo izpolnjeno osemletno šolsko obveznost, dalje tiste, ki so lani uspeSno zaključiti izobraževalni tečaj »n vse tiste, ki ®o slušatelji šole za odrasle. Od vseh ostalih jih je sprejemni izpit opravilo od 70 prijavljenih le 12.
Teh nekaj besed nam pokaže, kako pomembno je izobraževanje in še to, da je uspešno le, če je tesno povezano z vsemi merodajnimi činitelji, zlasti s podjetjem in njegovimi organi upravljanja in sindikati. Povedati moramo tudi, da šola za odrasle ne bi smela biti namenjena samo tistim, ki opravljajo težaška dela. Odgovornejši družbeni položaj terja vse bolj vsestransko razgledanega človeka. In le to bodo v bodoče morali v Velenju upoštevati.
— 8 —
Več knjig v naše knjižnice
Jeseniško čitalnico, v kateri vladata vzoren red in mir, vzdržuje im oskrbuje sindikalna podružnica . železarne Jeeenice. Vedno je polna, včasih že prepolna znanja željnih bralcev. Zlasti vajemej In tovariši, kl so na .praksi alt proučevanju na Jesenicah iz dru-gih jugoslovanskih železarn ter samci radi zahajajo vanjo.
rednih večernih gimnazijah bi morda kaze.o vpeljati tudi možnost polaganja privatnih izpitov po istem programu m predmetniku kot je predpisan ža redne slušatelje. Seveda bi morali slušatelju dati podroben program z navedbo literature, • .po kateri naj se pripravlja na izpite. Tudi v tem primeru bi . morala biti dana možnost, da kandidat polaga izpite po grupah predmetov, ne pa po razredih. Na ta način bi odprli mo2-nost polaganja izpitov mnogim delavcem, ki zaradi objektivnih okoliščin ne morejo hoditi na predavanja. Seveda bi morali tud; tem de.avcem na vsak na-VMn pomagati, da bodo zlasti težjo snov obvladali. To nalogo bi lahko prevzele bodisi nižje gimnazije ali pa ljudske univerze s tem, da bi organizirale krajše seminarje oziroma neke vrste instrukcij za težje predmete. Prepričana sem, da se bo marsikdo, ki ne more hoditi na redno večerno gimnazijo alt pa morda tudi laže sam študira, odločil za to, da bo v določenem času položil izpite po predpisanem programu in tako dobil tisto osnovo, ki mu je potrebna za nadaljnji študij.
Želimo, da nam tud,; vi poveste svoje želje in predloge, kako približati te vrste šolo vsem tistim ljudem, ki so znanja željni in potrebni.
T. B.
Visoka renesansa je našla največjega umetnika v slikarju in kiparju Michelangelu. Svoj veliki umetniški dar je pokazal v plastikah, ki prekipevajo od moči in ki izražajo poleg dinamike tudi neko, v sebi še zadržano sito. Vsa ta dela z močnimi, polnimi telesi pa izražajo poleg neobičajne fizične moči tudi duševno moč. Vse to občutimo ob pogledu na njegova velika dela: na Mojzesa, ki ga je izdelal za grobnico papeža Julija II. v Rimu, na plastike, ki stoje v grobnici Medičejcev v Firencah, kjer na vsaki strani sarkofagov s kipi. Julija in Lovrenca na pol leže po dve ženski figuri, ki sirnbolično. prikazujejo Jutro, Dan, Večer in Noč; še močnejše pa ob velikem številu okovanih sužnjev, ki se v najrazličnejših pozah poizkušajo rešiti iz okov ... Namena teh sužnjev, ki jih je delal skozi vse svoje .življenje, ne poznamo, prikazujejo pa nam najvišji domet njegove ustvarjalne moči. Zdi se nam, ko da izražajo notranjo željo samega Michalangela, da osvobodi sebe in svojo umetnost od suženjstva knezov in papežev. — Na sliki del kipa, ki predstavlja jutro
ČEMU TAKO
DPD Svoboda Ptuj beleži kljub pomanjkljivostim kar lepe uspahe. Samo poglejmo na kolikih področjih se udejstvujejo ptujski svobodarji. Društvo ima: dramsko sekcijo, moški pevski zbor, ženski pevski zbor, mešani pevski zbor, orkester. tamburaŠki zbor odraslih, mladinski tamburaški zbor, esperantsko sekcijo, plesno šolo za mladino in odrasle," harmonikarsko šolo, godbo na pihala in končno lutkovno gledališče, ki je bilo nedavno osnovano. Naši malčki so a tem dobili svoje gledališče, ki jim posreduje res plemenito razvedrilo. Uprava lutkovnega gledališča je pridobila mnogo sodelavcev iz vrst najmlajših, kl Igrajo, izdelujejo kulise, skrbijo za red v dvorani in prodajajo vstopnice. Torej prava življenjska šolal
Ptujska Svoboda je navezala zelo tesne društvene stike s Svobodo v Libojah. Odnosi so prisrčni ln tovariški in se odražajo v medsebojnih gostovanjih.
Kakor ostale organizacije, pa Ima društvo Svoboda svoje težave. Ne mislim na gmotne težave, ki so si slične pri vseh društvih. Povedati pa moram edinstven primer društvenega življenja pri nas v Ptuju. Društvo je imelo svoj moški, ženski in mešani pevski zbor, kl je v minulem letu priredil štiri samostojne koncerte:	dva v
Ptuju, enega v Dornavi ln enega na okrajni gospodarski razstavi v Ptuju. Razen tega je zbor sodeloval pri raznih svečanostih. Tega zbora danes pri
DPD Svobodi ni več. Mnogim Ptujčanom že danes ni jasno, kako je bilo mogoče, da je predsednik pevske sekcije mogel s svojim vplivom oddvojiti pevce od matičnega društva in jih priključiti na nov0 ustanovljenemu obrtniškemu pevskemu zboru. Vse to se je izvršilo ne da bi društveni odbor bil o tem obveščen. Smatramo, da je ta dogodek v življenju ptujske Svobode ostal črno zapisan. Krivda za tak žalosten konec
pevskega zbora Svobode je prav gotovo tudi pri odboru samem, ki ni imel dovolj tesne vezi s članstvom. Ravnanje bivšega predsednika pevske sekcije pa je vsekakor graje vredno.
V Ptuju, ki razpolaga z majhnim številom pevcev, je tako cepljenje sil vsekakor .neumestno, posebno, ker je dejavnost Svobode dovolj široka za vse, ki imajo voljo do prosvetnega dela.	R. J.
Brez oddiha
Prosvetna dejavnost »Partizana Leona« na Bohinjski Beli je vsestranska. Najdelavnejši pa so vendarle v igralski skupini. Kako veliko zanimanje ln veselje vlada za Igranje, potrjuje dejstvo, da je večina najdelavnejših sodelavcev društva in igralcev ves dan zaposlena na Jesenicah ir. drugod, pa kljub temu najde čas za večerne vaje. Bohinjski igralci imajo kaj obsežen delovni načrt, ki pa kot kaže, ne presega njihove zmogljivosti.
Že dalj časa so vaditi dramo Mladost pred sodiščem, toda prehiteli so jih tisti, ki so pripravljali Nušičevo l omedijo Žalujoči ostali. Poleg teh dveh že pripravljajo Bitenčeve ugasle luči in Borovo dramo Kolesa teme. Pomladi pa bodo nastopiti s Jurčičevim Sosedovim sinom.
To je razmeroma kar precej I Poleg tega pa so mladinci za
Linhartovo 200-letnico uprizoriti Zupanovo Micko. Ob proslavi je zapel tudi moški in ženski pevski zbor. Mladinci so namreč pred nedavnim ustanovili svoj aktiv.
Pohvalno je tudi delovanje recitatorjev, ki izredno pridno vadijo in nastopajo na raznih proslavah. Tako so počastili Linhartovo In Cankarjevo obletnico v decembru in sodelovali so ob proslavi Prešernovega dne. Pevski zbor bodo letos okrepili z novimi člami, predvsem pa bodo zbrali vse stare pevce. Veliko težavo pa jim povzroča pomanjkanje primernega glasbila.
Letos so nakupili knjižnici precej novih knjig in ji urediti primemo mesto v prosvetnem domu. Zato se je precej povečalo tudi število bralcev, žal le, da knjižnica še vedno ne more ustreči vsem.	jb
**xxx*5oooooooooooooocxDooooooooooooooooooooooooooeooooooooeoeeeec
l;XvXvXvXvX;X;X;XvX;X;XvXvX*X;i\;X;XvX
:,x-x,xvx,xvx\vx-x*x*x*x*x*x»x'.'-x*:’x»x*x*x.
MILJEVIC Djordje - Stevan BlagojeviS - Miloje Nikoliči
Razvoj priivrednog Stoterna FNRJ. Beograd, Noti* 1956., str. 195.
To je že tretja popravljena in razširjena izdaja. Knjiga obravnava sistem ln razvoj našega gospodarstva v Industriji, ■oibrt; in poljedelstvu. Knjiga bo zelo koristila tudi predavateljem za razna predavanja tečaje, Sode ati seminarje o gospo-' darsitvu j ugosl aviij e.
VENEZIS Ilias: Beg. Kronika okupacije. V Ljubljani, SKZ 1956. Str. 276. — No vogrski pisatelj načenja v »Begu« pretresljivo kroniko nemške in italijanske okupacije v drugi svetovni vojni.
PUHAR Helena: O spolni vzgoji. Ljubljana, Zveza prijateljev mladine. 1956. Str. 160. — Avtorica pravi v uvodu: V osebnem življenju ljudi bi bilo manj docela nepotrebnih tavanj, nesreč in žaloiger, včasih pa že kar usodnih stranpoti, če bi vsakega otroka v sklopu celotne vzgoje pravilno oblikovali in vodili tudi glede na njegovo spolno vzgojo.«
ŠKERLJ Božo: Palme, piramide in puščave. Ljubljana, SKZ 1956, Str. 92. — To je zelo zanimivo potovanje v kraje na Bližnji vzhod ob Nilu, ki '5 zdaj v ospredju svetovnih dogajanj. Seznanja nas z zgodovino in kulturno zgodovinskimi spomeniki teh krajev ter z današnjo družbeno-politično problematiko.
KAZANTZAKIS Niko: Kapitan Mihalis. Ljubljana, Cankarjeva založba 1956. Str. 570. — pisatelj nas ie osebno obiskal lansko leto, letos pa je izšel njegov zanimiv roman v slovenščini, v katerem nas pisatelj seznani s Kreto, zibelko evropske kulture, v času, ko je Kreta ob koncu preteklega stoletja vzplamtela v številnih vstajah proti Turkom.
HOLBACH Paul: Razgoličeno hriščanstvo ili Ispitivanje načela i posljedica hriščanske religije. Sarajevo, Svjetlost 1956. Str 220. — Znameniti francoski filozof 18. stoletja nam na originalen in duhovit iačin razlaga vlogo religije v zgodovini, nesmisel in nasprotja religioznega učenja, »učenega neznanja«.
Do pekla ln nazaj je »velik« in lepo barvan ameriški film o »prvem vojaku« ameriške armade, ki je kot pravijo iztržil Iz vojne največ odlikovanj. Film zaradi svoje veličastnosti in tehnične dovršenosti, manj zaradi vsebine, navdušuje gledalce, kl pa bodo ob količkaj treznejši presoji občutili, da je film napravljen bolj kot pompozna reklamna manifestacija za skrbno opremljeno ameriško vojsko, kjer vladajo lepi ln humani odnosi, tovarištvo in junaštvo. V njem so skoro povsem zabrisati grozote vojne in vprašanje, čemu in komu je v korist.. Vsi, kl smo občutili težino vojne zapuščamo dvorano hladni.
Junaki so utrujeni. V tem francoskem filmu načenjajo' ustvarjalci sicer na novo, pa vendar na poseben način, vprašanje življenja ljudi, ki so v svetovnem metežu postali junaki, a se v mirnem življenju niso znašli, oziroma jih razmere puščajo ob strani. Na poseben način pravim. Vse dejanje se dogaja v neki svobodni afriški deželi (morda Liberiji), kjer se iz najrazličnejših pobud najdejo ljudje najrazličnejšega kova. To so propadli ljudje, intrigantje, pustolovci. Trenutki razmišljanj se prevračajo v kriminalko in sentimentalne ljubezenske scene ob spremljavi razvlečenih črnskih folklornih napevov in plesov. To pa je tudi vse. Nobenega jasnega odgovora, nobene svetlobe. Prav zares: Junaki so utrujeni.
Cas obračuna. Slab ameriški western. Mladina, ki polni dvorane ni kriva, če ni nič boljšega. Saj v program matinej naj bi ne dajali takih filmov, če že opozorila o dvomljivi koristi tašnih filmov nimajo nobenega haska.
Tujec v sedlu. Nič, trikrat nič z mero slabega. Saj nismo proti kavbojkam. O ne, še radi jih gledamo, pa čeprav se že tako ponavljajo, da so si po vsebini podobne kot las lasu. Nismo proti, ker je v njih, v nekaterih več, v drugih manj prikazan del ameriške zgodovine. — Seveda je bil to boj za osebno posest, za utrditev meščanskega reda. Toda, če je tak film le brez vsake soli in ti preganjajo dolg čas le šerifi, konji, pištole, pijani kavboji in razumljivo lepo zapeljivo dekle — potem je koristneje, če greš kar mimo filmske dvorane.
Prva številka »Sodobnih potov« kaže, da bo tudi letos ta pomembna prosvetno revija, razvijala započeto pot in posredovala našim prosvetnim društvom čim več izkušenj, napotil in čtiva, kar jim bo v korist pri njihovem delu.
V	sestavku »Prosvetni dom postavimo v naš čas« osvetljuje tovariš Roman Albreht probleme okrog gradnje kulturnih domov. Glavna njegova misel je, da je treba prosvetne domove graditi s perspektivo, da bo v njih mogoče razvijati vse delovanje prosvetnega društva, ki se postopoma otresa čita-lniških tradicij. Ob 200-letnici rojstva Antona Tomaža Linharta je napisal dr. Bratko Kreft spominski članek, v katerem predstavi bralcem največjega slovenskega svobodomisleca 18. stoletja in njegova dela.
V	leposlovni črtici Mihaila Rožnjaroviča »Suženj«, opisuje avtor noč pred smrtjo italijanskega fašista, ki ga je slepa udanost fašizmu vodila preko Abesinije, Španije v Dalmacijo, kjer prejme za svoje zločine zasluženo plačilo. Med pesmimi Manka Golarja, Oskarja Daviča in Desanke Maksimovič je morda najlepša Branka Čopiča pesem »Grob v žitu«, v kateri slika partizansko kolono in partizanko Jagodo, mlado dekle, ki omahne v zlatem žitu.
V	» Drob n.j arijah izrednega pomena« nas opozarja tovariš Saša Lovšin na izkušnje nekaterih naših podjetij, ki z domiselnostjo in skrbjo usposabljajo delavce za proizvodnjo. V krajšem sestavku nar predstavlja R. V. »Tri slikarje mehiške revolucije«. Stanka Godnič v »Prvem koraku« opisuje premiero »Hlapca Jerneja«, ki jo je gledališka družina »Ivan Cankar« uprizorila v Šentvidu nad Ljubljano. Vinko Trinkaus ocenjuje predstavo »Kloštrskega Žolnirja« v Kostanjevici, Janez Mohor pa objavlja nekaj misli o gradnji Delavskega doma v Trbovljah. Ciril Cvetko je napisal spominski članek ob gostovanju koroških pevcev v Ljubljani, Franjo Jakhel pa je nanizal nekaj misli o celjski šoli za odrasle.
Kakor vsa dosedanja, je tudi ta številka bogato opremljena z ilustr-cijami.
TEŽAVE IN PROBLEMI SODOBNE BOLIVIJE
Ukrepi za zajezitev inflacije, ki jih je izdala bolivijska vlada, so povzročili precejšnje nezadovoljstvo med bolivijskimi delavci. Prišlo je do spora med delavci in vlado, pa so ga kmalu rešili. Po dvodnevni stavki so se delavci vrnili na delo.
Lani je bil za predsednika Bo- je hitro dvignila, vsi nad 18 let
Kvije izvoljen Herman Siles Su-aso, reformistični socialist in eden voditeljev vladajoče Ljudske revolucionarne stranke. Nasledil je Paza Estensora, prvega bolivijskega predsednika, ki je
Portugalsko nasilje v Goi
Indijski socialistični voditelj Limaja, ki so ga pred .nedavnim izpustili iz zapora v Goi, portugalski koloniji na Indijskem ozemlju, je ob vrnitvi v Indijo izjavil, da vlada v tej koloniji strahotno nasilje. Portugalski kolonialisti, kj so priključili ozemlje Goe k Portugalski, so trudijo, da bi uničili gibanje za polnoma urejene. Problemov je vrnitev Goe Indiju. Pri tem ne še veliko, k njim pa lahko pri- izbirajo sredstev. Limaja je prištevamo tudi neenotnost v vla- povedoval o mučenju v zaporih daj oči stranki, ki združuje ljudi (kamor so ga zaprli pred dve-razliičnih pogledov in teženj. ma tetama. ko je vodil dobro-steri držTvT^To^rvoMtoo _^vo pa je da je Bolivija v volje* za nenasilno osvoboditev
ukrepi trenutno škodujejo njegovi življenjski ravni.
Razmere pa še vedno niso po-
in da je bolivijski proletariat pobudnik tega napredka — vse za čim hitrejši napredek Bolivije. V
pravico, razredna zavest proletariata se je okrepila.
Razlaščeni kapitalisti so orga-marali nekaj vstaj svojih hlap- ^^1^ storiti . cev’ t0<Ja delavci so na silo o - hitrejši nap,redek	J
ostal na predsedniškem položaju govorilu s silo in obvarovali re- tem je tudi mož nwe Bolivije> pet let, torej dobo, ki jo določa volucijo. Ker reakcionarne vsfca-ustava.	je n;i®o uspele, so bivši boliva j-
Paz Estensom je bil izvoljen	v:Z?A ”
za predsednika Bolivije na volit- gospodarski bojkot Bolmje Sovah 1951. leta. Od tedaj pa do hvua ]e pred tem izvažala v danes se je v Boliviji marsikaj ZDA *?ro 80 »d^tkov vsega spremenilo. Vlada je naoionali- svojega izvoznega blaga, večmo-zirala rudnike cinka, - izvedla ™a cinka. Bojkot je povzročil
velike težave bolivijskemu go-
zadnjih letih precej napredovala Goe) in o težavnih razmerah, v kljub težavam in slabostim — katerih živ* prebivalci Goe, ki
zahtevajo priključitev k Indiji. Kljub temu pa je Limaja trdno prepričan, da si bo Goa s pomočjo indijskega ljudstva vendarle priborila svobodo.
B——
ramassts «r -
radi hitrih gospodarskih in socialnih reform ter zaradi svoje
Življenjska raven delavcev se
Ves arabski syet podpira osvobodilni boj alžirskega ljudstva. In ne samo arabski svet. Vsi naredi, ki razen svoje svobode cenijo tudi svobodo drugih, protestirajo proti krvavemu nasilju francoskih kolonialistov v Alžiru in zahtevajo, naj Francija končno spozna, da kolesa zgodovine ne more obrniti nazaj. Ob začetku alžirske razprave v OZN so delavci v vseh arabskih državah s stavko podprli svoje alžirske tovariše, v mnogih mestih pa so izbruhnile demonstracije proti kolonializmu, — Na sliki: Demonstracije proti kolonializmu v Jordanu.
OB KONGRESU AMERIŠKE KOMUNISTIČNE PARTIJE
sko milico, uveljavila številne
socialne reforme in uvedla na-	. ,	, ,
*«*» «•— skS' sta «m;
problemi. Bolivijska vlada je bojkot sicer razbila, njegove posledice pa so ostale.
„	_	Ob koncu preteklega leta je
^	1	inflacija dosegla višek. Predsed-
nik Herman Siles Suaso je izdal nekaj radikalnih ukrepov za zajezitev inflacije, ki so med drugim prizadej ali škodo tudi življenjski ravni delavcev in delov -kratično pot v socializem. Pri- nih kmetov. To je izzvalo neza-pravljena je sodelovati z vse- aovoljstvo. Sindikati so napove-mi socialistično mislečimi	stavko, predsednik Bolivije
Američani. Branila bo pravi- Pa gladovno stavko. Po dveh ce vseh narodnostnih skupin dneh ,sfa se sprti stranici spora-v ZDA bojevala se bo proti zumeli. Delavci so spoznali res-monopolu, proti imperializmu nost položaja, v katerem se de-in kolonializmu.	žela nahaja, vlada pa je obljubi-
la, d,a bo po zajezitvi inflacije
»ten«, d, te .Wdai komu- *. gčb-ja delov* v poJo- .	S “S SaS-STSZS “2KŽ
nisti zavzemajo za solidarnost jih »neodvisnosti in enako- gotovo zanimiva. Iz New Yor- -ioiev delavcev vseh dežel, ki pa bo pravnosti« ter priznavala TW;TmyB|l1Vl d., lmrmmistj ni- _
tivne kraiiike«.
Kongresu Komunistične partije ZDA, ki se je začel 9. februarja v New Torku,* je posebna partijska komisija predložila osnutek novega programa Partije, ki naj bi odpravil stalinistično navlako in odprl Komunistični partiji ZDA jasnejše socialistične perspektive.
V uvodu tega osnutka je trdna le tedaj, če bodo delav-
/ne uruuiicv«	ka Poročajo da komunisti na- Bolivijski proletariat je spet
Nadalje je 'v osnutku pro- '	enkrat dokazal svojo visoko ea-
grama rečeno, da je Komu- lov nr^dsedm?k Wtižm Foster vest in Poprav lenost podpirati nistična partija ZDA poiitič- ^YPredsedmkJil^m Tos,-er vlado tudi tedaJ, War njeni
V nedeljo, 24. februarja,
Sig®! EHilSEŠ 3S@5$B ££2Žr “
Indiji začele volitve
na organizacija amjdškiK de- ^S^pogMom^večma lavcev <n da je svojk. d o M zavzema ^ svojo lastno družni organizaciji v kmetijstvu, nje zasnovala na načelih znan- y	glavni ured-
zmamjšanju razlik v dohodkih stvenega socializma. Pai lja ^ »j>aily Workerja« John
@ Večdnevna stavka delavcev brazilske petrolejske industrije se je končala z delavsko zmago. Petrolejske družbe so sprejele mezdne zahteve sindikatov in zvišale delavske mezde za 30 odstotkov.
© Ameriški tekstilni družbi »Botany Woolen Mills« in »Forstmann WooIen Co«, ki sta doslej imeli tovarne v Pas-saicu, na Severu ZDA, sta odpustili vse delavce. V njunih tovarnah je bilo zaposlenih 15.000 delavcev. Družbi se že selita na Jug, kjer so delavske mezde nizke in kjer delavci niso organizirani v sindikate.
0 Iz Buenos Airesa poročajo, da ima Komunistična partija Argentine 70.000 članov. Po Peronovem padcu se je število njenih članov podvojilo.
© Japonska socialistična stranka bo v kratkem poslala na Kitajsko svojo delegacijo. Delegacija japonskih socialistov bo razpravljala s kitajskimi voditelji tudi o vzpostavitvi normalnih diplomatskih odnosov med Kitajsko in Japonsko.
© Čilsko vrhovno sodišče je obsodilo pet voditeljev čilskih sindikatov na triletno izgnanstvo v zaostale južne pokrajine, ki so nekakšna »čilska Sibirija«. Sindikalni voditelji
so bili kaznovani zato, ker so lani pozvali delavce na generalno stavko, čeprav je vlada stavko prepovedala. Med obsojenci je tudi predsednik čilskih sindikatov Lotario Blest.
© V premogovniku ameriške družbe »Pocahontas Fuel Co.« v Bishopu je 4. februarja prišlo do strahovite eksplozije, ki je terjala življenje 37 rudarjev. Vzroki eksplozije še niso znani. Premogovnik v Bishopu je eden največjih premogovnikov v Združenih ameriških državah.
© Po podatkih Galuppovcga zavoda je 40% Britancev pripravljenih izseliti se iz Velike Britanije. Na;raje bi se izselili v Kanado, Nevo Zelandijo, Avstralijo ali Združene države. Britanci, ki bi se radi izselili (med njimi je največ delavcev), so nezadovoljni s težavnimi gospodarskimi razmerami, za katere je odgovorna imperialistična in protide-lavska politika konservativne vlade.
© Na kongresu afriških sindikatov v Akri (Zlata obala) so razpravljali o alžirskem vprašanju, o krepitvi afriškega sindikalnega gibanja in o programu gospodarskega ter socialnega razvoja Afrike. Na kongresu je bilo kakih 30 delegacij in opazovalcev iz Afrike in Zahodne Evrope.
O ODNOSU HISTADRUTA DO NAPADA NA EGIPT
marca, kandidatov.
splošne volitve v 1»	. Takoj po ,
bile -leta 1951- Tedaj je bilo čajo isto delovno storilnost z nje človeka po človeku, rev-	_ Komurustična^ partija
zadnji vojni je
?Ukaiw	-1°	fil	«	miMMufv	dni	dosegla	višek	Poznavalci	cialistična organizacija	druž-	kaj jih je'odpadlo	zaradi	na-	rodi že pogasiti vojni požar
Leta 1951 je vol to 85 milijonov dni	v IndljT so be, skupno lastništvo prirod- silja reakcionarnih sil v vladi, na Srednjem vzhodu (sredi
ljudi,	vseh	vokve v	pa	je	‘k>	P	ičanl	da ,bo tudj tokrat	nega bogastva in proizvajal-	kongresu dn senatu,	precej	ko-	decembra), ge je sestal plenum
rreoričliivo	zmagala Kongresna	nih sredstev m vlada	delov-	munistov pa je izstopilo iz	Histadruta (splošne delavske
iisKe vpi-	k. vydl populaimi nega ljudstva.	Pairtiije, ker so nasprotovali organizacije Izraela) in raz-
voluvceiv. idsto ’voditey Djavaharlal Ne- Komunistična pastila ZDA prosovjetski politiki partijske- pravljal o vlogi Izraela pri najeto	*	se zavzema za mirno,	demo-	ga vodstva.	padu na Elgipt. Generalni se-
173 milijonov.
Letos je v volilne spiske vpisanih 193 milijonov Volitev se bodo udeležile štiri splošno indijske stranke, število krajevnih strank pa še ni znano.
Za splošno indijske stranke so razen vladajoče Kongresne stranke, ki se je na svojem nedavnem kongresu odkrito zavzela za izgradnjo socializma v Indiji, priznane še Komunistična partija. Ljudska socialistična stranka In desničarsika Nacionalna stranka.
Programi prvih treh strank so si med seboj podobni. Govore o razvoju industrije, za-
fiRETSCUE NA CIPRU
V prvih štirih dneh preteklega tedna je angleška kolonialna policija na Cipru zaprla 189 ciprskih Grkov, o katerih kolonialne oblasti trde, da so sodelovali z osvobodilnim gibanjem.
Tovariš I. M. iz Celja piše: »2e nekaj mesecev veliko pišete o napadu na Egipt in o njegovih posledicah. Precej ste pisali o Angliji in Franciji, o Izraelu pa zelo malo. Rad bi na primer zvedel, kako ocenjujejo izraelski sindikati sramotno vlogo, ki jo je pri tej agresiji odigral Izrael.«
kretar Histadruta Pinas La- malo. Plenum je prikazal, da se ven je v uvodnem govoru za- voditelji Histadruta zavedajo, govarjal nepad na Egipt kot kako so osamljeni, toda krivca »preventivno akcijo«, nujno ne iščejo doma, v svoji hiši. potrebno za obrambo življenj- Napadli so vsa delavska giba-skih koristi Izraela, ki ga »o- nja, ki niso podprla agresije grožajo« arabske dežele. Lavo- (in to so vsa,- razen f ran cona, ki je eden izmed voditeljev skih socialistov), češ da ne ra-vladajoče Izraelske stranke 'zumeio IzratiHa, da izdajajo Mapad, so podprli predstavni- svoje izraelske tovariše, ki vseh struj v.Histadrutu. Voditelji, Histadruta se niso Obenem pa so vsi govorili o potrudili, da bi ugotovili, zakaj miru in o potrebi po tesnem mednarodno delavsko gibanje sodelovanju z. azijskimi deže- obsoja napad na Egipt. Naci-lamii. Vendar pa so se besede onalizem jih je zanesel v ne-o miru dn sodelovanju med na- Vame vode, med čeri, ki pa jih rodi izgubile v viharju napa- nočejo videti. S svojimi stali-dov na vse, M so obsodili §či koristijo sovražnikom de-agresijo na Egipt. In teh ni lavskega razreda, pehajo sami
sebe v popolno izolacijo In ustvarjajo vzdušje, ki preprečuje miroljubno rešitev arab-sko-izraelskih problemov.
Revščina v Španiji... Nad 5 milijonov Špancev živi v kolibah in jamah.
XXXXXXXXXXXX)OCXXXXXDOOOOOOOOOOOOOOOOO(
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOB
K N O
S V E T
-yyyywv^rtfvwy
OB ZAKLJUČKU KONGRESA SOCIALISTIČNE STRANKE V ITALL<
Kongres Socialistične stranke Italije, ki je bil od 6. do 11. februarja v Benetkah, je ob zaključku soglasno sprejel nov program stranke, ki se zavzema za združitev vseh italijanskih socialističnih sil brez sleherne diskriminacije nasproti komunistom, s katerimi bodo socialisti na sindikalnem področju še nadalje sodelovali. Združitev naj bi ustvarila predvsem možnost temeljitega preobrata v italijanski notranji politiki in v okviru sedanjega ustavnega reda odprla perspektivo nove, delavske vlade. Hkrati Pa nai hi protiblo-kovska zunanjepolitična usmeritev omogočila Italiji pomembno vlogo med miroljubnimi silami na svetu.
Bred začetkom kongresa je socialistični »Avaniti« zapisal, da bo kongres socialistične stranke najvažnejši politični dogpdek zadnjega desetletja v Italiji. Morda je ta trditev nekoliko pretirana, vendar lahko brez obotavljanja trdimo, da je bil socialistični kongres po svojem vplivu na preusmeritev italijanske politike važnejši kot sta bila njegova predhodnika: oktobrski kongres demokristjanov in decembrski kongres komunistov. Socialistični kongres $e je moral odločiti: korak naprej, zastoj, a.li korak nazaj v procesu spojitve socialistične in socialnodemokratske stranke. Od tega pa je odvisen razvoj vse notranje in zunanje politike Italije. Zato ni čudno, če je zanj vladalo tolikšno zanimanje.
To zanimanje je povzročilo številna ugibanja in napovedi. Prevladalo je prepričanje,
da bi združena socialistična stranka lahko zbrala pri prihodnih parlamentarnih volitvah (ki bodo najkasneje čez eno leto) več glasov, kot komunistična partija. Nekateri pa so celo prerokovali, da bi socialistični glasovi lahko nadkrililj glasove demokristjanov, ki sedaj vladajo s pomočjo socialnih demokratov in liberalcev. V obeh primerih bi sedanja vladna koalicija razpadla in . socialisti bi vstopili v vlado. Prenehalo bi obdobje demo-krisitjanskega vladnega monopola.
Sklep Magnanijeve Neodvisne socialistične zveze, da se bo v celoti vključila v socialistično stranko, je ta optimizem še povečal. Obenem pa so socialnodemokratski levičarji in sredinci pokazali precej dobre volje za združitev.
Slišatj Pa j® bilo tudi glasove, ki so opozarjali na težave, na pregreje, ki jih bo še treba porttšiti. Ra,zen nasprotij med socialisti in socialnj demokrati, med socialisti in komunisti. so omenjali tudi nasprotja med posameznimi strujami v socialistični stranki.
Nennijeva skupina, ki je nekako v centru stranke, skuša povezati težnje vseh ostalih skupin. Na levici je skupina Petrinija, Tar-gettija in Lussuja, ki je blizu komunistom, skeptično gleda na združitev, zahteva, da morajo socialni demokrati popolnoma spremeniti svojo politiko, združena socialistična stranka pa bo morala čim tesneje sodelovati s komunisti. Skupina socialistov, ki jih imenujejo tudi Morandijeve učence.'ima podobne poglede krit levičarji. Četrto skupino vodi
Lelio Basso. ki »o ga nekoč imenovali Uta-Mljanstoi Lenin to ki je znan kot dosledni marksist. V peti kupini So tako imenovani avtonomisti, katerih predstavnik je Lombardi, ki so pripravljeni popuščati socialnim demokratom to se čimbolj odtrgati od komunistov.
Kongres je pokazal, da so dkoro vsa ta ugibanja ln opozorila temeljila na poznavanju razmer v italijanskem delavskem gibanju in v političnem življenju Italije. -
Nenni je v svojem referatu najprej podrobno opisal italijanske gospodarske razmere, ki dokazujejo, da je dobršen del italijanskih gospodarskih problemov daleč od rešitve in da bo morala levica krepko poprijeti, če jih bo hotela rešiti. Nato je opravičil svoje stališče o samostojnosti socialistov, odklonil povezavo g sredino, češ da je po svoji politični naravi konservativna, in organizacijsko povezavo s komunisti, češ da je bila do nedavnega potrebna, sedaj pa jo je razvoj že prerasel, začela je zavirati napredek italijanskega delavskega gibanja. Ko je govoril o socialističnemu razvoju v Evropi In n.a svetu in s tem v zvezi razglabljal o možnostih razvoja socialističnih sil v Italiji, 0 njih združitvi in močnejši uveljavitvi, je dejal: »Socialistična stranka se. je znebila enostranskega gledanja poslužujoč se tudi proučevanja socialnodemokratskega razvoja in ocene socialističnih izkušenj v Jugoslaviji.«
Nenni je predočil kongresu program stranke, ki v notranji politiki zahteva okrepitev prizadevnosti na gospodarskem in ostalih področjih, popolno izvajanje ustave, uresni-. čitev dejanske demokracije, uveljavitev decentralizacije in administrativno reformo. Na zunanjepolitičnem področju pa zahteva pro-tiblokovsko usmeritev Italije in podporo Združenim narodom.
Nenni se je zavzel za združitev italijanskih socialističnih sil. Dejal je, da je napočil trenutek, ko socialni demokrati ne morejo več samo opazovati, kaj delajo socialisti za združitev. marveč morajo tudi sami povedati svoje. »Nujno je,« je dejal Nenni, «da se socialna demokracija otrese povezave s sredino, kakor sq socialisti uredili svoje odnose s skrajno levico. Nikakor pa ne sme biti socialistična združitev borba proti komunizmu, kakor tud) ne borba proti sredini, ki pa bo v pogojih socialistične združitve razumljivo izgubila svojo vodilno vlogo«.
P0 Nennijevem referatu se je v razpravi oglasilo 60 delegatov, pristašev različnih struj v socialistični stranki!. To je bila najbolj temeljita razprava, kar jih je bilo na zadnjih socialističnih kongresih v Italiji. (Podrobnosti s te razprave bomo v našem listu še objavili). Zanimivo je, da nihče ni popolnoma odklonil Nennijevih stališč, čeprav so jih nekateri kritizirali.
Ob koncu je kongres v celoti sprejel program stranke, ki vsebuje skoro vse Nennijeve teze. Ta program bi lahko strnili v naslednje ugotovitve: 1- Socializem in demokracija sta dva dela istega pojma; 2: Ustvariti je treba široko in prepričljivo socialistično alternativo nasproti konservativni nepremakljivosti meščanskih strank; 3) Združiti vse socialistične sile, vendar po »poskusnem obdobju« v katerem bi prišlo do skupnih akcij med socialisti in socialnimi demokrati; 4). Združena socialistična stranka naj . bo razredna in revolucionarna, vendar v okviru legalnosti; 5) V odnosih do komunistov nobene diskriminacije; 6) Na zunajepoliitičnem področju dinamičen protiblokovskj nevtralizem. razorožitev, univerzalnost OZN, podpora kolonialnim narodom.
Kongres italijanskih socialistov je torej odprl široko perspektivo socialistične združitve, ki pa se bo nazorneje izoblikovala v naslednjih tednih, ko bo zasedal kongres socialnih demokratov. Sekretar socialnih demokratov Mateotti je ugodno ocenil kongres v Benetkah in poudaril, da je »v takšnih razmerah združitev nujna«. Vodja socialnih demokratov Saragat pa še vedno okleva. Nekateri napovedujejo, da se bo v skrajnem primeru odcepil od socialnodemokratske stranke.
Tudi komunisti so se ob zaključku kongresa nekoliko pomirili. V začetku so namreč napadali Nennija, češ da je zajadral v socialnodemokratske vode.
Rezultate kogresa so pozdravili tudi neodvisni socialisti, člani gibanja Untia popo-lare, radikali in demokrščanski levičarji. Klerikalna desnica p- se hudo boji za vodilno vlogo demokrščanske stranke, napada socialiste in širi glasove o možnosti povezave z monarha sti.
Čeprav so se pri glasovanju o novem programu v polni meri uveljavile Nennijeve teze pa je kongres odklonil zaupnico številnim Nermijevim pritašem. V vodstvo stranke, v katerem je 81 članov, so izvolili le 38 Nennijevih somišljenikov, ostala mesta pa so sl razdelili pristaši drugih struj, vendar mecj njimi ni veliko levičarjev. Vse kaže, da Nennijevd sodelavci zaradi svojega preteklega delovanja ne uživajo takšne podpore, kot jo uživa njihov sedanji program. To sicer ne pomeni, da se bo politika stranke razvijala drugače, kot je določeno s programsko resolucijo. in tudi ne, da bo moral Nenni prepustiti vodstvo stranke komu drugemu, vsekakor pa mu bodo povzročili ti volilni rezultati še številne preglavice.
D(Xxxx3ooooooooox»xio(xxicKxxxxxx»xxxioooo<xxxxx)ooooooocxxxxxxxxxxioooooo(xxxxDoooorxxxxxxiooo oooo«»oooooooocooooMooooooooocraooocxiooooc<»x«»oooooooooo^^
Glasilo sindikatov Slovenije iedaja Republiški svet Zveze sindikatov za Slovenijo. — Odgovorni urednik France Boštjančič. — Tisk Casopisno-založniškega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani, — Naslov uredništva In uprave Ljubljana Čufarjeva ulica 1 — Dom sindikatov. — Telefon uredništva in uprave 32-031, uredništvo 32-538, uprava 30-046. — Poštni predal 284. — Račun pri Mestni hranilnici v Ljubljani 601-606-1-221. — List Izhaja vsak oetek.
Rokopisov ne vračamo. — Mesečna naročnina 40 din, četrtletna 130 din, polletna 249 din, celoletna 480 din; posamezna Številka 10 din.