s VI CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 2466 "EL NUEVO PERIODICO REDACCION Y ADMINISTRACION: BUENOS AIRES, LavaHe 341, Escr. 316 31 — Retiro 5839 Leto I. BUENOS AIRES, 13. JANUARJA J 934 štev. 17. Velike poplave v mendoškem okraju ¡lzb0,išŠh^iiik Ker se je začel naglo tajati sneg v Kordiijeri, je reka Mendoza TUdi ? Jugoslaviji se je brezPOsei silno narastla ter povzročila katastrofo - Mrtvi in ranjeni - Velika materialna škoda LIoyda Georgea NAROČNINA: Za Juž. Ameriko in za celo leto $ arg. 5.—, za pol leta 2.50. - Z» druge dežele 2.50 USA-Dolarjev. POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs. LIST IZHAJA OB SOBOTAH RAZNE VESTI Zakon o sterlizaciji se je že začel /zvajati na Nemškem. V Goerlitzu je tamošnje sodišče obsodilo na sterilizacijo nekega 54-letnega delavca, ker je že več krat zlorabil mladoletna dekleta. V četrtek, okrog'polnoči, so začeli prihajati v Méndozo vesti iz kraja Punta de Vacas in drugih naselbin ob reki Mendoza, da dere s Kordiljere ogromen val vode, blata kamenja, ki podira vse, kar najde na poti. Mogočni val da meri v višini celih pet metrov in se vali po strugi z brzino dvajsetih kilometrov na uro. Elektriška družba Los Andes, ki oskrbuje velik del province z elektriško energijo in ima svoje glavne naprave v Cacheuti, ob zgoraj imenovani reki, je obvestila osobje ob nasipu, naj bo pripravljeno za ta slučaj. Vodstvo je menilo, da se bo orjaški val že zmanjšal in pomiril, preden bo prišel do elektrarne, a zgodilo se je baš nasprotno. Val, ki je meril v gorenjem toku reke pet metrov v višini, je le še bolj narastel in zadivjal z večjo silo, ko je prišel v ozko dolino, v kateri leži Cacheuta. Očividci pripovedujejo, da je izgledalo, kakor da se ogromna vodena stena, visoka kakšnih deset do petnajst metrov, pomika po strugi, podirajoč neizprosno vse, kar je našla na poti: mostove, nasipe, hiše in ceste. Ljudje, ki že dolgo vrsto let prebivajo v onih krajih, pravijo, da takšnega in tako katastrofalnega pojava še nikoli niso videli. Reka Mendoza sicer več krat naraste, ko se radi toplejšega vremena začne tajati sneg v visokem kordiljerskem gorovju, vendar pa se doslej še ni zgodilo, da bi bil pridrvel v dolino tako o-gromen val. Mnogi domnevajo, da je sedanja poplavna katastrofa v zvezi s kakšnim podzemeljskim sizmičnim gibanjem v Kor-diljeri. Tnženerji, ki so zaposleni v onih krajih, pravijo, da je v poletnem času, ko je bila reka radi pritokov z gprovja najmoč- nejša, znašal tok vode ioo do I2G kubičnih metrov na sekundo, v četrtek pa gotovo več ko 2.000 kubinih metrov v sekundi. Natančnejših vesti o obsegu škode in o številu žrtev, ki .jih je povzročila ta nenavadna po-vodenj, se ni bilo mogoče doslej dobiti, ker je voda odnesla brzojavne in telefonske napeljave in je zveza s prizadetimi kraji prekinjena. Ugotovljeno pa je, da je pre-koandska železnica izgubila sko-ro vse svoje mostove nad reko Mendoza, da je voda odnesla na mnogih krajih nasipe in da je radi tega ves promet s sosedno čilsko republiko prekinjen. Ni mogoče sedaj še prerokovati, koliko časa bodo zahtevala popravila proge, preden se bo železniški promet mogel spet vpostavi-ti. Najbrž bo prej preteklo več mesecev. Elektriška družba Los Andes je tudi utrpela veliko škodo. Povodni val, ki je žalil elektrarno do višine dvajsetih metrov, je pokril stroje z debelo plastjo blata in je obrat popolnoma ustavljen. Začeli pa so delovati rezervni stroji v drugih krajih, tako da so nekateri deli mendoškega mesta za silo razsvetljeni. Tramvajski promet se je skrčil. V cacheutski elektrarni je utonilo nekaj delavcev, ki so bili1 zaposleni pri strojih. V istem mestu je voda zrušila deloma tamošnji hotel in zdravilišče, gostje pa so bili pravočasno obveščeni o nevarnosti, tako da so se utegnili spraviti na varno. Voda nosi s sabo tramovje, poginulo živino, pa tudi trupla utopljencev, ki jih je povodenj zalotila, ko so spali v hišah ob bregovih reke. Kakor glede materialne škode, tako tudi o številu žrtev, ki jih je povzročila poplava, ni še j natančnih vesti. Po dosedanjih j poročilih so našli v vodi dvanajst trupel. Med utopl jenci je j tudi nekaj otrok v nežni mlado-! dosti. Mnogo oseb je ranjenih. Oblasti so poslale v prizadete! kraje pomoč in vojni minister je naročil tamošnjemu vojaškemu poveljništvu, naj s svojim moštvom pomaga civilnim oblastem pri reševalni akciji. STAVISKY JE IZVRŠIL SAMOMOR Ponarejevalska afera iz Bonneja ; je izzvala na Francoskem veliko razburjenje, ker se je izkazalo, da so bi-1 li s ponarejevalcem Staviskim v; zvezi mnogi vplivni ljudje. Izgledalo je celo, da bo morala tudi Chau tampsova vlada odstopiti, ker je bil j s Staviskim v stikih oziroma, da mu je vsaj bil pisal dve pismi, njen minister za kolonije Dalimier. Dalimier je podal odstavko, da bo vladi olajšal položaj v parlamentu, Policija še vedno nadaljuje preiskavo in se 3o sedaj še ne ve natančno, koliko znašajo vse ponared-be, krožijo pa vesti o neverjetno visokih vsotah. Staviskega, ki je bil izginil iz Pariza, je policija marljivo iskala, dokler ga ni izsledila v neki vili pod Montblancom pri Cha-monixu. Ko so agentje vdrli v sobo, kjer se je Stavisky skrival, si je ta pognal kroglo v glavo. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer pa ni več prišel k zavesti. Razni specialisti so se trudili, da bi mu z operacijo rešili življenje, a zaman. Mož je izdihnil in z njim je šla v grob marsikatera tajna, ki jo je policijski listi la izvedeti. Nekateri opozicijski listi v Parizu so celo začeli namigovati, da ga je policija nalašč ustrelila, zato da bi se ne izvedele razne stvari, ki bi bile izzvale v javnosti velik škandal. Te govorice pa je ovrglo raztelešenje, katero so izvršili sodnijski zdravniki, ki so ugotovili, da se gre za samomor. & * lir * & ★ nür tV Kraljevski dvojici rta lovu v bližini Beograda Z leve proti desni: Jugoslovanski kralj Aleksander, bolgarska kraljica Ivana, jugoslovanska kraljica Mal"9a garski kralj Boris. Kakor je našim čitateljem znano, se je mudila bolgarska kraljevska dvojica pred nedavnim v Beogradu, kjer je bila prisrčno sprejeta. Poleg raznih sprejemov in drugih svečanosti, je bil na programu tudi lov v kraljevskih loviščih v bližini prestolnice Mednarodni delovni urad je objavil poročilo o stanju brezposelnosti v posameznih državah sveta. Iz podatkov, ki jih je zbral, je razvidno, da se je položaj v zadnjih treh mesecih leta 1933 v marsičem izboljšal v primeru s položajem v odgovarjajočih treh mesecih 1. 1932. Združene države Severne Amerike so v tem pogledu na prvem mestu. Brezposelnost se je zmanjšala tudi v Kanadi, Čileju, Nemčiji, Angliji, Madžarski, Avstraliji, Belgiji, Finski, Jugoslaviji, Romunski, Danski in Irski. Glede splošnega svetovnega gospodarskega položaja so tudi v marsičem zanimive ugotovitve, ki jih je v nekem svojem članku za francosko "Agence Economique et Finan-ciere" napisal znani liberalni politik Lloyd George. „Ni nobemega dvoma", pravi pisec, "da se svetovna trgovina nahaja sedaj na poti svoje obnovitve. Na Angleškem kažejo Jetošnje statistike znatno zmanjšanje brezposelnosti, v Združenih državah pa se je število nezaposlenih oseb zmanjšalo za več milijonov. Nemška notranja trgovina se lepo razvija, japonska zunanja trgovina pa se je močno razmahnila. Na vseh koncih in krajih se pojavljajo nedovurn»* znaki gospodarskega preporoda. Roosevelt v Severni Ameriki, Mus-solini v Italiji, Hitler v Nemčiji, major Elliot na Angleškem in Stalin v Rusiji — vsi so začeli poskuse z od države vodjeno industrijo. Jaz se tej spremembi ne protivim. Spremembe so predpogoj za vsak napredek. Priznavam pa, da "sem se že mnogo krat začudil in sem ostr-mel, ko sem v listih prebiral dekrete, ukrepe in pravilnike, ali pa poslušal, ko so se oznanjali po radiu, saj pomenijo popolno uničenje vseh idej o svobodi in zasebni pobudi. Pri vsem tem pa se najbolj čudim, ko vidim, kako brezbrižni so ljudje napram tem roformam in spremembam. Obstoječi red so obdolžili, da je popolnoma odpovedal. In skoro je priznal svojo krivdo. Menda je prav to vzrok, da se obsodba obstoječega reda sprejema s takšno mirnostjo." i Jp OBNOVITEV BOJEV V CHACU Prenfirje v Chacu se ni več obnovilo. Posredovanja so bila za sedaj brez uspeha in boji so se spet pričeli. Paragvajske čete so zasedle neka-^ tere nove utrdbe, ki so jih bili Boli-¡ vijci zapustili. V Buenos Airesu, kjer se sedaj mudi tudi Chacovska komisija narodov, se še vedno vrši-Í jo pogajanja, ki stremijo za tem, da l bi se končno za vedno ustavilo pre-! livanje krvi med sosednima ljudo-'' vladama. Na fašističnem zborovanju v Rimu je Mussolini govoril o uspehih tako zvane žitne bitke. l>va tolovaja sta ob belem dnevu napadla neko baselsko banko, umorila blagajnika, nekega drugega pa ranila, odnesla večjo vsoto denarja ter se nato odpeljala v avtu. Napad sta. tako hitro in spretno izvršila, da ni policaj, ki je stal pred banko, prav nič zapazil, kaj da se dogaja v notranjosti poslopja. Nemška nacijevska policija je aretirala v Stuttgartu katoliška duhovnika Dangelmeirja in Sturma, ki sta obdolžena, da nista preveč navdušena za fašizem. Spravili so ju v koncentracijsko taborišče. Na španskem je vlada preklicala svoj čas proglašeno alarmno stanje, ostale pa bodo še nadalje v veljavi vse one omejitve, ki so v zvezi s preventivnim stanjem, ki bo še veljalo. V Mandžuriji se pripravljajo, da bodo sedanjega predsednika Pu-2ija kronali za cesarja, s čimer bi se obnovila stara kitajska dinastija. Kronanje se bo baje izvršilo 1. marca t. 1. in se bo tudi proglasila nova ustava, ki bo podobna- japon%)ti. Preko 800 novih letal bo naročila japonska vlada v domačih tvornicah, ker hoče tudi svoje vojno letalstvo organizirati tako, da bo pripravljeno 'za vsak slučaj". 10.000 mlekarjev iz chikaške okolice je proglasilo stavko, ki je trajala več dni, tako da se je v mestu začelo močno čutiti pomanjkanje mleka. Stavkujoči so zaprli vse ceste, ki vodijo v Chicago in so s tem preprečili kršitev stavke. Po nekaj dneh pa se je dosegel sporazum, ker so v spor med mlekarji in razproda-jalci posegla oblastva. Boj proti vstašem v kitajski pokrajini Fukjen se še vedno nadaljujejo in poveljuje nacionalističnim četam znani general Čang-Kaj-Šek. Mesto Fučov je blokirano in se u-porniki. baje ne bodo mogli več dolgo držati. Glavnega inženena. Nelsonovega rudnika pri Osegu na Češkoslovaškem je policija aretirala, ker se je izkazalo, da -je težko, nesrečo, v kateri je izgubilo .življenje 142 rudarjev, zakrivil neposredno *sam, ker radi nedopustne štednje ni zadostno poskrbel za varnost delavcev. Trupla večine nesrečnežev, ki jih je eksplozija zasula, so še vedno zakopana v rudniku. Organizirana emigracija iz Julijske Krajine v Jugoslaviji pozdravlja "Novi list" VAN DER LUBBEJA SO OBGLAVILI j Iz Córdobe V mesecu novembru se je sestal v Zagrebu direktorij Zveze emigrantskih organizacij iz Julijske Krajine-ki je razpravljal o važnih emigrantskih vprašanjih, Predsednik dr. Ivan Marija Čok je poročal o razveseljivem porastu emigrantskega pokreta, o naraščanju dela v ožjem zveznem vodstvu in v vseh zveznih odsekih, pa tudi o dostojnih manfestacijah, ki so se izvršile po vsej državi povodom rapallskega dne. Vse emigranta ske organizacije so se disciplinirano držale navodil oblasti, ki so omejile te manifestacije samo na zaprte prostore v ozke meje resnih predavanj -m akademij, pa je emigracija tudi potrpežljivo prenesla popolno omejitev poročanja v časopisju. V poročilu, ki ga je objavilo tajništvo zveznega vodstva o tej seji. čitamo tudi naslednje: •„Ker se je celoten italijanski tisk, na migljaj in po navodilu fašistične vlade, vrgel predvsem s prostaškimi napadi na zveznega emigrantskega predsednika dra I. M. Čoka, mu je zvezni emigrantski direktorij izra-1 zil svoje popolno soglašanje z nje-' govimi izjavami na beogradski rapalski priredbi, na kateri je zvezni predsednik odrekel italijanski fašistični vladi radi njenega verolom-nega nečloveškega postopanja pravico upravljanja nad jugoslovenskim narodom v Julijski Krajini." „Zvezni direktorij, sestavljen iz j delegatov posameznih emigrant- j skih organizacij ter pročelni-kov posameznih odsekov, odobrava v polnosti zahteve dr. Čoka po reviziji sedanjjih mej v Julijski Krajini ter njihovo novo začrtanje na podlagi narodnostnega principa. Celotna emigracija soglaša 3 svojim predsednikom dr. Čokom v zahtevi: Revizija onih krivičnih dol očb rapalske pogodbe, ki prisoja šest sto tisoč Jugoslovenov italijanski državi, ki jih upravlja na popolnoma brezpraven način. ..Zvezni direktorij izraža zahvalo ogromni večini emigrantskih ter tudi drugih jugoslovenskih organizacij, zlasti pa svojemu organizatorno-propagandnem odseku, na prireditvi mirnega in dostojanstvenega ra-1 palskega protesta po celi državi „Česar ni mogla objeti organizirana propaganda emigracije, je pa doáegel v svojih izpadih celotni fašistični tisk. Organizirana emigra cija iz Julijske Krajine sicer ne more izreči zahvale fašističnem tisku, ki je s svojim napadanjem in zmerjanjem nehote koritil potlačenj jugoslovenski manjšini v Julijski Krajini, ker je opozoril nanjo svetovno javno mnenje, nemške, švicarske, angleške, amerikanske in druge časopise, da so na podlagi fašističnih izpadov pisali o vzrokih rapalske proslave v Jugoslaviji, to je o potrebi revizijonizma ne samo na korist fašistične politike, ampak tudi v Julijski Krajini v zaščito tlačenih slovenskih in hrvaških množic pod fašističnim jarmom. Emigracija iz Julijske Krajne v Jugoslaviji upa, da bo tudi v bodoče fašistični tisk zvesto in pazljivo spremljal vsako protestno prireditev emigrantskih organizacij ter s svojim napadanjem delal propagando za našo stvar." Kakor že vedo čitatelji "Novega lista", se je prostaškim napadom fašističnega tiska proti dr. Čoku pridružil svoj čas tudi tukajšnji "Mat-tino d'Italia',, ki je pozneje, v polemiki z iiašim listom, opozoril tukajšnjo argentinsko javnost na nevzdržne razmere v Julijski Krajini, in sicer pratf tako neprostovoljno, kakor je to bil storil italijanski tisk v Evropi. Ni potrebno, da bi tu po sebej povdarjali, da se tudi naše tukajšnje izseljenstvo, ki pazljivo j motri dogodke v Julijski Krajini, popolnoma strinja z izjavami predsednika emigrantskih organizacij v Jugoslaviji glede potrebe, da se čim prej odpravijo krivice, ki jih morajo prenašati, radi rapalske pogodbe, naši rojaki pod Italijo. Po razpravi o drugih važnih problemih emigrantskega gibanja, je zvezni direktorij odobril izjavo, ki pravi: "Organizirana emigracija pozdravlja novo glasilo naših bratov emigrantov v Južni Ameriki, tednik "Novi list", ter želi tovarišem emigrantom v onem delu sveta čim več uspehov na organizacijskem in publicističnem polju, da bodo tako tudi oni usposobljeni voditi borbo preti sedanjim nasiljem v Julijski Krajini". Na tri dni zapora je bil obsojen neki delavec v Berlinu, ker ni hotel pozdraviti po hitlerjevsko, ko je kot priča v nekem procesu bil pozvan pred sodnike. Tudi Turčija ima sedaj svojo "pjatiletko". Te dni je bil objavljen načrt za industrializacijo države. Računajo, da bo turška "pjatiletka" zaposlila približno pol milijona delavcev. Francija in Rusija sta sklenili trgovinsko pogodbo, s katero se sovjetska vlada obvezuje, da bo vsako leto kupila v Fanciji vsaj za 250 milijonov frankov blaga, za kar pa bo dobila kredite in ji bo pariška vlada šla tudi na roko s tem, da bo znižala uvozne tarife na ono rusko blago, ki ne more konkurirati s francoskimi proizvodi. * j * *l * ---------------- *l * * Modistka * * * Buenos Airea, San Martin 522 OLGA VASILENKO II. nadstr. Preteklo sredo, v prvih jutranjih urah mrzlega dne, se je izvršila smrtna obsodba, ki jo je bilo izreklo nemško državno sodišče v Leipzigu proti holandskemu komunistu Mari-nusu van der Lubbeju, ki je bil tekom procesa, kateremu je ves svet sledil z velikim zanimanjem, priznal. da je zanetil požar v poslopju državnega zbora. Eksekucija se je izvršila v saksonski državni jetnišnici. Predsednik Hindenburg je zavrnil prošnje, ki so mu prispele iz vseh krajev sveta, in tudi s strani holandske vlade, da bi kazen spremenil v dosmrtno ječo. Van der Lubbe tudi tekom poslednjih ur svojega življenja ni bil spremenil onega čudnega in mirnega zadržanja, ki je bilo že tekom procesa, ko se je šlo za njegovo glavo, vzbudilo splošno pozornost ;n izzvalo mnogo komentarjev. Sel je k giljotini z naravnost neverjetno ravnodušnostjo in je gledal v svojega krvnika Goerlerja brez najmanjšega vznemirjenja. Niti trenil ni, ko mu je predsednik sodišča prečital smrtno obsodbo. Ko so ga vprašali .ali ima še kakšno poslednjo željo, je odkimal. Mirno se je pustil privezati k giljotini in krvnik Goerler, oblečen v frak in s cilindrom na glavi, je opravil svoj posel. Eksekuciji je prisostvovalo prav malo "oseb. Novinarji nisó imeli pristopa. Vest o izvršitvi smrtne obsodbe proti človeku, glede katerega svetovno javno mnenje upravičeno dvomi, da je pri čisti pameti, je izzvala povsod za Nemčijo zelo nepovoljen vtis. Dr. de Jongh, bivši podpredsednik amterdamskega kazenskega sodišča, ' ki je prisostvoval nekaterim obrav-! navam leipziškega sodišča, je izjavil: "Nemško pravosodje je nazadovalo za celih sto let." Sedaj spet lahko pošljete denar! Lahko nakažete kakršnokoli v,.-.oto in ni Vam več treba, da bi prosili za dovoljenje, kakor je bilo doslej predpisano. Nakazila izvršujemo po prostem tečaju, in sicer BRZOJAVNO Z ZRAČNO POŠTO Z NAVADNO POŠTO Vprašajte še danes za pojasnila! Dal Vam jih bo Slovenski oddelek BANCO GERMANICO DE LA AMERICA DEL SUD Uradujemo od 8.30 zjutraj do 7. ure zvečer Avenida L. N. Alem 150 - Buenos Aires Kakor je bilo javljeno v naših listih. je priredilo Slovensko orósv. društvo III. svojo prireditev v soboto, dne 6. t. m. Ob uri, ki je bila napovedana za pričetek prireditve, je bila dvorana, žal, še skoro prazna, dasi so prireditelji bili poskrbeli, da po njihovi krivdi ne bo zamude, šele okrog sedme ure se je pričel izvajati spored z deklamacijo. Deček, dasi je prvič bil na odru, je svojo nalogo častno izvršil, pa so ga zato poslušalci nagradili z burnim ploskanjem. Sledila je nato Meškova drama "Mati" v treh dejanjih. Ni moj namen, da bi na dolgo in široko opisoval posamezne vloge, marveč bom le na kratko omenil sledeče: Gospa Strel-čeva je prav izvrstno nastopila v svoji težki vlogi matere; poznale se ji je, da se je bila že v domovini seznanila s prosvetnim odrom. Tudi Milan se je vživel v svojo nad vse težko vlogo in se izkazal kot eden izmed najboljših igralcev dramatičnega odseka. Tinka, katero je predstavljala ena izmed najbolj izvež-banih tukajšnjih igralk, dobro poznana že iz prejšnjih iger, je nastopila tako dobro, da bi niti najboljša poklicna igralka ne mogla bolje izvesti tako težke vloge. Ivan je dobro igral. Le včasih je pretiho govoril, posebno v nekaterih stavkih, ko bi bil moral skoro kričati. Silva, najdenka, je včasih tudi nekoliko pretiho govorila, v prizoru s ciganom je pa naravnost očarala gledalce in je v tretjem .dejanju povzročila, da se je marsikatero oko orosilo: tako močno se je vživela v svojo vlogo in s tako velikim občutkom je igrala. Križnik, grofov logar, se je dobro odrezal, posebno v drugem dejanju, ko je prišel prosit Tinko za roko. Tudi župnik je svojo vlogo povoljno izvršil, le včasih je pozabil, da je na odru. Prav gotovo si je mislil, da je na prižnici in da mo ra na ves glas kričati nad nepoboljšljivimi grešniki. Vloga sama pa je bila kakor nalašč zanj ustvarjena. Ci gan Šandor se je v svoji mali vlogi pokazal kot dober kos oderskega umetnika. Tržanka se je dobro izkazala, le škoda, da ni bila boljše šminkana, saj ni izgledala kakor mati, ki ima lastno hčer za možitev. Tudi pri drugih igralcih je bilo opa žiti hibe v maskiranju, sicer pa so bile vse vloge dobro podane, kar je razvidno že iz dajstva, da je dramski odsek sprejel po odigranju ne-broj čestitk ne samo od naših izseljencev, marveč tudi od pripadnikov drugih narodov, ki ne razumejo, ali pa. prav malo. našega jezika. Med gledalci so bili namreč tudi člani Češkoslovaškega kluba, Ukrajinskega Sokola, Ukrajinskega podpornega društva itd. Po končani drami se je vršila prosta zabava s plesom, ki je trajala do prvih jutranjih ur. Le žal, da se nekateri naši rojaki in rojakinje ne zanimajo dovolj za prireditve našega društva in da obiskujejo rajši druge, tuje zabave. Res je, da je pri mnogih, ki jih ni bilo na prireditev, kriva sedanja kriza. So pa drugi, ki se prired'tev rt% udeležujejo radi malenkostnih osebnih sporov, ki bi pa morali ob takšnih prilikah stopiti v ozadje, saj je dolžnost slehernega Slovenca in Slovenke, da po svojih močeh podpremo naše edino delujoče društvo v tukajšnji naselbini. Vam pa, vrle društvenice in vrli društveniki, kličem: Ne strašite se truda in dela, zakaj Vaša požrtvovalnost rodi in bo rodila lepe in častne uspehe, se katerimi se bo lahko ponašala naša mlada slovenska naselbina v tujini. Jugoslovan. a Stran 3. argentinske vesti PO POSLEDNJI RADIKAL-SKI VSTAJI V Cañada ele Gómez so do sedaj aretirali 325 radikalov. Spravili so jih v gasilsko hišo v Rosar i ju. Večinoma se zagovarjajo, da so se udeležili vstaje, ker jim je bil pobegli vodja Dreller obljubil delo in dobre službe. V vseh krajih, kjer .so se bili dogodili neredi, se še vedno vršijo aretacije in hišne preiskavo. Tako je te dni policija izvedela, da se nahaja v neki v ul 9 de Julio v Rosariju velika zaloga municije. Agentje so izvršili preiskavo ter res našli v hiši, ki nosi štev. 3441, mnogo zabojev, v katerih so bile ročne granate, puške, revolverji, razne posode s kemičnimi snovmi za razstrelpiva itd. V sredo je policija v Rosariju aretirala v hotelu Henza Arturja Abalosa. brata bivšega radikal-skega ministra, ki je bil tudi soudeležen pri revoluciji. Njegova aretacija je, kakor pravijo oblasti. zelo velikega pomena. Nekatere izmed radikalov, ki so sedaj konfinirani na otoku Martín García, namerava vlada baje izgnati iz, države. PRENAPOLNJENA BOLNIŠNICA Državna dobrodelna umobolnica je tako prenatrpana z bolniki, da je predsednica tega zavoda zaprosila ministrstvo javnih del, naj se iz sklada, določenega v proračunu iz leta 1929, vzamejo potrebne vsote za razširjenje te bolnišnice, ki že sedaj ne more več sprejemati novih bolnikov. RAZPIS VOLITEV V SANTA FE Pokrajinska vlada v Santa Fe je razpisala volitve, ki se bodo vršile ii.,marca t. 1. in na katerih bodó volilci izbrali 10 senatorjev in 25 poslancev za pokrajinski parlament, ki se mora letos deloma obnoviti. POSET PRI GEN. JUSTU • V sredo je posetil predsednika vlade, poleg drugih, tudi sen. Sánchez Sorondo, ki je poročal o poltičnem položaju v Mendo-zi. Predsednik se sprejel tudi 110-voimenovanega interventorja univerze v Rosariju Fermina Leharzo. Za omenjeno univerzo le bil imenovan interventor, ker se je izkazalo, da so nekateri profesorii sodelovali pri poslednjih radikalskih vstajah. NAČRT ZA JAVNA DELAV TEK. LETU V sredo sta se sestala minister za javna dela Alvarado in finančni minister De Pinedo ter sta razpravljala o načtu za javna dela, ki so predvidena za leto 1934. Določila se je za ta javna dela vsota od 150 milijonov pe-sov za glavno mesto, province in teritorije. POVRATEK Dr. ROFFA Te dni se je vrnil iz Evrope dr. Angel Roffo, slaven zdravnik, ki je imel v Evropi serijo predavanj o raku. Kot specialista za to bolezen so ga povsod navdušeno sprejeli, portugalska vlada pa ga je celo odlikovala za velike zasluge, ki si jih je že doslej stekel za človeštvo. V pristanišču je pozdravila vrača-jočega se dr. Roffo velika množica meščanov. CAL-CHAQUI LA CAL HIDRAULICA INSUPERABLE PREFERIDA POR SUS SOBRESALIENTES CONDICIONES Ta 2, a vod je edini v T$ueons Airesu, ki ne razpolaga samo z najmodernejšimi napravami za zdravljenje bolnikov, marveč jih tudi pregleda r. X-žarki ter jim analizira kri in se« KAPAVICA — z vsemi njenimi komplikacijami: Hitro in sigurno zdravljenje potom elektrolize. SIFILIS__606-914. Periodične Wassermannove analize KOŽNE BOLEZNI — Zdravljenje ekzema in sraba REVMATIZEM — Zdravljenje po najnovejših načinih z injekcijami in z žarki ŽENSKE BOLEZNI — Tok, nerednosti pri čiščenju. Bolnice sprejemamo v posebnem oddelku. GRLO NOS UŠESA PREGLED: 2 PESA V tej ceni so vključena tudi zdravila in analize SPREJEMAMO orí 10. do 12. in od 14. do 21. Ob nedeljah in praznikih pa samo od 10. do 12. 347 - SUIPACHA - 347 DRUŠTVENIVESTNIK IZ JUGOSLOVANSKEGA PATRONATA Patronat se je obrnil na razna tukajšnja velika podjetja s prošnjo, naj bi pri nameščanju osobja upoštevala one jugoslovanske delavce, ki jih patronat priporoči kot poštene in vestne ter sposobne ljudi. Mnoga podjetja so že odgovorila in pohvalila to iniciativo tudi radi tega, ker je delodajalcem samim na ta način olajšano delo pri izbiranju delavce^. Patronat prosi vse one naše rojake, ki imajo kakšne obleke ali črevlje, ki jim ne služijo, naj bi jih dostavili Izseljenski zaščiti, na mesto, da jih vržejo proč ali pa da jih darujejo kakšni nepoznani osebi. Pomagali bodo s tem marsikatremu jugoslovanskemu priseljencu, ki je napol gol in bos, ker je že mesece Lahko javijo po telefonu (33 — Avenida, 6839), da imajo takšne kose odela na razpolago, pa jih bo patronat poslal dvigniti. Onim, ki se obračajo na patronat s prošnjo za obed, in ki se včasih sklicujejo na nekakšne pretvezne pravice, sporoča urad Izs. zaščite, da razpolaga za sedaj le s 300 obedi na mesec in da je njegova dolžnost upoštevati predvsem prošnje onih, ki so najbolj potrebni, ker je prosilcev mnogo več nego obedov. Člani se pozivajo, naj pošljejo redno svojo članarino na patronat, da ne bo nepotrebnih poti in včasih tudi nepotrebnih stroškov s pobiranjem članarine na domu. Tudi v preteklem tednu je patronat zaposlil več naših ljudi: 5 kot dnevničarje, 2 na estancio, 1 kot mesarskega pomočnika, 3 kot služabnike, 2 kot kovača in enega kot kuharja. Razdelil je 91 obedov in 18 manjših denarnih podpor. IZ SOKOLA "LA PATERNAL" Javljamo vsemu članstvu in prijateljem društva, da se bo vrši! v nedeljo, dne 14. t. m. ob 17. uri, v društvenih prostorih, ses'anek "Dramatičnega odseka"- Vsi oni, ki imajo veselje do dramatike, nai se udeleže tega sestanka, ker se bo z istim dnem pričelo tudi z razdeljevanjem vlog za prihodnjo prireditev. Dne 28. t. m. se bo vršil "Sokolski Pik-Nik" Kraj in uro odhoda bomo določili pri prihodnji odborovi seji. Članstvu in prijateljem društva pa priporočamo, da se pravočasno javijo in vpišejo za vdeležbo pri društve-n»T- blagajniku. CASA MATRIZ: L A V A L L E 385—91 U. T. 31 - Retire 2005|6 BUENOS AIRES SECCION ROSARIO: 27 DE FEBRERO 1089 U. T. 5771 ROSARIO Pik-Nik obeta biti zanimiv, kajti na vzporedu bodo različne igre in prosta zabava, pri kateri bo sviral društveni orkester. Natančen spored bomo objavili prihodnjič. Dne 4. februarja se bo vršil v društvenih prostorih "Letni občni zbor." Opozarjamo vse člane in članice, da poravnajo čim prej članarino, ker oni, ki so zaostali s plačevanjem članarine preko treh mesecev, nimajo po pravilniku pravice do volitev na občnem zboru. Godbene vaje se bodo vršile redno vsako sredo in soboto točno ob 8. uri in pol. Bodite točni in ne manjkate! Društvena knjižničarka prosi vse one, ki imajo doma izposojene knjige že preko roka, naj jih vrnejo, da bo lahko dala ob priliki občnega zbora svoje poročilo o stanju knjižnice. ODBOR. IZ UPRAVMIŠTVA Z ozirom na nekatere stavke, objavljene v zadnjih številkah "Slovenskega Tednika", opozarja uprav-ništvo "Novega lista" ponovno vse one, ki se na list ne nameravajo naročiti, a ga doslej tudi niso vrnili (vkljub našim opetovanim pozivom in navodilom), da takšno postopanje ni pošteno in da je le še bolj žalostno, če se kdo s to svojo nepoštenostjo javno hvali. Brezposelnim rojakom, ki so nam javili, kako je z njimi, in ki so obenem izrazili željo, da bi jim lista ne ustavili, bomo še nadalje pošiljaii "Novi list" brezplačno, dokler ne dobe zaposlitve. Kdor bi rad plačal naročnino na svojem domu, če živi v Buenos Airesu nam to lahko sporoči tudi po telefonu: 31 (Retiro) 5839. Vsakemu, ki nam dostavi naročnino po pošti, pošljemo v potrdilo pobotni- co. KROJAČNICA P. CAPUDER se priporoča cenjenim rojakom Buenos Aires Monte Dinero 901 CERKVENI VESTNIK CERKVENI KOLEDAR 14. januar — druga nedelja po Razglašenju — slovenske božje službe na Paternalu, Avalos 250, po navadi dopoldne ob desetih in popoldne ab štirih. 15. januar — pondeljek — spomin osem in tridesetih menihov, ki so jih Saraceni poklali na gori Sinaj zaradi stanovitne vere v Kristusa. 16. januar — torek — spomin svete mučenice Forencije, katere nekatere relikvije se nahajajo v naši Buenos Aireški stolni cerkvi. 17. januar — sreda — spomin svetega opata Antona, katerega čudovito spokorno življenje je popisal škof sveti Atanazij. 18. januar — četrtek — spominski dan prihoda svetega apostola Petra v Rim. 19. januar — petek — spomin svete in plemenite perzijske družine zakonskih Marija in Marte, in sinov Audifaksa in Abaka, ki so bili v Rimu do smrti mučeni, kamor so prišli na romanje. 20. januar — sobota — spomin svetega papeža Fabijana in častnika rimske vojske Sebastijana, ki sta bila oba do dmrti mučena zaradi stanovitne vere v Kristusa. 21. januar — tretja nedelja po Razglašenju — spomin svete device in mučenice Agneze, Neže, patrone naše paternalske župne cerkve. Ob desetih slovesna sveta maša z asistenco, Popoldne ob štirih slovenske večernice, kakor po navadi. Ob šestih popoldne argentinski rožni venec, nato slovesna procesija, nato blagoslov na vélikem župniskem patiju. Od dne 12. januarja dalje devetdne-vnica v čast sveti Neži, vsaki dan ob pol sedmih zjutraj in ob sedmih zvečer. CICKKKKKKKKKICKKKKJ LETNIH $ 5.- ni mnogo za dober in zanimiv list velikega formata NAROČITE SE! ho' G o D o ioeioe ioesoi i0e30e IOE3CE iodoc 30q0c -0E20 NIKOLI NI PREPOZNO! SPOMNITE SE SVOJCEV V DOMAČIH KRAJIH, ČE SE JIH ŽE NISTE ZA PRAZNIKE! Brez dovoljenja kontrolne komisije lahko pošljete denar v Jugoslavijo, Italijo in druge evropske države. Pet-odstotna pristojbina, ki ste jo morali plačevati na svoja nakazila, je odpravljena. Obrnite se na naš Jugoslovanski oddelek, ki bo Vaše nakazilo izvršil točno, hitro in po najbolj ugodnem tečaju. Prepričajte se sami! Nič Vas ne stane vprašati nas za pojasnila, ki Vam jih bomo dali prav rade volje. Banco de las Américas D O D o Q o BUENOS AIRES SAN MARTIN 429 0e30" sodoc iones 30 El O C iodo- soesoe: 3«9 piilllll!!j!!l!!!llll!i^ DOMA IN DRUGOD * VESTI IZ DOMOVINE NOVA RADIO-POSTAJA V BEOGRADU DVOJE TEŽKIH ŽELEZNIŠKIH NESREČ JADRANSKA STRAŽA Glavni odbor Jadranske Straže .je imel v Splitu sejo, kateri je predse- Mf» I1T1T MA doval dr. Ivo Tartaglia. Sklenili rKIlilIVJ!« HA povečati propaganda za Jadransko VIPAVSKE&f V prvih dneh decembra se je do Dn« 8- Pr- meseca se je dogodila Stražo ter zgraditi tudi vzdolž dal- Vipavci, ki so včasih kolikor to-vušila v Beogradu nova zgradba za v bližini huda železniška ne- matinske obale več domov za sred- j 1¡ko udobno ¿ivel¡ das¡ od pridnost! oddajno radio-postajo velike kapaci-1 sre¿a- Ko ->€ prispel vlak z Gorenj-1 nješolsko deco iz notranjosti drža- j svojih rok čutijo vsak dan bolj ka, tete. Sedaj so začeli postavljati ve-1 sk€*a na ljubljansko postajo, so o- ve- 0dbor bo_ sklical tudi V€l,ko ^ j ko so tudi zanje napočili hudi časi VESTI S PRIMORSKEGA like stolpe za anteno. EKSPLOZIJA V žagi Petra Gergeza v Novi Topoli je eksplodiral parni kotel ter strašno razmesaril delavca Emilia Čiž madija HUDA ZIMA V SLOVENIJI Tekom prvega tedna v decembru je pritisnil po vsej Sloveniji hud mraz. Po nekaj dneh dežja in snega je v noči od 5. na 6. pr, meseca pritisnila zima in je toplomer kazal ponekod celih 16 stopenj pod ničlo. Radi nenadnega mraza je poginilo mnogo ptic. Druga posledica ostre zime je naval brezposelnih, ki so se prej držali v bližnjih krajih, a so sedaj začeli siliti v mesto. Mestna ogrejevalnica, ki je bila do tedaj prazna, se je takoj napolnila z ljudmi. Socialni urad mestne občine i-ma polne roke dela. pazili, da je lokomotiva krvava. Ob dransko konferenco, na katero bodo vestili so takoj policijo in nadzor- Povabljeni zastopniki iz vseh slo-: nika proge v šiški. Policaji in že- lezniški uslužbenci so kmalu našii; vzdolž proge posamezne dele razmesarjenega telesa, ki jih je lokomotiva nesla kakšnih sto metrov daleč. Na tej razdalji so ležali ob progi razmetani kosi rok, nog, gla- vanslcih držav. ODLIKOVANJE GENERALA MAJSTRA Upokojeni divizijski general Rudolf Majster je bil odlikovan z redom sv. Save prvega reda. vadi splošne krize, pa tudi radi požrešnega gospodarja, pod katerim neprostovoljno živijo. Glavni izvor bede kmetskega in delavskega ljudstva na Vipavskem, kakor tudi po vsej Primorski in Istri, tiči pri kmetu v prevelikih davkih na kmetije in poljedelske produkte, pri delavcu pa v neznatnih mezdah in ve, truplá in obleke. Ugotovili so, da XAREDBA SPLITSKEGA ŠKOF-\ P°manjkanju dela. Slovenski kmetje, se gre za truplo ženske. Na kraju, * SpHtski Jkof dr Bonifači- je odr¡_j k¡ so do nastopivše krize kolikor toli kjer jo je zgrabila lokomotiva, so našli trupelce približno osem mese- plačevati vsaj davke. Tako je danes na Vipavskem vseh 100 o|o sloven-skhi kmeti do grla zadolženih; od teh jih 95 o|o niti ne zmore rednega plačevanja obresti dolgov in davkov. Še pred kratkim smo poročali, da je radi neplačevanja davkov zasegla država nad pedeset slovenskih po sestev n& Vipavskem. Videti je, da se država ne zmeni za obupen položaj slovenskega kmeta. V samem ajdovskem kraju s« vršijo redno tri do štiri dražbe tedensko na premoženja slovenskih kmetov. Na približno dvajsetih dražbah se je prodalo 3—4 hektarje zemlje za maksimum 160—320 lir, včasih pa Splitski škof dr. Bonifačič je odre- Kl su uo "nze «oiiKor ion-; še manj. Vsa ta posestva Slovenec dil pred nedavnim, da smejo jugoslo- ko še lahko premagovali težka dav- j seveda na more kupovati, zato pre-vanska nacionalna društva na ozem- c"na bremena. so sedaj, lahko reče- j hajajo v italijansko last. Z nakupovanjem slov. posestev se pečajo pred- cev starega otroka. Dete je bilo mrt lju njegove škofije posečati cerkvene: mo- Potisnjeni popolnoma na tla. Go-vo a ne tako strašno razmesarjeno. obrede tud¡ g svoj¡m{ društvenimi ?a.j spodarska kriza je italijanski faši- Istovetnosti nesrečne ženske niso mogli ugotoviti, pa torej tudi ne, ali se i Ob- i stavami. Ta naredba se nanaša na zem ¡n njegovo gospodarsko politiko vsem italijanski denarni zavodi, med njimi tudi goriški Mont, ki ima se-Sokol, Narodno obrano in druge po- hudo zadela' Da se je reši in da za" dai že okoli 25 slovenskih posestev dosti vedno večjim denarnim zahte vam za organizacijo fašizma in mi-litarizacijo države, je italijanska vlada še hujše pritisnila na kmetsko VIHARNO VREME V DALMACIJI V srednjem delu Dalmacije je bilo, v preteklem mesecu zelo viharno vreme. Mraz je pritisnil in pihala j a je že na poti izdihnil, je močna burja, ki je razburkala tudi morje tako, da manjše ladje niso mogle voziti. Pri Zlarinu je burja prevrnila malo ribiško lacijo; in sta se ribiča, ki sta se bila nahajala v njej, borila dobro uro proti valovom in mrazu. Da ju ni o pravem času zapazil rušilec vojne mornarice ter ju rešil bi bila gotovo utonila. gre za samomor ali za nesrečo, , , ... . . . ,. ! dobne organizacije, pa so je nekate-lasti so začele poizvedovati. . , , .,. , XT ri domovinski listi pozdravih kot Na glavni postaji se je dogodila j «modro in hvalevredno" se druga težka nesreča. Železničar: Andrej Kolar je stopal ob 9. uri J NAJVIŠJI MOST V JUGOSLAVIJI prebivalstvo države, od katerega pa zvečer preko proge vprav v hipu, pr¡ Budečevici nad reko Taro so so bili najbolj prizadeti slovenski ko je začel odhajati vlak proti Za- začeli graditi most, ki bo 120 metrov in hrvatski kmetje, ki, morajo obe-grebu. Lokomotiva ga je zgrabila ter j visok in torej najvišji v državi. Pre- nem prenašati še nacionalistični tega vlekla kakšnih . trideset metrov i ko njega bo šla njakrajša pot med ror in k' ne vživajo pri državnih ob-daleč. Strašno ranjenega so ga nje-: Dubrovnikom. Boko Kotorsko in ; lastih istih zaščit kot Italijani. Pod v svojih rokah. Na ta posestva na- govi tovariši brž nesli v bolnišnico, Beogradom. TRAGEDIJA UMOBOLNEGA DIJAKA NOVA CERKEV V Sarajevem so razpisali natečaj; za načrte za novo katoliško cerkev sv. Josipa, ki jo bodo čim prej za čeli graditi. Zemljišče so že kupili in sestavil se je odbor, ki bo nabiral prispevke. UBOJSTVO V bližini. Požarevca so našli ubitega znanega zdravnika dr. Stanoja Milivojeviča. Umorjen je bil s sekiro, ki jo je policija našla v bližini. Nenavaden dogodek je razburil v prvi polovici preteklega meseca lju-bljančane. S pokopališča so zmanjkala tri otroška trupla Preiskava je pozneje ugotovila, da jih je bil odnesel študent zagrebške medicinske fakultete Miroslav Mikan, ki stanuje v Sisku. Mladenič je bolan na u-m.u Preganjala ga je misel, da ga je neki sodnik hipnotiziral, pa se je . | hotel maščevati. Šel je v Kranjsko Goro. kjer je omenjeni sodnik stanoval, pa so tam videli, da imajo opravka z umobolnim človekom in so mu zato povedali, da je sodnik umrl. Mikan je radi tega Icfcenil na ljubljansko pokopališče, da bi tam poiskal sodnikov grob. Izkopal pa je tuj grob, v katerem je našel tri otroška tru- NAROČITE SE NA "Novi list" * TV * lir * # davčni vijak je prišla v Italiji že najmanjša stvar, pa naj si bo luksuzna, ali pa življensko neobhodno potrebna. Kmet je na ta način vedno težje spravljal svoje delovna produkte v denar kar mu je onemogočalo kupovati zelo obdavčena kolonialno in industrijsko blago in redno od- Uvedli so preiskavo, da bi izsledili PIa- J'h odnesel s sabo v Sisak, jih mori]ca ! tam seciral, jim odvzel možgane ter ___, | jih vrgel v peč. Oblasti so poskrbe- GUSLAR VUKOVIČ V j le, da so nesrečnega mladeniča spra- LJUBLJANI j vili v umobolnico. V Ljubljano je prispel v decembru Prof. Paulson, od severnokalifornijsks univerze, trdi, da je ta slika, ki so jo pred nedavnim izsledili v Ameriki, delo Leonardo da Vincija, katero pogrešajo že 400 let. , . , Ti;- Vnlrnvi,'- ld™ i..................................................................................................................................................................................................................................................jim koncem meseca plačajo z narodni guslar Ilija Vukovu., ki na- ^ J karskimi izdelki. Denarja ni o merava prirediti niz guslarskih ve- j | čerov v dravski banovini. Ljubljan-j g ski škof dr. Rožman, kateremu se je j g Vulkovič šel poklonit, ga je zelo lju-1 J beznivo sprejel ter mu tudi izročil; | pismo, 's katerim ga priporoča du- | hovščini svoje škofije. fj NOVE GRADNJE V BEOGRADU Tekom tega leta bodo zgradili v prestolnici Jugoslavije nekoliko novih šol, pa tudi dom za mladoletne, ki bo stal deset milijonov dinarjev. SNEŽNI METEŽI V BOSNI Silen snežni metež in veliko burjo so imeli v Borijah, v Bosni. Poldrug meter debela snežena odeja je pokrila pokrajino, ponekod pa je naneslo snega celo celih pet metrov na visoko Veter je bil tako močan, da je ponekod izril drevesa s koreninami vred. Promet na cesti Banja Luka — Kotor Varoš je bil za več dni pekinjen. Z MIRNIM SRCEM SE LAHKO ZATECEIE ZASEBNO KLINIKO Calla Ayacucho 1584 U. T. 41 - 4985 Buenos Aires V VSAKEM SLUČAJU KO ČUTITE, DA VAM ZDRAVJE NI V REDU. NAŠLI BOSTE V NAŠI KLINIKI SPECIALIZIRANE ZDRAVNIKE IN NAJMODER-NEJŠE ZDRAVSTVENE NAPRAVE UPRAVITELJ NAŠ ROJAK DR. K. VELJANOVIC s~ = 1 NAŠA KLINIKA JE EDINA SLOVANSKA KLINIKA. KI SPREJEMA BOLNIKE V POPOLNO | 1 OSKRBO IN SICER PO JAKO ZMERNIH CENAH, IZVRŠUJEMO TUDI OPERACIJE g 1 POSEBEN ODDELEK ZA VSE ŽENSKE BOLEZNI IN KOZMETIKO | Sprejemamo od 14. do 20. ure. filHIII!..........................................................................................................................................................................................................«lll|llllllII!llHHmilllllllllllllllllllllIllllltUllill,*,',,,,,n,I,l,<,,,,IMI,,r^ seljujejo italijanske delavce, ali jih pa dajejo zadolženim kmetom v najem. proti odplačevanju zmerne letne zemljiške rente. Tako pospešuje ta družba kolonizacijo Italijanov in izpodriva Slovence z njihovih kmetij ali pa napravlja za brezpravne najemnike, katere lahko vsak čas spodi z domače zemlje. Ta društva so baje zelo zadovoljna s svojim poslovanjem, kar pomeni, da bodo z njim tudi nadaljevali in tako vedno bolj uničevali slovenskega posestnika. Boben v Reški dolini Tekom zadnji treh mesecev v preteklem letu je bilo v premski občini V Reški dolini rubljeno nad sedemdesetim kmetom in sicer zato, ker so zastali s plačevanjem davkov. Res, da tamošnji kraji niso nad ves rodovitni, dejstvo pa je, da so se premski kmetje vedno preživljali samo z obdelovanjem polja, z žganjekuho in z živinorejo. Letošnja letina pa je bila zelo slaba. Nekaterih pridelkov niso dobili niti toliko, kolikor so sejali in je položaj prebivalstva radi tega zelo resen. Žganjekuha, ki je včasih prinašala lepe dohodke, je že zdavnaj uničena radi visokih davščin in drugih naredb, ki jih je uvedla fašistična vlada. Živinoreja je propadla, ker je živina šla iz hlevov radi mizerije in kritja nujnih potreb, ali pa radi davkov. Tisti, ki še imajo krave in oddajajo mleko v trnovsko mlakarno. prejemajo zanj po 30 do 40 stotink za liter, mnogo krat pa sploh ne vidijo denarja, marveč mle-od ni- 11 koder in zato ni nič čudnega, če je v tako majhni občini, kakršna je bremska, ki ne šteje več ko 1660 prebivalcev, pel boben svojo žalostno pesem pri več ko sedemdeset gospodarjih, to je približno pri vsaki peti hiši. Devet mesectjv zapora radi miličnika Štiri in štirideset letnega Josipa Trevižana so v Reki obsodili na de vet mesecev zapoia, ker ga je bil neki miličnik obsodil, da se je je na» pram njemu nedostojno obnašal. Trevižan je bil nekega dne v gostilni, ko je stopil k njemu miličnik ter z gospodujočim glasom zahteval od njega, naj pokaže dokumente. Trevižan se je nekoliko obotavljal, a ko je miličnik začel groziti in ro-goviliti, je mož vzel iz žepa svoje listine ter jih vrgel na mizo pred miličnika. Radi tega bo moral odse-deti celih devet mesecev. Kam gre očinski denar Znano je, da so se občinski stroški povsod v naših krajih zelo zvišali, odkar so občinske uprave prešle v roke fašistov. Male občine kjer sta včasih župan in tajnik vse opravila in tako, da so bili ljudje zadovoljni, imajo danes celo vrsto uradnikov, ki žive od denarja ob-činarjev, napram katerim se premnogo krat obnašajo tako, kakor da niso oni njihovi služabniki, marveč obratno. Tako je na pr. tudi v Materiji, v mali občini, ki jo tvorijo nekatere čičarske ubožne vasice. V občinskem uradu je poleg podeštata še 11 oseb. človek bi se čudil, čemu neki je potrebno tako številno osob-je, če ni poučen o dejstvu, da uradniki ne vrše samo občinskih upravnih poslov, marveč, da so jim poverjene še razne druge naloge. V Materiji je nameščen neki Stanko Ma-renzi samo za to, da hodi od sela do sela delat fašistično propagando ter da obenem vohuni in skrbi, kako bi našim ljudem delal preglavice. Tega gospoda so imenovali tudi za učitelja za predvojaške tečaje. Domače mtedeniče, ki so primorani posečati predvojaško šolo, zmerja s takšnimi imeni, da jih tu ne moremo ponavljati. Pri tem mu vneto pomaga Ivan Babuder, ki je občinski sluga in ki si tudi prizadeva, kako bi našim ljudem škodil. . Jetika Prejšnji mesec je občinski zdrav-; nik v Pregarjih ugotovil, da je preko štirideset vaščanov jetičnih. Vzrok, da se ta huda bolezen tako širi, j je po njegovem mnenju slaba in nezadostna prehrana ljudstva. Cerkvene prilike Na svojih letošnjih vizitacijah je 5 I tk La Bayoneta ?? nakupuje in prodaja obleke, nove in od druge roke, po zelo u-godnih cenah. Vsakovrstne po- X trebščine za kamp in potovanja. j||j j Priporoča se X LEON CORTES || 25. de Mayo 562 - Buenos Aires ¡j|¡ ¡ tržaški škof mons. Fogar pridigal ponekod tudi v slovenskem jeziku, v nekaterih istrskih farah pa je bila samo italijanska pridiga; tako na pr. v Zrenju, Pregavi in Gradini. Duhovnik Knafelc, ki pravi, da je čistokrven Italijan, je v Pomjanu odpravil iz bogoslužja vsako sled slovenske besede in je tudi slovensko petje prepovedal. Začel je učiti otro ke, da bodo peli laško in latinsko. Patra Serafina, gvardijana v Sv. Križu pri Vipavi, so na zathevo vlade premestili v Trst. V Sv. Križu jim ni bil po volji ker je preveč spoštoval jezik ljudstva, od katerega ta-mošnji samostan živi. Kakor javlja "Slovenec", je bila božja pot na Planinski gori ukinjena radi obrambnih naprav ob jugoslovanski meji. Le s posebnim dovoljenjem višjega vojaškega poveljni-štva v Vidmu bodo smele skupine romarjev še obisovati to svetišče, a organizatorji bodo morali v svojih zadevnih prošnjah navesti imena vseh udeležencev. Proti dr. Gabršcku Komisar odvetniške zbornice v Gorici odv. Marchini je odredil, da se advokat dr. Franjo Gabršček briše iz seznama tamošnjih odvetnikov, ker da je človek, ki je proti ven obstoječemu državnemu redu. Trinajst let tržaškega "Popola" Glavno fašistično glasilo za tržaško pokrajino in za Julijsko Krajino sploh, dnevnik "Popolo di Trieste" je proslavljal pretekli mesec trinajsto obletnico svoje ustanovitve. List se je vedno in — če sodimo po današnjem položaju v naših krajih — tudi z uspehom boril proti vsemu, kar je slovenskega, manj sreče pa je imel v svojih prizadevanjih, da bi i si osvojil čitatelje. Njegov konkurent "Piccolo" zna tako spretno sukati zastavo po vetru, da mu "Popolo" doslej ni mogel še do živega. Ker so časi slabi tudi za rimsko državno blagajno, na katero je tržaško fašistično glasilo navezano, se je "Popolo" že pred nekaj meseci zmanjšal in skrčil ter zlezel vase; odslovil je nekatere urednike in izhaja samo na štirih straneh. SIFILIS 606-014. — Moderno zdravljenje BLENORAGIA. — Moderno zdravljenje brez bolečin. — Prostatis vnetja in spolne bolečine. KRVNE BOLEZNI. Slaba kri — švahost. SRCE. Srčne napake -— hibe. ŽELODEC. Creva — krisliná J— jetra. Želodčne bolezni se zdravijo, vzrok, od kje ;n¡n ":•* profesorju Glassner. zdravniku univerze na i!-/:;..;t KOSTNE BOLEZNI. Sušica. REVMATIZEM in OBISTI. Kila — zbadanje. GRLO, NOS, UHO. Zdravljenje n\rzlice. ŽENSKE BOLEZNI. Maternica, jajčnik, čiščenje (posebni ocfdeleli) OTROŠKE BOLEZNI. Rakitika — otrpelost. NERVOZA Glavobol. Žarki X — Diatermia — Žarki ultravioletas LABORATORI ZA KRVNE ANALIZE — Wasserman — Tur — Izpuščaji — lišaj. Lastni senatorji z nizkimi cenami — Operacije za vse bolezni: jetra, obisti, želodec maternica, spolovilo GOVORIMO SLOVENSKO Urnik: od 10. do 12. in od 15. do 21. Ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. , Pregled SAMO $ Ob nedeljah dopoldne pregledamo brezplačno vsakega, ki se nam predstavi s tem listom /ARMIENTO 1017 ORDINIRAodIOdpI2 i .2« SATI S * -i: * * * * Zobozdravnika Dra. Dora Samojlovich de Falicov Dr. Félix Falicov Dentista * * * * * * * * * * Zapomnite si naš novi naslov 44 M | Trelles 2538 - Donato Alvarez 2181 * U. T. 59 ha Paternal 1723 NOVI LIST Buenos Aires La valle 341, Escr.316 5MIIII<<1 mesta popolnoma spremenil svoje lice. Nad hišami iz kolonijalne dobe in ob ulic/.h, ki nisó nič širše, nego so bile ted&j, so se dvignile stavbe, ki "hrepenijo po svetlobi." Dvigajo se nebotičniki, j ki imajo spodnja nadstropja za- ¡ grnjena v večen polumrak. Pa pustimo to! Za naš slučaj, to je za priseljenčevo hišico, ie klasični "lote" lahko prav dobro zemljišče, če ni izpostavljeno nevarnosti, da se poleg njega dvigne hiša od treh ali štirih nadstropij. Takšna nevarnost je večja za zemljišča, ki gredo od dvignila na severni strani tik ob preprosti hišici, bo vrgla nanjo svojo črno senco. Galerija pred sobami bo v takšnem slučaju le še bolj povečala temo v njih. Hišice pa, ki so zgrajene na zemljiščih, katera gredo od severa proti jugu, bodo vkljub sosedovi visoki hiši imele po par ur na dan blagodejnega solnca, čigar žarki pa ne bodo prodrli v sobe, če so obrnjene proti jugu ali pa, če jim bo pot vanje zapirala galerija. Vendar pa upajmo, da se nevarnost visokih hiš ne bo še tako hitro pojavila tudi izven mestnega središča. .. Lega hiše na danem zemljišču in orientacija stanovanjskih prostorov sta torej izredne važnosti. Pri gradnji hiše moramo stremeti za tem, da ne bo niti enega prostora, v katerega ne bi prodrli solnični žarki vsaj za pjir j uric na dan. Solnčni žarki so hudi uničevalci bacilov in so velike važnosti za človeško zdravje. Po toči ne pomaga zvoniti, pa je torej potrebno, da že prej mislimo na to, kakšno lego ima "manzana", kako leži zemljišče, ki ga mislimo izbrati, in kako bo stala hiša. Izognili se bomo na ta način pogreškam, ki jih pozneje ni mogoče več popraviti, ko so že en krat storjene. Preden se človek odloči za zemljišče, si bo moral že v duhu predočiti, kako bo izgledala hišica, ko bo dograjena: kako bodo razdeljeni prostori, kako bodo orientirani in od kod jim bo prihajala svetloba. Tudi če mu sredstva ne bodo dopuščala, v začetku, da bi zgradil več nego eno samo sobo, bo pa le moral vedno imeti pred očmi celo hišico tako, kakor bo izgledala, ko bo popolnoma končana, ko bo imela še kakšno drugo sobo, kuhinjo, kopalnico itd. Graditi bo moral pač že od samega početka z mislijo na vse prostore, v katere bo razdeljena njegova hiša, da bodo primerna zvezani med seboj, in ne bo smel pozabiti tudi na druge elemente, katere mora- mo na vsak način vpoštevati, če hočemo pravilno rešiti problem lastnega bivališča: zrak, svetloba, dobra ventilacija prostorov in intimnost celote.. Naj nam naslednja dva črte-ža pokažeta napake, ki se bolj pogosto krat narede, nego bi si človek mislil! /L± Prvo zasedanje novega španskega parlamenta M Zgoraj vidimo, da sledita sobi kuhinja, za njo pa kopalnica. Če se v tem slučaju pokaže potreba po še eni ali pa po dveh sobah, nimamo več med sobami potrebne zveze, ker sta kuhinja in kopalnica na poti. Na spod- m njem črtežu sta kuhinja in kopalnica na odprtem, kar pa ni priporočljivo, posebno ne za zimski čas. Prav nič prijetnega ni za človeka, pa tudi za njegovo zdravje utegne biti škodljivo, če mora ponoči iz tople postelje preko dvorišča, na temperaturo od približno o stopenj Celzija, ko hoče do kopalnice. Kopalnice ali stranišče naj bosta v zvezi s spalnicami; če že ne v neposredni, pa vsaj potom hodnika. Dobro, a ne neobhodno potrebno, je če je mogoče dati kopalnici direktno luč in ventilacijo iz vrta. Za kopalnice in stranišča zadostuje, če imajo ventilacijo od pol kvadratnega metra površine, sai — končno — niso ti prostori vedno zasedeni. Drugače je pa za sobe in kuhinjo. Sobe, kjer živimo po dnevi in počivamo tekom noči, morajo imeti direktno svetlobo in ventilacijo. Isto velja za kuhinje, v katerih so gospodinje primorane preživeti po več ur na dan. Luči in solnca se ne smemo bati. Če je te božje dobrote včasih preveč, jo lahko vedno ublažimo z zavesami, lesenimi ali železnimi oknicami itd. Zato naj bodo okna raje večja nego manjša. Hiša, ki je polna svetlobe, je tudi bolj vedela, bolj prijazna. Kuhinjo treba postaviti tako, da je v neposredni zvezi z ostalimi glavnimi prostori, a ima še drug izhod na dvorišče. Če bo hiša imela več sob, jih bo treba združiti s "hallom" "vestibulom" itd. Hiša mora biti organizirana celota, ki mora popolnoma zadoščati svojemu namenu. Vsak posemezni pro stor je del te celote. To je kakor s človeškim telesom, kjer so posamezni udje neobhodno potrebni deli enega samega organizma. Kar se tiče višine posameznih prostorov, ni vedno potrebno, da vsaka izmed sob, ki so po navadi približno štiri metre široke in prav toliko dolge, meri tudi cele štirimetre v višini. Občinski pravilnik določa za tretjo buenosaireško mestno cono, to je za periferijo, 1 tri metre kot najnižjo dovoljeno višino za katerokoli nadstropje. Jasno je, da mora biti višina, prostora v skladu z njegovo prostornino ; velika soba ne sme biti prenizka, in prostora, ki i-ma dva kvadratna metra površine, ne bomo zidali tako, da bo 4 ali pa 5 metrov visok. Najvažnejše je, da ima vsak prostor dovolj zraka in dovolj svetlobe. Soba, ki meri samo tri metre v višini, a sije vanjo solnce, četudi samo za par ur na dan, bo bolj zdrava nego druga, ki bo visoka štiri metre ali pa še več. a ki solnca ne bo videla. V prihodnjem članku bomo pokazili, tudi z načrti, kako moramo postopati, če se hočemo pri povečanju hiše izogniti glavnim napakam. Clínica Médica "SLAVIS , Ravnatelj: Dr. D. CALDARELLI Upraviteljica: bolgarska rojakinja dra. Radka Ivanovic Vestno zdravljenje notranjih, želodčnih, živčnih, srčnih in vseh spolnih bolezni Posebna sprejemna soba in poseben ambulatorij za ženske, ki jih zaupno zdravijo zdravnice, specializirane v vseh ženskih boleznih. Govorimo jugoslovanske jezike in sprejemamo od 10. — 12. ure ter od 5. — 7- popoldne ZMERNE CENE SAN MARTIN 522, II. nadstropje mm U. T. 31 Retiro — 1619 DROBNE VESTI 140 atentatov so izvršili avstrijski fašisti v enem samem tednu v raznih mestih republike. Radi hude gonje, ki jo vodijo proti Dollfussovi vladi so splavali po vodi vsi načrti za sporazum z zmernimi nacionalnimi socialisti, ki jih je nameraval avstrijski kancelar udejstviti. Vlada je izdala proglas, v katerem pravi, da bo z vsemi sredstvi in s potrebno odločnostjo začela pobijati fašistični teror, pa poziva prebivalstvo, naj ji pri tem njenem delu pomaga. Kmetje so se uprli v Kolumbiji, a je vlada poslala proti njiift svoje čete in poslednja poročila pravijo, da je vstaje že konec. Svet Zveze narodov se bo spet sestal 15. t. m. pod predsedstvom poljskega zunanjega ministra Becka. Razpravljal bo najbrž tudi o chaco-vskem sporu in, kakor napovedujejo, bo Bolivijce ter Paragvajce pozval, naj svoj spor predložijo mednarodnemu razsodišču. Kubanski učitelji so proglasili splošno stavko, ker so jim že dva krat znižali plače in ker jim, vkljub ponovnim protestom, še niso izplačali ono, kar imajo prejeti za že pretekle mesece. V Peruju je policija odkrila zaroto, pri kateri so sodelovali tudi nekateri pripadniki vojske in ki je imela namen strmoglaviti sedanjo vlado. V Limi so aretirali 14 podo-ficirjev ter štiri civiliste. V japonskem mestu Kyotu, na ta-mošnji postaji, se je bila zbrala o-gromna množica ljustva, ki se je poslavljala od odhajajočh rekrutov. Ker je nekaj pijanih ljudi začelo za š^lo klicati na pomoč, se je ljudstva polastila nepopisna panika in je bilo v strašni gneči pomendranih 80 ljudi, več ko petdeset pa ranjenih. ŽENSKI KOTIČEK /s\S/S\S/ kašljanje Bolezni d$ihal prav često spremlja kašelj, ki v nekih okoliščinah lahko zelo pospeši bolezni. Vsekakor je običajno zelo mučen. Zato je dostikrat potrebno zatirati kašelj sani na sebi, kot simptom. To je tem lažje, ker ne zahteva nobenih izdatkov, samo nekaj vaje. Premnogi ljudje namreč ne vedo, da je odprava kašlja običajno samo stvar vaja. Kašljanje nastane tako, da se gol-tanec zrakotesno zapre in potem eksplozivno odpre, pri čemer uide iz dihal zrak, ki je bil zaprt pod višjim tlakom. Zato se da kašelj pre-px*ečiti na dva načina, prvič tako, da goltancu preprečimo, da se zapre, drugič, če se je že zaprl, da m-.i za nekaj časa preprečimo odpretjs. Če je dražljaj za kašljanje majhen, zadostuje običajno, da izgovorimo brezglasen pripornik. n. pr. "s", ker se pri tem goltanee odpre. V ta namen bi lahko tudi hitro zaporedoma in kratko dihali. Tretii način zadrževanja kašlja izvajamo često nehote sami, n. pr. v gledališču. Pri tem pustimo, da se goltanee sicer zapre, a mu ne damo odpreti se- pri čemer prevzamemo funkcijo stiskanja. Goltanee ostane namreč zaprt, če se vrši na njegov zapor močan zračni pritisk. Če manjka vsaka volja do zadržanja kašlja, 3e seveda le malo ljudi spomni na to sredstvo, ki je preprosto i.i učinkovito. Posebno po bi se ga morali vaditi tisti bolniki, ki jim kašljanje šele prav daje občutiti bo lezen in ki jo često poslabša, če ni, kakor v mnogih primerih tuberkuloze, naravnost smrtnonevarno. Migljaji za hišne gospodinje Kruh o?vežiš. Položi ga v posodo, ki jo postaviš v vrelo vodo. Ako je kruh star samo 1—2 dni, zadošča, da ga poiasi segreješ v pečici ali na pokrovki lonca, ki je napolnjena s kropom. A stori to tikoma pred uporabo, ker sicer kruh zopet otrdi m se ne da več osvežiti. Pri pomivanju kuhinjske posode ne bodi površna. V loncih, ki se jih di-že še ostanki jedi od prejšnjega dne, se kaj rado kaj prismodi. Tudi sajaste kolobarje, ki se narede na zunanji strani posode, treba vsak dan sproti odrgniti najprej z zmeč-kanim časopisnim papirjem in če treba, še z drobnim peskom in potem z vročo vodo splakniti. Vso posodo treba pomivati v dveh vodah, druga je za izplakovanje, ki jo po potrebi premeniš. Finega porcelana ne pomivaj v prevroči vodi, ker raj popoka. i 9H IV ■ / mrnmm 1 "la HHH9H ¿W mmkm {■ 1 MIIkS lü i V ' '*''; * Kitajska filmska zvezda Soo Yong je prispela v Hollywood, kjer bo nastopila v glavni vlogi nekega nove ga filma. Črn večerni plašč ¡ * # * # ★ Buenosaireška kronika Hud ples Za sv. Tri kralje je priredil klub „Moreno' v ul. Ferrer 2214 svojo plesno zabavo. Ob 3.30 zjutraj je prišlo# do prerekanja med nekim Santiagom Orfanom in nekaterimi drugimi plesalci. Prepirljive», da ne bi motili drugih plesalcev, so šli "delat račune" na dvorišče, kjer je pa kmalu prišlo do streljanja. Or-¡ fano se je zgrudil, zadet od štirih ¡ krogel. Ko so ostali prepirljivci vi-| deli, kaj se je zgodilo, so jo brž od-I kurili, tako da je policija našla po-: zneje v dvorani samo nekaj žensk ¡ in plesalce, ki sploh niso nič vedeli I o tragičnem dogodku. Policija je | uvedla preiskavo ter ugotovila, da I je strele sprožil neki Alberto Dabei-ro, ki se je bil vmešal v spor med žrtvijo in njegovim prijateljem Lui-som Garcio, spor, ki je bil nastal radi neke ženske. Oblasti iščejo ubijalca. Pod kolesa lastnega voza je prišel V nedeljo zjutraj je peljal Antonio Aerea, 17 let star, led, kakor je to delal vsak dan. Ko je bil oddal led tudi klijentu v ul. Llerena 2586, se je spet kobacal na voz, pa tako nerodno, da je padel pod kolesa, ki so ga povozila. V težkem stanju so ga prepeljali v bolnišnico Alvear. Povozil ga je in pobegnil V sredo je neki avtomovilist na avdi. Alvear povozil nekega moža, nato pa brž oddirjal, ne da bi bil nudil nesrečnežu kakšno pomoč. Drugi ljudje so ga prepeljali v bolnišnico Fernandez, kjer je pa kmalu podlegel težkim poškodbam, ki jih je bil zadobil. Policija išče brezvestnega voznika. Nezgoda na delu Pri kanalizacijskih ■ delih potoka Blanco Encalada je v sredo zjutraj udaril str(oj za izkopavanje s tako silo 30-letnega delavca Francisca Daina, da so ga morali v težkem stanju prepeljati v bolnišnico Piro-vano, kjer ga bodo skušali ozdraviti. Mlada detomorilka Clara Vázquez, stanujoča na avdi. de Mayo 1249, je pred enim tednom povila zdravega dečka. Ker ji je pa dete bilo na poti, se je odločila za hud zločin. Tako se je zgodilo, da so te dni našli na "azoteji" sosedni hi- še trupelce novorojenčka. Ljudje so obvestili policijo, ki je kmalu izsledila morilko lastnega deteta. Spravili so jo za sedaj v bolnišnico, ko bo okrevala, se bo pa morala zagovarjati pred sodnikom. Nejčloveška mati ima komaj šestnajst let. Dvoje ljubezenskih tragedij V bližnjem San Fernandu sta se odigrali preteklo sredo dve ljubezenski drami. V hotelu v ul. Colón 736 so uslužbenci slišali strele v neki sobi, pa so obvestili policijo, ki je vdrla vrata ter našla ležečo na postelji 45-letno Sofijo González Cosola, ki je bila že izdihnila, v mlaki krvi pa je ležal na tleh njen ljubimec J. A. Cenigton, ki je bil tudi že mrtev. Istega dne so našli v ul. Alvear 1625. v stanovanju, kjer sta že nekaj časa živela, Izmaela Teseiro in njegovo 17-letno ljubico Celio He-redia, oba mrtva. Sosedje so pripovedovali, da sta se bila tistega dne zaljubljenca nekaj sprla, pa je bil najbrž ta spor vzrok tragedije. Utonil je V nedeljo popoldne sta se kopala v potoku v Sarandi ll-lettti Melquíades Cuesta in 14-letni Américo Maggio. Prišla sta v preveč deročo vodo, ki ju je spodnesla. Začela sta vpiti na pomoč- To je slišal neki Santiago Rodríguez, ki je takoj skočil v vodo, ki je pa našel samo Mag-gia in ga rešil, dočim je bil Cuesta že zginil pod vodo. i * i* Američani, pa tudi — kakor smemo sklepati po tej sliki — Američanke, so ¡naskočili prve ladje, ki so prispele v new-yorško pristanišče na dan ukinitve prohibicije. da se nasrkajo toliko časa prepovedane kapljice IZ UREDNIŠTVA Uredništvo je prejelo nekaj zanimivih prispevkov od raznih sot rudnikov, na katere se je bilo obrnilo s prošnjo za sodelovanje. V prihodnji številki "Novega lista" bomo objavili lepo izvirno črtico, ki jo je za "Novi list" napisal naš znani goriški pisatelj France Bevk. Čim prej bomo začeli objavljati nad vse zanimive podatke o slovenski kulturi v Jugoslaviji, ki jih je za naše čitatelje, zbral Stanko Kosovel, brat pokojnega pesnika Srečka. Na vrsto bo prišla tudi novela "Cerkovnik Martin" od Cirila Kosmača, ki je že bila objavljena v ugledni ljubljanski reviji, a jo je pisatelj odstopil tudi našemu listu. Influenca se je pojavila v obliki epidemije na Japonskem. Mnogo ljudi je zbolelo. Listi pišejo, da je videti jo ulicah v Tokiju ljudi, ki hodijo po ulicah z obrambnimi ma- Ženskqf v španski politiki: Dve za-iskami' da bi se ne nalezili te bí* stopnici naroda v novem parlamentu zni- Obljubljenih nam je še mnogo dru gih informativnih člankov, razprav in leposlovnih spisov, tako da bo list z vsako številko bolj zanimiv. Prepričani smo, da bodo naši izse ljenci znali ceniti požrtvovanje so-trudnikov in napore uredništva "Novega lista" ter da se bodo vsi zbra li okrog svojega glasila. JI H H It Kit 1C 1C JCH.1C.K It H 31H KAKO bi se naročili na naš list? NIČ NI LAŽJEGA Pošljite svoj naslov na: NOVI LIST, LA VALLE 341 Buenos Aires SPOLNE BOLEZNI Zdravimo kapa vico, sifilis, kožne in krvne bolezni ter živčno in spolno slabost Razpolagamo z najmodernejšimi zdravstvenimi pripomočki in najnovejšimi napravami. DIATERMIJA — X-ŽARKI — ULTRAVIOLE TNI ŽARKI — LABORATORIJ ZA ANALIZE HITRO IN SIGURNO ZDRAVLJENJE BREZ BOLEČIN POSEBEN ODDELEK ZA ŽENSKE Vodijo ga specializirani zdravniki in babice — Pod ugodnimi pogoji sprejemamo bolnice v popolno oskrbo. — Hitro zdravljenje nerednega čiščenja. SAMO 40 PESOV stane popolno zdravljenje kapa vice Zdravimo tudi na tedenske obroke od $ 5 Gran Instituto Médico Abasto \ 3284 - CORRIENTES - 3284 y II. nadstropje Specializirani zdravniki, diplomirani na tukajšnjih in na inozemskih univerzah sprejemajo od 10. do 12. in od 15. do 21. ure. Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure. GVIDON JUG: VANJA IN SONJA Profesor Vasilij Andrejevič Koro-lenko je snel naočnike z debelimi konveksnimi stekli, jih skrbno obrisal in si jih zopet nataknil. Stopil je zamišljeno do okna, obrisal z dlanjo motno šipo in fx>gledal na Leningrad. Zasnežen je bil. Po Njewskem prospektu je ravnokar korakala stotnija ženskih vojakov. Dolgi sivi plašči so jim segali do gležnjev, kučme so bile iz siveg-i astrahana. Stopale so prožno in sveže, kot da ne bi čutile pušk na ramenih. Ko so zaokrenile v Morskajo ulico, je slučajno prodrl sive oblake solčni žarek in se zable-stel na bajonetih s kovinskim bleskom. Profesor Korolenko je zopet sedel za mizo. č'tal en čas v zvezku pred njim, pogledal po razredu in poklical: „Aleksej Aleksejevič!" Nekdo se je dvignil v predzadnji šolski klopi. Imel je nedoločna leta; morda jih je imel trinajst,. morda šestnajst. Oblečen je bil enako kot drugi sošolci, v rdečo rubaško in črne šatnovare. Dejal je ponižno: ,,Profesor Vasilij Andrejovič: Korolenko ?" „Oftaj svojo zgodbo, Aleksej Aleksejevič!" Čital je s tihim glasom: „Ko so prinesli Elijo Matvejevi-ca mrtvega domov, je žena zagnala knk. ali potem je legla v posteljo, obrnila obii-.z v steno in si želela smrti. Niti ma'a otroka Vanja in Sonja je nista pripravila, da bi ji minila tuga. In tretji dan so zabili tudi njo v črno trugc in jo odpeljali. ,.Oh. kaka nesreča", so dejali sosedi in gledali na Vanjo in Sonjo. Ali otroka nista razumela tega. Prvi je imel komaj sedem let, sestrica pa pet. Prišla je po nju teta Anastazija Petrovna in otroka tako trdo prijela za roke, da je Sonja za-plakala. V Moksvi so stanovali nedaleč od Krenila. Iz oken. zagrnjenih z rdečimi barčunastimi pregrinjali, je bilo videti pozlačene strehe stolpov. Nad strehami je bilo modro nebo. Mož, Ftdor Gorokovaja, je bil suhljat, koščenih pleč in zelo boječ. Kadar ga je žena pogledala, se je smehljal po-lilevno in vdano. V službi je bil vesten činovnik, ali ni silil na površje. Vanja in Sonja sta silila k mamici, pa ju teta Anastazija Petrovna ni pustila, igrati nista smela povrh tega niti s Sultanom in ne z medvedjo kožo, ki je bila razprostrta v sprejemni -sobi. Sultan je bil droben kužek, z dolgo, belo kodrasto dlako in kadar je ugledal Anastazijo Petrovno, se je skril pod mizo. Sploh ^o s-.' je bali vsi otroci Pere- ulokove ulice. Ko je otresala pred ★ ★ # * & vrati preproge in jih otepala s tanko prožno palico, ni bilo v trenutku na cesti niti enega otroka in z bližnjih vogalov je štulilo previdno par ko-irastih glavic, in čakalo, kdaj Anastazija Petrovna zopet zaprejo vrata za seboj. Sploh je bila Anastazija Petrovna čudna: trup je imela debel, zalit z mastjo in čokat; nos veiik in zakrivljen; lase podobne šopu skuštrane slame: oči svetlosive, skoro vodene. Nekoč je služila v isti hiši in ob smrti gospodarjev se je porodila z edinim sinom, baje pod vplivom groženj, da ga zatoži na sovjetski sodnji radi nečesa. Sonja je jokala, ker bi rada z drugimi otroci k potoku, ki je tekel za domačim vrtom. Tam so bili cvetje, solnce m drevesa. Vanja jo je tolažil. čeravno bi si bil želel sam pod modro nebo. Cort znaiet". je dejala Anastazija Petrovna, ,,kako neolikani so ti otroci. Če bi jih pustil za trenutek same, bi se takoj valjali v prahu kot otroci pijanih mužikov. Sploh bi pa bilo dobro, da jim preskrbim vzgojiteljico. Vanja se menda ne uči v šoli drugega nego neumnosti." . Vzgojiteljica je bilo drobno in 'nežno tekle. Kadar ni bilo gospodarjev v hiši, je jokala, in si brisala solze skrivaj. Čital« je že stokrat v pismu, pisanem z okorno moško pisavo. Minila s*a ¡K>]etje in jesen in prišla je zima. Sneg je pričel nameta vati. Potok je zamrznil in polno otrok se je drsalo po njem. Po cesti so dr-čale skoro neslišno sani; A-ončki so veselo žvenkljali. Ljudje so bili nagajivi in šegavi in imeli so rdeča lica. Šolarji so se kepali in marsikatera šipa je zažveketala. Vanjušk? in Sonjuška sta vedno češče mislila na stariše in se čudila tako dolgemu potovanju. Sonjuška posebno se je ponoči večkrat prebudila, klicala mamico in zajokala. Otroci rabijo nežnih rok in Anastazija je imela zanje,le kreganje in grde besede. Vzgojiteljica; nekoč ni prišla več. Niti doma, pri njenih starših, niso vedeli, kje je ostala. ,,Rah", je dejal zaničljivo stražnik in pomežniknil poméljivo z očesom. „Šla je pač, kamor jih gre toliko: za moškim." Izpljunil 'je pozvečkan tobak na sneg in pozdravil: ,, 7jiravstvujic!" Bližali so se sveti trije kralji. Prihajali so iz toplega in čudežnega Orijenta in kmalu trosili svoje darove po Moskvi. ..Kaj bomo kupili Vanji in Sonji?" je prašni Redor Gorokovaja. Del je med zobe sladkor in pil topel čaj. „Še tega bi • bilo treba, tepec", je dejala Anastazija Petrovna strupeno in vrgla naj zaničljiv pogled. "Sedaj, v teh slabih časih..." Hotela je nekaj reč', ali bala se je, da ne bi kdo Í * ^ * ^ X Velik most, ki sloni na enem samem stebru, so izročili prometu v Castel moronu na Francoskem. Lok meri, od enega konca do drugega, 140,40 in je največji na svetu. ZA KRATEK CAS !Čemu neki se ta člove^ tako hudo dere, ko govori sam s seboj? — Ker je nekoliko gluh. On pozna pisavo. V črnilnik profesorja Klobasarja je padla muha. Domači sinček je rešil živalco iz črnega morja ter jo položil na bel papir. Po daljšem opazovanju je zaklical: "Mamica, tukajle imam muho, ki prav tako piše kakor naš ata." prisluškoval pri zaprtih vratih. Nalila je novega čaja v pozlačeno ško-deiico in ugriznila v pecivo. Vanjuška je ležal v postelji in gledal proti oknu, odkoder je prihajal medel svit cestne luči. „Pisal bom svetim trem kraljem", ;e dejal Sonjušk',. ki se je igrala v svoji posteljci s Sultanom. Sultan se je skrivoma prikradel v sobo in čakal pod posteljo, da je šla Anastazija Petrovna. ..Kaj naj naročim?" „Hm", je dejala Sonja in pomislila. Potem je tlesnila v roki. „Mpdveda želim in punčke z modrimi očesci kot mamica...." Vanja je pisal pri oni medli svetlobi. ki je prihajala od okna, z otroško in okorno pisavo. Sonja se je igrala -z mehko volneno Sultanovo dlako in pletla kite Vezala jih je z modrimi trakovi, katere ji je bil daroval Fedor Gorokovaja. Dober je bil, Fedor Gorokovaja. Več krat je pravil čudovite zgodbe o princesah z zlatimi lasmi in o zelenih škratih, ki uganjajo burke v temnih gozdovih. Vanji se je najbolj dopadla zgodba junaškega he Imana Vladi-čenka, ki je Turkom rezal kar po štiri glave z vsakim mahljajem. Na noč svetih treh kraljev sta Vanjuška in Sonjuška postavila pred vrata svoje .drobne škornje in pred škornje pismo. Dolgo sta prisluho-vala, ali že pridejo kralji, potem sta zadremala. In ko je bilo vse tiho in je padla črna noč na Moskvo, se je splazil Sultan na cesto, hodil krog hiš in se vrnil z nečem v gobcu. Potem je zopet šel in se vrnil, in to je trajalo skoraj do zjutraj. In ko je zasne-.eno jutro pokukalo v sobo se je Vanjuška prebudil in se domislil škornjev. Tiho je vstal iz postelje in ko je odpri vrata, je ostrmel: pri škorniili je bilo «toliko igrač, kot jih ni videl \ -celem življenju skupaj, llobenček, slon puška, sablja in nešteto drugih stvari. Prebudil je So-njuško in ko je ugledala svoje igračke. je morala zajeti sapo. tako lepe .-o bile. In prav v sredi igračk se je smehljala velika punčka z zlatimi lasmi in modrimi očmi, kot jih je imela mamica. Dela jo je v zibelko in jo ujčkala • / „Spi mladetijcc moj prekrasnej. bujushi haj h: svetjet miste jasni «• ha!¡be i tvoju . . .." in pod posteljo je gledal na Va-njuško in Sonjuško zvesti Sultan, ki je bil tako droben in je imel tako mehko voinO. . . ' i "Iforošo", je. dejal profesor Koro-ienko. Vzel je barvast robec in obrisal vnovič naočnike. V resnici bi si moral obrisati oči. Popustljivost Študentu Izaku, ki je bil seveda židovskega pokolenja, je napovedal srboriti nemški študent Valter dvoboj. Ko bi baš imelo priti do sabelj, se je hotel Izak pobotati. "Dragi gospod", je menil Valter, "to ne gre. Eden od naju mora ostati na mestu." „No, pa ostanite Vi, jaz grem domov", je dejal Izak in jo urnih krač odmahal. Zloba Urška: "Veš, včeraj je vprašal Evzebij, ali bi hotela postati njegova. Ker pa je bil pijan, sem mu re kla, naj ponovi to vprašanje, ko bo trezen." Evlalija: Pa si bila zelo neprevidna. Ko se bo streznil, te najbrže ne bo več vprašal." VREDNOST DENARJA Objavljali bomo odslej proste in ¡ uradne tečaje, nanašajoče se nače-Strtek vsakega tedna. Prosti tečaji i so od tukajšnjega zavoda "Banco | Germánico." Računali so v četrtek po tečaju prostem uradnem za: 100 dinarjev 100 lir 100 šilingov 1 funt šterling 100 fr. frankov 100 čsl. kron 100 dolarjev 9.50 34.13 75.00 21.25 25.50 19.60 415. 7.89 30.11 63.36 18.72 22.48 17.02 367.87 Slovenske knjige V naši upravi so na prodaj sledeče slovenske knjige: Baukart: Slovenski Robinzon, povest, trdo vez. ... 1.20 Dimnik: Kralj Aleksander, trdo vez........3.— Gangl: Sin, drama trdo vez. 1.80 " Beli rojaki, črtice. . . 1.50 Golar: Kmečke povesti, trdo vez., 2. izd.......2.— " Pastir jeva nevesta, povesti in romanee, trdo vez...........1.60 Jelenec: Spomini 1914—1918, trdo vez.......3.— Jug: Izseljenec,.......1.50 Kellermann: Tunel, roman . 2.— Orel: Pasti in zanke, kriminalni roman.....1.50 Pugelj: Zakonci, trdo vez. . #1.80 Pol janee: Sisto e Šesto, povest iz Abrucev .... 0.90 Rape: Tisoč in ena noč, trdo vez...........4.— Sič: Narodne noše.....2.— šilih: Nekoč je bilo jezero, bajka, trdo vez.....3.— Vaštetova: Mejaši, povest iz davnih dni, trdo vez. . 2.— Zoreč: Pomenki:......1.20 „ Zmote in konec gospodične Pavle.....1-20 Pripovedne slovenske narodne pesmi, trdo vez. . . 2.50 Ročni spisovnik; obrtna, trgovska in ljubavna pi- PREKOMORSKA POSTA Iz Evrope bodo prispeli: V januarju 13. Orania in H. Patriot 15. Monte Sarmiento 19. Lipari in Arlanza 22. Oceania Proti Evropi bodo odpluli: V januarju 16. Augustus 18. Cabo Santo Tomé in Orania 19. Sierra Salvada in Pssa. Maria 23. Lipari 24. Arlanza MALI OGLASI TRADUCTORA PUBLICA NACIONAL Milica D. Hočevar dip!. na tuk. univerzi, se priporoča za vsako-vrstne prevode dokumentov in kakršnihkoli drugih listin. Prevodi so-pravomočni pred tuk. oblastmi. Tucumán 586. U. T. 31 Rftiro 31«$ srna 1.- Tolažba dušam v vicah, molit- venik........150 Marija kraljica src, molitve-nik....... • 2,— OPOZORILO Za naročila po pošti treba dodati za eno knjigo še 30 centavov, za dve pa 40. ŠIVILJA — MODISTKA izdeluje po najnovejši modi suknje, jopiče, - obleke fantazija in plesne toalete. MARIJA KOJANEC CALDAS 1370 dpt. 3 (nasproti nemškega pokopališča Chacarita). ČREVLJARNICA Izdelujem in popravljam vsake vrste črevljev. Delo zajamčeno. Priporoča se Anton Lukač, Maturin 2756 (dve kvadri od postaje La Paternal) U. T. 59 La Paternal 4090. FOTO "DOCK SUD" Darujem za vsakih šest slik eno sliko v barvah » MARKO RADALJ Specialist v modernem slikanju. Facundo Quiroga 1275, Dock Sud PRVOVRSTNA KROJAČNICA Ako želite biti dobro in moderno oblečeni, obrnite se na Andreja Benčino Calle Cnel. Nrceto Vega 6014. Izstopite na ul. Rivera in Dorrego. Nahajamo se med Dorrego in Arévalo. KROJAČNICA IN TRGOVINA raznovrstnega blaga se priporoča SEBASTIAN MOZETIČ Osorio 5025 — Paternal Hotel Balcánico Lastniki bratje Veljanoviči 25 DE MAYO 724 U. T. 31 (Retiro) 3727 Buenos Aires Zdrave in zračne sobe za posamezne goste in za družine. . Prvovrstna postrežba in zmerne cene Restavracija v prvem nadstropju -: o: Dobra pijača in zdrava domača hrana. Jogurt IZDAJA: Konsorcij "Novega lista" UREJUJE: Dr. Viktor Kjuder.