Leto XXIX. Številka 33, 34 ^stanovitelji: občinske konference SZDL j esenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka ln Tržič - Izdaja CP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 30.4. 1976 Cena: 2 dinarja List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. G O R E N Letošnji delavski praznik povezujemo z obsežnim ustvarjalnim delom vseh delovnih ljudi za gospodarski in družbeni napredek, za humane samoupravne socialistične odnose. Pred tremi desetletji smo si narodi in narodnosti Jugoslavije priborili svojo nacionalno in socialno svobodo. To obdobje smo bogato zapolnili z ustvarjalnim delom. Iz gospodarsko nerazvite dežele smo se dvignili v srednje razvito državo. Utrli smo si svojo pot v socializem. Gradimo in oblikujemo družbo, ki temelji na oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi. Prav vsem smo dokazali in dokazujemo, da smo za mir in vsesplošni družbeni napredek, da smo za miroljubno sožitje in tvorno sodelovanje enakopravnih držav in narodov. Zato bomo tudi letošnji 1. maj proslavili kot ustvarjalci, ki smo v delavskem in družbenem samoupravljanju našli svojo resnično svobodo, možnost napredka, svojo osebno in skupno srečo, kot samoupravljavci, ki na svojih tleh že nad 30 let gradimo naš socializem, po svojih hotenjih in močeh, obenem pa ne pozabljamo na svojo delavsko internacionalistično dolžnost. S sprejetjem ustave smo pričeli v naše samoupravno in družbenopolitično življenje vnašati .nove odnose. Ustava pomeni dejansko novo kvaliteto sodobnega socializma pri nas. Uresničevanje ustave priteguje veliko pozornost, ne le naših delovnih ljudi, temveč tudi sveta okoli nas, sveta, ki nas spoštuje, pa tudi tistega, ki nas nemalokrat gleda po strani in nezaupljivo. Ustavi se ob letošnjem prazniku pridružuje tudi razprava o osnutku novega zakona o združenem delu. Po sprejetju ustave je to najbolj pomemben zakonski dokument, ki pomeni nov korak naše celotne družbe pri uresničevanju izjemnega sociali-stično-samoupravnega sistema. O družbeni reprodukciji naj po določilih novega zakona odloča delovni človek. Zavedati se moramo, da nova ustava in tudi zakon o združenem delu sama po sebi ne odstranjujeta starega. Uveljavljanje ustave in zakona o združenem delu je in mora biti zavestna opredelitev celotnega delavskega razreda. Le združeni delavci in delovni ljudje, vsi in vsak dan, na vsakem delovnem mestu in v vseh oblikah samoupravnega združenega dela ter družbeno političnih skupnostih, lahko obvladujemo svoj novi položaj in uveljavljamo odločujoči vpliv na celotno družbeno življenje. Slehernemu delovnemu človeku, ki mu je pri srcu vsestranski napredek in nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov, je dana možnost za neposredno in ustvarjalno delo pri nadaljnji preobrazbi naše družbe. Prepričani smo, da bodo delavci in vsi delovni ljudje to možnost tudi vztrajno, pogumno in organizirano uresničevali. To bo pomenilo nov velik prispevek vgraditvi naše socialistične družbe in mednarodnega delavskega gibanja. Vsem delavcem in delovnim ljudem Gorenjske k delavskemu prazniku prisrčne čestitke. MEDOBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV ZA GORENJSKO Naslednja številka Glasa bo izšla v petek, 7. maja PRVI MEDNARODNI SEJEM MALEGA GOSPODARSTVA V KRANJU OD 7. DO 14. MAJA Naročnik: Vedno sem imela čudovite sodelavce V ponedeljek, 26. aprila, so na slavnostni seji republiške konference SZDL podelili letošnja priznanja OF — Priznanje je dobila tudi Smilja Gos tiša iz Kranja Pisati o človeku, ki ga dobro poznaš, katerega delo ti je poznano in jasna njegova hotenja in cilji, bi najbrž moralo biti lahko. Saj pravzaprav veš vse o njem. O Smilji Gostiševi bi težko rekla, da jo slabo poznani. Pa vendar besede nočejo na papir. Vsaka misel, ki jo povezujem v stavke, je prazna, ohlapna, revna. Vsaka beseda preskromna in majhna v primerjavi s tistim, kar bi morala povedati. Povedati o delu nagrajenke, ki je vse življenje delala kot mravlja in se ni nikdar rinila v ospredje. A povsod, kjer je bila, kjer je delala in sodelovala, je pustila za sabo jasno sled, sadove svojih prizadevanj, ki so se pogosto pokazali šele, ko je že zagrabila na drugem področju. Rojena je bila 1917. leta v Mokronogu na Dolenjskem. Po materi Slovenka in po očetu Crnogorka. Kmalu po njenem rojstvu se je družina preselila v Ljubljano in tam se je Smilja šolala vse do univerze. »Razmere doma so bile takšne,« pripoveduje, »da sem morala že kmalu prispevati k družinskemu proračunu. Da sem lahko študirala, sem si služila denar z inštrukcijami in pomagala sem teti pri šivanju. Imeli smo tudi čudovito mamo, ki ni nikdar obupala. Ce ni šlo drugače, je organizirala pravo dijaško kuhinjo in vzela na stanovanje dekleta, ki so študirale. Tako je bilo vedno vsaj šest deklet pri hiši.« Šolanje je končala leta 1940, in sicer germanistiko. Vendar službe ni dobila. Za dekleta je bilo takrat malo me«t. Zaposlila bi se sicer lahko v Makedoniji ali Črni gori, vendar pravi, da je imel oče izredno stroge poglede na vzgojo deklet in je ni pustil od doma. Zato je z instruiranjem nadaljevala tudi vsa vojna leta, vse do leta 1945, ko je dobila prvo službo. Kolikor je bila seveda prosta. »Imela sem srečo,« pravi skromno, »da sem se družila z ljudmi, ki so imeli napredne nazore in sem se tako lahko takoj začela vključevati v delo OF in sem po svojih močeh pomagala pri osvobodilnem gibanju. Zbirala sem material, pisala parole in kasneje delala pri AF2.« Pri tem čisto na koncu, v enem stavku omeni, da je bila tudi zaprta. In sicer je morala prvič za zapahe že leta 1941 in potem spet leta 1945 in je za zidovi tudi dočakala svobodo.« Ker je, kot pravi, vedno rada delala z mladino in otroki, je vse njeno življenje naprej tesno povezano z mladimi. 2e takoj prve dni po osvoboditvi je vodila na Dolenjskem kolonije za otroke ilegalcev in otroke, katerih starši so padli v partizanih. Jeseni pa se je vključila v redno delo pri ministrstvu za socialno politiko in potem se je začelo njeno »romanje« po domovih. Najprej je delala v domu za bosanske sirote v Preddvoru, potem v Smledniku, Kranju in Škofji Loki. Pa tudi kasneje je ostala zvesta vzgoji mladine. Poučevala je na Gimnaziji v Kranju, kjer je bila tudi nekaj časa ravnateljica, pa na Prešernovi šoli, vmes je bila nekaj časa zaposlena na okrajnem komiteju ZKS in zvezi prijateljev mladine in nazadnje, v letih pred odhodom v pokoj je »spravila Dobitniki priznanj OF V počastitev 35-letnice ustanovitve Osvobodilne fronte so bile v minulih dneh v številnih krajih na Gorenjskem svečanosti in prireditve. Na osrednjih slovesnostih v posameznih gorenjskih občinah so podelili tudi letošnja občinska priznanja OF. V jeseniški občini so letos dobili griznanja OF Jože Boškin, Cveta op in Milica Kovač z Jesenic ter Franc Treven in Edo Žagar z Ja-vornika. Na osrednji proslavi v kranjski občini, ki je bila v ponedeljek, 26. aprila, v kinu Center, so podelili petnajst priznanj OF. Dobili so jih Moški pevski zbor KUD Triglav Duplje, Partizan — društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo Naklo, Vera Batista iz krajevne skupnosti Huje-Planina-Čirčiče, Matej Bernard iz Šenčurja, Dušan Feldin iz Naklega, Andrej Kuhar iz Dupelj, Leopold Lovšin iz Cerkelj, Ivan Orehek s Kokrice, Ivan Repinc iz Kranja, Anton Ropret iz Veleso-vega, Janez Šifrer iz Zabnice, Stane Toplak iz Kranja, Francka Vodnik iz Kranja, Dušan Vukovič iz krajevne skupnosti Huje-Planina-Čirčiče in Zdravko Korenčan iz Naklega. V radovljiški občini je bila osrednja proslava v ponedeljek, 26. aprila, v Bohinjski Bistrici. Občinska priznanja OF so podelili Bogdanu Ambrožiču iz Ljubnega, Francu Fistru iz Bohinjske Bistrice, Albinu Jensterlu iz Radovljice, Marjanu Kraigherju iz Zasipa, Francu Kunčiču iz Lesc, Francu Mertlju iz Mošenj, Francu Mertlju z Brezij, Ivani Mulej iz Bodešč, Vinku Repe-tu iz Gorij, Mirku Staretu z Bleda, dr. Janezu Sarcu iz Radovljice, Ludviku Šmitku iz Krope, Janezu Šti-herlu iz Spodnje Lipnice in Janezu Štrosu iz Stare Fužine. V Škofji Loki so na osrednji proslavi, ki je bila prav tako v ponedeljek, 26. aprila, podelili pet priznanj OF. Dobili so jih Marica Lahajner iz Zirov, Rezka Porenta iz Železnikov, Vinko Žagar iz Reteč pri Škofji Loki, Janez Thaler iz Škofje Loke in Andrej Jereb iz Trebije. V Tržiču pa je bila proslava v počastitev dneva OF in 1. maja v torek, 27. aprila. Letošnja občinska priznanja OF so podelili Andreju Tišlerju iz Jelendola, Antonu Švabu iz Leš, Janezu Golmajerju iz Sebenj, Emiliji Ahačič iz Podljubelja in Francu Košnjeku s Pristave. A. Z. ,? m, * šš>? t Na Kokrici pri Kranju je bila v soboto, 24. aprila, proslava v počastitev 35-letnu ustanovitve Osvobodilne fronte in praznika dela. O pomenu Osvobodilne onte in nalogah socialistične zveze je govoril podpredsednik krajevne konference socialistične zveze Stane Sladic. Predsednik občinskega odbora ZZB NOV Jože Marjek pa je v imenu občinske skupščine 18 krajanom izročil odlikovanja predsednika republike. Na proslavi so svečano sprejeli v ivezo komunistov tudi štiri nove člane. V kulturnem programu so nastopili noski pevski zbor pod vodstvom Vinka Strniše in recitatorji KUD Storžič s Kokrice. na noge« še osnovno šolo za odrasle pri delavski univerzi. Poleg tega dela je vedno delala tudi v družbenopolitičnih organizacijah: odborih OF, AFŽ, kasneje v SZDL in ZK, bila je predsednica sveta za šolstvo, pri zvezi prijateljev mladine, tabornikih. »Kako je vse to zmogla?« »Vedno sem imela čudovite sodelavce. Sama res nikdar nisem delala in se tudi nikdar nisem prizadevala, da bi o čem odločala sama. Tako je bilo že v dijaškem domu v Škofji Loki. Tam sem bila upravnica, vzgojiteljica, administratorka in gospodinja za 106 gojencev. V domu je delala še kuharica, ekonom in dve pomočnici. In izredno dobra mladinska organizacija. Mladinski aktiv je praktično nadomeščal ves manjkajoči personal. Določil je naloge in vsi gojenci so se jih držali. Ker pa takrat ni manjkalo le ljudi, ampak tudi denarja in hrane, smo ob prostih dnevih hodili pomagat v delovne kolektive in na deželo in tako zaslužili za živila in druge stvari, ki smo jih potrebovali za obstoj doma. Tako je bilo povsod, kjer sem delala in tudi na mojem zadnjem delovnem mestu — na delavski univerzi. Zaupali so mi nalogo, da ponovno oživim osnovno šolo za odrasle. Kaj sem lahko naredila sama? Ne veliko. Vse smo delali skupaj, z rednimi in izrednimi sodelavci, ki so bili učitelji kranjskih osnovnih in srednjih šol, in s študenti. Če ne bi bilo teh ljudi, šola ne bi mogla zaživeti. Svojih prostorov praktično nismo imeli in zato so bili razredi raztreseni po vsem Kranju. Zato je bilo predvsem od predavateljev odvisno, ali bo šola uspela. In je.« Pred dvema letoma je Smiija Gostiša odšla v pokoj. Vendar tudi sedaj ne miruje. Kot predsednica skupščine otroškega varstva se prav sedaj ukvarja z organizacijo varstva najmlajših na domu. In lahko smo prepričani, da bo uspela. Redno dela tudi v družbenopolitičnih organizacijah. Zraven pa še instruira. Največ pa se ukvarja z varstvom vnuč-ka Aleša. To 11-mesečno živo srebro ji pomeni razvedrilo in spodbudo za novo aktivnost.« »Ste pričakovali priznanje?« »Kako naj bi pričakovala. Saj nisem nič posebnega naredila,« pra vi. »In sprejela sem ga lahko le kot priznanje vsem, ki smo delali skupaj, kot priznanje meni in mojim sodelavcem. Kajti, če je bilo moje delo uspešno, je bilo le zato, ker sem imela čudovite sodelavce.« »Pri tem pa skoraj pozabi omeniti, da je že pred nekaj leti dobila visoko odlikovanje; red dela z zlatim vencem.« L. Bogataj Titova odlikovanja za delavce tržiške BPT Tržič — Predsednik tržiške občinske skupščine Milan Ogris je podelil v četrtek, 22. aprila, v dvorani paviljona NOB v Tržiču 55 delavkam in delavcem Bombažne predilnice in tkalnice odlikovanja predsednika republike Tita. Odlikovanja so bila podeljena v počastitev 90. obletnice Bombažne predilnice in tkalnice Tržič in 30. obletnice osvoboditve, ki smo ju slavili lani. Odli-kovancem in gostom so spregovorili predstavnik družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov BPT Viktor Švab, glavni direktor BPT Janez Lončar in predsednik tržiške občinske skupščine Milan Ogris. V kulturnem programu so sodelovali Tržiški oktet, recitatorji kulturne skupine Pobratenje in ci-traški ansambel. -jk Svečanost na Okroglem Krajevna organizacija ZB NOV Naklo je v nedeljo, 25. aprila, pri spomeniku padlim v okro-gelski jami ob 34-letnici tamkajšnje tragedije pripravila spominsko svečanost. Udeležili so se je številni predstavniki ZB NOV in ZVVI, predstavniki družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Naklo in prebivalci okoliških krajev, nosilci Spomenice 1941, svojci padlih ter drugi gostje, med katerimi je bil tudi član sveta federacije Miha Marinko. Slavnostni govornik je bil predsednik občinske konference ZSMS Kranj Ciril Sitar. V programu, s katerim so obudili in počastili spomin na 13 hrabrih partizanov, so sodelovali pihalni orkester kranjske občine, pripadniki JLA, pevski zbor iz Naklega in učenci osnovnih šol Franceta Prešerna iz Kranja in Naklega. \ \ - Kranj V ponedeljek, 26. aprila, se je na drugi redni seji sestala občinska konferenca socialistične zveze Kranj. Na podlagi obiskov krajevnih konferenc SZDL v občin i in ocene le-teh so delegati obravnavali poročilo o organiziranju in delovanju krajevnih konferenc socialistične zveze in poročilo o družbeni samozaščiti. Tako pri oceni z obiskov kot pri razpravi o vlogi in nalogah socialistične zveze so poudarili, da mora socialistična zveza kot frontna organizacija stremeti k podružbljanju politične akcije. Sklenili so tudi, da bodo javne razprave v občini o zakonu o združenem delu od 15. maja do 25. junija. a. 2. ' Radovljica Na 19. skupni seji so se v sredo, 28. aprila, sestali vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine. Delegati so obravnavali poročila o uresničitvi lanskih delovnih programov občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, poročilo o gibanju gospodarstva v občini v minulem letu in razpravljali o predlogu družbenega dogovora > temeljih družbenega plana. Na dnevnem redu je bila tudi informacija o samoupravnem sporazumu za financiranje krajevnih skupnosti in predlog odloka o zazidalnem načrtu za Jarše na Bledu. Direktor hotela Toplice na Bledu Franc Učakar nam je po teleksu sporočil, da je ekipa kuharjev hotela Toplice na Bledu pod vodstvom mojstra Janeza Lenčka na jugoslovanski razstavi gastronomije in hotelirstva v Zagrebu od 23. do 25. aprila dosegla izreden uspeh. Osvojila je osem zlatih in eno srebrno medaljo za devet razstavljenih primerkov. Na razstavi so sodelovali s klasičnimi in narodnimi jedrni in sladicami. Ekipa hotela Toplice Bled je med vsemi razstavljavci osvojila največ medalj. A. 2. Škofja Loka V torek, 27. aprila, je bila v 2ireh izredna seja krajevne konference SZDL Ziri. Prisotni so na njej potrdili predloge kandidatov za priznanja OF tet izvolili tajnika krajevne konference SZDL. V sredo, 28. aprila, je bila v Škofji Loki seja izvršnega sveta skupščin^; občine Škofja Loka. Člani izvršnega sveta so na njej obravnavali naslednji! dnevni red: pregled in potrditev sklepov zadnje seje, predlog odloka o ustanovitvi pokrajinskega odbora za ljudsko obrambo na Gorenjskem kot medobčinskega organa za izvrševanje skupnih nalog na področju ljudske obrambe, poročilo o izvajanju družbenega dogovora o sofinanciranju ljudske: obrambe v občini Škofja Loka, pripombe statutarno pravne komisije k predlo-!, gom aktov, ki so bili predloženi za sejo občinske skupščine ter predlog sklepa o pooblastilu delavske univerze Škofja Loka za izvajanje izobraževanja za pri-] dobitev osnovnega znanja o higieni živil in osnovni higieni. V sredo, 28. aprila, je bila v Škofji Loki seja predsedstva krajevne konference SZDL Škofja Loka. Člani predsedstva so najprej pregledali sklepe zadnjega zasedanja ter pravila krajevne konference SZDL, nato pa so sprejel) sklepe o organiziranosti, razpravljali o družbenem planu krajevne skupnost) Škofja Loka za prihodnjih pet let in o prošnjah za denarno pomoč, potrdili nove člane za krajevno skupnost Škofja Loka, člane odbora za izvedbo referenduma, spregovorili o kandidatih za predsednika škofjeloške krajevne skup' nosti, pripravah na izvedbo referenduma ter izvolili dva podpisnika za SDK; Včeraj je bila v Škofji Loki seja skupščine delegatov krajevne skupnost« j Škofja Loka. Prisotni so na njej pregledali sklepe zadnje seje ter razpravljali0; delu krajevne skupnosti v lanskem letu, načrtu dela za letos in načrtih za obdobje od leta 1976 do 1980 in pripravah na izvedbo referenduma. Ob koncu s° izvolili še dva nova člana sveta. Včeraj je bila v Škofji Loki seja aktiva delavcev neposrednih proizvajalcev, ki deluje v okviru občinske konference ZK Škofja Loka. Člani aktiva s° na njej spregovorili o utrjevanju delegatskega sistema, ob tej priložnosti & sprejeli tudi nekatere sklepe, kadrovski politiki in kadrovanju, poslušali pa 9° tudi informacijo o posvetu, ki so ga imeli sekretarji aktivov delavci neposrednih proizvajalcev na CK ZK Slovenije. Uvodne misli o kadrovski p0* litiki in kadrovanju je podal sekretar komiteja občinske konference ZK Škofja Loka Janez Jemec. - -jg Tržič V četrtek, 22. aprila, je bila v Tržiču 17. redna seja predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Tržič. Na seji so razpravljali o organizaciji in pro* gramu javnih razprav o zakonu o združenem delu ter imenovali koordinacijski odbor za usmerjanje javne razprave o novem zakonu o združenem del)1 Člani predsedstva so imenovali razširjeno komisijo za samoupravljanje i" obravnavali kadrovsko sestavo in naloge koordinacijskega odbora za stanff vanjsko politiko v občini, odbora za celodnevno šolo in koordinacijskega odbora za spremljanje uresničevanja družbenega dogovora o razporejanj11 dohodka v tržiški občini.Na sindikalnem predsedstvu so razpravljali tudi" praznovanjih 1. maja, 10. obletnice pobratenja med Tržičem in Ste Mafl* aux Minesom in proslavitvi obletnice rojstva Ivana Cankarja. V četrtek, 22. aprila, se je sešel tudi komite občinske konference ZKS Tržič. Člani komiteja so poslušali informacijo o delu in stališčih zadnjeg8 kongresa KP SZ in oblikovali stališča o nadaljnjem utrjevanju ljudskeg8 odpora in družbene samozaščite v krajevnih skupnostih. Stališča komiteja s« bila obravnavana tudi na širšem posvetovanju o organizaciji ljudskega odpora in družbene samozaščite v tržiški občini. "Jk Prireditve ob 1. maju JESENICE Provomajska proslava v jeseniški občini je že bila, in sicer 23. aprila skupaj s počastitvijo dneva OF. Proslave so bile tudi po krajevnih skupnostih; na sam dan delavskega praznika pa bo občane jeseniške občine od Planice pa tja do Žirovnice zbudila budnica: borbene in poskočne bodo že navsezgodaj urezali godbeniki železarske godbe in godba Svobode Hrušica. KRANJ Proslava delavskega praznika bo 1. maja na Joštu z začetkom ob 10. uri dopoldne. Slavnostni govornik bo predsednik občinskega sindikalnega sveta Viktor Eržen, ki bo podelil tudi srebrne znake sindikata zasluženim sindikalnim delavcem. V kulturnem programi) bodo sodelovali mladinci in pa kranjska godba na pihala. Po proslav) bo — če bo lepo vreme — še koncert godbe na pihala in Da Dles. P revo? za udeležence proslave na Joštu bo 1. maja možen le do Javornika. RADOVLJICA 2, Vsakoletno prvomajsko srečanje delovnih ljudi radovljiške občine: ki bo hkrati posvečeno tudi dnevu zmage, bo v soboto, 1. maja, naj Šobcu pri Lescah. Proslava, ki jo organizira občinski sindikalni svetj Radovljica v sodelovanju z'ObO ZZB NOV in ZKPO Radovljica, se bo pričela ob 10. uri dopoldne s.slavnostnim govorom predsednika občin-1 skega sindikalnega sveta Marjana Vrabca. V kulturnem program11 bodo sodelovali godba na pihala Svoboda iz Lesc, folklorna skupin^ KUD Veriga Lesce, komorni zbor A. T. Linhart, moški pevski zbor KUD Bled, recitatorji Svobode Podnart in osnovne organizacije ZSMS Radovljica. Prvomajsko srečanje se bo popoldne nadaljevalo s plesom-S igral bo ansambel Murka iz Lesc. Poskrbljeno bo za jedačo in pijačo. - JR ŠKOFJA LOKA Prvomajska proslava v Škofji Loki bo v petek, 30. aprila, ob 18. u^l na škofjeloškem gradu. Ob tej priložnosti bo slavnostni govorni* predsednik občinskega sindikalnega sveta Marjan Gantar podehJj srebrne znake sindikata. Kulturni program pa so pripravili dijaki loške. gimnazije in pa ZKPO. V nekaterih krajevnih skupnostih kot n*> primer v Zireh pa so prvomajske proslave že bile; po tradiciji pa bf Zirovce na dan 1. maja zbudila budnica pihalnega orkestra Alpine 2ir>' TRŽIČ Tudi v Tržiču so združili prvomajsko proslavo s proslavljanje^ dneva OF že v torek, 27. aprila, ko so podelili poleg priznanj OF tud' srebrne znake sindikata. Navečer 1. maja pa bo tradicionalni koncert tržiške godbe na pihala na Trgu svobode; godba bo Tržičane zbudil*( tudi zgodaj zjutraj 1. maja. Proslava ob dnevu zmage Kranj — Krajevna organizacija ZZB NOV Vodovodni stolp pripravlja proslavo v počastitev dneva zmage. Proslava bo 7. maja ob 16. uri v Vojašnici Staneta Žagarja. Udeleženci proslave si bodo najprej lahko °gledali muzej Prešernove brigade .ter obiskali druge prostore, v katerih 'ivijo in delajo vojaki. Sledila bo Proslava s slavnostnim govorom in kulturnim programom, ki ga bodo pripravili pevci zbora Tugo Vidmar, učenci osnovne šole Simon Jenko, recitatorji in folklorna skupina Sava. Proslava se bo sklenila s partijskim kolom, ki ga bodo zaplesali vojaki. V soboto, 8. maja, ob 19. uri pa bo v domu JLA tovariško srečanje za Člane ZZB NOV, predstavnike JLA, drugih družbenopolitičnih organizacij in skupnosti. - lb Seminar pred vstopom v ZK Tržič — Komite občinske konference ZKS Tržič je organiziral v Petek, 16. in v soboto, 17. aprila, seminar za kandidate za sprejem v £vezo komunistov. Seminar je trajal ° ur in se ga je udeležilo 30 predlaganih za ZK. Le-ti so se seznanili s statutom ZK in njenim programom ter Problemi religije. Predavali so Janez fiškur, Ivanka Šulgaj in Vlado Er-Javšek. -jk Kljub težavam zadovoljivi rezultati Kranj — Izvršni svet skupščine ^bčine Kranj je na svoji 95. seji med Urugim obravnaval tudi poročilo o gospodarjenju v občini v letu 1975 ter pri tem dal posebni poudarek na gospodarjenje v naših delovnih organizacijah. Čeravno je kranjska občina edina na Gorenjskem, v kateri se je »ekonomičnost« povečala v primerjavi z letom 1974, pa vendarle IS {"eni, da delovne organizacije niso JZKoristile vseh svojih možnosti za Se boljši poslovni rezultat. IS se je zadržal dalj časa pri obravnavi izgub v nekaterih TOZD, ki negativno vplivajo ne samo na skupne rezultate poslovanja v OZD ter kranjskega gospodarstva nasploh, temveč tudi na medsebojne odnose tako v lastni delovni organizaciji kot tudi na odnose med delavci v združenem delu v različnih OZD kranjskega bazena. IS je še posebej grajal °dnos nekaterih strokovnih služb večjih OZD, ki nerade dajejo poročila občinskim strokovnim službam in £a zdaj sploh ne čutijo potrebe, da bl z realnimi podatki sproti informirale Izvršni svet o izvrševanju svojih načrtov in programov ter o stanju gospodarjenja. IS je bil mnenja, da se bodo delovne organizacije morale odpreti proti svoji družbenopolitični skupnosti, ker bo le celotna skupnost lahko reševala nakopičeno problematiko: zaloge in likvidnost podrtij, kadrovsko politiko in politiko UD ter s tem v zvezi reproduktivno sposobnost gospodarstva, življenjski standard itd. Sicer je naš časopis o rezultatih gospodarjenja v kranjski občini Pisal že večkrat in postregel tudi s številkami, zato zaključujemo le z |2Javo načelnika za gospodarstvo {gorja Weissa: »Kljub težavam, ki Jui je kranjsko gospodarstvo imelo Preko celega leta 1975, so doseženi !"ezultati, v primerjavi z letom 1974 ln v primerjavi z rezultati ostalih go-tenjskih občin ZADOVOLJIVI. I. S. Odbor za medsebojna delovna razmerja pri osnovni šoli Padlih prvoborcev Žiri razpisuje prosto delovno mesto vzgojiteljice V vzgojno-varstvenem zavodu Žiri s polnim delovnim časom za nedoločen čas "ogoj: srednja vzgojiteljska spla z diplomo Kandidati za zgoraj razpisano Prosto delovno mesto naj pismeno vlogo pošljejo razpisni Somisiji OS Padlih prvoborcev Ziri. "ok prijave 8 dni od objave razpisa. Tudi na Primskovem pri Kranju je bila v soboto, 24. aprila, proslava v počastitev ustanovitve Osvobodilne fronte in 1. maja. Udeležili so se je krajani in člani delovne skupnosti Vodnega gospodarstva Kranj. Slavnostni govornik je bil predsednik krajevne konference SZDL Primskovo Dominik Bogataj, v kulturnem programu pa so nastopili moški pevski zbor Primskovo pod vodstvom Julijane Mandelc in učenci osnovne šole Primskovo. Na proslavi pa je predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Drago Štefe izročil šestim krajanom in devetim članom kolektiva Vodnega gospodarstva Kranj odlikovanja predsednika republike. Proslave v počastitev dneva OF in 1. maja so bile v minulih dneh v kranjski občini tudi na Zlatem polju (23. 4.), v Britofu (24. 4.), v Šenčurju (25. 4.), na Visokem (27. 4.) in v krajevni skupnosti Vodovodni stolp (29. 4.). V Naklem in v Kmetijsko živilskem kombinatu Kranj pa bo proslava danes, 30. aprila. Osrednja proslava v kranjski občini je bila v ponedeljek, 26. aprila, ob 18. uri v dvorani kina Center v Kranju. Slavnostni govornik je bil predsednik izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Drago Štefe, v kulturnem programu pa sta nastopila pevski zbor Coro Alpino iz pobratenega mesta Rivoli v Italiji in Akademski pevski zbor iz Kranja. Na sliki: s proslave na Primskovem pri Kranju. — A. Z. — Foto: F. Perdan ^^^^^^ Jk % OF w t i » PROSLAVA V BOHINJSKI BISTRICI - Krajevna konferenca socialistične zveze Bohinjska Bistrica je skupaj z občinsko konferenco SZDL Radovljica v ponedeljek, 26. aprila, ob 19. uri v avli osnovne šole dr. Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici pripravila letošnjo osrednjo občinsko proslavo v počastitev dneva OF. O vlogi in pomenu socialistične zveze — naslednice pred 35. leti ustanovljene Osvobodilne fronte je govoril predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko Janez Vari. V zanimivem kulturnem programu pa so nastopili mešani pevski zbor, člani dramske sekcije in tamburaški zbor DPD Svoboda Tomaž Godec Bohinjska Bistrica ter godba na pihala iz Gorij. Na svečanosti so podelili tudi krajevna in občinska priznanja OF, odlikovanja predsednika republike članom jurišnega bataljona, priznanja skupščine občine, prebrali pa so tudi seznam napredovanj okrog 50 rezervnih vojaških starešin iz radovljiške občine. Predsednik občinske skupščine inž. Polde Pernuš je na svečanosti izročil odlikovanja predsednika republike štirim članom jurišnega bataljona. Odlikovani so bili Tone Svetina z Bleda, Silvester Frčej iz Gorij, Franc Pekovec iz Studorja in Jože Sodja iz Bohinjske Češnjice. Krajevna konferenca SZDL pa je podelila priznanja Tončki Cesar, Frančiški Mencinger, Francu Fistru, Francu Sodji, Francu Urbancu, Valentinu Rozmanu, Ivanu Tavčarju in Janku Pristavcu. Poleg osrednje proslave v Bohinjski Bistrici so bile svečanosti in prireditve tudi v drugih krajih v radovljiški občini. Tako je krajevna konferenca SZDL Radovljica pripravila proslavo v ponedeljek, 26. aprila, v avli osnovne šole v Radovljici. V Ribnem pa je bila svečanost, s katero so počastili tudi 100-let-nico rojstva Ivana Cankarja, v soboto, 24. aprila. Ob tej priliki so v dvorani zadružnega doma odprli tudi razstavo ročnih del vaščanov. To je že tretja tovrstna razstava, kije bita odprta do 29. aprila. Posnetek je z osrednje proslave v Bohinjski Bistrici. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Za L maj — praznik dela vam čestita ljubljanska banka Grafično podjetje Gorenjski tisk Kranj razpisuje prosto delovno mesto materialnega knjigovodje Pogoj za sprejem je končana srednja ekonomska šola, zaželena pa je tudi praksa. Prijave oddajte v tajništvu podjetja do vključno 10. maja 1976. PRODAJA STANOVANJ ZA TRG, katere gradi v Radovljici SGP »Gorenje« Radovljica, in v Bohinjski Bistrici Gradbeno podjetje Bohinj. v naselju Gradnikove ceste v Radovljici gradi SGP »Gorenje« Radovljica stanovanjske objekte P + 4 v objektih z oznako S 7 in S 8 (S 9, S 10) — garsonjere s površino 28,29 kv. m — dvosobna stanovanja s površino 47,01 kv. m — dvosobna stanovanja s kabinetom s površino 58,32 kv. m — trosobna stanovanja s površino 70,49 kv. m Orientacijska cena za kv. m znaša 6718 din. v centru Bohinjske Bistrice gradi Gradbeno podjetje Bohinj tri objekte z oznako R 16 P + 4 — garsonjere s površino 25,25 kv. m — enosobno stanovanje s površino 37,69 kv. m — dvosobno stanovanje s površino 50,34 kv. m — trosobno stanovanje s površino 62,94 kv. m Orientacijska cena za kv. m znaša 6500 din. Informacije o nakupu stanovanj dobite v podjetju ALPDOM Radovljica, telefon 75-662. V mlekarni KŽK — Kranj je bila v soboto, 24. aprila, republiška razstava s pokušnjo in ocenjevanjem mlečnih izdelkov slovenskih mlekarn. Razstavo vsako leto organizira komisija za mlekarstvo pri Živinorejski poslovni skupnosti Slovenije, letošnja prireditev pa je bila že 15. po vrsti ter druga, ki sojo priredili v Kranju. Čeprav udeležba na razstavi ni bila obvezna, je svoje izdelke na njej predstavila večina slovenskih mlekarn (13). Njihovo mleko, sire, maslo, smetano, jogurt, dehidrirane proizvode in sladolede je komisija za ocenjevanje najprej ocenila, nato pa razvrstila v »ekstra«, prvi, drugi in tretji kakovostni razred. Po besedah dr. Franceta Forstneriča, predsednika ocenjevalne komisije, se tehnologija predelave izboljšuje iz leta v leto, zato je tudi napredek v kakovosti in izbiri mlečnih izdelkov znaten. Razstavo je ocenil kot zrcalo razmer, v katerih je naša živinorejska in mlečno-predelovalna industrija, med težavami, kiju tare, pa je omenil predvsem pomanjkanje enotnih JUS meril. Kooperant KZ »Sloga« Krč Franc je ob tej priložnosti prejel nagrado 5000 dinarjev, s katero nameravajo tudi v bodoče stimulirati proizvajalce mleka. Lani je kmetijski zadrugi oddal 89.526 litrov mleka, dosegel letno molznost na kravo 5440 litrov, s tem pa postal eden najuspešnejših tržnih zasebnih proizvajalcev mleka v Sloveniji. — (b"g) — Foto: F. Perdah ' ' ' 1 ■ ■ Samoupravna stanovanjska skupnost občine Radovljica objavlja ponovni razpis za oddajo v najem opremljenega gostinskega lokala »Restavracija Bled« na Bledu, Ulica narodnih herojev 3, s skupno površino 211 kv. m. Pogoji oddaje lokala: — lokal se bo oddal v najem najboljšemu ponudniku, s tem da ima prednost družbeni sektor; — da bo najemnik uporabljal poslovni prostor v skladu z namembnostjo, to je za restavracijo narodnih jedi in domačih specialitet: Ponudbe je treba poslati na Samoupravno stanovanjsko skupnost občine Radovljica do 7. maja 1976. Živilski kombinat Žito Ljubljana s tremi TOZD na Gorenjskem Živilski kombinat Žito Ljubljana ima na Gorenjskem tri temeljne organizacije združenega dela: temeljno organizacijo združenega dela Triglav Lesce, katere sestavni del je tudi pekarna v Tržiču, temeljno organizacijo pekarna Kranj in temeljno organizacijo Gorenjka — tovarna čokolade Lesce. V vseh treh temeljnih organizacijah je danes okrog 380 zaposlenih. Predvsem so to ženski kolektivi, če jih tako imenujemo. Ni se tako dolgo, ko je bilo pekarstvo predvsem moška dejavnost. Kaj je osnovna dejavnost v teh treh temeljnih organizacijah združenega dela, pove že samo ime. V pekarnah v Lescah, Tržiču in Kranju so to različni kruhi in tako imenovano mehko pecivo. V tovarni čokolade Gorenjka v Lescah pa so to kakavovi izdelki. DA BI BIL KRUH ŠE BOLJŠI Glavna skrb vseh treh gorenjskih Zitovih pekarn (in seveda tudi drugih pekarn tega kombinata v Sloveniji) je, da bi bri kruh, ta nepogrešljivi vsakdanji del prehrane okrog 200.000 prebivalcev na Gorenjskem, čimboljši, da bi ga bilo vsak hip dovolj oziroma da bi bila preskrba z njim čimbolj nemotena. To pa ni ravno lahka naloga, posebno še, ker se prav v zadnjem času v pekarstvu nasploh srečujejo s precejšnjimi težavami. Zaradi sorazmerno težkih delovnih pogojev in s tem v zvezi tudi neustreznega vrednotenja njihovega dela v primerjavi z nekaterimi drugimi panogami našega gospodarstva primanjkuje moških pekarskih strokovnjakov. Pravijo, da je rešitev iz težavnega položaja v modernizaciji proizvodnje, v izboljšanju delovnih pogojev (ukinitev nočnega dela, proste sobote, boljši osebni dohodki) in v proizvodnji boljših kruhov. Z modernizacijo proizvodnje, z boljšo strojno opremo, s pakiranjem in zamrzovanjem kruha (slednje ni danes v svetu nobena novost), bi sedanji težaven položaj rešili. Hkrati pa bi bil kruh lahko veliko boljši (kvalitetnejši) kot je danes. Za uresničitev teh načrtov pa naše pekarstvo nima dovolj denarja. S sedanjo maloprodajno ceno kruha, pravijo, ustvarijo premalo ali bolje rečeno nič sredstev za akumulacijo in za tovrstne naložbe. Menijo, da bi se bilo treba glede tega enkrat vendarle odločiti. Prav je, da je kruh pomemben sestavni del pri merjenju standarda, vendar pa cena le-tega ne bi smela biti edini socialni barometer. Skratka, ta vprašanja bi bilo treba čimprej urediti in razrešiti, sicer se lahko kaj kmalu zgodi, da ne bomo imeli več pekov. In kdo bo potem pekel kruh?! VSAK DAN TONE IN TONE KRUHA V pekarnah v Lescah, Tržiču in Kranju spečejo vsak dan blizu 25 ton kruha in do 60.000 kosov drobnega peciva. Za sobote in nedelje se ta proizvodnja podvoji. V leski pekarni pravijo, da bodo imeli, ko bo trgovina prešla na proste so- Kruh, pecivo in čokolada Predvidoma prihodnje leto bo kranjska pekarna dobila novo linijo za deljenje in oblikovanje testa za žemlje. botne popoldneve, še več težav. Da bodo lahko napekli dovolj kruha in peciva za soboto in nedeljo, bodo morali začeti s peko že v četrtek zvečer, potem pa bo trajala neprekinjeno do sobote zjutraj. Leska pekarna danes oskrbuje s kruhom in pecivom celotno območje jeseniške in radovljiške občine, kranjska pekarna pa območje kranjske občine. Zanimivo je, da v kranjski pekarni vsak dan spečejo 4 do 5 ton domačega oziroma kmečkega kruha, medtem ko je v leski pekarni ravno obratno. Ne vedo sicer, kaj je vzrok, vendar v zgornjem delu Gorenjske ljudje raje segajo po navadnem črnem kruhu. V Tržiču pa sploh prevladuje kmečki kruh. Zaradi velike potrošnje kmečkega kruha v kranjski občini so v kranjski pekarni že lani začeli razmišljati, kako bi proizvodnjo le-tega povečali. Zdaj jim bo to uspelo z novo polavtomatsko pečjo za peko tega kruha. Dobili so jo pred kratkim in že poskusno obratuje. Ko bo začela obratovati s polno močjo, bodo na uro lahko spekli okrog 500 kilogramov kmečkega kruha. Pravijo, da bo ta kruh še boljši od sedanjega in kar je prav tako pomembno, v trgovinah ga bo moč dobiti prej kot sedaj. Omenimo še, da je ta peč domač proizvod. Izdeluje jih Termotehnika v Zagrebu, vsaka pa stane okrog milijon dinarjev. Kranjska pekarna je seveda ni mogla kupiti sama, ampak je to omogočil Živilski kombinat Žito Ljubljana iz skupnih sredstev. KLJUB TEŽAVAM USPEHI Pekarna Triglav v Lescah pa se lahko pohvali z nekaterimi pomembnimi uspehi. Pred petimi leti je bila ta temeljna organizacija združenega dela Žito Ljubljana prva v državi, ki je ponudila širokemu jugoslovanskemu trgu različno mehko pecivo, med katerim so najbolj znane rolade. Danes je v Jugoslaviji že osem industrijskih proizvajalcev takšnega peciva. Iz leske pekarne pride na leto okrog 1200 ton raznih vrst rolad in ko-lačev. S tem pecivom oskrbujejo celotno Slovenijo, Zahodno Hrvatsko, severno Istro, vse otoke v severnem Jadranu, razen tega pa imajo organizirano maloprodajno mrežo iz Lesc še v Beogradu, prek predstavništva v Makedoniji in v črnogorskem primorju od Dubrovnika do Ukinja. V vseh omenjenih krajih in področjih so vsak dan na trgu sveži izdelki. Zanimivo je, da kar 25 odstotkov celotne proizvodnje mehkega peciva prodajo v Makedoniji, okrog 17 odstotkov v zahodni Hrvatski, Istri in na otokih, 8 odstotkov v Beogradu, 2 odstotka v črnogorskem primorju in okrog 48 odstotkov v Sloveniji. Z uspehi na trgu zunaj kranjske občine pa se lahko pohvali tudi kranjska pekarna. V njej vsak dan spečejo okrog 300 do 400 kilogramov posebnih vrst kruhov. Precej le-teh prodajo Mercatorju v Beogradu. In prav letos, pred n odav- le leski pekarni na leto med drugim spečejo okrog 1200 ton mehkega peciva Kemična tovarna Kranj exoterm 64001 kranj j u gos I a vi j a Vsem občanom, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za praznik dela in jim želimo še mnogo delovnih uspehov nim, so v Beogradu na enem od rednih ocenjevanj kruhov in prehrambenih izdelkov edini med vsemi proizvajalci kruha v Jugoslaviji dobili zlato medaljo za maslen kruh. Zanimivo je, da tega kruha v Kranju malo prodajo, čeprav je po mnenju jugoslovanskih strokovnjakov izredno kvaliteten in dober. Sicer pa je kranjska pekarna že prej v Beogradu za poseb-.ne vrste kruhov dobila več diplom in priznanj. NACRTI O potrebah oziroma načrtih pekarstva v Sloveniji smo govorili že uvodoma. Vendar vseeno beseda ali dve o nekaterih bližnjih načrtih omenjenih treh gorenjskih Žitovih pekarn. Leska pekarna načrtuje letos obnovo slaščičarne na Jesenicah. V njej nameravajo modernizirati in povečati proizvodnjo. Z izdelki iz tega obrata pa nameravajo oskrbovati prebivalce jeseniške in dela radovljiške občine. Razen tega nameravajo v Bohinjski Bistrici urediti specializirano slaščičarno-kavarno. Se pred koncem leta pa bodo najbrž v Lescah začeli tudi graditi skladišča za rezerve. Razen tega načrtujejo, da bi še pred koncem sedanjega obdobja (pred letom 1980) zgradili v Tržiču novo pekarno, obnovili proizvodnjo mehkega peciva v Lescah in postavili proizvodno linijo za kekse ter za kekse in kolače za diabetike. Slednje naj bi po programu uresničili 1981. ali 1982. leta. kombinata Žito Ljubljana, in sicer tovarna čokolade Gorenjka Lesce. Ta kolektiv ima 73 članov in v glavnem so to ženske. Njihov značilni proizvod je tablica čokolade: mlečne, lešnikove in jedilne različnih velikosti. Delovni pogoji v tej tovarni so zelo težki. Stavba je stara in se je praktično ne da obnoviti ali proizvodnjo v njej modernizirati. Zato je po srednjeročnem razvojnem programu kombinata Žita rekonstrukcija te tovarne na prvem mestu. Po dosedanjih ocenah bo veljala okrog 63 milijonov dinarjev. Sicer pa je tovarna čokolade oziroma kakavovih izdelkov v Lescah edina tovrstna tovarna v Sloveniji-Njena letna proizvodnja danes znaša okrog 1300 ton. Da so delovni pogoji v tej tovarni skoraj nemogoči, najbolje pove tale podatek. 1934. leta so v tej stavbi v Lescah proizvedli 50 ton čokolade na leto. Po vojni je dolga leta znašala proizvodnja 80 ton na leto, zdaj pa naredijo 110 ton čokolade in kakavovih izdelkov na mesec oziroma 1300 ton na leto. Da so lahko proizvodnjo povečali kar za 15-krat, so v zadnjih petih letih vložili v modernizacijo okrog 4 milijone dinarjev. Po programu naj bi ta tovarna V Lescah, ki bo po rekonstrukciji stala na drugem prostoru, morala izdelati leta 1980 že okrog 4000 ton čokolade in kakavovih izdelkov na leto. Prav zato je razumljivo, da je prepotrebna rekonstrukcija te tovarne v prvem planu kombinata Žito Ljubljana. Tovarna čokolade Gorenjka Lesce je edina tovrstna tovarna v Sloveniji V kranjski pekarni nameravajo najprej urediti novo linijo za deljenje in oblikovanje testa za žemlje. Proizvodnja le-teh je namreč v kranjski pekarni izredno velika. Z ureditvijo takšne linije bi proizvodnjo lahko še povečali, hkrati pa bi se zmanjšalo število delavcev od sedanjih 15 na 5. Po letu 1980 pa načrtujejo v Kranju izgradnjo nove pekarne. Zaradi izredno hitrega naraščanja prebivalcev v Kranju oziroma kranjski občini, bo sedanja pekarna namreč kmalu postala premahna, razširitev na tej lokaciji pa ni mogoča. TABLICA ČOKOLADE Doslej smo govorili o pekarstvu oziroma o gorenjskih Zitovih pekarnah. Omenili pa smo, da je na Gorenjskem še ena temeljna organizacija združenega dela Živilskega Na kratko smo v tej reportaž skušali predstaviti tri temeljn* organizacije združenega dela Živil' j skega kombinata Žito Ljubljana na Gorenjskem in vas hkrati seznaniti z nekaterimi načrti in s težavami pekarstva in posameznih podjetij. Nazadnje pa še tole sporočilo. Med prazniki bodo vse pekarne na Gorenjskem normalno poslovale in tako poskrbele, da bo v ponedeljek. 3. maja, v trgovinah dovolj svežega kruha in peciva. Ob letošnji 35-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte in prazniku dela 1. maju temeljne organizacije združenega dela Živilskega kombinata Žito Ljubljana Triglav Lesce, Gorenjka Lesce in Pekarna Kranj želijo vsem delovnim ljudem in občanom Gorenjske prijetno praznovanje in čimveč delovnih uspehov v prihodnje. KRANJ SALON OBLAČIL, Titov trg 7 Pred nakupom spomladanske garderobe vas vabimo na ogled modnih novosti 76 — — ženski plašči, kostimi, obleke, krila, hlače, bluze, jope, napa plašči, T-linija, cevasti kroji, proge-črte, orientalski modeli. Za moške izredno bogata zaloga oblek, suknjičev, hlač, klobukov in plaščev. Še vedno nudimo potrošniški kredit brez porokov na 4-mesečno odplačevanje. Vsem našim kupcem čestitamo za praznik dela — 1. maj j S skupnimi močmi do uspehov V sedmih krajevnih skupnostih v radovljiški občini se je blizu 9000 prebivalcev odločilo, da bodo s samoprispevkom zbrali del denarja za ureditev nekaterih komunalnih problemov V zadnjih dneh decembra 1974 so se prebivalci krajevne skupnosti Zasip v radovljiški občini na referendumu odloČili za samoprispevek, da bi tako uredili nekatere komunalne probleme. Sredi minulega leta so se potem na enak način odločili za zbiranje denarja tudi prebivalci v krajevni skupnosti Podnart. Nato Pa kakor da se je sprožil plaz. O zbiranju denarja s samoprispevkom so začeli razmišljati tudi v drugih krajevnih skupnostih v občini. Po zgledu prvih dveh so tudi v drugih krajevnih skupnostih ugotovili, da je le s skupnimi močmi moč hitreje rešiti nekatere probleme. Tako so se do začetka tega meseca za samoprispevek odločili še prebivalci krajevne skupnosti Radovljica, Ribno, Srednja Dobrava, Brezje in Bohinjska Bela. Tovrstna akcija pa v občini Še ni končana, saj so se prav ta mesec še v nekaterih krajevnih skupnostih začeli pripravljati na referendume. Skratka, če bo šlo tako r*aPrej, v radovljiški občini med 20 krajevnimi skupnostmi kmalu ne bo kraja, kjer se ne bi odločili za takšno ali drugačno obliko zbiranja denarja. Čeprav referendumi za zbiranje samoprispevkov danes tudi drugje niso več nobena posebnost, je ta oblika solidarnosti za reševanje skupnih potreb v radovljiški občini yseeno malce nenavadna in vredna Pohvale ter pozornosti. V omenjenih sedmih krajevnih skupnostih (Zasip, podnart, Radovljica, Ribno, Srednja uobrava, Brezje, Bohinjska Bela) znaša po predračunu vrednost komunalnih del prek 15 milijonov dinarjev. S samoprispevkom bodo v nveh do petih letih zbrali nekaj nad 8 milijonov dinarjev. Razliko za uresničitev začrtanega programa UrfiJaeVnK*h s,kuPnosti pa naj bi pokrila občmska skupnost iz tako ime-Hr. w so,ldamostnih sredstev in urugi V nekaterih krajevnih skupnostih so začrtani program že v celoti ali delno uresničili. Sicer pa bo po uresničitvi vseh programov v omenjenih sedmih krajevnih skupnostih asfaltiranih okrog 30 kilometrov cest, v eni bodo zgradili mrliške vežice in dom družbenih organizacij ter Uredili še nekatere druge komunalne Probleme. Obiskali smo te krajevne skupno-8ti, v katerih živi blizu 9000 prebivalcev ali približno tretjina vseh prebivalcev v radovljiški občini, in se Pomenkovali z njimi o takšni obliki zbiranja denarja. KRAJEVNA SKUPNOST PODNART 877 prebivalcev te krajevne skupil0/^ se je lani na referendumu odločilo, da bo pet let zbiralo denar. Po Programu so že asfaltirali 16 kilometrov cest, zgradili pa bodo še nekatere druge objekte. Za uresničitev Programa bodo potrebovali 3,3 milijona dinarjev, sami pa bodo zbrali Približno 1,2 milijona dinarjev. . Boris Pogačnik iz Zaloš v kra-^evni skupnosti Podnart pravi: »Mislim, da smo se na referendumu, ko smo se odločali za samoprispevek, pravilno odločili. Vse Ceste, za katere zbiramo denar, so že ?8faltirane in menim, da skorajda ni j^aja, ki bi bil tako dobro urejen kot *e naš. V vsako naselje zdaj vodi Asfalt in pozimi nismo več odrezani, (EM)-an Krompirjeva solata z jogurtom Potrebujemo: 70 dkg krompirja, pol kumare, 2 jabolki, 2 lončka jogurta, sok ene limone, 1 žličko gorčice, poper, sol, šopek kopra Krompir skuhamo in olupimo ter pustimo, da se ohladi. Šele noto ga narežemo na lističe. Kumaro operemo, ne lupimo je ter jo drobno narežemo, prav tako drobno narežemo tudi kisla jabolka. Za preliv pa zmešamo jogurt, limonin sok, gorčico, sol in poper in dodamo sesekljan k oper, S tem prelivom polijemo krompir in pustimo stati eno uro preden postavimo na mizo. Kozmetične obloge (4) Otroci imajo nezmotljiv čut, da jedo prav toliko kolikor 80 lačni. Vendar pa ,moramo pri tem paziti, kakšno hrano bodo uživali: lahko jih namreč natlačimo s hrano, ki najhitreje potolaži njihovo lakoto, ali pa skrbno izberemo živila, ki so potrebna za razvoj otroškega organizma in ki ne obremenjujejo prebave. Prehrana otrok Najbolj grešimo pri zajtrku, ki je običajno tako kot za odrasle biološko manjvreden obrok: v naglici použit kos kruha z mlekom ni hrana, ki bi zadostovala tudi otroku, posebno še, če je šolar, vse do kosila. Pri kosilu se otrok navadno preveč naje in je potem zaspan. Nekateri otroci imajo popoldne še malico: če jo nadomestimo s slaščicami, bo to v škodo večernemu obroku. Večerja je navadno za otroke sestavljena iz pretežkih jedi. Vsi, ki se ukvarjajo s prehrano otrok, vedo povedati, da naši otroci pojedo preveč slaščic, kar se pozna v organizmu kot pomanjkanje kalcija in vitaminov. Ne gre za sladkor, ki ga otrok dobi v čaju, kavi, limonadi, pač pa za sladkor v čokoladi, tortah, bonbonih in podobnem. Vedeti je treba, da organizem dobi sladkor tudi iz drugih živil, iz sadja, sočivja in celo iz mesa. Povsem drugače pa je, če se otrok aktivno ukvarja s športom: takrat moramo količino sladkorja v prehrani povečati. Starši se večkrat čudijo, ko otroci pijejo toliko vode. Vendar pa v tem ni nič slabega ali škodljivega za otroški organizem — celo nasprotno: vodo potrebuje za dobro delovanje ledvic, ki izločajo škodljive snovi. Vode ne more nadomestiti ne mleko ne kava ali jogurt. Č šolskih klopf V sezoni jajc Jajca sodijo med najbolj zdrava in koristna živila. So lahko prebavljiva, pripravljamo jih na različne načine in vsebujejo kopico dragocenih in zdravju potrebnih snovi od beljakovin, do maščob, vitaminov in rudninskih snovi, ogljikovih hidratov, nekaj fosforja, železa, kalcija, žvepla ter vitamine kot so Al, Bi, B2 in D. V nobeni sezoni ni toliko jajc na voljo kot spomladi, zato bodimo malo bolj potratni s tem koristnim živilom in pojejmo v teh pomladanskih mesecih vsak dan vsaj eno jajce. Ni pomembno, kako jajca pripravljamo, ali trdo kuhana, surova s sladkorjem, mehko kuhana ali pečena, sestavine ostanejo iste, le kalorično je bolj, če ga jemo s sladkorjem ali na maščobi. Uporabljajmo vedno sveža jajca, ta so najbolj kakovost- na. Sveže jajce ima gladko malce lesketajočo se lupino, rumenjak je trden, izbočen, beljak se ne razleze, ampak ostane v vencu okoli rumenjaka. V slani vodi se sveža jajca takoj potope, starejša pa bolj počasi lezejo proti dnu. Navadno nam jajca, ki jih hočemo skuhati, počijo, če jih iz hladilnika denemo v vročo vodo. Zato jih vzamemo iz hladilnika vsaj pol ure poprej. V mehko kuhano jajce pripravimo v treh do štirih minutah, poltrdo je v petih do šestih minutah, trdo kuhano pa je v desetih minutah. Jajce ne bo počilo in se razlezlo, če vodo prej okisamo, ali pa jajce na debelem koncu previdno prebodemo z iglo. Počeno jajce se ne bo razlezlo, če ga vzamemo ven in ovijemo v aluminijasto folijo ter kuhamo naprej. Če jajca denemo v hladno vodo, moramo čas kuhanja skrajšati za kake tri do štiri minute. Kuhana jajca razen mehko kuhanih takoj prelijemo z mrzlo vodo, da jih laže olupimo. * - ^JLAtL^j.-- Sadje in zelenjavo, ki jo kupujemo v plastičnih mrežicah, enostavneje in hitreje operemo kar v originalni embalaži in obesimo nad korito, da odteče. Povedali smo že, da najrazličnejša zdravilna zelišča uspešno uporabljamo v kozmetiki kot obloge in maske. Poglejmo najprej, kako takšno zeliščno masko naredimo. Sveže ali posušene dele rastline drobno sesekljamo ali, če so posušene, zdrobimo s prsti, in natresemo med dve plasti gaze ali druge tanke tkanine. Robove privihamo, da se zelišča ne raztresejo: še najbolje pa je, da si iz gaze sešijemo vrečko, v katero enakomerno natresemo zelišča. Če pripravljamo oblogo iz suhih zelišč, jih skupaj z gazo namočimo v toplo vodo, nekoliko ožmemo in nato položimo kot masko na obraz. Od zelišč, ki jih na tak način uporabljamo, naštejmo za zdravo in normalno kožo takele obloge iz: lipovega cvetja, mete, sivke, kamilic, janeža. Za mastno kožo uporabimo babji prstanec ali meseček. Za nečisto kožo so primerne mačehe in v sezoni tudi kumarice. Za živčno kožo ni primernejše obloge kot je kami-lična, za hitro osvežitev kože pa med gazo nasujemo posušeno meto. Te vrste obloge lahko uporabljamo vsak dan ali vsak drugi dan za dvajset minut ali pol ure. Lahko pa suha zelišča uporabimo tudi drugače: z vodo, oljem ali drugo tekočino zamešamo iz zelišč pasto, ki jo bolj gosto nanesemo na kožo. Ko se posuši, jo zmijemo z mlačno vodo. Limono sicer uporabljamo kot dodatek maskam, ki jih pripravljamo sami, na primer k jajčni maski, ali maski iz moke, lahko pa limonin sok uporabimo tudi sam. Namažemo ga po obrazu s kosmičem vate in pustimo četrt ure. Obraz obložimo z ledeno mrzlim obkladkom. Nato kožo obrišemo in namažemo z mastno Za izlete v maju se bosta tako deklica kot deček imenitno počutila v oblačilu iz enega kosa, sešitega iz bombažnega po-plina: oblačenje je enostavno zaradi dolge zadrge, v pasu pa oblačilo stisne širša skrita elastika. Žepi so našiti na gornjem delu hlačnic, na prsih pa so skriti z zadrgo. kremo. Limona ima to lastnost, da beli kožo in še posebej pege. Za živčne kože je tako kot kamilice zelo primeren tudi rdeči korenček. Dobro ga operemo, nastrgamo na gazo in položimo za dvajset minut na obraz. marta odgo i a rja Anka iz Radovljice — Kupila sem gladko in črtasto blago, iz česar bi rada imela krilo in pa seveda gornji del. Vzorec prilagam v pismu. Kakšen komplet bi najbolj ustrezal taki vrsti blaga in seveda meni: stara sem 21 let, težka 52 kg in visoka 159 cm. Marta — Gladko blago uporabite za ravno krilo z zadrgo ob strani, dolžina naj pokriva koleno. Zgornji del pa naj bo črtast. Ker je blago mehko in prožno, naj bo gornji del vašega kompleta krojen kot kimono pulover z rokavi do pregiba in večjim ovratnim izrezom. •a, 1 Prvi maj je praznik dela Rudarji odlagajo krampe in svetilke, delavci v tovarnah ustavljajo in čistijo stroje, zidarji krasijo še neometana pročelja z zastavami in mlaji. Vsi delovni ljudje zapuščajo svoja dnevna opravila, da bi proslavili svoj praznik. Da bi proslavili prvi maj, praznik dela. Veselje je znamenje tega dneva, radostna zavest o vsem, kar je bilo narejeno in doseženo. Sproščen utrip se oglaša v prsih milijonov, njegov odmev se razlega daleč preko meja, pa se spet vrača, okrepljen s srčno voljo delavcev vsega sveta. Na žabe Na pomladanski naravi se je s svojimi zadnjimi odtenki prelival svetli bron zahajajočega sonca, ko smo se David, Borut, Tomaž in jaz počasi, korak za korakom bližali mlaki na koncu vasi. S seboj smo nesli plinsko svetilko, grablje, skratka vse, kar je potrebno za lov na žabe. Požar nad zahodnimi hribi je ugasnil. Mlaka, vsa ožarjena, se je v hipu spremenila v pepelnato tekočino. Pokrajina se je prekrila s svežo tančico večera. Borut, sicer že izkušen »žabjelo-vec«, je takoj opazil senco žabe, ki je smuknila mimo, pograbil grablje in z njimi nekajkrat »počesal« po motni vodi. Tudi mi smo kmalu zagledali to krakasto žival, ki se je pred ostrimi zobmi grabelj umaknila tako, da se je v loku izvila nad vodo in pristala v travi pred našimi nogami. Trgala se je in premetavala. Živa in obupno nemirna. Vse to je bilo tako neukrotljivo, ko da se zaveda bližine svoje rešitve in nemoči, da pride do nje. Še velikokrat so v tem večeru v krčih trepetala telesa teh zelenih bitij in lahko rečem, da je bil naš ulov bogat. Pozno zvečer smo se vračali domov in ko smo prišli do prvih vaških hiš, sem se še enkrat ozrl. In kaj sem videl? Drevesa, ki so bila kot sivi velikani, ki so pokleknili sredi polja in se negibno zazrli v zvezdnato nebo. Zoran Jelovčan, 7. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Značilna za ta praznični dan pa je tudi slovesna in zbrana misel, ki išče naprej, ko je stopinja na strmi poti iz preteklosti v prihodnost za trenutek postala. In že se nas polašča nemir. Toda to ni mrka volja, ki bi nam skalila prvomajsko radost, to je nezadovoljstvo posebne vrste. To je želja, da bi čimprej znova poprijeti za delo in da bi vse, česar se lotevamo, naredili še bolje. Nadaljevali bomo delo: ne tam, kjer smo končali včeraj, temveč tam, do koder nas bo pripeljalo naše današnje, prvomajsko spoznanje. S takimi mislimi in čustvi, s takšno praznično voljo se veže prvomajsko voščilo rudarjem v globokih jamah, delavcem po tovarnah, zidarjem na visokih odrih. In ker si to voščilo izrekajo drug drugemu vsi delovni ljudje, je to voščilo tako zgovorno in zveneče, tako zanesljivo: SREČNO! Zoran Jelovčan, 7. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Kdo je to napisal? Danes pa vam postavljamo novo vprašanje. Kdo je napisal in uglasbil pesem, ki je pred vami? Odgovore pošljite do 10. maja na naslov: ČP Glas, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1. Zapojmo pesem si veselo, naj se razlega prek sveta. Lepo je v nafti domovini biti mlad. V deželi, kjer so si ljudje kot brat in brat. In toplo sonce, ki naa greje in morje, ki poživlja kri, lepo je v nafti domovini biti mlad. Zanesi pesem fte v daljavo, vsem našim dragim lep pozdrav. Lepo je v nafti domovini biti mlad, kjer hrabri so ljudje in rod je zdrav, krepak. Ves svet pozna nas po junaštvu, mladini cvete zdaj pomlad, lepo je v nafti domovini biti mlad. V celodnevni šoli Naša šola se imenuje Josip Broz-Tito Predoslje. Stoji na gričku za vasjo. Zgrajena je bila pred tremi leti. Ker je lepa, nova in prostorna, so jo izbrali za celodnevno na Gorenjskem. Celodnevna šola ne pomeni, da smo ves dan v šoli. Tam smo le od sedmih do pol štirih popoldne. Novo je to, da vse naloge in učenje opravimo v šoli. Ko pridemo domov, smo več prosti. Med vojno V Zirovskem vrhu v Poljanski dolini se je bila huda bitka. Nemci so bili v veliki premoči, zato so se morali partizani umakniti. Bilo je jeseni 1943. leta. Prešernova brigada se je umikala skozi vas. Neki partizan je onemogel, zato je šel na senik mojega starega očeta. Bilo je ponoči, zato ni nihče vedel, da je na seniku. Zjutraj je oče šel tja in ga našel. Ranjenec je bil ves se- Počitek Neskončno dolga kolona. Neskončna? Kje pa! Nekje se vendar konča. Res, kolone je tam za drugim ovinkom konec. Toda ali je konec tudi ljubezni do domovine, konec borbe za vzpon k svobodi, konec sle po maščevanju, ker so hoteli, da bi postali sužnji ...? Ne, tega konca ne boste dočakali! Dokler se po meni preteka le kapljica krvi, dokler le še hropem in vem, za kaj se borim, do takrat me tudi najtežja roka ne more podpreti. Mraz. Trudni so naši koraki, težke so nam noge, ustnice so premrle, da ne obvladajo več ohrabrujočih tonov ... Oh, puška kako si težka! Te smem odvreči? Ne, ne! Ti mi pomagaš cilju naproti, ti si moja to-varišica. Ne, če bova, bova omagala skupaj! Prosim, počitek! Minuto! Ne, če je to pre- več, mogoče le sekundo, kajti omagal bom. »Počitek, počitek . ..!« Ah, kako lepa beseda. Noge mi klecnejo in že ležim v snegu, ki mi pomeni te dragocene minute počitka mehko perjanico, ki me vabi v svoj objem, k spancu, Toda spati vendar ne smem, kajti zopet se bom moral dvigniti! »Odhod, odhod .. .!« Zopet naprej. Zbogom mehko ležišče, ki si mi nudilo nekaj dragocenega počitka, da zopet vem, kako lepo je živeti. Stopinje korakov odmevajo od dreves in se počasi izgubljajo v megli, ki se je jela počasi vzdigovati. Morda bo posijalo sonce? Seveda bo, kajti mi smo del njega ... Kolona počasi izginja za ovinkom. Andreja Potokar, 8. b r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka iz Glasila Trate stradan in mama mu je pripravila toplo kosilo. Tudi drugo ponošeno obleko so mu dali, ker je bila njegova raztrgana. Partizan še ni pojedel, že so se izza ovinka prikazali Nemci. K sreči sta bila doma dva sinova, ki sta ga zakopala globoko v seno. Ko so prišli Nemci v hišo, so jih vprašali, če je pod njihovo streho kakšen partizan. Vsi so jim zagotavljali, da ni nikogar, a jim niso verjeli. Začeli so iskati. Domači so preživljali strašne trenutke. Partizana niso našli. Nemci so razočarana odšli. Partizan je bil našim zelo hvaležen, ker so mu rešili življenje. Ta človek živi še sedaj kot upokojen zidar. Dušan Jereb, 8. b r. osn. šole Cvetka Golarja, Škofja Loka, iz glasila Trate Naš urnik je zelo pester. Rednim uram pouka slede ure učenja. Te moramo dobro izkoristiti. Znati moramo veliko. Včasih se zgodi, da mi za kakšen predmet zmanjka časa. Nikjer ne najdem mirnega kotička za učenje. Takrat si vzamem knjigo ali zvezek domov in se naučim. Da pa se preveč ne utrudimo z učenjem, imamo več prijetnih krožkov, knjižnico in glasbeno šolo. Najraje sem i telovadnici, kjer igramo košarko ali rokomet. Ker nas je na šoli veliko, je v telovadnici zmerom vse polno. Želimo si igrišč na travniku za šolo, da bomo v prostem času zunaj. Za našo dobro počutje pa skrbi tudi kuhar Tone. Pripravi nam malico in kosilo. V petek, ko končamo pouk, vzamemo iz omaric torbice, knjige ter zvezke in jih nesemo domov. Doma pokažemo, kaj smo se novega naučili. V sobotah doma snov preteklega tedna ponovim. Celodnevna šola mi je všeč in je ne bi zamenjal za staro šolo. Le več prostora in miru potrebujemo, da ne bomo s tovariši in tovarišicami tako utrujeni. Truditi pa se bom moral pri učenju še bolj, da bo uspeh ob koncu tako lep, kot je bil nekoč, ko sem se učil doma. Primož Hudobivnik, 6. a r. osn. šole Josipa Broza-Tita, Predoslje -11 Ti t VOJNA — Tomo Stanonik, 5. a r. osnovne šole Cvetka Golarja v Škofji Lok1 Po poteh spomina, dolgih dvaintrideset let. Pred tremi meseci je bila v Glasu objavljena poizvedba po neki tova-rišici Miški, ki je med NOB pesnila in iz Kranja pošiljala pesmi dopisništvu Partizanskega dnevnika. Oglasilo se je šest bralcev in vsi so povedali: Miška je bila Bronislava Pire iz Brezovice pri Kropi, medvojna aktivistka in ilegalka, ki je umrla pred nekaj leti. V njeni hiši je bila partizanska javka, zato je med aktivisti in gorenjskimi partizani zelo poznana . . . Tudi sama sem vedela zanjo že od februarja 1975, ko sem o njej brala v zbornikih Slovenke v NOB, vendar sem upala, da ni i bo kdo od bralcev mogel pojasniti edino vprašljivost v tej zvezi: je brezoviška Miška tudi avtorica Pesmi, ki sem jih našla? Tega ni niogel potrditi nihče ... ubrali smo za vas Lepi dnevi ho tu in sonce že močno blešči. Na Kokrinem oddelku FO-TO-OPTIKA v GLOBUSU so dobro založeni s sončnimi očali. Modernih oblik so in kvalitetna — sama stekla in nič plastike. Cena: 45 do 85 din Prazniki so pred nami in če niste utegnile speči sladice, je še vedno čas, da stopite do prve delikatese ali prodajalne kruha, kjer prodajajo tudi Zitovo TRIGLAV pecivo. Opozorili bi na njihove odlične rolade in rezine. 50-, 200- in 300-gramske se dobe, rok trajanja je pa 15 dni. Cena: 2,50 do 11,55 din Prijetna je mehka triko spalna srajčka in naša deklica jo bo se posebno rada oblekla, ker jo poživljajo rdeči sivi, čipka ali vesela slikica v pasu. V ZARJINI specializirani otroški trgovini na Jesenicah jih imajo v velikostih od 12 do 16 let. Cena: 193 din 8 kuta je zdrava hrana, to nase gospodinje dobro vedo. Sedaj pa so na trgu skutine novosti, ki jih je vredno omeniti: navadna skuta pakirana v lončkih, skuta z 10 % in 50 % maščobo, skutin zelenjavni namaz in liptaver. Pakirano v velikostih od 10 do 25 dkg imajo vedno svežo v Centralovi DELIKATESI v Kranju. Cena: od 4,13 do 9,78 din Kdo je potemtakem napisal devet pesmi — o vojni, ko je nasilje mogoče uničiti le z nasiljem, o času, ko je bila zmaga že odločena, ne pa še dobojjvana, o ljubezni, ki je bila opora v boju, četudi ni mogla biti več kot želja in o podobi miru, ko bo v novih družbenih odnosih prevrednoteno tudi človekovo delo? Ko sem se pred dobrim letom prvič vprašala po avtorici, sem, kot že rečeno, izvedela za Bronislavo Pirc-Miško iz okrožja Kranj-Jelovi-ca, hkrati pa tudi za Miško s Kamniškega: Mihaelo Cerar-Lesja-kovo. Ko sem slednjo našla, mi je povedala, da pesmi niso njene. O prvi so bila mnenja deljena, vendar stvarnih dokazov o njenem pesnje-nju ni bilo mogoče najti niti ob pregledovanju njene zapuščine. Tudi rokopis enega od člankov, priloženih pesmim, ki so bile vse natipkane, ni bil njen, zato sem morala svoje raziskovanje razširiti. Pri pregledovanju seznamov sko-jevskih in ženskih okrožnih, okrajnih in rajonskih odborov na Gorenjskem sem izvedela za tretjo Miško: v okrajnem odboru SKOJ za Radovljico je bila namreč neka Marta-Miška, h kateri me je napotila že tovarišica Ivka Križnarjeva, a žal kljub prizadevnosti tovarišic, ki so delale na tem področju in so mi želele pomagati, radovljiška Miška za zdaj staja anonimna. Na Kamniškem sta bili poleg Miške tudi dve Miši, Silva Brece-ljnik-Ocepkova in neka Miška Bauhnikova, izvedela pa sem tudi za tretjo — Mišo Zormanovo. Pred kratkim so mi povedali za Majdo Cimpermanovo-Miško iz Vojkove brigade in še za dve domnevni, a nobena od tistih, ki sem jih že povprašala, mi ni mogla potrditi avtorstva najdenih pesmi. Ko so ljudje, ki sem jih spraševala, prebirali pesmi, so ugotavljali, da jih je napisala izobražena oseba, da morda niti niso vse izpod enega peresa, da Miška morebiti ni ilegalno, ampak le pesniško ime sicer znanega pisca, ilegalke ... Prisodili so pesmi Ivanu Minattiju, Ivanu Janu, Otu Vrhuncu-Blažu Ostrovrharju, ki je bil med drugim sorodnik brezoviške Miške, neznani Korošici . . ., a vse je bilo negotovo, celo nepreverljivo, posebej zapleteno zategadelj, ker niso bile najdene v gorenjskem, ampak v primorskem arhivu in jih nihče od kolegov, ki smo vključeni v skupinsko raziskavo slovenskega narodnoosvobodilnega pesništva, ni našel v gorenjskih muzejskih ali zasebnih zbirkah NOB. Čudno seveda to ni, saj je bil Partizanski dnevnik, kamor so bile pesmi s kurirsko pošto namenjene, glasilo OF za Primorsko in Gorenjsko, lahko pa so se pozneje znašle v Cerknem na katerem od srečanj Gorenjk in Primork in so po tej poti prišle v mapo Slovensko Primorje — mladina piše, ki jo hranijo v arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani. In tako kljub desetinam pisem, številnim osebnim in telefonskim pogovorom, kljub sodelovanju staršev, ob moralni podpori dobronamernih ljudi in tudi dejanski, požrtvovalni pomoči nekaterih tovarišic in tovarišev — naj omenim le Križnarjeve: očeta, hčerko in sina. Zoro Šenk-Dujmi-devo, Franceta Žena . . ., ki mi je misel nanje sproti preganjala nespodbudna razpoloženja ob molku nekaterih, mi morda niso mogli ali niso hoteli odgovoriti — vsemu temu navkljub se klobčič ni in ni hotel odmotati. Cemu torej vztrajati? Trideset let prepozno. So mi zatrjevali mnogi... o" cd mmm ■ 3 7T 0) Posameznik za zgodovino ni pomemben! Gotovo ta tvoja Miška niti ne živi več! ... In koliko tistih, ki so med NOB držali mnoge niti v rokah, je padlo ali so umrli po vojni! . . . Naj pesmi ostanejo anonimne! Povsem verjetno je, da jih na poti od pošiljatelja do naslovnika ni bral nihče ... In vendar — devet pesmi, zapisanih času vojne, prežetih z revolucionarno mislijo, ki ni mogla biti lastna nekomu, ki bi stal ob strani; devet tipkopisov, keterih avtorico je France Zen-Lovro, pokrajinski referent za kulturo, v svojem dnevniku označil kot obetajoče literarno ime - kako bi me greblo, če bi ostala neznana! Prve dni aprila sva govorila s Tonetom Hafnerjem-Robnikom. Spomnil se je, da so že pred leti ugotavljali, katera naj bi bila neka Miška iz kranjskega okolja — menda naj bi bila iz Struževega .. . V Struževem, kakor me je ljubeznivo pospremila Mara Slavčeva, je na spomeniku padlih borcev med drugimi zapisana Ljudmila Modic, predvojna maturantka kranjske gimnazije. Med vojno je živela v Duplici pri Kamniku, bila je aktivistka OF in kot ilegalka je od januarja 1945. pogrešana v okolici Moravč. Nihče od ljudi, ki so jo bolj ali manj poznali, nam ni mogel zagotoviti, da je bila Miška in da je pisala pesmi. Verjetno se je Tone Hafner zmotil in je mislil Milko in ne Miško, a prav ta zmota me je pripeljala do presenetljivega odkritja. Ko sem za vsak primer povprašala po Modičevi še Francko Golobovo, me je poprosila, naj ji pokažem pesmi. Kmalu ji je bilo jasno, da jih ne bere prvič, tudi stroj, na katerem so bile natipkane, je prepoznala. Povedala mi je, da skrivnostna Miška iz Kranja ni nihče drug kot ta slovenska pisateljica Mirni Malenš-kova. Mirni Malenškova-Miška ali Lučka — je med vojno živela v Šentvidu pri Ljubljani. Iz tamkajšnje lekarne je dobivala razna zdravila in drugo lekarniško blago, ki ga je nosila v Kranj, kjer so" ga navadno prevzemali in pošiljali v partizane Odrovi. Včasih je pošiljki priložila tudi pesmi in politična razmišljanja, ki so potovala v tehniko ali na dopisništvo s kurirsko pošto, na kateri je bila izhodiščna oznaka: Kranj. Pot je torej končana — obnovila sem jo v glavnih potezan v spodbudo tistim, ki se bodo prav tako morali vračati v čas izpred trideset in več let. Vojskin čas — čas nam komaj doumljivih skrajnosti, čeprav razpršen, še zmeraj živi v ljudeh, ki so ga prebili... Tako so pesmi Mirni Malenškove preživele dvaintrideset let. Alenka Božič Rešitev nagradne križanke z dne 23. aprila: 1. mentor,, 7. kljuka, 13. strojar, 15. razlaga, 17. TU, 18. Rezovo, 20. Zoran, 21. Aden, 23. Pnevo, 25. vadi, 26. Abasidi, 28. ST, 30. nit, 31. Edison, 32. astra, 34. fenol, 36. girice, 39. ano, 40. AK, 42. element, 44. kava, 46. gonič, 48. Lars, 50. Ičiči, 52. Ticino, 54. OK, 55. ranitev, 57. anemona, 59. jamica, 60. aparat Izžrebani reševalci: prejeli smo 84 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) dobi Frančiška Ahačič, 64290 Tržič, Bistrica 65; 2. nagrado (40 din) Suzana Per-ne, 64000 Kranj, C. l.maja 12: 3. nagrado (30 din) Ludvik Glavač, 64000 Kranj, Jama 19. Nagrade bomo poslali po pošti. NA SORSKEM POLJU (Pomenki- o Žabnici, Spodnjih, Srednjih in Zgornjih Bitnjah ter o Sutni, Čepuljah, Planici in Lavtarskem vrhu) (17. zapis) Končati še moram s pripovedjo o podobah na freski sv. Nedelje v Crngrobu. (O drugih slikarijah na vnanjih in notranjih cerkvenih stenah so že pisala in bržčas še bodo, bolj izvedena peresa.) KEGLJAVCI, KOCKARJI, KVARTOPIRCI PA ŠE PIJANCI IN PRETEPAČI Slikar crngrobske sv. Nedelje je prav strogo obračunal z ljudmi, ki svoj čas raje preganjajo z raznimi igrami, kot pa da bi se lotili pametnejših poslov. Saj še danes ljudje ničkaj ne cenijo igralcev na srečo in prepirljivih kvartopircev — ko vendar čas hiti, življenje pa je tako kratko... Delomrznežev, lenuhov in podobnih pridaničev ne ceni nobena človeška združba: pa naj se ravna po enem ali drugem svetovnem nazoru. Pesniško je to stvar lepo povedal »goriški slavček« Simon Gregorčič: Ni praznik, predragi mi, naše življenje, življenje naj bode ti delaven dan! Od zora do mraka rosan in potan ti lajšaj in slajšaj človeško trpljenje! Ne plaši se znoja.ne straši se boja, saj moško dejanje krepčuje moža, a pokoj mu zdrave moči pokonča, dejanje ti ljubi, a boj se pokoja! Edinstvena »pridiga v sliki« o praznovanju nedelje in o prepovedanih opravilih v teku tega dneva, je ob svojem zaključku — že blizu »odprtega peklenskega žrela«! — pokazala z grozečim prstom na ke-gljavce: trije možaki kegljajo, četrti postavlja keglje. — Naslednja podoba je graja krčem pa pijancev in kvartopircev. V središču podobe je krčma, ki pa je edino zidano poslopje, vse druge hiše naokrog so lesene. Očitno že v onih časih, pred petsto leti, kičmarjem ni trda predla. Da predstavlja zidano poslopje res gostilno, kaže znak nad vhodnimi vrati, iz katerih pravkar stopa natakarica z vrčem vina v roki. Na sliki so tri skupine gostov: kockarji so se pravkar nekaj sprli, kocke jim leže po tleh; v ospredju sličice mirno sedita dva gosta, ki čakata na pijačo, pri mizi sedita kmet in vojak s kartami v rokah. V bližini tudi sedita mož in žena (s pečo), jesta in pijeta. Bolj v ozadju opazi bistro oko dva pijanca, ki se pretepata, tretji možak ju skuša pomiriti. ORJAŠKI KRIŠTOF Ne morem se odtrgati od pripovedi o crngrobskih freskah (saj bi se že tako rad lotil opisa »rebra ajdovske deklice«, ki visi pod svodom crngrobske cerkve!), preden še kaj ne povem o orjaškem Krištofu, ki krasi vnanjo cerkveno steno, tako da je na daleč vidna. Povsod na Slovenskem (pa tudi v drugih alpskih deželah) so naši predniki svoje podružnične cerkvice okrasili s podobo orjaškega svetnika Krištofa. Vedno pa so ga naslikali na zunanjo cerkveno steno, in sicer tako, da je bila podoba na daleč vidna. Od tod tudi vselej nadnaravna velikost Krištofova. Kajti veljala je vera, da vaščan, ki zjutraj, pred odhodom na delo »vrže pogled« na to podobo, tistega dne ne bo umrl, vsaj nasilne ali nesrečne smrti ne. Taka je pač vera ... Če že res ni, je pa misel lepa . .. REBRO AJDOVSKE DEKLICE Za atraktivnost crngrobske cerkve je tudi po drugi, manj pobožni pa bolj pravljični plati poskrbljeno. V cerkvi, visoko pod obokom visi — »rebro ajdovske deklice«! To je sicer res kost, ki meri kar 2 metra-in 70 cm v dolžino — a je le ostanek neke prazgodovinske velike živali, ki so tačas živele na zemlji ali v vodi. Vsekakor je žival, ki ji trezni naravoslovci pripisujejo to »rebro«, morala meriti po dolžini vsaj 20 m. — Rebro ajdovske deklice (kar imenujmo ga tako, da bo pravljici ustreženo!) visi v crngrobski cerkvi že več stoletij, vsaj od leta 1453 (tako trdi Veider). Kajti takrat so prejšnji raven strop odstranili in napravil1 obok. No, na konec enega od odžagan ih tramov, so potem obesili veliko kost. ki so jo po verovanjih onih časov pripisali ajdovski deklici. Ljudska fantazija je kar brž začela rasti. Nenavadno veliko rebro so brž spravili v zvezo z zidanjem prvotne crngrobske cerkve. , Menda je orjaško dekle celo pomagalo pri gradnji crngrobskega svetišča. Xer pa je bila ženska neki tako velika, da je stala z eno nogo na Šmarni gori, z drugo pa na Šmarjet-ni gori, je zlahka podajala vodo in pesek iz Save in tako stregla crn-grobskim zidarjem. Lomila je menda tudi skale v savski strugi in jih podajala delavcem, ki so zidali cerkev. Ajdovska (t. j. poganska) deklica pa je delala s tako vnemo, da se je pretegnila in prehladila. Kmalu za tem je umrla. Iz hvaležnosti so kmetje obesili eno od njenih reber v crngrobsko cerkev. To je ena od pravljic, ki so jih v prejšnjih časih spletli okrog visečega rebra. Druga pripoved pa velja velikanski ribi faroniki. To je bilo čudno bitje: pol ženska (zgoraj), pol riba (spodaj). frav taka »pol žena pol riba« je naslikana tudi na spodnjem robu freske crngrobskega sv. Krištofa! Sicer pa radovednim bralcem teh zapisov še lahko povem, da imajo »ribo faroniko« celo v grbu gorenjskega mesta Kamnika. C. Z. ŠAHOVSKI KROŽEK Nasprotna krilna napada Svojevrstno igro nudijo pozicije z blokiranim središčem in akcijsko osnovo na krilih. Razvije se tekma, v kateri oba nasprotnika napadata, vsak na svojem koncu. In hkrati morata oba misliti na obrambne možnosti. V poziciji na sliki (Najdorf — Uhlmann, Moskva 1956) lahko ugotovimo, da črni pripravlja napad na belega kralja, medtem ko beli obvladuje večji prostor na daminom krilu. Ne gre 4. ... Ta8 x a2, zaradi 5. Sb5 - a3 in nato Ddl — b3 z zajetjem trdnjave. 5. Sd3-b4 Pobudo prevzema beli; črni napad je začasno obstal, kar se bo poznalo v nadaljevanju. 6. Tel - c3 7. Lel-f2 8. Kgl-hl 9. Ddl-c2 10. Tfl -cl 11. g2 x a 12. Lf2 xh4 13. Tel -gl! Sfl5-e8 h7-h5 Tf7-g7 Dd8 - d7 g5-g4 g4 X f3 Sg6-h4(?) Dd7 - h3 Zveze edino črno figuro, ki pomaga dami v napadu. 13. ... 14. Le2-n! 15. Sb5 X c7 Dh3 X h4 Lc8 - d7 Zgradba črnega se podira. 1. c4-c5 Sd7- (h 2. Ld2-a5 b7 - b6 Ni dobro 2. ... d« X c5 3. Sd3 X c5 b7-b6, zaradi 4. Sc5-e6! 15. Tg7 X gl + 16. Khl x gl Se8 X c7 17. Tc3 X c7 Dh4 - d8 18. Tc7 - b7 Ld7 - c8 19. Dc2 -g2 + Kg8-h8 20. Tb7-f7 Lffi-h6 21. Sb4 -c6 Dd8 - g5 22. Dg2 x g5 Lhfi X g5 23. Sc6-a7!! črni seje vdal 3. c5 x b6 4. La5-el »7 X 1)6 Lg7-f8 Črnine more preprečiti poteze Tf7 — c7! in Lc8 je izgubljen. V pozicijah kot je naša, lovski par nima prave moči, medtem ko je skakač zelo uporaben. dr. S. Bavdek radio sobota 5.00 8.05 9.o:> 9.25 10.U5 11.0.1 12.10 13.30 13.45 14.05 15.05 15 .35 1«.(K) 17.05 18.05 18.35 19.40 19.50 20.00 21.15 21.30 23.05 1.03 2.03 3.03 4.03 V praznični) jut m Prvomajski pozdrav Prvi majski dnevi leta i!<4(> v Brčkem — reportaža M ladina prazniku Majski utrinki Koncert delavske godbe — reportaža Čestitke za praznik Skupna hotenja zahodnoevropskih delavskih strank Veliki revijski orkestri Pesmi p pomladi in veselju Vida Curk: Svetli sadovi — reportaža Zvoki sveta Plesni concertino Ples ob petih Miljenko Vučetič: Lizika — mono drama Mednarodne delavske pesmi Minute z ansamblom Deča Žgurja Lahko noč, otroci Radijski radar Za prijetno razvedrilo Oddaja za nafte izseljence S pesmijo in plesom v novi teden Zvoki iz naših krajev Glasbena skrinja Mala nočna glasba Lahke note velikih orkestrov Drugi program 9.00 Sobota na valu 202 13.00 Vedri ritmi 13.33 Vodomet melodij 14.00 Praznik dela tudi praznik pionirjev 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam 14.33 Od ena do pet 15.35 Portret orkestra 16.00 Naš podlistek 16.15 Zvočni kaleidoskop 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Z ansambloma Francija Puharja in AtijaSossa 18.00 Trideset minut s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.35 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Pesniška komuna 20.05 V tonu Dumke 20.35 Deseta muza 20.50 Jaz pa sem Jernej iz Betajnove in prišel sem, da poiščem pravico 22.00 Nočni koncert za praznik 5.00 8.07 8.27 9.05 9.55 10.05 11.10 11.30 14.05 14.45 18.30 19.40 19.50 20.00 22.20 nedelja Dobro jutro Umetniška pripoved — I.Cankar: Moje življenje, 1. Pozdrav maju Se pomnite, tovariši Glasbena medigra Koncert iz naših krajev Humoreska tega tedna — B. Čopič: Prvomajski gost Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Naš delovni dan — reportaža Nedeljsko popoldne Partizanska balada v izvedbi Partizanskega zbora iz Trsta Glasbene razglednice Lahko noč, otroci V nedeljo zvečer Plesni orkester RTV Ljubljana pred občinstvom in mikrofonom Literarni nokturno Zaplešite z nami Ples do enih Melodije na našem valu Koncert po polnoči Majhni ansambli na tekočem traku Paleta akordov 23.05 23.15 0.05 1.03 2.03 3.03 4.03 Drugi program 8.03 Zvoki za nedeljsko jutro 9.35 Jugoslovanske pionirske igre 10.05 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana in vokalnimi solisti 10.35 Naški kraji in ljudje 10.50 Cocktail melodij 11.33 Melodije po pošti 13.18 Film, opereta, musical 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba ne pozna meja 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Glasovi časa 19.20 Igramo, kar ste izbrali 23.00 Nočni koncert slovenskih skladb 23.55 Iz slovenske poezije ponedeljek 5.00 Dobro jutro 8.07 Praznična matineja 9.05 Veter sem bil — literarna oddaja za otroke 9.35 Pleši kolo 10.05 Praznični divertimento 11.03 N ovi posnetki sopranistke Zlate Ognja novic in tenorista Sebastiana Bruna 11.50 M. Klinar: Rapsodija o splavarjih na Ognjeni reki 12.10 Združeno delo zmaguje — reportaža 12.50 Glasbena medigra 13.30 Preludiji za klavir 14.05 Slovenski amaterski zbori pojo za 1. maj 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.05 Glasbeni odmevi iz naših revirjev 16.00 Vrtiljak 17.05 Panorama jugoslovanske zabavne glasbe 18.05 Naši znanstveniki pred mikrofonom 18.20 Zvočni signali 18.50 Igrajo majhni ansambli 19.40 Minute z ansamblom Fantje treh dolin 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana gostuje po Sloveniji 21.40 Igrajo veliki zabavni orkestri 22.20 Popevke iz jugoslovanskih študijev 23.05 Literarni nokturno 23.15 Melodije za lahko noč Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Melodije in ritmi iz studia 14 13.33 Z majhnimi zabavnimi ansambli 14.00 Ponedeljkov križem kraž 14.20 Godala v ritmu 14.33 Pop integral 15.35 Obisk pri orkestru RTV Zagreb 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Panorama slovenskih popevk 16.35 Glasbena medigra 16.40 Ti in jaz in glasba 17.40 Besede in dejanja 17.50 Sprehodi instrumentov 18.00 Glasbeni cocktail 18.35 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Sprehodi po tuji zborovski literaturi 19.30 P.I.Čajkovski: Romeo in Julija — fantazija, uvertura 19.50 Literarni večer 20.35 R. Savin: Sonata za violončelo in klavir, op. 22 21.00 Dve uverturi 21.15 Večeri pri slovenskih skladateljih: A. Lajovic, L. M. Skerjanc 23.00 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 8.10 9.05 9.30 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.40 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.35 19.40 19.50 20.00 20.30 21.40 22.20 23.05 23.15 torek Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za srednjo stopnjo Iz glasbenih šol Kdaj, kam, kako in po čem Promenadni koncert Popevke brez besed Kmetijski nasveti Po domače Priporočajo vam Skladbe za mladino Na poti s kitaro Glasbeni intermezzo Vrtiljak Svet tehnike Obiski naših solistov V torek na svidenje Lahke note Minute z ansamblom Francija Puharja Lahko noč, otroci Slovenska zemlja v pesmi in besedi Radijska igra — I. Cankar — M. Mejak: Polikarp Zvočne kaskade Glasba o pomladi Literarni nokturno Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202 13.00 S solisti in ansambli JRT 13.33 Lahka glasba na našem valu 14.00 Na izvirih ljudske glasbene ustvarjalnosti 14.20 Zabaval vas bo ansambel Latinos 14.33 Znana imena — znane melodije 15.40 Tipke in godala 16.00 Pet minut humorja 16.05 Plesni orkester RTV Ljubljana igra za ples 16.40 Zvočni portreti 17.40 Ljudje med seboj 17.50 S pevko Evo Sršen 18.00 Parada orkestrov 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini 19.15 R. VVagnenn »Primer« Bavreuth 20.35 Berlinski slavnostni tedni 1975 22.10 V duhu starih notnih zapisov 22.45 Pet divertimentov našega stoletja 23.55 Iz slovenske poezije sreda 4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Za mlade radovedneže 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Samoupravljanje s temelji marksizma 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem 11.03 Urednikov dnevnik 12.10 Opoldanski koncert lahke glasbe 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.10 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Karavana melodij 16.45 Naš podlistek 17.20 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana 18.05 Po poteh odločanja 18.35 Instrumenti v ritmu 19.40 Minute z ansamblom Bojana Adamiča 19.50 Lahko noč, otroci 20.00 Koncert iz našega studia 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202 13.00 Danes smo izbrali 13.33 V ritmu Latinske Amerike 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.33 Rockjazz 15.40 Srečanja melodij 16.00 Popevke tako in drugače 16.40 Moderni odmevi 17.40 Svetovna reportaža 17.50 V ritmu sambe in bosse nove z orkestrom Berrv Lipman 18.00 Progresivna glasba 18.40 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 19.30 19.45 20.35 21.00 21.20 22.15 23.55 Predklasična zborovska kultura Znanost in družba Za ljubitelje stare glasbe Z Bachom ob radijskem sprejemniku Sodobni literarni portret G. Puccini: Madame Butterflv, odlomki Razgledi po sodobni flasbi z slovenske poezije četrtek 4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo 9.35 Slovenska zborovska glasba pretekle 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.40 15.30 15.45 16.45 17.20 18.05 18.20 18.35 19.40 19.50 20.00 21.00 21.40 22.20 23.05 23.15 in polpretekle dobe Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Predstavljamo vam Kmetijski nasveti S pihalnimi godbami Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Mehurčki Glasbeni intermezzo Vrtiljak Jezikovni pogovori Iz domačega opernega arhiva Naš gost Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana Vedre melodije Minute z ansamblom M ilana Ferleža Lahko noč, otroci Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer Lepe melodije Slovenska solistična instrumentalna glasba Literarni nokturno Paleta popevk in plesnih ritmov Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202 13.00 Od melodije do melodije 13.33 Zvoki orkestra Enoch Light 14.00 Samoupravljanje s temelji marksizma 14.20 Otroci med seboj in med nami 14.33 Mozaik glasov in instrumentov 15.40 Radi jih poslušate 16.00 Okno v svet 16.10 V svetu operete 16.40 Top albumov 17.40 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 S pevci jazza 18.40 Non stop ples z orkestrom Jo Ment Tretji program 19.05 19.10 19.50 20.05 20.35 20.45 22.00 23.25 23.55 Vprašanja telesne kulture Večerni concertino Pot izobraževanja Sodobni zborovski zvok Mednarodna radijska univerza Koncert z Dubrovniških poletnih prireditev 1975 Benjamin Britten: Vojni requiem, op. 66 Baročni utrinki Iz slovenske poezije petek 4.30 Dobro jutro 8.10 Glasbena matineja televizija sobota 8.45 Poročila 8.50 625 — ponovitev 9.30 Praznični zvoki, B 10.00 Ko val hrepenenja prikliče pomlad, B 10.15 Vladičina: Radovedni slonček 10.50 Pesem, ki bodri duha in vnema srca 11.15 Veliki raziskovalci, B 12.05 Plemenita kri— film, B 12.25 Poročila 12.30 Boks Muhamed Ali: Jimmv Young — posnetek iz Marvlanda, B 14.55 Wembley: nogomet Manchester United : Southampton — prenos, B(EVR-Lj) pribl. ob 16.50 Ateltski troboj NDR : Velika Britanija : Jugoslavija — prenos iz Splita (Zg-Lj) 17.40 Nogomet CZ : Čelik — prenos (Bg-Lj) 19.30 TV dnevnik 20.00 Obsedno stanje -francoski film, B 21.55 M oda za vas, B 22.05 TV dnevnik 22.25 Med iskrenimi ljudmi — oddaja TV Beograd, B Oddajniki II. TV mreže 16.00 Atletski troboj NDR : Velika Britanija: Jugoslavija 18.30 T V novice 18.45 Sedem dni 19.05 Grof MonteCristo 19.30 Risanka 19.45 TV dnevnik 20.15 Komunisti — feljton 20.45 Koncert amaterskih zborov iz Zadra 22.00 24 ur 22.25 Zabavno glasbena oddaja TV Zagreb — I. program 9.20 Poročila 9.30 Praznični zvoki 10.00 Živela glasba 11.00 Naj živi pesem 12.30 Recital poezije 14.10 Humoristična oddaja 14.40 TV dnevnik 14.55 Wembley - nogometni finale 16.50 Atletski troboj 17.40 Nogomet CZ : Čelik 19.30 Risanka 19.45 TV dnevnik 20.20 Polovico mi, polovico vi 21.35 Obsedno stanje— film 23.35 TV dnevnik nedelja 9.25 Poročila 9.30 9.55 10.45 11.30 12.30 14.25 15.00 15.15 15.50 15.55 17.40 19.15 19.30 20.00 21.00 21.20 21.35 22.10 23.00 Za nedeljsko dobro jutro: Naši zbori — Fužinar iz Raven, B Vzpon človeka, B Otroška matineja: Mihec iz Lonneberga, B, Zgodbe o Poluhcu, B Ljudje in zemlja Poročila Lutke strička Jurja Okrogli svet V počastitev velike žene: Giuseppina Martinuzzi, B Poročila Atletski troboj NDR : Velika Britanija: Jugoslavija — prenos (Zg) Na klancu — film, B Risanka, B TV dnevnik A. Diklič: Salaš v Malem Ritu, B Volja je pot — konec TV dnevnik Športni pregled (Sa) Atletski troboj NDR : Velika Britanija: Jugoslavija — fosnetek Ha Fitzgerald in Boston Pops, B Oddajniki II. TV mreže 15.25 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Želim biti z vami: Arsen Decič 21.00 24 ur 21.20 Čudaki - celovečerni film TV Zagreb — I. program 9.50 Poročila 10.00 Otroški spored 11.00 Pesmi dela in brigad 11.30 Kmetijska oddaja 14.00 Gledalci inTV 14.30 Živel Benjovski 15.25 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.05 Salaš v Malem Ritu 21.05 Dokumentarna oddaja 21.35 Športni pregled 22.10 TV dnevnik ponedeljek 16.15 16.30 17.00 17.15 17.45 19.15 19.30 20.00 20.45 21.15 21.40 Zgodbe o Poluhcu, B Zasebna življenja: Klaterški albatros, B Obzornik Svetovno sindikalno gibanje Moj brat ima čudovitega mlajšega brata — film, B Risanka TV dnevnik I. Cankar-M. Mejak: Hude sanje kancelista Jareba — TV drama, B K ulturne diagonale Mozaik kratkega filma: Prehitevanje, Slikar, oba B TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.25 T V dnevnik 17.35 T V koledar 17.45 Lutke 18.00 T V vrtec 18.15 Knjige in misli 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Komunisti — feljton 21.00 24 ur 21.20 Fantastična komedija — celovečerni film T V Zagreb — I. program do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 I. Matic: Gozdar 21.15 Srečanja 22.00 Balada o zastavi — dok. film 22.15 TV dnevnik torek 8.10 TV v šoli: Pravopis, Prebivalci zemlje, Računstvo, Ruščina, Učenci pred kamero, TV vrtec, Kulturni spomenik (Zg) 10.00 T V v šoli: Prirodoslovje, Glasbeni pouk(Bg) 11.05 TV v šoli: Psihologija (Sa) 15.55 Kmetijska oddaja TV Beograd - posnetek 16.55 Vrtec na obisku: Danes bomo telovadili 17.10 Papirnati mesec - serijski film, B 17.35 Obzornik 17.55 Vaterpolo Partizan : Mladost - prenos 18.50 Ne prezrite 19.15 Risanka, B 19.30 TV dnevnik 20.00 Mednarodna obzorja 20.55 A.Huxley: Kontrapunkt življenja, B 21.40 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Dokumentarni film 18.15 Spoznavajmo svoje telo 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 A. VVesker: Kuhinja - TV drama 21.00 24 ur 21.20 In pozdravite vse 21.55 Svet, ki izginja T V Zagreb - I. program 14.10 TV v šoli od 17.15 do 19.30 isto kot na odd. II. T V mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 J.Cronin: Zvezde gledajo z neba 21.40 TV dnevnik 22.00 Glasba, s katero živim sreda, 8.10 TV v šoli: Rastlinski svet, Jugoslavija po vojni, Naše ceste, Zdravila, TV vrtec, Telo in zdravje (Zg) 10.00 TV v šoli: Kocka, kocka, Izobraževalni film (Bg) 17.10K.Brenkova: Deklica Delfina in lisica Zvitorepka, B 17.25 Pionirji fotografije, B 17.55 Obzornik 18.10 Od zore do mraka — odd. TV Beograd 18.45 Glasbeni amaterji (N.Sad) 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Film tedna: Tudi to je ljubezen — angleški 21.50 TV dnevnik 22.05 Nogometni finale za pokal zmagovalcev — posnetek iz Bruslja, B Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Med šolo in domom 18.15 Trenutek spoznanja 18.45 Glasbeni amaterji 19.30 TV dnevnik 20.00 Izbor v sredo 20.10 Bruselj: nogometni finale za pokal zmagovalcev — firenos, B zbor v sredo — nadaljevanje TV Zagreb — I. program isto kot na odd. II. TV mreže 8.10 10.15 14.10 16.20 16.35 17.05 17.25 19.15 19.30 20.00 20.50 21.00 četrtek TV v šoli: Naše ceste, Obramba in zaščita, Nemščina, Igralec v filmu, Učenci pred kamero, Dnevnik 10 (Zg) TV v šoli: Francoščina, Reportaža (Bg) TV v šoli -ponovitev (Zg) Cvetlična pravljica, B Neven, B Obzornik Nogomet Vojvodina : Dinamo — prenos (N.Sad) Risanka TV dnevnik MladiGaribaldi — nadaljevanka, B Kam in kako na oddih Četrtkovi razgledi: Sredi življenja sem stal Rado Časi vam priporoča Med prazničnimi dnevi bodo seveda tudi radijski in televizijski programi še pestrejši in bogatejši kot sicer. Sobota V soboto, 1. maja, ob 20. uri si boste lahko ogledali francoski barvni film Obsedno stanje režiserja Costa Gavrasa. V glavnih vlogah nastopata Yves Montand in Renato Salvatori. Costa Gavras je postal s filmi »Z« in »Priznanje« najbolj znan režiser »političnih« filmov, v katerih analizira določena stanja, vzroke in posledice totalitarnih režimov. V »Obsednem stanju« se je lotil Latinske Amerike. Nikjer ni točno označeno, za katero državo gre, vendar to niti ni pomembno. Po vsem, kar nam je znano, nam je najbližja razlaga, da gre za Urugvaj in tupamarose. V filmu ugrabijo ameriškega strokovnjaka za komunikacije, ki je v bistvu ameriški agent v službi južnoameriških vlad kot strokovnjak za boj proti upornim levičarjem in domoljubom. Kot lik je Y ves Montand sijajen v vlogi agenta Santorija. Nedelja V nedeljo, 2. maja, si boste lahko ogledali slovenski barvni film Na Klancu. Na sporedu bo ob 17.40. Ob 100-letnici Cankarjevega rojstva, ki ga vsa kulturna javnost proslavlja tako ali drugače, predstavljamo na TV film Na Klancu. Prvenec Vojka Duletiča je obenem prvenec Ivana Cankarja na filmskem platnu med celovečernimi filmi. To je zgodba o Francki in o njenem neuslišanem hrepenenju, saj ga ne mož-slabič Tone, ne otroci, niso mogli potešiti, ker jim življenje pač ni bilo naklonjeno. Sreda Za ljubitelje športa! Na drugem programu bo v sredo, 5. maja, nogometni finale za pokal zmagovalcev. To bo ob 20.10, lahko pa si ogledate tudi posnetek te nogometne tekme na našem prvem programu ob 22.05. V filmu Vojka Duletiča Na Klancu bomo v glavnih vlogah videli Štefko Drolčevo, Janeza Bermeža, Toneta Kuntnerja, Lučko Drolc-Uršičevo in Ivana Jezernika. 9.30 10.05 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.10 14.30 15.30 15.35 15.45 16.45 16.50 17.20 18.05 18.15 19.40 19.50 20.00 21.15 22.20 23.05 23.15 O.uo Radijska šola za nižjo stopnjo Jugoslovanska narodna glasba Po poteh odločanja Kdaj, kam, kako in po čem PoTalijinih poteh Revija orkestrov in solistov Kmetijski nasveti Šopek novih domačih melodij Priporočajo vam M ladina poje Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Napotki za turiste Glasbeni intermezzo Vrtiljak Glasbena medigra Človek in zdravje Iz koncertov in simfonij Ogledalo našega časa Ob lahki glasbi Minute z ansamblom Vilija PetriČa Lahko noč, otroci Stop pops 20 Oddaja o morju in pomorščakih Besede in zvoki iz logov domačih Literarni nokturno Jazz pred polnočjo Ples do enih 1.03 Melodije na našem valu 2.03 Koncert po polnoči 3.03 Majhni ansambli na tekočem traku 4.03 Paleta akordov Drugi program 9.00 Petek na valu 202 13.00 Glasovi v ritmu 13.33 Iz filmov in glasbenih revij 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.33 Za mladi svet 15.40 Izložba popevk 16.00 Filmski vrtiljak 16.05 Z velikimi zabavnimi orkestri 16.40 Glasbeni casino 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Radijska igra - I. Cankar: Lepa Vida 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 23.30 Iz jugoslovanske operne literature 23.55 Iz slovenske poezije tržni pregled JESENICE Solata 20 do 24 din, špinača 18 din, cvetača 15 din, korenček 28,80 din, česen 24,40 din, čebula 13 din, fižol 15,10 do 20,40 din, pesa 10 din, kumare 30 din, paradižnik 45 din, paprika 44 din, slive 21 din, jabolka 10,50 din, hruške 16,50 din, pomaranče 9,20 din, limone 9,50 do 15,60 din, ajdova moka 18,88 din, koruzna moka 5,77 din, kaša 12,14 din, surovo maslo 58 din, smetana 27,85 din 1, skuta 17,30 din, sladko zelje 9 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5,50 din, orehi 109,20 din, jajčka 1,55 do 1,64 din, krompir 6,50 din TRŽIČ Solata 25 do 35 din, špinača 20 din, cvetača 15 din, česen 25 din, čebula 11 din, pesa 8 din, kumare 35 din, paradižnik 40 din, paprika 40 din, jabolka 11 din, hruške 15 din, pomaranče 10,50 din, limone 16 din, ajdova moka 16 din 1, koruzna moka 7 din 1, kaša 20 din 1, surovo maslo 16 din 1/4 kg, smetana 6 din mer., sladko zelje 7 din, kislo zelje 10 din, orehi 15 din I, jajčka 1,60 do 1,70 din, krompir 5 din, nov 13 din poročili so se V KRANJU Škofic Mirko in Seršen Bernarda, Cvek Pavel in Valjavec Marija, Arnež Janez in Vidmar Danica, Ješe Nikolaj in Frole Stanislava, Kokalj Vinko in Jošt Frančiška, Bevc Janez in Slabe Irena, Stare Drago in Mali Marija, Cerar Andrej Vinko in Košir Marija, Rozman Bogomir in Stražišar Jelka, Škufca Miroslav in Naglic Milena, Bašelj Franc in Ropret Francka, Arizanovič Vladimir in Primožič Gita, Rozman Mirko in Dolinšek Marija, Štern Jožef in Steg-nar Helena, Zalokar Cvetko in Križani«* Ana, Polak Jožef in Ajdovec Majda, Milatovič Marijan in Bajt Anica, Eržen Branimir in Gregorec Marjetka, Grohar Janez in Oblak Marjetka, Guček Franc in Prezelj Milica, Grohar Mihael in Jenkole Saša, Tepina Franc in Hrašovec Viktorija, Dejak Stanislav in Pičman Ana, Mik-lavčič Boris in Kvas Milka, Sivic Zdenko in Mohorič Milena, Kovan Branko in Popovič Nada V TRŽIČU Mavc Matija in Mežnar Helena, Šafran Marjan in Kimovec Marija, Klofutar Viktor in Ta-nacek Tatjana, Mohorič Janez in Ravnik Nada umrli so V KRANJU Golob Adela, roj. 1894, Peternelj Marija, roj. 1903, Kosi Franc, roj. 1927, Bogataj Anton, roj. 1914, Bremšak Marija, roj. 1895, Lippai (m.), roj. 1976 V TRŽIČU Mihič Brigita, roj. 1941, Močnik Ciril, roj. 1906 21.30 A. Lajovic: Dan, ki ga ni bilo — baletna oddaja, B 22.00 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 TV nadaljevanka 20.50 24 ur 21.10 Krog 21.55 Poezija TV Zagreb — I. program 16.25 TV dnevnik 16.45 TV koledar 16.55 Pravljica iz lutkarjevega vozička 17.25 Nogomet Vojvodina : Dinamo 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti 76 20.50 Slovo od včeraj - celovečerni film 22.95 TV dnevnik petek 8.10 TV v šoli: Preslikovanje, Razvoj človeka, Ali ste vedeli, Detergenti, Elektronika, T V vrtec, Kulturni spomenik (Zg) 10.00 TV v šoli: ^ -v - KATERO POSTNO ŠTEVILKO IMAVA, PEPE? Angleščina, Kocka, kocka (Bg) 14.10 TV v šoli - ponovitev (Zg) 17.10 Križem kražem 17.20 Pisani svet, B 17.55 Obzornik 18.10 Ročk koncert: Dave Mason 18.45 Koža - 1. del iz serija Čutila, B 19.05 Preprosto povedano — film o prometni vzgoji, B 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 A. Marodič: Prstan — oddaja iz cikla Mali oglasi 20.55 Psihokirurgija — čudež ali utvara — 2. del, B 21.40 T V dnevnik 22.00 SerifvNew Yorku - serijski film, B 23.35 Predolimpijska košarkarska tekmovanja — posnetek iz Edinbourgha, B Oddajniki II. T V mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Tepček in tulipan 18.15 Družbena tema 18.55 Edinbourgh: predolimpijska košarkarska tekmovanja — prenos, B 21.00 24 ur 21.15 Srečanja slušateljev glasbenih akademij v Rovinju TV Zagreb — I. program 15.50 Sprejem štafete mladosti od 17.15 do 18.45 isto kot na odd. II. TV mreže 18.45 Glasbeni studio 19.05 Kulturni pregled 19.30 T V dnevnik 20.00 Beseda da besedo 21.05 Moody in Pegg — serijski film 21.55 T V dnevnik 22.15 Album 76 j. Čestitamo vsem delovnim ljudem za praznik dela ter jim želimo veliko delovnih uspehov Občinski sindikalni svet Tržič Občinska konferenca SZDL Tržič Skupščina občine Tržič Občinska konferenca ZKS Tržič ZZB NOV Tržič Občinska konferenca ZSMS Tržič Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin Tržič SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE JESENICE NA GORENJSKEM opravlja visoke, nizke, industrijske, športne in turistične gradnje. Interesenti za vse vrste gradenj se lahko informirajo pri podjetju, ki jim kvalitetno iri po zmernih cenah zagotavlja uresničitev gradnje od idejnega projekta do konca gradnje. Vsem delovnim ljudem čestitamo za praz nik dela Priporočamo modele iz kolekcije poletje '76 Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela — 1. maj J SGP Tržič izvaja vse vrste gradbenih in obrtniških del projektira visoke gradnje in nudi tipske projekte za individualne gradnje Ob prazniku dela in dnevu zmage čestita-m,o. vsem delovnim ljudem BIRO s g p t r žič Tržiška industrija obutve in konfekcije Tržič proizvaja — sestavne dele obutve (notranjike) in — modno usnjeno konfekcijo ter — prodaja vse vrste osebnih in drugih zaščitnih sredstev pri delu. Ob prazniku dela čestita delovna skupnost TRIO tržiške industrije obutve in konfekcije Tržič vsem občanom in poslovnim prijateljem obilo delovnih uspehov Obrtno podjetje Tržič se priporoča s svojimi storitvami v mizarski in slikople-skarski stroki, v polaganju plastičnih ometov, polaganju vseh vrst podov, parketov ter plastičnih in polivretanskih podov. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela — 1. maj TšT Servisno podjetje Tavčarjeva 45, telefon 21-282 Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-inštalaterska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in elek-tričarska. VSEH VRST USLUG, POPRAVIL IN STORITEV čestita vsem svojim prijateljem in delovnim ljudem za praznik dela — 1. maj Združena lesna industrija Tržič čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela Kadar gradite dom, kadar ste v zadregi, kje boste dobili embalažo in kadar si opremljate stanovanje, se spomnite na Združeno lesno industrijo Tržič, ki vam nudi po konkurenčnih cenah: stilno pohištvo, izdelano v najmodernejših barvnih tonih, oblazinjeno pohištvo najnovejših modelov, lesno embalažo, grobo ali prekomorsko, transportne palete izdelane po JUS ali vaši želji, deske iglavcev in listavcev, ladijski pod in okrasne opaže, letve vseh vrst in dimenzij. Kvaliteta je naš ponos in reklama. Naše izdelke najdete na trgu vseh zahodnih držav. Prepričajte se o tem in zadovoljni boste! PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Cesta JLA 6/1 nebotičnik Programira in izdeluje načrte za vse vrste visokih, nizkih in komunalnih gradenj Delovni kolektiv čestita občanom za praznik dela — L maj Kolektiv zdravstvenega doma Kranj z enotami v Kranju, Škofji Loki in Tržiču čestita občanom za praznik dela prodajalna Kamnik, Ulica Borisa Kidriča 35 a metalka vam nudi: kompletni instalacijski material, gradbeni material, orodje in stroje, gospodinjske potrebščine, vse vrste profilnega železa in pločevin, stavbno pohištvo. Vsem cenjenim strankam se zahvaljujemo za dosedanje zaupanje in čestitamo za 1. maj — praznik dela Komunalni servis Jesenice tormOppi S 0V0 D E NJ Vsem poslovnim prijateljem, kupcem in delovnim ljudem čestitamo ob dnevu ustanovitve OF in prazniku dela s svojimi zbiralnicami oblek za kemično čiščenje in perila za pranje v Kranju, Radovljici, Tržiču, Bohinjski Bistrici, Mostah, Kranjski gori in na Jesenicah ter frizerskimi poslovalnicami na Jesenicah in v Kranjski gori čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela in se priporoča Konfekcija Mladi rod Kranj Pot na kolodvor 2 vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za praznik dela — 1. maj in jim želi še naprej veliko delovnih uspehov ■■•luiiHimninniuHitii Komunalno podjetje IDodovod Kranj Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo za praznik dela in se priporočamo za nadaljnje sodelovanje Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju i—————— Zavod za vzgojo in izobraževanje odraslih čestita slušateljem, sodelavcem, delovnim in drugim organizacijam za 1. maj — praznik dela inmiiiimuM Prešernovo gledališče Kranj čestita vsem cenjenim abonentom in obiskovalcem za praznik dela • Trgovsko in proizvodno podjetje JESENICE TOZD Manufaktura TOZD Delikatesa TOZD Industrija - obrt in DS skupne službe čestita vsem svojim kupcem in poslovnim prijateljem za 1. maj — praznik dela in Želi prijetno praznovanje ALPLES tovarna pohištva Železniki čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za praznik dela — 1. maj in jim želi veliko delovnih uspehov Skupščina občine Kamnik in družbenopolitične organizacije Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski sindikalni svet Občinska konferenca ZSMS Zveza združenj borcev NOV Zveza rezervnih vojaških starešin Čestitajo vsem delovnim kolektivom in občanom za 1. maj — praznik dela Industrijski kombinat Kranj Vsem delovnim ljudem čestita za praznik dela in jim želi še naprej veliko delovnih uspehov, Ansambel Mihe Dovžana med našimi rojaki Ivan Cankar: I Martin Kačur 22 V torek. 20. aprila, je odpotoval na daljšo pettedensko turnejo med naše rojake po ZDA in Kanadi priljubljeni slovenski ansambel domače zabavne glasbe — ansambel Mihe Dovžana z vokalnim kvartetom »Zvonček«. Z Dovžanovimi fanti pa j* je čez »veliko lužo« podal tudi dramski igralec Janez Hočevar-**ifle, ki bo seveda povezoval program in skrbel za smeh na koncertih m veselicah. Glasbeno skupino bosta na poti vodila predstavnika Slovenske izseljenske matice Jože Hart-toan in Jože Prešeren. »Veriemite mi, da na turnejo Po ZDA in Kanadi odhajamo kar Nekoliko s strahom,« mi je pred dnevi dejal Miha Dovžan, »kajti v*mo, da se na oni strani .velike Ju*e' moramo dobro odrezati, saj bomo predstavljali svojo domo-J^no. K sreči se tolažimo vsaj s tem, da smo že velikokrat nastopali med našimi rojaki po evrop-8kih deželah. In vsakokrat so bili ^Mi nastopi ugodno sprejeti. Nastopili smo že pred prepolnimi dvoranami naših ljudi, pa tudi domačinov, v Franciji, Avstriji, B®lgiji. ZR Nemčiji, na Nizozem-8kem, Švedskem ...« M?he Dohvkž0anaP^d8tavil > vndi«o 8en* nato pobaral vodjo ansambla - citrašaMiho. »oeveda, prav lahko! Morda Kao Se ne ve, da nad ansambel že domala pol leta nastopa v precej spremenjeni zasedbi. Jaz kajpak ae vedno igram citre, včasih pa Poprimem tudi za bas kitaro, atrune na kitari prebira Milan J?goršek, Jože Hribar pritiska *lPke na harmoniki, v naši običajni zasedbi pa skrbi za spremljavo z bas kitaro. Pa .Zvončki'? £aj povem, da smo z vokalnim kvartetom .Zvonček* sodelovali pred petnajstimi leti. In zdaj ?tao spet skupaj. Seveda se J® tudi sestava priljubljenega Kvarteta v teh letih nekoliko spremenila. Zdaj prepevajo v fjem Tone Blaznik-Sulc, Rado J*°kalj, Jože Benedik in Leon Marolt.« BPosnetkov da na radiu še nimajo rav veliko, mi je nato potožil Miha °vžan. Seveda to niti ni posebno čudno, saj fantje v novi zasedbi nastopajo skupaj šele komaj šest mesecev. Pravzaprav doslej pred javnostjo še niti niso nastopali prav veliko, saj so se pripravljali predvsem na gostovanje med našimi rojaki. Med tem časom pa so posneli tudi veliko gramofonsko ploščo »Spet smo prijatelji zbrani«. »Za ameriško turnejo smo pripravili poseben program,« je de- Ial Miha Dovžan. »Prvi del naših toncertov bo dokaj sentimentalen, v drugem delu pa se bomo .sprostili' in prešli v veseli del. Med drugim bomo igrali tudi melodije iz televizijske nadaljevanke .Cvetje v jeseni', melodije iz znanega filma »Tretji človek, seveda pa smo v svoj spored uvrstili tudi naše najbolj uspele viže. Janez Kočevar-Rifle pa bo recitiral in predstavil nekatera znana dramska besedila v različnih slovenskih narečjih.« Ansambel Mihe Dovžana bo imel v prihodnjih tednih prek dvajset nastopov v različnih ameriških in kanadskih mestih. Priljubljena slovenska pevsko glasbena skupina bo nastopila v Londonu, Hamiltonu, Torontu, St. Catherinesu, VVindsor-ju, Milvvaukeju, West Allisu, Ciceru, Clevelandu, Barbertonu, Strabanu, Irvvinu, Johnstonu, Enowaleyu in Kitchenerju. Seveda bo po nekaterih mestih tudi po več koncertov in veseliščnih prireditev. »V ZDA odhajamo na povabilo največje slovenske organizacije v tej deželi, na povabilo .Slovenske narodne podporne jednote',« mi je dejal Miha Dovžan. »Čisti izkupiček z naših nastopov bomo namenili edinemu slovenskemu dnevniku v ZDA Prosveti. Časopis je namreč v zadnjem času zaradi majhne naklade in visokih tiskarskih stroškov zašel v hude denarne težave. Želja Slovenske izseljenske matice, ki je turnejo pripravila pa je, da se .Prosveta' ohrani pri življenju.« In kakšni so načrti ansambla Mihe Dovžana po prihodu iz ZDA in Kanade? »Iz Kanade se bomo vrnili 26. maja,« je dejal Miha Dovžan. »Že 30. maja pa bomo nastopili na veliki tomboli v Cerknem. Potem pa bomo priredili vrsto koncertov po različnih slovenskih krajih. Najprej se bomo podali na Primorsko, potlej na Gorenjsko ... Trenutno imamo na-študiranih okrog devetdeset skladb. Toda mi nismo ,veselišč-ni' ampak koncertni ansambel. Zato bomo poleti nastopali z našim programom predvsem po zdraviliških krajih. Do jeseni pa nameravamo posneti še eno veliko ploščo. Skladbe zanjo imamo že pripravljene.« Ansambel Mihe Dovžana z vokalnim kvartetom »Zvonček« ie imel svojo generalko pred odhodom na turnejo med naše rojake po ZDA in Kanadi pred dnevi v Sovodnju, Zi-reh in Železnikih. In DovŽanovi fantje so povsod poželi velik uspeh. Prav gotovo bodo lep sprejem doživeli tudi med našimi ameriškimi in kanadskimi rojaki. J. Govekar Groza je izpreletela Kačurja: v soncu je videl temo še temnejšo. Tam zadaj, daleč za gorami, je ležala ječa v črnem kotlu. Nikoli ni posijalo sonce nanjo, nikoli se niso vzdignile, zganile vlažne, strupene sence ... Prišel je bil v ječo in se je upiral z obupno močjo. Bil je s slabotnimi pestmi ob železna vrata, v blaznem upanju je hotel razmakniti silno zidovje. Truden, trepetajoč je omagal, povesil je glavo na prsi, hrbet se mu je upog-nil, brezkrvne roke so omahnile ob životu ... Deset let groze, ostudnega uboštva, poniževalnega, nizkotnega trpljenja ... Otopel je bil že kakor jetnik in sam se je komaj zavedal, kako se je polagoma privadil ječi, kako mu je bilo uboštvo in trpljenje kakor zrak in vsakdanji kruh in kako je tiho umiralo upanje v srcu. Zdelo se mu je pravično in razumljivo, da so mu odbijali prošnjo za prošnjo, in pisal jih je samo še iz navade, tako kakor je pregledoval šolske zvezke in popravljal naloge. Sprijaznil se je s sencami, z vlažnimi, dušečimi meglami, ki so vstajale iz mokre zemlje; razgovarjal se je z ljudmi, ki so gledali nekoč zaničljivo in sovražno, in nič več se mu ni zdelo, da so njih obrazi živalski in njih oči brez duše; pobratil se je z župnikom in se je pomenkoval ž njim o letini, o ženitbah, o nagli smrti oberbajtarja Samotorca, ki je kradel žito iz kozolcev in živino izpred pluga, o turški in o laški vojski in o vojskah, ki se bodo skoraj gotovo vnele že na pomlad; govoril je po nemško z županom, po laško s tajnikom in popival je z vsemi ter se je vračal pozno v noč pijan in povaljan domov. Doma se je prepiral in pretepal z ženo — toda nihče ni več postal na ulicah ter se oziral z zaničljivim pogledom proti oknu; zakaj prav je bilo in v redu, da se je prepiral in pretepal z ženo .. . vsaj po gosposko ni živel! .. . Zobje so mu zašklepetali, ko se je ozrl nazaj v temo in je ugledal tisto veliko, mračno izbo; in ženo pred seboj, z razgaljenim vratom in golimi rokami, z zariplim obrazom, bleščečimi, hudobnimi očmi... in sebe sklonjenega, trepetajočega od zlobe in srda, s stisnjenimi, vzdignjenimi pestmi... »N£! Na!« ... In njen kričeči hripavi glas: »Udari! Še enkrat udari! O ti prekleti...!« Šiloma se je otresal spominov in trepetal je, kakor da bi se bilo zgodilo šele snoči šele to uro ... Prišla je rešitev, in ko je prišla, je bil ves osupel in prestrašen. Radost ni mogla več v to srce, ponižano, z blatom do vrha napolnjeno. Obšel ga je velik nemir. Zakopal se je bil v sence tako globoko, da se je opotekal in da ni čutil tal pod nogami, ko je prišel tako dolgo pričakovani, tako zaželeni že skoraj ne več nadeja-ni čas, da bi se vzdignil. . . »Kam me bodo zanesli valovi? Kaj bo z mano, starcem?« je rekel župnik, ki je bil Blatnega dola gospodar in suženj... Bal se je Kačur stopiti iz ječe, ki se je navadil nanjo - kaj bodo te oči, izpremenjene v temi, še prenesle svetlobo?... Minil je prvi, veliK nemir, prvi strah in dramilo se je upanje. Oči so izpregledavale, razločevale so zmerom bolj luč in temo in zmerom bolj se mu je mudilo iz noči vsonce, v novo jutro. In kolikor bliže je bil čas slovesa, toliko bolj hladni so bili obrazi; nobeden mu ni ponujal roke v prijazno slovo in tudi on je ni ponujal nikomur ... Svetlo je sijalo sonce na pobeljene visoke hiše, ko se je zibal voz skozi Laze. Pfed sodnijo sta stala dva mlada uradnika; gledala sta začudeno za visoko naloženim vozom, zasmejala sta se ter stopila v vežo; nato se je odprlo okno in bradat obraz se je ozrl na cesto. Kačur se je zravnal, pogladil si je lase in brado ter si uravnal kravato. Žena si je popravila šal ter si počesala kodre še niže na čelo. »Tam ustavite, pred Šimnovo hišo!« je zaklical Kačur vozniku. »Blizu šole, menda!« »Že vem!« je odgovoril voznik gordnjavo in je pognal. »Kako široka je ta cesta in kako bela!« je gledal Kačur. »Tam je bilo še v šoli, še v cerkvi veliko več prahu in blata!« »Saj bomo kmalu videli, kako!« ga je prekinila žena čemerno. »No, otroka, zdaj pa že lahko izpregle-data!« »Hej Tone!« ga je stresel Kačur na rahlo. Obadva sta hkrati odprla oči, Tone in Francka. Tone se je oziral začuden po belih, svetlih hišah, ki so stale ob cesti, po vrtih, na katerih so svetile velike srebrne krogle, po zelenem in zlatorumenem polju, ki se je lesketalo izza hiš, izza vrtov; in hiše, vrti, polje — vse se je svetilo iz njegovih začudenih oči... V dveh prijaznih, sončnih izbah je stalo pohištvo v neredu in še vse zaprašeno. »Najprej mora ta prah stran!« je zaklical Kačur. »Ta je še iz Blatnega dola!« Nato sta urejevala stanovanje do večera, dokler nista bila obadva trudna in potna. Za hišo je bil majhen vrt z visoko, košato jablano na sredi in s klopjo pod jablano; par rumenih jabolk je viselo med rume-nečim listjem. Otroci so se podili po vrtu in zdel se jim je prostran in neskončno lep. O mraku sta stopila na vrt tudi Kačur in žena in sta sedla na klop pod jablano. Prijel jo je za roko in mehko, sladko mu je bilo pri srcu; gledal je v davne čase, zdelo se mu je, da trkajo spet na duri in že jih je pozdravljal, na pol še nezau-pen, s solznimi očmi. »Tončka!« se je sklonil k njej. »To bo zdaj novo življenje, vse drugačno! . . . Rada se bova imela, kakor nekoč ...!.. Objel jo je in jo pritisnil k sebi. »Pojdi, norec!« se je zasmejala in je ostala v njegovem objemu. Sedela sta pod jablano, v globokem mraku, kakor tisti prvi večer v temni krčmi, ko sta trepetala in so jima gorela lica . .. V dolgi, staromodni, obnošeni suknji, v istotako staromodnem širokokrajnem klobuku in z dolgo črno pentljo pod vratom se je napravil Kačur v šolo, da bi pozdravil tovariše. Šola je bila tako bela in svetla, in tako je žgalo dopoldansko sonce v velika okna, da se je Kačurju zableščalo v oči. Nekaj mladih, veselih ljudi je stalo na belem pesku pred vrati v živahnem razgovoru. Kačur se je odkril zelo globoko in se je zelo globoko poklonil. »Tudi šele prišli? Včeraj sem videl vašo procesijo!« ga je pozdravil mlad fant s prešernim obrazom in tankimi, navzgor privihanimi brki. »Pozdravljeni!« mu je segel v roko starejši, resen in zastaven človek. »Jaz sem učitelj Jerin!« Pogledal je Kačurju pazljivo v obraz in se je na rahlo nasmehnil. »Vi pa niste imeli Bog vedi kakšne protekcije! Počasi ste delali kariero!« »Postaral sem se res!« se je smehljal Kačur v zadregi. »Slabo kariero sem delal - ampak večidel sem bil sam kriv!« »Zelo ste ponižni!« je odgovoril Jerin nekoliko zlovoljno in se okrenil; mladi učitelj s prešernim obrazom se je zasmejal na glas. »Glejte, sam je kriv!« Tretji človek, ki je stal v družbi, je molčal ter se oziral na Kačurja z rdečimi zaspanimi očmi; njegov obriti obraz je bil naguban in starikav. Tudi Kačur se je ozrl časih nanj in zdelo se mu je.da ga je bil že videl nekoč. »Kaj niste vi tisti davčni praktikant... iz Zapo-lja?« i »Sem!« je odgovoril zaspano. »Še zmerom davčni praktikant!« »Za Matildo hodi, kakor kužek na vrvici!« se je •smejal mladi učitelj. »Že pol slovenske domovine in nekaj nemških pokrajin je preromal z njo!« »Kaj je Matilda tukaj?« se je začudil Kačur in se skoraj prestrašil. Na stopnicah so se oglasili urni koraki, zapel je ženski glas in Matilda je stopila iz veže. Pogledala je Kačurju čisto od blizu v obraz, sklenila je roke in je vzkliknila: »Jezus Kristus, to je naš evangelist!« Iz zgodovine kranjske gimnazije (1810 — 1976) OBDOBJE 1918-1941 . Prišla ie nemirna jesen 1918, vojna Je bila končana in vojaštvo se je u,nikalo s soške fronte. Na tleh razpadle Avstro-Ogrske je nastala tudi država SHS in 1. decembra je bilo Proglašeno politično zedinienje ^žnih Slovanov v Kraljevino SHS. ^eveda je to dogajanje motilo redni Pouk, poleg tega je oktobra začela Razsajati epidemija španske gripe, šolsko življenje se tudi po slovesno-8t|h v decembru (branje teksta ^drese Narodnega viječa in odgovori regenta Aleksandra Karadjordje-T?^a ter zaprisega profesorskega *0ora) ni umirilo; v ospredje je tepilo vprašanje naše severne in jahodne meje. Tako je 10. januarja *819 odšlo približno 48 dijakov s Profesorjem dr. Simonom Dolarjem y »dobrovoljsko legijo« na Koroško j2a en mesec). V prvih povojnih letih K. bil velik dotok dijakov s j ^rnorske in Koroške. Gimnazijski .2'e.ti so bili vse do plebiscita usmer-jeni na Koroško. Iz šolske kronike J^emo, da so imeli dijaki — Korošci dopust »v plebiscitne svrhe« l°d 21. sept. do 10. oktobra 1920). Gimnazija je zdaj doživljala prejšnje spremembe: v skladu s šolsko *"eformo se je polagoma preoblikovala v realno gimnazijo (po letu is24—1925) in je imela naziv »Dr- dena je bila francoščina in je postala prvi tuji jezik (srbska tradicija). Predmetnik se je večkrat spremenil, nekaj več ur sta imela matematika in prirodopis, fizike in kemije je bilo sorazmerno malo. 1930. se je slovenščina začela poučevati v vseh višjih razredih skupaj s srbohrvaščino, kar kaže na »jugoslovenstvo« šestoja-januarske diktature v kraljevini Jugoslaviji. Po svoje je zgovorno tudi dejstvo, da so tri leta kasneje (1933) v 7. razredu zamenjali filozofijo z etnologijo! V nižjih razredih so obvezno poučevali lepopis, ženska ročna dela higieno, risanje (do 6. raz-razreda), petje. Pet let je imela gimnazija naziv »Državna realna gimnazija kralja Aleksandra I. Zedinitelja« (1936 — 1941). Med obema vojnama je poučevalo na šoli od 17 do 29 profesorjev. Po letu 1932 se je kader pogosto menjal, premestitve so bile večkrat strankarsko politično obarvane; nekateri so bili zaradi svojega naprednega političnega prepričanja odpuščeni iz državne službe. Mnogi so se uspešno uveljavljali tudi zunaj gimnazije: dr. Franc Tomšič, dr. Josip Žontar, Franc Ahlin, Vladimir Pilgram, France Korbar, France Planina, dr. Ljudevit Kuščer, Anton Polenec, dr. Niko Kuret, Tine Gorjup, in drugi. , Število dijakov se je hitro večalo: od 291 (v šolskem letu 1918-1919) na 710 (v šolskem letu 1936-1937); naraščalo je tudi število redno vpi-• samih deklet ih zato je ^bil tem bolj presenetljiv odlok Višjega šolskega sveta 21. julija 1919 s katerim je bil omejen njihov vpis: v vsakem razredu bi naj bilo le deset odstotkov deklet! 1923. so odstotek zvišali na 20, naslednje leto pa odpravili to diskriminacijo in osem let kasneje so dekleta predstavljala dobro polovico vsega dijaštva (kar je ostalo potem vse do vojne). Na kranjski gimnaziji je v obdobju med obema vojnama maturiralo 547 dijakov. Socialni sestav dijaštva še ni dovolj proučen. V teh dveh desetletjih se je zelo spremenil, prav vidno se je zmanjšal delež kmečkega sloja, saj je padel na 25 oziroma 17 odstotkov! 1940. je bilo približno 14 odstotkov dijakov iz delavskih družin; večino pa so predstavljali dijaki iz uradniških, zdravniških, odvetniških, trgovskih in obrtniških krogov. Takšno strukturo je pogojeval brez dvoma tedanji gospodarski in družbeni razvoj in seveda dolga leta gospodarske krize. Kljub temu je bila 1932. leta znova uvedena šolnina, ki so jo dijaki plačevali po posebni lestvici z ozirom na letni davek staršev. Delovala je dijaška kuhinja, v kateri so se hranili tudi učenci iz tekstilne šole. Žal ni bilo nikoli denarja za gradnjo pre-potrebnega dijaškega doma. Kar četrtina vseh dijakov se je vozila z vlakom. »Petrov sklad« (imenovan po kralju Petru I. Karadjordjeviču) je skušal z nabiralnimi akcijami pomagati socialno šibkim dijakom. Posebna »Zajednica doma in šole« je zbirala denar za nakup učil; poleg tega je prirejala razna predavahja za starše in organizirala roditeljske sestanke. (Od večjih nakupov omenimo radioaparat in projekcijski aparat.) Iz posebne »Podporne zaloge« so posojali učbenike. Dijaki so plačevali zdravstveno takso za sistematične zdravniške preglede: zasledovali so splošni razvoj, nepravilen vid, očesne bolezni, motnje sluha, bolezni nosu in ust, motnje govora, plučno obolenje, tuberkulin-sko reakcijo, napake na srcu, kožne bolezni, slabo telesno nego, povečanje žrelnice in nebnice, golšo, nepravilnosti na okostju, slabo držo, živčne bolezni, druge nepravilnosti, zobe (caries). Knjižnica kranjske gimnazije ima svojo zgodovino. Po obetavnih začetkih v 60-ih letih prejšnjega stoletja je bilo treba zbirati knjižne zvezke povsem na novo 1894. in šest let kasneje je dr. Josip Tominšek v Izvestjih objavil seznam 518 znanstvenih del; knjižni katalog (1914 — 1941) je obsegal skupaj 4.643 zvezkov! Dijaška knjižnica je bila samostojna in si je z nakupi in darili nabrala lep fond 6.105 zvezkov (do leta 1940): več kot polovica je bilo slovenskih knjig, ostale pa nemške, srbohrvatske in francoske. , Proslavljanje 120-letnice ustanovitve gimnazije v Kranju je bilo zelo slovesno 28. junija 1931 in združeno s 70-letnico nižje gimnazije in 30-let-nico prve velike mature. Poleg številnih gostov se je slavja udeležil tudi francoski konzul v Ljubljani Nevelle in razdelil dijakom nagrade za najboljše naloge. (Očitno je bil povabljen zato, ker so Francozi osnovali gimnazijo 1810fc leta.) Navzoč je bil tudi profesor Anton Dete-la kot zastopnik francoskega inštituta vi Ljubljane. Šolskih proslav ni bilo malo, bilo jih je osem, med njimi tudi rojstni dan kralja Aleksandra oziroma Petra II., Strossmaverjev dan, spomin na Zrinjsko — Frankopansko zaroto. Proslavljala se je tisočlet-nica hrvatskega kraljestva (1925), 130-letnica prve srbske vstaje (1934), 525-letnica zadnjega ustoličenja koroških vojvod (1939), 70-letnica pisatelja Frana Šaleškega Finžgarja (1941). Spominjali so se Franceta Prešerna, Simona Jenka, Simona Gregorčiča, Josipa Stritarja, pa tudi srbskih pesnikov (Branka Radičevi-da, Jovana Jovanoviča — Zmaja) in 60-letnico dramatika Nušiča. Slavili so Njegošev spomin s posebno proslavo 1933. leta. Organizirano je bilo predavanje o Nikoli Tesli, o obrambi pred zračnim napadom (1935); tedanji docent dr. Stanko Gogala je predaval o mladini. Organiziran je bil obisk posebnih filmskih, opernih in dramskih predstav. Ob koncu šolskega leta je bil navadno na prostem sokolski telovadni nastop, v gimnazijskem poslopju pa razstava risb in ženskih ročnih del; vidovdanska proslava je zaključila Šolsko leto. Načeloma se dijaki ne bi smeli ukvarjati s politiko, a v praksi je bilo drugače: Med diktaturo so bile verske organizacije na šoli izrecno prepovedane in zabranjena vsaka verska agitacija (1932). »Izvenšolska aktivnost« je bila zelo razvita; dijaki so bili včlanjeni v različne organizacije (Ferijalni savez, Počitniška zveza, Podmladek Rdečega križa, Skavtska organizacija, Sokolsko društvo, Dijaška marijanska kongregacija, Podmladek Jadranske straže, Slovenska dijaška zveza, Prosvetna družina itd.). (Se bo nadaljevalo) Marjeta Campa Slovenske novinarje, ki so potovali na obisk vojaških šol in akademij, so na letališču Brnik sprejeli in pozdravili predstavniki jugoslovanskega vojnega letalstva. Slovenski novinarji na obisku vojaških šol in akademij (1) Rajlovac, Sarajevo. Mostar, Zadar, Split... Izbrati — »kaj bom, ko bom velik« — ni niti malo enostavno. Tako je zapisano v knjižici »Kaj oficirski poklic nudi mlademu človeku«. Stvar zares ni niti malo enostavna. Po končani osnovni ali, denimo, srednji šoli je poklicna odločitev še kako težka. Za poklic pa se je potrebno odločiti. Odločiti se je treba za poklic, v katerem bo človek zadovoljen vse življenje. Srečni in zadovoljni smo, da boste slovenski novinarji, predstavniki slovenske »sedme sile«, tri dni gostje jugoslovanskega vojnega letalstva, nam je takoj ob prihodu na letališče Brnik dejal podpolkovnik Djordje Pejčinovič. Podpolkovnik Pejčinovič nas je potem tri dni vodil od letališča do letališča, pristali smo v Sarajevu, Mostarju in Zadru, v njegovem spremstvu in ob pomoči številnih drugih starešin JLA smo obiskali srednjo letalsko tehnično šolo v Rajlovcu pri Sarajevu, šolski center kopenske vojske v Sarajevu, letalsko tehnično vojaško akademijo v Rajlovcu, letalsko gimnazijo »Maršal Tito« v Mostarju ter letalsko akademijo v Zemuniku pri Zadru, obisk pa smo zaključili v mornariškem šolskem centru v Splitu. Številni činitelji, predvsem naS geografski položaj, so nam narekovali, da so naše oborožene sile razdeljene na tri zvrsti: na kopensko vojsko, na vojno mornarico ter na vojno letalstvo in 'protiletalsko obrambo. Takšna razdelitev je nujna zgolj zaradi narave in načina delovanja naših oboroženih sil, potrebno pa je poudariti, da so vsi trije rodovi vojske popolna celota, da njihovo samostojno delovanje nikakor ne bi moglo predstavljati popolnega uspeha. Posamezne veje sicer lahko delujejo tudi samostojno, toda največkrat so posamezni rodovi v tesni povezavi. « Odlično se počutimo! Ničesar nam ne manjka! Niti precejšnja oddaljenost od doma nas preveč ne moti. Tako so mi zatrjevali Gorenjci, gojenci vojaških šol in akademij — Bojan in Drago Košnjek iz Pristave pri Tržiču, ki obiskujeta letalsko tehnično srednjo vojaško šolo v Rajlovcu pri Sarajevu, Mitja Petrič iz Planice in Andrej Frejančič iz Kranjske gore, ki obiskujeta letalsko gimnazijo »Maršal Tito« v Mostarju, gojenec vojaške letalske akademije Andrej Lipar iz Cerkelj na Gorenjskem ter Borut Znidaršič iz Kranja ter- Aleksander Štular iz Zgornjega Bitnja — gojenca mornariškega šolskega centra v Splitu. Z njimi sem se na poti pogovarjal. In moram reči: fantje so bili iskreni. Iskreno so povedali tisto, kar mislijo. Povedali so, da jezik niti enemu Intendantska služba skrbi za prehrano, obleko in obutev ter opremo jugoslovanskih oboroženih sil. Kuharji si pridobivajo svoje znanje v srednji vojaški šoli rodov kopenske vojske in intendantske službe v Sarajevu. od njih nikdar ni povzročil težav, da pa jih kvečjemu nekoliko moti precejšnja oddaljenost od doma. Toda temu se človek privadi, so mi zatrjevali vsi v en glas! Marsikaj smo slovenski novinarji videli v petih dneh. Naši gostitelji so bili domala brez »dlake na jeziku«. Zato bodo tudi naši zapisi takšni. Ničesar ne bomo olepšavah, niti ne bomo zamolčali lepih in »manj lepih« strani vojaških poklicev. Kajti treba je povedati, da ima vsak poklic dobre in slabe strani. Toda to je povsod! Tudi vojaški poklici niso izjema. Nadaljevanje: Rajlovac Piše: J. Govekar Radovljičani na vojaški gimnaziji Radovljica, Ljubljana — V četrtek, 15. aprila, so dijaki ljubljanske vojaške gimnazije iz občine Radovljica in mladi iz te občine pripravili v Ljubljani »dan občine Radovljica na vojaški gimnaziji ,Franc Roz-man-Stane'«. Radovljičani so v dopoldanskih urah najprej obiskali Vrhniko, kjer so si ogledali Cankarjev muzej. Po vrnitvi z Vrhnike pa so si starši dijakov in mladi iz radovljiške občine ogledali prostore in moderno opremljene kabinete na vojaški gimnaziji ter internat, kjer prebivajo dijaki. Tako so se izčrpno seznanili z delom in življenjem gojencev gimnazije. Zvečer so v avli gimnazije dijaki vojaške gimnazije »Franc Rozman-Stane« in mladi Radovljičani pripravili skupen kulturni program. V njem so nastopili harmonikarski orkester radovljiške glasbene šole pod vodstvom Jožeta Ažmana, Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n. sol. o. Skladišče gradbenega materiala Hrastje Tel. št. 21-611 GRADITELJI! Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — cement M 450 Anhovo 1,03 din/kg — stavbno pohištvo (okna, vrata) Inles Ribnica — parket — betonsko železo — hidrirano apno — strešnik Novoteks — betonske mešalce — 100 lit. Cene staremu programu vezanih oken Inles smo znižali za 25 %. Za vse vrste vrat pa vam nudimo 5 % popusta. Izkoristite ugoden nakup! saksofonist Andrej Arnol, recita-torja Branko Pirih in Simona Vodo-pivec, dramska skupina iz Krope, mešani in mladinski pevski zbor Murka iz Lesc pod vodstvom Karla Boštjančiča, učenci osnovne šole »Anton Tomaž-Linhart« ter folklorna skupina Veriga iz Lesc. Program sta povezovala dijak vojaške gimnazije Borut Kordež in dijakinja ekonomske srednje šole Marijana Bešter. In kaj menijo starši dijakov o poklicni odločitvi svojih otrok? So zadovoljni, da so se odločili za vojaški poklic? Takole so pripovedovali. »Sin Matjaž obiskuje četrti letnik vojaške gimnazije,« mi je pripovedoval Alojz Zaberl iz Krope. »Za vojaški poklic se je navdušil sam. In kot kaže je z odločitvijo tudi zelo zadovoljen. Možnosti za študij ima odlične. Prav tako je zadovoljen s stanovanjem. Sprašujete, če sem tokrat prvič na obisku na vojaški gimnaziji. Ne! Bil sem ' Že na otvoritvi in tudi na roditeljske sestanke večkrat prihajam. Domov prihaja Matjaž na vsakih štirinajst dni, včasih tudi vsak teden. Zdaj se je že odločil, da bo po končanem četrtem razredu gimnazije odšel v Beograd na vojaško akademijo. No, še to naj povem, da za študij na vojaški gimnaziji ni treba biti ravno ,bogat', saj so dijaki preskrbljeni prav rvsem.« Janez Gomzi prav tako obiskuje četrti letnik vojaške gimnazije, doma pa je iz Kranja. »Za vojaški poklic se je Janez odločil sam,« sta pripovedovala starša Marija in Janez Gomzi. »Ko se je odločil, smo se le še nekoliko posvetovali. Kaže, da je bila odločitev prava, saj se je sin že odločil, da bo nadaljeval šolanje na. vojaški akademiji. Iz Krope so zdaj na ljubljanski vojaški gimnaziji štirje dijaki. Na gimnaziji sva bila že večkrat. Vedno znova spoznavava, da imajo gojenci res odlične možnosti za delo.« »Sin Borut je dijak prvega letnika,« sta mi zaupala Draga in Franc Kordež. »Na njegovo poklicno odločitev nisva prav nič vplivala. In misliva, da sva imela prav, saj je zdaj Borut izredno zadovoljen. Vojaški poklic ga je namreč že od nekdaj veselil.« J. Govekar Ivan Jan 21.-22. april 1942 Aprilska hajka v Udin borštu in dogodki v okrogelski jami (Odlomek iz kronike Kokrškega odreda) Vsa jama je bila polna dima. Enourno topovsko obstreljevanje je odkrušilo tudi nekaj stene, ki je ščitila odprtino. Potem jih je iz tišine prebudilo drsanje po skali in pozivi v slovenščini, naj nikar ne streljajo ter da je na vrvi navezan njihov tovariš. Nemci so namreč iz begunjskih zaporov pripeljali tudi dva ujeta partizana, da bi ju izkoristili pri mehčanju trinajsterice. Toda tudi to ni zaleglo. Iz jame so se oglasili rafali in navezani ujetnik je bil ranjen v roko.* To je bil ta dan zadnji nemški poskus, nakar se je začelo mračiti. Tema je okrepila upanje trinajsterice na rešitev. A še preden se je čisto stemnilo, je v votlino planila močna luč: Nemci so z žarometov osvetlili pečino, da je bilo pri vhodu svetlo kakor podnevi! Upanje trinajsterice, da se bodo rešili ponoči, je spet ugasnilo. Nastopila je dolga in napeta noč . .. Obkoljeni partizani so kljub izgubljenemu upanju spet .poskusili s posodo, a zgodilo se je tako, kakor podnevi: takoj je zaropotalo in bila je preluknjana z več streli. Prva jutranja svetloba je dvaindvajsetega aprila obkoljene partizane dobila budne. Naenkrat so tovariši prestregH neko drdranje. Nad njimi so vrtali s kompresorjem z namenom,, da bi skalo razstrelili** Toda, ko je odjeknila eksplozija, se partizanom v jami ni.zgodilo nič, čeravno je res, da se je vsa skala močno stresla. Zdaj, ko'je vsak up na rešitev ugasnil, so se partizani odločili, da se bodo pokončali sami. Živih ne smejo dobiti. Pri tem jih je najbolj bodril in pozival k odločnosti Stane Žagar. V zadnjem zanosu so začeli prepevati partizanske in druge revolucionarne pesmi, vzklikali so svobodni Sloveniji in Komunistični partiji ter kleli fašiste. Še enkrat so jih potem Nemci pozvali na predajo, a tem pozivom je odgovorilo še močnejše prepevanje in izzivalni klici. Partizani so v zadnjih minutah uničevali svoje orožje in opremo ter izstrelili vse naboje. Le zadnje so zadržali v pištolah. S temi se jih je šest postrelilo. * * * Prav tedaj pa so policisti začeli v jamo po cevi spuščati bombe, napolnjene s strupenim plinom. Preostalih pet tovarišev je od tega izgubilo zavest, ne da bi si poprej mogli vzeti življenja. V votlini je nastala tišina. Sredi dopoldneva so Nemci pripeljali iz Begunj nekaj kaznjencev, ter jih prisilili, da so se spustili v jamo. Tam so našli osem mrtvih in pet še živih, a nezavestnih partizanov. Tudi nekaj domačinov z Okroglega so prisilili, da so potem znašali skupaj mrtve in zajete, a omamljene borce. * * * * Vladimir Peraič pa je cela dva dneva pretičal v vodi, kajti Nemcev okoli njega je bilo toliko, da ni mogel nikamor. Deroča Sava pa ga tudi ni pustila na drugo stran. Čeprav je bil zunaj jame, ni mogel pomagati ne sebi ne napadenim v votlini. Ves premočen in premražen se je končno, ko so Nemci odšli, rešil. Nazadnje je ostal edini, ki je preživel ta dogodek in vojno, kajti Stanko Mlakar je že septembra 1942 padel v Udin borštu. Nemci so tedaj fotografirali razne prizore te herojske tragedije gorenjskih partizanov — poudarjam: herojske tragedije — ter jih priobčili v raznih časopisih po Nemčiji. Toda pod njimi ni pisalo, da se je to zgodilo na Gorenjskem, sredi »Oberkraina«, se pravi v neposredni bližini Hitlerjeve trdnjave, temveč nekje v oddaljeni Bosni. Poleg tega pa so navajali, da se je silno težko vojskovati proti tako fanatično zagrizenim upornikom kot so partizani. Na koncu aprilske hajke sta bili torej v Udin borštu skupini, ki sta ju v preboj vodila Jože Fink in Alojz Hrovat, povsem uničeni. 0 takratnem delovanju in izgubah kokrške čete, zlasti pa dogodkov v in okoli votline pri Okroglem, veljajo še naslednje ugotovitve: — nemški policisti in vojaški oddelki so bili tedaj na Gorenjskem zelo močni in razmeščeni tako, da so lahko v najkrajšem času dejstvovali v kateremkoli kraju pokrajine. V tem primeru še posebno zato, ker sta jo odkrila in izdala dva nemčurja, kar pa partizani niso vedeli; četo sta zasledila in izdala sinova kriškega župana Ervin in Alfred Primožič, ki sta potem Nemce 16. 4. 1942 tudi vodila v Udin boršt. — podolgovati in skoraj ravni Udin boršt je bil za okupatorjeve motorizirane sile, posebno ko so bile seznanjene s krajem partizanskega taborišča, zelo ugoden. Gozd obdajajo številne ceste, povezane z bližnjim Kranjem, Tržičem in drugimi večjimi kraji; — kljub predanosti in izkušnjam prvoborcev, je bila kokrška četa še mlada. V takem sestavu dotlej ni delovala niti mesec dni; — zaradi občutnih uspehov v marcu in aprilu, zlasti pa pregona Nemcev iz Udin boršta ter poznanja terena, so se nekateri partizanski poveljniki počutili preveč varne; — odločitev o preboju je spričo nemške premoči, hitrosti in ostalih okoliščin padla prepozno. Partizansko obveščanje v takih pogojih in zaradi izdajstva tudi ni moglo biti uspešno; — razdelitev čete na več skupin, ki je sledila kmalu po prvem napadu, je bila pravilna. S tem je bila zmanjšana možnost, da bi napadalci udarili na vso četo hkrati; — skupina petih, ki je šla v preboj prva, je pokazala veliko junaštvo, a ker niso zadeli prave smeri in je bil obroč že zaprt, so vsi padli. Preložitev preboja na nočni čas in od hribovja stran, se je pokazala za pravilno in trezno. Glavne sovražnikove sile so bile namreč razporejene v podnožju gora; * Obstreljen je bil Ludvik Brade&ko. Nemci so mu obljubili, in to sam general SS E. Rosener, da ga bodo na Golniku ozdravili in potem izpustili, kar se je tudi res zgodilo. ••Vrtalni stroj so pripeljali od gradbenega podjetja »A. Slavec« iz Kranja in delavce prisilili na vrtanje in miniranje. Delavci pa so pri tem sabotirali ter prvi kompresor pokvarili tako, da so morali iz kamnoloma v Kokri pripeljati drugega. *** Ob mrtvem Pozniku in Smuku so obležali Stane Žagar, Jaka Rabič, Ivan Zupane, Lojze Hrovat, Stane Pavlin in Ivan Stroj. * * * ' Živi so v jami ostali: Šestnajstletni Tonček Zupan, kije izdihnil takoj, Lado Smuk, Stanko Smid, Danilo Rejec in sedemnajstletni Stanko Mlakar. Smuka, Smida in Rejca so ustrelili med talci že Ki. maja 1942, medtem ko je Mlakar doživel drugačno usodo. Zaradi mladosti in vzdržljivosti pri zasliševanju so ga gestapovci v Hegunjah hoteli prevzgojiti in dobiti na svojo stran. Stanko pa jih je v tem nadigral, izkoristil priložnost in se spet priključil kokrški četi pod Storžičem, kjer je pred svojo smrtjo večkrut pripovedoval o dogodkih v jami. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela — 1. maj ter se priporočamo s svojimi storitvami tovarna Pil triglav tržič Proizvajamo: vse vrste pil, jeklena sidra z notranjimi navoji za montažo z vsemi vibracijskimi, električnimi vrtalnimi stroji Vsem delovnim ljudem čestita-tno za praznik dela Komunalno podjetje Tržič dejavnosti: gradbena, steklarstvo, soboslikarstvo, vodovod, vrtnarija, cvetličarna, tržnica, pogrebna služba, vzdrževanje cest, servisna pralnica Vsem delovnim ljudem, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za praznik dela in dan zmage NH^rTeipiasT —J\ J KAMNA GORICA Proizvajamo izdelke iz plastičnih mas s tehniko brizganja, več vrst vrtljivih industrijskih stolov, zapirala za naokni-ce, izdelujemo orodja za plastiko in kovinske izdelke in opravljamo druge storitve. Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela slovenske železarne tovarna vijakov plamen kropa B p. O. Za praznik dela čestitamo vsem poslovnim prijateljem in bralcem Glasa Kemična tovarna Podnart ^Pecializirana tovarna kemikalij za galvanotehniko, fosfa-•ranje in barvanje kovin. V tovarni prejmete brezplačne a8vete in navodila. Servisna služba pa je vsem na voljo. Kolektiv tovarne čestita vsem delovnim ljudem za praznik dela Občinski sindikalni svet Radovljica Skupščina občine Radovljica Občinska konferenca ZKS Radovljica Občinska konferenca SZDL Radovljica ZZB NOV Radovljica Občinska konferenca ZSMS Radovljica Občinski odbor zveze rezervnih vojaških starešin Radovljica čestitamo vsem delovnim ljudem za praz nik dela Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela Gozdno gospodarstvo Bled, n.sol.o., Bled TOZD Gozdarstvo Bohinj, n.sub.o., Bohinjska Bistrica TOZD Gozdarstvo Pokljuka, n.sub.o., Bled TOZD Gozdarstvo Jesenice, n.sub.o., Jesenice TOZD Gozdnogradbeništvo Bled, n.sub.o., Radovljica TOZD Gozdno avtoprevozništvo in delavnice Sp. Gorje, n.sub.o., Spodnje Gorje Obrat za kooperacijo zasebni sektor gozdarstva Bled, n.sub.o., Bled nudi standardne asortimente smreke, jelke, macesna in bukve. Izdeluje asortimente po naročilu z ustreznimi dimenzijami in kakovostjo, zlasti z zahtevami po izrecni gostoti, polnolesnosti, resonanci in ravnosti, kar je posebnost strukture lesa iz triglavskih gozdov. dimno ALPSKA MODNA INDUSTRIJA RADOVLJICA z.n.sol.o. čestita vsem delovnim ljudem in poslov nim prijateljem za praznik dela 1. maj universal 1ESENICE Trgovsko podjetje na veliko in malo Jesenice Cesta maršala Tita 1 Vsem delovnim ljudem, kupcem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik dela — 1. maj in jim želimo veliko delovnih uspehov v nadaljnem delu TE KSTILINDUS KRANJ 1 Ob prazniku dela iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem Ob tej priliki želimo opozoriti naše potrošnike na izredno obsežno kolekcijo tkanin, ki smo jo pripravili za letošnje poletje. 1 r Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela in jim želimo še veliko delovnih in osebnih uspehov Občinski svet zveze sindikatov Slovenije Jesenice Skupščina občine Jesenice Občinska konferenca ZKS Jesenice Občinska konferenca SZDL Jesenice Občinski odbor ZZB NOV Jesenice Občinska konferenca ZSMS Jesenice Občinski odbor ZRVS Jesenice Veletrgovina ^ ŽIVILA Vsem delovnim ljudem, posebno pa svojim potrošnikom, iskreno čestitamo za 1. maj — praznik dela Kranj TOZD Veleprodaja TOZD Maloprodaja TOZD Slaščičarna - Kavarna Samoupravna delovna skupnost skupnih služb A Kolektiv Cestnega podjetja v Kranju čestita ob 1. maju vsem poslovnim prijateljem in uporabnikom cest ter jim želi veliko delovnih uspehov S Zavarovalnica SAVA Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za 1. maj — praznik dela Zavarovancem se zahvaljujemo za zaupanje in se priporočamo Veliko skrb odložite, ako zavarujete imovino za dejansko vrednost KRANJ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 c čestita vsem občanom in poslovnim prija teljem za praznik dela Projektira in instalira vsa elektromontažna dela jakega in šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, Tiki, Ei, Riz, Candy, Elind, Čajavec, Grunding, Fein in Ransburg projektira proizvaja instalira prodaja servisira vsem občanom čestitamo praznik dela soua Vsoto * jr <• j « M M M Namesto predvidenega gostovanja Mestnega gledališča ljubljanskega v soboto, nedeljo in ponedeljek bo MGL uprizorilo drevi ob 19.30 v festivalni dvorani na Bledu komedijo madžarskega avtorja Istvana Ortenieva Mačja igra. Do spremembe je prišlo zaradi bolezni v ansamblu. Proizvodno gradbeno podjetje Gradnja Žalec Probleme današnjega časa ENERGETSKO KRIZO, ONESNAŽEVANJE OKOLJA, VARČEVANJE REŠUJEJO Schiedel — yu — dimniki Schiedel — yu — zračniki Schiedel — yu — jaški za smeti Schiedel — yu — odprti kamini Montažne troprekatne greznice STIBO termoblok STATIK montažni stropovi NAŠ PROIZVODNI PROGRAM SCHIEDEL - YU - DIMNIK je troplasten dimnik. Porabi do 40 % manj goriva, ne onesnažuje ozračja. Ker je okrogel, daje boljši vlek in je enostaven za čiščenje. Njegov samotni vložek je odporen proti kislinam, varen pred zasajevanjem in toplotno »bstojen. Schiedel dimnik je montažni dimnik, zato cenen pri postavitvi. SCHIEDEL — YU — ZRAČNIKI v elementu z dimnikom ali posebej skrbijo za vedno čist zrak v prostorih bivanja. SCHIEDEL - YU - JAŠKI ZA SMETI - enostaven odmet odpadkov v stanovanjskih blokih, šolah in poslovnih poslopjih. SCHIEDEL - YU - ODPRTI KAMINI so novost na našem tržišču. Z njimi si olepšate stanovanje in omogočite prijetno in estetsko gretje. MONTAŽNE TROPREKATNE GREZNICE so prav tako novost na našem tržišču. Poenostavijo in pocenijo gradnjo, ustrezajfc sanitarnim Predpisom in JUS normam glede števila oseb v gospodinjstvu. STIBO TERMOBLOK je betonski blok s posebnim stvropornim vložkom. S tem se doseže optimalna toplotna izolacija. Ustvarite si Stalno varčevanje energije, zato gradite tudi vi s STIBO Blokom. STATIK MONTAŽNI STROP opečne ali betonske izdelave zmanjša stroške, poenostavi montažo. PROIZVAJAMO, PRODAJAMO IN MONTIRAMO Proizvodno gradbeno podjetje GRADNJA Žalec, Aškerčeva 4, telefon št. (063) 710-740, 710-783, 710-782. Enota: Proizvodnja in prodaja gradbenih materialov Latkova vas pri Preboldu, tel. št. (063) 722-027. Naše proizvode lahko kupite v vseh prodajalnah gradbenega materiala. Graditelji Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje z n. sol. o. TOZD Opekarne Kranj b. o., Na Skali 5 in Opekarna Maribor — Radvanje p. o. Maribor, Streliška 16/a Vam v kooperaciji nudita na enem mestu kompleten asorti-ment opečnih in betonskih izdelkov ter montažnih stropov »NORMA«. PREDNOSTI »NORMA« STROPA SO: — je montažen, čas gradnje minimalen; — je lahek in enostaven za montažo; — je v modularnih merah; — je kakovosten in cenen; — dobra toplotna in zvočna iz lacija — spodnja površina stropa je v celoti opečna. NA IZBIRO SO NASLEDNJI OPEČNI IN BETONSKI IZDELKI: — navadni in dimniški zidaki; — modularni in pregradni bloki; — porolit 8 in 5 cm; — vogalniki in dimniške tuljave; — betonski zidaki za temelje in izdelki iz marmorja. Vsi navedeni izdelki imajo predpisane ateste. PRODAJNO MESTO IN INFORMACIJE: — TOZD Opekarne Kranj, b. o., Na Skali 5 tel. 22763 in 22764 Dobava takoj! Po želji kupca dostavimo vse izdelke z našim prevozom. Delovni kolektiv čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za 1. maj — praznik dela. Omejitev prometa Med prvomajr'imi prazniki bodo na magistralnih cestah na Gorenjskem veljale tele omejitve za vozila, katerih največja dovoljena teža presega 5 ton kakor tudi za vožnjo kandidatov za voznike motornih vozil zunaj naselij in za delovne stroje: prepoved velja za petek, 30. aprila, od 15. do 20. ure in za ponedeljek, 3. maja, od 15. do 22. ure. AVTONEGA Klasič Franjo, Kranj, Jezerska 34 Menjava gum, uravnove-šenje, spodnja zaščita vozil in mehanične storitve za zastave in škode. NOVOST - merimo izpušne pline in pripravljamo ta vozila za tehnični pregled Cenjenim strankam čestitamo za 1. maj — praznik dela. Veletrgovina ŽIVIL-A Kranj — TOZD Maloprodaja Cenjene potrošnike obveščamo, da bodo med prazniki odprte vse prodajalne z živili v ponedeljek, 3. maja od 8. do 11. ure Priporočamo se za nakup in vam želimo prijetno praznovanje. Veletrgovina Živila Kranj TOZD Maloprodaja kino center kranj vas vabi, da si ogledate ameriški barvni revijski film nekocje bil hollywood po TODD-AO sistemu SUPER-PANORAMA 70 mm. Film je jubilejna slovesnost in so ga ustvarili ob 50. obletnici ameriške proizvodne hiše Metro-Goldwyn-Mayer. Scenarij in režija: Jack Haley Nastopajo: Elisabeth Taylor, Liza Minelli, Debbie Reynolds, Mickey Rooney, Frank Sinatra, James Stevvart in drugi. iN a sporedu: ponedeljek, od 7. do 9. maja 1976 3. maja, ob 21. uri - premiera in KRANJ za dobro počutje v prazničnih dneh — na izletu — na pikniku skrbi veleblagovnica globus z veliko izbiro opreme za kampiranje ČESTITAMO ZA 1. MAJ PRAZNIK DELA Kranj-Primskovo nudi ugoden nakup pohištva po tovarniško znižanih cenah 1. Regal »LARA. 60% 2. Regal »HELGA. 30% 3. Regal »BORL« 15% 4. Sedežna garnitura »ANITA« 20 % 5. Spalnica »LILI« 10 % 6. Razno kosovno pohištvo do 50 % 7. Kuhinjske »KREDENCE« 40 % 8. Gostinski stoli po reklamni ceni 225 dinarjev VSE KUHINJE DO 5% (TUDI ORHIDEJA) 1. Pri nakupu vam bo pomagal strokovni svetovalec 2. Dostava do 30 km brezplačna Obiščite nas in prepričali se boste, da je izbira v Lesnini najbogatejša. Regal »BORL. I I, t Smer ,\ aklo — Podtabor: na začetku sedanje veste rezervirane za promet z motornimi v,finci porušiti. Kje bo potekala avto cesta Naklo — Ljubljana S pomočjo vodje projekta za odsek avto ceste Naklo — Ljubljana pri Projektivnem podjetju Kranj inž. arh. Stanetom Reboljem smo si na terenu ogledali nekatere pomembnejše odseke bodoče avto ceste Na dve vprašanji so številni prebivalci Gorenjske želeli dobiti odgovor, ko je bila v začetku marca med Projektivnim podjetjem Kranj in republiško skupnostjo za ceste podpisana pogodba o izdelavi projekta za izvedbo oziroma glavnega projekta za odsek bodoče avto ceste med Nakloni in Ljubljano. To sta kje bo potekala bodoča avto cesta in kdaj se bo začela gradnja le-te. Ti dve vprašanji smo si že takrat zastavili tudi v uredništvu in sklenili, da bomo skušali čimprej dobiti odgovore nanju. Zaprosili smo za sodelovanje Projektivno podjetje Kranj in vodjo projekta oziroma glavnega projektanta za odsek avto ceste Naklo — Ljubljana dipl. inž. Staneta Rebolja. Rad nam je ustregel in tako smo pred dnevi (prej ni bilo moč, ker se je ponekod precej dolgo zadržal sneg) pregledali domala celotno traso bodoče avto ceste na območju kranjske občine. Tako vam danes zaradi lažje predstave lahko slikovno in tekstualno prikažemo nekatere pomembnejše in zanimive odseke bodoče avto ceste. Kot je znano, je na podlagi idejnega projekta z več variantami zdaj treba izdelati projekt za izvedbo oziroma glavni projekt. Le-ta mora biti gotov nekako do sredine prihodnjega leta. Dipl. inž. Stane Rebolj nam je povedal, da se bodo na trasi bodoče avto ceste kmalu začela terenska dela, ki bodo trajala , vse leto. To sicer ne bo ravno težko, vendar pa zelo zamudno, delo. Pri tem pa ima Projektivno podjetje Kranj že vrsto izkušenj, saj je na primer 1968. leta sodelovalo tudi pri projektiranju glavnega projekta za del tako imenovane štajerske avto ceste. In kje bo torej potekala avto cesta Naklo —Ljubi jana? Začela se bo pri Naklem na sedanjem začetku hitre ceste. Gledano v smeri proti Kranju bo v loku zavila če/, polja in potekala nad Malim Naklom skozi Udin boršt do Kokrice, kjer je predviden priključek za Kranj. Strokovno ta priključek imenujejo Kranj —Kokrica ali Kranj I. Od priključka naprej poteka sedanja trasa na južnem delu naselja, preko tako imenovane kokriške doline mimo Ovčana in naprej proti Britofu. Tu bo najprej treba premostiti dolino Kokre, nato pa bo cesta prerezala naselje na delu, kjer je najmanj hiš. Od Britofa se potem cesta približa Šenčurju nekako na jugozahodni strani (malo dlje od sedanjega križišča Kranj —Brnik in Kranj —Šenčur). Tu je potem predviden drugi priključek za Kranj oziroma priključek Kranj — Priskovo. Od priključka dalje cesta poteka skozi gozd na južni strani bodočega terminala letališča. In tu je potem predviden tretji priključek za letališče. Naprej poteka trasa tako, da cesta ne razdeli naselji Voklo in Voglje (prvotna varianta je ti dve vasi razdelila), marveč poteka po vzhodnem robu Vogelj. Na območju občine Ljubljana—Šiška poteka cesta zahodno od Vodic (kjer je predviden priključek za Vodice), naprej zahodno od Skaručne in vzhodno.od Smartnega, kjer se priključi na staro traso prejšnje smledniške variante avto ceste. Za odsek od Naklega do Britofa je predlokacijska dokumentacija že gotova, kar pomeni, da bodo traso v kratkem zakoličili. Na območju občine Ljubljana —Šiška pa se je že začel postopek za spremembo urbanističnega programa, na podlagi katerega bodo lahko nadaljevali z ostalimi projektantskimi deli. Oglejmo si zdaj nekatere tehnične podatke bodoče avto ceste. Odsek od Naklega do Ljubljane bo dolg dobrih 25 kilometrov. Prečni prerez na celotnem odseku ceste znaša 28 metrov in bo torej tako široka kot je sedanja avto cesta Vrhnika —Razdrto. Največji podolžni sklon (strmina) bo znašal 2 odstotka, in sicer na odseku, kjer trasa začne potekati skozi Udin boršt. Na dolžini dobrih 25 kilometrov od Naklega do Ljubljane, kjer bo priključena na bodočo ljubljansko obvoznico, bosta dva mostova. Prvi, ki bo dolg okrog 200 metrov, bo potekal čez dolino Kokrice, drugi pa čez reko Kokro in bo dolg okrog 60 metrov. Razen tega bo na cesti predvidoma še 13 nadvozov in 16 podvozov, zaradi česar bo treba deloma preložiti tudi nekatere sedanje cestne odseke, ki jih bo avto cesta prečkala. Ob cesti bosta tudi dve počivališči. Prvo bo pri Ovčanu, kjer bo cesta potekala po tako imenovani zadnji terasi (na nivoju Pre-doselj) in zato ne bo prizadet predvideni rekreacijski center Kranja, drugo pa bo pri odcepu za letališče. Kot rečeno so na sedanjem odseku predvideni štirje priključki: Kranj — Kokrica, Kranj— Primskovo, letališče in Vodice. Ni pa še odločeno glede priključka v Naklem. V urbanističnem programu je ta priključek predviden, investitor pa ga za zdaj ne predvideva. Omenimo še, da je bilo pri takšnem projektiranju ceste precej težav. Skušali so se čimbolj izogibati kmetijskim površinam in poseči v gozdne, kar pa ni bilo moč na samem začetku trase in predvsem pri Vodicah. Prav tako so se skušali izogniti rušitvam objektov. Tako bo do rušitev prišlo le v Malem Naklu na petih parcelah, na Kokrici, kjer naj bi bili porušeni trije objekti, in v Britofu predvidoma štirje. Po oceni dipl. inž. Staneta Rebolja je to najcenejša in najugodnejša rešitev. Prav tako je to tudi že skoraj dokončna odločitev, saj so na omenjenih odsekih možna odstopanja le nekaj metrov levo ali desno od začrtane trase. Tako oblikovana in speljana avto cesta Naklo —Ljubi jana bo dopu- ščala še vedno varno vožnjo pri 120 kilometrih na uro. Sicer pa bodo tudi na tej cesti mogoče hitrosti kot so danes recimo na avto cesti Vrhnika—Razdrto. In kdaj se bo začela gradnja tega odseka avto ceste? Na to vprašanje je ta hip teže odgovoriti. Znano je, da je po sedanjem programu gradnje cest v Sloveniji letos predvidena izgradnja avto ceste Vrhnika —Ljubljana. Potem sledi gradnja ljubljanske obvoznice, ki naj bi bila po programu končana do 1979. oziroma 1980. leta. Takoj za tem pa naj W prišla na vrsto gradnja avto ceste Naklo —Ljubljana. Torej bi lahko predvidevali, da v sedanjem srednjeročnem programu gradnje cest v Sloveniji (do 1980. leta) začetek gradnje ceste Naklo —Ljubljana ni predviden. Pač pa naj bi se gradnja začela takoj na začetku prihodnjega srednjeročnega obdobja. Seveda pa so to predvidevanja o skrajnem možnem začetku gradnje. Lahko se zgodi, da se bo gradnja začela tudi prej. Vendar to ni odvisno od nas, marveč od pogovorov z Evropsko gospodarsko skupnostjo, kjer so se dokončno odločili, da prometni tokovi ne bodo speljani mimo Jugoslavije. Prevladala je namreč ugotovitev, da je prometna pot čez našo državo najbolj ugodna in da naj bi ta trasa potekala od predora pod Karavankami in v smeri sedanje ceste Bratstva in enotnosti do Gevgelije. Za čimprejšnjo uresničitev te povezave pa so v Evropski gospodarski skupnosti menda močno zainteresirani. Pripravila: A. Zalar in P. Perdan i Rritof: čez okrog 60m dolg most čez Kokro pride avlo cesta v Britof. lrogled iz nasprotne smeri: trasa avto veste bo na tem delu pri- ■>■ bližno dva metra globlja od sedanjega terena. Sedanjo cesta Kranj-Rritof bo preložena bolj proti Kokri in bo potekala v • . . nadvozu čez avto cesto. Po oceni bo na tem odseku v Britofu Nekaj sto metrov naprej od sedanjega križišča Kranj-Rrnik, treba porušiti predvidoma štiri hiše. K"Sen(*tr h" avto cesta Pikala obe cesti. Pogled iz nasprotne smeri: v smeri kot kažeta puščici na tem od- Voglje: po prvotni varianti je avto cesta razdelila vasi Voklo in seku, poteka os avto ceste. Na tem območju je tudi drugi priklju- Voglje, zdaj pa bo potekala vzhodno od Vogelj. Malo pred tem je Pogled iz nasprotne smeri: od tu naprej 60 potekala avto cesto i Č9k Krpt^-^P^imski^Lr J '1 L "A 'k' i "L 'i ' i k ' i ' 4 ' i i k k A iMV §&JI?tkk*<\hVi¥iyu$nK ' sprejemljive. Ve-tik^ .m'sleca' književnika, dramama, ki je tako tenkočutno poznal L e skrite poti človekovega in naro-Vega značaja in njegove duše, bi F 0rali tudi kot izrazitega revolucio-KaV3 ^°^e Poznati m spoznati. Ce se ,noCerno spoznati in ga sprejeti, j I ukvarjamo z njegovimi deli le s^ n°> nikdar celovito. Osebno pa J*} odločno proti vsakršnemu eks-gerimentiranju z njim, zavzemam tak/3 soo^anJe z njegovimi deli i ^Kšnimi kot so. Zal so večkrat nje-jj Va dela na odru zgrešena, ker gre v UČ^u'0- Primernih zgolj za zunanje mke in ne za notranji prodor. Kot st avi revolucionar nima tistega me- fta, k Je bil 1 mu pripada; kot revolucionar h j angažiran pisatelj, njegov od-Ea a delavskega razreda se preplete pma^a s^ozl vsa njegova dela. 2 ' Cankarja dandanes žal še nismo ab sprejeti in izraziti tako kot bi korali.« Vj^a^a Pogačnik: »Cankar, boje-lw humanist, demokrat, je zanikal j,j yertalizem, napovedoval bratstvo ^1 °go vseh narodov, vzpon tudi r»^be8a slovenskega naroda. Njegove ^kl e ideje so se v na^' polpre-? zgodovini že potrdile, Cankar !5kt/e Ve(lno bil in bo vedno ostal •n* Moje srečanje z našim rt^i- ^jini pisateljem in revolucio-V Jern je bilo kar najbolj temeljito jtejj^i' ko sem si pri velikem ljubili H; BESEDA PRAZNIKA, PETJA IN VRISKANJA Danica Novak: »Kot da bi bila Cankarjeva drama, novela, črtica ali roman poezija, tako se bere vse njegovo delo. Polno izrazitih simbolov v njegovih sanjah in slutnjah, celo v družbenokritičnih delih in satiričnih tekstih, zelo lepi in privlačni stavki, ki izoblikujejo še danes aktualne misli in dejanja. Nihče ga še ni dosegel niti v tem niti v rahločutni razgrnitvi značajev oseb, ki jih tako lepo predstavlja.« Marjana Rotar: »Lepota njegove besede, njegovega stavka je bilo edino, kar je pri Cankarju tedanja kritika cenila. Mi pa bi morali nedvomno bolj ceniti in biti dovzetni do njegove izvrstne ocene tedanjih problemov in prikazovanja značajev in usod, obenem pa tudi še danes aktualno »duševno uboštvo, ko je vse javno in zasebno življenje udušeno v konvencionalnih zunanjostih, v smešnih malenkostih in obzirih.« Zdena Hribar: »Sugestivna moč Cankarjevega pripovedništva je v njegovem stilu in slogu, v sami zgradbi in zgodbi, ki nam jih predstavlja v problemih osebne krivde, volje, hrepenenja. Njegove nadvse lepe in vedno znova brane in prebrane črtice in povesti in novele, pa najsi postavlja največji spomenik svoji materi ali pa se osebno izpoveduje ob svoji mladostni krivdi, nikdar ne morejo izgubiti svoje izjemne in dragocene vrednosti. Ne le v tem letu, ko se bomo dostojno poklonili njegovemu spominu, vedno bi mu morali izkazovati primerno spoštovanje in ga znali ceniti.« SREČANJA S CANKARJEM S^^Cankarja profesorju Šifrerju B°8r? diplomsko nalogo s temo V J^darske in politične razmere ilr» Ivana Cankarja.« Branko Lacko: »Ivan Cankar in moj odnos do njega in njegovih del? Poznam ga predvsem kot dramatika, rad ga spremljam na odru pred televizijskim zaslonom. Prav bi bilo, ko bi mu dali več prostora in mu posvetili tudi več časa tudi sicer in ne le v letu, ko proslavljamo stoletnico njegovega rojstva.« Ciril Medved: »Velikan naše literature, spoznal sem ga predvsem v šoli in tudi zdaj rad prisluhnem njegovi drami, uprizoritvam njegovih del na odru. Poznan mi je njegov satirični in kritični ton, opis zatohlega vzdušja, izredna ljubezen do matere, kritična obsodba vsega zlega in hudega.« Bernarda Mrak: »Izreden duh, ki je sledil razvoju evropske literature in stalno znal oceniti in presoditi položaj doma in se kritično ozreti na domače razmere. Osebno ga izredno cenim, ker te prevzame, če ga hočeš dojeti. Da bi bil za nekatere težko razumljiv? Nikakor ne bi smel biti, Cankar že ne, seveda pa zahteva od človeka, da se mu vestno posveti in da ga ne jemlje površno. Mora te prevzeti in povsem osvojiti, med drugim tudi zaradi svojega edinstvenega posluha za človeške stiske in drame, impresionirati te mora njegov odnos do matere, njegovo bičanje hlapčevstva in ponižnosti in izprijenosti. Premalo je med nami, naša srečanja z njim bi morala biti bolj pogostna, bilo bi lahko več filmskih uprizoritev njegovih, tudi manj popularnih del.« MLADIM PRIBLIŽATI CANKARJEV SVET Metka Horvat: »Ivan Cankar nikdar ne obleži na polici knjižnice, po njegovih delih segajo mladi, ki ga sprejemajo in bero kot obvezno šolsko čtivo. Mladi iz osnovnih šol odpirajo njegove črtice, srednješolci prebirajo drame. In kaže, da se v šolah omejujejo le na Cankarja kot dramatika in pripovednika, saj kot odrasli posegajo le po njegovih črticah in dramah. Vsekakor pa njegova dela zahtevajo skrbno branje, zbranost, razmišljanje, dovzetnost. Le tisti bralci, ki se poglobe v njegovo odkrito izpoved in simbole, ga dojamejo in radi prebirajo.« Vida Hudnik: »Ljubitelji in poznavalci literarne umetnosti se ustavljajo pred policami z deli Ivana Cankarja, zelo pa si ga zaradi obveznega šolskega čtiva izposoja seveda šolska mladina. Povsem odkritosrčno: mladi ga čestokrat vračajo ne da bi ga razumeli in sprejeli. Njegova notranja izpovedovanja, njegova simbolična oblikovanja so le pretrd oreh za mlade. In zelo bi bilo priporočljivo, ko bi mladini ob njihovem prvem stiku s Cankarjem velikodušno ponudili izbiro med njegovimi deli. Mladi naj bi se sami odločali in potem v šoli izbirali med tistimi deli, ki so jih najbolj prepričala in privlačila. Na vsak način je treba imeti posluh za približevanje takšnih umetnikov kot je Ivan Cankar, še posebno pomemben je prvi stik s pisateljem. Boljši odnos do Cankarja in boljša dojemljivost njegovih del je nemalo odvisna predvsem od tega, kako nam je prvič predstavljen v vsej svoji izjemni veličini.« D. Sedej KRANJ — V avli kina Center v Kranju so v začetku aprila odprli razstavo tehnike in pripomočkov za predvajanje filmov. Na njej si lahko obiskovalci ogledajo kinoprojektor iz leta 1934, obenem pa se imajo priložnost seznaniti z napredkom filmske tehnike od takrat do danes. S pomočjo bogatega slikovnega gradiva se med drugim lahko seznanijo tudi s sedanjo opremljenostjo kranjskih kinematografov Storžič in Center. Razstava bo predvidoma odprta še kak mesec. Kinooperater Drago Planinšek pa je povedal.da to ne bo zadnja razstava v avli Centra. Že prihodnji mesec nameravajo pripraviti razstavo o prvem slovenskem filmskem plakatu, —jg) - Foto: F. Perdan V petek, 23. aprila, je bila v kinu Center svečana .akademija v počastitev 75-letnice prve mature na kranjski gimnaziji. Program so pripravili kranjski umetniki, ravnatelj gimnazije Valentin Pivk pa je zbranemu občinstvu spregovoril o reformi srednjega šolstva. Akademija je bila le ena od številnih prireditev, ki so jih pretekli teden pripravili v počastitev jubileja. V galeriji Prešernove hiše so odprli razstavo o razvoju in delu gimnazije, na slavnostni seji so se sestali člani zbora delovne skupnosti in organov upravljanja šole in na gimnaziji so odprli več razstav o izvenšolski dejavnosti gimnazijcev. Pripravili so tudi dan odprtih vrat, ko so si občani lahko ogledali razstave na gimnaziji in delo v učilnicah in kabinetih. V teh dneh so pripravili pogovor s pesnikom Francetom Pibernikom, pripravili novo številko glasila Kaj in srečanje sodelavcev dijaških glasil gorenjskih srednjih šol. Maja pa imajo v načrtu več športnih prireditev in proslavo 100-letnice Cankarjevega rojstva. -Ib Cankarjev Kačur na filmskem platnu Ljubljana — Mnogi slavisti — strokovnjaki za Ivana Cankarja — so bili skeptični, ko so zvedeli, da namerava slovensko proizvodno podjetje VIBA FILM iz Ljubljane v počastitev 100-letnice rojstva mojstra slovenske besede — posneti celovečerni igrani film po znani Cankarjevi povesti Martin Kačur. S Cankarjem se je pred leti že »spoprijel« scenarist in režiser Vojko Duletič (celovečerni film Na klancu je žel priznanja pa tudi pripombe), v glavnem pa je veljalo prepričanje, da je Cankarja težko prenesti na filmsko platno. Čeprav je scenarist in režiser Igor Pretnar znana filmska in tudi gledališka osebnost (spomnimo se samo njegove zelo uspešne ekranizacije Samorastnikov pisatelja Prežihovega Voranca), niso bili redki pomisleki, ali mu bo uspeh prinesel tudi Cankarjev Martin Kačur. No, sedaj je vse že jasno. Film je končan in vsi, ki smo ga imeli priložnost videti, smo bili enotni v oceni, da je Igor Pretnar uspešno prenesel Cankarjevo povest na filmsko platno. S pomočjo številne ekipe je ustvaril umetnino, ki je bomo veseli vsi Slovenci, prav gotovo pa bo imel film uspeh tudi izven meja naše ožje domovine, ker je tema filma internacionalna. Film so prvikrat javno predvajali pretekli petek, 23. aprila, v Novem Sadu na zaključku tradicionalnih jugoslovanskih gledaliških prireditev »Sterijino Pozorje«. Prve vesti so navdušujoče, kajti občinstvo — sestavljeno v glavnem iz priznanih gledaliških in filmskih ljudi — je Idealista zelo ugodno sprejelo. Slovenska premiera je bila v ponedeljek, 26. aprila, v Ljubljani — predpremiera novega Pretnarjevega filma (za pedagoge za filmsko vzgojo, predstavnike kinematografov Gorenjske in predstavnike kulturnih skupnosti gorenjskih občin) v Kranju pa bo v četrtek, 29. aprila, ob 10. uri v kinu Center. Kaj naj še zapišemo o filmu? Scenarij je režiserju Pretnarju pomagal pisati književnik Vitomil Zupan, direktor fotografije je bil Mile de Gle-ria, komponist spremne glasbe pa Bojan Adamič. Songe je napisal Ervin Fritz, poje pa jih Duša Počka-jeva. Za scenografijo je poskrbel in«. arh. Mirko Lipužič, za kostume pa Alenka Bartlova. V glavni vlogi nastopa Radko Polič, ki je zelo prepričljivo upodobil Kačurja. Nekateri mu napovedujejo zlato »Areno« za moško vlogo na julijskem festivalu v Pulju. Zelo solidno so svoje vloge odigrali tudi vsi ostali — od Milene Zupančičeve, Dareta Ulage, Arnolda Tovornika do Berta Sotlarja, Steva Zigona, Marjete Gregoračeve, Janeza Albrehta in drugih. In še na kratko o vsebini filma: Idealist je Martin Kačur, mlad učitelj, ki ga zaradi prosvetljevanja naroda kazensko premestijo v zakotno Zapolje. Takšna dejavnost je bila namreč na prelomu iz 19. v 20. stoletje v avstro-ogrski monarhiji nezaželena. Kačur se zaljubi v gosposko Minko, toda doživi bridko razočaranje. In ko navzlic opozorilom nadaljuje s svojim izobraževanjem ljudstva — skliče namreč zborovanje zaradi ustanovitve bralnega društva — se zborovanje sprevrže v pretep in Kačurja spet kazensko premestijo. V novi službi — še v bolj zakotni vasi Blatni dol — začne znova. Po porazu je sicer zagrenjen, toda zlomili ga niso. Znova se je pripravljen boriti za svoje ideale. Spozna in oženi se s Tončko, ki pa ga nima rada. V njem vidi le možnost, da se reši blatne vasi. Ko Kačur spet skuša sklicati zborovanje, naleti na odločno nasprotovanje župana in župnika. Zlomljen tudi zaradi razdora z ženo se preda pijači. V vinu utaplja svoja razočaranja. Po dvajsetih letih nastopi v Sloveniji liberalizacija in do veljave pridejo ideje, za katere se je Kačur boril. Martin tega ne more razumeti in ko ga premestijo v lep trg Laze, se ne more vključiti v novo življenje. Nasprotno pa žena Tončka zaživi polno in veselo življenje. Kačur ne more razumeti ne nje ne kolegov — oportunistov, ki so obrnili plašč po vetru. Ko mu je vsega dovolj, glasno obračuna z njimi. S tem pa se prične njegov labodji spev. Ko mu umre še najmlajši sin Lojze, edini, ki ga je ljubil, se Kačur strt napoti stran od ljudi. V snežnem metežu omaga in za vedno obleži. Film kot celota je prava umetnina in prav gotovo ne bo nikomur žal, ki si ga bo ogledal. F. Mikec Skupina jeseniških letalcev, kije sodelovala v vasi Bloke na Notranjskem. Transport letala iz Blokov na hrib na Notranjskem, kjer so dalj Prva večja nesreča Izidorja Ručigaja na Poljanah nad Jese-\ časa vadili tudi jeseniški letalci. nicami. Člani kluba poleg uničenega letala tipa Cegling. Zgodovinski utrinki letalstva na Gorenjskem Leteti, leteti kot ptica daj UDOkoJeneC jeseniške HMMMHH.. vojni pa smo se takoj zbrali in začeli smo si jo sposodili, razen tega sm« 70-letni Alojz Tratnik, zdaj upokojenec jeseniške Železarne se kot pionir letalstva na Gorenjskem spominja prvih začetkov — Zagon mladih, vnetih amaterjev-pilotov A loj z Tratnik z Jesenic Vse svoje življenje je zdaj 70-letni Alojz Tratnik, po rodu in po svojem trdnem prepričanju samo Savčan, doma iz Save v Podmežakli, posvetil delu v jeseniški Železarni in svojemu konjičku: letalstvu. Ze v mladosti ga je zanimalo samo vse tisto, kar prinaša čas, kar čas da slutiti, vse tisto, ki je napredno. NAJVIŠJA ČLANARINA ZA NAPREDEK »Letalstvo na Gorenjskem se je začelo leta 1933,« pripoveduje Alojz Tratnik, »mene je pregovoril moj znanec, ki se je vrnil iz vojske. Beseda je dala besedo in zmenili smo se, da na Jesenicah ustanovimo Aero-klub vsi tisti, ki smo imeli veselje leteti. Domenili smo se tudi, da plačujemo visoko članarino, četudi smo vedeli, da je bila za razvoj našega letalstva vse premajhna. Bili smo idealisti in začeli smo iskati prostor, kjer bi delali. Tedaj smo začeli z jadralnim letalom CEGLING, preskrbel ga je pokojni Ručigaj, ki ga je dobil od neke nemške tovarne. Menil je, da je takšno letalo še najbolj primerno za vadbo in za začetek. Letalo smo začeli graditi v Kurji vasi v majhni leseni baraki, čeprav smo ga sestavljati le morali zunaj ob lepem vremenu. Letalo je bilo veliko približno toliko: 14 metrov prek kril, dolgo pa je bilo malo več kot 9 metrov. V tem letalu sedi človek kot ptič na veji: nikjer nobene zaščite, privezan si na sedežu, krmilo je kot volan, v rokah si imel ,kripelj' in če si ga pomaknil naprej, si letel proti zemlji in nasprotno: če si ga pomaknil nazaj, si se dvigal. Ko smo letalo sestavili, smo se preselili na Poljane, kjer smo imeli obilo možnosti za letenje. Ko smo vadili na Poljanah ob sobotah in ob nedeljah, nismo pozabili tudi ha to, da začnemo graditi novo letalo, boljše, vendar iste znamke. Z novim letalom smo leteli nad Blejsko Dobravo precej višje. PONESREČEN POSKUSNI POLET Dobro se še spominjam prvega poleta z novim letalom, poleta, ki ga je opravil naš najbolj izkušen pilot. Letala smo takrat spuščali v ,fračo', zadaj je bila zapornica, od te pa je potekalo proti letalu v obliki črke V okoli šesto gumijastih nitk. Ta pletena gumijasta vrv je bila debela okoli 20 milimetrov in to smo vlekli. Letalo je imelo kljun, v katerega je bila vrv speljana. Na obe strani smo jo vlekli in ko je bila zadosti napeta, je zadnji odprl zapornico in letalo je zletelo kot iz »frače«. Vendar pa je bila na zadnjem delu okvara in letalo je začelo leteti proti zemlji in se vanjo zapičilo, pilot se je poškodoval. Kljub temu pa smo napravili nekaj fotografskih posnetkov in ko je bil naš najboljši pilot spet zdrav, smo se z vso vnemo lotili novega dela. Še bolj smo se trudili in hoteli pozabiti na nesrečo letala na Poljanah, letala, ki se je imenovalo PU-LEKS. NEMCI UNIČIJO DELAVNICO Ko smo potem nekaj časa vadili na Rodinah in v drugih krajih, smo postopoma začeli delati nov tip letala, imenovanega REIMIRZER. To letalo je imelo 16 metrov dolga krila, njegova oblika pa je spominjala na morskega psa. Pilot je bil IN/Iercator Potrošnike obveščamo, da bodo v ponedeljek, 3. maja, od 7. do 11. ure odprte naslednje tri prodajalne: sp Blagovnica Cankarjeva 1, Tržič SP 17 Bistrica (Deteljica) in prodajalna 24 Prijtava Vsem delovnim ljudem, cenjenim kupcem čestitamo za praznik dela in se še naprej priporočamo za nakup v naših prodajalnah v Tržiču in Kranju Prvi ustanovitelj Aero kluba Jesenice, zdaj že pokojni Izidor Ručigaj. zaščiten s posebnim steklom, poleg sebe pa je že imel pomožno padalo. Vendar pa so v tem času vdrli Nemci in nam popolnoma uničili našo delavnico. Med NOB nismo leteli, po vojni pa smo se takoj zbrali in začeli z letenjem na praznem in idealnem plavškem travniku. Poleteli smo s hriba nad bolnico in s poleti nadaljevali tudi v Rodinah. Precej naših tovarišev je med vojno padlo, prišlo pa je nekaj novih, mladih in spet smo se zavzeli. Blizu Rpdin smo si postavili stavbo za zaščito letal in posamezne dele znosili na hrib nad Begunjami, kjer smo jih sestavili v letalo in izmenoma leteli. Z letali smo pristajali blizu Rodin in Lesc in prav tu smo ostali več let. Letala pa smo še vedno spuščali s ,fračo', zato smo začeli razmišljati o motornem letalu. USTANOVITELJI LETALIŠČA V LESCAH Zavzemati smo se začeli, da bi v Lescah ustanovili letališče in želja se nam je uresničila in prav iz našega kluba smo dali pionirje sedanjega letališča v Lescah. Tam smo si umislili za vleko letal motorno ,vitlo', ki ( smo si jo sposodili, razen tega srn« j imeli okoli 400 metrov žične vrvi, s * pomočjo katere smo spuščali letal* i Tako nam jih ni bilo potrebno ve^ I nositi na hrib nad Begunjami. a Kmalu so tudi drugi ljubitelji M j talstva uvideli, da mislimo resno i" c pristopili so k nam. V tem času srn« t imeli v Lescah tudi precej hudo le- S talsko nesrečo, ko se je letalo razbili F zaradi vpadnega vetra nad Begunjj D ščico. Žalosten dogodek, ko sm. celotna elektrarna in istočasno je., p dan v obratovanje prvi in najdalj-n takratni daljnovod na svetu, daljn% vod v 35 km oddaljeni Buffalo. \ Po uspešni uresničitvi svojih iz\ mov in z odprodajo patentnih PraVJ!p podjetju VVestinghouse si je Nikolj^ Tesla pridobil sredstva za raziskoV* nje na drugih, takrat še bolj daljn^ sežnih področjih elektrotehnike področjih visokih frekvenc. PrfL praktično uporabo visokofrekvertf nih tokov je Tesla nakazal v zvez1, uporabo luminiscenčnih izvorof1 svetlobe, kar naj bi tedaj nadomestu' lo slabo svetlečo in energijsko p£ žrešno Edisonovo žarnico z žareli ogljeno nitko. " Se bolj znan je Teslin prispevek razvoju prenašanja energije na jHJ< ljavo, bodisi za prenos energije k|£ take ali informacij — radiotelegrajh je. V zadnjem letu prejšnjega stolni* ja je že opravljal poskuse z V dio-oddajno postajo z močjo 200 kit s pomočjo katere je bilo moč pj našati telegrafske signale iz lorada v New York. Ze pred pa je prijavil patent za vodenje 1 in vozil na daljavo, kar je bila tal vizija današnje tehnike daljinsk vodenja vesoljskih raket in avtoifL tizacije. Za svoje zasluge se mu je Amef^j oddolžila šele, ko je bil star 60 let jj je prejel ameriško Edisonovo odlik. vanje. V času njegovega življefll mu je pred drugo svetovno voy % dala naša domovina tri priznaflL Leta 1926 je postal častni dokj* tehničnih ved Univerze v Beograd istega leta je dobil tudi naziv časti' j ga doktorja univerze v ZagrebUi letu 1937 pa je bil izvoljen za red? y ga člana Akademije za naravosloV vede v Beogradu. Ni torej naklju^ da je ravno Jugoslovanska akade^v ja znanosti in umetnosti prevZ* organizacijo njegove proslave. Nikola Tesla je umrl med drj1' svetovno vojno 7. 1. 1943. v Nevv * ku, njegove upepeljene posm^ ostanke pa čuva muzej Nikole Te v Beogradu. Franc Vršnak, dipl. ing' 1 etek - 3Q. aprila 1976 Glas — 23. stran SAJ JE VENDAR ŽE POMLAD ... »Saj je vendar že pomlad in snega jj» več tod okoli.« je vzkliknila Marija Frlicova iz Vinharij v Poljanski dolini, ko so jo na invalidnem vozičku prepeljali pred hišo. ♦Letos sploh še nisem bila zunaj,« je ^jala. »je burja tako močno P^ala.« In je govorila in se smejala 'n stiskala roko zdaj enemu, zdaj drugemu. »In vse je že zeleno, in ?once je toplo. In veter je gorak. Res Je Že pomlad. Bom še malo zunaj °stala ...« To je prvi droben vtis z obiska pri ^Žkih invalidih v Poljanski dolini. Vriskali so jih predstavniki škofjeloškega društva telesnih invalidov: Predsednica Poldka Blažičeva, taj-nik Boris Potočnik, Lado Blažič, ki sta se jim pridružila tudi učenca osnovne šole Cvetko Golar s Trate Vlril Novak in Andrej Mrak. Skof-J^lpško društvo invalidov ima nam-Teč tudi okrog 60 članov, ki so težki 'nvalidi in so večina priklenjeni na Postelje in invalidske vozičke. Zato ?*|ne morejo udeleževati srečanj, ki J.1" pripravlja društvo. Vendar pri društvu niso pozabili nanje. Vse ežke invalide vsaj enkrat letno obidejo in jih obdarijo. Darila zanje P^spevajo škofjeloške delovne organizacije. Prizadevni člani društva, ki se svoje delo opravljajo zastonj, se Potrudijo do slehernega svojega lana, pa če živi v še tako odmak-Jenem kraju. Lani pa so pripravili eio srečanje težkih invalidov na v°diški planini. Na obisku pri Francu Dolinarju v Gorenji vasi. posteljo. Drobno telesce, ki se iz dojenčka nikdar ni razvilo v otroka in dekle. Le umsko se je razvila in ge zato njena nesreča še večja. MAr-janca ima 52 let in je od rojstva gluha in skoraj slepa. Dokler so bili živi starši, so skrbeli zanju starši, potem pa se je vrnila domov sestra Ana. Sedaj ima 54 let in že 30 let skrbi za sestri in je tudi njuna Sedsednica škofjeloškega društva invalidov Poldka Blažičeva izroča darilo nariji Frlicovi iz Vinharij. Oddaljen svet pred domačim pragom L ^ji Mariji Frlicovi sem bila prvič }Pred petimi leti. Takrat smo se nadmenih, da jo obiščemo kot norico številnih zapisov v rubri-K Naši kraji in ljudje. Takrat še iinisem vedela, da je 60- letna žena iz TetJanskin hribov že od dvajsetega ^.a gluha in skoraj prav toliko let 0x členjena na invalidski voziček. *iie^raV ^e vse nJeno življenje in giba-ye omejeno na ozko, s pohištvom Vv^ano kamrico v bratovi hiši L, ynharjih, si je ta žena, ki ni oj^kdar hodila v »šole«, z vztrajnost-Iz *Zredno voljo in prav gotovo žita nac|človeškim pogumom, uspela Javiti duha in kljub osamljenosti in IfeH ter visokim letom zadržati iz-iiie * ° bistrost. Kot sem že omenila, .K se pred nekaj leti pisala za naš |lJ?opis 0 običajih v poljanskih ?W Pisala Je lahko zgolj po |^0rr»inu, o tistem, kar je doživljala, ltj?2nala in slišala kot mlado dekle, llk-rat» ko je bila še zdrava. Zgolj iz . , „ , . . 4oAA ,. I>g, popolnoma sama, se je naučila skrbnica. Dobivajo 1300 dinarjev so->«ranu in to tako dobro, da se v c)alne PomoČ1 ,n vs.e tn 8° z,drav" *> mednarodnem jeziku dopisuje |>tveno zavarovane Ar*a pa tudi po- kojnmsko in bo drugo leto dobila nekaj pokojnine. Hiše, v kateri živijo, leži na jasi sredi gozda, na krpi čistine velike 42 arov. Hiša je pravzaprav hišica, saj je v njej prostora, da se dva komaj obrneta. Tako v veži, ki je bila nekdaj črna kuhinja, v kamri, ki je sedaj kuhinja in je v njej tudi Ana Bradeškova iz Zadobja že več kot dvajset let skrbi za sestri. rjL^iJatelji, člani esperantskih dru-$ ^ po vsem svetu. In celo prevaja. ^Uh J° m težko zapisali, da je re,°8a. Njeno življenje je kljub iz-l$j?J.no težkim razmeram v katerih ' K l>, izredno bogato. Tako bogato jfHe ^e ^anko le življenje ljudi, ki se ?jbjj vdajo v usodo, temveč se z njo V ko Primejo. Pa vendar vsemu le ni t'kk ^ePrav prek pisem spoznava ^8^° rekoč ves svet, čeprav ji čaji'1 *od*. prinašajo novice od vsepov-. I^ttri ^ -le sve* Pred domačim pragom J>vo>,0» hudo oddaljen. Invalidskega JvJjeka namreč ne more spraviti čez if °* prag kmečke hiše. i ^iška, hlevček in tri j : sestre nad Todražem, i . pet kilometrov ^ll^j. gorenje vasi, smo obiskali sestre sueško: Mici, Marjanco in Ano, ki ^■'k j Za Prvi dve. Mici ima 57 let in e vse od rojstva priklenjena na Mickina posteljica in hiša, v kateri imajo shranjeno vse, kar potrebujejo za življenje. Prav tako majhen je tudi hlevček, v katerem meketajo koze, pa kozolec in steljnik. Vse pa že hudo, hudo slabo, načeto in raz-pokano. Trhlo, da je morala letos Ana, ko je padal sneg, ves čas z grab-ljami hoditi okrog streh in ga grabiti dol. Ko jih pobaram, če bi se preselile iz te pušče, kjer imajo do najbližjega soseda več kot deset minut hoda in morajo po mleko, kadar ga ni doma, tudi po pol ure daleč, vse tri odki-mavajo. »Ne to pa ne! Tu smo vajene in tu bomo ostale.« V dom ostarelih ne bi šle za nobeno ceno. V tej hiši pa najbrž tudi ne bodo mogle več dolgo ostati. Pa takoj pripovedujejo, da so že večkrat prosile krajevno skupnost LuČine, da bi jim zgradili novo hišo in jim tako pomagali. »Pa nočejo«, pravijo. »Za nas se nihče ne briga. Le dobri ljudje iz Ljubljane, pa iz doline, ki prinesejo obleko, pa sladkor in kavo ali celo vino za čaj.« Okrog hiše se podi 5 psov. Lajajo na vso moč, kot bi skušali zaščititi gospodarice pred obiskovalci. »Moramo jih imeti«, so rekle, »ker smo na samoti. Ljudje so hudobni in radi ponagajajo. Pred časom so nam zastrupili kozo. Kar tako, da so po-nagajali, ker smo same ženske in se ne moremo braniti.« Iz brigade v posteljo Osemnajst let je bilo Filipu Kr-melju iz Gorenje Dobrave, ko je odšel v brigado. Tam se je pri reševanju prijatelja iz narasle reke tako močno prehladil, da je hudo zbolel, dobil vnetje možganske skorje in je po več operacijah ohromel. In ker je bil še vajenec, ni bil še nikjer zaposlen, nima pravice niti do boleznine niti do invalidske pokojnine. Zanj skrbi mati, ki pa je tudi skoraj slepa in od starosti oslabela. Najraje je sam in se ne mara z nikomer pogovarjati, najmanj pa z obiskovalci, ki jih ne pozna. Pred časom je še kam šel, sedaj pa je cejo prag previsoka ovira za njegove noge. Zato je doma in pospravlja. Svojo sobo, kopalnico, hodnik. Smeh na bolniški postelji Popolno nasprotje molčečega Filipa je Franc Dolinar iz Gorenje vasi. Triintrideset let rgu je in je težak srčni bolnik. Pri trinajstih letih je zbolel za srčno revmo in od takrat naprej ni več zdrav. Bolezen se je celo tako poslabšala, da skoraj ne more več hoditi. »Jedel sem pred kratkim še pri mizi«, pripoveduje in se ob tem smeje, kot bi bil najbolj zdrav pod soncem, »sedaj pa že tega ne morem več. Kar tukaj pri postelji mi je oče naredil poličko. »Sicer pravi, da mu zdravniki priporočajo gibanje, da bi si krepil srce, vendar on meni, da mu gibanje ne dene dobro. Prav tako mu zdravila povzročajo slabost. Franc živi pri očetu in materi. Ne dobiva niti socialne pomoči niti invalidnine, čeprav s starši ne živijo lahko. Oče ima le 1200 dinarjev pokojnine in krpo zemlje. Zato mora oče, čeprav je že krepko v letih, še vedno zgrabiti za oblic, da zasluži kakšen dinar. Čeprav je še mlad pa ne more jiikamor in je največ na postelji, France pravi, da mu ni dolgčas. »Malo berem, največ pa se ukvarjam za malo nečakinjo, ki je tudi moja najboljša prijateljica.« Moška roka skrbi za gospodinjstvo V Puštalu pri Škofiji Loki smo obiskali Ano Mastnak. 76 let ji je in je že več let na bolniški postelji. To pot je bil doma tudi mož, ki se je letos upokojil in tako lahko skrbi za ženo. »Pri prejšnjih obiskih,« je povedala Poldka Blažičeva, »je bila Ana vedno sama doma.« In ko se pogovarjamo z možem, zvemo, da je 2%ial?adobju vasi i 0(j aiJeni približno t r i g I a v TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ ite na rave odv- rže*1 še zeP^ to bce! Dom sester Bradeško iz Zadobja. tudi on invalid, da težko hodi, vendar mora delati. Mora skrbeti za ženo, kuhati, prati, skrbeti za hišo in vrt. Nič ne toži, kot da bi tako moralo biti. Povprašam ga, če se je mogoče pri njih kdaj oglasila socialna delavka, saj je njegova pokojnina hudo skromna in tudi stanovanje je slabo. Ali pa kdo od Rdečega križa. Odkima in pravi da ne. Da imajo najbrž na »socialni« preveč drugega, bolj nujnega dela. Bo že sam poskrbel ze ženo, saj je vendar to njegova dolžnost. Ob tem pa pozabi omeniti, da je tudi on bolan in invalid. Besedilo: L. Bogataj Fotografije: F. Perdan Bled 76 Bled 76 iBled 76 Murkini predlogi za dopustne dni Če kdaj, potem se v maju začnemo resneje odločati za kraje, kjer bomo preživeli svoj letni dopust; oziramo se po izložbah, kje bi našli kaj primerne garderobe ali pa potrebščin za kampiranje, če priznavamo le tak način preživljanja dopusta ali pa so nas zanj pravkar navdušili znanci. Morda je stara oprema že dotrajala, morda ji je potrebno dodati le kaj novega, kar na taborjenju že nekaj sezon pogrešamo, pa smo se že odločili, da gremo letos kompletno opremljeni; skratka, prav ta pravi trenutek si je izbralo trgovsko podjetje Murka iz Lesc, ki že peto leto zapored v maju organizira na Bledu razstavo in prodajo pohištva in ostale opreme. Letošnja prireditev bo kot običajno v blejski Festivalni dvorani od 8. do 23. maja vsak dan tudi ob nedeljah, in sicer od 10. do 19. ure. Bolj kot kdajkoli poprej bo letošnja razstava povezana s turizmom: v Murki so mislili tako na tiste, ki se bodo spet ali na novo priključili množici dopustniko'.-pod platnenimi strehami, ali pa si bodo utrgali eden ali dva »vikend« dopustna dneva ali pa bodo sploh najprijetneje nabirali novih moči kar na domačem balkonu ali vrtu. Vse za takšno poletno potepanje daleč ali blizu doma bodo obiskovalci razstave Bled 76 lahko našli v predprostoru Festivalne dvorane., Tu bo razstavljena vsa oprema za bivanje pod platneno streho, od gorilnikov, posode, blazin, stolov, ležalnikov, mizic in druge opreme domače in tuje proizvodnje. Vsa oprema bo seveda tudi naprodaj. Za prijetno posedanje na vrtu, terasi ali balkonu so potrebne vrtne garniture; zato bo tu na ogled več vrst vrtnih garnitur, pa še ležalne mreže in drugo. Vse več ljudi se pri nas posebno v turističnih krajih znanih ali manj znanih ukvarja z oddajanjem sob turistom. Prav na to dejavnost je mislilo trgovsko podjetje Murka in pripravilo v veliki dvorani po zamisli svojih arhitektov več predlogov za opremo turističnih sob. To bodo predlogi za enoposteljne ali dvoposteljne sobe z opremo, kot jo zahteva sodoben turizem: oprema bo taka, da jo zmore vsak žep, pa tudi drugačna, boljša, če bomo gostom hoteli ponuditi kaj več. Seveda pa se oprema turistične sobe ne razlikuje dosti od opreme samske sobe, zato bo tu na razstavi nekaj tudi za vse, ki bomo opremljali le samske sobe. Seveda ni nujno, v Ljubnem. Igra ansambel MA NUAL. Vabljeni! 27« KUD DRAŽGOŠE priredi v W boto, 1.5. 1976, ob 20. uri v Dražgf šah VELIKO PRVOMAJSKO Vf SELICO. Igrajo FANTJE IZ Sr> ŠKE DOLINE. Vabljeni! 2? GASILSKO DRUŠTVO PREFJ SLJE prireja 1.5.1976, ob 19. ^ VESELICO v kulturnem domu. W ansambel KORALI. 2?} KUD PREŽIHOV VORANC W LOG vabi na PROSLAVO, ki bo petek, 30. 4. 1976, ob 19. uri v dv« rani šole v ZALOGU. Po prošla) PLES. Igra ansambel TRGOVCJ 27$ MA OTALEŽ nad CERKNEM priredi v soboto, l.maja, ob 20. tjl VESELICO. Igra ansambel JEJ ŠEK. 27' M A POLJANE priredi v nedelji 2. maja, ob 18. uri v počastitev pr'J nika VELIKO VESELICO. Prired1 tev ob vsakem vremenu. Igra *l sambel JEVŠEK. 2# MA SKARUČNA prireja v ne#. ljo, 2. maja, ob 18. uri prazni^ PLES. Igrajo TURISTI. 2?J HOTEL POŠTA JESENICE f. reja v soboto, 1. maja, in ponedelj^ 3. maja, PLES. Igrajo TURIS?1 V nedeljo, 2. maja, ob 20. uri ig$ ansambel RENUAR. 1 27» Komunalno podjetje Tržič razpisuje javno licitacijo naslednjih vozil: avto TAM 4,5 tone, izklicna cena 20.000 din avto kombi zastava v nevoznem stanju izklicna cena 5000 din za v petek, 30. aprila 1976, ob 8. uri v upravi podjetja Pristava 80. NOVOSTZAVAŠE LASE »Verjemite ali na, toda tudi mala, nova tehnična naprava vas lahko osreči, če s njo lahko spreminjate vai videz — urejate pričesko, skrajšate lase in ste bolj moderni. Z njim lahko odstranjujete dlake na vseh delih telesa in se sploh ne poreietel Resnično zanimivo, kaj vse vem lahko prinese sprememba vase zunanjosti ...» Tako in le obširneje reklamira neki tuj proizvajalec glavnik za striženje Mi pa imamo naš TRIMER in nov, specialni model praktičnega glavnika za striženje, ki ga imajo radi pri svojem delu tudi profesionalci. PH tem se lahko uporabijo vse vrste britvic in enostavno jih je zamenjati. Glavnik za striženje ni hit, reklama ali moda. TRIMER pomeni prihranek denarja in časa, praktičnost, vaio stalno urejenost — in ne samo takrat, ko pridete od frizerja. Naši modeli so konstrukcija več tovrstnih glavnikov svetovne proizvodnje in postali so stalen spremljevalec sodobnega človeka za vzdrževanje higiene las in telesa. Za svoj proizvod dajemo garancijo, če se vam glavnik pokvari, dobite brezplačno novega, pa naj se vam je poškodoval kakorkoli. Pošljite nam vaš naslov in dobili boste 2 TRIMER glavnika in najnovejšo TRIMER metalno značko z registrsko številko. Ob prejemu plačate 54 din. pišite na naslov: trimer 41001 Zagreb pp 692 Obftna delavnica Ivan Stanković Boškovićeva 40 ZAHVALA Ob smrti naše dobre mame, babice, prababice, sestre in tete Frančiške Taler se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem, sostanovalcem in sodelavcem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvaljujemo se dr. Hriberniku za zdravljenje, gospodu župniku za lep cerkveni obred in izrečene besede ob grobu. Vsem iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Štefka, sin Peter z družinama, brat, sestra in drugo sorodstvo. Kranj, 28. aprila 1976 ZAHVALA Ob prerani smrti ljubega moža in brata Franca Debeljaka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, poklonili vence in cvetje. Posebna zahvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem PTT iz Škofje Loke za izrečene poslovilne besede in g. župniku za pogrebni obred ter vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Anica, brata Matevž in Zdravko z družinama, sestre Ivana, Frančiška, Zofija, Štefka, Milica z družinami, Mari in ostalo sorodstvo. Delnice, 28. aprila 1976 ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega sina, brata, nečaka Janeza-Ivota Dolharja se iskreno zahvaljujemo vsem, zlasti sorodnikom in sosedom, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali, nas tolažili, nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo njegovim sodelavcem, sindikalni organizaciji za izkazano pomoč ter govorniku za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi vsem pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za ganljive besede in opravljeni pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: mama, oče, sestra, brata in ostalo sorodstvo. Predoslje, Suha, Duplje, Sodražica, Stožice, 23. aprila 1976 ZAHVALA Ob nenadni izgubi dobre sestre in tete Marije Pfajfar se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem za podarjeno cvetje, dobrim sosedom iz Lajš in Kališ za pomoč ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, se poslovili od nje na domu in jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoča brata in sestre z družinami. Kališe, 28. aprila 1976 nesreče Trčil v tovornjak V petek, 23. aprila, ob 10.30 se je na magistralni cesti pri Drulovki pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila Savo Sime-unovič (roj. 1935) iz Ljubljane je peljal od Kranja proti Jeprci. Ko je prehiteval tovorni avtomobil s prikolico, je iz nasprotne smeri pripeljal voznik tovornjaka Karel Kralj (roj. 1943). Med prehitevanjem je Simeunovičev avtomobil začelo zanašati na mokri cesti, avtomobil je obrnilo za 90 stopinj, tako da je bočno priletel v Kraljev avtomobil. Voznik Simeunovič je bil v nesreči hudo ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico, škode na vozilih pa je za 40.000 din. Izsiljeval prednost V soboto, 24. aprila, ob 18.40 se je v Kranju na Jezerski cesti pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljevanja prednosti. Voznik osebnega avtomobila Brane Podgoršek (roj. 1954) iz Vodic je pripeljaj po Kurirski cesti in v križišču zapeljal na prednostno Jezersko cesto prav tedaj, ko je po njej pripeljal voznik osebnega avtomobila Franc Šušter-šič (roj. 1911) iz Kranja. V trčenju je bil ranjen voznik Ppdgoršek, prav tako pa tudi njegov sopotnik Peter Barle iz Kranja. Škode na avtomobilih je za 25.000 din. Nezgoda na mostu V petek, 23. aprila, ob 21. uri se je na lokalni cesti v Sr. Bitnjah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Milan Markovič (roj. 1935) iz Kranja je peljal od Škofje Loke proti Kranju. Na ravnem delu je nenadoma zapeljal v desno s ceste in trčil v drevo, od tu pa je avtomobil odbilo še v drugo drevo. Voznik je bil v trčenju le laže ranjen, sopotnica Meta Gersič iz Ljubljane pa je dobila pretres možganov. Škode na vozilu je za 50.000 din. Nenadoma v levo V nedeljo, 25. aprila, ob 18.30 se je na Poljanski cesti v Škofji Loki pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Alojz Bučar (roj. 1939) iz Škofje Loke je na Poljanski cesti pri hiši 11 nenadoma zavil v levo, prav ko je iz nasprotne smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Justin Tomaž (roj. 1931) iz Zirov. V trčenju je bila sopotnica v Bučarjevem avtomobilu Pavla Krajnik iz Škofje Loke ranjena in so jo prepeljali v bolnišnico. Na avtomobilih pa je škode za 20.000 din. Prehiteval v ovinku V nedeljo, 25. aprila, ob 13. uri, se je na regionalni cesti med Boh. Bistrico in vasjo Savica pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik osebnega avtomobila Jože Justin (roj. 1947) z Bleda je v desnem nepreglednem ovinku prehiteval osebni avtomobil, ki ga je vozil Andrej Tancar (roj. 1956) iz Stare Fužine. Zaradi prevelike hitrosti voznik Justin ovinka ni mogel zvoziti, zavozil je v pobočje na levi strani ceste, pri tem pa je avtomobil zasukalo za 180 stopinj. Zaradi tega je iz avtomobila padel sopotnik Anton Markizeti (roj. 1947) iz Boh. Bistrice; ranjenega so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Na avtomobilu je škode za 8000 din. L. M. Kazen za bančni rop Senat okrožnega sodišča v Kranju je pretekli teden obsodil Stanislava Ledererja, 42-letnega nezaposlenega ključavničarja z Golnika na 10 let strogega zapora, Dušana Ajdiča, 25-letnega glasbenika brez zaposlitve, tudi z Golnika pa na devet let strogega zapora; Lederer in Ajdič sta 29. januarja letos oropala slovensko Posojilnico v Borovljah in odnesla 26.961 avstrijskih šilingov. Rop sta Lederer in Ajdič načrtovala kar precej dolgo, saj se Ajdič, ki je na sodišču iskreno in na široko opisal svoje sodelovanje z Lederer-jem, spominja, da sta tak pogovor načela že sredi lanskega poletja, nato pa sta bila skupaj vsaj petnajstkrat v Borovljah, da sta si vse kar najbolje ogledala in se pripravila za dejanje. Pobudnik je bil pravzaprav Lederer, čeprav je sam takšno iniciativo zanikal. Lederer je tudi najbolj poznal Borovlje, saj je v bližini nekaj časa bil tudi zaposlen. V Avstrijo je kasneje hodil tudi zato, da je urejal zadeve okoli svoje prometne nesreče. Še pred 29. januarjem sta Ajdič in Lederer že hodila v Borovlje opremljena z dvema nena-sajenima kladivoma in čakala primeren trenutek, da bi prišla do denarja. Ajdič je povedal, da nekako sploh ni bil zagret za vso zadevo in sploh ni mislil, da bo kaj iz tega. Šele na dan ropa je uvidel, kot je sam povedal, da gre zares. Lederer si je že prejšnji dan izposodil avtomobil znamke škoda in sta se z Ajdičem odpeljala v Borovlje: vendar pa je bila v Posojilnici v času, ki sta si ga izbrala, neka stranka, zato sta si premislila in se vrnila. Naslednji dan si je Lederer spet s pretvezo, da v Avstriji svojih zadev še ni opravil, ponovno izposodil avto in spet sta prišla oborožena s kladivi čez mejo. Dopoldne je Lederer zamenjal nekaj denarja v Posojilnici, nato pa sta čas do 11. ure prebila v Celovcu v neki gostilni. Malo pred 12. uro sta bila spet v Borovljah. Lederer je zamenjal v Posojilnici nekaj šilingov v dinarje, nato pa odšel ven in gledal, kako bo Ajdič opravil, za kar sta se bila zmenila. Ajdič naj bi namreč s kladivom »opravil« z uslužbencem Posojilnice, nakar naj bi »stopil v akcijo« Lederer. Ajdič je spraševal uslužbenca, če lahko kupi forinte, zato se je ta pozanimal po telefonu za tečaj menjave. Ko se je na pol obrnil od Ajdiča, ga je ta začel s kladivom tolči po glavi. Uslužbenec Posojilnice Johan Uschnig se je po 21 udarcih s kladivom po glavi zgrudil in obležal v krvi. Ta trenutek je čakal Lederer, ki je skozi steklo opazoval dogajanje v notranjosti: skočil je noter, pograbil iz najbližjega predala šop denarja, kasneje so ugotovili, da je bilo 26.961 šilingov, nato pa sta stekla. Lederer se je vrnil domov sam z avtomobilom, Ajdič pa z vlakom. Naslednji dan sta nekaj denarja zamenjala v dinarje; Ajdič je od plena, ki naj bi ga sicer delila na pol, dobil 2700 din, ostali denar pa je Lederer kot trdi, doma v kopanici v strahu, da ga ne bi odkrili, zažgal. Oba pa so kljub temu izredno hitro odkrili ob sodelovanju avstrijske žandarmerije in UJV K ran j. Pri odmeri kazni za to hudo dejanje je pri prvoobtoženemu Stanislavu Ledererju sodišče upoštevalo, da je bil pobudnik ropa, da je bilo dejanje načrtovano dlje časa, med olajšilnimi okornostmi pa je sodišče našlo le njegovo slabo zdravstveno stanje in pa to, da ima družino. Pri odmeri kazni za Ajdiča pa je sodišče med drugim upoštevalo, da je še mlad in da je iskreno priznal dejanje. Poleg dolge zaporne kazni je sodišče izreklo tudi ukrep odvzema pridobljene premoženjske koristi, in sicer mora Lederer vrniti 4500 din, Ajdič pa 3300 din. L. M. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, brata, starega ata in strica Gabrijela Marklja Križovega ata se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, dobrim sosedom in vaščanom. Iskrena hvala vsem selškim pevcem, duhovščini, govornikoma Furlanu in Basaju, dr. Rešku za dolgotrajno zdravljenje. Hvala ZB Selca, Iskra Železniki, Cev-ljarni Ratitovec, Gledališkemu ateljeju SNG Ljubljana, IMP TOZD Dvigalo Ljubljana za poklonjene vence in cvetje. Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Cirila, sin Gabrijel, hčerke Marija, Betka, Rezka in Tončka z družinami, brat Janez, sestri Lucija in Tončka. Kališe, Železniki, Ljubljana, Selca, 28. aprila 1976 ZAHVALA Ob izgubi dobre žene Marije Peternelj roj. Pegam se zahvaljujem vsem sorodnikom in znancem, posebno še dobrim sosedom. Zahvaljujem se za izražena sožalja, podarjene vence in cvetje. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje na domu in jo spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku, zvonarjem in pevcem. Žalujoči mož P1 rane Zg. Besnica, 30. aprila 1976 OBLETNICA Minilo je leto dni, odkar je prenehalo biti utrujeno srce, polno dobrote in volje do življenja, mojemu možu in našemu očetu Janezu Vrhovniku p. d. Murnovemu atu iz Šenčurja V našem domu, v katerem je bila tvoja ljubezen, skrb in toplina, je sedaj le bolečina, solze in spoznanje, da ti nikoli več ne bomo mogli povedati, kako zelo nam je hudo in da te naš dom vsak dan i bolj pogreša. Vsem, ki se ga spominjate, iskrena hvala. Neutolažljivi: žena Marija, hčerki Ani in Mari z družinama ter Štefka Šenčur, 26. aprila 1976 ZAHVALA V 81. letu starosti nas je po težki in dolgi bolezni zapustila naša ljubljena mama, stara mama, babica in sestra Marija Bremšak Mlinarjeva mama iz Podreče Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovane vence in cvetje, izrečena sožalja, za številno slovo ob mrtvaškem odru. Zahvaljujemo se pevcem Gorenjci za tako lepo zapete žalostinke, častiti duhovščini, g. dekanu iz Kranja, župniku Antonu H ustniku in kaplanu Mate Jožetu iz Smlednika za tako lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se še vsem in vsakemu posebej, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem, ki ste karkoli storili naši ljubi mami dobrega v njenem življenju, srčna hvala. Žalujoči: sinova Ivan in Francelj z družinama, hčerke Justina, Anica in Olga z družinami, brat Miha, sestra Frančiška in ostalo sorodstvi). Podreča, Zapoge, Trboje, H rastje, Medvode, Breg, Valhurga, 28. aprila 1976 Z »okrogle mize o košarki« Letos na Gorenjskem 920 košarkarjev KRANJ — Jugoslovanska košarka je v zadnjih letih s hitrimi koraki napredovala v eno od vodilnih velesil na svetu in v Evropi. Z osvojitvijo naslova svetovnih prvakov v Ljubljani in lanskega najboljšega v Evropi se je še bolj dvignila kvalitetna raven celotne moške jugoslovanske košarke. Pri vsem tem pa imamo z moštvi, ki tekmujejo v naši prvi zvezni ligi, eno od najmočnejših lig na starem kontinentu. Vsa ta moštva pa so odličen porok za še boljši nadaljnji dvig kvalitetne ravni. Pa še dejstvo, da je tudi druga liga med boljšimi v državnem merilu, nam še bolj podkrepi, da se za košarko pri nas ni treba bati, saj s svojo atraktivnostjo privablja v dvorane, telovadnice in na igrišča vedno več košarkarskih privržencev. Imamo dokaj močno slovensko ligo, v kateri nas zastopata tudi dva gorenjska predstavnika: Jesenice in kranjski Triglav. Vsi uspehi jugoslovanske košarke so prav gotovo tesno povezani s slovensko in gorenjsko. Tudi gorenjske obline so se odločile, ko je košarka prišla v prvo slovensko prioriteto, da tudi one dajo svoj »pečat« k tej naši odločitvi. Prav na Gorenjskem je košarka ena od najbolj množičnih športov. Kot smo že omenili, imamo v slovenski moški ligi Jesenice in Triglav. Košar-karice loškega Kroja so igrale v letošnji sezoni v prvi zvezni ligi, Jeseničanke so bile večkratne republiške prvakinje, pionirske vrste Zirov so že pet let med najboljšimi v državi, mladinci Triglava pa v Sloveniji. Če pa pogledamo še povečano dejavnost in število članstva v zadnjih treh letih — leta 1974 je bilo na Gorenjskem 2f)0 registriranih igralcev z 11 ekipami v 24 kategorijah, lani že 020 članov z 19 moštvi v 60 kategorijah, letos pa jih je že 980 z 21 vrstami v 78 kategorijah — je to "■e en podatek več za resno delo z vsemi košarkarskimi vrstami od članov, članic, mladincev in mladink ter pionirjev in pionirk. Kako še bolj dvigniti gorenjsko kvalitetno košarkarsko raven iti kaj bo le-tej prinesla prva prednostna razvrstitev, smo se pogovarjali s košarkarskimi delavci iz Zirov, Škofje Loke, z Jesenic in iz Kranja na naši uredniški »okrogli košarkarski mizi«. Slišali smo dosti dobrih predlogov, posamezniki pa so »brez dlake na jeziku« govorili za še boljši dvig igre pod koši. Brane Dežman — trener moške ekipe Triglava: »Osnovo imamo, saj iz košarkarske sole na kranjskih osemletkah črpamo igralski kader. Premalo je le trenerjev, ki bi s temi nadarjenimi košarkarskimi nade-budneži delali naprej. Kako jih spraviti v sam vrh? Organizirati moramo tri dobra članska gorenjska moštva, ki nas bodo zastopala v elitni slovenski ligi. Smernice torej imamo, treba bo le pametno delati, drugače vsi nafti nadaljnji načrti lahko splavajo po vodi.« Janez Nastran - TKS Škofja Loka: »Vsi pravijo, da se bodo tekmovanja z novimi sistemi pocenila. Vsi pa vemo, da do tega ne bo prišlo. Program je dober, samo kdo bo vse to financiral. Treba bo res organizirati medobčinske koordinacijske komisije, da bodo bdele nad doslednim izvajanjem vsega tega. Če tega ne bo, ne vem, kaj bo. Prva prioriteta nam mora prinesti vsaj nekaj. V prvi vrsti pa objekte, da bomo lahko delali v vsaj normalnih pogojih. Me- Naše košarkarske »okrogle« mize so se udeležili: Vinko Rotar (KK Jesenice), Milan Čadež in Boris Rogataj (oba MKZ za Gorenjsko) ter Iztok Klavora \KK Triglav). V zanimivem pogovoru o gorenjski košarki so sodelovali: Marku Sorli in Janez Palovšnik (oba K K Triglav), Polde Podlogar in Rudi Hlebec (oba K K Sava) ter Miha Govekar (KK Kladivur - Ziri). Za »okroglo« mizo sta bila tudi Ločana Janez Nastran in Boris Cajič, Peter Didič (TKS Kranj) ter naš glavni urednik Igor Slavec in športni sodelavec Dušan Humer. nim, da naj bi se kvalitetni gorenjski kader zbiral v Kranju, republiški pa v Ljubljani. Kdini problem, ki ga vidim pri tem, pa je, da bodo neposredni financerji-deluvci v vseh občinah hoteli videti res dobra košarkarska srečanja. Drugače bodo tudi oni vzdignili svoj glas.« Vinko Kotar — K K Jesenic«: »Nafte železarsko mesto že več let v/gaja odlične igralce. Imeli smo vedno dobro generacijo, ki pa je žal pozneje odšla in grela klopi pri ljubljanski Olimpiji. Na Jesenicah delamo amatersko, vendar sta se vedno v ospredju hokej in smučanje. Kaj bomo gledali pri nas, bodo odločali delavci. Z delom po šolah je začel profesionalni trener. V članskem moštvu imamo šestnajst igralcev. In če nas bodo spet zapustili ključni igralci, kot se je to dogajalo že doslej, bom prvi, ki bo prenehal delati.« Miha Govekar - KK Kladivar Ziri: »Problem, ki nas tare, je v zimski vadbi, saj ravno v tem času nimamo svojega prostora. Igralce in igralke je namreč treba vzgajati vse leto. Centri naj bi bili v Loki, Kranju in na Jesenicah in če se le-to ne bo resilo, se bomo spet vrteli v začaranem krogu. Kvaliteta na Gorenjskem vsekakor je, toda treba se bo v okviru regij dogovoriti o enotnem načinu treniranja. Če igralec na primer prestopi v drug klub, kar se bo to sedaj dogajalo, preide spet na drug način vadbe kot pa jo je imel v dosedanjem matičnem klubu.« Mojmir Faganel - predstavnik ZTKO Radovljica: »V Radovljici je bilo dosti govora proti košarki v prvo prioriteto. Toda morali smo se sprijazniti tudi z njo. Problem je pri nas v premajhnem številu strokovnega kadra. In če bi ga imeli, bi bili lahko med pionirji v samem vrhu slovenske košarke, saj nam bi bil košarkarski športni razred porok za to. Delamo sicer po šolah, toda center o nadaljnji usmeritvi naj bi bil le eden.« Janez Palovšnik — KK Triglav: »Naše izkušnje s povezavami s šolami so se pokazale uspešne. Strokovni kadri so, le najti moramo skupni jezik fte z ostalimi klubi na Gorenjskem. Če ga bomo našli, tudi ostali klubi ne bodo ostali brez igralcev. Gorenjci pa smo pri tem le preozki. Prevečkrat skoraj ves denar vlagamo v članska moštva, za ostale pa nato ostane bore malo.« Boris Čajič - KK Kroj: »Prioriteta naj bi prinesla močne košarkarske centre. V loški občini, ki združuje Žiri - Železniki — Loka, ne bomo mogli imeti vsega. Tu sta še močni panogi rokometa in smučanja. Na primer v Loki imamo v eni telovadnici za enajst ekip le po uro časa za treninge. Pa Se s financami smo na tesnem, saj so na primer dekleta že naprej obsojene, da s preskromnimi sredstvi ne morejo več nadaljevati srečanj v prvi zvezni ligi. Kot na Jesenicah delamo na čisti amaterski bazi, saj za svoje delo ne dobimo, razen uspehov, nič drugega.« Iztok Klavora — komisija za košarko pri K K Triglav; »Še sedaj ne vemo, kje smo in kaj nam bo prinesla prednostna uvrstitev. Ali bo to boljše financiranje ekip ali kaj drugega. Pustimo torej času svoje.« Peter Didič - TKS Kranj: »Prepričan sem, da bo prioriteta prinesla koristne spremembe. Toda šlo bo postopoma, tako da bo zdajšnja generacija potegnila krajšo roko. Pri tem bo prav gotovo največji stimulans, da se Triglav uvrsti v drugo zvezno ligo in da zapostavljeno žensko košarko spet dvignemo iz že tako predolgih sušnih let.« Igor Slavec — glavni urednik OP Glas: »Prišel je čas, in če bo res tako kot je zamišljeno, da se klubaštvo neha. Vseeno je, kje so gorenjski košarkarski centri. Moštvo, ki bo tako sestavljeno, naj ne bo ne loški, jeseniški in ne kranjski, temveč gorenjski. Kvaliteta je, toda glede financiranja le-tega pa naj bo domena vseh občin.« Kot je razvidno, kvalitetna košarka na Gorenjskem torej je. Imamo močno zaledje igralcev, ki ga črpamo iz vrst šolskih športnih društev, pri katerih je zanimanje za košarko na zavidanja vredni višini. Napredek seje pokazal že iz leta 1974 naprej. Imamo medobčinsko košarkarsko zvezo za Gorenjsko, ki so jo ustanovili lani in za katero je samoupravni sporazum podpisalo kar osemnajst gorenjskih klubov. Le-ta pa ne more že v prvem letu delati čudežev, potrebna ji je namreč pomoč vseh. Imamo vnete košarkarske delavce in mladi strokovni trenerski, sodniški in organizacijski kader. Za »okroglo mizo« 1). liumer Slike: J. Zaplotnik Naslov Kranjski gori Pred dnevi so v Kranjski gori nastopile ekipe starejših pionirk na področnem prvenstvu v okviru letošnjega pionirskega košarkarskega festivala. Nastopilo je osem ekip. po dve iz škofjeloške, kranjske in jeseniške občine ter po ena ekipa i/, tržiške in radovljiške občine. S prikazano igro mladih košarka« ic smo lahko povsem zadovoljni, saj smo v obeh dnevih tekmovanja lahko spremljali zanimivo in borbeno igro najmlajših pod koši kranjskogorske šolske dvorane. Največ so pokazale košarkarice iz Zirov. Kranjske gore in Cerkclj. ki so povsem zasluženo tudi zasedle prva ti i mesta in si s tem priborile pravico nastopa v polfinalnein tekmovanju. Ob vsem pa je treba pohvalili ludi zelo dobro organizacijo tekmovanja, ki ga je organiziralo ŠŠI) OŠ K raujska gora. Izidi tekmovanj: L. Seljak P Kavčič 21:21 (12:5), Ki. gora : Kokrškega odreda 15:11 (23:8). P. Kavčič Kokrškega odreda 50:3 (.11:0», Kr. gora : L. Seljak 10:1 .r> (25: I M, Kokrškega odreda : L. Seljak 3:38 (0:20). Kr. gora: P Kavčič 17: Ki (27:9). I). Jenko : Ziri 13:10 15:15), P. Voranc : A. T. Linhart 31:9 (11:0). Ziri : A. T. Linhart 82:7 (.11:5). D. Jenko : P. VorailC 37:28 (17:10), Ziri : P. Voranc II: 18 (21:8), A. T. Linhart : I). Jenko I I 70 (II!) Finale: A. T. Linhart : Kokrškega odreda 11:12 ((>:!). L. Seljak : P. Voranc 30:19 (12:13). P Kavčič : I). Jenko .10 10 (17:211. Kr. gora : Ziri 35:30(22:10». Vrstni red: 1. OŠ Kr gora. 2 OS Ziri. 3. OS Davorin Jenko Cerklje. I OŠ Peter Kavčič Šk Loka. R. OŠ Lucijan Seljak Kranj. 0 OŠ Preži hov Voranc Jesenice. 7. OŠ A. T Linharl Radovljica. 8 .OŠ Kokrškega odreda Križe. H. Bogataj Z gorenjskega šahovskega prvenstva osnovnih šol v Križah. - Foto: A. Ven-gar Gorenjska šahovska prvenstva pionirjev Križe — Tu je bilo ekipno in posamezno prvenstvo pionirjev v šahu. Igrali so v prostorih osnovne šole v Križah. Najprej so bila na sporedu ekipna tekmovanja v vseh kategorijah, nato pa Se posamična. Najboljši trije pionirji in dve pionirki v vsaki konkurenci so se uvrstili na republiško prvenstvo. Rezultati - ekipno: st. pionirji: 1. OŠ P. Kavčič Sk. Loka 11,5, 2. OS S. Jenko Kranj 11,5, 3. OŠ Žirovnica 8; ml. pionirji: 1. OŠ F. S. Finžgar Lesce 4,5, 2. OŠ P. Voranc Jesenice 4, 3. OŠ S. Žagar Kranj 3,5; st. pionirke: 1. OŠ S. Žagar Lipnica 7, 2. OŠ S. Mlakar Šenčur 5, 3. OŠ Žirovnica 0; ml. pionirke: 1. OŠ. P. Voranc Nagradni turnir v Lescah Šahovsko društvo Lesce bo za prvomajsko praznovanje priredilo v sredo, 5. maja, ob 17. uri v prostorih družbenega centra v Lescah odprt nagradni hitropotezni turnir. Jesenice 5,5, 2. OŠ S. Mlakar Šenčur 3,5, 3. OŠ S. Žagar Lipnica 3; vse prvouvrščene ekipe so se uvrstile na slovensko prvenstvo. Posamezno - st. pionirji: 1. Štefan Vre-ček (S. Mlakar) 7, 2. Damjan Pavlin (S. Jenko) 7, 3. Franc Rodman (Žirovnica) 6,5; ml. pionirji:]. Janez Zupan (J. B. Tito) 5, 2. Vinko Toman (Žirovnica) 5, 3. Marjan Jazbec (P. Voranc) 4,5; st. pionirke: 1. Simona Borštar (Križe) 7, 2. Zvonka Kavčič (S. Žagar Lipnica) 5, 3. Nadja Zupan (S. Žagar Lipnica) 4; ml. pionirke: 1. Bojana Jenko (P. Voranc) 4, 2. Irma Jerala (S. Mlakar) 3, 3. Doris Jeklič (P. Voranc) 2. L. Mazi Tretje mesto Preteklo nedeljo, je bilo v Zagorju 16. hi-tropotezno šahovsko mladinsko republiško prvenstvo in 2. republiško prvenstvo mladink. Med 79 mladinci je Mencinger (Lesce) zavzel 6. mesto, 8. mesto pa sta si razdelila Mazi in Deželak. Med 21 mladinkami pa je Majda Kirn osvojila odlično 3. mesto. L. M. Druga zmaga Krvavca KRANJ — Tudi trinajsto kolo v prvi gorenjski rokometni ligi nam ni postreglo z razburljivimi izidi. Vsa srečanja so se namreč končala po načrtu, le cerkljanski Krvavec je doma osvojil drugi par prvenstvenih točk, vodilni Gorenjski sejem pa je bil uspešen v Besnici. STORZlČ :TRZlČ B 13:10 Golnik - Igrišče ŠD, Storžič : Tržič B 13:10 (7:6), sodnika Hvasti, Vidmar (oba Kranj). V zanimivem srečanju so slavili domačini. Le-ti so v drugem delu v finišu nadigrali nasprotnika in po nekaj zaporednih porazih spet zmagali. RADOVLJICA i VETERANI 26:24 Radovljica — Igrišče ŠD, Radovljica : Veterani 26:24 (16:11), sodnika Vidovič, Teran (oba Tržič). Korotan : Usnjar 1:2 (1:0) Kranj — Stadion Stanka Mlakarja, gledalcev 800, sodnik Omerčehaič (Koper). Strelci: 1:0 Strnad (20). 1:1 Kovačič (77), 1:2 M. Haclar(82). Korotan: Humar, Zun, Valant, Zumer, Sprajcar, Zalokar, Strnad, Mokič, Kapušin (Ačič). Radosavljevič, T. Andoljšek (Štro-majer). Usnjar: Pantelič, Golob, Matic, Jovanovič, Kostič, Mijatovič, Bihar. Starčevič, Joveškovič. S. Haclar, M. Haclar. Po obetajočem začetku sta obe moštvi prikazali dinamično, hitro in dokaj dopadljivo igro. Pobuda je bila na strani domačinov, saj bi lahko že v prvih tridesetih minutah napolnili mrežo Panteliča. Toda štiri izredne priložnosti so zaradi nespretnosti Korotanovih napadalcev ostale neizkoriščene. Le peta je po iznajdljivem Strnadu dosegla zaželeni cilj. Tudi v nadaljevanju ni bilo nič bolje. To, kar niso izkoristili Kranjčani, so Vrhničani. ki so spet po napakah domače obrambe dvakrat premagali Humra in tako odnesli obe točki. Nerazumljivo pri vsem tem pa se nam zdi, kako to, da enajsterica Korotana na vročih tujih terenih nabira točke in premaguje neugodne primorske nasprotnike. Na domačem terenu pa tega ne zmorejo, saj jim je to že drugi poraz v pičlih desetih dnevih. Pri tem pa se morajo zavedati, da s porazi doma izgubljajo gledalce, ki jih je bilo na obeh srečanjih v Kranju blizu 2000. -d h Končno se je tudi Radovljičanom nasmehnila sreča, saj so z dobro igro v obeh delih presenetili Kranjčane. Veterani, kljub temu, da so veljali kot favoriti, so se namreč morali sprijazniti s porazom. KRVAVEC : ALPLES B 26:22 Cerklje — Igrišče OŠ D.Jenka, Krvavec : Alples B 26:22 (11:10), sodnika Šuštaršič ( Kranj), Vodnjov ( Retnje). Po uvodnem enakovrednem začetku so domačini v nadaljevanju le uspeli, da so nasprotniku »ušli« in tekmo zaključili s svojo drugo zmago v prvenstvu nasploh. ŽABNICA : KRANJSKA GORA 26:13 Zabnica — Igrišče ŠD. Zabnica : Kranjska gora 26:13 (11:7), sodnik Kramar ( Kranj). Tokrat so gostje naleteli na izredno razpoloženega nasprotnika, ki mu je uspevalo vse. Tako so se Zabničani Kranjskogorcem maščevali za poraz iz prvega dela prvenstva. BESNICA : GORENJSKI SEJEM 23:29 Pesnica — Igrišče ŠD. Besnica : Gorenjski sejem 23:29 (12:17). sodnika Celar (Škofja Loka), Rakovec (Duplje). Vodilni Gorenjski sejem je tudi v Besnici dokazal, da jih poraz z Veterani v prvem kolu spomladanskega dela prvenstva ni \Tgel iz tira. V obeh delih igre so bili boljši nasprotnik, ki domačinom ni dopustil presenečenja. Lestvica: Gor. sejem 13 12 0 1 347:258 24 Veterani 13 9 0 4 307:302 18 Zabnica 13 8 1 4 239:197 17 Storžič 13 7 0 6 249:251 14 Kranj, gora 13 7 0 6 258:263 14 Tržič B 13 6 1 6 301:297 13 Alples B 13 4 1 8 309:314 9 Radovljica (-1) 13 4 1 8 243:277 8 Besnica 13 4 0 9 261:323 8 Krvavec 13 2 0 11 284:325 4 DUPLJE B : SAVA B 13:27 KRANJ — V drugi ligi so pomembno zmago dosegli Stražišani, saj so v Dupljah odpravili drugo moštvo domačinov. Radovljica B je doma s kranjskim Stadionom remizirala, Jelovica B je ponovno osvojila točki, tokrat s Krizami B, Hujanci pa so bili uspešni z Alplesom C. Izidi: Duplje B : Sava B 13:27 (10:11). Radovljica B : Stadion 24:24 (13:8). Jelovica B : Križe B Ki: 12 (7:5). Huje : Alples C D. Humer Pionirsko občinsko prvenstvo OŠ v atletiki V telovadnici osnovne šole France Prešeren v Kranju je bilo dvoransko občinsko prvenstvo osnovnih šol v atletiki. Nastopilo je prek KK) pionirjev i/, šestih osnovnih šol. Rezultati — ml. pionirke: 60 m: 1. Vika H omar (LSI 9.0. 2. Zora Zupet (FP) 9,4. višina: 1. Karin Premrov (FP) 135, 2. Dani Joft I (FP) 130, met težke žoge: 1. Marinka Belehar (SM) 10.06. 2. Tanja Skubic (FP) 9.68. 400 m: 1. Nada Mrgode (FP) 1:18.4. 2. Alma Sušnik (SM) 1:21,2; pionirji: 60 m: L Rade Sajovic (FP) 8.6, 2. Zvone Bajd (SM) 8,9, višina: 1. Janez Križaj (FP) 135, 2. Uroš Bedene (SJ) 135, met težke žoge: I. Marko Bidovec (SJ) 10.01. 2. Samo Božič (SJ) 9.92. 600 m: 1. Marko Kurat (FP) 2:03.9.2. BrankoSladic\YV)2:044$: st. pionirke: 60 m: 1. Mateja Naglic (SJ) 8,5, 2. Gonlana Kovačevič (LS) in Milka Šiško < M Badovliica) 8.7 višina: I Darja Cerne (AL) 133. 2. Mojca Šenk (LS) 125. met težke žoge: 1. Milka Šiško (AL) 10.92. 2. Lučka Skvarča (LS) 10,81. 400 m: 1. Nika Iskra (AL) 1:16.3. 2. Andreja Gorenc (SM) 1:17.2; »t. pionirji: 60 m: 1. Franci Jesenik (AL) in Drago Celar (POŠ) 7.8. višina: 1. Marjan 2ura (FP) 160. 2. Matjaž Ribnikar (FP) 160. met težke žoge: 1. Zvone Francelj (FP) 12,53. 2. Bogdan Skaza (LS) 12.46. 600 ni: 1. Boris Gruden (FP) 1:49.8.2. Dušan Frkolj (SJ) 1:51.3: ekipno — ml. pionirke: 1. OŠ France Prešeren 85. 2. OŠ Stanko Mlakar 62.5. OŠ Lucijan Seljak 56.5; st. pionirke: 1. OŠ France Prešeren 68.5. 2. OŠ Lucijan Seljak 61.5. 3. OŠ Stanko Mlakar 51.5: ml. pionirji: 1. OŠ France Prešeren 73. 2. OŠ Simon Jenko 67. 3. OŠ Stanko Mlakar 54; st. pionirji: 1. OŠ France Prešeren 75. 2. OŠ Simon Jenko 68. 3. OŠ Stanko M lakar 50. M. Kleč- Pionirji za občinske naslove TRZlC - Tako kot že nekaj let doslej je tudi letos ŠŠI) Kokrški odred organiziralo občinsko prvenstvo osnovnih šol v nami/nem tenisu. Tekmovanja so se udeležile vse tri tržiške osnovne šole s preko sto nastopajočimi Največ uspeha so imeli učenci osnov ne šole Kokrškega odreda i/. K rižev, ki so zmagali tako v konkurenci pionirjev kot pionirk in tako osvojili tudi naslov ekipnega prvaka občine Izidi — pionirji posamezno: I. Pikov nik (Kokrški odred); 2. Planine (ŠŠI) Polet). 3. Mandič (Kokrški odred); pionirji dvoiiee: I Legal Marku' (Polet); 2. Pikovnik-Mandič (Kokrški odred): 3 Fuks-Funda (Kokrški odred): pionirji ekipno: 1 Kokrški odrini 1: 2 Polet l; 3. Kokrški odred 11; mešane dvojice: 1 Ja/hei Mandič; 2. Mut-Pikovnik; .1. Ribnikar- Funda (vsi Kokrški mirni); pionirke posamezno: I. Ribnikar; 2 .Jazbec (obe Kokrški odred); .t Kuhar ( Polet). pionirke dvojice: I. Jazbec-Ribnikar (Kokrški odred); 2. Kuhar-Meglič (Polet); 3. Ko-pač-Špendal (Kokrški odred); pionirke ekipno: 1. Kokrški odrini 1; 2 Polet 1: 3 Polet II J Kikel Pogovor tedna Barbka Rev: zanimanje za sankanje peša Tržič - Veliko dobrih sankačev, ki so se uvrstili in se uvrščajo v vrh slovenskega in jugoslovanskega sankanja, je dala in daje tržiška občina. Posamezniki so dosegli zavidanja vredne uspehe tudi na mednarodnih tekmovanjih na naravnih sankaških progah. Tržiškemu sankaškemu kolektivu seje leta 1963 pridružila tudi Barbka Tišler, rojena leta 1945 v Lomu, kjer je med mladimi in starejšimi še veliko zanimanja za sankanje. K resnejšemu delu in načrtnejšemu treningu sta Barbko navajala predvsem prekaljena tržiška sankača Milan Česen in Janez Bahun. Njuna in tekmovalkina prizadevanja niso bila zaman. Barbka je postala naša najboljša sankačica in to potrdila tudi na letošnjem republiškem prvenstvu. Udeležila se je številnih domačih tekem in evropskega prvenstva v Schrumsu na Tirolskem, kjer je bila solidna 12. Barbka se je pred leti poročila v Moste pri Žirovnici. Kljub družinskim obveznostim se sankanju ni odpovedala. Pravi, da bo tekmovala dokler bo zmogla. Tudi mož ima rad sankanje. Zato bo Barbka Tišler, poročena Rev, zanesljivo še nekaj let posegala po najboljših uvrstitvah. »Sankanje je zahteven in na trenutke tudi nevaren šport,« pojasnjuje Barbka Rev. »Vendar se mi po količini treninga in tudi po rezultatih ne moremo primerjati z drugimi državami, na primer z Avstrijo. Tu so priprave sankačev enake pripravam drugih tekmovalcev v zimskih športih. Po moje je tudi zanimanje za sankanje pri nas opešalo. Včasih smo bili ljubitelji in tekmovalci v sankanju številnejši. V Tržiču, za katerega klub tekmujem, smo glede na množičnost in kvaliteto za zdaj še kar na dobrem. Mladi se dobro uveljavljajo.« Naša najboljša tekmovalka v sankanju na naravnih progah meni, da pri nas so pogoji (vsaj naravni) za razvoj sankanja. Gozdna pota in ceste so najprimernejše za preureditev v proge in teh v Sloveniji ni malo. Le snega mora biti dovolj in voda v bližini. Delo pri urejevanju naravne sankaške proge ni lahko, vendar so postali naši sankaški delavci in tekmovalci v tem opravilu že pravi mojstri. Barbka Rev se zato čudi, da pri nas za sankanje ni večjega zanimanja, saj po drugi plati športna panoga pridobiva pomen pri rekreaciji! Barbka tekmuje na naravnih sankaških progah. Je na umetni že preizkusila sposobnosti, smo jo vprašali. »Na umetni progi še nisem vozila. Precej hitrejša je in ledena. Zahteva drugačen način treninga in drugo tehniko vožnje. Umetne sankaške proge v nekaterih državah imajo, Jugoslavija pa je se brez nje.« J. Košnjek Everest je njegov veliki cilj Alpinist Janko Ažman iz Mojstrane je med tistimi jugoslovanskimi plezalci, ki so »prelezli« najzahtevnejše domače in tuje plezalne smeri Mojstrana - Leta 1962 ali 1963 se je moj-stranškim alpinistom pridružil Janko Ažman, rojen 24. avgusta leta 1945, po poklicu električar, zaposlen v jeseniški Železarni. Za to nevar-I^iT.rilPT0 Sp°rtno aktivnost so ga navdušili fn znani f'T K^er> L^ota, Stanko Kofler Delavec Ti0JStranSk,' P,lanin«ki delavec Avgust ia\ Zman,HV Janko se ie skokovito razvi-i "1ga alP,nista- Leta 1964 je že prema-govai plezalne smeri v Durmitorju, nato pa v rlevlju oblekel vojaško suknjo. Kalil pa se je predvsem v domačih gorah z legendarno severno steno Triglava na čelu. Po vojaščini se je še resneje lotil alpinizma. To so bili časi »moj-stranških veveric«, kamor so razen Janka sodili še Klavdij Mlekuž, Janez Brojan, danes že pokojni Zvone Kofler, Janez Dolžan in Miha Smolej. Kaj vse so premagali ti fantje! Ukrotili so najzahtevnejše triglavske smeri in vzpone v Julijcih nasploh ter uspešno plezali v Cinah v Dolomitih, Diretissime v Centralnih Alpah, premagali VValkerjev steber, Mrtvaški prt in največjo skalno streho na svetu v Zapadni Cini 'td. Kdor količkaj pozna alpinizem, ve, kaj pomeni preplezati te smeri. Janko je bil razen tega v naši alpinistični odpravi na Hindukuš. Dvakrat je bil na Makaluju. Prvič leta 1972, ko so morali naši tik pod vrhom odnehati, in lani, ko so prvi na svetu premagali goro po južni steni. Za Janka Ažmana je vsak od omenjenih vzponov nekaj posebnega. Najdražje in verjetno nikoli pozabljene ukročene smeri pa so Sfinga v severni triglavski steni, smer Kanta Moj-stranških veveric, Mrtvaški prt v Grand Joras-8e8u, streha v Cinah in seveda lanski vzpon na Makalu. »Ničkolikokrat so me že spraševali, zakaj gem se zapisal alpinizmu,« pripovedu-^^anko. »Težko odgovorim, pa vendarle aodim, da sem ae za ,plezarijo' odločil zara- di sprostitve po eni in nabiranja moči in vzdržljivosti po drugi plati. Noben napor ni Pretežak, pa naj si bo v gorah ali na delov-J?em mestu.« Planinci za praznik mladosti Planinci so vsakoletni organizatorji in udeleženci prireditev v počastitev meseca mladosti. Najbolj so znani zaradi organizacije številnih Planinskih štafet z znanih vrhov s pozdravi Predsedniku Titu za rojstni dan. Tako bodo Planinci in alpinisti letos spet organizirali Triglavsko štafeto. Razen nje bo v primeru lepega vimena krenila štafetna palica tudi z Jalovca mimo planiških skakalnic do zvezne mladinske štafete. Glavno organizacijsko breme teh dveh štafet bodo prevzeli planinci in alpinisti zgornje savske doline. Razen njih se na štafete pripravljajo tudi Radovljičani, Tržičani in Kranjčani. Prvi jo nameravajo prinesti v dolino s Stola, drugi s Storža, tretji pa z Grintavca. U. Z. Jeseničani na plezalni smeri PP , Jesenice — Jeseniški alpinisti in planinci b°do tudi letos organizirali množične izlete in Vzpone in skušali s temi akcijami navdušiti za Planinstvo še več ljudi, predvsem mladih. Načrtovane so tudi vsakoletne akcije kot triglavska štafeta, pohod na VTK memorial, tabori in plezalne šole. Popolnoma nov pa bo 'spopad« z lani izpeljano planinsko plezalno P°tJo od Planice do Pokljuke ali kratko PP Planinsko plezalno potjo imenovano. Jeseni-ani bodo skušali letos premagati vsaj del te j**ti. Kreniti nameravajo iz Planice skozi Podr-'Je pod rateške Ponce, odtod pa na Ovčjo stran • sestopom v Tamar. Iz Tamarja krene PP plezalna pot na Gamsove riže pod stene Sita, ' ravnika in Mojstrovk in naprej na Rateško '.e,ne, Korenske police, Robičje nad Malo Piš-Jj'co in prek Mravljinca v Krnico. Jeseničani ^arnravajo razen tega dela PP poti prehoditi in splezati še pot iz Krnice do Martuljka, ki K°teka skozi Gruntovnico, Lipniške prode, pod špikom, Frdamanimi policami in Rigelni. U.Z. Janko Ažman je lani stopil na vrh Makaluja. S Kranjčanom Nejcem Zaplotnikom sta dosegla vrh 8. oktobra in s tem veliko prispevala k popolnemu zmagoslavju naše odprave. »Z Nejcem sva se odlično ujela,« pravi Janko. »Precejšnja starostna razlika med nama ni igrala vloge. Oba sva ravno prav trmasta. Dejala sva si, da greva do konca in sva šla. Rila sva v steno in strmino kot krta. In vrh je bil najin!« Janko ob tem dodaja, da smo se z uspehom na Makaluju prebili v svetovni alpinistični vrh, kamor upravičeno sodimo. Takšen napredek je bilo pričakovati, saj zanimanje za planinstvo pri nas narašča. Po njegovem je mojstranški alpinizem trenutno v zastoju, vendar imajo mlajši veliko možnost, da ga spet spravijo k nekdanji slavi. Tudi Janko bi rad še kaj preplezal, vendar trenutno nima soplezalca, s katerim bi se »ujela«. Pred slovesom od alpinizma pa bi se rad še enkrat podal v Himalaju, na Everest, najvišjo goro sveta. Jugoslovane mika že nekaj let. Po Makaluju je Everest še bližji. Ažmanovo sodelovanje v odpravi bi bilo brez dvoma dobrodošlo! »Planinstvo in alpinizem sta zame športna aktivnost,« nadaljuje Janko Ažman. »To ni le gola ,plezarija', temveč mora biti alpinist dober športnik nasploh. Moraš teči, smučati. Posebno radi imamo alpinisti turno smučanje. Predvsem pa bi morali pri nas posvečati več pozornosti planinski vzgoji, ki se naj začne že v osnovni šoli. Planinec mora v gorah znati hoditi in ne riniti v višine tja v tri dni. Vsaj za začetek je nujno strokovno vodstvo. Ob tako zastavljeni planinski vzgoji bi bilo v gorah zanesljivo manj nesreč!« Janku je gora vzela že marsikaterega znanca ali prijatelja. Pa tudi kot gorski reševalec v Mojstrani je bil priča marsikateri tragediji. Vsaka ga pretrese, vendar nikdar ne pomisli, da se tudi njemu kdaj lahko pripeti kaj takega. Mogoče sprva, vendar je strah pred globino ali padcem kmalu ukročen. Nevarnosti za človeška Življenja pa tako povsod prežć. Ni treba iti v gore. Ze cesta je dovolj. Ažmanova vodila pri alpinizmu so dobra telesna in psihična pripravljenost, sproščenost, previdnost, preudarnost in znanje. Za Janka Ažmana je skoraj vsak dan prekratek. V Železarni dela na tri »šihte«, razen tega pa bi z ženo rada čim prej spravila pod streho in dogradila novo hišo v Mojstrani. Za planinstvo, alpinizem in turno smuko, ki jo ima Janko rad, je pogosto treba »ukrasti« čas. Zena Mirjana ga razume. Ve, da ima Janko rad gore, da ne more brez njih. Precej dolgo že zahaja v njihov ob-iem kot planinec in alpinist. Pa tudi takrat, ko bo obesil kline in cepin v kot, bo Janko še vedno ostal njihov najboljši in najzvestejši prijatelj. Spoštovati goro, vendar se je ne bati, ostaja eno od življenjskih načel Janka Ažmana! J. Košnjek Skrbne priprave KRANJ - Tukajšnji Partizan se skrbno pripravlja na proslavo ob 80. obletnici Sokola, za srebrni jubilej Partizana ter za dan mladosti. V ta namen bodo organizirali več zanimivih in kvalitetnih tekmovanj. Prve bodo startale ekipe rekreativcev iz športnih društev, sindikatov, podjetij ter krajevnih skupnosti. Dosedanje prijave kažejo — prijavilo se je že štirideset moštev v moški in ženski konkurenci in v dveh starostnih skupinah do 30 in nad 30 let — da je med vsemi veliko zanimanje za to zvrst športnega tekmovanja. Da pa bi bila udeležba na teh srečanjih še bolj množična — to je tudi namen tekmovanj — je organizacijski komite podaljšal rok prijav. V ta namen je za sredo, 5. maja, ob 19. uri v sobi 9 skupščine občine Kranj sklican sestanek z referenti, ki skrbe za rekreacijo. -dh Na Jesenicah zanimanje za alpinizem Jesenice — Na Jesenicah ne manjka zanimanja za planinstvo in alpinizem. Temu v prid govori množično in delavno Planinsko društvo, številne sekcije in odseki, alpinistični odsek, ki združuje in vzgaja 35 mladih plezalcev in alpinistov, in izkušena postaja Gorske reševalne službe. Alpinizem ima na Jesenicah bogato tradicijo. Daleč naokrog so znani nekdanji jeseniški alpinistični asi Marko Butinar, Pavel Dimitrov, Janez Krušic in sovrstniki. Po njih se pogosto zgleduje tudi sedanja alpinistična generacija. Alpinistični odsek je oblikoval bogat letošnji delovni program. Jeseničani se pripravljajo na proslavitev 200. obletnice prvega pristopa na Triglav in organizacijo samostojne odprave v tuja gorstva. Najpogosteje je slišati za odpravo na Kavkaz, Pamir, v gore Mongolije ali v Ande. Pozornost bo veljala tudi vzgajanju planincev in preprečevanju nesreč v gorah. Razen tega načrtujejo obiske Grintavcev, kamniško-savinj-skih planin, Julijskih Alp in Visokih Tur z Grossglocknerjem. Odsek bo pripravljal redne mesečne skupinske vzpone, plezalno in alpinistično šolo in alpinistične tabore, kjer se bodo izobraževali najmlajši alpinisti. Člani odseka bodo skrbeli za štiri alpinistične bivake. Jeseniški alpinisti zatrjujejo, da bo zahteven delovni program lahko uresničen ob lastni prizadevnosti in pomoči telesnokulturne skupnosti, Planinskega društva in občinske skupnosti nasploh. U.Z. Alpinistične novice TUDI LETOS V PAKLENICO Pred začetkom glavne plezalne sezone, ko stene v Alpah še niso primerne za plezanje, skušajo alpinisti izkoristiti stene v drugih — južneje ležečih gorstvih — za trening in pripravo na glavno plezalno sezono. Zelo primerne za plezanje v tem času so stene Anič-Kuka in Čuka, ki se bohotijo nad znanim kanjonom Paklenica, le dobro uro hoda od obmorskega mesta Starigrada. V Paklenici je vsako leto v prvomajskih praznikih organiziran alpinistični tabor, katerega se udeležujejo člani domala vseh alpinističnih odsekov Jugoslavije pa tudi iz inozemstva. Stena Čuka alpinistično ni zahtevna, medtem ko stena Anič-Kuka, čeprav visoka le 300 m, v nekaterih smereh zahteva od alpinistov maksimalne sposobnosti, saj je na primer prvenstveni vzpon v Razu Klina trajal kar osem dni. Za obe steni pa je značilna slikovita plezati j a v čvrsti skali z dobrimi oprimki. Velika manifestacija alpinizma pa ima žal tudi negativne strani. Smeri v stenah je namreč za tako veliko število plezalcev premalo, zato so smeri prezasedene in obstaja velika nevarnost zaradi padajočega kamenja, ki ga sprožijo naveze v gornjih delih stene. Prav zato bi morda veljalo večjo pozornost posvetiti še kanjonu Male Paklenice, ki prav tako skriva mogočne, še ne obdelane stene. Iz Kranja se namerava tabora udeležiti prek 30 članov odseka. V ekipo pa bodo vključeni že tudi prizadevnejši udeleženci plezalne šole. Pa tudi na drugih odsekih po Gorenjskem je za Paklenico veliko zanimanje. DELO PS V KRANJU 22 prijavljenih udeležencev plezalne šole, katero vodi Matjaž Dolenc, z delom lepo napreduje. Na praktičnih vajah v Turencu so doslej že predelali osnove tehnike prostega plezanja. Praktične vaje so ob torkih dopoldne, ob sredah in četrtkih pa popoldne. V prvomajskih praznikih bodo z delom začasno prekinili zaradi udeležbe na taboru v Paklenici. V maju in juniju pa se bodo seznanili še z oblikami tehničnega plezanja, raznimi vrvnimi manevri in osnovami reševalne tehnike. S predavanjem o nevarnostih v gorah je bil zaključen tudi prvi del teoretičnih predavanj. TRIGLAVSKI TURNI SMUK V soboto in nedeljo je bil na triglavskih strminah izveden že tradicionalni triglavski turni smuk. Preko sto udeležencev se je v soboto povzpelo do Staničeve koče, kjer so prespali. V nedeljo pa 'so se na smučeh spustili v dolino Krmo. V letošnjem letu je snega za turne smuke razmeroma malo, zato ponekod smuka ni najbolj ugodna. Udeleženci triglavskega smuka pa so imeli v nedeljo sneg še zelo razmehčan. Kljub temu so udeleženci srečni in zadovoljni presmučali brezkončne triglavske strmine. Za varnost so skrbeli reševalci iz Mojstrane. F.Ster Za dan zmage praznik na Triglavu Jesenice — Planinci in alpinisti iz zgornje savske doline se tudi letos pripravljajo na organizacijo štafete s pozdravi predsedniki> Titu za 84. rojstni dan. Štafeta bo na dan zmage, 9. maja, krenila z vrha Triglava. Planinci jo bodo nosili mimo triglavskega planinskega doma, Kredarice in Vrat do spomenika prvih padlih partizanov-gomikov. Štafeta bo nato potovala skozi dolino Vrat mimo slapa Peričnika do Mojstrane, kjer se bo pridružila zvezni štafeti. Letošnji 9. maj, ko bo krenila štafeta z našega najvišjega vrha, bo zares prazničen. Na vrhu Triglava se ne bodo zbrali le nosilci štafete, temveč tudi planinci in alpinisti iz vse Slovenije. Tako bo na dan zmage nad fašizmom na Triglavu resnično praznik mladih. U. Z. Janez Gorjanc je že osem let najboljši jugoslovanski kombinatorec Med delom, športom in šolo Doseganje kvalitetnih rezultatov terja od športnika-delavca veliko discipline, predvsem pa pravilno razporeditev dneva Orehek — Pred šestnajstimi leti so se v kranjski skakalni klub Triglav včlanili obetavni fantje Marjan Mesec, Vinko Bogataj in Janez Gorjanc. Sošolci so bili in ljubitelji smučarskih skokov. Do prestopa v člansko konkurenco so se vsi posvečali izključno skakanju, potem pa se je Janez Gorjanc odločil za smučarsko disciplino, ki pri nas še ni imela in nima posebne veljave. Gorjanc je postal tekmovalec v nordijski kombinaciji smučarskih skokov in teka. »Za kombinacijo me je nagovoril tedanji jugoslovanski najboljši tekmovalec v tej kategoriji Franc Ambrožič iz Gorij. Osamljen je bil pri nas. Obenem sta začela s skoki in teki tudi Joža Dovžan in Jože Rožič,« pripoveduje o prestopu med kombinat orce Janez Gorjanc iz Orehka pri Kranju, rojeh 8. aprila leta 1948 in zaposlen kot električar v kranjski Savi. Današnji položaj Janeza Gorjanca je skoraj enak položaju Franca Ambrožiča pred leti. Janez je še osem let najboljši v državi, razen tega pa je dosegel solidne uvrstitve na močnih mednarodnih tekmovanjih. Leta 1974 je bil 4. v Scho-nachu (ZRN), leto poprej 10. med evropsko elito v Tatrah, precej pa je uvrstitev okrog 15. mesta. Bil je na olimpiadi v Sapporu, na svetovnem prvenstvu v Falunu in na številnih tekmovanjih na Finskem, V Zvezni republiki, Avstriji, Franciji in Sovjetski zvezi. Sebi enakih sotekmovalcev doma nima. Med njegovimi nasledniki so najpogosteje omenjani predvsem tekmovalci ljubljanske Ilirije Kotar, Pavliha in še nekateri. Nordijska kombinacija smučarskih skokov in tekov je naporna. Če želi naš tekmovalec kaj pomeniti v svetovnem kvalitetnem vrhu, mora biti enak našim najboljšim skakalcem in tekačem obenem. Pri nas pa se za kombinacijo najpogosteje odločajo manj perspektivni in nadarjeni skakalci. Janez Gorjanc trdi zase enako. Vendar pri skakalnem delu kombinacije kvalitetno ni ostajal na mestu, temveč je napredoval. »Imamo možnosti za napredek v nordijski kombinaciji,« razmišlja Jane/. Gorjanc. »Vendar se mora panoga najprej osamosvojiti in postati enakovredna smučarskim skokom in tekom ter alpskemu smučanju. Vzporedno s tem pa kaže zboljševati tudi strokovno delo s tekmovalci, ki se mora prav tako osamosvojiti. Kombinatorci smo sedaj nekaj časa na treningu pri skakalcih, nekaj časa pa pri tekačih.« Janez Gorjanc je razpet med delom v tovarni in športom, zadnje čase pa še med šolo. Odločil se je za višjo trenersko šolo za smučarske skoke. Voljan je vzgajati mlade ljubitelje smučanja, hkrati pa upa, da bi tudi v tovarni lahko s svojo izobrazbo prispeval k organizirani rekreaciji delavcev. Janezu je bilo sprva težko usklajevati naporno delo v tovarni s športom. Z leti mu je, kot pravi sam, prešlo v »meso in kri«. »Najvažnejši sta disciplina in pravilna razporeditev dneva. To je bilo sprva težko, potem pa sem se privadil. Zjutraj služba, potem kosilo in krajši počitek, nato pa najmanj dve uri treninga,« razčlenjuje delovni dan Janez Gorjanc. »Poleti treniram dvakrat tedensko, nato pa vadbo stopnjujem. Avgusta in septembra sem na treningu že šes' krat tedensko. V tekmovalni sezoni, ki se po navadi začenja novembra in končuje marca, mi tovarna omogoči plačan dopust. Lansko sezono sem ga dobil 70 dni. Razporejal sem ga za treninge in tekmovanja. Vendar je bilo pretekla leta z dopusti za športnike lažje, zadnje čase, posebej lani, pa so tovarne kriterije poostrile. Jeseni dolgo nisem vedel, koliko in kdaj bom dobil dopust. Mudil sem treninge in to je vplivalo na formo in kvaliteto. Zato sodim, da pri nas redno zaposleni delavec v tovarni ob takšnih pogojih težko postane vrhunski tekmovalec. Pri šolarjih je mogoče lažje, vendar tudi pri njih nekaj trpi: šola ali šport! Gorjanc se je odločil še za šolo. Ne vzame mu tako malo dragocenih uric. »Krade« jih predvsem športu, treningu, boljšemu delu in kvalitetnejšim rezultatom. Jane/. Gorjanc se težko, tako kot marsikater športnik, poslavlja od resnega športnega udej-stvovanja. Nekdaj je hrepenel in bil navdušen ob potovanjih, treningih, odsotnosti z doma in tekmah. Zadnje čase je pogosto raje doma. Počasi se bo treba posloviti, pravi. Vsaj kar se kombinacije tiče. Sicer pa bo Janez ostal športnik in vzgojitelj mlajših, ki že sedaj vidijo v njem tihega in skromnega športnika, upornega in vztrajnega, ki mu ni bilo nikdar do slave ali laskavih priznanj. Kar je dosegel, in to seje v kombinaciji v Jugoslaviji le redkim posrečilo, se ima zahvaliti predvsem svoji volji in samodisciplini. Kadarkoli se bo Janez bolj za šalo kot zares še pognal prek skakalnice, mu bomo radi zaploskali... J. Košnjek Področno prvenstvo v gimnastiki — pionirke Največ OŠ L. Seljak in Šilarjevi Kranj — Telovadnica osnovne šole Lucijan Seljak v Stražišču je bila prizorišče letošnjega področnega prvenstva Gorenjske v gimnastiki za pionirke. V četveroboju — gred, preskok, dvovišinska bradlja, parter — je nastopilo nad 70 mladih telovadk iz Škofje Loke, Gorij, Križ, Tržiča, Jesenic in Kranja. V ekipni konkurenci so bile najboljše predstavnice organizatorja OŠ L. Seljak, med posameznicami pa se je izkazala učenka te šole Romana Šilar, saj je dobila četveroboj, prvi mesti pa je osvojila še na dvovišinski bradlji in parterju. Rezultati - ekipno: 1. OŠ L. Seljak (Stražišče) 187,80, 2. OS P. Kavčič (Škofja Loka) 181,75, 3. OŠ Bratov Zvan (Gorje) 181,15, 4. OŠ F. Prešeren (Kranj) 180,40, 5. OŠ S. Jenko (Kranj) 180,30, 6. OŠ Kokrškega odreda (Križe) 178,30, 7. OŠ T. Čufar (Jesenice) 177,70, 8. OŠ Heroja Bračiča (Tržič) 176,25; posameznice — četveroboj: 1. Šilar (LS) 38,5, 2. Dolinar (PK) 37,65, 3. Naglic (SJ) 37,60, 4. Rozman 37,60, 5. Kuri (obe LS) 37,50; gred: 1. Ovsenik (HB) 9,85, 2. Šilar (LS) 9,80, 3. Mesaric (TČ) 9,75, 4. D. Bradaška 9.70, 5. Dolinar (obe PK) 9,70; preskok: 1. Zaje (FP) 9,05, 2. Žepič (KO), Torkar (BZ), Šilar, Kuri (obe LS), vse 9,00, 6. Dolinar (PK) 8,95; dvovišinska bradlja: 1. Šilar 9,9, 2. Rozman (obe LS) 9,8, 3. Naglic (SJ) 9,75, 4. Kuri (LS) in Pavlin (FP) 9,7, 6. Bajželj (LS) 9,6; parter: 1. Šilar 9,8, 2. Kuri 9,7, 3. Rozman (vsfe LS) 9,6, 4. Dolinar (PK), Jane (KO), Torkar (BŽ), Kropar (LS), Mehle (LS) in Mesaric (TČ), vse 9,4, 10. Naglic (SJ)9,4. - dh Občinsko prvenstvo v gimnastiki — pionirke Maja Rozman in OŠ L. Seljak I Kranj — V stražiški telovadnici osnovne šole Lucijana Seljaka je bil domači ŠŠD organizator občinskega prvenstva v gimnastiki za pionirke. Med sedmimi ekipami šol kranjske občine je zmagala ekipa OŠ L. Seljak, med pionirkami pa njena tekmovalka Maja Rozman, saj je zmagala v četveroboju, preskoku čez kozo, prostih vajah in na gredi. Rezultati - ekipno: 1. OŠ L. Seljak I 189,0, 2. OŠ F. Prešeren I 186,6, 3. OŠ S. Jenko I 185,6, 4. OŠ L. Seljak II 177,8, 5. OŠ F. Prešeren II 169,3, 6. OS S. Jenko II 168,9, 7. D. Jenko Cerklje 155,9; posamezno - četveroboj: 1. Rozman (LS) 38,7, 2. Krašovec 38,4, 3. Naglic (obe SJ) 38,3, 4. Zaje (FP) 38,2, 5. Šilar (LS) 37,9; preskok: 1. Rozman 9,8, 2. Kuri 9,7, 3. Bajželj in Šilar (vse LS) 9,5; dvovišinska bradlja: 1. Krašovec 9,9, 2. Naglic )obe SJ) 9,8, 3. Zaje (FP) 9,7, Kobal (SJ), Kuri (LS) vse 9,7; prosta vaja: 1. Rozman, Kuri 9,7, 3. Mehle 9,6, 4. Kropar (vse LS), Naglic (SJ) 9,5; gred: 1. Rozman (LS), Krašovec (SJ), Pavlin, Zaje (obe FP) vse 9,6, 5. Mezeg (DJ) 9,5. -dh Dvajset ekip v občinski ligi Pred dnevi se je pričel prvi del občinske lige v malem nogometu za leto 1976, ki jo organizira podkomisija za mali nogomet pri ZTKO Ra- vsak dan V KRANJU od 9. do 20. ure NTRAL dovljica. Izredna priljubljenost malega nogometa, ki je v letu 1974 narekovala ustanovitev občinske lige, se je pokazala tudi letos. Tako se je za tekmovanje prijavilo kar 20 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. V prvi skupini so ekipe, ki so se v letu 1975 najbolje uvrstile. To so Vrbnje, JLA Radovljica, Kamna gorica, Begunje, Mošnje, Merkur Radovljica, Elmont Bled, Lancovo, Preval in Zaka Bled. V drugi skupini pa so vse ostale ekipe, ki so nastopale že v letu 1975 in vse na novo prijavljene ekipe. To so Zasip, Podnart, Iskra Otoče, Brezje, Nomenj, Srednja vas, Ljubno, Mlada Bosna (Radovttti-ca), Žito Lesce in Stol. Predstavniki ekip so se na sestanku srečali predvsem s problemom sodniškega kadra. Na osnovi potreb po sodniškem kadru za vodenje tekem v občinski ligi je ZTKO Radovljica v letu 1974 organizirala tečaj za nogometne sodnike. Tako v lanskem letu ni bilo posebnih problemov s sojenjem tekem. V letošnjem letu pa so vsi ti sodniki že delegirani za sojenje mladinskih tekem v gorenjski ligi. Zato so predstavniki ekip sprejeli sklep, da vsaka ekipa zagotovi vsaj enega kandidata za sojenje tekem. Zbor nogometnih sodnikov pri ZTKO pa organizira inštruktažo o pravilih malega nogometa. V primeru da bo dovolj kandidatov, pa tudi tečaj, za nogometne sodnike. M. Faganel Jutri bomo praznovali delavski praznik — 1. maj. Po vseh kotičkih naše ožje in širše domovine ga bomo proslavili slovesno, tako kot se za tak praznik spodobi, kajti 1. maja si delavski razred za svoj praznik ni izbral kar tako. To je praznik v spomin na krvave dogodke, ki so se leta 1886 odigravali v ameriškem mestu Chicagu, ko so delavci prole-tarci pravzaprav prvič v svoji zgodovini organizirano stopili v borbo proti izkoriščevalske-mu odnosu njihovih delodajalcev. Postavili so zahteve po politični enakopravnosti, po višjem zaslužku in osemurnem delavniku. Tudi boj gorenjskega delavskega razreda z buržoazijo in izkoriščevalci v tem obdobju in tudi v kasnejših letih ni bil lahak. Prav številne stavke v tovarnah na Jesenicah, v Kranju, Škofji Loki in ostalih industrijskih središčih Gorenjske pričajo o tem. Toda 1. maj so napredni Gorenjci začeli praznovati že zelo zgodaj. O tem pripovedujejo trije delavci iz gorenjskih delovnih organizacij. Jože Cvilak (1922) iz Škofje Loke, zaposlen v Gorenjski predilnici v Škofji Loki: »Doma sem sicer iz Maribora, toda zdaj že od leta 1950 živim v Škofji Loki. Od takrat sem zaposlen tudi v Gorenjski predilnici. Kako smo praznovali 1. maj nekdaj? Naj kar takoj povem, da je bilo treba vse akcije izvesti tajno. Zaposlen sem že od vsega začetka v tekstilni industriji. Takoj po vojni sem bil v službi v sedanji Mariborski tekstilni tovarni. V tej tovarni pa je bilo že pred vojno zaposlenih izredno veliko število Primorcev. In prav ti so bili izredno naprednih misli. Prav dobro se spominjam, da so že pred vojno skrivoma pripravljali proslave ob delavskem prazniku. Po vojni pa smo vsakič pripravljali razne mitinge, proslave in zborovanja. Po prihodu v Gorenjsko predilnico sem bil trikrat izvoljen za predsednika sindikalne organizacije v podjetju, petnajst let pa sem bil poveljnik gasilcev. V tem obdobju smo ob 1. maju vedno pripravljali izlete za člane kolektiva na Stari vrh, v Crngrob, do partizanske bolnišnice Franje, na Visoko. Kje bom praznoval letos, pa še ne vem!« Ivan Stucin (1905), upokojenec, doma iz Tržiča: »Ves čas sem bil zaposlen v čevljarski industriji. Med drugim sem bil tudi direktor di- rekcije za slovensko čevljar-sko-usnjarsko industrijo, direktor kranjske tovarne obutve Planika v izgradnji, deset let pa sem bil direktor tovarne obutve Peko v Tržiču. Že pred vojno sem bil član delavsko kulturno prosvetnega društva Tržič. Član ZK sem od leta 1928. Pred vojno smo navečer delavskega praznika, torej zvečer 30. aprila, na tržiškem koncu pripravljali razne predstave, pevske in telovadne nastope. Na dan 1. maja smo navadno odšli na izlete v planine in na bližnje hribe. Kriška gora in Bistriška planina sta bili taki priljubljeni točki. Vsa ta srečanja delavcev so bila seveda nenajavljena. Po vojni smo začeli proslavljati delavski praznik bolj slovesno. Vsak delavec v tovarni si je zataknil v gumbnico rdeč nagelj, okrasili pa smo tudi stroje in tovarniške prostore. No, in tudi z delom smo navadno končali kako uro prej ter pripravili proslavo. Zdaj navadno za praznik skupno s prijatelji obiščemo spominsko obeležje, kjer je bila ustanovljena 1. tržiška partizanska Četa, ali pa se odpravimo do Gozda. Mladina pa zakuri kresove.« Franc Lilek (1930). doma iz Radovljice, zaposlen v tovarni Veriga v Lescah: »Rojen sem bil v Rogaški Slatini. Ne spominjam se, da bi se v predvojnih letih v našem kraju kdaj na kakršenkoli način spomnili delavskega praznika. Spominjam pa se, da so med zadnjo vojno naprednejši ljudje ob 1. maju že pripravljali manjše svečanosti ob tem datumu. Po vojni je bilo seveda drugače. Leta 1945 sem prišel v tovarno Veriga. V prvih letih po vojni smo praznik največkrat proslavljali na Poljanah nad Jesenicami. Tu so bile vedno proslave in zborovanja delovnih ljudi. Kot vajenci smo vedno pripeljali v tovarno z vozički zelenje ter okrasili stroje in tovarno. Ta navada se je ohranila še do danes. Tudi letos bodo stroji okrašeni z zastavicami in zelenjem. Zdi se mi, da je bilo takoj po vojni praznično vzdušje ob 1. maju večje ko sedaj. Sprašujete, kje bom letos praznoval? Će bo lepo vreme, bom z družino odšel na kak sprehod: morda na Talešč ali k Sv. Petru. Sicer pa pričakujem tudi obiske sorodnikov iz Rogaške Slatine.« J. Govekar DNINAKKA SAŠKA. LEVI 1'HIIOK IIIMIHIIM NAGRADNI KUPON REŠITEV (NAPIS K SLIKI): t IME IN PRIIMEK: NASLOV: Uredništvo razpisuje za reševalce prvomajske nagradne križanke deset nagrad, in sicer: 1. nagrada 200 din 2. -3. nagrada 100 din 4. —10. nagrada 50 din Pravilno izpolnjen nagradni kupon pošljite do 11. maja na naslov: ĆP Glas, 64000 Kranj, s pripisom NAGRADNI KUPON. ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ - V petek, 23. aprila, sta bili v delovnih organizacijah EGP v Škofji Loki in ZLIT v Tržiču svečani podelitvi letošnjih jugoslovanskih oskarjev za embalažo. EGP je poleg oskarja za embalažo prejel še dve priznanji. Treba je povedati, da je škofjeloški EGP med vodilnimi jugoslovanskimi podjetji na področju kartonažne industrije. Škofjeločani so namreč doslej za odlične embalažne rešitve prejeli že devet jugoslovanskih oskarjev, leta 1970 pa tudi najvišje evropsko priznanje za embalažo »Euro-star«. Na krajši petkovi svečanosti v prostorih moderne tovarne v Škofji Loki je predsedniku delavskega sveta EGP Andreju Hafnerju predal priznanje član žirije za podeljevanje jugoslovanskih oskarjev za embalažo dipl. inž. prof. dr. France Cegnar. Podelitvi so prisostvovali tudi direktor EGP Janko Poljanec, predstavniki republiške gospodarske zbornice in nekateri člani žirije za podeljevanje jugoslovanskih oskarjev za embalažo, (slika zgoraj). Združena lesna industrija Tržič — ZLIT — je letos oskarja za embalažo prejela prvič. Tržiški ZLIT na embalažnem področju izdeluje predvsem kvalitetne transportne palete. S temi izdelki so si Tržičani utrli pot na jugoslovanski in zadnje čase tudi na tuji trg. Največja odjemalca teh izdelkov sta trenutno kranjska Iskra in ljubljanski Rog. Dipl. inž. prof. dr. France Cegnar je oskarja v ZLIT podelil prizadevni članici kolektiva Mariji Luž ar. Poleg direktorja podjetja Staneta Tonklija so se svečanosti ob podelitvi priznanja udeležili tudi drugi člani kolektiva in konstruktor nove embalaže Franc Perčič (slika levo ). Prihodnje leto bo dvajseta jubilejna podelitev jugoslovanskih oskarjev za embalažo. (—J. Govekar) — Foto: F. Perdan Po praznikih nov delovni čas Radovljica — Pooblaščeni predstavniki trgovin oziroma trgovskih delovnih organizacij, zbora krajevnih skupnosti, občinske konference socialistične zveze in občinskega odbora sindikata delavcev trgovine v Radovljici so v ponedeljek, 26. aprila, podpisali samoupravni sporazum o enotni uvedbi obratovalnega časa trgovin v radovljiški občini. Kot srrio že obširno poročali, je glavna značilnost tega sporazuma, da bodo trgovine v občini ob sobotah odprte le od 7. do 13. ure. Nov delovni čas bo začel veljati takoj po prvomajskih praznikih. A. 2. Priznanja sindikalnim delavcem in organizacijam Ob prazniku dela 1. maju občinski sindikalni sveti podeljujejo priznanja najbolj aktivnim sindikalnim delavcem in organizacijam — srebrne znake sindikata. V Kranju bodo letos podelili ta priznanja 19 sindikalnim aktivistom in 4 osnovnim organizacijam sindikata: OOS Central - TOZD Vino Kranj, OOS osnovne šole dr. Franceta Prešerna, OOS Sava - TOZD Tehnični predmeti in OOS Živila - TOZD Maloprodaja. V Radovljici so se odločili, da bodo srebrne znake podelili 18 aktivistom in dvema osnovnima organizacijama: konferenci OOS Vezenine in OOS Iskra Otoče. Na Jesenicah so srebrne znake sindikata že podelili, in sicer 15 posameznikom in osnovni organizaciji sindikata trgovskega podjetja Rož-ca, OOS Kovinooprema iz Mojstrane in OOS LB - podružnica Jesenice. Tudi v Tržiču so priznanja sindikalnim delavcem in organizacijam že podelili. Prejeli so jih OOS TOZD Lepenka in 4 posamezniki. V Škofji Loki bodo podelili srebrni znak 23 sindikalnim delavcem in 5 osnovnim organizacijam: konferenci OOS Alpina, OOS Gorenjska predilnica, OOS Gradiš, OOS Niko Železniki in OOS SGP Tehnik. -lb