Obrt, podjetništvo Ptuj • Janžekovič in Goričan v bitki za predsednika O Stran 3 Po mestni občini Ptuj • So rešitev za mesto pozitivno naravnani ljudje? Z> Stran 7 Črna kronika Maribor • Lovke preprodajalcev segale vse do Ormoža Z> Stran 24 7L Ptuj, torek, 6. aprila 2010 ® letnik LXIII • št. 27 ^ odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993 V Štajerski <3\ RADIOPTUJ 89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si Šport Boks • Pet dejstev, ki govorijo v prid Dejana Zavca O Stran 11 Nogomet • Remi med vodilnimi in zadnjimi O Stran 12 Spodnje Podravje • Začetek motoristične sezone ■ vi «v v ■ Za Cim varnejšo vožnjo Več kot 100 motoristov se je v soboto na poligonu za motoriste ob Dornavski cesti na Ptuju, na območju nekdanje ptujske deponije, udeležilo brezplačne trening varne vožnje. Z začetkom turistične sezone se na ceste po zimski sezoni, ko so motorji v glavnem počivali, poda veliko motoristov. Da bi bila njihova vožnja celo sezono čim varnejša, v ptujskem Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu vsako leto organizirajo teoretične in praktične oblike preventivne dejavnosti. Želijo si, da bi se motoristi na vožnjo podali čimbolj pripravljeni, da bil krvni davek, ki je vsako leto med motoristi izjemno visok, čim manjši. Tudi letos so jim pri treningu varne vožnje pomagali v šoli varne vožnje Španik iz Murske Sobote. Nad podobnim lanskim treningom so bili motoristi zelo navdušeni. Janez Strelec, glavni organizator in član SPVCP MO Ptuj, je povedal, da so s sobotno udeležbo sicer zadovoljni, pričakovali pa so večji odziv med mladimi vozniki skuterjev. MG Foto: Črtomir Goznik Cerkvenjak • Z19. redne seje Središče • Program ¡PA ŠZ Gorišnica • Naj športnikje Tadej sok Kdo bo pogrebnik zdravstva? Pijemo isto vodo O Stran 15 Na tokratni seji cerkvenjaškega občinskega sveta, ki je potekala na zadnji mar- čevski dan, je župan Jože Kraner med drugim povedal, da zaradi negativnih odzivov občanov ne namerava nadaljevati aktivnosti, povezanih z že okoli dve leti zaprto cerkvenjaško ambulanto. Občina Središče ob Dravi je uspela pridobiti sredstva iz programa IPA, ki jih bo porabila za pripravo dokumentacije za kanalizacijo Obrež-Grabe-Središče. Zanjo so sicer svetniki na prejšnji seji sprejeli sklep o oddaji v najem, med možnimi podnajemniki pa je bil POSTANITE NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA IN POTUJTE CENEJE. 4itele*& Vaši podatki: - rojstni datum - telefon: - e-mail naslov Več informacij boste našli na strani 22. tudi Zavod Hrastovec - Trate, ki bi imel tukaj zunanjo enoto za svoje varovance. Cerkvenjaška zdravstvena ambulanta že dolgo sameva, ker vanjo niso uspeli dobiti zdravnika. Županu in svetnikom se je zdelo smiselno, da se objekt odda v najem, namesto da propada, in so tako na prejšnji seji sprejeli sklep o oddaji. Kasneje pa se je župan odločil, da ambulanta zaenkrat vseeno ostane takšna, kot je - prazna. »Sam sem dal zadnjič predlog občinskemu svetu, da z zdravstvenim domom nekaj naredimo, ker je pravzaprav breme proračuna. Občinski svet je tako župana in občinsko upravo pooblastil, da vodi aktivnosti v tej smeri in da se sklene pogodba z omenjenim zavodom ali tudi s kom drugim - seveda za primerno najemnino. Ko pa je informacija o naši odločitvi prišla med občane, sem dobil izrazito negativen odziv, saj se s tem ne strinjajo. Ker jeseni ne bom več kandidiral, sem se odločil, da omenjenih aktivnosti ne bom peljal naprej, pač pa bom odločanje o tem prepustil novemu županu in občinskemu svetu,« je zaključil župan. Kot je še poudaril na seji, namreč ne želi poslušati očitkov, da je pogrebnik zdravstva v Cerkvenjaku. O Stran 4 Občini Središče ob Dravi in Nedelišče iz sosednje Hrvaške že leta dobro sodelujeta, zlasti na področju turizma in kulture ter obrtništva in gospodarstva, tokrat pa sta sodelovali tudi na ravni lokalnih skupnosti. Pripravili so skupni projekt z naslovom Pijemo skupno vodo in se z njim leta 2008 prijavili na razpis IPA. Po prvem sklepu leta 2009 se je razpis za njih končal neuspešno: denar je dobi- lo osem projektov, središki pa je bil uvrščen na nehvaležno deveto mesto. Lani jeseni pa so pred podpisom pogodb za teh osem projektov ugotovili ostanek finančnih sredstev v višini 330.000 evrov. Te so ponudili Središčanom, njihovi partnerski občini Nedeli-šče in podjetju Medžimurske vode, ki so ponujeno sprejeli z obema rokama. O Stran 5 Foto: Vki Slovenija • Tibetanski duhovni vodja na obisku v Mariboru Dalajlama prinaša nove vrednote Sinoči, v ponedeljek zvečer, je v Maribor pripotoval tibetanski duhovni vodja dalajlama. Vrhunec tridnevnega obiska Nobelovega nagrajenca za mir, med katerim želijo organizatorji spremeniti Maribor v duhovno prestolnico Evrope, je danes, ko bo dalajlama kot ena največjih moralnih avtoritet današnjega časa mladim govoril o etiki za novo tisočletje. Dalajlama prihaja v Maribor na povabilo Mestne občine Maribor, Univerze v Mariboru, Prve gimnazije Maribor, Društva za boljši svet in Društva Joga v vsakdanjem življenju Maribor. Po besedah pobudnice obiska, profesorice Eve Škobalj, so se za to odločili, da bi mladim približali nove vrednote in jih spodbudili k ukrepanju za izboljšanje sveta. To je spričo svetovne gospodarske krize še posebej pomembno, saj je jedro vsake krize pomanjkanje etičnih in moralnih vrednot, dodaja. Ob prihodu v štajersko prestolnico v ponedeljek zvečer je 74-letnega dalajla-mo v hotelu Habakuk, kjer bo med obiskom bival, spre- Uvodnik jel mariborski župan Franc Kangler. Glavni del obiska poteka danes, v torek, ko bo dalajlama zasadil drevo miru v mestnem parku in pred Prvo gimnazijo Maribor nagovoril zbrane. Popoldne je na sporedu v Dvorani Tabor predavanje z naslovom Etika za novo tisočletje, namenjeno predvsem dijakom in študentom, a odprto tudi za širšo javnost. Zadnji dan obiska ima na programu sprejem na Univerzi v Mariboru, ki mu bo sledilo še predavanje za vabljene goste z naslovom Sočutje - umetnost sreče v bližnjem gledališču. Dalajlama, ki se sam predstavlja le kot navaden budistični menih, je tako duhovni kot politični vodja Zagotovo bo boljše ... Veste, zelo me zaboli očitek, da smo pri časopisih, radiih, televizijah... krivi tega, kako slabo vzdušje vlada med državljani Slovenije. Ker vse prikazujemo črnogledo. Ker ne vidimo na koncu tunela si >etle lučke (upam, da ne tiste, ki se baje prikaže človeku ob smrtni uri in ga prijazno vabi: »Pridi, pridi...«). Ker ljudem da baje slikamo samo slabe strani življenja. (Pa sijih v resnici ne zmišljujemo!) Ker pišemo o aferah. (Ki si jih tudi ne zmišljujemo, ampak jih ustvarjajo konkretni ljudje iz naše soseščine!) Čas je za svetel pogled!. Boljše nam bo! Zanesljivo! (Pa ne sedaj gledati na datum, kdaj je izšel časopis - ni 1. april, ampak 6.!) Kar nekaj dokazov za ta optimizem vam lahko mimogrede naštejem. Recimo, če začnemo pri državnem vrhu: sedanja vlada nas nikakor ne uspe izvleči iz dr. (pa ne tega »dr.« prebrati kot »doktorat«), v katerem smo se znašli. »So what!« bi rekel njen predsednik. Ni več daleč čas, ko jo bomo zamenjali in postavili na oblast prejšnjo vlado. Če nas je znala spraviti v dr.. (doktorat), se bo mogoče spomnila, po kateri poti je to šlo - in nas bo po isti poti v obratni smeri spravila ven! Pa čeprav s pomočjo kake patrije. Potem recimo tisto s podaljšanjem delovne dobe. Poglejte na to s svetle plati! Kar pomislite, kakšen stres je, ko gre človek v penzijo. Najbrž jih poznate kar nekaj, ki jih je ob tem kar stisnilo in niso dočakali niti prve penzi-je. Poslej stresa ne bo več! Delali bomo in delali... in nas bo kap na delovnem mestu, ne pa ob odhodu v penzijo! Poleg tega bomo sprostili delovno mesto in razbremenili penzijsko blagajno! Same svetle strani! Ali pa tole: marsikdaj sem že koga slišal vzdihniti, kako bi bilo lepo, če bi človek bil v penziji v mladosti, ko bi si lahko kaj privoščil, ne pa na stara leta, ko svoj čas preživlja v pohajanju od zdravnika do zdravnika. Super - izpolnjeno: mladi ne dobijo službe, torej lahko razpolagajo s 24 urami nedela vsak dan! Ko pa bodo tisti iz prejšnjega odstavka gagnili, pa bodo zasedli njihovo mesto - in ker spet ne bodo dovolj dolgo delali, da bi si prislužili penzijon, večkratni dobiček za državo. (Od česa bodo živeli v mladih letih? Halo!!! Zakaj pa ima otrok starše!!!! Starši so dolžni vzdrževati svoje otroke. Tam do 35. leta nekje...). Se vam je že dovolj posvetlil pogled na čudovito prihodnost? Bi še kaj svetlega ? Potem vam priporočam, da vsaj do septembra berete naš časopis - županski kandidati imajo toliko svetlih idej, da niti žarnic (oziroma po novem sijalk) ne boste potrebovali. Jože Šmigoc Tibetancev, ki že desetletja živijo pod kitajsko zasedbo. Čeprav je nasilje doživel tudi na lastni koži, se neomajno zavzema za politiko nenasilja in sprave med narodi, za kar si je leta 1989 prislužil tudi Nobelovo nagrado za mir. S svojo toplino in preprostostjo si je pridobil naklonjenost ljudi po vsem svetu in velja za eno največjih duhovnih in moralnih osebnosti našega časa. Slovenijo je dalajlama obiskal že julija 2002 na povabilo Univerze v Ljubljani. Takrat je imel v Ljubljani dve predavanji, neuradno pa so ga sprejeli tudi številni visoki slovenski politični predstavniki. Uradni Peking protestiral pri mariborski občini Kitajsko veleposlaništvo, ki državniške sprejeme tibetanskega vodje razume kot vmešavanje v notranje zadeve Kitajske, je zaradi tega protestiralo, slovensko zunanje ministrstvo pa je pojasnilo, da gre za neuraden obisk, ki ne spreminja uradne politike Slovenije do Kitajske. Pekingu ni pogodu niti drugi dalajlamov obisk, zato je že protestiral pri mariborski občini. A mariborski župan Kangler vztraja, da obisk nima politične narave in da bo dalajlamo sprejel kot človeka in ne državnika. »Povabili smo ga kot človeka, ki se bori za mir in spravo,« je dejal. Ali bodo gosta sprejeli tudi visoki slovenski politični predstavniki, ni znano. Premier Borut Pahor je glede tega dejal, da se je z dalaj-lamo že sestal ob njegovem prvem obisku v Sloveniji in tudi tokrat »mu bo s strani oblasti izkazana potrebna pozornost«. Mariborčani so Foto: wordpress.com vabila poslali celotnemu državnemu vrhu, a zaenkrat so svoj prihod potrdili le strankarska voditelja Janez Janša (SDS) in Radovan Žerjav (SLS) ter ervopski poslanec Ivo Vajgl. Do obiska dalajla-me - voditelja vadžrajanskih budistov in svetu najbolj znanega budističnega vzornika -sicer prihaja na velikonočni ponedeljek - največji krščanski praznik, kar po besedah organizatorjev nikakor ni provokacija. Kot je pojasnil Dejan Di-nevski iz Društva Joga v vsakdanjem življenju, dalaj-lama na svojih potovanjih ne promovira budizma, temveč se v prvi vrsti zavzema za ne-religijsko duhovnost in spoštovanje različnih verovanj. »Maribor s tem postavljamo v vlogo duhovne prestolnice Evrope,« je poudaril. Obisk je pomemben tudi za prepoznavnost mesta in predstavlja velik zalogaj z organizacijskega in varnostnega vidika. Dalajlama bo imel ob obisku Maribora status varovane osebe druge stopnje, kot na primer predsednik vlade, kar pomeni, da bo imel 24-urno varovanje in vozilo s spremstvom, ne bodo pa zaradi tega uvedli cestnih zapor. Njegova svetost 14. dalajlama Tenzin Gjatso se je kot Lhamo Dhondrub rodil 6. julija 1935 v kmečki družini v severovzhodnem Tibetu. Pri dveh letih je bil v skladu s tibetansko tradicijo prepoznan kot reinkarnacija 13. dalajlame, 22. februarja 1940 pa je bil, star komaj 14 let, v Lhasi proglašen za voditelja Tibeta. Po vdoru kitajske vojske v Tibet je pobegnil v Indijo, kjer živi od leta 1959. Od leta 1960 sta njegov sedež in sedež tibetanske vlade v izgnanstvu v Dharamsali na severu Indije. STA (pripravlja: SM) Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice Začetek druge faze gradnje mariborske medicinske fakultete Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobic je v petek po srečanju z mariborskim županom Francem Kan-glerjem v Mariboru potrdil, da so bila izdana vsa potrebna soglasja za pričetek druge faze projekta gradnje Medicinske fakultete, ki bo odločala o tem, kdo bo dokončno izbran kot izvajalec gradbenih del. Univerza v Mariboru je v začetku tega tedna po dolgem čakanju le dobila soglasje vladne službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj za začetek druge faze izgradnje stavbe Medicinske fakultete, v skladu z načrti pa bi se lahko gradbena dela začela še letos, predavanja v novi stavbi pa naj bi stekla leta 2013. Po besedah ministra Golobiča se zdaj zagotovo lahko začne zbiranje ponudb za gradnjo, saj so bila pridobljena vsa potrebna soglasja, tako s strani Evropske unije kot službe vlade za lokalno samoupravo, ki upravlja z evropskimi sredstvi. (sta) Lani je na cestah umrlo manj ljudi kot leto poprej Lani je zaradi prometnih nesreč umrlo 43 ljudi manj kot leto poprej, je na novinarski konferenci povedal vodja sektorja prometne policije Ivan Kapun. Dodal je, da je na izboljšanje varnosti cestnega prometa vplivala posodobitev cestnoprometne infrastrukture, uvedba vinjetnega sistema in ukrepi ministrstev za notranje zadeve in za promet. Najpogostejši razlogi najhujših prometnih nesreč so bili poleg neprilagojene hitrosti tudi nepravilna stran ali smer vožnje, neupoštevanje pravil o prednosti, nepravilno prehitevanje, nepravilni premiki z vozilom in nepravilno ravnanje pešcev. V 462.426 primerih kršitve zakona o varnosti cestnega prometa je bilo lani 160.336 kršitev zaradi prekoračitve hitrosti, 20.242 pa zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Najpogostejše kršitve na avtocestah so vožnja po prehitevalnem pasu ter prehitevanje tovornih vozil. (sta) Izredna seja DZ o novem ministru za zdravje v sredo Izredna seja državnega zbora, na kateri bodo poslanci obravnavali odstop ministra za zdravje Boruta Miklavčiča in predlog kandidata za novega ministra Dorjana Marušiča, bo v sredo, je sklenil kolegij predsednika DZ Pavla Gantarja. Hkrati bodo poslanci obravnavali še en predlog za odločanje o poslanski imuniteti poslanca SNS Srečka Prijatelja. Gantar je namreč pojasnil, da je državni zbor z Okrožnega sodišča v Kopru prejel še en predlog za odločanje o imuniteti. O tem je sicer državni zbor odločal že dvakrat - prvič zaradi suma storitve kaznivih dejanj izsiljevanja in nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva, drugič pa zaradi očitanih kaznivih dejanj napeljevanja k nedovoljenemu sprejemanju in dajanju daril ter dveh poskusov izsiljevanja. (sta) V Kopru zbirajo podpise za referendum o Ankaranu V Kopru je iz nasprotnikov ustanovitve občine Ankaran nastala civilna iniciativa Tujega nočemo, svojega ne damo, ki bo zbirala podpise za naknadni zakonodajni referendum, na katerem bi vsi slovenski volivci odločali o smiselnosti ustanovitve ankaranske in mirnske občine. Po navedbah so v četrtek in petek dobili prvih tisoč podpisov, prvi podpisnik pa je koprski župan Boris Popovič. Popovič je sicer skupaj z enajstimi državnimi svetniki že vložil pobudo za izredno sejo državnega sveta, na kateri bo ta po praznikih obravnaval predlog za odložilni veto na zakon o ustanovitvi občin Ankaran in Mirna, ki ga je državni zbor sprejel minuli torek. Če veto ne bo izglasovan, ali pa bo zakon v državnem zboru ponovno potrjen, je koprski župan napovedal tudi pobudo za ustavno presojo zakona. (sta) Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Ptuj • Z zbora Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj Leto drugačnega pogleda Na zboru članov Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, ki je bil 26. marca, so pregledali delo v letu 2009 s finančnim poročilom in sprejeli program dela za letos. Med gosti je bil tudi predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wraber. Anton Žerak, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj, je povedal, da je bilo društvo lani ne glede na zaostrene gospodarske razmere uspešno pri svojem delu. Izvedli so vseh 27 socialnih programov za slepe in slabovidne ter njihove družinske člane. Društvo, ki ima status invalidske organizacije, deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva, zdravstvenega varstva, šolstva in športa. Izvajalci programov so bili delavci društva, funkcionarji društva in drugi zunanji strokovni delavci (socialna delavka, defektolog, tiflopedagog, psiholog, učitelji, zdravstveni delavci, trenerji, demonstratorji tehničnih pripomočkov in drugi. V letu, za katero so podajali poročilo, je imelo 219 članov, na zboru jih je sodelovalo 55. Za načrtovane investicije so v letu 2009 pridobili le del investicijskih sredstev. V bivalnih enotah so zamenjali zastarelo stavbno pohištvo (okna) in tudi opravili manjša vzdrževalna dela. Teren je po besedah Antona Žeraka močno pod-hranjen, zato potrebujemo močna društva, močno zvezo, potrebna sta enotnost in trdnost. Slepi in slabovidni veliko pričakujejo tudi od Tomaž Wraber, predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije zakona o izenačevanju možnosti invalidov. Prav tako pa tudi od projekta MO Ptuj -občina po meri invalidov. V letu 2009 je imelo Medobčinsko društvo slepili in slabovidnih Ptuj 100.884 evrov prihodkov. Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij jim je zagotovila dobrih 67 odstotkov, potrebnih za izvajanje aktivnosti, nekaj čez 10 odstotkov so prispevali proračuni občin, društvo deluje na območju 19 občin, iz do-nacij so pridobili 3,3 odstotka sredstev, iz članarine en odstotek, iz drugih virov pa 17,5 odstotka vseh sredstev. Program za leto 2010 ohranja 27 posebnih socialnih programov in nekatere specifične storitve za slepe in slabovidne osebe ter njihove družinske člane. Za investicije pa naj bi v letošnjem letu pridobili 20 tisoč evrov namenskih sredstev, ki jih bodo porabili za adaptacijo kopalnic in obnovo poslovnih prostorov. Finančni načrt za letos znaša dobrih 132 tisoč evrov. Letos proslavljajo 90-letnico Letošnje leto je za slepe in Predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj Anton Žerak je zadovoljen, da so v letu 2009 kljub krizi uspešno delovali. slabovidne Slovenije jubilejno leto, 90 let samoorganizi-ranja. Nosilec praznovanja je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, v aktivnosti pa se vključuje tudi ptujsko Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih. Za delo v letu 2009 je ptujskemu društvu čestital tudi predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wra-ber, ki jih je na letnem zboru tudi prvič uradno pozdravil kot novi predsednik. »Večino denarja, ki ga dobimo, predstavljajo sredstva FIHO, ni pa nujno, da ga bomo vedno dobili, zato moramo strniti vrste. Zveza slepih in slabovidnih Slovenije je najstarejša invalidska organizacija v Sloveniji. Aktivnosti, ki jih bomo v jubilejnem letu izvajali, bodo potekale pod naslovom Leto drugačnega pogleda. Truditi se moramo, da bodo tudi drugi drugače gledali na nas, na naše dejavnosti in aktivnosti. Osrednja proslava ob jubileju pa bo potekala pod naslovom Zazrti v prihodnost,« je med drugim povedal Tomaž Wraber. Leta 1965 nezaposlenih slepih in slabovidnih tako rekoč ni bilo. Za vse je bilo na tedanji ravni bolje poskrbljeno kot je morda danes. Gospodarska kriza je naredila svoje, med množico nezaposlenih, je tudi veliko invalidov. Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije je omogočil, da danes sicer opravljamo celo vrsto poklicev, ki jih prej nismo mogli. Vsa ta oprema pa je draga, vse te pripomočke je danes slepim in slabovidnim težje kupiti kot nekoč, pravi Wra-ber. Družba danes omogoča sorazmerno korektno delo in organiziranost. Največji primanjkljaj pa je zagotovo v tem, da za vse invalide še ni zagotovljena pravica do rehabilitacije, ki bi jim pomagala, da ko izgubijo vid, deloma ali v celoti, da se naučijo tistih novih življenjskih strategij in tistih veščin, ki pomagajo živeti naprej in ki slepi in slabovidni osebi tudi pomagajo pri motivaciji za kvalitetno življenje v novih razmerah. »Za to se zelo trudimo, skupaj z očesno kliniko smo izdelali tudi strokovni koncept, pri uveljavljanju rehabilitacije v praksi pa se zelo zatika,« opozarja Wraber. »Ključno v delovanju slepih in slabovidnih pa je enotnost, saj tudi zakonodaja, ki se v tem trenutku pripravlja, invalidom ni naklonjena, zato je skupno nastopanje tako zelo pomembno,« še poudarja predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Tomaž Wra-ber. Zaradi ekonomske krize, ki še ni rekla zadnje besede, se bodo nekatere pravice tudi zmanjšale, to je realnost, na katero morajo invalidi še naprej računati. MG Ptuj • Volitve 2010 v Območni obrtno-podjetniški zbornici Janzekovič in Goričan v bitki za predsednika Leto 2010 je volilno leto tudi v obrtniški organizaciji. Sklep o razpisu volitev 2010 so v Območni obrtno-podjetniški zbornici Ptuj sprejeli na skupščini decembra 2009. V tem trenutku so že tako daleč, da so končali evidentiranje kandidatov za novo vodstvo OOZ Ptuj za obdobje 2010/2014, kandidata sta dva, sedanji predsednik Vladimir Janžekovič in Branko Goričan, sedanji podpredsednik OOZ Ptuj, in nadzorni odbor OOZ Ptuj. Pred štirimi leti so se za predsedniško mesto potegovali štirje kandidati. Gospodarska recesija se je po svoje odrazila tudi pri evidentiranju možnih kandidatov za funkcije v obrtniški organizaciji. Po posameznih strokovnih sekcijah pa so volitve že opravili. Izvolili so nova vodstva, predsednike in podpredsednike 26 sekcij, ena tretjina je novih. Na zborih sekcij, kjer so volili nova vodstva sekcij, so izvolili tudi poslance za 39-člansko skupščino OOZ Ptuj v mandatnem obdobju 2010/2014. Skupščino so v večini pomladili, skoraj polovica članov je novih. Novo vodstvo OOZ Ptuj za obdobje 2010/2014 bodo izvolili na seji skupščine, ki bo 11. maja. Novoizvoljeni predsednik pa bo tudi mandatar za sestavo 15-članskega upravnega odbora in predlagatelj dveh podpredsednikov zbornice. Novo vodstvo OOZ Ptuj bo pričelo delati 1. julija 2010. V volilnih postopkih je od 1500 članov OOZ Ptuj sodelovalo več kot 300, k sodelovanju so bili pozvani vsi. Kot je povedal sekretar OOZ Ptuj Boris Repič, si prizadevajo, da bi njihovi člani zasedli katerega od pomembnih položajev tudi na državni ravni, kjer v tem letu tudi volijo nove organe. Doslej edini obrtnik, ki mu je uspelo priti v upravni odbor OOZ Slovenije, je bil Roman Tomanič, ki je bil en mandat tudi podpredsednik OOZ Slovenije. Ker vse breme gospodarske krize nosi gospodarstvo, še posebej pa mali podjetniki, so v OZ Slovenije napisali odprto pismo predsedniku vlade RS Borutu Pahorju, podpisal ga je podpredsednik OZS in predsednik UO OZS Štefan Pavli-njek. OZS ima 52 tisoč članov, v tem segmentu gospodarstva je 200 tisoč zaposlenih, njihov Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Branko Goričan Vladimir Janžekovič položaj pa je iz dneva v dan slabši. Nič drugače tudi ni v obrti in podjetništvu na Ptujskem. Nekatere dejavnosti so že na robu preživetja, zato članstvo odločno zahteva takojšnje ukrepanje vlade. Že ob koncu leta 2008, ko je kriza že napovedovala, so opozorili na nujnost ukrepanja glede zagotavljanja plačilne discipline in nekaterih drugih ukrepov, ki bi izboljšali likvidnostni položaj obrti in malega gospodarstva ter gospodarstva kot celote, saj gre za ključne probleme sedanjega kriznega obdobja. Reševanje tega problema pa je tudi eden ključnih izhodnih dejavnikov iz krize. Obrt in malo gospodarstvo nista sodelovala pri oblikovanju slovenske izhodne strategije, OZS pa je podala obširno pisno mnenje s poudarkom na pomenu realizacije predvidenih nujnih ukrepov. Nujno je, poudarjajo v obrtniški organizaciji, da vlada RS nemudoma sprejme ukrepe, ki bodo imeli takojšnje učinke na poslova- nje obrti in malega gospodarstva. Pričakujejo, da bodo nemudoma sprejeti ukrepi za zagotavljanje plačilne discipline, za večje zagotavljanje likvidnosti gospodarstva, za večjo pravno varnost in omejitev sive ekonomije, še posebej pa za večjo fleksibilnost trga delovne sile. Na pobudo mariborske obrtno-podjetni-ške zbornice pa je prišlo do dopolnitve odprtega pisma predsedniku vlade, ki so ga podprli tudi v OOZ Ptuj. V dopolnitvi odprtega pisma obrtniki in podjetniki zahtevajo 30-dnevni, splošni plačilni rok v Sloveniji, izboljšanje izvršb, takojšnjo spremembo zakona o stečajih, plačevanje DDV po plačani realizaciji, povečanje socialne varnosti obrtnikov in podjetnikov, odpravo neenakopravnega in diskrimina-tornega položaja samostojnih podjetnikov, spremembo zakona o avtorskih in sorodnih pravicah ter modernizacijo delovno-pravne zakonodaje. MG Foto: MG Foto: MG Cerkvenjak • Z19. redne seje » Nisem pogrebnik zdravstva v Cerkvenjaku! Na tokratni seji cerkvenjaškega občinskega sveta, ki je potekala na zadnji marčevski dan, je župan Jože Kraner med drugim povedal, da zaradi negativnih odzivov občanov ne namerava nadaljevati aktivnosti, povezanih z že okoli dve leti zaprto cerkvenjaško ambulanto. Zanjo so sicer svetniki na prejšnji seji sprejeli sklep o oddaji v najem, med možnimi podnajemniki pa je bil tudi Zavod Hrasto-vec - Trate, ki bi imel tukaj zunanjo enoto za svoje varovance. « Cerkvenjaške svetnike je tokrat čakalo 15 točk dnevnega reda, ki so jih obdelali v dobrih štirih urah, v katerih so se seznanili tudi s poročilom nadzornega odbora o poslovanju v lanskem letu. Predstavila ga je Simona Firbas, ki je povedala, da niso ugotovili nepravilnosti in da so bila finančna sredstva porabljena v skladu s proračunom. Svetniki so nato sprejeli odlok o zaključnem računu proračuna za leto 2009, ob čemer je Kraner izrazil zadovoljstvo, ker jim je v glavnem uspelo uresničiti zastavljeno, a so nekatere investicije morali premakniti v prihodnje leto. Ker so ocenjevali tudi program varnosti, je bil s svetniki Stanislav Mlakar, predsednik komisije za oceno izvrševanja nalog medobčinskega redarstva, in med drugim sporočil, da lahko v Cerkve-njaku prvič pričakujejo redarja v aprilu. Medobčinsko redarstvo je sicer začelo formalno delovati 6. februarja, vendar redarja v Cerkvenja-ku do sedaj še ni bilo, saj jih je nekaj še na usposabljanju. »Dogovorili smo se, da bo redar v centru Cerkvenjaku in tudi okoliških vaseh priso-tenl6 ur na mesec. Upam, da bomo v tem mesecu redno vzpostavili to službo,« je dejal Kraner. S pomočjo Bena Matjaši-ča s Policijske postaje Lenart so pregledali varnostno situacijo za lansko leto; ta je, gledano po odstotkih, primerljiva s celotnim območjem lenarške postaje in tako ne izstopa. »Vesel sem, da ni problematike več. Upam, da bomo tudi z redarsko službo pripomogli, da se nam kršenje zakonov znotraj lokalne skupnosti ne bo zviševalo,« je komentiral župan. Kmalu nov vrtec? Svetniki so prav tako soglašali s sklepom o pripravi investicijske in projektne dokumentacije za izgradnjo vrtca v Cerkvenjaku. Investicijo, ocenjeno na približno 1, 5 milijona evrov, naj bi predvidoma začeli prihodnje leto. Obstoječi vrtec ima namreč samo dva oddelka, novi pa bi naj imel kar tri več. »Kar nekaj otrok sedaj ostaja doma. Računamo tudi na priseljevanje, saj imamo zgrajeno obrtno cono, v kateri bodo nekateri investitorji že začeli gradnjo objektov, zato si obetamo prirastek v Cerkve-njaku,« je razložil prvi mož občine. Sedaj bodo objavili razpis, s katerim bodo zbirali idejne zasnove vrtca, nato pa bodo izbrali najsprejemljivejšo možnost. Na podlagi analize projektantov se bodo odločili, ali vrtec graditi povsem na novo ali širiti že obstoječega. »Načrtujemo, da se bomo že letos prijavili na razpis Ministrstva za šolstvo in šport in realno lahko pričakujemo, da bi v letu 2011 začeli investicijo,« meni župan. Na seji je bil potrjen tudi sklep o aktivnostih za povečanje energetske učinkovitosti javnih objektov v občini, ki omogoča, da se bodo lotili raziskave alternativnih virov ogrevanja. Razmišljajo o vrtini, ki naj bi jih predvidoma stala okoli 20. 000 evrov. »Že dolgo ugotavljamo, da imamo razsipniško urejeno ogrevanja šole, vrtca, občine, kulturnega doma in še nekaterih objektov. Vse bi radi združili na enem izvoru toplotne energije; govorimo o vrtini, o ogrevanju zemlja-voda. Če bomo s poskusno vrtino prišli do zadostne količine vode, jo bomo uporabljali tako, če ne, pa samo za en objekt,« je pojasnil Kraner, ko je svetnike seznanjal s tekočimi investicijami. Trenutno se tako začenja razširitev ceste Brengova-Čagona-Drbetinci, delajo pa tudi na vodovodih v Ivanj-skem Vrhu in na Vanetini. V pripravi je rekonstrukcija obstoječe čistilne naprave v Kadrencih, končuje pa se investicija arheološkega parka rimskih grobišč v Brengovi, ki jo želijo v maju predstaviti javnosti. Prazna ambulanta ostaja novemu županu Nekaj nestrinjanj se je med svetniki pojavilo v zvezi z lokalnim informativnim mesečnikom Ovtarjeve novice, ki poroča o dogajanjih v vseh šestih občinah Upravne enote Lenart. Na novembrskem kolegiju županov so se namreč ti strinjali z obstojem časopisa, ki ga izdaja Razvojna agencija Slovenske gorice in naj bi ga prejemala vsa gospodinjstva na tem območju. Novice izhajajo od decembra brezplačno (prvi dve številki sta se financirali s sredstvi Leader), z nadaljnjim sofinanciranjem, ki bi Cerkvenjak v letu 2010 stalo okoli 10.000 evrov, pa se v tej občini niso strinjali. Med po- misleki nekaterih svetnikov je bilo slišati, da gre za prevelike stroške, da imajo v njihovi občini že časopis Zrnje in da bi si lahko vsak, ki si želi Ovtarjevih novic, te kupil. Pri pobudah in vprašanjih pa je prišla na dan problematika, o kateri smo že poročali - problematika prazne cerkvenjaške zdravstvene ambulante, ki že dolgo sameva, ker niso vanjo uspeli dobiti zdravnika. Županu in svetnikom se je zdelo smiselno, da se objekt odda v najem, namesto da propada, in so tako na prejšnji seji sprejeli sklep o oddaji. Za najem je bil zainteresiran Zavod Hrastovec -Trate, ki bi v zgradbi nastanil svoje varovance. Kasneje pa se je župan odločil, da ambulanta zaenkrat vseeno ostane takšna, kot je - prazna. »Sam sem dal zadnjič predlog občinskemu svetu, da z zdravstvenim domom nekaj naredimo, ker je pravzaprav breme proračuna. Občinski svet je tako župana in občinsko upravo pooblastil, da vodi aktivnosti v tej smeri in da se sklene pogodba z omenjenim zavodom ali tudi s kom drugim - seveda za primerno najemnino. Ko pa je informacija o naši odločitvi prišla med občane, sem dobil izrazito negativen odziv, saj se s tem ne strinjajo. Ker jeseni ne bom več kandidiral, sem se odločil, da omenjenih aktivnosti ne bom peljal naprej, pač pa bom odločanje o tem prepustil novemu županu in občinskemu svetu,« je zaključil župan. Kot je še poudaril na seji, namreč ne želi poslušati očitkov, da je pogrebnik zdravstva v Cerkvenjaku. Polona Ambrožič Cerkvenjaški svetniki z županom Jožetom Kranerjem Od tod in tam Leskovec • Razstava pisanic Foto: SM Turistično društvo Klopotec iz Leskovca je tudi letos ob velikonočnih praznikih pripravilo v svojih novih društvenih prostorih že tradicionalno razstavo pisanic. Uradno so jo odprli v petek zvečer, obiskovalci pa so si razstavljene male umetnine lahko ogledali do ponedeljka. Na kakšen način se lahko obarvajo ali drugače okrasijo jajca, so letos pokazale članice aktiva žena iz Sel, iz Lancove vasi, Društvo podeželskih žena in deklet iz Lancove vasi, Društvo žensk s Pobrežja, s svojim razstavnim kotičkom pa so se predstavili tudi učenci domače, leskovške osnovne šole. Ob najrazličnejših pirhih in aranžmajih zanje je bilo letos na razstavi videti tudi vezene prte in prtičke, še posebej pa so se izkazale leskovške gospodinje z odličnimipoti-cami in drugimi velikonočnimi dobrotami. SM Spuhlja • Velikonočna razstava ročnih del in pisank Foto: Črtomir Goznik V večnamenski dvorani v Spuhlji je Društvo gospodinj Marjetica iz Spuhlje, ki mu predseduje Angela Čeh, pripravilo že četrto velikonočno razstavo ročnih del in pisank, ki je bila na ogled 4. in 5. aprila. Članice so razstavile 55 vezenih in 48 kvačkanih izdelkov, suhe rože v obliki slik v okvirjih, poslikave na svilo, nekaj gobelinov, pisank in drugih izdelkov, ki zapolnjujejo njihov prosti čas. Društvo deluje štiri leta, za letošnjo nadvse bogato razstavo, ki je pritegnila številne obiskovalce, pa je zaslužnih vseh 75 članic v starosti od 10 do 80 let. V svoje vrste želijo pritegniti še več mladih, s tem se bo družabno življenje v Spuhlji še dodatno obogatilo, pravi Čehova. MG Ptuj • Borut Beusa v galeriji Tenzor Foto: Črtomir Goznik V galeriji Tenzor v Mestnem gledališču na Ptuju so 24. marca odprli razstavo Boruta Beusa Poezija v sliki, ki bo na ogled do 17. aprila. Avtorje študiral likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Širši javnosti je bolj kot slikar, kipar in oblikovalec unikatnega nakita poznan predvsem po angažiranih soci-alno-psiholoških konceptualnih projektih. Njegove tradicionalne teme so portret, tihožitja in pokrajine, ki pa so se sčasoma oddaljile od golega prikaza resničnosti. MG Središče ob Dravi • Pridobili sredstva iz programa IPA Pijemo isto vodo - na obeh straneh meje Občina Središče ob Dravi je uspela pridobiti sredstva iz programa IPA, ki jih bo porabila za pripravo dokumentacije za kanalizacijo Obrež-Grabe-Središče. Občini Središče ob Dravi in Nedelišče iz sosednje Hrvaške že leta dobro sodelujeta, zlasti na področju turizma in kulture ter obrtništva in gospodarstva, tokrat pa sta sodelovali tudi na ravni lokalnih skupnosti. Pripravili so skupni projekt z naslovom Pijemo skupno vodo in se z njim leta 2008 prijavili na razpis IPA. Po prvem sklepu leta 2009 se je razpis za njih končal neuspešno: denar je dobilo osem projektov, sre-diški pa je bil uvrščen na nehvaležno deveto mesto. Lani jeseni pa so pred podpisom pogodb za teh osem projektov ugotovili ostanek finančnih sredstev v višini 330.000 evrov. Te so ponudili Sredi-ščanom, njihovi partnerski občini Nedelišče in podje- tju Medžimurske vode, ki so ponujeno sprejeli z obema rokama. Središčani bodo v projektu poiskali idejno rešitev za kanalizacijo za tri vasi (Obrež, Grabe in Središče ob Dravi) ter za čistilno napravo. V občini Nedelišče bodo prav tako pripravljali tehnično dokumentacijo za kanalizacijo za šest vasi, kjer tega problema še niso rešile. Naziv projekta Pijemo isto vodo dejansko zadene smisel in srž problema, kajti ves ta del Me-džimurja in Slovenije je povezan v isto vodovarstveno območje s skupno podtalnico. Zaenkrat predvidevajo, da bi Središčani iz projekta iztržili 130.000 evrov, kar naj bi bilo okrog 70 % vseh potrebnih sredstev za pripravo doku- menta. Župan Borko upa, da bodo najboljši ponudniki, ki se bodo prijavili na razpis, ceno še nekoliko znižali, a tehnična dokumentacija bo vseeno stala okrog 200.000 evrov. Priprava skupne vloge je bila po besedah Jurija Borka precej zahtevna, saj menda Foto: Viki Ivanuša „Projekt Pijemo isto vodo dejansko pomeni začetek reševanja problematike gradnje kanalizacije v devetih naseljih na obeh straneh meje," je ob pridobitvi sredstev IPA povedal župan Jurij Borko. le obrazložitev, ki mora biti v obeh jezikih - hrvaščini in slovenščini -, obsega preko 80 strani, pri čemer se je zelo angažirala središka občinska uprava. To je tudi projekt katerega fizična izvedba bo zelo draga in ga občina ne bo zmogla financirati sama, zato želijo pohiteti, da za izgradnjo ulovijo še kakšna evropska sredstva. V središki občini pa pripravljajo tudi projektno dokumentacijo za pločnik in cesto Obrež v dolžini 650 metrov. Pločnik naj bi bil dokončan letos, in čeprav v državni program s tem projektom niso prišli, upajo na kakšno pomoč Direkcije za ceste. Vrednost projekta je ocenjena na 150.000 evrov. Plačali bodo z zamudo, saj ima občina še precej odprtih računov in si novih ta trenutek ne more privoščiti. Središčani se skupaj z občino Ormož pripravljajo tudi na prenovo vodovoda Or-mož-Središče ob Dravi, ki je v zelo slabem stanju in zahteva velika vzdrževalna sredstva. Vodovod povzroča velike vodne izgube in stroške popravil. Gre za 11 kilometrov vodovoda, ki ga bodo gradili po fazah. Z lastniki parcel na trasi, kjer vodovod poteka, so že imeli predstavitveni sestanek in po ugodnem odzivu so pristopili k sklepanju služnostnih pogodb. Gradbeno dovoljenje bi radi pridobili še letos, saj so se s projektom prijavili tudi na 5. razpis regionalnih razvojnih spodbud. Viki Ivanuša Ptuj • Območna lutkovna revija Dober dan, lutka Območna revija lutkovnih skupin, ki poteka pod nazivom Dober dan, lutka, je tudi letos privabila zanimive zgodbice in pokazala, kako bujno domišljijo imajo naši malčki. Ti so dokazali, da so vešči tudi kot igralci in da jim nastopanje pred publiko, ki je bila letos veliko številčnejša kot v preteklih letih, ni tuje. Revijo sta v četrtek v prostorih Stare steklarske organizirala ptujska območna izpostava JSKD in Zveza kulturnih društev Ptuj. Nastopilo je 12 lutkovnih skupin, od tega devet šolskih: OŠ Ljudski vrt - podružnica Grajena, skupina Korenjaki OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj, Zvezdice OŠ Ljudski vrt, mlajša, srednja in starejša skupina Lutka lutkica OŠ Podlehnik, Mavričniki iz OŠ Cerkvenjak - Vitomarci, lutkarji iz OŠ Olge Meglič Ptuj, Šolarčki OŠ Hajdina, Srčki Dijaškega doma Ptuj, člani hajdinskega KPD Stane Petrovič in Lutkovno gledališče Pika iz Lenarta. Vsi nastopajoči so dokazali, da z lutkami vedo pričarati zanimivo vzdušje. Revijo, ki je potekala od 8. do 14. ure, je strokovno spremljal Slavko Rakuša Slavinec, ki bo strokovno ocenil vseh 12 nastopov. Dženana Becirovic Tudi letos so nastopajoči pokazali, da imajo bujno domišljijo. Prejeli smo Odprto pismo vodstvu DU Ptuj in Ptujčanom Nismo mi vandali Člani mladinskega aktiva »Nismo mi vandali« čutimo obveznost in imamo tudi pravico obvestiti DU Ptuj in ptujsko javnost o dogodkih, povezanih z našim sobiva-njem na prostoru dnevnega centra Jožeta Sotlarja na Potrčevi. Začeli bomo z dogodkom izpred štirih in pol let, ob proslavi občinskega praznika. Po dolgem času mladostniškega »lutanja« med dobrim in slabim, med argumenti, ki so nas bremenili marsičesa, in argumenti, da imamo tudi cel kup dobrih lastnosti, smo se opredelili za mirno sobivanje in sožitje v mestni četrti Center in s sokrajani Ptuja. Pri tem nam je v precejšnji meri pomagal tudi g. Vojo Veličkovic, dosedanji predsednik DU Ptuj, takrat le občan Ptuja. Za tradicionalno tekmovanje v balinanju ob občin- skem prazniku smo hoteli prijaviti svojo ekipo pod simboličnim nazivom »Nismo mi vandali«. Rezultat prijave je bil odgovor organizatorja: »To je tekmovanje samo za povabljene!« Že takrat smo bili torej postavljeni v predalček z napisom: »Občani drugega reda«. Nismo obupali. Skoraj v celoti smo spremenili svoj odnos do družbe in okolja. Začeli smo skrbeti za red in čistočo na Potrčevi 34, iz svojih vrst smo izključili tiste, ki niso spoštovali mota iz našega imena »Nismo mi vandali«. Zelo malo ljudi je na nas gledalo kot na realnost, kot na skupino mladih, ki ima svoje potrebe in - zakaj ne - tudi svoja pravila obnašanja. Velika večina je na nas še najprej gledala kot na vandale in nebodijihtreba. Skoraj vsi so pozabljali na svojo mladost in lumparije, ki so jih tudi sami zganjali. In sedaj, po tolikem času, ko smo neštetokrat dokazali svojo pripadnost DU Ptuj in Ptuju ter opredeljenost za tvorno sodelovanje tako v DU Ptuj kot v lokalnem okolju, ponoven šok: novo vodstvo oz. nova predsednica društva nas je obvestila o novem konceptu dela DU Ptuj, v katerem za nas ni več mesta. Ne v delu in še manj na prostoru v Potrčevi 34. Povedala je, da nam bo našla neki drug prostor v mestu, pa čeprav na zgradbi Potrčeve 34 piše: »Dom krajanov Jože Potrč«, »Dnevni center Jože Sotlar« in DU Ptuj. Tem prvim ugotovitvam bomo priložili svojo analizo o tem, kdo smo in kaj smo, kaj počnemo in kakšne so naše pravice in dolžnosti. Začnimo od začetka: 1. velika večina nas je uradnih članov DU Ptuj, s plačano članarino na podlagi sklepa DU Ptuj iz leta 2008 o sodelovanju DU Ptuj in aktiva mladih »Nismo mi vandali«! Kot člane DU Ptuj nas nova predsednica pošilja »v mesto«, saj smo po njenem mnenju (upamo, da ne tudi po mnenju vseh članov DU Ptuj) »moteč faktor pri delu društva«. Na tem prostoru bivamo od zgodnje mladosti, pred nami pa tudi prejšnja generacija. Notranji prostor (pomožna zgradba) menite, da ne more biti za nas? (Kaj je s Športnim društvom Center?) Tu je dom krajanov in imamo legitimno pravico bivati na dvorišču Potrčeve 34; 2. do sedaj smo sodelovali v dveh čistilnih akcijah na obrežju Drave in v mestnem parku. Prvič nas je bilo 14 (iz DU Ptuj samo trije). Vemo točno, kaj in zakaj smo to počeli, vemo, koliko vreč smeti smo zbrali, koliko navlake tudi iz Drave. Vse je potekalo pod plaščem DU Ptuj; 3. organizirali smo tudi samo samostojno čistilno akcijo ob samopostrežni Živila, napolnili en kontejner splošnega odpada ter štiri zaboje plastične, steklene in tetrapak embalaže; 4. skupaj z le dvema članoma DU Ptuj smo opravili celotno selitev iz Jadranske na Potrčevo in celotno razporeditev opreme po prostorih; 5. redno vzdržujemo čistočo na dvorišču Potrčeve 34 in pripravljamo samostojno izdelavo vhodnih vrat na vzhodni strani, popravilo vrat na zahodni strani in popravilo ograje; 6. ponujamo prostovoljne usluge vsem koristnikom prostorov na Potrčevi 34, ne glede na takšne ali drugačne zahtevke; 7. načrtujemo ustanovitev podjetja, v katerem bomo trije zaposleni (sedaj brezposelni), ki bo vsem starejšim (članom in nečlanom DU Ptuj) ponujala celo paleto uslug, od nabave živil do hišnih ali katerih koli drugih uslug; 8. načrtujemo popolno ureditev dvorišča, z vsemi potrebnimi posegi, in stalno vzdrževanje igrišča za balinanje; 9. vselej smo pripravljeni pomagati in sodelovati, neodvisno od skrinje žaljivih pripomb nekaterih članov DU Ptuj in članov UO DU Ptuj; 10. ponosni smo na to, da so souporabniki prostorov - Društvo bolnikov multiple skleroze Ptuj in Društvo gluhih in naglušnih Ptuj - izrazili veliko zahvalo za pomoč, ki smo jim jo ponujali, in nas vabili, da sodelujemo v njihovih aktivnostih in ob proslavah; 11. omenimo še, da smo pomagali pri organiziranju državnega prvenstva v streljanju in tudi pri srečanju upokojencev v Termah. In še zaključek. Smo otroci in vnuki, učenci, študentje, nekateri zaposleni, nekateri v resnih dilemah, kaj nam družba in država sploh ponujata. Imamo starše in -verjeli ali ne - tudi dedke in babice. Upokojence! Tudi člane DU Ptuj! Ali res kdo misli, da nam ni mar za njih?! Še kako! Za njih, za okolje, v katerem živimo, za Ptuj! Ničesar ne uničujemo, ne razbijamo! Ali veste to vi, ki nam odrekate gostoljubje in nas silite h kljubovanju in k temu, da spremenimo svoje ime v: »Ja, mi smo vandali!« Ne bo vam uspelo! Vandali-zem je preblaga beseda za to, kar počnete vi in kar mislite početi!!! In sedaj dejanski zaključek: smo učenci, študentje prava, medicine, strojništva ... Med nami so kategorizirani športniki, dobri delavci . in žal ljudje, ki jim takšni, kot se predstavljate vi, ne ponujajo prihodnosti. Mitja Rižnar Foto: DB Ljutomer • Jubilej podjetja Teleing Kakovost, ki se vidi in sliši Med najuspešnejša podjetja v slovenskem prostoru prav gotovo sodi ljutomerski telekomunikacijski inženiring - Teleing, ki je pred dnevi praznoval jubilejnih petnajst let poslovanja in nenehnega kakovostnega vzpona. Njihove storitve segajo na območja občin Podravja, Prlekije in Prekmurja, kjer za čim boljšo ponudbo ob direktorju Janezu Smolkoviču skrbi še 20 strokovnjakov. V lanskem letu so ustvarili 2.388.060 evrov prihodkov, čisti dobiček podjetja pa je znašal 242.796 evrov. Ta bo letos predvidoma dosegel de-setodstotno rast. V zastavljeni razvojni viziji podjetja so bile naložbe na prvem mestu. Med najpomembnejše gre šteti pri-četek izgradnje lastnih širokopasovnih optičnih omrežij pred tremi leti. Leta 2008 so zaključili investicijo v sodobno digitalno TV-platformo, ponudbo IPTV pa razširili na območje celotne Slovenije ter se preselili v nove poslovne prostore na Glavni trg v Ljutomer. Po ustanovitvi podjetja (1995) je glavna dej avno st prvi dve leti temeljila na projektiranju telekomunikacijskih omrežij za druge operaterje in radiodifuznih oddajnikov za radijske in televizijske postaje. Poznejše faze delovanja so slonele na gradnji in vzdrževanju telekomunikacijskih omrežij za druge operaterje, leto 2000 pa pomeni širitev njihovih storitev v omrežja kabelske televizije in naložbo v lastno sprejemno postajo, ki je pokrivala območje Spodnjega Podravja in Pomurja. Naprednost in inovativnost podjetja sta se izkazali še zlasti v letu 2006, ko so kot prvi v Sloveniji naročnikom ponudili trojček - televizijo, internet in telefon na enem kabelskem priključku. Čeprav so vrhunci v poslovnem procesu Teleinga že doseženi, bodo tudi v prihodnje razvojni strategiji namenili največ pozornosti. Načrtovane naložbe v letošnjem letu znašajo 850.000 evrov, s čimer bo zagotovljena nadaljnja rast podjetja, sedanjo kadrovsko zasedbo pa bodo dopolnili s tremi novimi zaposlitvami. Krajša slovesnost s tiskovno konferenco ob 15-letnem delovanju podjetja Teleing je bila na sedežu Teleinga v Ljutomeru, družabni del pa se je nadaljeval v Dvorcu Jeruzalem. Jubileja so se udeležili nekateri župani Podravja, Prekmurja in Prlekije, med njimi tudi ptujski dr. Štefan Čelan. Niko Šoštarič Foto: NS Direktor Teleinga Janez Smolkovič, ptujski župan Štefan Čelan in ljutomerski župan Franc Jurša Ptuj • Uspehi dijakov Elektro šole na tekmovanjih Gornja Radgona • Sejem MEGRA zaprl vrata Olimpijada poklicev Vsakoletnega tekmovanja Olimpijada poklicev so se tudi letos udeležili dijaki Elektro in računalniške šole Ptuj. Čeprav se v finale, ki bo v Lizboni, niso uvrstili, so na svoje dosežke upravičeno ponosni, saj so barve svoje šole zastopali korektno. Ptujsko Elektro šole so na letošnji Olimpijadi poklicev zastopali dijaki četrtih letnikov pod mentorstvom učitelja Davida Drofenika: Brankica Vidovič, Matej Notesberg, Žiga Podplatnik in Jure Majerič. Tekmovanje je bilo izbirno za udeležbo na naslednjem tekmovanju Eu-roskills, ki bo od 23. do 26. novembra v Lizboni. Ptujčani se sicer na evropsko tekmovanje niso uvrstili, a kot je dejala dijakinja Brankica Vidovič, so se veliko naučili in si pridobili izkušnjo, vredno truda. V svoji nalogi so se ubadali s problemom, kako načrtovati in izvesti računalniško rešitev za podjetje, ki želi podporo računalnikov za prodajo izdelkov po svetovnem spletu, sočasno pa iste računalnike izkoristiti še za vodenje podjetja ter za analize o uspešnosti prodaje izdelkov. Dijaki ptujske Elektro šole pa so se marca udeležili še enega tekmovanja - iz računalništva in informatike. Tekmovali so: Vito Meznarič, Blaž Vidovič in Fabijan Meško iz prvih letnikov ter Simon Žlender, Jurij Podgoršek, Matej Lajh, Tomaž Petrovič in Oskar Korošec iz tretjih letnikov. Organizator in izvajalec je Inštitut Jožefa Stefana v Ljubljani, ki je dijake razporedil na več kategorij: tekmovanje v znanju programiranja, v pisanju programa, ki igra tarok, v razvoju spletnih aplikacij in tekmovanje v snemanju, montaži in predstavitvi videopo-snetkov. Vseh tekmovalcev je bilo okrog 200, od tega jih je kar 140 tekmovalo v znanju programiranja. »Mlajši tekmovalci so res bili uvrščeni bolj proti koncu lestvice, a sem na te mlade nadebudneže ponosen, saj so pri reševanju in iskanju rešitev vztrajali vseh 120 minut in niso predčasno oddali nalog, kot je to storilo kar nekaj tekmovalcev iz drugih ekip. Nasploh so se mlajši tekmovalci na tekmovanju šele prvič srečali z 'resnimi' programerskimi problemi, saj v prvem letniku še nimajo predmeta ali modula, kjer bi se učili tehnik programiranja oziroma reševanja tovrstnih problemov. Pri višjih letnikih sta pomembnejša uspeha dosegla dijaka Simon Žlender (9. mesto) in Jurij Podgoršek (14. mesto) v drugi težavnosti skupini, kjer je tekmovalo 60 tekmovalcev,« je pojasnil mentor Franc Vrbančič, ki je dijake skupaj z Marjanom Čehom in Sepom Zoltanom pripravljal na tekmovanje. Kot je še dodal Vrbančič, je glavni namen tovrstnih tekmovanj spodbujati medpred-metno povezovanje in timsko delo dijakov. »Z udeležbo na tekmovanjih želimo učitelji širiti in poglabljati znanja dijakov in jim hkrati omogočiti, da se preizkusijo v okolju in reševanju problemov, s katerimi se bodo srečali kasneje, ko bodo zapustili izobraževalne poti, s pridobljenim znanjem pa si bodo začeli utirati lastno strokovno, mogoče celo znanstveno pot,« je zaključil svoje razmišljanje. Dženana Bečirovič Kljub krizi uspešna predstavitev gradbeništva Po prvih ocenah je 23. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov MEGRA, ki se je predstavil od 23. do 27. marca na sejemskem prostoru Pomurskega sejmišča v Gornji Radgoni, povsem uspel. »Lahko smo zadovoljni tako s prikazanim kot tudi z obiskom,« je ob zaprtju sejma dejal direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec. Dijaki, ki so barve ptujske Elektro in računalniške šole zastopali na Olimpijadi poklicev »Gospodarsko krizo poskušajo razstavljavci izkoristiti kot priložnost in v tem je tudi največja vrednost tega sejma. Gradbeništvo tovrstni sejem potrebuje, če hočemo, da si bomo tudi v prihodnosti sami gradili sodobno infrastrukturo in objekte. S sejmom se dviga ugled in samozavest slovenskemu gradbeništvu, njegova največja vrednost pa ni le v bogati ponudbi materialov, konstrukcij, strojev in opreme za gradbeništvo, obrt in inštalacije, ampak tudi v bogati ponudbi strokovnih informacij in v soočenju stroke ter novih tehnologij. Še posebej smo zadovoljni, ker so na njem sodelovali najboljši ponudniki, ki ob odlični kakovosti s svojimi izdelki in storitvami jamčijo, da z optimizmom zremo v prihodnost tovrstne gospodarske panoge,« je poudaril Erjavec. Na 18.000 kvadratnih metrih površine je sodelovalo 410 razstavljavcev iz 15 držav. Sejmišče je bilo prireditelj številnih strokovnih posvetov o aktualnih temah, kot so razvojne priložnosti Pomurja, gradnja prometne infrastrukture, obnovljivi viri energije, stanovanjska gradnja... Mladi so spoznali možnost izobraževanja v gradbeništvu, osnovnošolcem pa so bili predstavljeni deficitarni obrtni poklici krovec, klepar in mizar. Država bi morala ukrepati Velja spomniti na nekatera dejstva, ki jih je na otvoritveni slovesnosti udeležencem nanizal predsednik GZS - Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala Branko Selak. Povedal je, da je konec časov izjemnega razcveta investicij v letih od 2005 do 2008, ko je vrednost izvedenih gradbenih del rasla s povprečno letno stopnjo 15 odstotkov, število zaposlenih pa se je povzpelo na 90.000 delavcev. Po začetku krize je gradbena dejavnost najhuje upadla v letu 2009, ko je bila zabeležena 21-odstotna manjša aktivnost kot leto poprej. »Od sredine leta 2008 se zmanjšujejo naročila za infrastrukturne objekte, avtocestni program se je po intenzivni gradnji zaključil, ekonomska in finančna kriza pa sta prizadeli celotno slovensko gospodarstvo,« je dejal Selak. Izpostavil je podatek, da se je prodaja novozgrajenih stanovanj in hiš, zgrajenih za trg, v tem obdobju izrazito zmanjšala, obenem pa se je v tem času zmanjšala tudi kreditna aktivnost bank. Navedel je posebno boleč podatek, ki ga napovedujejo strokovnjaki za letošnje leto - v primerjavi z minulim letom bo sledil še dodaten padec gradbene aktivnosti za 15 odstotkov. »Tudi v ostalih državah EU gradbeništvo lani ni cvetelo, vendar je bil padec manjši kot pri nas, ker so za to poskrbele države z različnimi ukrepi. Naši gradbinci pričakujejo, da bo slovenska vlada storila ustrezne korake v njihov prid.« Navedel je nekatere: »Država ali javni stanovanjski skladi naj odkupijo viške stanovanj po primernih cenah, pospešijo naj predvidene projekte gradnje in prenove infrastrukture, predvsem cest in železnic, javni naročniki naj začnejo plačevati v 30-dnev-nem roku, država naj preuči možnost 20-odstotnih avansov pri javnih naročilih, politika in finančne ustanove pa naj spremljajo gradbena podjetja pri prodorih na tuje trge. Pri tem je potrebno uvesti davčne olajšave za vsa vlaganja v energetsko učinkovito gradnjo in obnovo stavb ter sprejeti ustrezno zakonodajo, ki se nanaša na specifična področja v gradbeništvu.« V nasprotnem je Selak napovedal, da se število brezposelnih v gradbeništvu lahko poveča tudi za 30.000 delavcev. Niko Šoštarič Sejem MEGRA si je ogledalo okoli 19.500 obiskovalcev. Foto: NS Ptuj • Pred vseslovensko akcijo čiščenja okolja So rešitev za mesto pozitivno naravnani ljudje? Tudi v MO Ptuj že nekaj časa potekajo priprave na zgodovinsko slovensko akcijo čiščenja okolja Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Zanjo navdušujejo predvsem tisti, ki so bili že doslej aktivni na tem področju. Ena takšnih je Viktorija Dabič, Ptujčanka, ki ji ni vseeno, v kakšnem mestu živimo in ustvarjamo. Skupaj z Viktorijo Dabič opozarjamo na številne nepravilnosti, natančneje onesnaževanja v našem lepem mestu, ki jih ne bi bilo, če bi imeli ljudje privzgojen čut do urejenega okolja in bi odpadke odlagali tja, kamor sodijo, v takšne in drugačne koše za odpadke oziroma zabojnike. Človek se mora samo z odprtimi očmi sprehoditi po Ptuju in bližnji okolici, beležnica onesnaženega okolja bo kmalu polna, še več pa bo vprašanj za odgovorne, mestno oblast, zakaj se s to problematiko ne spopadejo odločneje. Iz proračuna gre marsikateri evro za čiščenje ulic in trgov, mesta. Zakaj torej ni pričakovanih rezultatov? Bomo po letošnji zgodovinski akciji čiščenja okolja prijaznejši do okolja, ga bomo bolj spoštovali? Od tega je v veliki meri odvisna naša sedanjost, še bolj pa prihodnost. Hvalevredno pa je, da gre v tej smeri novi občinski odlok o javnem redu in miru na območju MO Ptuj, ki prinaša rešitve za številne oblike onesnaževanja, ki bodo onesnaževalce močno udarile po žepu, če se bo le izvajal. Največ pa bi k urejenemu okolju lahko prispeval vsak sam, že s tem, da ga ne bi onesnaževal. »Ptuj se pripravlja na Evropsko kulturno prestolnico. Čistilne akcije bi morale postati sestavni del življenja v tako majhnem in lepem mestu, kjer se vsi med seboj poznamo in tudi vemo, kaj lahko kdo opravi dobro. Zdaj je priložnost za ponovni razmislek o tem, kaj v našem mestu sploh hočemo. Sprašujem se, kako da mora sleherno leto poskrbeti za košnjo in čiščenje grajskega hriba direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, kdo je odgovoren za čiščenje na-brežine Drave ob ptujskem parku, kaj je z nabrežino Rogoznice in Grajene, kako dolgo bomo čakali, da bo pri Qlandii nekdo padel v Grajeno, ker ni zaščitne ograje, pri sodišču je del varovalne ograje uničen in se lahko kdo tam poškoduje. Verige v Prešernovi ulici spominjajo na koncentracijska taborišča (vsak dan se kdo spotakne in pade), ali imajo lastniki v mestu res pravico zapirati del pločnika, kako je s pločniki v Gregorčičevem drevoredu, čigavi sploh so? Zdravstveni dom je dovolil postavitev betonskih korit na pločnike, kjer mora biti toliko prostora, da lahko kdo pacienta spremlja k zdravniku, ko sam ne more, s tem pa so dobesedno onemogočili pristop. »Kdo je za kaj pristojen?« Ali se na Ptuju sploh ve, kdo je za kaj pristojen? Ob Osoj-nikovi cesti so parcele, kjer se že nekaj let nabirajo smeti s ceste. Kdo je njihov lastnik? Kdo bo odstranil smeti in nesnago z avtobusne postaje, kjer so jih zdaj skrili tako, da so jih prekrili s travo? Kdo bo poskrbel za ptujska otroška igrišča, kjer še vedno veselo lulajo ptujski psički, potem pa se lahko otroci tam igrajo? Kako je z okolico Gimnazije in Šolskega centra, ki dajeta klavrno podobo šole? Po od- Foto: Črtomir Goznik Viktorija Dabič je ena tistih Ptujčank, ki jim ni vseeno za mesto, ker ga ima v prvi vrsti rada in ker želi, da bi bil prijazen tako za stanovalce kot obiskovalce. morih so sosednje ulice dobesedno zasvinjane s papirji. Ali bi bilo smotrno povabiti k sodelovanju prodajalce, ki ponujajo hitro hrano na avtobusni postaji, pri bolnici, da bi imeli skrb pogledati še kakšen meter proč od njihove prodajalne, kamor veter večkrat odnese papirno embalažo. Kako je z okolico opuščenih trgovskih lokalov, npr. Metalke? Kaj bomo storili z Ljudskim vrtom, kjer sameva na hitro zgrajen paviljon, ki je tarča narkomanov? Če v Ptuju vemo, kdo so narkomani, jih je treba prisiliti, da bodo igle pobrali za seboj!« Po tem, kar ste že pove- dali, ni težko »ugotoviti«, da je naš Ptuj posejan s takšnimi in drugačnimi odpadki, da mu manjka vizija urejanja. »Pred letošnjo zgodovinsko akcijo čiščenja okolja Očistimo Slovenijo v enem dnevu se mi odpira vrsta vprašanj. Na videz nerešljivih. Nekdo bo zamahnil z roko in rekel: 'Brigaj se zase!' Še do nedavnega sem mislila, da se res ne da nič storiti, zdaj pa sem začutila, da se tehtnica nagiba na stran pozitivno usmerjenih ljudi, ki bi bili s svojo voljo in entuziazmom pripravljeni kaj storiti. Kaj je s pomivanjem ptujskih ulic zaradi dezinfekcije in zdravja? Veržej • Velikonočna razstava Letos poleg pirhov kruhi Zavod Marianum iz Veržeja je lani pripravil prvo slovensko razstavo pirhov, letos pa so dodali še velikonočni kruh. V Kovačičevi dvorani ver- žejskega Zavoda bodo do 3. maja na ogled različni pirhi, ki jih tokrat razstavlja več kot 25 izdelovalcev, velikonočni kruh pa je pripravilo 30 gospodinj iz vse Slovenije. Dodali so še kruh iz zamejstva (Tržaška, Koroška, Pora- bje), evangeličanski kruh iz Prekmurja in romski kruh s Pušče. Na ogled je tudi otroška razstava pirhov, v katero je vključenih 35 skupin iz vrtcev in šol severovzhodne Slovenije. Velike zasluge za pričujočo razstavo gredo njenim idejnim nosilcem - Janezu Krncu (Zavod Marianum), Jelki Pšajd (Pokrajinski muzej Murska Sobota) in Tonetu Petku (Muzej Maribor), tokratno razstavo pa je popestrila domačinka Olga Antič iz Križevcev pri Ljutomeru s predstavitvijo priprave velikonočnega kruha v Prlekiji. NŠ Pred najstarejšim ptujskim hotelom oziroma v hodniku zraven so ostanki neštetih bruhanj pijanih mladcev, pa ni nikogar, ki bi poskrbel za dezinfekcijo teh prostorov! Premetani koši morajo izginiti z naših ulic, naj nekdo poskrbi, da bodo takšni, ki se ne bodo dali snemati kar tako enostavno. Predvsem pa je treba takoj ukrepati, ko se konflikt pojavi, da lahko storilce prepoznamo. Kdo mora skrbeti za okolico ceste in železnice, kjer se nabirajo smeti neznanih storilcev, ki mečejo odpadke kar skozi okna vlaka ali avtomobila? Sobotna izkušnja: ves prostor na glavni cesti med Ptujem in Ormožem je nastlan s plastenkami in pločevinkami, ki jih odmetavajo vozniki? Okolica Term, dostop po dravski nabrežini, bi morala biti prijazneje urejena s klopcami. Več klopi bi moralo biti tudi na Osojniko-vi cesti in na Potrčevi, kjer hodijo ljudje, utrujeni od zdravniških pregledov, postane jim slabo, pa se nimajo kam zateči. V mestu, proti Ranci, je treba ponovno zasaditi več dreves, ob Dravi celo drevored do Rance, ki naj nosi ime po kakšnem pomembnem Ptujčanu. Urediti je treba ponovno Pot dedkov in babic, ki so jo pred leti trasirali prizadevni Vičavlja-ni s pomočjo vojske, zdaj pa klavrno propada. Uredili bi lahko dravski polotok med kartodromom do rta nazaj proti mestu. Tako bi dobili idealno sprehajališče in mir. Kaj je s hišo na Potrčevi cesti nasproti policije, ki se bo kmalu sesedla, kaj s tisto na Mariborski cesti na ovinku pred novo pošto na Bregu? Sramota, ker je prav ob cesti in je na očeh vseh gostov, ki prihajajo v naše terme. Morda bi ju kazalo skriti očem s kakšnim 'pregrinjalom', poznajo ga gradbeniki, kot sem to videla v tujini?« Kaj predlagate odgovornim v MO Ptuj glede na vaša opažanja in ugotovitve? »Predlagala bi, da se na občini sestavi skupina ljudi, ki bi konstantno skrbela za določen prostor, npr. za otroška igrišča in parkirišča. Z malo truda in veliko več razumevanja nekaterih strokovnih služb bi tudi na naši občini storili veliko več. Vsa čast posameznikom, ki se že sedaj zelo trudijo! K sodelovanju bi kazalo povabiti posameznike, za katere se ve, da imajo smisel za urejanje okolice blokov in jih celo urejajo, jih ustrezno pohvaliti in katerega tudi nagraditi, če npr. vse leto pobira smeti in goji gredico, ki bi bila sicer zanemarjeno dvorišče. V ponedeljek popoldan sem bila priča, ko je starejši gospod pobiral smeti za avtobusno postajo, medtem ko je otroško igrišče ponovno dobesedno nastlano s praznimi steklenicami vina in plastičnimi kozarci ter prekrito s steklovino kot že velikokrat doslej. Do kdaj bomo to dovolili? Ali res ni pomoči, da bi napravili temu konec?« Želite ob koncu še kaj dodati? »Prepričana sem, da bi se o takih in podobnih vprašanjih morali pogovarjati več dni v letu. Akcija spet ostaja na ramenih tistih, ki to počnemo že od nekdaj oziroma nam je tako obnašanje način življenja. Vem, da se ne da vse spremeniti čez noč, toda po korakih bi šlo, sem prepričana! Samo začeti bo nekje treba. Predvsem pa je treba takoj ukrepati, da storilce še lahko najdemo, v ponedeljek zjutraj zagotovo ne več! Na Ptuju smo imeli nekoč olepševalno društvo, ki je skrbelo za lepši videz mesta. Bi bilo primerno, da ga oživimo? Še in še bi se dalo povedati. Nekateri si veselo manejo roke in z oken opazujejo, kako nekateri čistijo. Še naprej mečejo ogorke kar na tla pred oknom, njihovi psički pa veselo kakajo po gredicah in ob robovih zelenic. Do kdaj, se resno sprašujem. Ali veste, da je v stari Avstriji moral vsakdo, ki je napravil prekršek v zvezi z urejanjem okolja svoje hiše, za kazen posaditi sadno drevo, zato je v Bosni posajenih toliko sliv. O vsem tem, kar sem povedala, bi kazalo malo razmisliti in na podlagi tega tudi ukrepati.« MG Foto: NS Zagreb • Raziskava javnega mnenja Hrvaški premierki in njeni vladi padla priljubljenost Foto: e-novine.com Podpora hrvaških državljanov vladi premierke Jadranke Kosor je marca padla na 40 odstotkov, priljubljenost predsednice vlade pa na 62 odstotkov, kaže raziskava agencije Puls. Priljubljenost premierke in njene vlade je na najnižji ravni od začetka letošnjega leta. Februarja je vlado podpiralo 54 odstotkov Hrvatov, Ko-sorjevo pa 77 odstotkov. Na padec priljubljenosti Ko-sorjeve in njene vlade so po mnenju vprašanih vplivali številne stavke delavcev in kriminalne afere v gospodarstvu, vse več brezposelnih ter afera s pre-mierkinim stanovanjem. Med tisoč vprašanimi v Pulsovi mar-čevski telefonski raziskavi jih je približno 60 odstotkov ocenilo, da država ne gre v pravo smer. Sicer je Kosorjeva še vedno druga na seznamu najbolj priljubljenih politikov, za predsednikom Ivom Josipovicem, o katerem ima pozitivno mnenje 84 odstotkov vprašanih. Josipovicu in Kosorjevi sledi predsednik Socialdemokratske stranke (SDP) Zoran Milanovic, ki ga podpira 51 odstotkov vprašanih. Opozicijska SDP je v marcu zadržala tudi štiriodstotno prednost pred HDZ, volilni prag pa bi, če bi bile volitve danes, presegli tudi opozicijska Hrvaška narodna stranka (HNS) in vladna Hrvaška kmečka stranka (HSS). Parlamentarnemu pragu bi se glede na rezultate raziskave približali še dve opozicijski stranki, Hrvaška stranka upokojencev (HSU) in Hrvaška stranka prava (HSP). Hrvaška vlada je februarja zabeležila vrh priljubljenosti s 54 odstotki, potem ko jo je julija lani po odstopu takratnega premiera Iva Sanaderja podpiralo le 19 odstotkov državljanov. (sta) Dagestan • Po krvavih terorističnih napadih Medvedjev za trde ukrepe proti teroristom dim, strogim in preventivnim« ukrepom v boju proti teroristom. »Seznam protiterorističnih ukrepov bi bilo potrebno razširiti, morali bi biti ne le učinkoviti, ampak tudi trdi, strogi in preventivni. Moramo jih kaznovati,« ruske tiskovne agencije, ki jih povzema francoska tiskovna agencija AFP, navajajo besede Medvedjeva na srečanju z voditelji severnokavkaških ruskih republik, med katerimi so nemirni Dagestan, Ingušetija in Čečenija. Obisk Medvedjeva sledi krvavemu samomorilskemu napadu v Dagestanu, v katerem je bilo v sredo v dveh zaporednih eksplozijah ubitih 12 ljudi, ter še hujšemu dvojnemu samomorilskemu napadu na moskovski podzemni železnici, ki je v ponedeljek terjal 39 življenj. Odgovornost za slednjega je v sredo kot doslej prvi prevzel vodja islamistične skupine Kav-kaški emirat, ki si želi na Severnem Kavkazu vzpostaviti na šeriatskem pravu utemeljeno islamsko državo. Na nasilje v Dagestanu je sicer še dodatno opozorila eksplozija avtomobila, v kateri sta umrli dve osebi. Šlo naj bi za avtomobil, ki je bil poln razstreliva in je eksplodiral predčasno oziroma nenačrtovano. Po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass je sicer vodja ruske obveščevalne službe FSB Aleksander Bortni-kov Medvedjevu na sestanku v prestolnici Dagestana Mahačka-la zatrdil, da poznajo konkretne načrtovalce moskovskih samomorilskih napadov in da so več ljudi že pridržali in jih zaslišujejo. Kot je še dejal, »je bila teorija terorističnih dejanj, storjenih s strani konkretnih tolp, povezanih s Severnim Kavkazom, potrjena«. Ruski dnevnik Komersant je ob sklicevanju na vire, ki sodelujejo pri preiskavi napadov, poročal, da sta bili ženski, ki sta se razstrelili na moskovski podzemni železnici, del skupine 30 oseb, ki so jih za izvajanje samomorilskih napadov rekrutirali voditelji oboroženih upornikov. V Moskvo naj bi po pisanju časnika prišli z avtobusom iz da-gestanskega mesta Kisljar, kjer je bilo le dva dni kasneje ubitih 12 ljudi. (sta) New York • Tiskovna konferenca donatorjev Obljubili skoraj 10 milijard dolarjev Foto: kavkazcenter.com Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je nenapovedano obiskal nemirno kavka-ško republiko Dagestan, ki je bila v sredo prizorišče krvavega dvojnega samomorilskega napada, v katerem je umrlo 12 ljudi, med njimi devet policistov. V Dagesta-nu je Medvedjev pozval k »tr- Foto: wordpress.com Na donatorski konferenci za Haiti, ki je potekala v New Yorku, so države obljubile za skoraj 10 milijard dolarjev pomoči za v potresu uničeno državo. To je krepko preseglo načrte organizatorjev, ki so pred konferenco izražali upanje, da bodo zbrali 3,8 milijarde dolarjev, ki bi jih porabili v naslednjih 18 mesecih. V imenu Slovenije je veleposlanica pri ZN Sanja Štiglic spomnila, da je Slovenija takoj po katastrofalnem potresu 12. januarja namenila za Haiti 120.000 evrov in poslala šotore za 300 ljudi. Nevladne organizacije so v Sloveniji zbrale 770.000 evrov, veleposlanica pa je napovedala, da bo država prispevala še 465.000 evrov, kar je vlada potrdila 25. marca. Konferenco so skupaj organizirali Združeni narodi in ZDA. Pričakovali so, da bodo zbrali najmanj 3,8 milijarde pomoči za naslednjih 18 mesecev, ob tem pa opozorili, da bodo za celoten dolgoročni projekt obnove potrebovali 11,5 milijarde dolarjev. Do konca dneva so države na donatorski konferenci obljubile za 9,9 milijarde dolarjev kratkoročne in dolgoročne pomoči, od tega samo za natančno določene projekte obnove 5,26 milijarde dolarjev. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je konferenco označil za izjemno uspešno in dejal, da so ZN združeni za Haiti. »Ljudem smo dali upanje za novo prihodnost. Začetek je dober, zdaj pa moramo to še uresničiti,« je dejal Ban. ZN so sicer za nujno humanitarno pomoč po potresu izdali poziv za 1,4 milijarde dolarjev, od česar so dobili le polovico, doslej pa je bilo porabljene 30 odstotkov te vsote. EU je obljubila 1,6 milijarde dolarjev pomoči za Haiti in je s tem največja donatorka. Ashto-nova je pojasnila, da so ta sredstva predvidena za porabo v prvih dveh letih po potresu. Skrbi o korupciji na Haitiju je zavrnila s trditvijo, da ima EU dobre izkušnje in rezultate pri nadzoru porabe proračunskih sredstev, prav tako pa bo EU na Haitiju pomagala usposabljati uradnike novih ustanov in vzpostavitvi mehanizmov, ki bodo zagotovili ustrezno porabo pomoči. Denar bo nakazan v poseben sklad za obnovo Haitija, ki ga bo nadzorovala komisija pod vodstvom haitijskega premiera Jeana Maxa Belleriveja in nekdanjega ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je tudi posebni odposlanec ZN za Haiti. Clinton je zagotovil, da bo pozorno nadziral, kam bo šel denar. Na konferenci je sodelovalo 140 držav, nekatere med njimi tudi z ministri, prisotni pa so bili tudi predstavniki Svetovne banke in Mednarodnega denarnega sklada. Posebno vlogo so-predsedujočih so imele največje donatorke - EU, ZDA, Španija, Francija, Brazilija in Kanada. Poleg ZDA in ZN je bil gostitelj tudi Haiti, katerega predsednik Rene Preval se je zahvalil v imenu devetih milijonov prebivalcev v potresu opustošene države in dejal, da je mednarodna skupnost izvršila svoj del naloge, sedaj pa morajo svoje opraviti še Haitijci. Načrt predvideva sodelovanje civilne družbe oziroma nevladnih organizacij in tudi gospodarskih korporacij. Potekala bodo tudi stalna posvetovanja z lokalnimi skupnostmi. Proizvajalka pijač Coca Cola se je tako že dogovorila, da bo 25.000 kmetom, ki pridelujejo mango, pomagala pri dostopu na trge in izboljšanju pridelave. Ob tem pa bo potrebno poskrbeti tudi za nadaljevanje nujno potrebne humanitarne pomoči. Še vedno je tako potrebna pomoč v hrani, zdravilih, vodi in drugih nujnih potrebščinah. Poleg tega je nujno potrebno preseliti do 40.000 ljudi z območij, ki so izpostavljena poplavam. (sta) Bruselj • Zahteva Evropski komisiji: Evropski jeklarji za preiskavo delovanja rudarskih velikanov Združenje evropskih jeklarjev Eurofer je od Evropske komisije zahtevalo preiskavo domnevnega nezakonitega ravnanja največjih svetovnih dobaviteljev železove rude - brazilskega Va-leja in avstralsko-britanskih BHP Billitona ter Ria Tinta. Očitajo jim zlorabo tržnega položaja, zaradi česar naj bi se cene železove rude skoraj podvojile. V združenju so zapisali, da so prepoznali »močna znamenja nezakonitega usklajevanja zvišanj cen železove rude in sprememb cenovnih modelov ter pritiskov na posamezne jeklarne, da te spremembe sprejmejo«. Poteza Euroferja - ta med drugim zastopa vodilne svetovne jeklarje, kot so Arcelor Mittal, Thyssen Krupp in Corus - sledi nedavnemu dogovoru Valeja in BHP Bil-litona z večino azijskih kupcev o prehodu z letnih na četrtletne pogodbe o dobavi železove rude, potem ko sta že dlje časa lobirali za tovrstne spremembe. Medtem ko strokovnjaki poudarjajo, da gre za bolj pošten in transparenten način oblikovanja cen, ki znižuje morebitne prepade med dejanskimi cenami železove rude ter tistimi, ki jih plačujejo jeklarne, pa v Euroferju poudarjajo, da bo prehod na nov sistem dejansko pomenil podvojitev cen železove rude. Po dosedanjem sistemu letnih pogodb, ki je veljal štiri desetletja, so imeli jeklarji več manevrskega prostora glede na trenutne cene na svetovnem trgu, končne cene v pogodbah pa so za njimi močno zaostajale. Po novem pa naj bi bile četrtletne pogodbe vezane na svetovne cene, zaradi česar naj bi poskočile za med 80 in 100 odstotki, pojasnjuje britanski časnik Financial Times (FT). Jeklarji opozarjajo, da naj bi se zaradi teh sprememb cene jekla zvišale do tretjino, to pa bi imelo resne posledice za poslovanje gradbenih podjetij, proizvajalcev avtomobilov, gospodinjskih aparatov in strojne opreme. Euroferju so se v ogorčenju nad potezo zato pridružili tudi v Združenju evropskih avtomobilskih proizvajalcev (Acea), kjer so zatrdili, da bi takšna podražitev surovin v trenutnih razmerah pomenila resno grožnjo. Iz Vale-ja so se po poročanju ameriške tiskovne agencije AP že odzvali z izjavo, da so časi kolonizacije mimo in da je minilo obdobje, ko so države v razvoju vzdrževale oz. subvencionirale blaginjo Zahoda. Zatrdili so tudi, da bi imela ohranitev dosedanjega sistema negativne posledice za brazilsko plačilno bilanco. S prehodom na nov sistem naj bi bili zadovoljni tudi kitajski in japonski jeklarji, ki so pristali na nov cenovni model. Evropska komisija je že januarja na podlagi pritožbe Euro-ferja začela protimonopolno preiskavo zoper Rio Tinto in BHP Billiton. Komisija s preiskavo proučuje vplive podjetja v mešani lasti, ki ga nameravata oblikovati Rio Tinto in BHP Billiton ter pod njegovim okriljem združiti svojo dejavnost na področju železove rude v zahodni Avstraliji, na svetovni trg po morju prepeljane železove rude. Obstaja namreč možnost, da bi drugi in tretji največji proizvajalec železove rude na svetu z izvedbo svojih načrtov lahko omejevala konkurenco. (sta) Gospodarstvo po svetu Šanghaj - Ameriški avtomobilski proizvajalec General Motors (GM) in podjetja, ki sodijo pod njegovo okrilje, so na Kitajskem marca na letni ravni zabeležili 68 odstotkov višjo prodajo avtomobilov, kar predstavlja nov mesečni rekord v prodaji GM, so po poročanju ameriške tiskovne agencije AP sporočili iz podjetja. GM je marca na Kitajskem prodal 230.048 vozil, prodaja v prvem trimesečju pa je narasla za 71 odstotkov na 623.546 prodanih avtomobilov. Prodaja modelov buick, chevrolet in cadillac, ki so bili proizvedeni v skupnem obratu Šanghaj GM, je marca na letni ravni poskočila za 89 odstotkov na 86.967 prodanih vozil. Kupci zaradi vladnih subvencij in davčnih ugodnosti veliko povprašujejo tudi po manjših kombijih. Detroit - Največje ameriško avtomobilsko podjetje General Motors (GM) je marca osvojilo prvo mesto po prodanih avtomobilih na ameriškem trgu. Ford, ki je bil februarja prvi, je zdrsnil na tretje mesto, za Toyoto, ki je uspešno prodajala kljub vsem težavam z vpoklici vozil. V ZDA je tako bilo marca prodanih za 24 odstotkov več avtomobilov kot marca lani. Na letni ravni je prodaja v ZDA marca znašala 11,78 milijona avtomobilov, s čimer se za zdaj izpolnjujejo pričakovanja industrije, da bo prodaja letos znašala najmanj 11,5 milijona avtomobilov. To je sicer še vedno precej manj kot pred petimi leti, ko so v ZDA prodali 17 milijonov avtomobilov, vendar pa milijon več kot lani. Berlin - Sindikat, ki predstavlja pilote nemškega letalskega prevoznika Lufthansa, je težave z največjo nemško letalsko družbo pripravljen reševati tudi z arbitražo. Sedaj čakajo na odziv vodilnih v družbi. Predstavnik sindikata Cockpit Jan Krawi-tz je pojasnil, da bi bili v sindikatu lahko zelo hitro pripravljeni na začetek arbitraže, a čakajo še na odziv Lufthanse. S tem bi se lahko nemški letalski velikan izognil napovedani štiridnevni stavki, ki naj bi jo piloti izvedli sredi aprila, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Vendar pa bo sindikat stavko odpovedal le, če bo s podjetjem dosežen dogovor o časovnem okviru, pogojih in predsedujočemu arbitraži, je poudaril Krawitz. Spor med sindikatom in vodstvom družbe glede plače in varnosti delovnih mest je do sedaj že vodil do stavke v februarju. Ponovno naj bi piloti delo prekinili med 13. in 16. aprilom, še poroča AP. Tokio - Zaupanje japonskih podjetij se je v prvem četrtletju izboljšalo že četrto trimesečje zapored. Kazalec zaupanja, ki ga izračunava japonska centralna banka in zajema velike proizvajalce, se je izboljšal za 11 točk na minus 14 točk. S tem je najvišje od septembra 2008. Zaupanje se je po raziskavi tan-kan, katere rezultate centralna banka uporablja pri določanju monetarne politike in zajema mnenje več kot 11.000 podjetij, izboljšalo četrto trimesečje zapored in doseglo najvišjo raven od septembra 2008. Kazalec, ki je najnižjo točko z minus 58 točkami dosegel marca lani, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Vrednost označuje delež podjetij, ki pogoje poslovanja označujejo kot dobre, zmanjšan za tista, ki pogoje ocenjujejo kot neugodne. Tokio - Prodaja japonskega avtomobilskega proizvajalca Toyota se je marca na letni ravni zvišala za 50,7 odstotka. Podjetje je rast beležilo kljub številnim težavam z napakami na vozilih, zaradi česar so morali v minulem letu s svetovnih trgov odpokli-cati več milijonov vozil, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Toyota je marca letos prodala 204.514 vozil, v istem obdobju lani pa 146.145, so sporočili iz japonskega združenja trgovcev z avtomobili in dodali, da se je prodaja modela lexus skoraj potro-jila na 4919 vozil. Rast prodaje gre v večji meri pripisati dejstvu, da so v marčevske številke vključena naročila priljubljenega hibridnega modela prius, ki jih je Toyota prejela več mesecev vnaprej in še pred krizo z množičnim odpoklicem avtomobilov. Omenjene številke o prodaji Toyotinih jeklenih konjičkov sicer ne vključujejo prodaje njenih podružnic Hino in Daihatsu Motors. Šanghaj - Kitajska naftna in plinska družba CNOOC je lani ustvarila 4,3 milijarde dolarjev dobička, kar je 34 odstotkov manj kot v letu poprej. Dobiček so prizadele predvsem nižje cene nafte na svetovnih trgih. Prihodki so se znižali za 16,5 odstotka na 15,4 milijarde dolarjev. Cene nafte so se v minulem letu znižale za 38 odstotkov, kar je močno prizadelo poslovanje kitajskega državnega podjetja. V prvem polletju minulega leta je sicer CNOOC ustvaril 1,8 milijarde dolarjev dobička, kar je bilo 55 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta poprej. V drugem polletju je povpraševanje po nafti, s tem pa tudi cene, spodbudilo okrevanje kitajskega gospodarstva, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Berlin - Nemška vlada je danes sprejela odločitev o uvedbi novega davka, ki bo obremenil banke. Pobrana sredstva se bodo stekala v poseben sklad, ki ga bodo lahko uporabili v primeru, če se bo ponovno pokazala potreba po reševanju bank s finančnimi injekcijami, je povedal predstavnik nemške vlade. Nemške finančne institucije bodo letno skupaj v omenjeni sklad prispevale 1,2 milijarde evrov. Ta denar bo omogočal reševanje v primeru, da se bo katera od njih ponovno znašla v težavah, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Banke bodo obdavčene v skladu s svojo velikostjo in pomembnostjo položaja v bančnem sektorju, se je strinjala nemška vlada. Zakon naj bi bil pripravljen do sredine letošnjega leta, kdaj naj bi začel veljati, pa še ni znano. Nov sistem naj bi ustvaril varnostno mrežo za primer, da bi ponovno izbruhnila kriza, podobna tisti iz leta 2008. Nemška vlada pa ni podprla drugega dela predloga, namreč da bi morale banke povrniti denarno pomoč, ki so jo s strani države že prejele v preteklosti. (sta) Zg. Hajdina • Denacionalizacija zadružnega premoženja Vprašanje je nerazumljivo ... Denacionalizacija se počasi končuje tudi v Upravni enoti Ptuj, kjer so imeli opravek s 1115 dena-cionalizacijskimi zahtevki, januarja letos pa jih je bilo v reševanju še 23. V zvezi s postopkom za premoženje nekdanje KZ Hajdina, za katero je pravnomočno postopek končan že nekaj let, se je oglasil Maksimiljan Kampl. V imenu 800 do 900 delničarjev in njihovih pravnih naslednikov namreč v javnem pismu želi in zahteva, da se denacionalizacijski postopek dokonča skladno s pozitivnimi predpisi - Zakonom o denacionalizaciji in Zakonom o zadrugah. Upravno enoto so pozvali, naj javno utemelji, zakaj denacionalizacije ne izvede po samem zakonu in jo konča z dokončno odločbo v skladu s 67. členom Zakona o denacionalizaciji. »KZ Hajdina kot naša zadružna delniška kmetijska firma, je v imenu nas 800 do 900 delničarjev in njihovih pravnih naslednikov v letu 1993 vložila zahtevo za vračilo zadružnega premoženja, ki si ga je 30. junija 1973 Perutnina Ptuj prilastila v upravljanje, brez soglasja lastnikov - delničarjev, brez pravega naslova in neodplačno. Naša zahteva po vračilu Foto: Črtomir Goznik Maksimiljan Kampl tega premoženja temelji na ustavnih določbah, določbah Zakona o zadrugah in Zakona o denacionalizaciji,« utemeljuje Maksimiljan Kampl z Zgornje Hajdine 3/a, ki je Štajerskemu tedniku poslal nekaj strani dolgo utemeljitev, s katero želi dokazati, da je načelnik UE Ptuj tisti, ki nasprotuje dokončanju denacionalizacije. »Postopek je že zdavnaj končan!« Načelnik Upravne enote Ptuj mag. Metod Grah na javno vprašanje v zvezi z de-nacionalizacijskim postopkom za premoženje nekdanje KZ Hajdina odgovarja, da je postopek v tem primeru pravnomočno končan že nekaj let, zato so razlogi za javno vprašanje nerazumljivi. »Nekdanja KZ Hajdina, ki je bila ustanovljena leta 1946, se je leta 1966 na osnovi referenduma pripojila k tedanjemu trgovskemu pod- jetju Perutnina Ptuj in bila izbrisana iz sodnega registra. Leta 1992 je bila ustanovljena nova KZ Hajdina. To je bila zadruga brez premoženja, ki je v svoj ustanovitveni akt zapisala, da je pravna naslednica nekdanje KZ Hajdina iz leta 1966 in njenega premoženja. Zahtevo za denacionalizacijo premoženja nekdanje KZ Hajdina je UE Ptuj - Oddelek za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano - zavrnila leta 1997. Nova KZ Hajdina namreč ni izkazala, da je pravna naslednica nekdanje KZ Hajdina iz leta 1966. Pritožbo KZ Hajdina je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano zavrnilo leta 1997. Tudi nadaljnje tožbe so bile zavrnjene: leta 2000 na Upravnem sodišču in leta 2004 na Vrhovnem sodišču. V vseh postopkih je novo KZ Hajdina zastopal pooblaščenec - odvetnik,« še pojasnjuje načelnik UE Ptuj. MG Zanimivosti • 7. april - svetovni dan zdravja Umiramo zaradi bolezni srca in ožilja Letošnji sedmi april, ki že od leta 1948 velja za svetovni dan zdravja, je Svetovna zdravstvena organizacija poimenovala »1000 mest, 1000 ljudi«, namenjen pa je opozorilu javnosti o boleznih sodobnega časa v urbanih središčih. V mestih namreč živi vse več ljudi, posledica spremenjenih pogojev in načina življenja pa so nove bolezni. Vedno več alergij in astme Med čedalje pogostejše bolezni sodobnega časa se uvrščajo alergije, ki postajajo vedno resnejša težava zlasti v razvitih državah. V zadnjih treh desetletjih je število alergijskih obolenj (vključno z astmo) močno naraslo in vse kaže, da bo naraščalo tudi v prihodnosti. Število obolelih se je povečalo med otroki in tudi med odraslimi, in to v vseh družbenih skupinah. V industrijsko razvitih državah ima po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) 25 do 40 % prebivalstva alergijski rinitis, 20 % pa alergijsko astmo; to resno ogroža javno zdravje. Dokazano je tudi, da obstaja pomembna povezava med alergijskimi obolenji in onesnaženostjo zraka na prostem in v zaprtih prostorih. V mestih, še posebej v mestnih središčih, kjer je onesnaženje zraka največje, število otrok z astmo najbolj narašča. Število bolnikov z alergijskimi boleznimi in z astmo se tudi v Evropi zvišuje. Astma je postala celo najpogostejša kronična bolezen pri otrocih in je najpogostejši vzrok ho-spitalizacije otrok do 15. leta starosti. V letih 1999-2004 je bilo v posameznih državah Evrope takih otrok, ki so obo- - * f ¥ ]> ' pil j*. t Ueätä i lUI Foto: Črtomir Goznik leli za astmo, od manj kot 5 % do več kot 20 %. Ker je vedno več ljudi občutljivih na alergene, lahko v prihodnosti pri Evropejcih pričakujemo še več alergij. V EU 22 milijonov otrok s prekomerno težo Druga bolezen sodobnega časa je debelost., ki postaja vse bolj razširjen zdravstveni problem. V EU je danes po podatkih SURS približno 22 milijonov otrok s prekomerno telesno težo, od tega jih je kar pet milijonov debelih! Razlogi za preveliko težo so spremenjene (in nezdrave) prehranjevalne navade in pa povečana neaktivnost; vedno več mladih se namreč vozi s svojimi avtomobili, prosti čas pa preživljajo pred televizorji in računalniki. Največ mladih s preveliko telesno težo je bilo med letoma 2000 in 2005 v Nemčiji (42,7 %), na Malti (47,8 %) in v Veliki Britaniji (53,1 %), najmanj pa v Latviji (10 %), na Slovaškem (10,3 %) in v Franciji (10,6 %). Analize tudi kažejo, da ima preveliko telesno težo več fantov kot deklet. Kot glavni vzrok prezgodnjih bolezni in smrti pa po podatkih WHO velja kajenje. Mladi kadilci postanejo odvisni od tobaka, še preden popolnoma odrastejo; zato težje opustijo kajenje in imajo več s tobakom povezanih zdravstvenih težav. Kolikor pozneje začne oseba kaditi, tem manj je možnosti, da postane odvisna. Največ mladih kadilcev je bilo v Bolgariji (tam kadi 31 % mladih v starosti 15-24 let in polovica mladih v starosti 25-34 let). Najmanj mladih kadilcev je bilo na Švedskem in na Slovaškem (manj kot 20 %). Najpogostejši vzrok smrti -bolezni srca in ožilja ter rak Sicer pa so najpogostejši vzrok smrti med ljudmi v Evropi bolezni srca in ožilja, saj povzročijo skoraj polovico vseh smrti; te bolezni so tudi glavni krivec za t. i. prezgodnjo umrljivost in za opazno odsotnost z delovnega mesta. Za boleznimi srca in ožilja zboli letno več kot 17 milijonov ljudi. To je kar šestkrat več, kot je okuženih z virusom HIV ali aidsom. Tudi v letu 2008 so bile smrti zaradi bolezni srca in ožilja v EU-27 in tudi v Sloveniji daleč najpogostejši vzrok smrti (v Sloveniji so bile vzrok za 39,5 % vseh smrti, in sicer za 33,1 % Pa brez zamere Zajci in podobne kreature Velikonočna poslanica Priznam. Tokratno pisanje ni najbolj transcendentno, kot bi se morda spodobilo ob za kristjane tako velikem dogodku, kot je velika noč. Ne. To pisanje ima opraviti s človekom in človeškim. A tisti, ki se nimajo za kristjane, pa tudi tisti kristjani, ki imajo dar za kontemplacijo, se bodo strinjali, da se transcendentno, presežno, skriva prav (OK, kristjani ne bodo uporabili besede "prav", ampak "tudi") v človeku. Torej je tole vseeno pisanje o transcendentnem, čeprav se na prvi pogled (ki je, kot že vemo, skoraj vedno tudi površen in nejasen) zdi, da se giblje na področju (pre)človeškega. Torej, za kaj gre? Gre za žival, dame in gospodje. Za zajca. Ne za poljskega zajca (Lepus europaeus), ne za kunca (Oric-tolagus cuniculus) in ne za amami oziroma ryuyku zajca, poznanega tudi kot amami no kuro-usagi (Pentalagus furnessi), ogroženo vrsto (poimenovano tudi "živi fosil"), katere habitatpredstavljata zgolj Amami Oshima in Toku-no-Shima, majhna japonska otoka, posejana tam nekje pri otoku Kyushu. Ne gre torej niti za Lepus europaeus, niti za Orictolagus cuniculus in še manj za Pentalagus furnessi. Ali za katerega drugega pripadnika družine Leporidae. Gre za zajca, pisano z veliko začetnico - torej, za Zajca. Za Zajca kot koncept. Natančneje, za koncept velikonočnega Zajca. Koncept velikonočnega Zajca vas najbrž pozna velika večina. To je zgodba, da obstaja velikonočni zajec (pozor, pisano z malo začetnico, ker se tukaj nanašamo na pravo žival, kije del koncepta Zajca kot velikonočnega Zajca), ki ti ob veliki noči (če si seveda bil priden in tako dalje) v pleteni košarici ali košku (pripravo na Štajerskem poznamo tudi kot "korpica", kar seveda izhaja iz nemškega "Korb" - košara) prinese darila. Kakšne sladkarije, kaj dobrega za pojesti in tako dalje. Ta koncept se posreduje otrokom na podoben način, kot se za miklavževo, božič in novo leto posredujejo koncepti Miklavža, Božička in dedka Mraza. A vendar se koncept velikonočnega Zajca razlikuje od teh treh. Čeprav je za vse naštete značilno, da so nam posredovani v najbolj ranem ter nežnem otroštvu, v obdobju primarne socializacije, ko še nimamo razvitega razumsko-kritičnega cedila in torej vsrkavamo vse, kar prileti v naši smeri, je edino koncept velikonočnega Zajca osrediščen okoli živali in ne človeka. To pomeni, da v obdobju razumsko-kritičnega zorenja (ki se seveda pri različnih posameznikih prične v različni starosti, pri nekaterih pa nikoli) od vseh naštetih konceptov najprej pade prav ta. Ko otrok namreč razvija sposobnosti razumske presoje, se namreč začenja spraševati, kako je mogoče, da bi nekje obstajala neka žival, oziroma bolje, en sam primerek neke živalske vrste, ki bi imel naslednji lastnosti: bil bi enako inteligenten kot človek in imel bi neomejen vir financiranja za nakup vseh daril in sladkarij, ki bi jih potem na isto jutro nastavil na milijone otrokom po širnem svetu. Nadalje bi moral seveda govoriti človeški jezik, da bi lahko v trgovinah opravil nakup vseh teh daril. A hkrati bi moral biti neviden, saj ga do sedaj ni opazila še nobena prodajalka. Vendar pa se nakup lahko opravi zgolj s komuniciranjem s prodajalko (razen če kupuje preko spleta ali na samopostrežni blagajni - a to odpade, saj velikonočni Zajec obstaja že krepko več let kot svetovni splet ali samopostrežne blagajne). Torej bi morala obstajati tudi najmanj ena prodajalka, ki bi imela zmožnost videti nevidnega zajca, ki bi hotel opraviti nakup več ton sladkarij in drugih daril. Sedaj torej v igro vstopi še drug element - človeška oseba z nadčloveškimi sposobnosti - super prodajalka. In ker je človeška vrsta bolj razvita od zajcev, je torej super prodajalka bolj sposobna od velikonočnega Zajca. Ali bi torej bilo bolj pravilno, da bi imeli velikonočno Super prodajalko, ne pa velikonočnega Zajca? Malce kočljiv koncept, mar ne? A rečemo lahko, da zajec sploh ne kupuje vseh daril in sladkarij, ampak da jih naredi sam. Ampak od kod, iz česa? Iz nič? To se pa ja ne spodobi - potem bi Zajec imel vse elemente božanstva, kar pa ja ne gre! Stvarjenje iz nič je vendar eden glavnih božanskih atributov! Take in podobne misli se začenjajo porajati otroku, ko začenja pridobivati in oblikovati kritično plat uma. In ko se Zajec spremeni v čisto navadnega zajčka, ki ždi tam sredi trave in zoblja travo, se počasi začenjajo spreminjati tudi vsi zgornji možje, dokler ne postanejo "zgolj" ljubeči (upam, da res ljubeči) starši. So ti koncepti, te irealne kreature, dobrodošli pripomočki pri vzgoji, razvoju domišljije in nasploh odraščanju, ali zgolj nepotrebne (morda za otrokovo psiho celo škodljive) vsiljene iluzije? Odgovor prepuščam vsakemu bralcu posebej. Kar se pa mene tiče, se držim priročne modrosti, ki sem jo skoval za potrebe današnjega pisanja. Glasi pa se nekako takole: "Bolje, da padajo iracionalni koncepti, kot pa da vi padetepo stopnicah." Gregor Alič smrti med moškimi in 46,0 % smrti med ženskami). Drugi najpogostejši vzrok smrti v razvitem svetu postaja rak; enako velja tudi za evropske države in med njimi tudi za Slovenijo. V svetu zboli za rakom letno več kot 12 milijonov ljudi, 7,6 milijona pa jih zaradi raka umre. V Sloveniji so maligne novotvorbe drugi najpogostejši vzrok smrti (v letu 2008 so bile vzrok za 31,5 % vseh smrti pri nas). SM (vir: SURS) Ptuj • Občinsko preverjanje ekip prve pomoči osnovnih šol Zelo izenačeno znanje V OŠ Ljudski vrt je bilo 29. marca občinsko preverjanje ekip prve pomoči osnovnih šol s Ptujskega, ki ga je organiziralo Območno združenje RK Ptuj. Udeležilo se ga je 11 ekip osnovnih šol, Breg, Mladika, Ljudski vrt, Grajena, Olge Meglič, Podlehnik, Majšperk, Hajdina, Juršinci, Trnovska vas in Destrnik. Potekalo je v dveh delih, teoretičnem in praktičnem. V teoretičnem delu so učenci, vsaka ekipa je štela šest članov, odgovarjali na pisna vprašanja s področja cestnoprometnih predpisov, poznavanja organizacije RK in glavne teme, prve pomoči. Po pisnem delu pa so morali na dveh delovnih točkah, prizoriščih prometnih nesreč, prikazati še praktično znanje. Ekipe so delale po trojkah, vsaka na enem prizorišču, kjer je morala oskrbeti po eno poškodbo. Te so bile prikazane kot resnične, maskira-ne na imitacijo poškodbe. Marjana Cafuta, sekretarka Območnega združenja RK Ptuj, ki je skupaj z ravnateljico OŠ Ljudski vrt Tatjano Vaupotič tudi pozdravila vse sodelujoče ekipe in jim zaželela čim boljše rezultate, je po preverjanju zadovoljna povedala, da je bilo znanje ekip izenačeno, predvsem pa je razveseljivo, da so tekmovalci izjemno obvladali praktični del. Na prvo mesto se je uvrstila ekipa OŠ Grajena, ki je za eno samo točko premagala drugouvrščeno ekipo OŠ Breg, tretja je bila OŠ Ljudski vrt, kjer je letošnje občinsko preverjanje ekip prve pomoč osnovnih šol tudi potekalo. Ekipam so podelili priznanja in praktične nagrade. Prva in drugou-vrščena ekipa z občinskega preverjanja se bo udeležila regijskega preverjanja, ki ga bo Območno združenje RK Ptuj izvedbo v sodelovanju s ptujsko izpostavo za zaščito in reševanje 7. aprila na Ptuju. Tudi letos bo potekalo v OŠ Ljudski vrt. MG Kidričevo • Zloženka za obveščenost vseh generacij O telefonih, Safe.si točkah in še čem V Odboru za družbene dejavnosti Občine Kidričevo so na pobudo predsednice Silvestre Klemenčič izdelali posebno informativno zloženko, v kateri bodo otrokom, mladini in staršem posredovali celo vrsto pomembnih življenjskih informacij. V omenjeni zloženki gre za prikaz možnosti in priložnosti z navedbo projektov in programov posameznih vladnih in nevladnih institucij, kontaktov oziroma brezplačnih telefonskih številk ter naslovov spletnih strani, kjer je o želenem mogoče izvedeti še veliko več. Ne glede na to, da so v zloženki nanizane predvsem znane informacije, dostopne tudi na spletnih straneh, je po besedah Kle-menčičeve njihov namen, da opozorijo, ozavestijo ali zgolj spomnijo, kam se lahko nekdo 'obrne', če ima kakšne želje, potrebe in ideje ali te- zave Tako na omenjenem letaku za otroke, mladino in starše na enem mestu opisujejo Zvezo prijateljev mladine in njen TOM-telefon s področji in najpogostejšimi primeri vprašanj ter povezave, kam po pomoč, nadalje Safe.si točko osveščanja o varni rabi interneta za otroke, najstnike in starše, ki se vse bolj čutijo nemočne. Gre za uporabne nasvete vsem skupinam ter za varnost na spletu od A do Ž. Opozarjajo tudi na spletno oko ki je namenjeno anonimnim prijavam otroške pornografije in sovražnega Foto: M. Ozmec Silvestra Klemenčič: "Namen zloženke je, da opozorimo, ozavestimo ali zgolj spomnimo, kam se lahko nekdo 'obrne', če ima kakšne želje, potrebe in ideje ali težave." govora na internetu, predstavljajo MOVIT - Mladi v akciji z raznimi programi in vodnikom po programu Evropske komisije ter kontakt, kjer lahko sodelujejo mladi med 13. in 30. letom starosti. Pomembna novost za občino Kidričevo je tudi uvedba posebnega nabiralnika, ki bo pomenil nekakšno nadomestilo varne točke Unicefa, saj želijo, da bi izvedeli tudi za konkretne težave, probleme ali potrebe mladih. Pomagali jim bodo tudi z nasveti strokovnjakov, odgovore pa bodo objavljali v občinskem časopisu Ravno polje. Predsednica Odbora za družbene dejavnosti v občini Kidričevo in avtorica omenjene zloženke Silvestra Klemenčič je prepričana, da je mogoče najti še mnoge naslove, ki ponujajo ugodne priložnosti mladim, a jih zaradi prevelike obsežnosti žal v zloženki niso uspeli objaviti. Takšne so denimo tudi Eu-rodesk novice za mlade, na katere se lahko tudi naročijo in so lahko sproti obveščeni o raznih novostih. Za dijake, študente in šole so to nepogrešljive informacije, poznali pa naj bi jih tudi vsi tisti, ki delajo z mladimi in za mlade. Izpostavila je tudi zapis, ki opremlja njene vsakokratne mesečne novice Eurodeska: »Evropa je polna priložnosti - da jih lahko izkoristimo, potrebujemo le prave informacije. Eurodesk, brezplačni infoservis Evropske komisije, je namenjen tako mladim samim kot tudi tistim, ki se pri svojem vsakdanjem delu srečujejo z mladimi in njihovimi vprašanji.« Poleg tega je navedla tudi nekaj aktualnih razpisov, natečajev, štipendij, pripravništev, mednarodnih seminarjev, možnosti za iskanje partnerjev, uporabne evropske spletne vire, možnosti za študijske obiske in druge projekte za mladinske delavnice, mladinske organizacije ter šole, ki jih bo predstavila v naslednji izdaji občinskega časopisa. Sicer pa so vse omenjene informacije dostopne na elektronskem naslovu: http://www.eurodesk.si/. V vsakem primeru si želijo v odboru za družbene dejavnosti občine Kidričevo čimbolj obveščati, osveščati in animirati občane vseh starosti, saj se zavedajo, da je dobra obveščenost pogoj za vsak še tako majhen uspeh. Občanom vseh starosti pa toplo priporočajo, da si letak, ki ga bodo v kratkem prejela na dom vsa gospodinjstva v občini, tudi pozorno preberejo. -OM Na knjižni polici Sebastijan Piletič, Zala Zaletel, Edvard Kolar, Jože Kostanjevec Miroslav Cerar in njegov čas Ljubljana. Gimnastična zveza Slovenije, 2009 VOUP, fOÜE KOifLSJtVES Miroslav Cerar je 28. oktobra lani dopolnil sedem desetletij. Ob tej častitljivi obletnici slovenskega telovadca in olimpionika je pri Gimnastični zvezi Slovenije izšla biografija štirih avtorjev, ki so sledili Mirovi življenjski zgodbi in športni poti, dogodkom na koncu njegove kariere, družini in prijateljem. Piscem se pozna, da so težko uskladili enovito pripoved kot tudi asketsko stilno in slogovno izražanje. Oblikovno bi si morali zastaviti bogatejši izdelek, ko že vsaka slovenska srenja izda svojo »biblijo«. Izkupiček od prodane biografije bo namenjen izboljšanju razmer in razvoju slovenske gimnastike. Miroslav Cerar je slovenska, jugoslovanska, evropska in svetovna športna legenda. Leta 1938 sta se poročila Pavla Šušteršič s Turjaka in mornariški častnik Ivan Cerar in leto zatem se je v Ljubljani rodil Miro. Družina je živela v Šibeni-ku, Splitu, Boki Kotorski in v začetku druge svetovne vojne na Turjaku. Oče je služil na rušilcu Zagreb, ki ga je posadka potopila, odpeljali so ga v internacijo v Italijo in nato v Dachau. V dedovi grajski kovačnici so izdelali prvi partizanski top. Ded je tudi popravljal kolesa in motorje in Miro je sanjaril, da bo dirkal z motorjem. Z materjo sta pred črno roko pobegnila v Ljubljano k teti, kjer so zelo težko živeli. Oče se je ob koncu vojne vrnil iz Dachaua, Miro pa je moral v šolo. Bil je suh, slaboten in podhranjen. Učitelj Završnik mu je svetoval telovadbo v Narodnem domu, da bi ga okrepila. Njegova sošolka se spominja, da je imel neverjetno voljo, bil je strog do sebe in skrajno discipliniran. Drobne in suhljate roke so postajale vse močnejše. Zelo hitro je napredoval med najboljše. Do leta 1952 je bil na tekmovanjih večno drugi. Huda poškodba na smučanju ga je skoraj stala gimnastike, trinajstletni pionir pa je že nastopil v mladinski vrsti. Prvič je bil najboljši leta 1956. Do tedaj so ga podili z vadbe na konju z ročaji, saj je veljalo prepričanje, da lahko premladi telovadci postanejo grbasti. Po drugi svetovni vojni je nastala v gimnastiki velika vrzel, saj za Leonom Štukljem, Josipom Primožičem Tošem in Borisom Gregorko nekaj let ni bilo nikogar, začela pa se je ruska prevlada. Boris Gregorka je bil Mirov trener in športni vzgojitelj, ki je imel visoka merila za gimnastično izvedbo. Miro je izvajal vse prvine z veliko eleganco in navidezno lahkoto in se je po tem razlikoval od drugih tekmovalcev. Za telovadca je bil sorazmerno visok, vitek in s skladno razvito postavo. Bil pa je tudi psihično stabilen in imel je odlično sposobnost koncentracije. Prvi mednarodni uspeh je bilo tekmovanje na Češkem v Gotvaldu, pri sedemnajstih pa je postal v Osijeku članski državni prvak. Avgusta 1957 je nastopil na svetovnem študentskem festivalu v Moskvi. V Moskvi je spoznal najslavnejše telovadne mojstre tistega časa. S Čaklecem sta se kar nekako izgubila. Za svoje dekle Zdenko Prusnik je izbral figurico baletke, ki še sedaj krasi njeno vitrino. Leta 1958 je komaj osemnajstleten vstopil v sam vrh svetovne gimnastike. Na prste ene roke bi lahko prešteli nastope, na katerih ni bil poškodovan. Prvo kolajno je osvojil na konju z ročaji na svetovnem prvenstvu v Moskvi. Telovadce so po tem nastopu veličastno sprejeli v Beogradu in Ljubljani. Leta 1959 je bil že bruc na pravni fakulteti. Miro je eden redkih, ki je uspešno združil šport in študij. Na olimpijskih igrah v Rimu se je veliko naučil, prvič v življenju je jedel banano. V tistem času ni bilo nobenih dnevnic. Na tekmovalni oder so prišli direktno z avtobusa. Miro je bil znan kot dober jedec, velikokrat pa so telovadci stradali. Na evropskem prvenstvu v Luksemburgu (1961) je postal prvič absolutni prvak Evrope v šesteroboju. Premagal je slovitega sovjetskega telovadca in tekmeca Jurija Titova. Tošo Primožič je pri Cerarju cenil njegovo dovršenost in eleganco. Cerar je bil senzacija praškega prvenstva, osemnajst tisoč gledalcev je štirideset minut protestiralo proti krivični oceni na bradlji. Na olimpijskih igrah v Tokiu je bil zlat na konju in bronast na drogu. Priprave pred OI v Ciudad de Mexico leta 1968 so potekale na Mangrtskem sedlu. 1969 je prejel nagrado AVNOJ, devetkrat je bil razglašen za športnika Jugoslavije. Zavedal se je, da so trenutki slave, ko te vsi trepljajo in ti ploskajo, kratki. Leto 1970 je bilo prelomno. Na svetovnem prvenstvu v Tivoliju je sklenil končati. Japonci so ga imenovali »bog konja«, imeli so vse posnetke njegovih nastopov! Mira v tujini izredno cenijo. Pridružil se je Leonu Štuklju v hramu slavnih (Hall of Fame). Danes je prvi človek slovenskega olimpijskega gibanja in fair playa in spodbuda mnogim mladim na poti športa. Vladimir Kajzovar Nogomet Vijolice niso izkoristile remija Kopra Stran 12 Nogomet Krčani lahko znova upajo na obstanek Stran 12 Rokomet Trimo ni dovolil presečenja Stran 13 Tenis Nina odlično tudi na turnirju 1. kategorije Strani 13 Futsal Za začetek Lige za obstanek zmaga Ptujčanov Stran 14 Kikboks 35 let Kluba borilnih veščin Ptuj Stran 15 Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Boks • Pred dvobojem Zavec - Martinez, 9. 4. v Ljubljani Pet dejstev, ki govorijo v prid Dejana Zavca Ljubitelji boksa v Sloveniji že nestrpno odštevamo dneve do petkovega težko pričakovanega dvoboja v ljubljanskem Tivoliju, v katerem bo svetovni prvak po verziji IBF Dejan Zavec branil ta naslov proti Argentincu Rodolfu Ezequielu Martinezu. Ni dvoma, da je naš šampi-on v tem dvoboju favorit, vendar ni odveč našteti nekaterih dejstev, s katerimi potrjujem to trditev. Svetovni prvak verzije IBF Dejan je svetovni prvak verzije IBF in ta status mu še zdaleč ni bil podarjen. Naš šam-pion je dolga leta trdo garal za priložnost, ki se mu je nato vendarle ponudila decembra lani - boksati za naslov prvaka ene izmed štirih najmočnejših svetovnih boksarskih zvez. Dejan priložnosti ni izpustil iz svojih rok in je dvoboj proti Južnoafričanu Isaccu Hlatsh-wayu končal predčasno, že v 3. rundi. Ker še zdaleč ni pozabil, da je bila pot na vrh trda, namerava na vrhu tudi ostati. Če bi želel na vrh tekmec, v tem primeru Martinez, bi moral biti precej boljši od njega, saj se šampionov vendarle ne ruši zlahka (Dejan je to na svoji koži boleče izkusil proti evropskemu prvaku Jackiewiczu). Je to možno? Je, a izredno, izredno težko ... Moč udarca Kakšna moč se skriva v Deja-nu, je najbolje izkusil že ome- njeni Hlatshwayo, ki je želel Dejana poslati na tla z enim udarcem, na koncu pa je sam postal žrtev takšne taktike. Tanjše rokavice so Dejanovo desnico spremenile v izredno močno orožje, ki se mu bi težko postavil po robu tudi precej močnejši boksar od Afričana. Ivan Pučko je takrat ob tem govoril celo o njegovem najmočnejšem adutu, čeprav sta telesna pripravljenost in ne-popustljivost še večji Dejanovi odliki. Dejan Zavec Rodolfo Martinez Slovenija _ Argentina 12.3.1976 24.2.1982 Mr. Sympatikus Epi 30 dvobojev 41 dvobojev 28 zmag (16 s K. O.) 36 zmag (13 s K. O.) 1 dvoboj brez odločitve 1 dvoboj brez odločitve 1 poraz 3 porazi (0 s K. O.) 1 neodločeno Telesna pripravljenost Šest let mlajši tekmec bi moral po vseh pravilih svojo priložnost iskati v boljši telesni pripravljenosti. A to zagotovo v tem primeru ne velja, saj je Dejan eden izmed fizično najbolje pripravljenih športnikov. Odlično sodelovanje s Tomijem Jagarincem je že velikokrat obrodilo bogate sadove, tudi tokrat bo zagotovo tako (kljub operativnemu posegu na kolenu v začetku leta in rehabilitaciji po tem). Tomi pozna Dejana do obisti in mu zato pripravlja plan kondicij-skih treningov, pisan na kožo. Legendarna je dogodivščina, ko se je Dejan vračal iz Nemčije: že sredi poti si je rezerviral ring in po naporni poti odšel na trening. To kaže na popolno predanost športnemu načinu življenju in ogromni želji po uspehu. Izkušnje Izkušnje so odločno na strani edinega slovenskega profesi- Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec je aktialni svetovni prvak po verziji IBF; naslov si je priboril 11. 12. 2009 v Johannesburgu. V dosedanji profesionalni karieri je imel 30 dvobojev: dosegel je 28 zmag (16 s K. O.), 1 poraz, 1 borba se je končala brez odločitve. Argentinec Rodolfo Ezequiel Martinez na lestvici verzije IBF zaseda 15. mesto. V dosedanji profesionalni karieri je imel 41 dvobojev: dosegel je 36 zmag (13 s K. O.), 1 neodločen izid, 3 poraze, 1 borba se je končala brez odločitve. onalnega boksarja. Pa pri tem nimam v mislih samih borb, saj bi v tem primeru moja trditev padla v vodo (Martinez je imel doslej 42 dvobojev, Dejan 30), ampak predvsem izkušnje v smislu taktike borbe. S 34 leti je Dejan dozorel v vrhunskega borca, ki ga lahko v ringu preseneti le redko katera stvar. Doslej je vedno znal pravilno reagirati v vsaki situaciji, predvsem pa oceniti moč tekmeca in nato temu prilagoditi borbo. Nikoli se ni spuščal v nekontrolirane situacije, v katerih bi se po nepotrebnem izpostavljal nevarnosti. Rezultat: nobenega dvoboja ni končal na tleh. Navijači Nazadnje, a še zdaleč ne zaradi najmanjše pomembnosti, omenjamo navijače. „Imam najboljše navijače na svetu!" je Dejanov znan stavek, ki ga izreka smrtno resno. Kjerkoli je doslej boksal, vedno so ga spremljali, spodbujali, mu dajali dodatno energijo. Med samo borbo je nemogoče preslišati množico, ki skandira tvoje ime, ki glasno pozdravi vsako dobro potezo ... , ki se skratka bori skupaj s tabo. Dejan bi za svoje navijače storil vse, proti Miran-di bi se bil npr. s tekmecem boril naprej kljub težji poškodbi arkade (zaradi nenamernega udarca z glavo). V Tivoliju bo v petek zagotovo padel slovenski rekord v gledanosti boksa, zato je to eden od močnejših adu-tov mr. Sympatikusa. Kdor si je v živo ogledal boksarski dvoboj v dvorani Center med Zavcem in Jeskinom, ve, da je doživetje vzdušja ob nastopu Dejana neprecenljivo . Še posebno pa zato, ker imamo v Sloveniji redko priložnost spremljati svetovnega prvaka v živo. Močno priporočamo (*****)! Jože Mohorič Boks Priprave Dejana Zavca na filmskem platnu V soboto je ptujska televizija PeTV v Domu KULTure Mu-ziKafe predstavila reportažni film o Dejanu Zavcu, ki so ga posneli med obiskom v Nemčiji. Vsebina govori o pripravah aktualnega svetovnega prvaka na petkov dvoboj, o spominih na zadnji dvoboj v Južni Afriki, o življenju družine v Magde-burgu ter o prepoznavnosti ptujskega šampiona v mestu, ki nikakor ni na nivoju, kot bi si jo zaslužil. Film z naslovom »Priprave na Martineza« sta pripravila Uroš Gramc in Stanislav Ze-bec, možno pa si ga bo ogledati še vsak večer do petka, ob 21. uri na kanalu PeTV. Projekciji filma je sledil pogovor s prvim Zavčevim trenerjem, Ivanom Pučkom, Esadom Babačičem, novinarjem, pesnikom in pisateljem ter novinarjem Borutom Planinšičem ml. Babačiča, ki je Zavca prav tako obiskal v Nemčiji, je najbolj fascinirala dvorana, v kateri se pripravlja svetovni prvak: »Socialno - realistična razpadajoča podoba. Gimnastičar Mitja Pet-kovšek se je pripravljal v zelo podobni in očitno je to usoda slovenskih športnikov, svetovnih prvakov.« Borut Planinšič ml. je bil ob Zavcu že v Južni Afriki. »Tam je v takšni potekal dvoboj za naslov prvaka. Afrika je dežela nasprotij. V hotelu je bil fitnes v treh nadstropjih, nad čimer smo bili vsi navdušeni.« Nadaljevanje na str. 12 Uroš Gramc, Esad Babačič, Ivan Pučko in Borut Planinšič ml. med petkovo predstavitvijo v MuziKafeju Nogomet • 1. SNL Vijolice niso izkoristile remija Kopra Le največji privrženci Drave (in Maribora) so verjeli v uspeh na gostovanju pri Kopru - pa se je to dejansko zgodilo. Trener Milko Djurovski je na to možnost nakazoval že po ponesrečeni tekmi z Rudarjem: „Pritisk zahteve po zmagi doma je za nekatere fante pač prevelik, pričakujem, da bomo lažje in bolj neobremenjeno igrali v gosteh, pa čeprav pri vodilni ekipi." In res je bilo tako, čeprav pred odhodom na gostovanje v ekipi ni manjkalo težav. Iz kluba so namreč sporočilo skopo informacijo, da sta Sead Zilič in Tonči Žilič do nadaljnjega suspendirana. Ker je že pred časom svoje nezadovoljstvo izrazil tudi Franci Fridl, je bila popotnica vse prej kot dobra. A so igralci na igrišču v Novi Gorici tokrat delovali precej kompaktno in so se na čelu z vratarjem Finkom veselili osvojene točke. To je bila vesela novica za Mariborčane, ki bi lahko v primeru zmage proti Rudarju razliko do vodilnega Kopra zmanjšali na 5 točk. A so ponovno odpovedali pred domačim občinstvom, že šestič v tej sezoni. Edini zadetek na tekmi je znova dosegel Selimi, kije bil uspešen že v sredo na Ptuju. Velenjčani so tako z dvema zmagama nekoliko poskočili na lestvici in se bodo ob podobnem nadaljevanju borili za 3. mesto. Morda pa je bil poraz že usoden za vijoličaste, ki se jim osvojitev naslova prvaka vedno bolj izmika. Krizo so na najboljši možni način prebrodili tudi pri Olimpiji, saj so na domačem igrišču visoko premagali doslej najuspešnejšo ekipo spomladanskega dela - Gorico. Varovanci Roberta Pevnika, ki se mu je že močno majal trenerski stolček, so doslej na šestih tekmah spomladanskega dela dosegli le tri zadetke, tokrat pa so jih Goriča-nom nasuli kar pet! Uspešni so bili tudi Celjani, ki so kljub dobri igri za zmago trepetali do zadnje minute. Šele takrat so namreč kronali premoč, ki so jo imeli celotno tekmo. Domžalčani so ugnali Interblock, tako da slednji ostajajo edini možni tekmec, ki bi ga lahko ujeli dravaši; razlika med njima je sedaj 6 točk. JM 1. SNL - rezultati 29. kroga: Olimpija - HiT Gorica 5:0 (2:0); strelci: Špo-rar 17., Prašnikar 36., Škerjanc 67., Ibraimi 69., Rujovič 89. R. K.: Balažic 51./HiT Gorica. CM Celje - Nafta 3:2 (1:1); strelci: Lovre-čič 23., Dvorančič 82., Štraus 90.; Caban 28., Miljkovic 63. Domžale - Interblock 2:1 (1:0); strelci: Šturm 42./11-m, Zatkovič 69.; Berič 90. Maribor - Rudar 0:1 (0:0); strelec: Selimi 60. 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA 1. LUKA KOPER 29 17 9 3 45:26 60 2. MARIBOR 29 16 4 9 52:38 52 3. NAFTA 29 12 5 12 43:45 41 4. RUDAR VELENJE 29 13 7 10 37:43 41 5. HIT GORICA 29 11 7 11 51:48 40 6. CM CELJE 29 11 6 12 43:49 39 7. OLIMPIJA - 2 29 11 6 12 39:28 37 8. DOMŽALE 29 10 6 13 39:48 36 9. INTERBLOCK 29 9 5 15 33:43 32 10. LABOD DRAVA 29 6 8 15 28:44 25 Pari 30. kroga: sobota, 10. 4.: ob 14.00: Nafta - Maribor; ob 16.00: Labod Drava - CM Celje, Interblock - Luka Koper; ob 18.00: Rudar - Olimpija, HIT Gorica - Domžale. Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 29. krog Remi med vodilnimi in zadnjimi LUKA KOPER - LABOD DRAVA 1:1 (1:1) Stadion športni park, gledalcev 300, sodniki: Čeferin, Šinkovec (Kranj), Rep (Radovljica). STRELCI: 1:0 Radujko (23.), 1:1 Lunder (28.). LUKA KOPER: Hasic, Pol-ovanec, Handanagic, Kova-čevic, Vršič (od 85. Božičič), Pavlin, Biščan, Sesar (od 65. Viler), Radujko (od 82. Bubanja), Struna, Rajčevič. Trener: Nedžad Okčič. LABOD DRAVA: Fink, Rako-vič (od 75. Stepanovič), Skubic (od 73. Kulčer), Kelenc, Gra-bus, Balažic, Lunder, Filipovič, Pavlovič, Zajc, Medved. Trener: Milko Djurovski. RUMENI KARTONI: Balažic, Kelenc, Rakovič, Medved, Pav-lovič, Zajc. RDEČI KARTON: Zajc (90). V obračunu prvega in zadnjega na lestvici bi morali teoretično Koprčani zlahka zmagati, čeprav v spomladanskem delu sezone tudi na domačih tekmah gostujejo v Novi Gorici. Toda Ptujčani so se, kot kaže, dobro pripravili na tekmo, za Koprčane pa ni bilo dovolj veliko opozorilo niti tesna zmaga po srečnem razpletu v prejšnjem krogu proti Olimpiji. Pri Kopru je manjkal Amir Karič, gostje pa so srečanje odigrali brez kaznovanega Oguja Johna in brez suspendiranih Seada Ziliča in Tončija Žiliča; pri Dravi pa je prenehal igrati tudi Franci Fridl. Prva polovica prvega polčasa ni prinesla ničesar omembe vrednega. Dogajanje se je raz-živelo šele v 24. minuti. Takrat je Miran Pavlin izvedel prosti strel z leve strani, žoga se je po njegovi podaji v kazenski prostor odbila in prišla do Da-liborja Radujka, ta pa jo je najprej poslal v vratarja Gregorja Finka, od njega pa se je odbila Foto: Črtomir Goznik Gorazd Zajc (Labod Drava, beli dres) je solidno odigral tekmo v Novi Gorici, tik pred koncem pa mu je sodnik Darko Čeferin strogo pokazal drugi rumeni karton in izključitev. v mrežo - 1:0. Toda prejeti gol ni zmedel gostov. Že v naslednjem napadu so dosegli izenačujoči zadetek. Matjaž Lunder je s kakšnih 25 metrov povsem neoviran streljal proti vratom Ermina Hasiča, ki je bil ob natančnem strelu nemočen in je moral pobrati žogo iz mreže - 1:1. Do konca polčasa sta imela za domače lepi priložnosti še Dare Vršič, ki je slabo meril s treh metrov, in Pavlin, za Dravo pa bi lahko gol dosegel Zoran Pav-lovič s prostega strela, a se je Hasič izkazal. Koprčani so v nadaljevanju skušali upravičiti status favorita. A dolgo niso sestavili nevarne akcije, s katero bi ogrozili Finka, v dveh polovičnih priložnostih pa sta bila najak- tivnejša Kristijan Polovanec in Pavlin. Ptujčani so prek Ermi-na Rakoviča šele v 72. minuti prišli do prve zrelejše akcije v drugem polčasu. Rakoviča so nato zaradi poškodbe v 75. minuti morali odnesti z igrišča. Toda gostje so dobro opravljali svojo nalogo: obramba je bila vselej na mestu, tudi v 78. minuti, ko je Darijo Biščan skušal podajo Radujka z atraktivnim "kung fu" udarcem preusmeriti v mrežo. V njej je končal sam, žoga pa je odletela v avt. Le nekaj minut kasneje je imel priložnost za zmagovit zadetek Vršič: po napaki gostov v obrambi je neoviran streljal s 14 metrov, toda mimo gola. Ob koncu bi gostje lahko pobrali celo ves plen. V 90. minuti je v hiter protinapad pobegnil Kristjan Kulčar, a je nato slabo streljal, ko je bil sam pred Ha-sičem, in žoga je odletela prek vrat. V sodnikovem podaljšku je sledila še zadnja nevarna akcija Kopra, toda po prostem strelu Pavlina je zanesljivi Fink odbil žogo v kot, Ptujčani pa so se veselili nepričakovane, a zaslužene točke v Novi Gorici. STA, JM Zoran Pavlovič: »Zagotovo smo veseli točke pri vodilni ekipi, ki smo si jo s pravim pristopom tudi zaslužili. Pred tekmo smo sicer ostali brez dveh igralcev, a priložnost bodo dobili samo tisti, ki so pripravljeni za barve Drave garati do zadnjih atomov moči. V boju za obstanek je to pač nujno in velja za vse igralce.« Nogomet • 2. SNL Krčani lahko znova upajo na obstanek Krško - Aluminij 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Brdik (5.) ALUMINIJ: Lipovac, Toplak, Topo-lovec, Krajcer, Rotman, Kmetec, Me-hič (od 53. Vračko), Djokič, Rešek, Medved, Milec. Trener: Bojan Flis. Očitno je, da so nogometaši Aluminija v precejšnji krizi, saj so izgubili še tretjič zapored, tokrat v Krškem. Tako so Kidričani po dveh tretjinah prvenstva na šestem mestu. Za uvod v zadnjo tretjino bodo v nedeljo gostovali pri Dravi-nji. Ta ekipa pa jim ni nič kaj po volji, saj jih je v letošnjem prvenstvu dvakrat premagala z visoko razliko, nazadnje v Kidričevem s „petico". Tudi v Krškem je bila tekma v znaku številke pet, vendar tokrat pete minute, ko so Kidričani prejeli edini zadetek na tekmi. Očitno je prihod trenerja Adnana Zildžoviča ugodno vplival na nogometaše Krškega. Pri gostih se je precej poznala odsotnost Klemna Binga in Andraža Bajleca (kartoni), trener Bojan Flis pa ni mogel računati niti na Gregorja Režonjo in Marka Pokleko (poškodbi). Domačini so v peti minuti izkoristili eno svojih redkih priložnosti in z zadetkom izkušenega Brdika prešli v vodstvo. Na koncu je to bil zmagovit zadetek, saj Kidričani kljub vsem naporom niso uspeli rezultata vsaj izenačiti. Trener Flis je bil po tekmi zadovoljen Foto: Črtomir Goznik Novi trener Krškega Adnan Zildžovič, je v dveh tekmah s svojo ekipo osvojil 4 točke. s pristopom in zavzetostjo vseh igralcev, nikakor pa ne z učinkovitostjo, ki je znova zatajila. Še dobro, da ni bilo kakšne izključitve in da bodo v Slovenske Konjice lahko odpotovali v bolj kompletni sestavi, saj se Bela Krajina išče priključek z vodilnima V 18. krogu 2. SNL so bili na sporedu zanimivi pari, vendar razplet dvobojev ni vplival na vrstni red pri vrhu. Ajdovci so namreč slavili minimalno zmago v Ivančni Gorici, Kranjčani pa so s »petico« odpravili tekmece iz Šentjurja. Srečanje za tretje mesto v Murski Soboti so dobili nogometaši iz Črnomlja, ki se zaenkrat edini resni zasledovalci Triglava na drugem mestu. Ponovno so sklonjenih glav igrišče zapuščali Kidričani, tokrat v Krškem, kjer so gostovali pri zadnjeuvrščeni ekipi, ki jo sedaj vodi bivši trener Laboda Drave Adnan Zildžovič. S tem porazom so nogometaši Aluminija izgubili stik s prvim delom lestvice, sedaj jih tekmeci počasi ogrožajo na šestem mestu. Očitno je, da letos ne gre pričakovati visoke uvrstitve, am- bo v ekipo vrnil Andraž Bajlec. Vsekakor pa po treh zaporednih porazih stanje ni nič kaj rožnato; nogometaše Aluminija loči od predzadnjega Šentjurja samo še pet točk razlike. Danilo Klajnšek pak je zanje gola realnost boj za obstanek. „Oživeli" so tudi nogometaši Krškega, ki se jim je po zmagi nad Aluminijem dvignila cena in lahko bolj realno upajo na obstanek (za Šentjurjem zaostajajo samo še štiri točke). Presenetljivo so v Konjicah slavili nogometaši iz Šenčurja, ki jim je osnovni cilj obstanek. REZULTATI 18. KROGA: Krško - Aluminij 1:0 (1:0), Livar - Primorje 0:1 (0:0), Dravinja Kostroj - Garmin Šenčur 1:3 (1:1), Triglav Gorenjska - MU Šentjur 5:0 (3:0), Mura 05 - Bela Krajina 0:3 (0:1). 1. PRIMORJE 18 12 5 1 39:6 2. TRIGLAV GOR. 18 11 4 3 25:12 3. BELA KRAJINA 18 9 3 4. MURA 05 18 7 6 5. DRAVINJA KOS. 18 6. ALUMINIJ 18 7. GAR. ŠENČUR 18 8. LIVAR 18 9. MU ŠENTJUR 18 10. KRŠKO 18 7 7 6 3 4 7 5 4 4 4 10 2 6 10 22 27:25 18:25 15:25 35 10:31 Boks • Dejan Zavec Priprave na filmskem platnu Nadaljevanje s str. 11 Dejan Zavec je v Magde-burgu kipel od sproščenosti, dobre volje in samozavesti. Ob koncu napornega dneva pa je bil že povsem izčrpan. »Podobno je bilo v JAR skoraj povsem identično. Vseskozi je ponavljal: postal bom svetovni prvak, kakšnih trideset krat na dan in to mu je potem uspelo. Razen tega, da tega v Magdeburgu ni bilo potrebno govoriti, je bil Dejan takšen kot ponavadi - odločen, da zmaga.« Babačič je o Dejanovi življenjski zgodbi napovedal izid knjige. Na vprašanje kdaj bo ugledala dan, v svojem stilu odgovarja »Ko bo napisana.« In zakaj prav Dejan Zavec? »V Sloveniji je težava v tem, da za športnikom ni cele življenjske zgodbe. Dejan jo ima in to še kakšno. Zraven tega je zelo ka-rizmatična oseba, mislim, da je trenutno najbolj karizmatičen slovenski športnik. Zelo naravno se obnaša, s seboj nosi korenine. Skozi vse te uspehe je ohranil samega sebe, ni se spremenil prav nič, in to je velik izziv zame,« pravi Babačič. Pučko je opozoril na sloves Južnoameričanov, ki je po lanskem Zavčevem uspehu nad Mirando morda izgubil kanček mističnosti. »Velter je njihova kategorija. Nižja rast in značilna telesna zgradba sta razlog, da se tehtnica največkrat ustavi prav pri teh kilogramih. Vse, kar prihaja s tega območja, je nekaj najboljšega, kar lahko vidimo v boksu. Moramo vedeti, da so pogoji za življenje v Argentini daleč od prijaznih. Martinez si trdo služi svoj kruh, profesionalec je postal že pri šestnajstih letih in se danes prav ničesar ne boji.« Dejana Zavca evforija ob osvojitvi naslova prvaka, za razliko od njegovega predhodnika Isaaca Hlatshwaya, ni odtrgala od tal. Na Martineza se je pripravlja resno in z odgovornostjo, da dolgo brani osvojeno. Tudi nekoč v boksarski Meki, Las Vegasu ali Mi-amiju. »Če Dejan zmaga še dva ali trikrat, ga bodo Američani hoteli raztrgati doma,« meni Pučko. Esad mu verjame in bo še nekaj časa le zbiral gradivo. Da mu ne bo potrebno knjige napisati znova ... UG Košarka m PARKL Pred sklepnim dejanjem - kdo bo prvak? Trinajsta izvedba Ptujske amaterske košarkarske lige, popularno poimenovane PARKL, gre h koncu. V 1. ligi se je merilo osem, v drugi pa šest ekip. Sicer pa vsaka uvrstitev nekaj prinaša; najbolj zadovoljni pa so igralci in privrženci ekip, ki se bodo potegovali za najboljše uvrstitve. Športna dvorana Cirkovce je bila prizorišče prvih končnih odločitev. Najprej sta se v borbi za napredovanje v 1. ligo oziroma za obstanek pomerili ekipi ŠD Špajza Majšperk in mariborska ekipa Elektro Lineal. Majšperčani bodo na povratnem srečanju branili 11 točk prednosti, saj so slavili s 73:62. V prvi ligi so bila odigrana polfinalna srečanja. Najprej so igralci KK Pragersko premagali KK Starše z 80:70, v drugem dvoboju pa ŠD Kidričevo ekipo KK Ptuj z 81:66. Kidričani bodo po dolgih trinajstih letih, ko so bili nazadnje prvaki, v finalu merili moči s Pragerskim, za tretje mesto pa se bosta udarila KK Ptuj in KK Starše. Organizator sklepnega dela tekmovanja, ki bo potekal 10. aprila, bo ŠD Cirkovce. Domačini se sicer niso uvrstili v sklepni del, vendar so znani kot odlični organizatorji. Ob Sebastijan Holc (TED SD Cirkovce) igranju košarke pripravljajo še bogat spremljevalni program, ki ga bo začinila navijaška skupina Tigrice. Seveda pa brez tekmovanja v trojkah in zabijanja ne bo šlo. Že uvodni del je bil zelo dobro obiskan in ne dvomimo, da bo tudi tako 10. aprila, ko bo športna dvorana v Cirkovcah gotovo pokala po šivih. Bodo pa igralci KK TEd ŠD Cirkovce imeli dovolj razlogov za veselje, saj je njihov igralec Sebastijan Holc prvi strelec lige PARKL v sezoni 2009/2010. Danilo Klajnšek SD Kidričevo - finalist PARKL lige Odbojka • 3. DOL Foto: Črtomir Goznik Mlade odbojkarice ekipe Kurent MGS so izgubile tudi zadnje srečanje letošnjega prvenstva. ZSCZi telefon: 02/799-54-11 • FIZIČN0-TEHNIČN0 VAROVANJE • PROTIPOŽARNO VAROVANJE • SERVIS GASILNIK0VIN HIDRANTNE6A OMREŽJA VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo LIGA ZA PRVAKA REZULTATI 6. KROGA: Koštman Slovenj Gradec - AS ZAVA Feluka Ptuj 3:1, Murska Sobota - Mislinja 2:3. 1. DŠR MURSKA SOBOTA 6 4 2 16 2. AS ZAVA FELUKA PTUJ 6 4 2 11 3. MISLINJA 6 3 3 8 4. KOŠTMAN SLOV. GRADEC 6 15 7 LIGA ZA 17. MESTO REZULTATI 6. KROGA: Kurent MGS - KLS Ljubno 0:3, Črna - Celje Eko plus 3:0. 6 6 0 17 6 3 3 10 6 3 3 9 6 0 6 0 DK 1. ČRNA 2. KLS LJUBNO 3. CELJE EKO - PLUS 4. KURENT MGS Rokomet • MIK liga, Liga za prvaka, 3. krog Trimo ni dovolil presenečenja Trimo - Jeruzalem 33:22 (18:13) TRIMO: Ferlin (9 obramb), Imperl (4 obrambe); Korelec 1, Erčulj, M. Radelj 2, Ratajec 1, B. Radelj, Se. Skube 7, Sušin 3, Paladin, Miklavčič 6, Musa, Višček, Papež 3 (2), Huč, St. Skube 1 (1), Zarabec 9 (5). Trener: Marko Šibila. JERUZALEM: Belec (15 obramb), Vujovic, S. Žuran; Korpar, Krabonja 2, Melnjak 1, Rajšp, Bogadi, Bezjak, B. Čudič 1 (1), Ivanuša, Sok 4, Žuran 12, Planinc 2, Klemenčič. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Trimo 11/8; Jeruzalem 1/1. IZKLJUČITVE: Trimo 4; Jeruzalem 14 minut. IGRALEC TEKME: Miha Zarabec (Trimo Trebnje). Trimo na domačem parketu Jeruzalemu ni dovolil presenečenja in je dosegel visoko zmago. Gostje iz Ormoža so se Trebanjcem močneje upirali le na začetku tekme, ko je vratar Belec domačinom ubranil dve sedemmetrovki. Do odmora je Belec zbral kar 9 obramb, kar pa ni zaustavilo Trima na poti do petih golov naskoka, 18:13. Ormožane je „pri življenju" ohranjal razpoloženi Žuran, ki je tekmo končal pri 12 doseženih zadetkih. V 48. minuti so varovanci trenerja Marke Šibile povedli za deset golov, 26:16. 1. A SRL (m) LIGA ZA PRVAKA (od 1. do 6. mesta) REZULTATI 3. KROGA: Trimo Trebnje - Jeruzalem Ormož 33:22 (18:13), Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško 31:31 (19:15), Gorenje - Slovan 32:28 (15:11). 1. CELJE PIVO. LAŠKO 23 19 4 0 42 2. GORENJE 22 16 3 3 35 3. CIMOS KOPER 23 16 3 4 35 4. TRIMO TREBNJE 22 11 2 9 24 5. SLOVAN 23 10 3 10 23 6. JERUZALEM ORMOŽ23 7 5 11 19 Zmagovalec je bil odločen in oba trenerja sta ponudila priložnost igralcem s klopi. Tenis • TK Terme Ptuj Nina odlično tudi na turnirju najvišje, 1. kategorije 13-letna Nina Potočnik, članica TK Terme Ptuj, še naprej prestavlja mejnike v svojem teniškem razvoju. Začela je pred dvema mesecema z dobrimi nastopi na turnirju v Beogradu (3. kategorija), nadaljevala v Košicah (2. kategorija), krono tej mini turneji pa je postavila v Italiji, kjer je nastopala na turnirju najvišje, 1. kategorije. Turnir v Livornu ima bogato tradicijo, letošnji je 21. po vrsti, ob tem pa je eden najpomembnejših pred prihajajočo poletno sezono. Privabi namreč številne lastnike teniških kam-pov in opremljevalce s športno opremo po vsem svetu, ki tukaj iščejo talente in jih vabijo pod svoje okrilje. Nina je v Italijo odpotovala s kar številno slovensko ekipo, v kateri sta bili še Pia Čuk in Sara Palčič (obe letnici 1996). Slovenska dekleta so prišla na turnir v prvi vrsti nabirat izkušnje, a so se v tej eminentni Foto: Črtomir Goznik Nina Potočnik (TK Terme Ptuj) nadaljuje z vzpenjanjem po evropski lestvici najboljših igralk v kategoriji U-14. Otvoritev poletne sezone V TK Terme Ptuj so med prvimi v Sloveniji letos začeli urejati zunanja igraišča; k temu so marljive zanesenjake v klubu spodbudili topli sončni žarki v preteklem tednu. Tako že načrtujejo, da bodo v soboto, 10. aprila, naredili uradno otvoritev zunanje sezone, k udeležbi pa vabijo vse mlajše in še posebej starejše člane. druščini presenetljivo dobro znašla tudi na igriščih. Sara je sicer izpadla v 1. krogu, a po zelo izenačenem dvoboju. Pia je na uvodu ugnala svojo tekmico, v 2. krogu pa se je pomerila s 4. nosilko, Romunko Ilko Cso-regi. Slednja je zmagala in se na koncu uvrstila celo v finale. Najvišje je posegla najmlajša iz te druščine, Nina. V 1. krogu je ugnala domačinko Torellije-vo, nato pa pripravila imenitno presenečenje z izločitvijo 10. nosilke, Čehinje Matekove. Ta spada med najboljše evropske igralke v kategoriji U-14, leto mlajša Ptujčanka pa ji je povsem vsilila svoj stil igre in jo suvereno ugnala. Šele v 3. krogu jo je ustavila Italijanka Georgia Brescia, čeprav si je Nina v drugem nizu priigrala priložnost za občutno vodstvo. Tudi Brescia se je na koncu prebila vse do finala. Podobna zgodba je bila tudi med dvojicami, kjer sta Nina in Pia najprej ugnali italijanski par Chinellato/Mordegan, nato pa sta morali priznati premoč Angležinjama Boulter/Keddie, ki sta bili peti postavljeni igralki (v 2. nizu sta Slovenki sicer vodili že 5:2). Za Ormožane v Trebnjem ni nastopil Vedran Hud, ki je po dogodkih na tekmi med Jeruzalemom in Gorenjem dobil prepoved igranja na eni tekmi. Zaradi poškodb so manjkali Siniša Radujkovic, Anej Jovano-vič in Gregor Čudič. Slednji bi letos že lahko nastopil na kateri izmed tekem Lige za prvaka, ampak so se v klubu odločili, da se raje dobro pripravi na naslednjo sezono. V 4. krogu Jeruzalem v soboto, 17. aprila, gostuje v Celju; v 5. krogu, ki bo na sporedu v soboto, 24. aprila, pa na Hardeku gostuje Slovan iz Ljubljane. ku Potočnikova si je s temi uspešnimi nastopi priigrala številne točke za evropsko lestvico U-14, tako da se lahko brez kvalifikacij udeležuje turnirjev najvišjih kategorij. Nina se je iz Italije vrnila silno motivirana za nadaljnje delo in je že med prazniki želela vaditi s povečano vnemo. Trenerji v klubu so ji kljub temu zabičali enodneven počitek za regeneracijo ... „Po informacijah od trenerja reprezentance, ki je spremljal dekleta, je Nina s fizično močnejšimi dekleti odigrala na vrhunskem nivoju. Dve posamični zmagi v takšni konkurenci sta dokaz temu, da je odigrala top', kot se je izrazil," je povedal Zoran Krajnc, trener v TK Terme Ptuj. „Še enkrat smo dobili potrdilo, da so bile priprave v Izraelu izredno uspešne, saj je Nina tam veliko pridobila na čvrstosti igre. Prav tako je bila posrečena izbira naslednjih turnirjev, na katerih je Nina nastopila. Sedaj je tako motivirana, da želi trenirati brez premora in nastopati na vseh turnirjih. Tega ji seveda ne moremo dovoliti, saj je znova čas za polnjenje baterij s krajšimi telesnimi pripravami. Nina lahko zaenkrat zelo kvalitetne dvoboje na domačih igriščih odigrava s fanti, velikokrat pa se pridruži tudi Tamara Zidanšek iz Slovenskih Konjic. Za igro dvojic bi bilo pa koristno, če bi nekaj treningov opravili skupaj s Pio Čuk, kar se bo tudi zagotovo zgodilo." JM Rezultati turnirja v Livornu (posamezno): 1. krog: Nina Potočnik - Beatrice Torelli (Italija) 6:3, 7:5; 2. krog: Potočnik - Sandra Matekova (Češka, 10) 6:2, 6:3; 3. krog: Potočnik - Georgia Brescia (Italija) 1:6, 4:6. Dvojice: 1. krog: Nina Potočnik/Pia Čuk (Slovenija) - Chinellato/Mordegan (Italija) 6:2, 6:2; 2. krog: Potočnik/Čuk - Boulder/Keddie (VB, 5) 3:6, 5:7. Namizni tenis Dobri nastopi Ptujčanov na Muti Na Muti je potekalo prvenstvo severovzhodne regije za kadete in kadetinje (U -15) ter najmlajše kadete in kadetinje (U -10) v namiznem tenisu. Tekmovanja se je udeležilo kar petnajst igralcev in igralk iz NTK Ptuj. Med kadeti sta se najbolj izkazala Darko Hergan in Žan Napast, ki sta si delila 3. do 4. mesto. V tolažilnem delu je bil Uroš Krušič 3. do 4., Jan Harb pa je zasedel mesta med 5. in 8. V dvojicah sta bila Žan Napast in Darko Hergan druga. Med kadetinja-mi je bila Anja Bezjak 3. do 4., v dvo- jicah pa sta bili skupaj s Tejo Alegro (Finea) uvrščeni od 5. do 8. mesta. Med najmlajšimi kadeti je bil Jernej Masten Toplak drugi, Marsel Segula 3. do 4. in Sašo Malovič 5. do 8. v tolažilnem delu. V dvojicah sta se Jernej Masten Toplak in Marsel Segula prebila do polfinala. Med najmlajšimi kadetinjami je bila Katja Krajnc 3. do 4., Eva Gojkovič pa 5. do 8. V tolažilnem delu je bila Daniela Tomanič druga. V dvojicah sta bili Katja Krajnc in Eva Gojkovič 3. do 4. Danilo Klajnšek Osemletni Marsel Segula - najmlajši udeleženec turnirja na Muti Futsal • 1. SFL, Liga za obstanek Za začetek zmaga Ptujčanov FC Krona bar Ptuj -Nazarje Glin 4:3 (1:1) STRELCI: 1:0 S. Kupčič (8), 1:1 Metulj (11), 2:1 Emeršič (28), 2:2 Kolar (29), 2:3 Vreš (32), 3:3 Emeršič (33), 4:3 Belšak (36) FC KRONA BAR PTUJ: Trop, Emeršič, S. Kupčič, Belšak, B. Kupčič, He-bar, Dončec, Gajser, Lovrenčič, Kaler, Divjak. Trener: Mitja Jontez V prvi tekmi mini lige za obstanek so zasluženo slavili gostitelji, ki so že na začetku tekme prevzeli pobudo. Samo Kupčič ni izkoristil ponujene priložnosti v 3. minuti, nekaj zatem pa se je po strelu Kolar-ja izkazal domači vratar Mitja Trop. Priložnosti so se tudi v nadaljevanju vrstile na obeh straneh, prvi pa je v polno za Miran Jontez, trener FC Krona bar Ptuja: »Po koncu srečanja te nihče ne vpraša, kako si igral, ampak štejejo točke. Igra se bo hitro pozabila, saj moramo gledati naprej, proti naslednjemu srečanju. Prepričan pa sem, da bo ekipa Glina Nazarje trd oreh tudi za druge tekmece.« vodstvo domačih zadel Samo Kupčič v 9. minuti. Gostov to ni zmedlo in so že dve minuti kasneje izenačili z zadetkom Blaža Metulja. Do odmora so se na obeh straneh vrstile nevarne akcije, v zaključku pa sta bila od napadalcev uspešnejša vratarja obeh ekip. V nadaljevanju so imeli Ptuj-čani več od igre, gostje pa so nevarno iskali priložnosti iz V prvem krogu v ligi za obstanek v 1. SFL so Ptujčani po pričakovanjih, vendar zelo težko ugnali drugouvr-ščeno ekipo iz druge lige. Ta zmaga in prve tri točke za ptujske nogometaše veliko pomenijo. Kandidati za prvoligaško vstopnico so namreč zelo motivirani, zato je status prvo-ligaša vedno težje braniti. Če bi ptujski nogometaši malega nogometa slavili še naslednji petek v domači športni dvorani Center proti Sevnici, bi s tem storili velik korak k obstanku v slovenski futsal eliti. REZULTATI 1. KROGA: FC Krona bar Ptuj - Glin Nazarje 4:3 (1:1), Sevnica - Tomi Press Bronx 6:6 (1:1). 1. KRONA B. PTUJ 1 1 0 0 4:3 3 2. TOMI PRESS B. 10 10 6:6 1 3. SEVNICA 10 10 6:6 1 4. GLIN NAZARJE 10 0 1 3:4 0 nasprotnih napadov. Po podaji iz kota je v 28. minuti zadel Foto: Črtomir Goznik Samo Kupčič in lan Emeršič (FC Krona bar Ptuj) sta v petek skupaj dosegla tri zadetke. Ian Emeršič, vendar so gostje znova zadeli že v naslednji minuti. Ta zadetek jih je spodbudil, da so nenehno ogrožali vratarja Tropa, eno izmed pri- Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, ligi MNZ Ptuj a vi vv ■ nil n v Gerecjevascani osvojili Boc 3. SNL - vzhod: Stojnčani neuspešni na gostovanju Ta krog bo ostal v lepem spominu predvsem nogometašem Simerja šampiona in Čarde. Prvi so dosegli pomembno zmago v Dravogradu, ki je močno računal na tri točke in priključitev k vrhu prvenstvene razpredelnice. Korošce vodi priznan trener Toni Tomažič, vendar trener ni edino zagotovilo za uspeh. V drugem derbiju je Čar-da v Zrečah »povozila« domačine. Vse je bilo končano že v prvem polčasu, ko so gostje dosegli tri zadetke. Očitno Čarda meri zelo visoko, morda celo na vrh. Če bodo še naprej igrali s podobnim tempom, potem jim lahko uspe. Šmartno je slavilo v Sladkem Vrhu pri „odpisani" Palomi, Malečnik pa doma proti Pesničanom. Njuna zmaga in poraz Stojncev na gostovanju pri Tromej-niku so pomenili njihovo napredovanje na prvenstveni razpredelnici. Sicer pa kljub tem rezultatom in majhnemu povečanju prednosti vo-dečih še ni nič odločeno. Vse ekipe še čakajo medsebojna srečanja, precej pa jim lahko štrene mešajo klubi, ki se borijo za obstanek. REZULTATI 18. KROGA: Tromej-nik G-Kalamar - Stojnci 2:1 (2:0), Tehnostroj Veržej - Mons Claudius 6:3 (2:2), Kovinar Štore - Odranci 2:1 (0:0), Paloma - Šmartno 1:3 (0:1), Koroška Dravograd - Simer šampion 0:1 (0:1), Malečnik - Teh-notim Pesnica 1:0 (1:0), Zreče - Čar-da 1:4 (0:3). 1. SIMER ŠAMP. 17 10 5 2 37:12 35 2. ČARDA 17 11 2 4 38:15 35 3. ŠMARTNO 17 9 4 4 41:28 31 4. MALEČNIK 17 9 3 5 37:31 30 5. DRAVOGRAD 17 8 5 4 35:20 29 6. STOJNCI 17 8 4 4 30:22 28 7. ZREČE 17 7 7 3 24:23 28 8. KOV. ŠTORE 17 6 4 7 25:26 22 9. T. VERŽEJ 17 6 2 9 34:34 20 10. TROMEJNIK 17 5 5 7 20:25 20 11. ODRANCI 17 5 4 8 33:32 19 12. T. PESNICA 17 5 4 8 19:27 19 13. MONS CLAUD. 17 2 2 13 20:65 8 14. PALOMA 17 1 3 13 17:50 6 TROMEJNIK G-KALAMAR - STOJNCI 2:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Bokan (17.), 2:0 Čontala (40.), 2:1 Klinger (87.) STOJNCI: Simonič, Kokot, Mur-šič (od 41. Železnik), Meznarič (od 46. Lah), Milošič, Korez, Čeh, Golob, Klinger, Pečnik (od 65. Za-goršek), Fridauer. Trener: Robert Težački. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši LKW jack Gerečje vasi so z golom Damjana Hertiša slavili v gosteh proti Boču. Štajerska liga: Bistrica noče prepustiti vodstva Nepopolni 18. krog je prinesel le eno presenečenje: v Vranskem so domačini tretjeuvrščeni ekipi iz Šmarij pri Jelšah močno zapretili in ji odščipnili točko. S tem so Šmarčane nekoliko oddaljili od boja za naslov prvaka, kljub temu da imajo eno srečanje manj. Vodeča Bistrica je tesno slavila v Rogaški Slatini, zmagovit zadetek je trinajst minut pred koncem dosegel univerzalni Ian Emeršič, nekdanji igralec Aluminija, Drave in še nekaterih drugih klubov. Ian je namreč poleg tega srečanja igral pomembno vlogo še na tekmi dvoranskega nogometa, kjer je za ekipo FC Krona bar dosegel dva zadetka. Podvinčani so gostovali v Šoštanju in izgubili, nogometaši iz Gerečje vasi pa so bili uspešni v Poljčanah, kjer so z zadetkom Damjana Hertiša prišli do pomembnih treh točk, to pa jim zaenkrat prinaša četrto mesto na prvenstveni razpredelnici. REZULTATI 18. KROGA: Boč Polj-čane - LKW Jack Gerečja vas 0:1 (0:0), GIC Gradnje Rogaška - AHA EMMI Bistrica 1:2 (0:1), Šoštanj - Podvinci 2:1 (1:1), Peca - Pohorje 1:3 (0:1), KIV Vransko - Trgovine Jager 2:2 (1:0). 1. A. E. BISTRICA 17 12 3 2 49:21 39 2. CARRERA ORM. 16 10 3 3 29:15 33 3. TRGOV. JAGER 16 8 4 4 28:15 28 4. GEREČJA VAS 17 8 4 5 38:29 28 5. PODVINCI 17 8 3 6 35:31 27 6. GIC ROGAŠKA 17 8 1 8 24:20 25 7. BOČ 17 7 3 7 16:17 24 8. POHORJE 17 6 5 6 28:29 23 9. PECA 16 6 4 6 33:27 22 10. KOROŠKE GR. 16 6 3 7 20:22 21 11. PARTIZ. FRAM 16 5 2 9 20:41 17 12. ŠOŠTANJ 16 4 4 8 23:30 16 13. BUKOVCI 16 1 7 8 20:31 10 14. KIV VRANSKO 16 2 2 12 21:56 8 ŠOŠTANJ - PODVINCI 2:1 (1:1) STRELCI: 1:0 Vukančič (8.), 1:1 K. Brumen (16.), 2:1 Linie (58.) PODVINCI: Vesenjak, K. Brumen (od 46. Mori), Kuserbanj, D. Brumen, Bezjak, Lah, Novak, Benko, Petrovič, Požegar (od 70. Juršek), Toplak (od 85. Slodnjak). Trener: Damjan Bez-jak. BOČ POLJČANE - LKW JACK GEREČJA VAS 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Hertiš (64.) LKW JACK GEREČJA VAS: Kaises-berger, Petek, Lončarič (od 62. Miha Lešnik), Medved, Šešo, Miha Lešnik, R. Sagadin, Hertiš, Gerečnik, Emeršič (od 87. J. Sagadin), Kokot. Trener: Franc Žitnik. 1. liga MNZ Ptuj: presenečenji v Apačah in na Hajdini REZULTATI 13. KROGA: Markovci - Zavrč 0:5, Apače - Gorišnica 3:4, Hajdina - Rogoznica 0:3, Oplotnica - Videm 1:0. Preostali dve srečanji sta bili odigrani včeraj. 1. ZAVRČ 13 11 1 1 57:11 34 2. OPLOTNICA 13 8 3 2 23:10 27 3. APAČE 13 8 2 3 38:24 26 4. ROGOZNICA 13 7 2 4 36:20 23 5. HAJDINA 13 5 4 4 27:32 19 6. GORIŠNICA 13 5 2 6 27:27 17 7. VIDEM 13 5 2 6 27:33 17 8. PRAGERSKO 12 3 4 5 26:33 13 9. DORNAVA 12 3 3 6 17:24 12 10. SREDIŠČE 12 3 3 6 23:33 12 11. SKORBA 12 3 1 8 29:46 10 12. MARKOVCI 12 1 1 11 19:46 4 2. liga MNZ Ptuj: lokalna derbija Slovenji vasi in Tržcu REZULTATI 13. KROGA: Spodnja Polskava - Leskovec 4:1, Slovenja vas - Hajdoše 3:2, Podlehnik - Tržec 0:1. Preostali dve srečanji sta bili odigrani včeraj. 1. LOVRENC 11 8 2 1 24:9 28 2. GRAJENA 11 7 1 3 30:16 22 3. ZG. POLSKAVA 11 7 1 3 31:19 22 4. PODLEHNIK 12 6 1 5 19:12 19 5. TRŽEC 12 6 1 5 33:27 19 6. SLOVENJA VAS 12 6 1 5 21:18 19 7. HAJDOŠE 12 5 3 4 23:24 18 8. MAKOLE 10 4 2 4 21:18 18 9. SP. POLSKAVA 12 3 3 6 21:29 12 10. CIRKULANE 11 2 2 7 9:23 8 11. LESKOVEC 12 0 1 12 11:48 1 Danilo Klajnšek ložnosti pa je Rudi Vreš izkoristil za prvo vodstvo. In tudi edino na tekmi, saj je Emeršič za Krona bar hitro izenačil, Jani Belšak pa znova poskrbel Šah Slovenjegoriška liga 2009/2010 V zimskih mesecih je že četrtič zapored potekala slovenjegoriška šahovska liga, v kateri je nastopilo devet ekip: ŠD Destrnik, ŠS Dornava 1 in 2, ŠD Gorišnica, ŠD Juršinci, ŠS Spuhlja, ŠD Sv. Tomaž, ŠD Urban in ŠD Rola Vitomarci. Tekmovanje se je odvijalo na štirih deskah po dvokrož-nem bergerjevem sistemu z igralnim časom 30 min na igralca. Po izenačenem in napetem boju je zmagala ekipa ŠD Destrnik v postavi Niko Merc, Miha Maurič, Ervin Maurič, Milan Petrič in Stanislav Toplak. Drugo mesto je zasedla po- za vodstvo. Ptujski igralci so ga do konca uspešno branili, čeprav so bile zadnje minute dolge, dolge ... anc, dk stava ŠD Juršinci, tretje pa ekipa ŠD Gorišnica. Na zaključku lige se je odigral hi-tropotezni turnir udeležencev lige (9 kol/5 min po švicarskem sistemu), na katerem je nastopilo 27 igralcev. Prvo mesto je zasedel Tonček Kuko-vec (ŠD Juršinci), drugo Tomo Viher (ŠD Dornava 1) in tretje Niko Merc (ŠD Destrnik). Sledila je še simultanka z mednarodnim mojstrom Danilom Po-lajžerjem, na kateri je nastopilo 28 igralcev, končala pa se je z rezultatom 24:4 (8 remijev in brez poraza D. Polajžerja). Miha Maurič in Niko Merc ■V Košarka j Ljutomerčani četrti V ljutomerski dvorani športno-iz-obraževalnega centra je bil odigran finalni turnir štirih najbolje uvrščenih ekip pomurske košarkarske lige. V rednem delu prvenstva, po odigranih 12 krogih, so 1. mesto osvojili igralci prve ekipe Prleškega študentskega kluba Ljutomer, a so v prvi polfinalni tekmi končnice nesrečno, po podaljšku, izgubili z vrsto Sobote (83:91). Ljutomerčani so izgubili tudi tekmo za 3. mesto z lendavsko ekipo Lindau (79:89) in na koncu bili četrti. Zmagala je ekipa Gornjih Petrovcev. NŠ Ljutomerski košarkarji Foto: NS Kikboks • Nepogrešljivi 2010 35 let Kluba borilnih veščin Ptuj mojstri: Matic Raušl Bedenik, Anej Štrafela in Izidor Janžeko-vič. Častni črni pas pa je letos prejel Mehmedalija Mujanovič. Po podelitvi so si prisotni na- zdravili in se dogovorili, da se na tej tradicionalni prireditvi v naslednjem letu vidijo še v večjem številu. Franc Slodnjak Nepogrešljivi 2010 Foto: Franc Slodnjak Promocija mojstrov, mojstrskih kandidatov in zaslužnih članov KBV Ptuj V petek, 26. februarja, je v Kikboks centru Ptuj že osmo leto zapored potekala promocija mojstrov borilnih veščin, mojstrskih kandidatov borilnih veščin in zaslužnih članov Kluba borilnih veščin Ptuj, ki so jo organizatorji poimenovali Nepogrešljivi 10. Letos je to še posebej pomembna prireditev, saj spada v okvir prireditev v čast 35 let obstoja Kluba borilnih veščin Ptuj. Nepogrešljivi zato, ker so vsi ti člani v vseh letih ostajali lojalni klubu in so vedno in še skrbijo za ugled kluba. V centru se je zbralo veliko število članov od ustanovitve kluba 1975 pa vse do danes, tako da so bili prostori že skoraj premajhni. Povabljeni so bili člani Kluba borilnih veščin Ptuj in člani Klubov borilnih veščin Ormož, Murska Sobota, Kranj, Stražišče, ki izhajajo iz šole borilnih veščin, ki jo vodi Vladimir Sitar. Po treningu, ki so ga vodili različni trenerji, tako aktivni in starejši trenerji, na katerem so sodelovali zraven aktivnih članov kluba tudi nekateri stari člani - veterani, so se v dvorani zbrali vsi prisotni in začel se je sklepni dogodek prireditve. Predsednik Kluba borilnih veščin Ptuj dr. Zoltan Mileta in člani Upravnega odbora Kluba borilnih veščin Ptuj Franc Slodnjak, Edvard Štegar, Dušan Pavlica, Slavica Bedenik, prof. Franc Vrbančič so pozdravili vse prisotne. Nato je besedo dobil glavni inštruktor kluba prof. Vladimir Sitar, ki je vodil prireditev do konca. Člani UO so nato podelili posebna priznanja mojstrom, mojstrskim kandidatom in zaslužnim članom. Prejeli so jih: Desa Repič, Ivan Babič, Vladimir Sitar, Timi Sitar, Sabina in Sandi Kolednik, Srečko Zorčič, Matej Serdinšek, Karl Šauprl, Črt Zadravec, Branko Fidler, Zvone Zinrajh, Barbara Murat, Tanja Plohl, Aleš Mlač, Branko in Milan Breg, Drago Rus, Damjan in Leon Kaučevič, Nadja, Matej in Marjan Šibila, Edvard, Milan in Danilo Korotaj, Dušan Pavlica, Silva in Aleš Skledar, Mateja Erlač, Adriana Korez, Edvard in Tomaž Štegar, Franc Ozmec, Milan, Boštjan, Matjaž in Franc Brumec, Aleš in Boris Gregorec, Dejan Zavec, Krist- OBRAČUN V ZMAJEVEM GNEZDU Ljubljana | dvorana Tivoli | 9. april 2010 119:00 Vstopnice: eventim.si PRODAJA VSTOPNIC jan in Franc Slodnjak, Zoltan Mileta, Franc Vrbančič, Slavica Bedenik in Jurček Horvat. Nato pa je sledil najbolj slavnosten trenutek večera, in sicer podelitev črnih mojstrskih pasov novim mojstrom kluba. Črni pas, 1. Dan, so iz rok gl. instruktorja Vladimirja Sitarja (črni pas, 7. DAN) prejeli novi Planinski kotiček Pohod po Posavskem hribovju Sobota, 24. aprila Veliko Kozje (993 m), Lovrenc (722 m), Lisca (948 m) V soboto, 24. aprila, ob 6. uri se bomo zbrali na železniški postaji in se s posebnim prevozom odpeljali do Rimskih Toplic. Vožnjo bomo končali pri sotočju Gračnice. Zanimivo turo bomo začeli v vasi Gračnica, od koder se bomo povzpeli na Veliko Kozje. Tja bomo prispeli po treh urah hoje in naredili malo daljši postanek za malico. Veliko Kozje je za Velikim Javornikom na Bohorju najvišji vrh Posavskega hribovja. Vršna »kapa« je gozdnata, zato se nam odličen razgled, ki seže do osrednjih Grintovcev in Triglava, ponuja šele s prepadne pečine nekaj višinskih metrov pod najvišjo točko, kjer sta tudi vpisna knjiga in žig. Ko se bomo okrepčali in spočili, bomo pot nadaljevali proti Lovrencu, ki ga bomo dosegli v uri in pol. Lovrenc je priljubljena izletniška točka med Velikim Kozjim in Lisco. Travnik pod cerkvijo svetega Lovrenca je zavarovan kot botanični naravni spomenik in je najvzhodnejše in najnižje rastišče svišča v Sloveniji. Po sprehodu čez travnik nas bo pot vodila naprej proti Lisci. Z zaobljenega travnika na vrhu je odličen razgled, ki seže čez meje naše domovine, tik pod vrhom sta dve planinski postojanki in meteorološka postaja. Po uri in pol hoje bomo prispeli do Lisce, kjer bo daljši postanek za kosilo. Po dolgem počitku nas bo tam čakal prevoz. Domov se bomo vrnili ob 18. uri. Opremite se planinsko za sredogorje (planinski čevlji, nahrbtnik, topla obleka ...) in vremenu primerno. Prehrano imejte s seboj v nahrbtniku, lahko pa si jo kupite tudi na Tončkovem domu. Cena izleta vključuje prevoz, vodenje in organizacijo izleta ter znaša 19 €. Prijavite se lahko v pisarni planinskega društva Ptuj ali na 041/215-547 (Aleksander Berlič) do 20. aprila. Vodil bo Aleksander Berlič s sovodniki Gorišnica • S skupščine ŠZ Naj športnik je Tadej Sok Športna zveza (ŠZ) Go-rišnice je minuli petek večer posvetila najprej redni letni skupščini, nato pa še izboru letošnjega naj športnika občine Gorišnica. "Našo občino brez dvoma lahko imenujemo kot izjemno športno občino, saj se razvija velika paleta športov, ob tem pa imamo vsako leto kopico odličnih rezultatov naših športnikov. Izbira najboljšega je zato še posebej težka, naše čestitke pa veljajo vsem nomi-nirancem in nagrajencem," je pred slovesno razglasitvijo naslovov najboljšim po posameznih kategorijah povedal predsednik ŠZ Gorišnica Dušan Janžekovič. Letos je priznanje za najboljše dobilo kar precej domačih športnikov in športnih delavcev, podelila pa sta jih predsednik ŠZ Janžekovič in odlična paraolimpijka Tatjana Majcen, ki je bila častna gostja razglasitve. V kategoriji šolskega športa so bili med najboljše izbrani Špela Bezjak, Patrik Hameršak in šahovska ekipa OŠ Gorišni-ca. Za najperspektivnejše mlade športnike so bili imenovani Tadej Arnuš in Blaž Bratuša (oba RD Moškanjci-Gorišnica) ter Renata Kralj in Tanja Kociper (obe Judo klub Gorišnica). Priznanje za najboljšega rekreativnega športnika je prejel Ratko Matjašič, priznanji za posebne dosežke v športu pa David Sok (ŠD Gamsi) in Miran Reberc (AMZS šport). Za najzaslužnejšo delavko v športu je bila imenovana Nikolina Zorli (RD Moškanjci-Gorišnica), za najboljšo ekipo leta 2009 pa je bila razglašena ekipa teniškega kluba Gorišnica. V najpomembnejši in naj-prestižnejši kategoriji za najboljšega športnika minulega leta se je za naslov potegovalo pet domačih športnikov, pripadel pa je mlademu rokome-tašu Tadeju Soku. Tadej je svojo športno pot začel v domačem RD Moškanjci-Gorišnica, trenutno pa kot član prvoligaša iz Ormoža tekmuje v 1. MIK rokometni ligi za moške. Kot član mladinske reprezentance je lani s svojo ekipo osvojil tretje mesto na evropskem univerzitetnem prvenstvu, prav tako pa tudi tretje mesto na lanskem svetovnem prvenstvu v Egiptu, za kar je prejel tudi srebrno priznanje slovenskega Olimpijskega komiteja. Osrednja pozornost oblikovanju idejne zasnove novega športnega centra Sicer pa je Dušan Janžekovič za naš časopis še povedal, da so z delom zveze v minulem letu zelo zadovoljni: "Zveza je delala dobro, kar dokazujejo številne dobro organizirane in obiskane športne prireditve, med največjimi je gotovo vsakoletna Olimpijada, ki se je je lani udeležilo preko 600 naših občanov, kar je gotovo izjemna številka in dokazuje, da imamo močno bazo rekreativcev. Sicer pa odlično delajo tudi vsa društva in klubi, kjer se zelo dobro zavedajo in zavedamo, da si stagnacije ne smemo dovoliti, saj ta prinaša nazadovanje. Letos bomo v zvezi nadaljevali stalne aktivnosti in povezovalno vlogo med občino in društvi ter klubi, urediti moramo še nekaj pravilnikov, sicer pa bo naša osrednja pozornost namenjena sooblikovanju idejne zasnove za nov športni center v občini, ki ga že težko pričakujemo in kjer se je očitno začelo premikati. Sicer pa je več kot desetletne tragikomedije okoli športnih površin res že dovolj!" SM Športna zveza Gorišnice je minuli petek razglasila najboljše športnike in športne delavce v več kategorijah, za najboljšega športnika pa je bil imenovan Tadej Sok (v sredini). Foto: SM Fotoreportaža • Na prvem Prleškem »cugi« « Prleki »preplavili primorsko prestolnico! Zadnja sobota v mesecu marcu, točno ob 6. uri zjutraj. Osrednje dogajanje na peronu glavne železniške postaje v Ljutomeru. Na prihod vlaka, ki vozi na relaciji od Prekmurja do Primorske (Ho-doš-Koper), nestrpno pričakuje množica ljudi. V dodatne štiri vagone vstopi okoli 200 privržencev (manjšina se jim priključi na železniški postaji Ljutomer-mesto) etnološkega kulturnega društva »Kunštnih Prlekov«, ki je organizator prvega prleškega »cuga« (vlaka). Društvo je ustanovljeno, da bi kar najbolj promoviralo Pr-lekijo, člani (okoli 60) so okli-cali lastno Republiko, izdelali »državne« simbole (grb in zastavo), legendarni Alojz Gr-njak je spisal prleško himno, dan pred odhodom na Primorsko pa so izdali tudi svoj časopis - Prleške cejtnge. Vse je bilo v stilu iz nekdanjih dobrih starih časov, ko so ljudje pretežno potovali z vlakom, bili v klasičnih kmečkih oblačilih, na pot pa nikoli niso odšli brez košare z domačo južino in pletenko (z vinom ali jabolčnikom) ... Obilico dobre volje udeležencev ni moglo skaliti niti neprijetno prestopanja na avtobus, kar je bilo potrebno storiti že po pristanku v Ormožu zaradi obnovitvenih železniških del, ki trenutno potekajo (vsako soboto, nedeljo in ponedeljek) na območju Ptuja in Pragerskega. Po dokončni nastanitvi »prleške vlakovne kompozicije« v Pragerskem pa se je začela veselica - s hrano, pijačo in vsesplošnim rajanjem, za kar je poskrbela ekipa instrumentalistov, kjer sta seveda izstopala harmonikarja - v klavirski in diatonič-ni izvedbi. Hkrati so potekale priprave za predstavitev v Kopru, za kar sta se na vlaku ves čas trudila predsednik društva Milan Belec in humorist Pepek z brega. V skromno odmerjenem času - dobri dve uri, je namreč bilo potrebno Koprčanom pričarati kar največ izvirnega, predvsem pa kulturnega izročila. Ploščad pod arkadami ob Pristaniški ulici v Kopru je Prleke nestrpno pričakovala, odlična osnova za prijetnejše počutje pa so bile že dan prej postavljene stojnice v organizaciji Lokalne turistične organizacije Ljutomer (s svojimi proizvodi in storitvami so se predstavljale turistične in ekološke kmetije, domača in umetnostna obrt, turistična društva...). Udeležence prvega prleškega vlaka je sprejela Jana Tolja, svetovalka župana občine Koper Borisa Popoviča, in bila prijetno presenečena ob spremljanju bogatega družabnega programa nastopajočih. Po njenih besedah na mestni občini že razmišljajo o tem, da bi se poistovetili s Prleki, zagotovo pa bo ena od njihovih organiziranih skupin obiskala Ljutomer v času letošnjega Prleškega sejma. Minute slovesa so se hitro približevale. Le še popoldansko lakoto je bilo treba potešiti. S čim drugim, kot s Prleškim golažem. Tudi Jana Tolja ga je pohvalila. In si zapisala recept za njegovo pripravo . Povratek v Prle-kijo je proti pričakovanju potekal v izjemno vedrem in sproščujočem razpoloženju. Kot se spodobi - s harmoni- ko, pesmijo in plesom. Tudi najbolj »utrujeni« so vztrajali v pokončni drži, predsednikov pozdrav za lahko noč pa se je glasil - »Nasvidenje prihodnje leto na drugem prleškem vlaku!« Niko Šoštarič Na železniški postaji v Ljutomeru Jana Tolja, svetovalka koprskega župana, v pogovoru z Milanom Belcem, predsednikom prleškega društva Kunštnih Prlekov Muzikanti so vso vožnjo razveseljevali potnike. Na pot se ne gre brez cekarja z dobrotami. Za slovo - golaž Foto: NS Foto: NS Foto: NS Foto: NS Foto: arhiv OS V telovadnici OŠ Ivanjkovci je bil minuli petek, 26. marca, ob 19. uri dobrodelni koncert, ki so ga pod mentorstvom učiteljice in razredničarke Tatjane Majdič pripravili učenci 9. razreda. Nastopila sta šolski otroški pevski zbor Sonce ter mladinski pevski zbor Rosa. Z raztegovanjem meha so nas ob nepozabni Avsenikovi Golici razveseljevali mladi harmonikarji OŠ Ivanjkovci. Svoje spretneplesne korake so pokazali učenci iz plesne skupine OŠ Ivanjkovci, bučen aplavz pa so poželi tudi šolski Emanueli z Emico. Prijazno so se vabilu odzvali ansambel Štrk, ansambel Azalea, ansambel Prlekija, ansambel bratov Gašperič, skupina Sugarfree, skupina New Beginning ter vokalna skupina Melos. Program je povezovala Karolina Putarek. Na OŠ Ivanjkovci je tovrstno druženje že vsakoletna praksa, učenci 9. razreda pa si s prodajo vstopnic krijejo del stroškov za bivanje v CŠOD ter stroške valete. Nuša Palčič Podlehnik • Velikonočni prazniki Foto: ZG Pred velikonočnimi prazniki so v Podlehniku na posebni praznični delavnici združili moči člani dveh društev - turističnega in društva podeželskih žena. Članici Marica Repinc in Zdenka Golub sta imeli prav posebno nalogo: pripravili sta predstavitev običajev okrog velike noči in pripravili velikonočno košaro z jedili. Zraven sta zapisali in predstavili recepte vseh jedi, ki so značilne za postni čas, in tistih, ki se nesejo k žegnu. Vsi sodelavci so z delavnice odšli zadovoljni, duhovno napolnjeni in pripravljeni na velikonočni čas ter obisk velikonočnega trodnevja v domači župnijski cerkvi. Zdenka Golub Podlehnik • Že desetič pasijon Foto: ZG V Halozah so že 10. leto zapored pripravili pasijon. Pričeli so na pobudo p. Tineta Gašpariča, nadaljevali s p. Janezom Ferležem in še mnogimi duhovnikiv, ki so se med tem časom izmenjali in jim stali ob strani. Pasijon igrajo v trojiški cerkvi. Na cvetno nedeljo pri pozni maši so se zbrali igralci z duhovnikom pred župniščem in z oljčnimi vejicami in v procesiji krenili v cerkev, kjer so člani dramske skupine Davidov stolp zaigrali pasijon pod vodstvom Zdenke,Tatjane, Milice in duhovnega voditelja p. Damjana Tikviča. Vseh sodelujočih je bilo 60. V veliko pomoč pri delu za pasijon so bili najrazličnejši ljudje dobre volje in starši. Zdenka Golub Okoli sveta (36) • Piše: Filip Kovačič Tahiti in nenavadnosti Polinezije Foto: Filip Kovačič Uganka, ki je tako dolgo nisem uspel razrešiti. Šele ko sem v lokalnem baru na Samoi srečal zanimivega človeka, mi je bilo na moje začudenje pojasnjeno, zakaj se tako veliko moških oblači v ženske. Patrick, tetovirani Novozelandec, ki mu človek na prvi pogled nikakor ne bi dal, da je v službenem času menedžer, mi je povedal, da se že nekaj let službeno potika po Polinezijskih otokih. Razložil mi je, kako ta skoraj še plemenska skupnost deluje. Polinezijska kultura je do takih pojavov izjemno odprta, saj da je to, da se nekateri moški oblačijo v ženske, nekaj vsakdanjega. Po plemenski tradiciji namreč najmlajše dekle v družini skrbi za ostarele starše. Če imajo samo sinove, potem pač najmlajšega vzgajajo kot Veduta mesta Papeete deklico. Slišati je bilo zelo enostavno ... Paradoks je, da so moški na teh otokih izredno močne konstitucije, zraven tega je skoraj »ljudski šport« divje pretepanje v gostilnah. Po svoje ni to niti nenavadno, saj so še pred dobrimi sto leti v teh krajih živeli ljudožerci. In ko vse to premešaš, ni čudno, da so ravno Polinezijci najboljši v ragbiju, športu, ki ni za pomehkužene duše. Drug nenavaden sociološki fenomen, o katerem sem veliko slišal, se je pred leti pojavil na otokih Pacifika. Še pred petdesetimi leti je bil samomor na otokih Mikro-nezije nepoznan, tako rekoč tabu. Nato se je začelo dogajati neverjetno število ne- pojasnjenih samomorov, že prava epidemija. Življenja so si po pravilu jemali mladi ljudje, najstniki. Postali so pravi obredi krajevne kulture. Z rastjo števila samomorov je tovrstna ideja okužila že skoraj vse mlajše fante na način, da kar je bilo prej nesprejemljivo, je nato postalo sprejemljivo, celo trendovsko. Očitno so se začeli dogajati eksperimenti med dečki, ki so idejo samomora prevzeli kot nekaj modnega in se s tem celo postavljali. Zelo priljubljen je samomor postal v domačih popevkah, grafitih, slavili so ga na majicah. Srhljiva usodnost samouniče-nja je postala zbanalizirana do te meje, da so mladi ljudje postali kolektivno imuni na strah pred smrtjo ... In na koncu še vprašanje. Ste že kdaj ostali brez denarja v kakšnem kraju daleč na drugem koncu sveta? Biti dalj od doma kot biti na Cooko-vih otokih skoraj ni mogoče! Ko se to zgodi, verjemite, da tudi rajski otoki za trenutek postanejo podobni Dantejevemu peklu. Na mojo srečo sem pri reševanju težav našel vsaj internet, če že mobilnega telefona nisem mogel uporabiti, ker mobilni operater še ni imel sklenjenega gostovanja za to državo. Po nekaj 'mejlih' in prvem pravem glavobolu na potovanju se je tudi ta problem na mojo srečo uredil. Presenečeno sem ugotovil, da kreditnih kartic American Express skoraj nikjer niso sprejemali. Ostale moje bančne kartice pa so bile ponovno sproščene šele tik pred zdajci, tako sem le uspel plačati izhodno takso na letališču na Cooko-vih otokih in še pravočasno odletel naprej. Kot po navadi se je vse v zadnjem hipu uredilo. Le kaj bi bilo, če mi ne bi uspelo plačati izhodne takse? Morda bi še vedno ve-dril na rajskih eksotičnih Co-okovih otokih. Dilema, ki me je na dolgem poletu preko Tihega oceana proti hladni Ameriki še nekaj časa begala: bi to bilo sploh slabo??? Nadaljevanje prihodnjič Foto: Filip Kovačič Domačinka s Papeeteja Bančni kotič€k Banka pri vas doma Hiter tempo življenja nas vsakodnevno navaja na hitre in učinkovite rešitve, za katere imamo pogosto le malo časa. Kadar pa so navedene rešitve tudi koristne in poceni, je odločitev toliko lažja. Ena izmed njih je prav gotovo spletna banka. Za upravljanje z lastnim denarjem kjerkoli in kadarkoli se je odločilo že veliko bančnih komitentov. V današnjem bančnem kotičku bomo predstavili spletno banko (imenujemo jo lahko tudi elektronska ali internet banka). Predstavili bomo njene lastnosti in prednosti, pa tudi nevarnosti ter nasvete, na katere se ne sme pozabiti. Spletno bančništvo vam omogoča, da sami upravljate z denarjem ne glede na lokacijo, kjer se nahajate, ter ne glede na čas poslovanja. Pomeni, da lahko 24 ur na dan izvajate vpoglede na svoje račune, stanje kreditov in depozitov, vpoglede v vrednostne papirje, pristope k skladom ter druge bančne produkte, ki jih posedujete. Prav tako lahko izvajate transakcije (plačila, nakazila ipd.), vedeti pa je treba, kdaj bo transakcija dejansko izvedena (saj se medbančne transakcije izvajajo le v času plačilnega prometa). Če želite plačati položnico čez vikend, bo vaš račun sicer bremenjen za naveden znesek, prejemnik pa bo denar dobil šele v ponedeljek (oz. naslednji delovni dan). Če pa na računu nimate zadostnega stanja za izvedbo plačilnega naloga, se nalog prestavi v čakalnico plačilnih nalogov do podatkovne obdelave ob koncu plačilnega prometa, ko je zavrnjen (če v času do obdelave zagotovite zadostno stanje, bo plačilni nalog izvršen). Prednosti spletne banke so prav gotovo tudi precej nižje provizije za plačila (cena plačilnega naloga je praviloma pri spletni banki nekajkrat nižja, kot če se enaka transakcija izvede na bančnem okencu). Prav tako pa določne banke že v okviru svojih spletnih bank omogočajo naročilo ali podaljšanje limita na osebnem računu, sklepanje depozitov, odpiranje varčevalnih računov, sklenitev hitrih kreditov, prijavo e-računov, prijavo pooblastil za prenos sredstev ipd. Kot novost ponujajo spletne banke tudi izvajanje nakazil v tujino (načeloma v EU, lahko pa tudi izven). Prav tako je pri določenih omogočen vpogled in poslovanje z računi, na katerih smo pooblaščeni. Če pa želite plačati položnico v imenu druge osebe, naj vas opozorimo, da sprememba plačnika ni možna. To ne pomeni, da ne morete plačati plačilnega naloga v imenu druge osebe - prejemnik sredstev mora bodisi iz namena bodisi sklica razbrati, za koga je plačilo izvedeno. Pri samem vnosu številke računa prejemnika pa prihaja do razlik, ali plačujete fizični ali pravni osebi. Navedeni podatki pravnih oseb so javno dostopni, medtem ko to za podatke fizičnih oseb ne velja. Teh podatkov tako zaradi varovanja zasebnosti banke v svojih spletnih bankah ne prikazujejo. Nekaj besed še namenimo varnosti spletne banke. Zagotovo drži, da za varnost lahko storimo največ sami. Predvsem moramo paziti, da geslo za vstop poznamo le mi. Prav tako se priporoča občasno spreminjanje gesel za vstop. Zelo pomembno je tudi, da se zmeraj ob prenehanju upora- be spletne banke odjavimo in zapremo spletno okno. Prav tako priporočamo uporabo zasebnega ključa, pametne kartice ali katerega drugega varnostnega mehanizma. Predvsem je potrebno paziti na najrazličnejše računalniške viruse in črve, ki lahko beležijo in pošiljajo podatke o uporabniških imenih in geslih. Neprijetne situacije pa seveda lahko preprečimo z namestitvijo najnovejših pro-tivirusnih programov. Razmislek o uporabi spletne banke je vsekakor na mestu, vse banke pa ponujajo tudi strokovno pomoč, tako da se tudi tisti, ki se na računalništvo najbolj ne spoznajo, hitro naučijo same uporabe. Predlagamo vam, da na vaši banki povprašate o možnosti uporabe spletne banke. Izkušnje so predvsem takšne, da uporabniki po začetni tremi in dvomu brez spletne banke čez čas ne zmorejo več ... Do naslednjič pa lep pozdrav. Mitja Farič Na valovih časa Torek, 6. april Danes goduje Viljem. 1327 je Petrarka spoznal v neki cerkvi v Avignonu, Lauro, poročeno Sade, ki je po mnenju nekaterih plod pesnikove domišljije, vendar mu je bila do svoje smrti in tudi kasneje muza njegove ljubezenske poezije. 1483 se je rodil Rafael, eden izmed treh velikanov visoke italijanske renesanse. 1490 je umrl na Dunaju kralj Ogrske in Češke Matija Korvin, ki se je v spominu Slovencev ohranil kot ljudski junak kralj Matjaž. 1667 je močan potres uničil del Dubrovnika. 1896 so se začele v Atenah prve olimpijske igre nove dobe, na katerih je sodelovalo 311 tekmovalcev iz 13 držav. 1909 je prvič stopila človeška noga na Severni tečaj. To je dosegel v svojem šestem poskusu častnik ameriške bojne ladje Robert Peary. 1917 so ZDA na strani zavezniških sil vstopile v prvo svetovno vojno. Sreda, 7. april Danes goduje Darko. Danes je dan slovenske zastave in svetovni dan zdravja. 331 p. n. š. naj bi po izročilu Aleksander Veliki v delti Nila na kraju, kjer je stala neka nepomembna egiptovska vas, ustanovil novo mesto Aleksandrijo. 1348 so ustanovili v Pragi najstarejšo univerzo v srednji Evropi - Karlovo univerzo. 1827 so bile vžigalice prvič uradno zapisane v poslovnih knjigah angleškega kemika in lekarnarja Johna Walkerja, ki je izumil vžigalice, ki so se vnele z drgnjenjem. 1847 se je rodil danski pesnik in pisatelj Jens Peter Jacobsen. Bil je vodilni danski naturalist in predhodnik dekadence. 1902 so ustanovili v ZDA eno največjih naftnih družb na svetu Texaco. 1906 je nenadoma začel bruhati vulkan Vezuf. 1919 so socialisti v Münchnu razglasili Bavarsko republiko. Četrtek, 8. april Danes goduje Albert. Danes je svetovni dan Romov. 1336 se je rodil mongolski voditelj Timurlenk. Njegove horde so brez razlike pobijale krščansko in muslimansko prebivalstvo in spreminjale dežele v puščave. 1818 se je rodil nemški znanstvenik August Wilhelm Hofmann. Sintetiziral je nova barvila in razvil nove metode sinteze. 1838je iz angleškega Bristola krenil na prvo vožnjo prvi redni čezatlantski parnik Great Western in čez petnajst dni priplul v New York. 1868 se je rodil ameriški zoolog Herbert Spencer Jennings, eden prvih znanstvenikov, ki so proučevali posamezne mikroorganizme in eksperimentirali z genetskimi spremembami enoceličnih organizmov. 1962 je umrl španski bikoborec Juan Belmonte, eden največjih bikoborcev vseh časov. 1826 so začele izhajati v celovški reviji Carinthia znamenite Pripombe k germanizaciji Koroške Urbana Jarnika. Petek, 9. april Danes goduje Tomaž s tovariši. 1388 je švicarska konfederacija v bitki pri Näffelsu dosegla eno največjih zmag v boju za osamosvojitev izpod habsburške nadoblasti. 1776 je vlada Marije Terezije izdala predpise, s katerimi je urejala razmere na cestah. 1865 se je končala s podpisom premirja ameriška državljanska vojna. Začela se je 12. aprila 1861. 1866 so sprejeli v ZDA zakon o državljanskih pravicah, s katerim so dobili državljansko pravico vsi, ki so se rodil v ZDA. Tudi črnci. 1872 se je rodil francoski politik, predsednik vlade Leon Blum. Vpeljal je 40-urni delavni teden in podržavil oboroževalno industrijo in banke. 1903 se je rodil ameriški endokrinolog Gregory Pincus, ki je veliko prispeval k razvoju prvih učinkovitih kontracepcijskih tablet. 1933 se je rodil francoski filmski in gledališki igralec Jean Paul Belmondo. Sobota, 10. april Danes goduje Mihael. 1548 so usmrtili španskega konkvistadorja Gonzala Pizarra, ki so ga prejšnji dan ujeli. Bil je poveljnik protikraljevih sil v Peruju, ki ga imajo nekateri zgodovinarji za voditelja upora kolonistov proti centralni oblasti v Madridu in prvega borca za osamosvojitev izpod španske nadoblasti na ameriški celini. 1755 se je rodil nemški zdravnik Samuel Hahnemann utemeljitelj homeopatije. 1778 se je rodil angleški kritik in esejist William Hazlitt. Pisal je duhovite eseje po vzoru subjektivizma. 1858 se je rodil ameriški izumitelj srbskega rodu Mihajlo Pupin. Nedelja, 11. april Danes goduje Leon. 1767 se je rodil francoski slikar in litograf Jean-Baptiste Isabey, posebno znan kot miniaturist. 1814 je po porazu v »bitki narodov« pri Leipzigu in prihodu zavezniške vojske v Pariz Napoleon odstopil. Kot stalno bivališče so mu določili otok Elbo. 1882 se je rodil italijanski dirigent Bernardino Molinari. 1945 so ameriške čete osvobodile koncentracijsko taborišče Buchenwald v vzhodni Nemčiji. 1963 se je iz neznanega vzroka potopila podmornica na jedrski pogon Tresher, ponos vojne mornarice ZDA. Življenje je izgubilo 129 članov posadke. Ponedeljek, 12. april Danes goduje Lazar. Danes je svetovni dan lionizma (cilj lionizma je pomagati soljudem, prispevati k razumevanju v svetu). 1579 se je rodil francoski maršal Francois de Bassompierre. 1722 se je rodil v Livornu italijanski violinist in skladatelj Pietro Nardini. 1861 se je s konfederacijskim obstreljevanjem trdnjave Fort Sunter začela ameriška državljanska secesijska vojna, ki se je končala 9. aprila 1865. 1938 je umrl znameniti ruski basist Fjodor Ivanovič Šaljapin. 1945 je umrl Franklin Delano Roosevelt, ki je bil štirikrat izvoljen za predsednika ZDA. 1961 je sovjet Jurij Gagarin kot prvi človek stopil v vesolje. Z vesoljsko ladjo Vostok je v 108 minutah obletel Zemljo in pristal v bližini Saratova. AvtoD£OM Prenovljen punto je zdaj evo Punto je ob svoji prenovi zaradi drugačne zunanjosti, notranjosti in dodelane tehnike dobil oznako evo. Pod pokrovom motorja se vrtijo bencinski stroji multiair, kot tudi izboljšani dizli multijet, Italijani so mu dodali še zračno blazino za kolena, ki se sproži pred voznikovimi koleni ter prepreči, da bi voznik v primeru nesreče zdrsnil pod volan, hill holder za pomoč pri speljevanju v klanec ter meglenke s funkcijo osvetljevanja ovinka. Verjetno vsakdo ob besedi Fiat najprej pomisli na punta, ki ga že leta vozijo široke množice. Ob svoji pomladitvi je izgubil oznako grande, ker Italijani pravijo, da gre pri njihovem najpomembnejšem avtomobilu za evolucijo, četudi bi prenovljeni punto lahko obdržal oznako grande, saj je za tri centimetre daljši od predhodnika. Pred petimi leti so ga močno podaljšali, tudi povečali (zato je že takrat silil v nižji srednji razred) ter mu nadeli pomenljivo ime grande punto. Po novem se je evo zaradi preoblikovanja sprednjega in zadnjega dela za tri centimetre podaljšal, obenem pa lahko opazimo nekoliko spremenjeno podobo svetlobnih teles. Prenovljen punto ima elegantnejši nos z novo masko hladilnika, ki spominja na tisto pri uspešnem fiatu 500, zajetno kromirano letvico, pa tudi zadnje luči, ki svetijo s tehniko LED diode. Nov je tudi par meglenk s funkcijo dodatne osvetlitve vozišča pri vožnji skozi ovinke. Barvni toni v notranjosti so se spremenili tako kot kakovost plastike, ki je na nekaterih delih prijetno mehka, drugod pač trša. Fiatovi oblikovalci so ob večji barvni pestrosti ter spremenjeni grafiki merilnikov poskrbeli še za kakovostne sedežne prevleke in posebno svetlobo na sovozni-kovi strani. Tudi ergonomija oziroma razporeditev stikal je boljša in spominja na tisto v bravu. Vstopni paket opreme active zajema ročno klimatsko napravo, prednji in kolensko varnostno blazino, servo volan in potovalni računalnik. Dynamic dodaja nekatere varnostne blazine, deljivo zadnjo klop, radio s predvajalnikom MP3 datotek ter omenjeni meglenki z osvetljevanjem v ovinek. Paket emotion je bogatejši za deljivo klimatsko napravo, platišča iz lahkih kovin, tempomat, ambientalno osvetlitev in naslon za roko. Športno naravnan fun je bogatejši za 16-palčna platišča, zatemnjene žaromete, samodejno dvoobmoč- no klimo in usnjen paket. Najdražji paket opreme sport, pri katerem so platišča še za palec večja, ima športne pragove, elektronski stabilizacijski program ESP in hill holder, usnje na volanu ter na prestavni ročici. Zraven serijske opreme si je v sodelovanju z znamko Tom Tom moč omisliti tudi navigacijsko napravo, za katero se v vsakem puntu zanjo nahaja poseben utor. S pomočjo tehnologije blue&me tom tom lahko ukazujete navigaciji, upravljate telefon ali se povežete z računalnikom avtomobila in na zaslonu spremljate podatke o porabi goriva in slogu vožnje. Oznaka evo se nanaša tudi na dodelane motorje; tako na bencinske agregate multiair kot tudi izboljšane multijet dizle. Multiair tehnologija namreč zamenjuje običajne postopke pretoka zraka v valje, količina zraka, ki prihaja vanje, pa je merjena elektronsko, brez uporabe dušilne lopute, kar pripomore k zmanjšanju izgub. Ker elektrohidravlični sistem pogona ventilov ves čas prilagaja količino dodanega zraka v valje, je za deset odstotkov zrasla motorna moč, brez izgube navora ali povečanja porabe. Že znanima bencinskima štirivaljnikoma (1,2 in 1,4) sta se pridružila še dva nova 1,4-litrska motorja s 105 KM in nekaj močnejši stroj (135 KM), kateremu pri „dihanju" pomaga še turbina. Nekaj varčnejši so turbodizli -dva sta 1,3-litrska (75 KM in 90 KM) ter močnejši 1,6-litrski s 120 KM. Vsi motorji, ki ustrezajo okoljskim standardom euro 5, imajo tudi sistem samodejne ustavitve in ponovnega zagona motorja. Naj še omenim različico, ki jo poganja utekočinjen naftni plin. Punto evo GPL se lahko pohvali z avtonomijo 1500 kilometrov pri vožnji zunaj naselij in stroški delovanja, ki so skoraj za polovico nižji kot pri primerljivih bencinskih različicah. Menjalniki so trije: pet- in šeststopenjski ročni, pri 1,4-litrskem multiairu je na voljo še robo-tiziran menjalnik dualogic. V javnost je prišla informacija, da italijanski gigant Fiat kljub novim modelom namerava ukiniti kar 5000 delovnih mest kot del svojega strateškega načrta. Ukinitev bo prizadela tri obrate v Italiji, kar pomeni 15 odstotkov od skupno 30.000 zaposlenih na proizvodnih linijah. Fiat sicer zaposluje 80.000 ljudi v Italiji in 190.000 drugje po svetu. Prav tako naj bi zmanjšali število modelov z dvanajst na osem, po drugi strani pa povečali italijansko proizvodnjo na 900.000 avtomobilov. Danilo Majcen Zdravstveni nasveti V specialistični kirurški ambulanti (5.) 8. Prerezanje kratkih jezičnih in ustničnih gub Nizko priraščena sluznična guba zgornje ustnice (frenu-lum) v sredini lahko povzroča razmik med sprednjima sekalcema, prekratek jezični frenulum lahko ovira gibanje jezika in pravilno izgovorjavo. V obeh primerih naredimo frenulotomijo - izrežemo frenulum, mehka tkiva pa po potrebi zašijemo. 9. Fenestracije neizra-slih zob Poleg modrostnih zob so najpogosteje neizrasli zobje zgornji podočniki, zgornji centralni sekalci, spodnji drugi ličniki ter spodnji drugi kočniki. Najpogostejši vzrok za neizrast zoba je pomanjkanje prostora, ostali vzroki so ovire na poti izraščanja (nadštevilčni zobje, odon-tomi - odontogeni tumorji, zadebeljena sluznica nad krono izraščajočega zoba). Fene-stracija pomeni odstranitev tkiv nad neizraslim zobom (mehka tkiva, po potrebi še del kostnine) in osvoboditev zobne krone. Včasih to zadošča in zob spontano izraste. V določenih primerih pa je potrebno sodelovanje ortodon-ta in oralnega kirurga, kjer po fenestraciji zoba ortodont na osvobojeno krono nalepi žič-ko in aktivno vleče neizrasel zob v zobni lok. 10. Kostni presadki in predprotetična kirurgija - priprava čeljusti in zob za nošenje protetičnih izdelkov Predprotetična kirurgija se ukvarja s kirurško pripravo zob, čeljustnih grebenov, dlesni in ustne sluznice, da ljudje lahko nosijo ustrezne protetične nadomestke. Relativni dvigi čeljustnih grebenov, ki zagotovijo prostor za vstavitev in nošenje snemne Foto: arhiv Kratek frenulum zgornje ustnice razmika centralna sekalca (levo), takoj po operaciji in prereza-nju frenuluma. Foto: Črtomir Goznik Jože Vogelnik, dr. dent. med., spec. oral. krg. proteze, se danes večinoma opuščajo (poglobitev ustnega dna, vestibularna plastika). Danes je možno večino brezzobih stanj nadomestiti z zobnimi vsadki (implantati), za kar potrebujemo dovolj čeljustne kosti. V primeru velikega pomanjkanja kostnine zaradi procesov raztapljanja (atrofije) kostnine po izgubi zob lahko kostnino pridobimo s kostnimi presadki. Najboljša je bolniku lastna kost, ki jo odvzamemo iz spodnje čeljusti, v primerih hujših atrofij pa iz medenične kosti. Jože Vogelnik, dr. dent. med., spec. oral. krg. Zdravstveni dom Ptuj Nadaljevanje prihodnjič Moje cvetje Za nami praznik, pred nami delo Za praznike smo se kar preveč najedli, zato bo nekaj več fizičnega dela na vrtu prišlo kar prav. Upam samo, da nam bo vreme to dovoljevalo, saj je april znan kot muhast mesec. Začel se je že tako: malo sonca, malo dežja, pa celo toča je bila vmes. Po napovedih je pred nami nekaj hladnejših noči. Na to bodite pozorni in umaknite vse občutljive rastline nekam blizu hiše. Ne v zaprte prostore - samo nekam bolj v zavetje morajo. Na okrasnih gredicah presajamo in razsajamo trajnice, enoletnice pa so še vedno samo v setvenih ploščah. Za njihovo setev direktno na stalno mesto na gredicah je še vedno prezgodaj. Trajnice najprej okopljemo, očistimo suhih in od zime poškodovanih listov, potem pa jim po potrebi dodamo nekaj domačega komposta. Po potrebi zato, ker je odvisno od tega, s kako velikimi rastlinami imamo opravek, in od tega, ali uporabljamo na gredah zastirke. Tiste gredice, ki so poleti zastrte z rastlinami (pokošeno travo, listjem ali čim podobnim), ne potrebujejo dodatnega gnojenja. Gredice, zastrte z lubjem, ali pa nezastrte gredice pa pognojimo, ampak samo vsako drugo leto. Količina komposta naj bo majhna: okoli 1 do 1,5 l komposta na m2 za trajnice povsem zadostuje. Najzgodnejši tulipani in morda tudi narcise že odcveta-jo. Če želite ohraniti čebulice, morate takoj, ko odpadejo venčni listi, semensko zasnovo odstraniti. Ta namreč močno slabi čebulice. Balkonsko cvetje Čas presajanja se hitro približuje, zato redno odpirajte okna v prostorih, kjer so prezimovali potaknjenci - morda celo čez noč, če je dovolj varno. Še vedno je čas za razmislek, kaj bi kombinirali k tem rastlinam, ki jih že imamo doma. Če pa ne, pa razmislimo, kaj bomo letos nasadili v korita. Najprej izberemo barvo, ki bo vodilna. V tej barvi nato poiščemo osnovne rastline, ki bodo vodile celotno zasaditev. Nato poiščemo, kaj bomo tem rastlinam dodali, da bodo prišle do izraza. Strukturne rastline so nujen del zanimivih korit. Pri tem ni nujno, da so vsa korita na balkonu enaka. Pomembno je, da imajo neko vodilno nit, ki se ponavlja tudi na gredicah. Lahko je to barva, lahko pa vodilna rastlina. Mm, í1'" "$ ji Foto: Miša Pušenjak Danes si poglejmo, kaj lahko izbirajo tisti, ki bi si zaželeli modre balkone. K modri barvi izbiramo sive strukturne rastline, poživimo pa jo z manj bujnimi belo ali rožnato cvetočimi rastlinami. V zadnjih letih je k našim vrtnarjem prišlo kar nekaj trpežnih modro cvetočih petunij, tudi polnjene so med njimi. Petunije bodo napolnile korita s slapom modrih cvetov. Zelo lepe, nebeško modre so salvije; posebej navdušila me je sorta »mystic spires blue«, ki ima močne modre cvetove. Modre salvije so veliko hvaležnejše, odpornejše kakor znane rdeče enoletnice z naših gredic. Izredno trpežen je tudi modro cvetoč streptokarp, ki brez škode prenaša tudi pravo zanemarjanje. Enako trpežne hvaležno cvetoče so tudi modre avstralske marjetice oziroma brahikome. Zelo redkokdaj v koritih srečam nebeško moder anagalis, čeprav lahko našo zasaditev res popestri in spremeni v nekaj posebnega. V zadnjih letih v koritih srečujem tudi modro cvetočo svinčenico oz. plumbago, ki je pravzaprav vzpenjava posodovka: na soncu se v poznem poletju spremeni v en samo moder plašč. Poleg modro cvetočih salvij so edine pokončne modro cvetoče rastline še angelonije. Njihova modra barva je včasih že bolj podobna vijolični, a nam v modrem koritu vseeno »potegne« na plavo. Ne smem pa pozabiti tudi na prav posebne modro cvetoče torenije, ki so meni prav posebej všeč. Zelo lepo se v modro cvetoča korita na soncu poda stipa ali bodalica, to je enoletna trava. Kljub temu da se pozimi posuši, pa je v koritih še vedno zanimiva, zato je v jeseni ne zavržemo, ampak k njej posadimo mačehe, vrese ali kakšno drugo jesensko lepotico. Pogosto nam potem spomladi med tlakovci poženejo nove trave iz semena, saj se rada razseje. Na nekoliko manj sončnih mestih lahko k modrim koritom posadimo tudi mehko medeno travo. Ta pravega sončnega pripekanja ne prenese. Poleg nje lahko k modrim cvetlicam kombiniramo sivolistno dihondro, rumenolistno pijavčnico ali pisanolistno bršljanasto gren-kuljico. Med modre cvetove lahko posadimo belo cvetoč mleček ali nežno tradeskancijo. Prav gotovo pa bo vaša domišljija našla še kakšno cvetlico. Miša Pušenjak S svetovne Mm scene Še v prejšnji številki smo poročali, daje ameriška pevka Christina Aguilera ponovno preložila izdajo svojega novega album Bionic. Tokrat pa imamo za vse ljubitelje njene glasbe dobro novico, saj je pevka dokončno potrdila, da bo album izšel 8. junija. Na radijskih postajah ga bo napovedoval prvi singel Not myself tonight, ki bo za nakup v spletnih trgovinah na voljo od 13. aprila. Ameriška pevka je pesmi na albumu ponovno posnela v sodelovanju s producentko Lindo Perry, nekdanjo pevko zasedbe 4 Non Blondes, ki zadnja leta deluje kot uspešna producentka glasbenih imen, kot so James Blunt, Pink, Gwen Stefani, Kelly Os- bourne in drugih. ®®® Na internetni strani Mat-ch.com so izvedli zanimivo glasovanje, kjer so obiskovalci izbirali „sanjski duet". Prepričljivo sta zmagala pokojni kralj ročka Elvis Pre- Foto: internet Lady GaGa GHOSTBUSTERS -T HI V ] D C O GAMI- Postani del legendarne ekipe lovcev na duhove, Ghostbusters! Prevzami vlogo tistega, ki duhove pošilja nazaj vonstranstvo na izredno zanimive in inovativne načine! Igra zvesto sledi popularni filmski uspešnici in v njej boš srečal svoje najljubše like iz nje! Naj se lov na duhove začne! (Published by GLU) Pošlji: TD BUST na 3030 Veselo karnevalsko vzdušje prihaja na tvoj mobilnik v vsem svojem sijaju. Igraj 14 fantastičnih mini iger, podiraj kozarce, streljaj v tarče, potopi se v različne tematske svetove, kot je na primer Divji zahod in še mnogo več. To je igra, ki te bo zabavala mnogo časa! Published by: Gameloft Pošlji: TD PARK na 3G3G % To je to iHRS ?4\\\ jI I/ Elvis Presley sley in ameriška pop zvezdnica Lady GaGa Na drugo mesto te sanjske lestvice du-etov sta se uvrstila pevec Michael Buble in Nina Simone, na tretjem sta pristala kraljica soula Aretha Franklin in Luther Vandross. ® ® ® Francoska pevka Alizze /e leta 2000, ko je štela le rosnih 15 let, posnela veliko svetovno uspešnico Moi Lolita, kije izšla na njenem prvencu Gourmandises. Danes 25-letna pevka se na svetovno glasbeno sceno vrača s četrtim studijskim albumom, ki nosi ime Une Enfant Du Si cle, na katerem bodo pesmi v francoskem in angleškem jeziku. Prvi singel z novega albuma je skladba Les Collines (Never Leave You). ®®® Britanska zasedba Take That je pričela pripravljati material za svoj novi studijski album. K sodelovanju so povabili znanega producen-ta Stuarta Pricea, ki je najbolj znan po sodelovanju z Madonno. Price naj biposkr-bel za to, da bo novi album obarvan nekoliko bolj plesno in moderno. Pred dnevi so v studiu, kjer se jim je pridružil njihov bivši član Robbie Williams, že končali prvi del materiala. Tako lahko pričakujemo, da bo na novem albumu nekaj skladb, ki bodo narejene v kompletni stari postavi zasedbe Take That. Njihov zadnji studijski album The Circus je bil objavljen leta 2008, zadnji album skupaj z Robbijem Williamsom Nobody Elese pa pred 15 leti. ®®® Pevec nekdaj zelo priljubljene zasedbe Culture Club Boy George je predstavil podrobnosti svojega sodelovanja z Markom Ronsonom. Njuna skupna skladba z naslovom Tropic Of Cancer bo izšla maja na novem studijskem albumu Marka Ronso-na The Business. Skladbo so napisali Mark Ronson, Mike Snow in Carl Barat iz zasedbe The Libertines. Omenjeno skladbo je Boy George opisal kot opito poletno reggae sek-si skladbo, ki zelo spominja na stil njegove bivše zasedbe Culture Club. Od ostalih gostujočih glasbenikov, ki jih je Ronson zbral na svojem albumu, omenimo Santigol-da, Jakea Shearsa iz Scissor Sisters, Nicka Hodgsona iz zasedbe Kaiser Chiefs in Davea McCabea iz skupine Zutons. Boy George bo prav tako izdal nov singel, ki nosi naslov Amazing Grace. ®®® Popularni britanski ele-ktro dance duet Chemical Brothers, ki ga sestavljata Tom Rowlands in Ed Simons, bo 7. junija izdal nov studijski album, ki bo nosil ime Further. To bo že njun sedmi studijski album, zadnjega, Brotherhood, sta izdala leta 2008. Pred tem je leta 2007 izšel zelo hvaljen album We Are The Night. ®®® Ameriški rokerji iz zasedbe Evanescence najavljajo za jesen nov studijski album in novo glasbeno turnejo. Skupina, v kateri ima glav- BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. RUDE BOY - RIHANNA 2. NOTHIN' ON YOU - B.O.B. FT. BRUNO MARS 3. HEY, SOUL SISTER - TRAIN UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. TELEPHONE - LADAY GAGA FT BEYONCE 2. PASS OUT - TINIE TEMPAH 3. BABY - JUSTIN BIEBER FT. LUDACRIS NEMČIJA 1. SATELLITE - LENA MEYER -LANDRUT 2. ALORS ON DANSE - STROMAE 3. BEE - LENA MEYER -LANDRUT Pomembno je sodelovanje ... ... ne pa zmaga. To slišiš neštetokrat, vsi to ponavljajo, še posebej na raznih tekmovanjih. Ampak ali je res tako? Je res sodelovanje tisto pomembno? Seveda ne! Na tekmovanjih šteje le zlato in eventualno še srebro. Bron nekaj pomeni le na olimpijskih igrah, vsepovsod drugod je nepomemben, nikogar ne zanima in nikjer nič ne šteje. Bronasto priznanje lahko uporabiš le na WC-ju. Sodelovanja še za to ne moreš uporabiti. Samo sodelovanje meni osebno ne pomeni veliko. In nisem edini, ki tako misli. Sodelovati ji že lepo, nikakor pa ni to nekaj, kar naj bi bilo dovolj in kar naj bi bilo najpomembnejše. Če bi človek le izkoriščal dane priložnosti in se udeleževal vsega mogočega, nikjer pa zmagal, ne bi od tega imel nič. V takšnem primeru je sodelovanje le izguba časa in nič kaj drugega. Prav tako sodelovanje prav nič ne pomeni pri vpisu na srednjo šolo, kaj šele pri pridobivanju štipendije. Pri Zoisovi štipendiji niso pomembna niti srebrna priznanja! Če človek le pridno sodeluje in ničesar ne doseže, kaj kmalu ugotovi, da gre življenje med tem mimo njega. Sam sem se namreč letos udeleževal kar precej raznih tekmovanj, nekaj sem tudi dosegel, vendar nekaj tudi ugotovil. Na račun tega trpijo druge stvari; nekaj je pač zmerom potrebno žrtvovati. Zato sem sklenil, da bom to opustil, tekmovanj se več ne bom udeleževal - vsaj množično ne. Saj ne, da bi se hotel poleni-ti, kajti ne maram pasivnosti, le prioritete si bom na novo zastavil. Nočem dajati vtisa, kakor da se smilim sam sebi, ampak vsa ta tekmovanja, hočeš ali ne, človeku poberejo precej energije. Pri tem pa je potrebno upoštevati še dejstvo, da je tudi v šolo potrebno hoditi. In tja se ne hodi na počitek, pač pa se učit, marca pa je prav tako veliko testov. Prav zaradi teh sem sklenil zgoraj zapisano. Ob vseh teh drugih dejavnostih veliko izostanem od pouka, zamudim veliko snovi, ki pa jo pri testu moram obvladati. In ker je ne, se to seveda odraža na mojem uspehu. Potem pa se vprašam: Čemu sem se udeleževal vseh teh tekmovanj? Ne vem, vem le, da se je moj šolski uspeh znižal, kar pa je konec koncev tako ali tako edina stvar, ki kjerkoli kaj šteje. Morda res, da eni vse to prenesejo, vendar jaz pač ne; ljudje smo si različni. Prav tako pa šola in tekmovanja niso moja edina obveznost v življenju, sploh pa ne nameravam zanje na koncu izdihniti. Matic Hriberšek no besedo pevka Amy Lee, je še vedno najbolj znana po uspešnici Bring Me To Life iz leta 2003. Novi album so posneli v studiu v New Yor-ku, Amy Lee pa je dejala, da ima občutek da bo njihov najboljši. To bo njihov tretji studijski album, po zelo uspešnem debitantskem Fallen iz leta 2003 in drugem The Open Door iz leta 2006. Evanescence na novem albumu sodelujejo s producen-tom Steveom Lillywhitem, ki je najbolj znan po delu s skupino U2. ®®® Na koncu še dobra novica za vse ljubitelje popularne nemške hard rock zasedbe Scorpions, ki bo v okviru svoje poslovilne glasbene turneje obiskala tudi Slovenijo. Nastopili bodo na Festivalu Rock in Izola, ki se bo odvijal med 9. in 11. julijem. Ob nemških rokerjih bodo nastopili še hrvaška zasedba Psihomodo pop in tudi predstavniki slovenskega rocka Delirium, Big Foot Mama, Pankrti in Niet. Janko Bezjak l_e S t V i NAJ ca & KAT E EVER MET AGAIN - TIMBALAND 2. MORNING SUN - ROBBIE WILLIAMS 3. GIPSY - SHAKIRA 4. FIREFLIES - OWL CITY 5. SOLDIER OF LOVE- SADE 6. HEY, SOUL SISTER - TRAIN 7. MONDAY MORNING - MELANIE FIONA 8. RUDE BOY - RIHANNA 9. I WILL LOVE YOU MONDAY - AURA DION 10. I GOT YOU - LEONA LEWIS 11. TELEPHONE - LADY GAGA FT. BEYONCE vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8» 98,2» 1043 bo Janko Bezjak Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor. Kaj bomo danes jedli TOREK testenine s šunko* SREDA špageti milanese ČETRTEK stročji fižol s krompirjem PETEK osličev file v smetanovi omaki** SOBOTA telečji paprikaš NEDELJA cvetačna kremna juha, piščančji koščki po grško PONEDELJEK zelenjavna juha, palačinke *Testenine s šunko Sestavine: 300 g polžkov, svež grah (po želji), čajna žlička masla, 2 jajci, 2 žlici kisle smetane, 100 g šunke, 150 g edamca, sol, poper. Testenine skuhamo v slani vodi in jih dobro odcedimo. Grah skuhamo v nesoljeni vodi, da ostane zelen, in ga dobro odcedimo. Večji jenski pekač namažemo z maslom. V posodi stepemo jajci, doda- mo kislo smetano, grah, narezano šunko in narezan sir. Solimo in popramo. V pekač stresemo polovico testenin, jih prelijemo s polovico nadeva in postopek še enkrat ponovimo. Pečemo 25 min na 180 °C. (Namesto graha lahko uporabimo bro-koli, ki smo ga skuhali v sopari. Jed lahko pripravimo vnaprej in jo nazadnje samo zapečemo.) **Osličev file v smetanovi omaki Sestavine: 800 g osličevih filejev, 3 dl smetane za kuhanje, sol, poper, česen, peteršilj, 1/2 dl belega vina, 1/2 dl vode, 2 veliki žlici olivnega olja. Na vročem olivnem olju popecite osli-čeve fileje (na vsaki strani minutko). Opražene začinite s poprom, soljo in česnom. Prelijte s kakovostnim vinom. Ko vino izpari (takrat ribe ne bodo več dišale po alkoholu), dodajte smetano za kuhanje. Kuhajte 10 minut in pokusite, ali je file kuhan, ter dodajte peteršilj. Če je omaka pregosta, dodajte vode, če preredka, dodajte smetano in pokuhajte. Postrezite s krompirjem v kosih in zelenjavo, dušeno na maslu. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Iskrice E Kaj pravijo ... Nemci: "Ljubosumnost je zla hči iz dobre hiše." Japonci: "Ljubosumnost je duša ljubezni." Rusi: "V mesto pojdi po denar, na deželo pa po pamet." Nemci: "V majhnih mestih so doma velike laži." Nemci: "Največjo miloščino da berač beraču." Iranci: "Lažje je vzeti strup kot vbogajme." Danci: "Zeleno drevo daje več dima kot ognja." Nemci: "Mladost je napaka, ki se vsak dan popravlja." Nemci: "Mladost je kratka opojnost, starost pa dolg post." Francozi: "Mladost živi od upanja, starost pa od spominov." Hrvati: "Laži poslušaj tako dolgo, da boš spoznal resnico." Rusi: "Boljša je sladka laž kot grenka resnica." Albanci: "Neporočeni živi kot kralj in umre kot pes. Poročeni živi kot pes in umre kot kralj." Rusi: "Neporočeni so povsod neprijetno počuti, poročeni pa samo doma." Smeh ni greh Sin pride domov blaten od nog do ušes. Oče ga krega: "Poglej se, kako izgledaš, ti mali odojek! ... Sploh veš, kaj je odojek?" "Vem. To je sin od prašiča." "Natakar, prinesite mi dunajski zrezek." "Z veseljem!" "Ne, s solato in krompirjem!" Planinec vpraša kmeta, ki sedi pred svojo hišo na začetku velikega travnika: »Oča, če grem tule po bližnjici, ali mislite, da bom še ujel vlak ob šestih?« »Boste, boste! Če se pa na travniku pase bik, boste ujeli še tistega ob petih!« Živinozdravnik pregleduje hlevske živali na neki kmetiji. Ogleduje jih, pomembno pokašljuje, otipava jih in se celo - kar se zdi kmetu, ki ga spremlja, najbolj nenavadno - nekako pogovarja z njimi. Nazadnje kmet ne zdrži več in vpraša živinozdravnika: »Ali se res pogovarjate z živalmi?« Ta mu skoraj užaljeno odvrne: »To je vendar moje delo!« Tedaj se kmet skloni k živi-nozdravniku in mu zašepeta na uho: »Če vam bo tistale ovca v kotu kaj pripovedovala o meni, ji nič ne verjemite!« V kadrovsko službo večjega podjetja je prišel brezposel-než in povprašal za delo. "Kaj ste po izobrazbi?" ga je vprašal kadrovik. "Imam končane štiri razrede osnovne šole." "Bi hoteli zasesti delovno mesto pomočnika generalnega direktorja?" je vprašal kadrovik. "Seveda bi!" je navdušeno dejal brezposelnež. "In bi hoteli imeti dva milijona plače?" "Seveda bi!" "Bi hoteli imeti službeno vozilo, ki bi ga uporabljali tudi v zasebne namene?" "Seveda bi! Toda ... ali se vi morda ne šalite z menoj?" "Seveda se! Ampak vi ste začeli!" Klepet dveh blondink. »Ali tvoj fant še študira matematiko?« »Me prav nič več ne zanima, kaj počne. Z njim sem končala.« »Kako to?« »Pred kratkim mi je pisal SMS, da leži v postelji in rešuje probleme z dvema neznankama.« Zaljubljen par sedi v restavraciji, se stiska in si šepeta nežne besede. Natakar potrpežljivo čaka na naročilo. "Ljubica, ti si tako sladka, da bi kar tebe pojedel!" reče mladenič svojemu dekletu. "In s čim jo boste poplakni-li?" je vprašal natakar. "Zakaj ima tako veliko moških noge na O?" "Ker so ponavadi nepomembne stvari v oklepaju!" Voznik je zbil pešca po vozišču. Izstopi iz avta in se opravičuje: "Oprostite, nisem vas pravočasno videl!" "Hik ... nič hudega, hik ... saj tako nisem mogel ... hik ... več stati!" Ugankarski slovarček: ARNOUX = francoski avtomobilski dirkač (Rene), 1948-); OMOTA = kraj pri Črnomlju; OSTENK = naselje nad Trbovljami; PLACER = slovenski geolog (Ladislav, 1938-); PRESL = slovenski geolog (Ladislav, 1938); PRESL = slovenski dopisnik iz Kopra (Iztok); STANKOVO = kraj pri Krški vasi; TRHLJA = trhel les. ■sesuey 'efinfl 'e^ -gej 'e0|0J3 ">pjos 'sej^o 'jjujni 'N9 'e^ej eÍAia 'uei 'meji 'eueiv 'IV 'eA6Z9A epfl >J9SA 'Qd '>j|0LU 'sep 'esd '}9| 'uo||sdA '~||y 'xnoujy 'eojiosej^ 'OAO^ueis 'oeuai^eq 'oeuea 'eioiuo '|said 'do^s :ou -AejopoA :a)|uezi.»| a) Asesan íPoíHulajtz naí na iuslouritm íjitztu! RADIOPTUJ na ¿filetee www.radio-ptuj.si Foto: ASV Govori se ... ... da so nad novim teve šo-vom Postani zvezda mnogi navdušeni samo zaradi tega, ker se lahko vsako nedeljo znova prepričajo, da marsikdo poje še slabše od njih. ... da bodo v poetovion-skem društvu upokojencev baje morali ponoviti volitve, ker naj bi na nedavnem volilnem zboru preveč hiteli s kadrovskimi rešitvami. Baje so v upravni odbor imenovali tudi nekatere tedaj še nečlane; tako naj bi se tudi nova predsednica v društvo vpisala šele dober teden po volitvah. ... da postajajo Holermu-žani vse popularnejši. Ne le zaradi nekdanjega in sedanjega prvega moža, ampak tudi zaradi nekaterih drugih pomembnežev. Za to je nedavno poskrbel tudi eden od uslužbencev skupne občinske uprave. . da je nek okoliški duhovnik svojim ovčicam priporočil, naj ob darovanju za Cerkev ne žvenketajo, ampak šelestijo; najbrž pa ni pomislil, da marsikdo nima s čim žvenketati, kaj šele da bi šele-stel. . da je v nekem pretežno ženskem šterntalskem kolektivu na čelu ženska, ki ima jajca. Baje da se svojimi metodami brez problema spravlja tudi nad redke moške v kolektivu. . da dobivajo nekdanja srečanja bratstva in (ne)pri-jateljstva spet nove vezi. Po vzoru predsednika vlade jih želijo osvežiti tudi poetovion-ski kulturniki. ... da bi morali pri poetovi-onskih žogobrcarjih suspendirati še kakšnega igralca. Morda bi potem lahko kdaj celo zmagali. Vidi se ... ... da bolj ko se lokalnim oblastnikom približujejo konec mandata in nove volitve, bolj so ustrežljivi do predstavnikov sedme sile. Za ostre oči • Najeli razlike Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo Nagrado podarja sreča za majhne in Ai -cS^^P^ Wi fH www.DikaDolonica.com Foto: Eva Kamenšek Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo dobili fotografijo, ki je nastala jeseni, poslala pa jo je Monika Križnjak. Fotografirala je Franca, Marjana in Valentino Križnjak, ki so se pripravljali na zimo na že skoraj pozabljen način -listje so nosili kar na svojem hrbtu. Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejevznakoskop 9 8 4 1 2 5 2 9 3 1 5 4 2 7 6 3 2 6 9 6 2 8 7 2 4 Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven V ©©© €€ O Bit VV ©© € OOO Dvojčka VVV ©©© €€ O Rai VV © €€€ OO Lev V ©© €€ OOO Devica VV ©©© € OO Tehtnica V © €€ OOO Škorpijon VVV ©© € OOO Strelec VVV ©© €€€ O Kozorog VV ©©© €€ OOO Vodnar VV ©© €€€ OO Ribi VVV © €€ O Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog Velja za teden od 6. aprila do 12. aprila: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 09. aprila, pošljite na naslov: Ra-dio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca, ki mu nagrado tokrat podarja prodajalna Pikapolonica (nagrado dvigne v prodajalni Pikapolonica na Ptuju z dopisom, ki ga dobi po pošti). Nagrajenka iz prejšnje številke je: Janja Bezjak, Bukovci 61, 2281 MARKOVCI. Anekdote slavnih Kot vsi skladatelji se je tudi italijanski komponist Pietro Mascagni rad prepiral s svojimi libretisti. V prepiru mu je ta eden dejal: "Dragi Mascagni, ti zelo lepo pišeš. Nežno in živahno. Zakaj ne pišeš sam tudi opernih besedil?" Mascagni se je zamislil, in ko je že kazalo, da se bo s tem strinjal, je vzkliknil: "S kom se bom pa potem prepiral!?" *** Ko se je angleški razsvetljenski pisatelj in publicist Jonathan Swift udeležil neke slovesnosti v Dublinu, je neka dama pred njim stopila na klop, da bi bolje videla, in s tem pisatelju popolnoma zakrila pogled na oder. Swift je glasno rekel sosedu: "Mislim, da tale srčkana dama ne bi stala na klopi, če bi vedela, da ima v vsaki nogavici luknjo." Dama je takoj stopila s klopi, da bi skrila noge. Sosed se je nagnil k Swiftu in dejal, da zagotovo ve, da dama nima v nogavicah lukenj, vendar mu je pisatelj odgovoril: "Zagotovo jih ima, saj nogavic ne bi mogla obuti, če ne bi bila v vsaki ena luknja." *** Francoski pesnik, pisatelj in dramatik Victor Hugo je šel na premiero slabe drame nekega svojega znanca. Vnaprej je napovedal, da jo bo izžvižgal. Predstava je potekala brez motenj. Ko so ga prijatelji vprašali, zakaj ni uresničil napovedanega, je dejal: »Avtor je bolj zvit, kot sem mislil. Nisem ga mogel izžvižgati, ker sem moral ves čas zehati.« *** Italijanski operni pevec Enrico Caruso je povedal naslednjo razliko med ogledalom in ženskami: »Zrcalo se leskeče in ne govori, ženska pa govori in se ne leskeče.« Ko je to slišala, je ena od prisotnih dodala: »Razlika med vami in zrcalom je v tem, da je zrcalo uglajeno, vi pa ne.« 22 Štajerski1TEDNIK Letošnje počitnice s Štajerskim tednikom torek • 6. aprila 2010 S Štajerskim tednikom na letošnje počitnice: grški otok Chios CHIOS: Homerjeva dežela mastike Najpomembnejšo zgodbo tega edinstvenega grškega otočka, ki leži v Egejskem morju, blizu Male Azije, piše mastika. Zelena, izjemno uporabna rastlina, ki uspeva na južnem delu otoka, je prebivalce večkrat rešila - pred revščino in Turki. Ti so otoku leta 1822 prav zaradi te rastline prizanesli. Sicer so uničili glavno mesto, a se hkrati niso dotaknili nobene vasi, ki je pridelovala mastiko. Legenda o mastiki pravi, da se je nekoč davno mladi grški bog Helios odločil obiskati zemljo in prišel na Chios. Zaljubil se je v lepo mlado deklico, a ga je zavrnila, ker je njeno srce bilo za drugega. Za uteho se je žalostni mladi bog sprehajal po dolgem in počez po otoku in na jugu začel jokati. Jokal je, dokler mu ni zmanjkalo solz. Tam, kjer so padale njegove solze, so zrasla posebna zelena mastikina drevesa, za katera pravijo, da še danes jočejo na chioško zemljo. Kljub veliki žalosti je mladi bog tako dal otoku lepo popotnico. Mastika namreč še vedno daje kruh velikemu delu prebivalstva na južnem delu otoka. Magično zeleno drevo te rastline: v obliki zdravila ali žvečilnega gumija je poznan v medicini, ker naj bi absorbiral holesterol, imel antibakterične lastnosti, učinkoval naj bi kot oralni antiseptik, pomagal pri prebavi, utrjeval dlesni, zdravil rane. Iz mastike delajo liker in ouzo, imenovan mastichato, v kulinariki jo uporabljajo pri pečenju sladic in izdelavi sladoleda, predelano pa tudi kot sestavino za zobne paste, šampone, parfume, kadila, loščila ... Nesmrtni Homer Ni sicer znano, ali je eden najbolj znanih poetov vseh časov Homer poznal vse te čudovite lastnosti mastike, gotovo pa je bil na otoku! Kar sedem mest v Grčiji se namreč ima za njegovo rojstno mesto in ni izključeno, da se je rodil prav na Chiosu. Če sklepamo po antičnih virih, pa je na Chiosu nekaj časa živel. Šola, v kateri je poučeval in recitiral svoja velika dela, se je domnevno imenovala Daskalopetra, kot se še zdaj imenuje vas. Na Chiosu še vedno obstajajo kraji, ki se imenujejo po Homerju. V Volissosu, kjer je menda stanoval, naj bi v gradu nekdaj hranili njegovo krsto. Več stoletij se je prebivalstvo Chiosa ukvarjalo pretežno s poljedelstvom, dokler to ni v 18. stoletju upadlo zaradi potresa in velike zmrzali, ki sta uničila večino polj. Kljub trudu poljedelstvo ni nikoli več doseglo prejšnjega razcveta, so pa otočani zato svojo pozornost usmerili v ladjarstvo. Danes se s pomorskim transportom in komunikacijami ukvarja polovica prebivalcev. Izjema v poljedelstvu pa je, kot že rečeno, mastika. Vsako leto namreč pridelajo okoli 100 ton tega redkega in dragega proizvoda, ki ga izvažajo po vsem svetu. Zdravilci v antičnih časih so jo uporabljali proti kačjim pikom, vnetjem, želodčnim težavam, kašlju. Danes poznamo celo paleto načinov uporabe Pobeg od vsakdanjosti Sicer pa otočani še vedno stavijo na neokrnjeno naravo, blago podnebje, osamljene prodnato-peščene plaže. Srednjeveške vasice, kot so Pyrgi, Mesta in Olympi ustvarjajo vzdušje brezčasnosti. Tisočletni, občudovanja vredni samostan Nea Moni očara s svojimi zlatimi mozaiki iz bizantinskega žlahtnega obdobja, ravan Kampos med morjem in gorami pa s svojimi razkošnimi gosposkimi hišami, vodnjaki in čudovitimi vrtovi, polnimi divjih tulipanov, perzijskih ciklam in orhidej. Neskončni sadovnjaki dišečih pomarančevcev in limonovcev ter bujni vinogradi pa pričajo o bogastvu iz preteklosti. Tujci so v teh krajih dobrodošli in brez pretiravanja lahko trdimo, da se je na Chiosu mogoče skriti pred hitrim sodobnim življenjem ter se predati brezskrbnemu otoškemu lagodju. Zato ne oklevajte in kot naročnik Štajerskega Tednika izkoristite posebno akcijo počitnic na tem pristnem grškem otoku. Prireditvenik Torek. 6. april 19.00 do 20.00 Kog, vabljeni na vadbo pilatesa Ptuj, razstavni prostor Blagovnice, razstava pastelov Rozine Šebetič Ptuj, Termalni park Term, vadba v vodi za dojenčke in malčke Sreda, 7. april 17.00 Slovenska Bistrica, Graslov stolp, odprtje razstave »Od slike do risbe«, razstavlja Bernarda Paj - Neda iz Makol 18.00 Maribor, prostori Waldorfske šole, Wilsonova 18, predavanje o praktičnem vrtnarjenju in pomenu ritmov v biodinamiki (Meta Vrhunc) 19.30 Maribor, SNG, drama, Ta mračni predmet poželenja, StaDvo, za abonma Drama študentski in izven 20.00 Maribor, SNG, balet, Watching others - gledati druge, VelDvo, za abonma opera in balet študentski, dijaški 12 in izven Četrtek, 8. april 9.00 Središče ob Dravi, pri Sokolani, tekmovanje društev upokojencev v vrtnem kegljanju za pokal občine 17.00 Ptuj, Mestno gledališče, baletna produkcija glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, za izven 17.00 Poljčane, dom športa in kulture, predavanje zeliščarja Jožeta Majesa 18.00 Poljčane, knjižnica, predstavitev avtobiografije Spomini Alojza Mesa-riča 18.00 Turnišče, dom krajanov, predavanje o zdravem življenju, organizira JZ Zdravstvenega doma Ptuj 19.00 Ormož, viteška dvorana gradu, potopisno predavanje »Mistični bali«, predavala bo Mojca Šalamun 20.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, koncert »Na kožo zapisane zgodbe« 20.00 Maribor, SNG, drama, Od blizu, MalOd, za izven 20.00 Maribor, SNG, balet, Watching others - gledati druge, VelDvo, za abonma Dijaški 11 in izven Petek, 9. april 11.00 do 13.00 Središče ob Dravi, muzej, odprta vrata muzeja NOB 13.00 Središče ob Dravi, Sokolana, odprtje razstave Pokrajinskega muzeja Ptuj, enote Ormož »Središče skozi čas« 15.00 Makole, dom kulture, 20. ocenjevanje vin 17.00 Ptuj, Mestno gledališče, baletna produkcija glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, za izven 19.30 Ormož, dom kulture, veseloigra v treh dejanjih »Pevske vaje pri Lepi vdovi«, Kulturno-športno društvo Dobrava s sodelovanjem moškega zbora Dobrava 00 Ptuj, CID, koncert »EJQ II« 00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu, »Gobec in godec« - čarovnija pripovedovanja zgodb, zabeljene z glasbo 00 Maribor, SNG, drama, Od blizu, MalOd, za abonma Drama vikend 2 00 Maribor, SNG, balet, Watching others - gledati druge, VelDvo, za abonma Opera in balet in izven Mali oglasi STORITVE KLEPARSTVO-KROVSTVO sanacija starih streh, izdelava novih streh, pokrivamo s hosekro, tondachom, bramacom, creato-nom ... ter montaža vseh žlebov, obrob ..., strešnih oken Velux. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Pragersko, 041 857 165, igor.trcko@gmail.com. KMETIJSTVO NESNICE, mlade, v začetni nesno-sti, opravljena vsa cepljenja, ugodno prodajamo vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960. PRODAM bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170. KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170._ UGODNO prodam les za ostrešje, deske, late, ladijski opaž ter bruna, tudi možnost dostave. Tel. 041 642 055, 051 325 033._ PRODAM bukova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957._ KOLJE, AKACIJEVO, različnih dolžin, in brejo telico prodam. Tel.051 316 591._ TELICO, brejo, v devetem mesecu, simentalko, prodam. Tel. 051 231 529. DOM STANOVANJE HIŠO V PTUJU ali okolici vzamem v najem in varovanje, s tem da prevzamem vzdrževanje okolice in plačila tekočih računov. Telefon 051 208 821 VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI K POSKOČNIH 1.Ans.VIHARNIK- Jubilejna polka 2. KATRCA- Mamica 3. VAGABUNDI- Vrh planin 4. NAVIHANKE - Študentska je težka 5. Ans. INTERVAL ■ Tam kjer so dobri ljudje 6. Ans. SVETLIN - Bog roko ven moli 7. Ans. ISKRICE-Z figo v žepu 1. NATALIJA VERB0TEN - Ti edini 2. Ans. R0KAŽUNDRE & KALAMARI - Narodnozabavni rok 3. MARJAN-Srečen s teboj 4. SAŠA LENDER0 - Zob za zob 5. BRIGITA ŠULER ■ Para me 6. HLAPCI - Od šanka do šanka 7. NINO ■ Noro sva zaljubljena ŠOPEK POSKOČNIH POP 7 TOP Glasujem zi Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Glasovnice pofiljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina NEPREMIČNINE OB PTUJSKEM jezeru v Zabovcih prodam gradbeno parcelo. Informacije na tel. 051 354 707. Krvodajalci I. marec - Lidija Roškar, Orehovci 3 a; Irena Lešnik, Ihova 42; Irena Voros, Ribiška ulica 5, Lendava; Franc Rozmarič, Trg Slavka Osterca 25, Veržej; Niko Lukašev, Cvetkovci 19; Roman Hoheger, Murski črnci 53, Tišina; Dragica Kidrič, Grdina 25 c; Antonija Kidrič, Grdina 7; Dejan Sever, Kajžar 26 a; Jožef Žnidarko, Stoperce 32; Vesna Jarc Kodrič, Čermožiše 98; Ksenja Habja-nič, Stoperce 78; Anamarija Jernejšek, Stoperce 52; Irena Potočnik, Kupčinji Vrh 23; Anton Egar-tner, Stoperce 34; Janez Golob, Kupčinji Vrh 2; Jožefa Vrbnjak, Moravci v Slovenskih Goricah; Adolf Kopše, Stoperce 82; Darja Vrbnjak, Mo-ravci v Slovenskih goricah; Anton Jus, Kupčinji Vrh 39; Rafael Hronek, Stoperce 22; Radko Stojnšek, Kupčinji Vrh 33; Stanislav Mislovič, Dornava 35; Martin Petek, Slovenja vas 38 a; Franc Leskovar, Zg. Sveča 19, Stoperce; Majda Pulko, Žetale 93; Majda Kidrič, Grdina 25; Alojz Lubej, Zg. Sveča 16 a; Marija Podgoršek, Žetale 96; Boštjan Žunkovič, Grdina 2 a; Matej Cvilak, Žetale 57; Janja Spevan, Jurovci 18 b; Vera Kopše, Stoperce 82; Darko Kos, Praprotnikova 12, Ptuj; Amadeja Živko, Ul. B. Kraigherja^ 23, Kidričevo; Anica Sever, Kajžar 26 a; Izidor Štaj-nberger, Žetale 94; Silvester Bedenik, Kupčinji Vrh 3; Darinka Jernejšek, Stoperce 52; Anton Vaupotič, Jablovec 21; Jožef Belšak, Moškanjci 7; Marjeta Butolen, Žetale 80; Brigita Stojnšek, Nadole 12; Kristina Kuhar, Strelci 14; Branko Frangež, Podlože 49 a; Tina Radolič, Soviče 7 a; Petra Plajnšek, Kočice 7 a; Avgust Kodrič, Čermožiše 98; Zdravko Pulko, Žetale 93; Ljudmila Krajnc, Stojnci 47; Janez Stojnšek, Kupčinji Vrh 33; Borislav Habjanič, Stoperce 78;^Anton Butolen, Žetale 80; Branislav Svenšek, Žetale 105; Janko Levanič, Kajuhova 11, Kidričevo; Janez Letonja, Žetale 57. 4. marec - Irena Rajh, Gabrnik 34 a; Damjan Bračič, Zabovci 15 a; Jelica Divjak, Grlinci 10; Božo Rajh, Pavlovski Vrh 42; Vasilij Lovrec, Po-brežje 97, Videm; Tamara Sevšek, CMD 7, Ptuj; Davorin Šegula, Bodkovci 42; Simona Vajda, Bukovci 101 a; Alojz Horvat, Juršinci 77; Marija Radeka, Bukovci 101 a; Robert Pehar, Pleterje 35; Stanislava Gabrovec, Bukovci 137; Marjan Munda, Juršinci 27 b; Dragica Toš Majcen, Gr-linci 37; Anica Divjak, Grlinci 2; Rudolf Petrovič, Pacinje 28; Marija Žmauc, Dragovič 9; Sonja Šmigoc, Krčevina pri Vurbergu; Mateja Cep, Majšperk 60 b; Sonja Očišnik, Mestni Vrh 87 c; Jožef Krajnc, Lancova vas 40; Barbara Belšak, Sp. Leskovec 10; Franc Forštnarič, Markovci 55; Zlatko Majcen, Senešci 55; Franc Ratek, Gabrnik 1; Marija Novak, Kukava 1; Janez Furman, Zagorci 71; Milan Čuš, Gabrnik 31; Miroslav Špindler, Velika Nedelja 2 b; Bogdan Gajser, Mezgovci 40; Milan Hebar, Trubarjeva II, Ptuj; Vlasta Golob, Markovci 32; Martina Bohinc, Dragovič 39; Nino Bezjak, Bukovci 14 a; Ernest Dobrajc, Kungota 56; Miran Plajnšek, Ul. Haloškega voda 7, Ptuj; Franc Simonič, Gabrnik 3; Štefka Majcen, Zagorci 3 a; Tanja Kuharič, Senešci 37; Darko Jerenec, Dolena 53 a; Terezija Perša, Zagorci 63 a; Matjaž Majcen, Grlinci 37; Janez Rajh, Gabrnik 34 a; Damir Omerovic, Kicar 31 a; Štefka Plohl, Sakušak 52; Aleš Arnejčič, Gorišnica 37. Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! _______________ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCU.NICA ZA TEDNIK Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.oo. Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Spomin je kot pesem, ki v srcih odzvanja, spomin je kot cvet, ki nenehno poganja, spomin je svetloba, ki dušo obliva, spomin je ljubezen, ki v srcih prebiva! SPOMIN 5. aprila je minilo leto dni, odkar nas je za vedno zapustila Katarina Pondelak IZ GRAJENŠČAKA 30 Hvala vsem, ki ji prižigate svečke ali z lepo mislijo ohranjate spomin nanjo. Vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman vaju išče. Čeprav v grobu spita, v naših srcih še naprej živita. SPOMIN V sredo, 7. aprila 2010, mineva leto dni, odkar nas je zapustil Stanislav Bezjak in 27. maja bosta minili dve leti, odkar nas je zapustila Štefanija Bezjak IZ GRAJENE 29 Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu, jima prinašate sveče in cvetje ter ju ohranjate v lepem spominu. Vsi domači Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu SPORED ODDAJ TOREK 6.4. 8.00 Koncert Okteta Destrnik z gosti 9.20 Srečanje ljudskih pevcev 18.00 SIP lestvica 19.00 Iz domače skrinje ■ Destrnik 20.00 Revija folklornih skupin 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani SREDA 7.4. 8.00 Materinski dan v Skorbi 9.00 Srečanje ljudskih pevcev 18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje ■ Hajdina 20.00 Materinski dan v OŠ In Draženclh 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani ČETRTEK 8.4. 8.00 Revija zborov OŠ - l.del 9.20 ŠKL 18.00 Glasbena oddaja 19.00 Iz domače skrinje - Dornava 20.00 Oddaja iz občine Dornava 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani PETEK 9.4. 8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 Kronika Občine Lenart 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Iz domače skrinje ■ Gorišnica 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani ŠtajertAka, budilka. STAJERSKA BUDILKA, od ponedeljka do petka/ od 5.00 do 9.00 ure. www.radio-ptuj.si Maribor • Pretrgali preprodajalsko verigo prepovedanih drog Od tod in tam Lovke preprodajalcev segale vse do Ormoža Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor so od maja lani preiskovali kriminalno združbo z območja Štajerske, ki se je ukvarjala s prodajo različnih prepovedanih drog na območju Policijske uprave Maribor. Združba je prodajala prepovedane droge kokain, heroin, konopljo (marihuano), amfetamin (extasy) in hašiš. V torek, 30. marca, so kriminalisti in policisti PU Maribor izvedli zaključno akcijo, v kateri so na območju PU Maribor opravili 14 hišnih preiskav in 6 preiskav motornih vozil. V priročnem kovčku je vse, kar si odvisniško srce zaželi ... Foto: arhiv policije Kot so predstavniki policije povedali na tiskovni konferenci, je bila združba organizirana v mrežo prekupčevalcev in posrednikov prepovedanih drog in je različnim kupcem kontinuirano prodajala prepovedane droge. V preiskavah minuli torek so zasegli 2 kilograma konoplje, približno 400 komadov tablet amfetamina, 15 gramov amfetamina v prahu, približno 15 gramov heroina, približno 34 gramov hašiša in 100 mililitrov metadona. Zasegli so tudi 1 kilogram paracetamola, ki ga preprodajalci dodajajo prepovedanim drogam za povečevanje količine in s tem posledično večanje zaslužka. Zasegli so tudi veliko količino prepovedanih snovi v športu. Kar 18.106 kapsul ali tablet in 912 ampul različnih snovi, kot so metandienon, testosteron, kofein, klenbu-terol in druge. Kriminalisti so zasegli še 2.329 tablet, 409 kapsul, 32 ampul in 35 vrečk s praškasto snovjo različnih substanc. Gre za zdravila, ki niso na seznamu prepovedanih snovi, vendar niso registrirana v EU in se v Sloveniji ne smejo prodajati. Kriminalisti so pridržali 10 oseb, starih od 18 do 44 let; 5 oseb so 31. marca privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Mariboru, ta pa je za vse odredil pripor. Zaradi storitve kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog. Zoper deseterico so kriminalisti podali kazenske ovadbe, za obravnavana kazniva dejanja pa je zagrožena kazen zapora od 5 do 15 let. Glavni akterji kriminalne združbe so iz Maribora, policisti pa so tudi potrdili, da je ena od ovadenih oseb z območja Policijske postaje Ormož. Med Ormožani se že šušlja... V Sloveniji se je število kaznivih dejanj zlorabe prepovedanih drog v letu 2009 povečalo s 1.681 na 2.330 ali kar za 38,6 %. Tolikšen porast kaznivih dejanj je po mnenju policije rezultat večjega števila izvedenih ukrepov s tako imenovanimi klasičnimi policijskimi metodami in uspešno opravljenih preiskav zoper kriminalne združbe, ne pa posledica naraščanja zlorabe prepovedanih drog, saj se število mrtvih zaradi njihovega uživanja v primerjavi s prejšnjim letom ni spremenilo, pa tudi količina zaseženih drog ne kaže na večjo ponudbo na črnem trgu. V primerjavi s prejšnjim letom je bilo več prepovedanih drog zaseženih v notranjosti države. Zaradi domnevne zastrupitve s prepovedanimi drogami je umrlo 24 ljudi. Krak kriminalne združbe je segal tudi na Ormoško, Napoved vremena za Slovenijo Danes bo povečini jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Ponekod bo slana. Najnižje jutranje temperature bodo od -2 do 3, v alpskih dolinah do -5, najvišje dnevne od 11 do 16 stopinj C. Obeti V sredo bo povečini jasno, zjutraj bo ponekod po nižinah megla. V četrtek bo občasno že nekaj več oblačnosti. kjer so policisti zadnja leta opozarjali na visoko prisotnost droge med mladimi. Sedaj so očitno ujeli tudi del tistih, ki so jo mladim dobavljali. Pridržan naj bi bil visok uslužbenec medobčinske uprave občin Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi. Župan Alojz Sok o tem uradno ni bil obveščen in prav to ga moti, saj bi pričakoval, da ga bo kdo o tem po službeni dolžnosti obvestil in mu omogočil stik. Policisti se s tem niso strinjali in na tiskovni konferenci so jasno povedali, da želje posameznih političnih funkcionarjev niso to, na kar se bodo ozirali, ker tega po zakonu pač niso dolžni. Viki Ivanuša Osebna kronika Rodile so: Tamara Čeh, Podvinci 75 a, Ptuj - deklica Naja; Klavdija Spolenak, Čadramska vas 52, Poljčane - deklica Lea Marie; Stanka Petek, Moškanjci 61 c, Gori-šnica - deček Enej; Rosana Merzel, Godzna ulica 35, Hoče - deklica Kiara; Tadeja Kerže, Cesta zmage 2, Slovenska Bistrica - deček Tomaž; Stanka Jurgec, Paradiž 61, Cirkulane - deček Amadej; Barbara Mohorič, Kraigherjeva ul. 30, Ptuj - deček Bor; Natalija Cizerl, Janežovski Vrh 14 b, Destrnik - deklica Liona; Natalija Golob, Kicar 60 a, Ptuj - deklica; Saška Beranič, Janežovski Vrh 40, Destrnik -deček Luka; Blaženka Kopša, Hrastovec 106, Zavrč - deček Aljaž; Karmen Hanželič, Dornava 40 a - deklica Karin; Sabina Stanovnik, Podlehnik 67 - deklica Vita; Suzana Fajfar, Križevci pri Ljutomeru 56 -deček Žan; Petra Krušič, Viča-va 24, Ptuj - deček Oskar. Umrli so: Marija Hergan, rojena Goljat, Šikole 39, rojena 1920 - umrla 16. marca 2010; Veronika Rebernak, rojena Merc,Trubarjeva ul. 7, Ptuj, rojena 1931 - umrla 21. marca 2010; Ludmila Žni-darč, rojena Kukovec, Vičava 61, Ptuj, rojena 1928 - umrla 23. marca 2010; Štefan Ko-kot, Hrastovec 21, rojen 1950 - umrl 26. marca 2010; Rudolf Brencl, Rimska ploščad 2, Ptuj, rojen 1932 - umrl 26. februarja 2010; Katarina Majcen, rojena Brmež, Pacinje 8 a, rojena 1924 - umrla 26. marca 2010; Elizabeta Franič, rojena Podhostnik, Stoperce 61, rojena 1942 - umrla 29. marca 2010. Ptuj • Obnovili stopnišče v Mestnem stolpu in postavili oddajnik Foto: Črtomir Goznik V najmogočnejši ptujski mestni arhitekturi, Mestnem stolpu, so obnovili stopnišče. Te stroške je nosil Mobitel, da je na vrhu stolpa smel postaviti običajen oddajnik za telekomunikacije, so povedali v nadžupniji sv. Jurija, ki je lastnica stolpa. Mobitel si je za postavitev pridobil vsa potrebna soglasja, tudi kulturno-varstveno. Lastnikom bo plačeval tudi najemnino. Še vedno pa nihče ne ve, zakaj stolp v zadnjih dveh letih ponoči ni osvetljen. Zlasti je to nerazumljivo nekaterim ptujskim svetovljanom, kajti povsod v svetu takšne znamenitosti s ponosom kažejo tudi ponoči. MG Ptuj • Potrčeva do konca aprila Foto: Črtomir Goznik Delovišče na Potrčevi cesti na Ptuju se je 18. marca ponovno odprlo. V Mestni hiši si skupaj z izvajalcem, Cestnim podjetjem Maribor, prizadevajo, da bi se dela v celoti zaključila do konca aprila. Trenutno poteka urejanje dovozov in vhodov v objekte ob Potrčevi, sledila bo zasaditev zelenic in ureditev rondoja pri bolnišnici, nad katerim so prevzele patronat ptujske soroptimistke. Popolna zapora bo uvedena predvidoma 15. aprila in bo trajala do 30. aprila. V tem času bodo izvedli še preostala potrebna betonska dela, asfaltirali pločnike in izvedli zaključni sloj asfalta. Če ne bo posebnih težav in če bo izvajalcem šlo na roko tudi vreme, bo rekonstrukcija Potrčeve v celoti dokončana do konca aprila. Takrat naj bi bila končana tudi gradnja krožišča na Ormoški cesti. Pred prvim majem pa naj bi bila končana tudi rekonstrukcija javnih stranišč. MG Ljutomer • Sejem starodobnikov in razstava pirhov Foto: NS Prleško društvo za ohranjanje tehnične kulture in dediščine Janez Puch iz Ljutomera je pripravilo 5. sejem starodobnih vozil. Okoli 80 sodelujočih iz Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Slovenije je poleg tega ponujalo še rezervne avtomobilske in motorne dele z opremo, medalje, značke, diplome, plakete, fotografije ... Na velikonočno nedeljo si je sejem ogledalo okoli tisoč obiskovalcev, ki so v klubskih prostorih društva imeli priložnost videti tudi 1. razstavo pirhov. Med 19 udeleženci so izbrali najboljše. Pisanke, ki jih je pripravila Simona Grosman iz Radencev, so osvojile prvo mesto, družina Žuman iz Ljutomera je bila druga, Martina Kaučič iz Zg. Kamenščaka pa tretja. Za inovativni prikaz je posebna nagrada pripadla izdelovalcem pirhov iz osnovne šole Janka Ribiča Cezanjevci (na posnetku). NŠ