Štev. 75
V Ljubljani, v soboto, dne 1. aprila 1911.
Leto XXXIX.
s Velja po pošti: =
Za celo leto napre] . K 26'— zi pol leta „ . „ 13-— za četrt leta „ . „ 6*50 za en meseo „ . „ 2*20 za Nemčijo oeloletno „ 29*— za ostalo inozemstvo „ 35'-
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . K 24'— za pol leta „ . „ 12'— za četrt leta „ . „ 6'— za en meseo „ . „ 2'—
V	upravi prejeman meseCno K 1*S0
-Inserati: =====
Enostolpna petitvrsta (72 mm): sa enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „
za trikrat......10 „
sa večkrat primeren popnst.
Poslano in reki. notice:
enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
s Izhaja:;
vsak dan, isvzemil nedelje ln praznike, ob 5. nri popoldne.
Its- Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6. -saj Avstr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštne hran. račnn št 26.511. — Upravnlškega telefona št 188.
Slovenskemu ljudstvu!
Državni zbor je razpuščen. Podpisani poslanci Vseslovenske ljudske stranke polagajo svoje mandate v roke svojih volivcev. Jasnega očesa gledajo na svoje delo in z mirno vestjo pričakujejo sodbe svojega ljudstva. V nebroj-nih shodili ste, cenjeni volivci, v navdušenem soglasju odobravali našo politiko in se veselili naših • uspehov, neštetokrat nam je Vaše zaupanje vlivalo novega poguma v našem boju za Vašo staro pravdo. Zahvaljamo Vas danes za vse izraze Vaše ljubezni in Vaše zvestobe, ki dokazujejo, kako nepremagljiva stoji naša stranka, za katere prve služabnike smo se šteli mi kot Vaši zastopniki v državnem zboru.
Prezirano si bilo slovensko ljudstvo, z zaničevanjem so te ometavali narodni nasprotniki, z viška je gledalo nate tuje ti uradništvo. Naš prvi namen je bil dvigniti tvoj pomen. In to se je posrečilo. Brez pretiravanja smemo trditi, da te danes pozna cela naša država, da te uvažujejo narodi in stranke v nji, da jih ni malo, ki se te boje.
Tvoji zastopniki so zvesto branili vse, kar je tebi svetega in pokazali so ncenkrat, da ne klonejo svojih glav pred nikomur na svetu, kadar gre za tvoje pravice. Bilo se jc mnogo hudih bojev, ki so v njih tvoji poslanci stali v ospredju in pod vodstvom svojega načelnika pokazali strankam in vladi, da je zedinjeno slovensko in hrvatsko ljudstvo nevpogljiva sila, ki mora računati ž njo dunajski parlament in avstrijska vlada.
Štiri leta je doživela prva zbornica, izvoljena po splošni in enaki volivni pravici. Dovolj za prvič! Pokazala je svežo, mlado moč, zmisel za državo in ljudstvo, zlasti pa zmisel za ustavno življenje. Zdravo delovanje v državnem zboru jc započeto z izpremembo poslovnika, pri kateri so v prvi vrsti sodelovali Vaši poslanci. Izpričalo se je pa tudi, da se v Avstriji ne da vladati proti veri in cerkvi, ne proti kmetu, pa tudi ne brez Slovanov.
Politična zavednost se je izredno povečala. Ljudstvo ve, da je država zavoljo njega, in da ima državno uradništvo edini namen služiti ljudskemu
V Ljubljani, dne 31. marca 1911.
blagru. V ti zavednosti koraka ogromna množica, ki je zbrana v Vseslovenski ljudski stranki, na prvem mestu. Vaši poslanci so ponosni na Vas, dragi somišljeniki, ker vedo, da tako politično zrela, tako načelno zedinjena četa ne more biti premagana.
Grehi prejšnjih dob še niso izbrisani. Se vedno se plazi med našimi narodnimi nasprotniki in med enim delom uradništva nespametna misel, da smo Slovenci manj vredni od drugih, še vedno sanjarijo nekatere stranke o predpravicah uradništva nad ljudstvom, mest nad kmeti, Nemcev nad Slovani. Te zmote so krive, da je državna zbornica dve leti pred ustavnim koncem dokončala svoje delo.
Zato pozdravljamo bližnji volivni boj,^ki bo izčistil zrak in razbil mnogo starih zmot. V Vaši domovini bo brez dvojbe dokazal, da je Vseslovenska ljudska stranka enakopravna zveza vseh stanov našega ljudstva, da je v njenem taboru ves slovenski narod.
Hvaležni se spominjamo svojih najožjih prijateljev, pravaških zastopnikov hrvaškega naroda, ki so se z nami enih misli in enega srca združili v eno četo in se zavedamo, da jc ta zveza začetek nove srečnejše dobe za ves slovanski jug naše države. Zahvaljamo tudi zastopnike čeških kmetov in vse stranke Slovanske zveze, ki so nas podpirale v našem boju. Hvaležnega spomina na nje ne izbriše nobena sila iz naših src.
Štiri leta našega dela in naših bojev so minula. Čisto smo ohranili zastavo Vseslovenske ljudske stranke, ki ste nam jo izročili v varstvo. Moč narfi jc'krepila zavest, da uživamo Vaše zaupanje, in da je svet boj za duševni in gmotni blagor naše lepe domovine in njenega ljudstva. Lahko se je bojevati s tako zvesto armado, kakor je naša Vseslovenska ljudska stranka. Zvesta sebi, zvesta ljudstvu, ki je ustanovljena zanj, pojde v nove boje in
k novim zmagam.
Živela!
Dr. Šusteršič Dr. Benkovič Demšar Fon
Gostinčar Grafenauer Dr. Gregorčič Dr. Hočevar
Dr. Verstovšek
Jaklič Jarc
Dr. Korošec Dr. Krek
Dr. Žitnik
Pišek Pogačnik Povše Roškar
LISTEK.
Beli menih.
Enakomerno je drdral vlak preko Varaždinske ravnine, naproti zagorskemu gričevju. Radovedno je zrla Helena pl. Vrbnik na obširna turščična polja, na ravne travnike in male kmečke hišice. Vlak je dohitel dolgo vrsto romarjev, ki so korakali za narahlo plapolajočim banderom; široke, bele hlače, preko katerih jc padala čez ledja srajca, so se jim ob vsakem koraku opletale okoli nog . . . Purani so se
sprehajali po pašnikih,----in zopet
so se pokazalo napol razpalc bajte, P iojnične jame in turščična polja. In Ui gorami, ki so sc polagoma približevale, leži grad barona Vrankoviča, h kateremu je bila namenjena njena dolga pot.
Heleni je bilo nekako tesno. Vse se ji je zdelo nenavadno in nikakor ne primerno za gospodično, ki je že več let uživala ustanovo v plemenitaškem samostanu. Že petnajst samotnih let--
In sedaj naj ho popolnoma drugačen tek njenega življenja. Na Dunaju, na lovski razstavi, ki jo je obiskala s svojo sestrično, grofico Stary, jc spoznala barona. Slučaj — mogoče pa je tucli grofica Stary nalašč uprizorila ta slučaj. Nezaupno jc vedno premišljevala Helena, da ima grofica nečakinjo, ki čaka že leta brezuspešno na kako ustanovo
v samostanu — — — Ali, — grofica ni mogla vedeti naprej, da hi ona, postarana gospodična, mogla barona žc ob prvem snidenju tako živo navdušiti. Sicer je oni večer nekoliko liho sedel ob njeni strani; toda pisal je grofici takoj po svojem povratku, če---Nc,
to jc gotovo: baron ji jo iskreno naklonjen. In tako je sedela v. dolgem dvomu in premišljevanju v kupeju male stranske železnice, cla hi končno videla posest in barona ter rekla »da«, ako hi šlo vse. kot hi moralo iti. Grofica bi jo morala sicer spremljati, toda nenadoma jo jc začelo trgati po udih in odpotovati je morala takoj v toplice, vsled česar seveda ni mogla ž njo.
Zamišljeno je potegnila iz žepa pismo, ki ji je prineslo nenadno vest, ter ga je brala vnovič. »----Neutolažljiva sem, ker Te ne morem spremljati — — — baron hrepeneče pričakuje
---nc bodi neusmiljena---«
In tukaj —----zgodba o samoumorih
v Vrankovičevi rodbini---Da, tozadevno se mora paziti v pogovorih! Torej, kako piše grofica. »Žalostna usoda leži nad Vrankovičevim rodom. Že stoletja se ponavljajo v presledkih sa-moumori v njihovi družini. Osem Vran-kovičevih prednikov se je usmrtilo, ne da hi se vedelo za vzrok. Praded Dome-ter so je zabodel, očetov ded se je ustrelil in ravno tako tudi oče. Edini brat jc takrat prevzel gospodarstvo in kmalu nato so ga našli v gozdu obešenega, lhiron Vrankovič jo bil takrat — 20 let jc žc od tedaj — pri osemnajstih huzar-
jih; vsled žalostnega dogodka jo kviti-ral službo in živi od tedaj na gradu svojih dedov ... In še nekaj se čutim dolžno, da Ti sporočim. Sicer jo nesmiselno, dandanes se smehljamo takim rečem, kar je samoobsebi umevno. Pa Ti veš: So stvari mecl nebom in zemljo Kratko rečeno: Pri Vrankovi-čih v gradu straši; prikazuje sc bel menih. Kadar sc prikaže, takrat je blizu ura, ko sc čuti kak Vrankovič zopet dolžnega, da se usmrti. In kljub temu, cla je cela ta stvar vsekakor neverjetna, vendar je res, cla vsi .Vrankoviči, ki s;o končali življenje na nenaraven način, niso imeli nobenega povoda, usmrtiti se vsled kako nesreče---—« Zamišljeno je zvila Helena popir. Lahka groza jo je stresla; z vzdihom so jo naslonila v blazino ter gledala, kako so vodno bolj bližajo goro.
Nemirno je hodil med tem baron Vrankovič v svoji sobi semtertja. Oblečen jc bil v obledelo huzarsko obleko, ki je močno smrdela po kafri iu naftalinu. Dracek, njegov hlevar, oskrbnik in sluga obenem, je vrtil nos po zraku in vohal. »Gospod, — še vedno smrdi! In kljub temu so molji izjeclli luknjo — —
Bi rekel---uniformo sleči! Ako
vidi prospica luknjo v rokavu, na ---«
Popraskal sc jc za ušesi. »O,« — baron je pljunil na tla. »Pa ji ni treba gledati
---Ali so kozarci umiti?« Dracek
je dvignil velik vinski kozarec kvišku, pogledal skozi proti oknu, ter ga obrisal skrbno s koncem srajce, ki mu je
padala preko belih platnenih lilač.--
»Gospod! Kozarec jc počen! Gospica si
ho porezala usta---« Baron je
močno zavihtel z obema rokama po zraku in poduhal potem rokave. »Ali še
smrdi, Dracek----?« — »Seveda
gospod, — smrdi! In stol tukaj — gospod pazite, da se gospica nc vsede
nanj, če nc bo padla na nos —--« —
»Naj pade!« zamrmral je baron. »Poče-mu hodi sem!«
»Hm---« Dvomljivo jc pogledal Dracek svojega gospodarja. Gladko obrit, z rdečkastim nosom in vodenimi očesci, je zrl čmerno predse. »Hm — saj je vendar gospod povabil gospico —!«
Baron jc usta raztegnil. »Butelj--,
če mi pa piše grofica, cla kar nori za
menoj--« — »Hm, gospod bi se naj
ne peljal na Dunaj!« — »Drži jezik za zobmi!« zrojil je baron. »Seveda — vam bi ugajalo, cla hi šlo gospodarstvo tako claljc. Lenobe! Zadušil naj bi sc v tem neredu in nesnagi!« In sunil je jezno v *clivan, da je mačka, ki je spala na njem, prestrašena odskočila. Vzdignil se jo z divana oblak prahu ter zagrnil oljnate slike pradedov in se zopet počasi polegal. Dracek jo zrl otožno predse; na obrazu se mu je poznala skrb. »Nc morem zato, ako ves grad razpa/-da. Prejšni teden sem dejal, cla se naj naredi ključ za vežna vrata. Ali jc gospod dovolil? Vso noči je grad odprt,.« — »Nihče nas nc ho odnesel!« — »Torej, prosim! Klet za steklenice sc je podrla, ko jo bila ona velika toča. Ali je gospod dovolil, da pridejo zidarji?« =
Gospoiiarsli pregled.
Dunajska borza jo bila pretekli teden zelo burna. Vsi vrednostni papirji so padali in zopet se dvigali kakor valovi na morju. Nekaj delnic je šlo pač skoro redno kviško in sicer Škoda-dcl-nice, bančni ter premogokopni papirji. Pred vsem seveda Škoda, ki so 1110-mentano favoriti na borzi. Zadostuje mestoma samo mala govorica, neznatna notica v listih, pa poskočijo dplni-ce. Zdi se, kakor da se igra eden izmed velikih žonglerjev v družbi z drugimi denarnimi mogotci. Pred dvema mesecema so notirale Škoda 472 K in dne 27. marca 1)55 K. — Seveda niso šle nenadoma kvišku, ampak danes za nekaj kron, drugi dan so morda tudi padle, pa so vendar počasi tako visoko prišle. Zadnje dni jo šlo seveda skokoma, samo v ponedeljek so poskočile Škocla za trideset kron.
Govorice, ki so bile vzrok tega burnega kupovanja, omenim samo na kratko. Najprvo se je raznesla vest, da bodo Škoda, tovarne utrdile znano trdnjavo Vlissingen. Skoro ie bila ta ve^t dementirana, ko se je tudi že druga pojavila; škoda jo vložila ponudbo, da vsaj deloma oboroži Kitajsko ter dobavi večje število kanonov in drugega orožja. Zopet nič. Sedaj jc bilo pač treba nekoliko bližje iti, in tako čitamo v kratkem tole zanimivo notico. Škoda se združijo s Stabilimcnto tecnico v Trstu. Samo par dni je plavala ta raca, ko so morali priznati, da je tudi to izmišljeno. Vrhu vsega tega jc bil še parlament odgoden in tako jc šel tudi bid-že po vodi.
V	torek, dne 28. marca so padle Škoda za trideset kron, pozneje so pridobile .nekaj svoje prejšnje vrednosti, a da bi dosegle isto višino kot prej, je skoro izključeno. Izmed drugih vrednostnih papirjev gredo premogokop-ne delnice počasi kvišku. In to jc lahko umljivo; dolga zima ni bila sicer huda, zato pa tem bolj trdovratna ter je izpraznila skladišča; industrija rabi nekoliko več vsled pomnoženih naročil. Na sveiovnen-. trgu odsevajo vsi pojavi gospodarstva ter se takoj izražajo v tržnih cenah; zadoščajo žc malce govorice o slabem vremenu, požaru kake svetovnoznano tovarne in cene takoj padejo. Za zadnji primer navedem vzgled iz prvih dni tega tedna. V noči od ponedeljka na torek je pogorel del znane papirnice Leykam-Josefstal, ki ima na Kranjskem tudi več tovarn; njene delnice ki so notirale Se v ponedeljek 534 kron, so padle v torek takoj za 8 K ter so se dvignile do iste cene kot pred požarom šele počasi in na večkratno zatrjevanje tovarne v listih, da papirnica ni niti najmanj izgubila pri požaru, ker je deloma zavarovana, deloma pa more izdelovati isto množino blaga kot prej.
V	ogrskem parlamentu je predložil v petek (24 t. m.) ministtr za notranje zadeve pogodbo, ki jo jc skleniia vlada s paroplovnimi družbami, ki so združene v Severnoatlantskem Poolu; pogodba daje koncesijo za prevoz izseljencev iz ogrske države v Ameriko. Zbornica je izročila pogodbo brez debate upravnemu in izseljeniškemu odseku v posvetovanje. V javnosti jo je
»Ker je v družinski grobnici hladneje kot v kleti. Seveda — ti se bojiš, iti zvečer v grobnico in poiskati izza krst steklenice. Ali se bojiš, da tc kdo zgrabi za srajco. He?« — »E, gospod, kaj sc bom bal, kar jc mrtvo, je mrtvo---«
Neka.i hipov je bilo tiho; le stara tira na umazani tapeti je melanholično tiktakala. »Gospod!« Zaupno se je priplazil Dracek bližje. »Dobro jed kuha Milka. Puran — tako velik. Prešiček —
bel in gladek kot dojenček.-----In
kakega vina naj prinesem?« — »Hm,« pomenljivo je pogledal baron predse. »Ženske pijejo rade sladkega. Princsi torej dve steklenici niuškateka. Ako prideš notri, takoj na levo za krsto bla-gopokojne stare matere.« Dal mu je ključ. »Zapri vrata kapelice za seboj in pojdi po drugih stopnjicah gor v mojo sobo. Da se mi na dvorišču kaka slekle-nica>jjo izgubi!« Dracek je hotel oditi. Todam' ena skrb je dremala v baronovem srcu. »Dracek! Dolfek vendar ne bo na poti iz kolodvora zvrnil gospodične v jarek?« Dracek se je popraskal za ušesi. »Upam da ne, gospod. Mogoče se bo Dolfek zdržal ter se ne bo napil
v Gurici---« Nalahno je zaprl duri
za seboj.
Baron jo globoko vzdihnil. Tu si je
skuhal pošteno juho!---No, sedaj
ko sr jo šlo za resnico, mu jo postajalo neznansko tesno in strahopetno v prsih. In ko je šel po hodniku, se mu je zbudilo nekaj podobnega sovraštvi! napram grofici. Ona je vsega kriva! Pismo na pismo jc prihajalo	»Ti še ne
posebno opozicionalno časopisje ostro obsojalo, ker daje paroplovnini družbam velike ugodnosti in bo vsiled toga tok izseljencev in ogrske državne polovice gotovo precej močno narastel. Precl vsem bodo seveda Slovatti in Hrvatje šc V večji meri kot dosedaj iskali srečo onstran morja. Zanimivo je, kako se ja izrazil Košut o toj pogodbi. V svojem listu piše tako: Pogodba s poo-lom bo pospešila izseljeniško gibanje in zato jo obsojam kar najodločnejše. Dvomim tudi, da bodo Zjcdinjene države tako državno organizovano izseljevanje v velikem obsegu brez ugovora sprejele. Zdi se mi verjetno, cla bo prišel,v kratkem od tam protest, ki bo uničil nade tc velike organizacije, kolikor mogoče veliko ogrskih državljanov v Ameriko speljati. — Tako se je izrazil I a. politik in istega prepričanja mora biti vsak trezen človek, ki gleda kako narašča ta izseljeniška vojska in ki prinaša naši monarhiji žalostno slavo, da je prva mecl izseljeniškimi državami. Vsako leto izgubimo nad sto-tisoč ljudi, ki jih moramo prištevati najkrepkejšim izmed prebivalstva; koliko sc jih pa nazaj vrne in kakšni pridejo nazaj v domovino, vemo Slovenci sami najbolje.
Prvi sadovi te pogodbe so se že pokazali v tem, da je pro.sil severnonem-ški Lloyd pod tvrdko SevernonemškI Lloyd in F. Missler za protokojiranje ogrske podružnice.
Na zadružnem polju vidimo zadnje čase važno pridobitev, ki jc prva to vrste v Avstriji. Na Češkem in Moravskem se je združilo več zadrug, cla na zadružini podlagi ustanove sladkorno tovarne. To moramo pozdraviti brez dvoma kot velik napredek, posebno ker nam grozi nov sladkorni kartel, ki bo precej povišal cene sladkorju. Kartel še ni sklenjen, vendar se vrše pogajanja med posameznimi tovarnami; veljal bo do leta 1917 in bo v bistvu enak onemu, ki ga imamo v Avstriji že tri leta. V tem kartelu so udeležene samo nekatere tovarne, zato - tudi ne more imeti mnogo vpliva ter se zadovolji z ne prevelikim dobičkom. Ker še tako dobro uspeva, ni čuda, cla so prišle druge tovarne na misel združenja in tako borno v par dneh imeli nov kartel, ki nam bo skoro pokazal svojo moč.
V ospredju vse akcije stoji dunajska Bodenkreditanstalt, ki ima precej svojega kapitala naloženega v sladkornih tovarnah. Ta denarni zavpd jc iz-premenil Schollerjevc sladkorne rafinerije in godinške sladkorne tovarne v delniške družbe ter si tako osvojil gospodujoče stališče v tej industriji. Zato skuša torej sedaj potom kartela za svoj kapital kolikor mogoče visoko obrestovanje doseči.
D r. I v a n Če r n e.
jeseniške novice.
j Sreča v nesreči. Ko se je pretekli četrtek pomikal pogreb nekega otroka od Plaža proti Jesenicam, se kar hipoma vname obleka neki deklici ocl sveče, ki jo jo držala v roki. Bila je v trenutku v plamenu šerpa in krilo. Dekletce jc zavpito in zbežalo po njivi, vsled česar sc je obleka še bolj vne-mala. K sreči so ljudje hitro skočili za
veš ne, ljubi bratranec, kak clober vtis si napravil na Heleno. S solzami v očeh mi je priznala — — —« Tako je pisala grofica, vedno silnejši so bili njeni opisi, in sedaj stoji lu in čaka svoje bodoče neveste —---On, ki jc navajen udobnega samskega življenja! Prijetno pijančevanje s prijatelji, mala pijanost,
ki jo tako proti večeru ljubi —--oh,
vse bo končano.
Bleda od razburjenosti, jo kmalu nato dala Helena baronu roko ter korakala ob njegovi strani preko dvorišča v grad. Kup gnoja .je smrdel ob strani proti nebu, svinje so krulile, kokoši ko-kodajsale, race gagale, in preko jiota je prijazno žuborel moten potoček gnojnice ---Sploh je bil grad s prizidano
kapelo videti od daleč veliko impo-zantnejši. Celo visoke sVnreke, ki so iz daljave tako resno in temno obdajalo grad, so izgubile v bližini vse dostojanstvo.
Baron je vodil svojega gosta po hodniku. »Tukaj, milostljiva,« — odpri jo neka vrata, »je vašb spalnica. Pravzaprav je moja soba, toda damam se spodobi prednost.« Helena jc pogledala s sladkim smehljajem k njemu kvišku. Tu je stal v blesku uniforme! On, mož njeno prihodnjosti. Kar zavalovalo jo po nji. »O, baron, kako se naj vam zahvalim za ljubeznjivi sprejem-----■' —«
Ganjena mu je dala roko, ki jo je* galantno poljubil.
Pol uro pozneje je zapustila Ilejena v boli svileni bluzi, s svežo nažgauinu ! lasmi in rožasto pobarvanimi lici, &vbu.
njo, ji strgali šerpo raz glavo, za krilo* pa je zgrabil železniški delavec Mihael Troha, je nabral v gube. ter stisnil s svojo suknjo,; pri čemur se jc clobro opekel na rokah. Tako je bila deklica rešena. Mihael Troha zasluži talijo za rešitev, zakaj sicer bi bila deklica go- j tovo ob življenje.
j Zloba naših »Jutrovcsv« jo pač ravno taka, kakor njihovih ljubljanskih bratov. Kako so veseli, da so v »Jutru« dobili prostor, kamor morejo odkladati svoje laži. Tako so zadnje dni naprtili naši stranki strojnega mojstra Krauzerja, katerega smo zaradi njegovega nasilstva nasproti delavcem žc opetovano obdelali v »Slovencu«. Krauzer je res napram delavstvu trinog ki je popolnoma sposoben za ju-trovskega brata. Dopisniku »Jutra« pa svetujemo, naj nikar svojih izdelkov ne naznanja takoj svoji ženi, ker sicer mi za dopisnika in njegovo »delo« zvemo prej, kakor je odpošlje!
j Socialni demokratje ustanavljajo na Jesenicah nov konsum posebno za železničarje. Železničarji pa lc zmiga-vajo z glavo, ker jih je oplašila nepo-stavno izpraznjena blagajna, v katero so metali svoje prispevke zato, da so bili od tega nekateri veseli. Ko bi bili sociji pametni, bi v kaso brez clna nobenega vinarja sploh ne vrgli. Je res vredno premisleka!
j Predavanje. Jutri, v nedeljo zvečer, ob navadni uri bo v »Delavskem domu« na Savi običajno društveno predavanje.
j »Zlatorog«, krasna nova narodna igra, se uprizori v Katol del. društvu na Belo nedeljo zvečer, za kar se društvo prav pridno pripravlja.
j Občni zbor hranilnice in posojilnice na Jesenicah se vrši v nedeljo ob 4. uri popoldne, na kar člane opozarjamo.
TržiSKe novice,
t Javno predavanje bo v nedeljo, 2. aprila, točno ob štirih popoldne v spodnji društveni dvorani. Predmet predavanju: Tržič za časa francoskih vojsk in ob požaru leta 1811. Predavanje bo posebno zanimivo sedaj, ko je minulo ravno sto let ocl teh dogodkov. Vstop je vsakemu prost.
t Ob stoletnici požara. 30. marca je bila v farni cerkvi ob 6. uri zjutraj sv. maša, katere se je udeležila tudi domača požarna hramba.
t Ubil se je 701etni Nikolaj Meglič, p. d. Miklavž. 29. marca je šel v Ku-kovnico po seno, katero je z vrvjo vlekel po strmih drčah s planine. Pri tem se mu je vrv utrgala in padel jc z vso silo na skalnata tla in bil najbrže takoj mrtev. Ko so ga pred njim idoči pogrešili, so ga šli iskat in so ga dobili mrtvega z razbito črepinjo. Rajni je bil mož poštenjak od nog do glave in zelo priljubljen. N. v m. p.!
t Novi razlagavec sv. pisma v očeh tržiških socialnih demokratov je Ant. Kristan. Minulo nedeljo ga je zopet gorečnost prignala v Tržič, kjer je pri Pelarju zbranim sodrugom tako imenitno razlagal sveto pismo, da so mislili, cla so v cerkvi. »Pa pravijo, da so zoper vero naši voditelji, danes naj bi ga bili prišli poslušat našega Kristana,
Baron jo je pričakoval. Radovedno se je ozrla Helena okoli sebe. »Ta vhod vodi pač v sobane?« Baron jc prikimal nekoliko v zadregi. »Oh, prosim vas, pustite, da pogledam!« Predno je mogel preprečiti, odprla jc vrata. Mogočni kupi slame in sena so ležali v kotih. Začudeno je obstala Helena. »Da---ta prostor služi za shranjevanje krme,« priznal je baron počasi. »Skedenj se jc namreč podrl. Čakam samo na zidarje in medtem---« Helena je prikimala in jc odprla druga zrezljana lesena vrata. »Tukaj pitajo purane,« pojasnil je baron umerjeno. »Zraven stoječo sobano pa.,« korakal je junaško dalje, sem pustil prirediti v strelišče. In v tem prostoru,« odprl je mala vrata, ki so vodila v pritličje, »pa imamo prešiče!« Drzna odločnost je zvenela iz njegovega glasu. Helena pa je postala vidno malo-
besedna. »In hišna oprava---?«
vprašala jc končno tiho. »To sem pa. tukaj spravil!« Vstopila sla v malo dvorano. V velikem neredu so bili v njej nakopičeni razni stoli, omare, raztrgani divani, mizi, postelje in starodaven glasovir je molel svoje tanke noge kvišku. »Moj Bog, koliko prahu!« Presenečena je ometala Helena z žepnim robccm pred nosom sive oblake prahu, ki so so dvigali pod njenimi nogami iz Irhljc-nili desk. Baron je nevoljno zmajal z rameni.
Hitro sta prekoračila pusti prostor in stopila v jedilnico. Izpod stropa je visela pel.rolejska svetilka in Hirko, baronov ljubljeni maček, je sedel na
pa bi jim bili za vselej zavezani njih hudobni jeziki« tako ko modrovali. Mi smo si pa mislili: uboge sirote, kako se vendar dajo za nos vodili! Kristan naj bi jim mesto sv. pisma raje razlagal, zakaj in kako jc odpadel ocl cerkve in da torej na sveto pismo da toliko kot na počen groš. Že sedaj tržiški sodrugi željno čakajo knjige, ki jo bo izdal njihov prerok z naslovom:* »Popolna in najboljša razlaga sv. pisma«, spisal in izdal Anton Kristan, apostol socialne demokracije, založili tržiški socialni demokratje. Prodaja se v tržiškem konsumu (prej Prosen).
t Igra »Čvetina Borograjska« je zadnjič zopet napolnila dvorano. Ža prihodnjič se pripravlja igra »Divji lovec«.
Iz rdečeoa mm.
-f Socialnodemokraški voditelj za še večje kanone! Ko smo zadnjič pri-, bili dejstvo, da je vodja francoske socialno demokracije Jaures v zbornici zahteval, cla vlacla za nove dread-noughtc nabavi še večje kanone kakor jih namerava, je naš »Rdeči Prapor«; bil ves iz sebe in trdil, da smo se ve-, doma zlagali. Zdaj se je pa Jaures sam oglasil v svojem listu »Hurnanite« in! razlil celo golido francoske rdeče gnoj-* niče na »avstrijske klerikalce in šoviniste«, ki so sc predrznih poročati o tistem njegovem štiriintridesetkalibr-skem kanonskem govoru. To .laurese-vo zmerjanje pa le kaže, da ni njegova; vest kanonov čista in res — ko na vse strani zabavlja in psujc in celo av-strijskega prestolonaslednika ne pusti na miru, priznava, da je res mesto 30 centimetrov topov za nove dreacU noughte zahteval 34 centimeterske, to pa da je storil zato, da ožigosa »meščansko« vlado, ki je naročila pri velikih industrijcih kanone, ki so že zastareli in za boj menj sposobni; sicer pa da je govoril zoper oboroževanje in odločno obsodil militarizem. —'Kaj pomagajo vse Jauresove fraze zoper militarizem, če je pa on v isti sapi predlagal: da se ima dovoljenje kreditov za topove za dreaclnoughte tako dolgo odgoditi, dokler vlada namesto 30 cen« timeterskih, ne prvorazrednih topov ne naroči 34 centimeterske, kateri kaliber cla jc za moderni boj najbolj primeren! S tem je Jaures prekosil najhujše militariste in naložil državi za dreadnoughte najmenj za eno samo leto 50 milijonov stroškov več, Kot je sama nameravala! In treba je pomisliti, da so to precej nepotrebni stroški, ker strokovnjaki trdijo, da 34 centimeter-ski kaliber ni veliko boljši ocl 30 centi-meterskega. To socialno demokratično sleparstvo je treba visoko pribiti — na Francoskem so jim od vlade projektirani clreadnougliti še preslabi, pri nas pa se bodo v sedanjem volivnem boju drli, kakor cla bi jih na meh cleval, da so »meščanske« in »agrarne« stranke dovolile milijone za ladje in tako ljudem kožo s telesa Mi.dc! Ortudni hinavci! Jaures in njegov najintimnejši prijatelj, sedanji vojni minister Bor-teaux, se zavzemata za čim največjo stroške za armado, dočim francoski delavci še danes čakajo tiste »milijarde«, ki jim jo jc Jaures obljubil od kon-fisciranih samostanov, ki nas pa hoče-
svojem navadnem prostoru, na pogrnjeni mizi. »Za božjo voljo, zapodite zver proč! Ne morem videti mačk!« — »Toda milostljiva,« skušal .jo je pomiriti baron. »To je. ja Hirko! Ta spi vedno pri meni v postelji.« — »V postelji?« Brez moči je hotela sesti Helena na bližnji stol, toda baron jo je krepko potegnil kvišku. »Nc! Vsedite so raje na ta stol!« Njegov glas jc bil razdražen. Prestrašena jc lleleua obstala. »Za->kaj?« — »Oni se maje,« je odvrnil baron kratko. Tiho se jc Helena vsedla na ponujeni stol. Čmerno je stopil baron parkrat po sobi gorindol. Zakaj je prišla, če ji ničesar ni všeč! In sploh, — pogledal jo jc kradoma postrani — da bi bila tako suha, sc ni spominjal! Postalo mu je vroče . . . »Prostori se lahko preurcclc,« menila je Helena črez nekoliko časa bolj boječe. Predno pa je mogel baron odgovoriti, so se odprle duri. Dracek, s skledo pečene perutnine, je stopil v sobo. Pričel se jc obed in Helena jc postajala nekoliko boljše volje. Jedla je, govorila o grofici, lepi okolici, bila je ljubeznjiva in sc tudi smehljala. Toda baron se ni ogrel ter se je včasih globoko zamislil in izbulil oči v mizo. Končno je Helena vstala. Jutri jo vendar šo on dan! Jutri bo pač vse to lahko povedala, kar ima na srcu.
Milka jo jo spremljala v spalnico. »Lahko noč, gospica,« je zašepetala dekle. Boječe je obstala Helena v spalnici, opremljeni s starinsko opravo in slikami. »Kam pelje ta izhod?« Pokazala i jc na mala železna vrata. »Ne odprite,
fisciranih samostanov, pri nas pa hoče-je, na vislice! Te sleparje bo treba v sedanjem volivnem boju do nagega razkrinkati I
Tedenski pregled.
Na praznik Marijinega oziianenja je na shodu v Unionu govoril dr. Šusteršič o delu S. L. S. v državnem zboru, in o ljubljanskih občinskih volitvah. -- V Črnomlju je bil shod Kmečke Zveze. V poldrugournem govoru je poročal deželni glavar o stanju belokranjske železnice, o gospodarskih načrtih deželnega odbora za Belokrajino, in o delovanju deželnega in državnega zbora. — Deželni zakon o melioracijskem zakladu (zaklad o deželni kulturi in cestnih zgradbah) je dobil cesarjevo potrjenje. — Na Hrvaškem delajo na to, da sc združita seljačka stranka in hrvaška stranka prava. — Liberalci so se zopet igrali shode. Shod pri Debevcu na bregu je bil blamaža za stare magi-stratovce. Na shod je prišlo 16 oseb. Na shodil pri panju v Vegovih ulicah je bilo 30 oseb, pa med temi ljudje, ki nimajo volivne pravice. Pri Auru (30 oseb), je bilo dr. Tavčar - Ljubičevo pogorišče. — Razpuščena prva ljudska zbornica jc v štirih letih imela 275 sej. — Bolezen črnogorskega kralja se je precej poslabšala. — Na Portugalskem so prišli na sled zaroti, ki je hotela strmoglaviti republiko in zopet uvesti monarhijo. — Koroška S. K. S. Z. je imela 26. t. m. občni zbor. Društev ima včlanjenih 34. — V Spodnjem Dravber-gu je bil 26. t. m. zadružno - gospodarski shod. Govorili so gg.: Traven o pomenu zadrug, Krištof o živinoreji, Grafenauer o krivicah na šolskem polju. — V Gabrijah na Primorskem sc je 25. t. m. ustanovil telovadni odsek. — Prva slovanska tvornica igralnih kart jc izdala slovanske karte. Uporabljeni so samo slovanski motivi in narodne noše. — V amerikanski državi Nova Karolina so sklenili zakon, ki določa, kako na j se nosijo moški in ženske. Enkrat za vselej se določi kroj za obleko moških, ženskih in otrok. — Na Dunaju so našteli 98.000 Čehov, 4000 manj kakor pred desetimi leti. — Na Štajerskem je vsa nemškutarska banda sklenila, da z lažmi in izmišljotinami izrablja po Spodnjem Štajerskem polom Glavne posojilnice in koroške Centralne. Sklenili so pisati proti slovenskim denarnim zavodom in izdati brošuro, v kateri bodo lagali o »škodljivosti« slovenskih denarnih zavodov. — Turki nimajo sreče. Vstaja Arabcev traja že dolgo časa. V Albaniji se je pa sedaj pojavila resna vstaja. Nastopili so katoliški in mohamedanski Arabci, katerim pomagajo Črnogorci. Po nekaterih krajih so že Turke nabili in vzeli več trdnjavic. — Umrl je župnik v pokoju gospod Gašper Majar v Št. Vidu nad Ljubljano. — Državna zbornica je razpuščena. Nove volitve bodo 13. junija. >— Umrl je žirovski župnik g. Jožef Vidmar.
Godovi prihodnjega ted-li a : 2. aprila, nedelja, 5. postna tiha: Franc Pavi. 3. aprila, ponedeljek: Božja glava; Abundij, škof. 4. aprila, torek: Izidor, škof; Rozamila, devica. 5. aprila, sreda: Vincencij fererski, spoznava-lec; Irena, devica. 6. aprila, četrtek: Sikst, papež; Celestina, mučenica. 7.
gospodična, — v grobnico.« — »Kaj?« Prestrašena je od skočila Helena.. »Toda gospica,« pomirjevala jo je Milka, »saj to ni nič hudega. Gospod spi vsako noč tukaj!« Nato je odšla. Zona je sprelete-la gospodično. Zlezla, je oblečena v posteljo ter je kmalu zaspala, utrujena vsled dnevnih dogodkov.
Skrbi poln je korakal med tem baron po sobi. Dracek je pripravljal na di-vanu ležišče. »Dracek!« Z nagrbanče-nim čelom je obstal baron pred njim. »Kaj meniš ti o gospodični?« Dracek se je popraskal za ušesi. »Suha je! Moj Bog, kakor deska--« Baron je žalostno prikimal. »In ti boš v bodoče nosil livrejo in čevlje.« — »Bog ne daj! — Čevlje!?« — »In mačke morajo proč.« — »Mačka, Hirko? Joj, joj---« Zopet se je popraskal. »Saj sem rekel, naj se gospod ne pelje na Dunaj!« — »Drži jezik,« zrojil je baron. Prinesi mi še vina----«
Tanki lunini žarki so lili srebrno ■ svetlikajoč v sobo, kjer je spala Helena. Razlivali so se po sliki zabodenega De-metra in obešenega Vladimira ter se končno splazili na koničasti nos speče Helene. Nemirno je obrnila glavo in se nenadoma zbudila. Tajinstveno se je blestela soba v luninem sijaju. Istočasno jo je zgrabilo nekaj okoli srca: Nekaj se je gibalo za železnimi vrati, ki so stale nasproti njene postelje, obsevane od lune. Za vrati, ki vodijo v grobnico! — — Strašna groza jc olede-
apvila, petek: Dcv. Marija sedem žalosti; Herman, »poznavalec.. 8. aprila, sobota: Adalbert, škof; Dionizij, škof.
vstajo v Albaniji.
Vstaši napredujejo.
»Tribuna« poroča, da so vstaški Albanci že osvojili skadrske utrdbe. Skadrski vali je izdal oklic, ki poživlja prostovoljce, naj pristopijo armadi. Valijevi agenti so hujskali Albance proti kristjanom, a ko so protestirali konzuli, seje uradno izjavilo, da so izdali pomotoma hujskajoči oklic.
Boji pri šipcaniku.
Dne 30. t. m. ob sedmi uri zjutraj se je vnel boj med turškimi vojaki pod-piranimi ocl mohamedanskega prebivalstva v Tuzi. Turška posadka je zapustila utrdbo Šipcanik, kjer so jo vstaši več dni oblegali, a ob pol eni uri popoldne je morala bežati nazaj v Šipcanik. Kajmakan ni dovolil domačinom, da pobegnejo v utrdbo, zato jih je ušlo 30 čez mejo.
■*'
Boji pri Skadru.
Iz Carigrada se poroča, cla so se morale turške čete po 2-iurnem boju popolnoma umakniti iz Tuzija. Turki so izgubili štiri častnike in 160 mož. Vstaši so svojili in zažgali 10 utrdbic. Skadrski guverner ceni število vstašev na 10.000, med njimi 2000 Črnogorcev. Albanski begunci v Cetinjah so po vstaji presenečeni, ker se je dvignil rod Klini-ati. Uradno Črnogora izjavlja, da zavzema glede na albansko vstalo popolnoma nevtralno stališče.
Albanska vstaja in Garibaldi.
Ricciotti Garibaldi izjavlja, da se nahaja Skader dejansko v rokah vstašev, ki so močno zasedli vse hribe okolu mesta. Vstaši so izborno oboroženi, a niso dovolj organizirani in primanjkuje jim denarja. Nekaj tisoč Albancev je pobegnilo čez mejo in ga že ponovno prosili za pomoč, ki jim jo nenk) odklonil, a delati noče italijanski vmdi nobenih sitnosti. Pripravljeno ima vse, a kdaj da bo udaril, ne izda. Garibaldi sodi, da bi bilo najboljše, če se doženejo razlogi vstaje in se prisili Turčijo, da pravočasno izpolni upravičene želje Albancev.
Mobilizacija Turčije.
vVojni minister je mobiliziral deset rezervnih bataljonov na Kosovem Polju in v Solunu. Več nizamskih bataljonov je dobilo povelje, naj odrinejo proti Skadru. Uradno se poroča, da so Mali-sori pobili veliko vojakov in da se pripravljajo napasti Skadar. Oblasti so vse vladi zveste Mohamedance oborožile, cla odbijejo napad na Skader, a pričakujejo nujno ojačenj.
Prodiranje proti Skadru.
Na tisoče Malisorov prodira proti Skadru. Osvojili so Tuzi in Kaštrat, pomorili vse vojake, ki se niso udali, razrušili brzojav, zažgali in oplenili sodno poslopje. Skader brani en sam bataljon, oborožili so vse mohamedance, ki so sposobni, da nosijo orožje. V gusinj-ski okolici stojita dva bataljona, ki nameravata napasti vstaše ocl strani, a na zmago glede na veliko premoč vstašev ni misliti.
nela njene ude. Začuli so se tihi koraki iz globočine; prihajali so vedno bližje
---neka roka je tipaje grabila po
vratih, in zagrabila za kljuko. Tu so se odprle duri — bleda postava sc je splazila naprej: beli menih, bledo obsevan
od lune je stal na pragu----Heleni
je postalo črno pred očmi, čutila jc, kako ji je obstalo srce. Beli menih — prišel je napovedat baronovo smrt! — Mrzla groza jo je davila za vrat. Čutila je, kako pojema, zginila ji je zavest, in postalo je vse tiho.
Zjutraj jo je našla Minka v težkem snu. Lahko je potegnila nekoliko odejo raz nje. »Dobro jutro, gospica!« Spla-šeno je odprla Helena oči. Svetlo jutranje solnce je sijalo v sobo. Potegnila si je z roko preko čela, naenkrat pa je skočila z groznim krikom iz postelje: Hirko, maček, je ležal v globokem snu poleg njene blazine. »Mačka! Še to! Kako je prišla ta zver notri? — Vzemite jo proč!« — »O jej, saj je Hirko. Ponoči skoči vedno skozi okno v sobo in spi potem v .postelji.« — »Dobro, naj ostane,« je odvrnila Helena odločno. »Jaz
pa grem! Recite baronu---da sem
bolna; preskrbite mi voz---« In
z vso naglico se je začela oblačiti, obenem pa. je polna strahu poslušala, kdaj poči strel. Beli menih! Tamkaj skozi ona vrata se jc prikazal. Vstali so ji pred očmi z vso grozo dogodki pretekle noči. Proč mora, predno se baron usmrti. In prišlo ji je na misel, kako
Jrivoprisežnik."
Krivoprisežnik. »Ljudski oder«, zbirka iger, pripravne za naše odre, jc izdal zdaj precej za »Domnom« novo dramo »Krivoprisežnika«, delo sloveče-ga ljudskega pisatelja Anzcngruberja. S »Krivoprisežnikom« nam je »Ljudski oder« podal pravi biser svetovnega slovstva. »Krivopriscžnik« slovi po pravici po tem, cla opisuje izvirne, prave kmečke značaje in z nedosežno reali-stiko slika tragedijo posneto po resničnem življenju. »Krivopriscžnik«, glavna oseba drame, je ošaben kmet, zapo-vedljiv, trmast in lakomen, ki jc po krivem prisegel, da bi neko posestvo pripadlo njemu, ne pa neki zapeljani revi, oziroma njeni hčerki Veroniki, kateri bi bilo po pravici šlo. Da bi sc pa rešil tega greha, je hotel svojega sina Franceta dati študirati za duhovnika, v mislih, da ga bo lahko tega greha odveza!; ker pa sin za ta poklic ni, se rodi silna tragika, ki trdega in ko-ristolovskega kmeta, ki svojo sebičnost skriva za pobožnostjo, podere. Sin se zaljubi v Veroniko in pride v posest onih listin, ki izpričajo, da se je oče polastil posestva na podlagi krive prisege. Vsled tega ga hoče oče ustreliti, a tudi. to mu izpodleti in končno vsled očitkov pekoče vesti, ki ga vedno hujše grize, zblazni in nagloma. umre. Franc in Veronika se pa poročita. Ni treba veliko povdarjati kako so ti dogodki pretresljivi in kako posegajo globoko v življenje. Ancengruberjev »Krivoprisežnik« se po celem svetu igra in je ena nanjpriljubljenejših ljudskih iger, v slovenskem prevodu se bo tudi pri nas stalno udomačil. V obliki pa, kakor ga nam podaja »Ljudski oder«, je njegova vrednost še večja. Kajti »Krivoprisežnik« je v pričujoči izdaji opremljen s tehtnimi opombami, ki omogočujejo, da bo tudi najmanjši podeželski oder mogel to lepo igro uprizoriti povoljno. Prizori, ki se v slučaju, da nima društvo dovolj igravcev na razpolago, lahko brez škode izpuste, so sestavljeni v oklepaj, pred vsakim prizorom je narisan načrt za sce-nerijo, pa tudi posamezne osebe v igri so v opombah natančo označene, kakšnega značaja so, kako približno stare, kakšne zunanjosti in kako oblečene. Vrhtega je povedano, kako se insceni-rajo grom, uež, veter, blisk in mesečina. — »Ljudski oder« je torej preskr-bel, da »Krivoprisežnika« tako izda, da odgovarja vsem zahtevam, ki ga morejo odri nanj postaviti. Za uprizarjanje dobrih ljudskih iger z zdravim jedrom je zopet storjen velik korak naprej in ni dvoma, cla bodo »Krivoprisežnika« povsod z velikim veseljem in pridom sprejeli. Za prireditev je določena tan-tijema 15 kron. Knjiga stane 80 vin. in se dobiva v »Katoliški Bukvami«.
»Slovensko SlraZa."
IV. glavna seja vodstva bo po Veliki noči. Gg. odborniki posameznih de. žel dobe v nekaj dneh okrožnice o perečih zadevah in naj pripravijo svoje referate. Posebno važnost polagamo na to, da pridejo k seji vsi odborniki. Seja bo najbrže celodnevna.
Zanimanje in upanje v Slovensko Stražo raste, lzprevidi se sicer bolj iz vedno pogostejših prošenj, nego iz do-
pust in izpremenjen je bil včeraj zvečer baron. Ni dvoma več. Beli menih jo vrgel svojo senco že prej nanj--—.
Vsa zmešana je vstopila Helena v jedilnico, kjer sta jo napeto pričakovala baron in Dracek. »Ali je voz pripravljen?« — »Gotovo«, odvrnil je hitro
baron. »Ali pa smem vprašati---«
Utrujena je Helena sedla na stol, toda ta se je močno zamajal, cla je s presunljivim krikom skočila zopet kvišku. Prestrašen jo je zagrabil baron za roko. »Moj Bog, saj sem vam vendar povedal včeraj, da se stol maje! In kakor nalašč na ta stol---« Ogorčena se je
zravnala Helena. »Kje si morem to zapomniti? Vse se tukaj maje! Cel
grad!---Kaj pa ste pravzanrav
mislili, ko ste goreče prosili, naj vas obiščem?« — »Kaj? Vi ste ja na vsak način hoteli priti!« — »Jaz? V hišo, kjer me v spanju napadajo mačke, kjer ni celega stola., nobenega, kozarca, kjer ponoči duhovi romajo ----« »Duhovi?« — »Da, če hočete vedeti na vsak način: beli menih je prišel iz grobnice. Razumeli boste, da v taki hiši ne morem ostati dalje.« Nekoliko začudeno jo je pogledal baron. »Beli menih?« — »Da! V mesečini je si al pred menoj --—« Jezno je udaril baron z
nogo ob tla. »Vam se vrti v glavi! Preveč ste jedli včeraj zvečer in potem ste imeli težke sanje!« — »Zadosti raz-žaljenj!« Tresoča sc od jeze je stala tu Helena. »Sramotno je, zapeljati deklico
neskov. Pa tucli to je napredek, ker vemo, da naše ljudstvo ne bo zapustilo obmejninh bratov obupu in poginu. In ravno sedanji spomladanski in poletni meseci bodo meseci hude preizkušnje in vročih bojev slovenskega ljudstva. Najhujše bo na meji. Branimo mejo! Branimo svoje ljudi! Velika noč, praznik neizmerne sile in vstajenja, naj vzbudi vse speče! Ustanavljajte nove podružnice! Pošiljajte Slovenski Straži bogate darove! Obojega manjka; obmejni bratje pa stoje pred vročim, moiv da odločilnim bojem. Zrtvujmo glavo, srce in denar!
Na pomoč, domovinli v obrambo, prihaja nova četa. V Krškem se ustanovi nova podružnica Slovenske Straže. V velikonočnem času kliče vsem ostalim župnijam:
Vstanite! Ustanovite svojo novo podružnico Slovenske Straže! Povsod tli iskra ljubezni. Zanetite iz nje velik ogenj ljubezni za delo in žrtve domovi* ni v obrambo in svobodo!
Podružnice Slovenske Straže niso bile ustanovljene zgolj za to daskličejo enkrat na leto občni zbor in poberejo članarino. Ne takoj iz zibelke v mrt-vašno rakev! Neprestano delo, to je življenje. Uresničiti in spraviti v življenje, kar je namen Slovenske Straže povsod! Kako delati? Evo nekaj vzgledov:
Neka podružnica elela na to, da pridobi vse vaščane za Slovensko Stražo. Njeno geslo je:: V vsaki hiši vsaj 1 Stražar (redni član) in. l oproda (podporni član)! Lepo geslo! Posnemajte!
Druga podružnica hoče doseči isto na drug način. Doseči hoče cla bodi vsaka hiša v župniji zapisana v Mohorjevo družbo, ker ve, cla bodo v kratkem vsi Mohorjani i Stražini člani. To je tudi želja in cilj glavnega društva. Posnemajte!
Pri tretji podružnici so članice v enem tednu razprodale 700 narodnih kolkov. Hodile so po vseh hišah, narodnih kolkov jim je zmanjkalo in naročile so takoj novih! Vzgled!
Podružnica v Križah pri Tržiču je priredila veselico za Slovensko Stra-, žo. Prinesla je 100 svetlih kronic. Vzgled!
Ženska podružnica v Loškem po* toku je priredila čipkarski tečaj za slovenska dekleta iz kočevske narodne meje. Nekaj članic je šlo zadnjo nede« Ijo pomagat v sredo Kočevarjev, v Dolgo vas, pri Kočevju tamošnjim vrlim mladenkam pri gledališki igri. Dolga pot in žrtve, a prava ljubezen do svojih bratov in sester zmore vse in premaga vse! Sploh je Loški potok ponos in velika podpora Slovenski Straži. Skoro ni tedna, da ne bi marljivi gospod kaplan Škrlj poslal kake zbirko kronic. Tako se dela! Vzor drugim!
Podružnica v Doberlivasi na Koroškem je priredila veselico v korist Slovenske Straže. Ravno tako podružnica v Velikovcu.
V Konjicah na Štajerskem se je podružnica Slovenske Straže odločila, da bo zasnovala, krajevno zbirko narodnih in zgodovinskih znamenitosti konjiškega okraja. Podružnično tajništvo bo prevzelo ureditev zbirk. V svojem pozivu vabi ljudstvo, naj se odzo-ven in prinese: stare podobe in podobice, star denar narodne noše, pesmi, pregovore, stare knjige, izdelke, ki pri-
z sladkimi besedami, in potem---«
— »Sladke besede? O, tu se pa že vse neha! Saj vi ste vendar kar noreli za
menoj!----« Na to ni imela Helena
nobenega odgovora. Zaničljivo se je obrnila ter odšla iz sobe. Kmalu nato je naznanjalo veselo pokanje biča, da je odpotovala.
Nekoliko ozkosrčno je zrl baron skozi okno za vozom. »Dracek! Ali si
čul! Belega meniha je videla----
Na, zaradi mene!« Baron se je zravnal in izbočil prsa ter se udaril po njih z vso močjo. »Potem pa bom jaz prvi
Vrankovič, ki se nc bo ustrelil---<
No, zakaj se pa sniejaš?---« Začudeno je pogledal baron Draceka, ki se je tolkel od veselja po kolenih. »Joj, gospod! To jc pa vesela zgodba! Saj sem bil jaz beli menih! Jaz, v svojih belih hlačah! — Ali me ni šc včeraj zvečer poslal gospod v grobnico po vina. Ali nisem, kakor vedno, šel skozi gospodovo sobo, kjer je spala gospo* diČna, nazaj. Jaj, jaz tepec! Nisem vedel, da bom kdaj naredil kaj tako pametnega.«
Bleščeč smehljaj je razsvetlil do-brorejeni baronov obraz. Vidno olajšan je udaril Draceka po ramenih. »Saj
sem ti rekel, cla si krasen človek!--
Danes pa hočemo biti veseli! Povabili bomo župnika in gozdarja Dracek, danes pa najboljšega !<<
.- - J--LJ^
čajo o domaČi umetnosti, kator stare skrinje, omare itd. Kaj namerava podružnica s tem? Podružnica samo pravi: S tem hočemo zanesti med ljudstvo zmisol za zanimanje za dragocene malenkosti in malenkostne dragocenosti, ki je sicer popolnoma prezrejo in porazgubijo. V posebnem predavanju bo poučila ljudstvo o velikem narodnem pomenu te akcije za ohranitev značaja svoje zemlje. Hvalevredno je to delo, popolnoma odgovarja prosvetnim sredstvom Slovenske Straže. Poglejte § 3. drutvenih pravil in storite tucli, začnite s tem delom tudi drugod!
Boj žganju! Ena naših podružnic globoko uvideva da je žganje najhujši naš narod, nasprotnik. Alkohol vstvar-ja ljudi brez volje, brez ponosa, brezi značaja, brez pridnosti, brez poleta kvišku, ampak vse gre navzdol v blato bede in renegatstva! Narod, prepojen z žganjem, se ne bo vzdržal! Treznost v ljudi! To je klic vrle podružnice Vič-Glince pri Ljubljani.
Na cvetno nedeljo dne 9 aprila priredi v korist Slovenske Straže javno predavanje in igro: »Brez žrtev ni zmage«! Ta izvirna narodna igra v 4. dejanjih ima protialkoholno tendenco. Kjne kako lepo združi delavna podružnica potreben boj proti alkoholu z dobičkom Slovenski Straži. Posnemajte jo povsod ker v vsaki vasi mori kralj alkohol.
Od istega prepričanja in ljubezni gnani so vrli slovenski koroški mladeniči izdali sledeči oklic: Slovenski mladeniči! Dnevi vojaškega nabora so tu: Nemčurji in liberalci bodo vpili in se pretepali vsi pijani za kar pa ne bodo imeli drugega kot glavobol prihodnjega dne. Mi slovenski mladeniči pa bodimo pametni in ne mečimo denarja v žrelo nemčurskih gostilničarjev. Darujmo ta dar namesto pijančevanja Slovenski Straži vsak po svoji moči. Pošljimo pa denar naravnost na uredništvo »Mira«, da nam bo potem »Mir« poročal, kateri in koliko je pomagai povijati šopek ki ga pošlje Slovenski Straži od naborov koroški mladeniči. Tako oklic koroških fantov. Fantje, po Kranjskem, štajerskem in Primorskem, storite tudi vi enako!
Za Veliko noč ne pošljajte drugih razglednic, kakor samo one Slovenske Straže s sliko: Junak. Trgovci in podružnice dobe 100 kosov za 8 K.
Narodni kolek je še premalo razširjen Ljudstvo šc ne pozna njegovega namena. Poučite ljudstvo in pridno razpečavajte narodni kolek: Slovenska zemlja Slovencem, Slomšek, Lepa naša domovina (Slovenka) in nov krasen kolek Brezje. Marija Pomagaj središče vsega slovenskega ljudstva.
Letošnja Velika noč naj bo tudi za Slovensko Stražo vstajenje k večjemu delu in požrtvovalnosti in darovom njenih članov. Pripravimo obmejnim bratom: Veselo Alelujo! Pošljimo jim pirhov pisanic!
Slomškov dar čez 20 K:
Nabrano ob godovanju župana gospoda Jos. Gregoriča v Retjah po gospodu K. Škrlj, kaplanu, Laški potok, 26 K 2 vin.
Nabralo se je kot Slomškov dar:
Izročila tvrdka R. Miklavc, Ljubljana, katero jc nekdo pustil v trgovini,
8	kron. —• Andrej Kopitar, kaplan, Le-skovce, 3 K. — P gospodu clr. M. Božiču, preostanek pri gledališki predstavi, prispeval g. J. Mejač iz Komende, 2 kroni. — Neimenovan 26 vin. J. Ro-jina, Ljubljana, 74 vinarjev. — Nabral g.Artman v Dobovi pri Slovenjem gradu na gostiji Globačnik-Zorman, 10 K.
—	Ob priliki promocije g. dr. Josipa Podobnika zložili »Zarjani« pod geslom: »Živio Plankarjev Jože!« 17 K.
—	Po g. Franu Gartnerju, župniku, Planina, nabrano ob sklepu svetega misij ona 5 K.
Iz nabiralnika:
Iz nabiralnikov podružnice Slovenske Straže v Črnem vrhu nad Idrijo
9	kron.
Prihodnji teden nekoliko več!
Zahtevajte vzorce papirja Slovenske Straže. Ravnokar se razpošiljajo onim, kiso jih že zahtevali. Priporočamo se posebno župnim uradom, županstvom, krajnim šolskim svetom, hranilnicam in posojilnicam. Fino blago, izredno ugodne cene, trgovcem znaten popust.
Kdor se hoče zavarovati za življenje, doživetje, otroško doto, pogreb, starostno rento, nanj to stori potom Slovensko Straže in bo najboljše po-strežen. Mesto agenta naj dobi Slovenska Straža provizijo I
Slovenska Straža priporoča, da pri nakupovanju kupujete izključno:
V težavnem boju, ki ga bijemo obmejni Slovenci za svoj obstanek, jim je Slovenska Straža zvesta in zanesljiva opora. Za svoje delo za obmejne Slovence pa potrebuje Slovenska Straža denarja, mnogo denarja. Kje naj ga dobi. Bogat vir je, oziroma bi moralo biti blago, ki se prodaja v korist obmejnim Slovencem, v prvi vrsti »Ko-linska kavina primes« v korist obmejnim Slovencem. Somišljeniki, kupujte jo, razširjajte jo tudi med znanci, dajte s tem na razpolago Slovenski Straži sredstva, da bo mogla še uspešneje vršiti svoj program: delo za obmejne Slovence. Vsaka škatljica »Kolinske kavine primesi v korist obmejnim Slovencem« mora biti opremljena s pečatom Slovenske Straže, i Drože (kvas) iz drožarne Josipa Košmerl, Ljubljana, Frančiškanska nlica št. 8, v korist obmejnim Slovencem. Izborno blago da mu ni para.
Vsaka zavedna slovenska gospodinja zahteva vedno in povsod te drože. Velikonončni kolači in potice zame-sijo naj se edinole s Košmerlovimi drožami. Opozarjamo vse trgovine na deželi da naj že sedaj sporoče drožar-ni, koliko drož in kateri dan v velikem tednu naj se odpošljejo za Veliko noč. To pa radi tega, da bodo vsi odjemalci točno postrežem. Drožarna bi imela namreč pred velikonočnimi prazniki radi številnih naročil preveč posla; tako pa že sedaj pripravlja razna dela za poznejše razpošiljanje. Torej, trgovci naši, storite tako in glejte, da bodete imeli vedno le te drože v zalogi! Kdor želi imeti reklamne plakate (opozorilo našim gospodinjam), naj javi dro-žarni.
Užigalice: V korist obmejnim Slovencem. Glavni založnik C. Menardi
v Ljubljani je izročil gd užigalic 900 K. Dolžnost vseh naših somišljenikov je,
za gud in pa devetnajst gespudu. Pu tem jest sodm, de sm frajlam še zmeri jest bi h src prrasu, kokr pa placrešpehtar Dolfi soj vdov iz tiršpetala. Pepe je use glih en prpraun ime. Pepe-ta se lohka usak prec spoune, ke pade zmeri na praznk. Drgač je pa iz Miha-tim, pusebn iz Rožnkauknem Mihatam, ke jo dvakat kršen, enkat za Mihata, enkat pa za Milana, tku de nazadne šo sam na u več vedu, kdaj b se vezvou, kuku črna pa pol rlruh vedet, kdaj b mu vušil? Dvakat pa nemu seveda na kaže, de b se vezvou na let, ke dondons je trda za gnar, kelnarce maja pa tud ud dneva du dneva bi trda srca in se tud nubena neče več Mihat na nus
ubest, če ma prou nus tku lepu u lft zafrknen. Miha Moškerc je že zavle tega, kar se gudu a m tiče, na bulšem, kc je že biu ud nekdi Miha in mu še na misu na pride, de b se pisu Milan Moškerc.
Če s člouk nakople na glava preveč imen, ma za en tal iz tem zmeri soj križ. Le puglejma Hugata Turka! Ta ima tulk imen, de je skori usak dan ne-gau gud; in ke je usak dan negau gud, se more tud usak dan vezvat; kedr se pa Hugo Turk vezuje tekat more bt pa use ukul nega. tih pa moučat; tekat ma on ta velka beseda in kc je glih usak dan negau gud, ma usak dan in nuč, iz ena beseda: neprenehama ta velka beseda on. Od nekdi pa sm žc slišu, de kdur velik guvari, mal dobrga puve in tku je tud iz Hugotam. Zdej k mu je zmankal druzga štofa za. guvort, se je spravu na občinske vulitve in dektera ukul pu štarijah, kulk more bt leberal-neh in kulk klerekalneh ubčinskeh učetu. In prou nč sc na da zglihat in kar se tega am tiče je on glih tku trdga srca, kokr kelnarce preke Rožnkauknem Mihat. Osemdvejset jh je udloču leberalcem, šternajst pa. klerekalccm in drugem in ne enga več al mn. Če u ta Turkuva numara pr vulitvah tud res držala, tega pa res jest dons šc na morm puvedat. Al mislem pa, de j h uja dubl leberalci 23. aprila petndvejst, se-vede samu na tista plat nhnga telesa, ke se hlače ta nar preh strga ja, in pa takeh, de uja za en Čas zalegle.
Scer oa leberalci tud u resnic- na
da se med našim ljudstvom v vsaki hiši, v vsaki gostilni, v vsaki trgovini nahajajo naše užigalice.
Popir vseh vrst za vse urade, pri-prost in fin, je sedaj urejen v tovarniški zalogi Slovenske Straže. Številnim naročnikom se pošljejo v kratkem vzorci. Vse urade prosimo, da zahtevajo vzorce in cenik potom pisarne Slovenske Straže v Ljubljani.
C. Menardi, Ljubljana. Glavna zaloga navadnega perilnega mila, ki se kosa z vsakim tujim izdelkom. Zahtevajte povsod!
Tovarniška zaloga »Hermes«, Ljubljana, Šelenburgova ulica. Razprodaja vsakovrstne tkanine za obleko in perilo. Priporočamo.
Kregar in Seljak v Ljubljani, Sv. Petra cesta, izdelujeta izvrstno čistilo za črevlje in vsako usnje.
S podpiranjem domačih podjetij podpiramo sami sebe in Slovensko Stražo. Čemu kupovati tuje izdelke, ko imamo izvrstne domače?! Poznajmo najprej sebe in svoje dobro, potem šele pridejo tujci na vrsto!
Kupujte narodni kolek in razglednice Slovenske Straže!
Zavedajmo se svojega narodnega položaja in storimo svojo dolžnost!
Najboljši pisalni stroj kupite najceneje po posredovanju Sloven. Straže. J. Perko v Ljubljani. Sodnijska ul. ima pisalne stroje vseh vrst, Pri nakupu se sklicujte vedno na Slovensko Stražol
Zavarujte se po posredovanju Slovenske atraže za življenje, za doživetje, za rento, za otroško doto ali pogreb.
Slovenska Straža preskrbi najkulant-nejše pogoje. Sporočite svoje želje po dopisnici.	1
Maks Tnšek, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Stavbno in umetno steklarstvo, slikanje na okna. Edini slovenski strokovnjak. Prav toplo priporočamo mladega izvrstnega mojstra vsej slovenski javnosti, posebno čč. gg. župnikom pri cerkvenih delih.
Priprave za nove volitve.
O razpustu prve ljudske zbornice in o pripravah za nove volitve so došla sledeča poročila:
Vladar in razpust zbornice.
»Narodny Listy« poročajo z Dunaja, da je cesar pritrdil razpustu zbornice še le potem, ko je izjavil ogrski min. predsednik grof Khuen - Hedervary, da razpust avstrijske zbornice ne bo učinkoval na ogrske razmere. Tudi prestolonaslednika je vprašal cesar, kako da sodi o razpustu.
Zadnja posvetovanja strank.
Včeraj, 31. marca, so bila v zbornici po razpustu zadnja posvetovanja strank. Soc. demokrati, kršč. socialci in Poljaki so imeli zadnje seje, v katerih so sklepali o volivnih oklicih. V zbornici je bilo le malo poslancev, ki so se razgovarjali o bodočih volitvah. Kršč. socialci so izdali volivni oklic, v katerem trde, da so krivi razpusta zbornice soc. demokrati in Čehi. Stranka obeta, da bo v bodoči zbornici zastavila vse sile za povzdigo gospodarskega blagostanja, za krščanske ideale, za narodno vprašanje in za. moč nem-
nucaja osemdvejset občinskeh učetu. Za kua jm pa uja. Hugota Turka nej pošleja u ubčinsk zastop, pa na u nu-bedn druh pršou du besede in tku uja na kojn, kokr še nekol du zdej. Škoda je le, de se preh nisma najnga spomnel, pa b ble use tiste umkoštenge, ke sa jh mel iz ta noum klupmi, pršparane. En kumot stou b se u dvurana pustavu, na ta stou nej b pa Hugota pusadl in pred nega ena mizca iz flaša, pa b rcglou not u dvuran ket taužent žab, kedr se h deže prpraula, dokler b se mu na jezike prsadna pika na nardila.
Pa pestima mestne učete pr gmah, ke še na verna kuku in kaj. Navarnast je za klerekalce na usaka viža velika že zatu, ke sta se pr »Jutre« Srb in Lah zdržila preke, nm in če se dve take ka-capitcte neki naprej uzameta, jima tud na more falet in že druzga ne, morta saj Amba zadet.
Kar sc pa vulit.u am tiče, se pa jest še neki druzga bujim. Kua pa, če b zdela naenkat kašna kuga vn zbruhnla?! U takm slučaje b mogla vlada vulitve prepuvedat in Hugote 1> se usa štrena zmešala in usm tistem, ke zdej iz tak-mo ajfram pu štarijah na medveduva koža pupivaja. In tu je use mugoče. Če kuga vn zbruhne, pa če tud sam žvin-ska kuga, sc more prec use prepuvedat. in zaprt, sam — daukarija ne. Tu sc je pukazal zdej u Radolc, ke jc ukrajn glavarstu tlu mesjon zavle žvinske kuge prepuvedat, če prou je mesjon sam ldem namenen. Buli nas var te nasreče! Al stara reč je, de nasreča nekol na pu-
šk ega ljudstva in da se bo šc naprej držala skupnosti z nemškimi strankami. Tudi soc. demokrati so včeraj ugotovili besedilo volivnemu oklicu.
§14.
S § 14. se danes uveljavi devetmesečni začasni proračun. Vlada se nadalje pooblašča, da najame posojilo 76,000.000 K.
Nemški svobodomiselci in krščanski socialci
se pogajajo za skupen nastop ob držav-nozborskih volitvah. Listi poročajo, da so uspehi dozdaj ugodni. Zdaj bodo predvsem sklepala deželna vodstva, dne 7. aprila bodo imeli na Dunaju delegati deželnih strankarskih zvez skupno konferenco, pri kateri se bo obvezno sklepalo o postopanju nemških meščanskih strank ob bodočih držav-nozborskih volitvah.
Poročila a kandidaturah.
Z Dunaja se poroča, da med znanimi nemškimi poslanci ne nameravajo več kandidirati: Chiari, Prade in dr. Perathonor. Kandidature je priglasilo že veliko nemških svobodomiselnih poslancev. Kandidirati ne nameravajo dosedanji poljski poslanci: dr. Dietz-nis, Pastor, dr. Tomaszevvski, Zaran-ski in mladočeh dr. Metelka. Dr. Pa-cak, ki je izjavil, da ne bo več kandidiral, je izjavil, da namerava zopet kandidirati, ker ga je preprosil župan njfc-govega volivnega okraja, da naj zopet kandidira.
Enotni češki klub in volitve.
V ponedeljek bodo zborovali v Pragi načelniki združenih strank v enotnem češkem klubu, da zavzamejo stališče, kako preprečiti medsebojni volivni boj. Agrarci in češki radikalci pa niso nič kaj voljni, da bi brez boja pustili drugim Češkim strankam prejšnje mandate. Dvomi se celo, da se doseže kompromis glede na ožje volitve.
Književnost.
* Ajdovski Gradec. Spisal dr. Jos. Tominšek. Ponatis iz »Dom in Sveta«* Cena 30 vin. Založila »Katoliška Bukvama«. — »Še dandanes vidiš razvalino, — ki ajdovski se Gradec imenuje —< v njej gledaš Črtomirovo lastnino!« Tako nam poje Prešeren v svojem »Krstu pri Savici« in dr. Tominšek dokazuje v svoji razpravi, da ta »Ajdovski Gradec« ni nikaka pesniška fikcija ali alegorija temveč da je stalo na griču v Bohinju, katerega ljudstvo tako imenuje, zares poslopje, katero je bilo kdaj lastnina junaka v »Krstu pri Savici«. Pisatelj dokazuje, da je stala na Ajdovskem Gradcu morda še za rimske dobe, morda, pozneje neka trdnjava, grad, ali sploh večja stavba, kar je dokazano po raznih izkopaninah in pravljicah, ki še dandanes krožijo med ljudstvom. Sploh hoče pisatelj z vsemi razlogi podpreti in uveljaviti svoje mnenje, da je Prešernov »Krst pri Savici« nastal iz situacije same, ker je vse dejanje tako resnično po naravi posneto, da je ni mogla ustvariti gola domišljija, Knjižica bo gotovo vse ljubitelje Prešerna živo zanimala, radi česar jo toplo priporočamo.
čiva, in tu je res; sej se vid že pu plac-rešpelitari, ke je zmeri na nugah in ga je pousod zadost, ker b ga treba na biu. De nasreča res nekol na pučiva, m u pa vem de, iz veselam putrdu tud puhpin-tar Breskvar; ke on je u te reč ta nar bi izkušen in je glih ta četrtek spet ena taka britka skušna. naredu tam gor na ta noume Zabjek, de se kar ni mogu pu-tulažt in ke je pršou iz Zabjeka nazaj u soj verštat jc tku metu u soj jez klaj-ster pemzlne pu koteh, de sa negau ler-fanti mislel, de se je majstre ta nar bi gvišn kašn kulešček u glau puteru, al pa de je tist federc, ke majstruve ku-leščke u glau naprej žene, poču.
»Še edn nej m reče, de u Iblan ni mesu drah, pa mu um vs ksiht staušu!« je upou u soj jez tku, de sa ga šlišal h ( »Bajsn bolf« u kamrca. »In še eden nej < m reče, de nisa glih klerekalci uržah te dragine mesa, pa na vem kua um iz nim naredu. Tala košček mesa, tala, ke ga tukila sam u soja škoda in pa u na- j; dlega drugem ldem pu usteh valam, me je kuštou že Buh ve kulk stutaku in tu tala košček mesa!« in pumulu je ježek tku deleč vn iz ust, de je iz njim ta trek knof na vesti obliznu. »In glih dons sm mogu udrint spet pedeset ,, krone za ta us . . . košček mesa! Kua nuca men vs argentinsk mesu; in če b m ga usak dan ena šajterga za šenk pr-pelal dam, jest um zmeri trdu, de je mesu u Iblan drah in de sa tega uržah sam klerekalci.«
Jest na vem, Sc se je Breskvar že p,utulažu, kc ud tistga dneva, ke je mo- 1
Ljubljanske slike. Ljudska knjižnica, 14. zvezek: Alešovčevi spisi 4. in 5. Založila »Katoliška Bukvama«. Cena 1 K 80 vin., vez 2 K 60 vin. — Nepotrebno jc vnovič in vnovič povdarjati, da veje iz vseh Alešovčevih spisov pravi nepokvarjeni narodni duh in prisrčen, časih šaljiv, časih pa tudi rezek dovtip, ki vseka, kogar zadene, do živega; kdor je namreč bral povest »Kako sem se jaz likal«, ali kak drug Ale-šovčev spis, si je sam vstvaril o Alešov-cu kot pisatelju sodbo, ki ne potrebuje nobene hvalo več. Kdor pa hoče spo. znati, kako zna Alešovec s svojim kot puščica ostrim dovtipom bičati, ta naj bere njegove »Ljubljanske slike«, -ki nam nudijo zgodovinsko podobo nekdanjih ljubljanskih razmer. Pred našimi očmi se razprostira bela Ljubljana kakor je bila pred 40 leti polna zagrizenih nemšlcutarjev in po njenih ulicah vidimo korakati razne stanove, katerih slabosti Alešovec v svojih slikah tako do golega razkriva. Knjiga bo poleg prisrčne zabave nudila bravcu tudi obilo dušnega užitka, radi česar jo toplo priporočamo, kakor Alešovče-ve spise sploh.
POMft CŽITEV NAŠE MORNARICE.
Cesar je ukazali da naj dobi prvi avstrijski 20.000 tonski dreadnought ime »Viribus unitis« (z združenimi močmi). Nadalje je ukazal vladar, da izpuste »Viribus unitis« v morje dne 24. junija. — »N. Wr. Tagblatt« poroča, da je 31. m. m. podpisal poveljnik mornarice naročilo, da naj zgradi ogrska tvrdka Ganz & Dambius en dreadnought, dve križarici in šest torpedovk brez oklopja in topov.
ZARADI UMORA OBTOŽENI SRBSKI MINISTER.
Poslanec Popovič je vložil v skupščini tožbo proti nekdanjemu notranjemu ministru Nasti Petroviču, češ, da je ukazal 29. septembra 1907 usmrtiti kaznjenca Milana in Maksima Novako-viča. Tožbo je podpisalo 20 poslancev. Da se predlog sprejme, je potrebna dve-tretinska večina. Predlog Popovičev bd staroradikalna večina brez dvoma odklonila.
NEMIRI NA ŠPANSKEM.
V Granadi so nastali veliki nemiri. Ost »Andaluz« je namreč napadel gra-nadske dijake, ker so pripravili kraljici Izabeli viharne ovacije. Dijaki so za-ito demonstrirali pred »Andaluzovim« uredništvom in pred radikalnim klubom. Dijaki so se na to spopadli z ra-idikalci. Policija je bila prisiljena, posredovati in streljati na demonstrante, da je nastal zopet mir. Nevarno je bilo ranjenih več oseb.
OMAJANO STALIŠČE ŠPANSKEGA MIN. PREDSEDNIKA.
»Pariš Journal« poroča iz Madrida, ;da se je omajalo Canalejasovo stališče, ko se je razpravljalo o Fcrrerju. Cana-lejasu nasprotujejo konservativci in radikalci. Tudi vojaški krogi mu nasprotujejo. Sodi se, da Canalejas odstopi.
ITALIJANSKI NADDREADNOUGHTI.
Vojaško glasilo »La preparazione« poroča, da je razpisal mornariški minister konkurenco za zgradbo naddrc-adnoughta, ki bi omogočil oboroženjc z največjimi topovi. Vsaka taka ladja bi smela veljati 75,000.000.
RUSI IN KITAJCI.
Iz Peterburga, se poroča: V diplo-tnatičnih in vojaških krogih se sodi, da je Kitajska zgolj zato ugodila ruskim
gu na ta noumo Žabjek tku dragu plačat tist košček mesa, ga ni nč na spregled. Lerfanti negau sa m pa mogl sam itulk puvedat, de je zdej ene par dni nhn majster kar tih pa neki grunta, in sam učaseh tku sam zase zdihne: »Stu-pedeset kil popndeklna sa m klerekalci fcpet pužrl, pol nej b se pa edn na jeziu najne. Usm sm že udpustu, še tistem 'šenpeterskem fantem, ke sa me na loj-ternca prvezal, in tistem, ke sa m reki »ta mal«, če prou sm biu douh kot kasna ragla, n sm znou z desetem letem že krava jahat, usm udpcstm, al klerekal-cem pa ne, nak: klerekalcem pa nekol in pr ta peru prložmtst. jm um pukazu, de mani jest u jezike veči muč kedr začnem iz nim ukul sebe upletat, kokr pa len u repe.«
Ja Breskvar je hud, strašu hud in
Jvb slabe vole, zatu uja pa Ribnčani
dons ta peruga aprila bulš vole, ke se
a prpelu, kokr sm šlišu na soje ušesa
en ceu pusebn ulak iz Bona u Alzaei
na raunast u Hibnea in u prpelu ush
tisteh tristu meljonu orbenge iz usm
Nuvakuvem dedičem ured. Škoda, de
pr teh meljoneb ni nč zravn 't/' ■
Boltatu Pejie iz Kudeluga.
zahtevam, da dobi dovolj časa, da se pripravi na vojsko. Peterburška vlada je pozvala poveljnika Vladivostoka in Irkutska, da naj trdnjavi utrdita. Na Mongolskem vlada Evropejcem sovražno razpoloženje.
ČRNOGORCI IN TURKI.
»Times« poroča iz Cetinj, da je turški poslanik cetinjski vladi naznanil, da zapusti Cetinje in da Turčija preki-". nc s Crnogoro diplomatične zveze, ako Črnogorci tekom 24 ur ne izpuste 12 turških vojakov, ki so jih vjeli v ,, bojih ob črnogorski - turški meji.
KITAJSKO POSOJILO.
Bruseljski list »Agence d'extreme Orient« poroča, da najame Kitajska 500,000.000 mark posojila v Ameriki. Kupčije se udeleže tudi Nemci, Angleži, Francozi in Belgijci, načelno sc pa izključijo Rusi.
ODKLONJENA ŽENSKA VOLIVNA PRAVICA V MINNESOTI.
V minnesotski državni postavo-dajalnici so razpravljali 30. m. m. o ženski volivni pravici. Suffragetke, zbrane na galeriji, so že računale na to, da se sklene ženska volivna pravica. Ko je pa govoril neki senator proti ženski volivni pravici, jc zaklicala neka poslušalka na galeriji: »Če bi bila v dvorani, bi Vas stresla za nos«. Nato je opomnil senator: »Naj li taki osebi damo volivno pravico?« Ta dokaz je držal in z malo večino jc bil odklonjen predlog.
izpred sodišča.
—	Podjetni čevljar. Alojzij Ber-toncelj, posestnik in čevljarski mojster v Ljubnem, je imel jako obširno obrt, katero je nacl tri leta izvrševal. Prav lahko bi bil izhajal, da ni bil lahko-mišljen ter zapravljiv. Že prošlo leto so presegali dolgovi daleč njegovo premoženje, vendar je delal nove dolgove in dajal tudi plačila. Tvrdki Knoh v Celovcu dolguje 1300 K za usnje. Njegova hišica v Ljubnem, katere lastnik je le na polovico, je približno 1000 kron vredna, a jc z dolgovi že preobremenjena. Drugega premoženja razun nekaj dvomljivih terjatev ni imel. Dobro jc vedel, da mu bode nemogoče plačati pred božičem za naročeno usnje, in sicer tvrdki Spitzer na Dunaju 488 kron in tvrdki Knoh v Celovcu 261 K. Skupna terjatev tvrdke Spitzer znaša 703 K 75 h. Ker je dobro vedel, da tega dolga ne bode nikdar plačal, in da bi vsaj nekaj si rešil, dal je po nekem vozniku odpeljati s svojega doma več izdelkov na postajo Podnart. Blaga v teh zabojih je označil kot krompir. Na enaki način je tudi letos odposlal en zaboj usnja. Čevlje je prodal v Ljubljani, clrugo blago je pa po različnih krajih poskril. Obdolženec, ki deloma svojo krivdo prizna, je bil zaradi hudodelstva goljufije obsojen na tri mesecc ječe.
—	V Ameriko sta jo popihala. Jožef Cimperman, delavec, sedaj v Ljubljani, in Tine Žagar, posestnika sin v Praprotnem, sta jo skrivaj brez oblastnega dovoljenja popihala v Ameriko, ne da bi bila preje zadostila svoji vojaški dolžnosti, ter sta sc šele pred kratkim vrnila domov. Obdolženca ne moreta temu oporekati. Sodišče je obsodilo vsakega na osem dni strogega zapora in vrh tega še v denarno globo po 10 kron.
Sina umorila, da bi se lahko zopet omožila. Iz Ncw Torka koročajo, da sc je v Albanyju pričela porotna obravnava proti vdovi Edith Merbel, ki jc umorila svojega petletnega sinčka, ki jc njeni zopetni možitvi bil na poti. Ko .je deček prosil mater za vodo, mu je dala piti strupa. Občinstvo je na morilko tako razburjeno da jo mora stražiti močna vojaška straža.
Zopet politični proces v Krakovu. Včeraj se je pričela v Krakovu obravnava proti šestim rusko-poljskim vse-učiliščnikom, ki so obtoženi, da so bili člani tajnega društva in da so izdelovali razstreljivo. Obravnava vzbuja veliko pozornost. V tej zadevi jc bilo izvršenih nad sto hišnih preiskav.
Delavstvo.
Kaj je storila Belgija za svoje delavce. Kako gorki so socialni demo-kratje nasproti političnim strankam, ki stoje na temelju krščanskih načel, vemo iz vsakdanje skušnje. Socialni demokrat se zveže pri vsakih volitvah magari z vragom, samo da krščanski kandidat propade. In vendar bi morah biti osobito socialni demokratje zelo hvaležni krščanskim strankam v evropskih državah, ki so v prvi vrsti ustvarile nešteto zakonov v prid delavskemu ljudstvu. Tako je katoliška belgijska vlada ustvarila razne zakone
.' 1. : t
in naredbe, ki jih našteva zadnja številka lista Apologetische Rundschau. Leta 1895 je bilo ustanovljeno ministrstvo obrti in dela in leta 1907 ministrstvo javnih del, leta 1889 so se preos-novala delavska razsodišča, leta 1887 so se ustanovila mesta obrtnih in delavskih svetovalcev; v istem letu so se osnovala društva za pospeševanje socialnih naprav. Leta 1888 se je uvedlo nadzorstvo nevarnega ali zdravju škodljivega dela in obrti. Uvedlo se je žensko in otroško delo, delo v trgovinah se je postavilo pod kontrolo. Leta 1905 se je uvedel povsod nedeljski počitek, leta 1898 se jc ustanovilo nadzorstvo v kamnolomih. Leta 1908 so se ustanovili v rudokopih posebni oddelki, kjer se študirajo in poizkušajo raz-r.*t sredstva za odvrnitev nevarnosti jamah. Leta 1909 se je regulirala delavna doba; leta 1892 se je izdal zakon o delovni pogodbi; leta 1896 red v delavnicah; leta 1900 zakon o delavski pogodbi; leta 1890 so se ustanovile blagajne za oskrbo žrtev pri delavskih nesrečah in leta 1891 sc je uvedlo brezplačno zdravljenje delavcev; leta 1903 je bil izdan zakon, ki govori o odškodnini pri delavskih nesrečah; leta 1894 so se uvedle delavske zavarovalnice za pokojnino in leta 1900 za starostno oskrbo. Leta 1889 je izšel zakon o delavskih stanovanjih. Nismo vseh zakonov navedli, ker bi bilo preobširno vse tukaj navesti, toda že ti pričajo, da ni nobene države na svetu ki bi za delavstvo toliko žrtvovala in storila, kakor ravno Belgija. Belgija jc šola, kjer se lahko uče vse evropejske vlade!
— Židje in delavska stanovanja. Ivo jc pretečeno leto kolera na meji Avstro-Ogrske potrkala, začelo se je gibati tudi tam, kamor sc poprej še mislilo ni: oko oblasti je pogledalo v mala delavska stanovanja in videlo je ne-čuvene stvari. Na Dunaju se jc pričelo na najprimernejšem kraju, v židovskem okraju Lcopoldstadt. Kaj je žid, naj nam dokažejo naslednje slike žalostnih tamošnjih razmer. Židinja Sil-berman je imela v svojem komaj štirim osebam zadostujočem stanovanju enajst oseb. Nekaj jih je spalo v nesnažnih posteljah, nekaj pa po tleh. Stari žaklji in druge umazane cunje so služile za odeje. Pod neko posteljo ste spali dve dvanajstletni deklici, ki ste po dnevu krošnjarili z trakovi za čevlje. Žene, otroci in moški spe vse na-vskriž v tej umazani, ozki luknji. Stara umazana ženska srajca je služila za brisačo za vse stanovalce. Neka druga Židinja, gospa Sneiel, ki je bila radi prenapolnjenja stanovanja že večkrat policijsko kaznovana, je imela sobo, v kateri je spalo skup stlačeno 25 oseb. Zrak v tej sobi je bil neznosen. Polovica petrolejskega soda v kotu je bila napolnjena z grdo vodo. V tej vodi so si stanovalci umivali noge in obraze. Umazana stara rjuha je služila vsem za vsakovrstno brisačo. Zraven drugega mrčesa so stanovali v istem prostoru tudi podgane in miši. V drugem takem brlogu, Novara ulica 24, je stanovalo v dveh kabinetih 25 oseb. Nekatere so izjavile, da plačujejo stanovanje gospodinji-židinji z oblekami, ki jih naberačijo pri milosrčnih ljudeh. Židinja jc seveda te obleke drago prodala. Grozna so bila odkritja pri Židu Dunkelblau, Kleine Schiffgasse 32. Stranišča so vsa zamašena, nesnaga teče z gornjega nadstropja v spodnje prostore. 30 do 40 oseb spe skupno v enem prostoru ter plača vsak za noč 30 h. Mrčesa kar mrgoli. Ljudje spe po tleh na slamnatih pletenicah. Radi mrčesa leže nagi in ograjeni z umazanimi capami. V enem prostoru rabijo vse osebe skupno eno vodo za umivanje in samo eno brisačo. Slično tem slučajem se je našlo stanje tudi pri Rebeki Saruermilch in pri Rahel Rosenblatt. V zasmeh vsem strogim naziranjem in občutnim kaznim se drže židje trdno njihovih prirojenih običajev, ki jih delajo ne samo neznosne, ampak tudi nad vse nevarne vsemu kulturnemu svetu. Če se že na. Dunaju tako godi, kako šele izgleda v Galiciji ali pa v Rusiji, koder imajo v velikih krajih židje oblast v rokah.
Društva.
Vsako društvo naj na svoja nazna-nila listom prilepi pet narodnih kolkov!
Narodne kolke se ne sme prilep-ljati na prostor za naslov!
— Dekliška Marijina družba Križe pri Tržiču je imela v nedeljo, 26. marca, popoldne po večernicah igro »Junaška deklica«. Pred igro jc imel č. gosp. župuik Janez Zabukovec govor o igri. Igralo se je prav izvrstno. Posebno se moramo zahvaliti moškemu pevskemu zboru ki je med dejanjem nastopal z lepimi pesmimi ter končno gospodu organistu kot pevovodju iz Seničnega,
— Kat. slovensko Izobraževalno društvo za šentpetersko Posavje ob Savi priredi na cvetno nedeljo dne 9. travna v prostorih v Zeljarni v Šmart-nem veselico s petjem, govorom g. dr. Jeršeta, deklamacijami in igro. Začetek ob pol 5. uri popoldne. Cena prostorom: 1. prostor 80 vin., 2. prostor 60 vinarjev, stojišča 30 vin., za otroke do desetega leta 20 vin. Pridite in udeležite se predstave!
Dnevne novice.
-r Razpusta državnega zbora so
posebno malo veseli laški liberalni poslanci. Glasilo bivših istrskih laških državnozborskih poslancev, »Idea Ita-liana«, sodi, da bo letošnji volivni boj zelo hud, ker so strankarska nasprot-stva mecl Lahi velika, politična organizacija pa slaba. Ampak gospodje ne povedo glavnega vzroka, zakaj jim je tako tesno pri srcu: nasilja ki jih zdaj izvršujejo nasproti hrvaškim občinam v Istri, ki utegnejo ravno pri državnozborskih volitvah imeti za laške mandate najslabše posledice. Gospodom se oglaša slaba vest in teži jih misel, da bodo morali pri volivni agitaciji oporekati temu, česar so sami krivi. Tako Bog skrbi, da laška drevesa v nebesa nc zrastejo.
+ Za državnozborske volitve so se pobratili: Ploj, Kukovec in — Karol Linhart. To je res lep trio. Od Ploja vzdrževana »Sloga« se preseli v Celje, da bo na razpolago liberalnim mladi-nom, Karol Linhart bo pa pomagal v šnopsarskem »Štajercu«. Ta pisana družba naj gospodu z naslovom in značajem senatnega predsednika ohrani mandat. Mi pa pravimo, da ne bodo ne nemčurski snubci nič pomagali, ampak mu bodo slovenski kmetje zagodli — zaslužen užitek na sedežu senatnega predsedstva na Dunaju.
-j- Kako »Učiteljska tiskarna« odgovarja. »Učiteljska tiskarna«, zadružno podjetje slovenskega liberalnega učiteljstva, torej stanu, ki samega sebe proglaša za najbolj inteligentnega, nam na naša vprašanja, kako je mogoče, da učiteljski zavod tiska list za kuplarske inserate, odgovarja na način, ki more naše somišljenike le še bolj utrditi v prepričanju, da je strankarska dolžnost pretrgati tudi najmanjši stik s tem podjetjem. »Učiteljska tiskarna« danes v »Tovarišu« ne pove, koliko znaša resnični dolg glasila histeričnih žensk in predkaznovanih vdovcev, tudi noče povedati, kako sta varna »Učiteljski kon-vikt« in »Vdovsko društvo« in se niti oddaleč ne izkuša zagovarjati, kako pride podjetje učiteljskega stanu do tQ"ga, da tiska revolversk list. Pač pa je »Tovariš« nagromadil vnovič toliko psovk na nas, da je nas same globoko sram, da ima slovensko ljudstvo, ki je v zadnjih letih vendar drugače tako zelo napredovalo, še vedno v svoji sredi take vrste učiteljstvo. Ljudje, ki so vstanu tako pisati, so toliko pedagogi, kakor jc lisica poštenjakinja; gorje mladini, ki jo imajo ti ljudje v roki, ti so docela zreli za Barcelono! Za zgled hočemo nabrati vse psovke, ki so jih gospodje iz »Učiteljske tiskarne« danes v »Tovarišu«, glasilu avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva«, povili v venec: »Smrdokavre v Katoliški tiskarni«, — »Rokovnjači, na kojih vratih je naslonjena srebrna pastirska palica« — »Klerikalni rokomalhi« — »Nesramni lopovi prve vrste« — »Tatvina tiskovin, tatvina glasovnic, tatvina dobrega imena« — »Demoralizo-vana črna vojska« — »Demoralizovana črna samogoltnost« — »Tisti učitelji, ki so se priplazili v klerikalni tabor« — »Pljunili na svojo čast« — »Čisto navadni hinavci, ki so, ko so bili še med nami, vlekli na ušesa in premišljali, kako nas osleparijo« — »Za sleparstvo dozoreli« — »Slovenski Učitelj«, znamenje duševnega uboštva fn suženjstva« — »Morala jim jc žep« — »Žurna-listiški banditje« — »Vi katoliki, ki se od tatvine preživljate« — »Katoliški re-volvermoralisti« — »Klerikalci naprodaj kakor javne vlačuge« — »Dr. šusteršič, ki ima klerikalno logiko: kakor komu kaže«. — To je le nekaj primerov, zdaj pa premislite, da so te reči napisali — učitelji in najbolj priprost človek mora potem priti do prepričanja, da kaj takega znajo tudi kravji pastirji; za to ni treba biti učitelj. Gospodje iz »Učiteljske tiskarne« končno pravijo, da mora vse napredne učitelje prešiniti zavest, »da ne smemo v boju zoper klerikalce imeti nobenih ozirov« in izražajo mnenje, da so v svojem »Tovarišu« nasproti S. L. S. bili »še vedno preveč obzirni in vse preveč dostojni!« Imenitno! Nam je to končno prav, zakaj če hujskači v »Učiteljski tiskarni« hočejo, da naše ljudstvo podlosti, ki sc izkuhajo v glavah tistih par
liberalnih učiteljskih koritarjev v Ljubljani, poplača z vsemi obrestmi vred liberalnim učiteljem na deželi, za
kar je ravno letos pri volitvah presneto pripraven čas, potem naj Jelenci, Dimniki in Gangli le neženirano naprej pišejo v svojem inteligentnem stilu. Našemu ljudstvu se tisti duševni siromaki, ki na deželi kot učitelji šc vedno služijo za hlapce liberalni stranki, smilijo, zato ima do njih ozire, ampak če bo »Tovariš« po tej maniri bljuval dalje, se bo treba zopet spomniti, kakšna »dobrota« je liberalen učitelj za ljudstvo. Sicer pa je zazdaj zadosti, če spričo nesnage, ki ju zdaj brizgajo iz »Učiteljske tiskarne« na našo stranko, vsak naš somišljenik zapiše med desetimi zapovedi svoje stranke: »Zvončka«, »Popotnika«, »Domačega ognjišča«, »Ilustrovanega tednika«, »Tovariša«, ter knjig in tiskovin, ki se tiskajo v »Učiteljski tiskarni« obenem z »Jutrom«, noben naš človek, noben zavod, nobena korporacija absolutno nič nc rabi. To je strankarska dolžnost in zahteva!
+ Hranilne vloge pri falirani »Glavni posojilnici« v Ljubljani so se
obrestovale za navadnega reveža po 4 in tri četrt odstotkov, in ni zameriti onim, ki so se dali po tej vabi speljati na led ter so nesli svoje težko prislu-žene prihranke v to posojilnico obre-stonosno naložit. Šele ob proglasitvi konkurza nad to posojilnico pa je izvedela širša javnost, da obrestna mera pri tej posojilnici ni bila za vse hranilne vloge enaka in da je včasih tudi presegala 6 odstotkov. Med temi srečneži, ki so se jim njihove hranilne vloge tako izredno visoko obrestovale, so poleg zasebnikov, ki so razpolagali lahko z večjimi svotami v posebno obilni meri zastopani tudi razni denarni zavodi, na čelu vsem liberalna Zadružna zveza v Celju ter liberalna zagorska posojilnica. Da se je dal kak privatnik premotiti, da je hranil v »Glavni« proti navadno visokim obre-stim, to je še verjetno. Da so pa šli tudi veliki denarni zavodi na ta lim, to nam je pa nerazumljivo. Po našem mnenju bi bila morala zahteva po hranilnih vlogah, združena z obetanjem tako izredno visokega obrestovanja, vendar pri dotičnih naprošenih denarnih zavodih vsaj sum vzbuditi, da tu ne more vse v redu biti. Saj so menda pri teh institutih vendar ljudje, ki bi imenom svojega denarnega zavoda gotovo ne* hoteli se zavezati plačati za navadne hranilne vloge tako visokih obresti. Po našem mnenju so se morali tem odborom svbječasno vendarle kaki dvomi o reelnosti te kupčije porajati in če so vkljub temu riskirali visoke hranilne vloge, je popolnoma upravičena zahteva, da ti denarni zavodi za svoj riziko sedaj tudi pri teh hranilnih vlogah nekaj izgubijo in s tem vsaj deloma poravnajo škodo, ki so jo povzročili ravno ti denarni zavodi s svojimi visokimi posojili zadružnikom »Glavne« s tem, da so ravno li zavodi omogočili, da je zamogla »Glavna« toliko časa javnosti prikrivati svoj pravi dejanski stan. Kajti jasno je, da je primanjkljaj, ki je že od početka v tej posojilnici obstajal, rastel od dne do dne, prav tako kakor se drugim premoženje množi oh pametni uporabi. Da ni dobivala »Glavna« še v zadnjem času onih visokih hranilnih vlog, marveč bi se ji bil kredit s strani teh denarnih zavodov zaprl, pa hi bilo toliko preje prišlo do poloma, ki je bil neizogiben, in to bi bilo za zadružnike toliko boljše, ker bi bil primanjkljaj toliko manjši. Jasno je torej, da so ii denarni zavodi, ki so proti tako izredno visokim obrestim vlagali velikanske svote pri »Glavni«, sokrivi njenega strahovitega poloma. Ako se torej že v enomer zahteva, naj vložniki »Glavne« na ta način prispevajo k njeni asanačni akciji, da popustijo od svojih hranilnih vlog 20 do 30 odstotkov, potem so v to mo-ralično vezani v prvi vrsti, in to še v veliko večji meri, ravno zgoraj označeni denarni zavodi, ki so sokrivci tega poloma. Kolikor je pa nam znano, so si pa ravno ti denarni zavodi prvi poskrbeli varščine glede svojih vlog in tem je zopet pri tej akciji v svrho kritja njih lastnih interesov uačelovala z dobrim vzgledom celjska Zadružna zveza. Glede te liberalne celjske Zadružne zveze bi pa še na neko okolnost opozorili. Nad vse dvome je vzvišeno, da jc ta zveza, ki je izvrševala po svojem ravnatelju revizijo »Glavne«, tudi soodgovorna za škodo, ki je nastala 'bodisi vsled prepovršno izvršenih revizij, bodisi vsled namenoma napačnih revizijskih poročil. Služhodajalcc. je vsikdar odgovoren za dejanja, ki jih izvrši njegov uslužbenec po njegovem naročilu, kot njegov pooblaščenec. Menimo torej, da je tudi v tem slučaju Zadružna zveza celjska odgovorna za škodo, ki jc nastala za zadružnike
■ Glavne« vsled revizij njenega uslužbenca, in to tem bolj, ker je cbljska Zadružna zveza izvrševala to1 revizijo imenom in namesto državnih'funkcionarjev, vsaj je v to od c. kr. oblasti pooblaščena. Zadružno zvezo celjsko zadeva torej po našem mnenju dvojna krivda na polomu »Glavne« in menimo, da je torej tudi zavezana pokriti del primanjkljaja, ki je nastal vsled njenega postopanja. Pričakujemo, cla bode likvidacijski oclbor — ki naj vendar zastopa interese zadružnikov »Glavne« nasproti upnikom — kakor tudi ostali funkcionarji in odbor, ki imajo opravke s tem konkurzom, upoštevali te naše vrstice ter ne gletlc na levo nc na desno svoje nadaljne postopanje napram tem zavodom temu primerno uravnali.
-f- O tiskovinah iz »Učiteljske ti-skarne« prihajajo poročila, da nekateri okrajni šolski sveti nalagajo krajnim šolskim svetom, da naj rabijo le tiskovine, ki jih tiska »Učiteljska tiskarna«. Iz avtoritativne strani se nam danes poroča, da teh odlokov ni razumeti tako, kakor jih nekateri tolmačijo. Nikogar se ne more siliti, da bi naročal šolske tiskovine v »Učiteljski tiskarni«, naroči jih lahko povsod, ako so pravilne. Bogato zalogo pravilnih šolskih tiskovin ima v zalogi »Katoliška tiskarna«.
+ Nevarno je zbolel v Brusnicah vpokojeni učitelj L. Zupin. Prijateljem in znancem bodi v molitev priporočen.
—	Puljskl iredentisti so poslali ob priliki 501etnice zedinjenja Italije brzojavno čestitko judovskemu Natanu v Rim. V čestitki so imenovali »Pulj«, ki je edina avstrijska vojna luka, hčer Rima (fia de Roma), Brzojavko s to vsebino je, kar bo gotovo vsakemu avstrijskemu državljanu uganka, sprejel puljski poštni urad in jo oddal naprej. Toda zgodilo se je. da je prišla brzojavka pri transitiranju v Trstu v roke uradnika, kateri je gotovo na prvi pogled moral uvideti, da se brzojavke z za Avstrijo tako žaljivo vsebino, ne smejo oddajati in je to najbrže naznanil predstojništvu urada, katero je potem to škandalozno brzojavko konfi-sciralo in jo od nadaljne pošiljatve izključilo. Sedaj je vsa puljska ire-denta na nogah in preti tržaški pošti z vsemi mogočimi in nemogočimi protesti. S tem, da so si puljski iredentisti drznili od poslat i brzojavko s tako vsebino, v ka.teri se drznejo imenovati avstrijsko mesto Pulj, v katerem živi na tisoče Slovanov, hčer Rima, so zopet pokazali celi Avstriji, s kako državnonevarnimi elementi imamo opraviti na jugu. Zahvaliti se imamo izključno le tržaškemu poštnemu uradu, da ne doni danes po celi Italiji, da je edina avstrijska vojna luka »P ulj« hči Rima. Ta brzojavka gotovo ne bo onim dobro došla, kateri si upajo trditi, da na avstrijskem jugu ni ire-dente.
—	Iz Št. Vida nad Ljubljano. Jutri, v nedeljo, 2. aprila, bode predaval o sveti deželi dr. Jan. Ev. Zore. Ker je gospod bival nad leto dni v omenjenih krajih, bo predavanje gotovo zelo zanimivo. Predavanje bo pojasnjeval s skioptikonom. — »Mater Doloroso«, to prelepo času primerno igro, ponovi dekliška Marijina družba na cvetno nedeljo, dne 9. t. m. Začetek ob pol štirih popoldne.
—	Posledica slabega berila. Iz Loškega potoka: Nahujskan fant je napadel Orla Fr. Rojca s »Čukom«. Slednji je hotel mladega sokoliča naučiti olike pred sodiščem v Ribnici, kjer je bil fant obsojen v 48 ur zapora oziroma pot K globe, povrnitev pričnine in sodnih stroškov. Fant se je izgovarjal, da je to besedo bral v »Jutru« in »Slovenskem Domu« misleč da to ni kaznjivo, tako je sam priznal, da ga je baš to časopisje pripeljalo na zatožno klop. Nič čudnega, boljšega tako čtivo itak ne more roditi kot kaznjiva dejanja.
—	Ameriški Slovenci pri občinskih volitvah v Puebli. Iz ameriškega mesta Pueblo se poroča, da ondotni Slovenci nameravajo pri občinskih volitvah, ki se vrše 4. aprila, nastopiti, cla spravijo tucli svoje zastopnike v tamošnji občinski svet.
—	Tvrdka »A. Kranner, Comman-ditgesellschaft, Miinchen V.,« si je stavila nalogo, »oblačiti nage« brez izjeme narodnosti, vere in spola. Vendar njenim agentom ni treba znati slovensko, ker smo Slovenci že od nekdaj tako uljudni, da si damo usiljevati nemško blago tudi v nemškem jeziku. Ta firma je, kot, zatrjuje njeni agent, »ein hygienlsches Institut«, in ker se za zdravje nikdar ne more zadosti skrbeti, zato ne pošlje svojega blaga, ki je tudi higijenično, nikdar manj, kot si naročil. Če kdo trdi, do se. je poklalo blaga več, kot je imel namen naročiti, in da mora biti tu kaka pomota, mu ta firma nc verjame. Če bo v nekem ta-
kem slučaju, ki sc je dogodil na Gorenjskem, prišlo do tožbe, bomo o, izidu poročali. Pokojni Alešovec bi to tvrdko imenoval »društvo usmiljenih Samarijanov«, ker njen agent nc zahteva plačila takoj, ampak dovoli tem daljši obrok za plačilo, čim več blaga si naroČil. Nikar ne nasedajte!
—	Novakovih dedičev se vedno več oglaša. Sedaj sc je oglasil tudi v Lan-kovicu na Gor. Štajerskem neki pomožni strojni delavec Jožef Novak, ki je bil rojen 20. februarja 1853 leta v župniji Mirna na Dolenjskem. Pravijo, da se je odločil jeseni s svojim sinom in svojimi tremi hčerami potovati po denar. Njegov oče jc bil brat bogataša Novaka, ki je bratu kočarju pred 50 leti pisal, da si je napravil premoženje in naj se s svojo družino preseli k njemu. Ubogi kočar pa jc svojo domačo grudo tako ljubil, da je ni mogel zapustiti in je ostal raje doma. Nato pa tudi brat ni več pisal. Bati se je, da bo vse ogromno premoženje izgubljeno, ker se postavljajo Francozi na stališče, da je vse žo — zastarano. O vseh podrobnostih ho
— Nemci za Bosno. Nemški »Schul-natančno poročal »Slovenec«, verein« je izdal poseben oklic, v katerem poziva Nemce, naj darujejo za nemško šolstvo v Bosni. V ta namen je »Schulverein« ustanovil posebni »Bos-niseher Schulschatz«.
—	Hrvaški kipar Ivan Rendič, ki je imel doslej svoj atelje v Trstu, se je ustanovil v Splitu.
—	Prebivalstva v Bosni in Hercegovini je 1,895.673 duš. Pravoslavnih je 824.021, Mohamcdancev 611.888, katoličanov 433.480, unijatov 8.097, ostali odpadejo na razna druga veroizpove-danja. Sarajevo ima 51.872, Mostar 16.325, Banjaluka 14.793 in Dolnja Tuzla 11.333 prebivalcev. Od zadnjega štetja je narastlo število prebivalstva za 20-89 odstotkov.
—	Kmetijsko predavanje. V nedeljo dne 2. aprila popoldne po litanijah bo predaval M. Humek v Trnovem pri Ilir. Bistric' o sadjarstvu.
—	Abecedar slovenske književnosti za Jugoslovansko Enciklopedijo, ki ga je sestavil g. profesor dr. Janko Šle-binger, je tiskan. Še živeči pisatelji bodo pisali avtobiografije, biografijo pisateljev prejšnjih dob bo pa treba razdeliti med več strokovnjakov. »Matica Slovenska« prosi literarne zgodovinarje, naj bi ji sporočili, katere biografije bi hoteli spisati za Enciklopedijo.
—	Delavci iz Italije že silijo čez mejo. Na krminski postaji jih pregledujejo ter pošiljajo nazaj vse dečke pod 14. in dekleta pod 18. letom, če niso v spremstvu staršev ali če se ne morejo izkazati, da so na poti k starišem.
—	Umrl je v Trstu v ondotni bolnici Ivan Znidaršič. V Podgradu je umrla posestnica gospa Marija Petrič, stara 40 let.
—	Nova tovarna sladkorja v Srbiji. Praška »Union« poroča, da je dobava strojnih naprav za tovarno sladkorja v Srbiji poverjena praškemu kreditnemu zavodu češko - moravskih tovarn za stroje v družbi s tovarno strojev Breit-fcld Daned & Co. Naročeni stroji bodo veljali tri milijone kron.
—	Poslopje za vseučiliško knjižnico so pričeli graditi v Zagrebu.
—	Igranje v ogrski razredni loteriji je prepovedano. Znano je, da ogrski kolektanti skušajo z vsemi sredstvi spečati srečke ogrske razredne loterije tudi na Kranjsko in se v dosego svojega namena poslužujejo celo zavitkov z napačnimi naslovi. Občinstvo se svari pred nakupom omenjenih srečk. Neprijetne posledice protipostavne nabave teh srečk so, kar je bilo že večkrat v našem listu objavljeno, da se srečko zaplenijo, morebitni dobitki zapadejo v korist države, poleg toga pa mnoga zamudna pota ter občutljive denarne kazni. Zatorej ne naročajte srečk ogrske razredne loterije, ako jih pa dobite brez naročila, uničite ali pa izročite, jih finančni oblasti.
—	Sleparica. Neka služkinja iz Tržaško ceste jc prišla k trgovcu Jožefu Lavriču na Glincah z naročilom, da jo pošlje njemu osebno znana gospodinja, češ, naj ji da na ogled seboj nekaj svilnatih rut, ker jih misli gospodinja nekaj zase kupiti. Trgovec ji jo verjel ter ji dal v zavitku sedem svilnatih rut, da jih odnese domov. Ko pa drugi dan ni bilo ne denarja ne rut nazaj, začel sc jo Lavrič za to zanimati in v svoje začudenje zvedel, da je postal žrtev pre-frigane sleparice, ki jo je še tisto noč z rutami in delavsko knjižico odku-rila.
—	Iz Gorij se poroča: Pred malo dnevi jc »Slovenec« prinesel med novicami, da so bo na cvetni petek semenj v Spodnjih Gorjah vršil; okrajno glavarstvo v Radovljici jo pa z razglasom 29. marca naznanilo. »Z ozirom na dejstvo, da v tukajšnjem okraju
kuga na gobcu in parkljih še ni ponehala ter preti nevarnost, da se ista tudi v druge občine zanese, je prepovedan letošnji živinski sejem v Spodnjih Gorjah na cvetni petek, t. j. dne 7. aprila.«
—	Razpisane učiteljske službe. 1. Po eno učno mesto na šolah: v Krškem, v Št. Rupertu, v Boštanju, v Tržišču, na Bučki, v Svibnem. Okrajni šol. svet Krško. Tormin do 1. maja. 2. Nad-učiteljska služba v Žireli. Okrajni šol. svet Logatec. Termin do 22. aprila. Opomniti moramo da je v Žireli lepo ter da bode tam v kratkem tudi obrtna šola in se tedaj obeta postranski zaslužek bodočemu nadučitelju. Pozor tedaj mlajše učiteljstvo.
—	V morje je skočila in utonila pri Barkovljah 331etna Ljudmila Busič iz Trstenika.
Darovi.
— Za »Ljudski sklad« so darovali: ■los. Lončarič 150 K. Odličnemu in požrtvovalnemu somišljeniku naj bo izrečena na tem mestu posebna zahvala. — Dalje so darovali: Poslanec F. Dem? šar 60 K; E. Jarc 50 K; po 20 K: posl. B. Perhavcc, dekan M. Arko, J. Hlad-nik in župnik Gr. Šlibar; 10 K: kanoniki Sajovic, Kolar clr. Lesar in gosp. Pollak Karol; dr. Marinko 6 K; kanonik Sušnik 5 K; dr. Čekal in kaplan Vodopivec 4 K; kanonik Kajdiž, župnik Janez in Novak po 3 K; neimenovan in župnik Rihar 2 K; župnik Lenasi in P. Peterca 1 K. — Somišljeniki, nabirajte za »Ljudski sklad«! Bližajo se hudi boji, vsak naj podpira stranko tudi gmotno! Prispevki naj se pošiljajo na tajništvo S. L. S., Miklošičeva cesta 6.
Štajerske novice.
š Velikansk škandal v Gradcu. V
nekem zabavišču v Gradcu so opažali mešano družbo pri velikih orgijah. Pozvana policija je aretirala nekaj pujskov, več jih je pa pobegnilo. Prizadete so v Gradcu zelo znane osebe, tudi uslužbenci graške mostne policije.
š Prideljen je celjski samostojni gimnaziji profesor Anton Jošt, doslej v Kočevju.
š Poizkušen samoumor. V Mariboru se jc poizkušal usmrtiti 20 lot stari trgovčev sin Hubert Korošec. Izprožil je proti sebi strel iz revolverja, a se je slabo zadel.
— Umrl je v Vitanju nadučitelj on-dotne nemške šole Anton Weixler, star 49 let.
š Okamenelo truplo. Pred kratkim so izkopali na mestnem pokopališču v Celju truplo nekega 891etnega moža v navzočnosti okrajnega zdravnika, da jc prenesejo v rodbinsko rakov. Truplo je bilo v veliko začudenje navzočih popolnoma ohranjeno, celo siva brada in lasje. Zdravnik je konstatiral, da je truplo okamenelo. Ta slučaj je jko redek, posebno ker truplo prod pokopom ni bilo balzamirano.
Ljubljanske novice.
lj Predavanje s skioptičnimi slika* mi o Bosni. G. predavatelj P. A. Punti-gam S. J. je okoli 20 let preživel v Bosni; življenje in trpljenje bosonskih katoličanov pozna natančno na podlagi lastnega opazovanja in lastne izkušnje. Predaval bode v hrvaškem jeziku; v slovenskem jeziku bode predavanje in slike pojasnjeval g. Jan. Kalan. Predavanje bode jutri v dvorani hotela »Union«; vhod iz Frančiškansko ulice. Vstop brezplačen; na razpolago bode le nekoliko rezerviranih sedežev, za katere se dobijo vstopnice po i K v Šouka-lovi in »Unionovi« trafiki. Začetek ob 6. uri popoldne, ne Ob 4. uri, kakor je pomotoma naznanjeno v »Bogoljubu«.
lj Javno predavanje S. K. S. Z. se vrši v torek, dne 4. aprila, ob pol osmih zvečer v mali dvorani »Ljudskega doma«. Predava gosp. Anton Rojina: Delavec v Parizu in Londonu. Gospod predavatelj je v omenjenih mestih med delavstvom veliko časa bival in pozna vso razmere prav natanko, zato bo predavanje gotovo velezanimivo. Člane in prijatelje iskreno vabimo, da se ga udeleže.
I j Katehetska konferenca bo v sredo, 5. aprila, ob.pol petih popoldne v knjižnični dvorani Katolike tiskarno. Referat: O najtežavnejšem poglavju vzgoje. (Čo bo čas: Nadaljevanje kate-kizmovih vprašanj.)
lj Prestavljeni so od domobranskega polka št. 27: stotnik J. šindelar k polku št. 24, Jožef Hanel k polku št. 9, Ciril Dolenc k polku št, 29.
lj Zbor »Ljubljane« vadi jutri v nedeljo ob 11. uri dop. v »Unionu«. Koncert je blizu, vaj lo malo še mogo čili, treba je torej ločne in polnoštcvil-no .udeležbo. — Zborovodja.
lj Za prvega aprila nam je g. Luka Jelene poslal to-le: Slavno uredništvo »Slovenca« v Ljubljani. Sklicuje se na tiskovni zakon prosim, da priobčite v »Slovencu« glede na njegovo poročilo z dne 27. marca 1911, št. 70., ki je stalo med ljubljanskimi novicami pod naslovom: Kaj se tiska v Učiteljski tiskarni? sledeči popravek: Ni res, da je list, v katerem objavlja upravni svet Učiteljske tiskarne na uvodnem mestu svoje izjave, poloficiozno glasilo tiskarne liberalnega slovenskega učiteljstva. Res pa je, da Učiteljska tiskarna nima nobenega posebnega glasila, torej tudi ne poloficioznega. V Ljubljani, dne 31. marca 1911. Za upravni svet Učiteljske tiskarne L. Jelene, predsednik.
lj Čitalnica v »Ljudskem domu« je lepo urejena. Člani S. K. S. Z. imajo tu lepo število časopisov na razpolago. Ravnotako imajo naši somišljeniki v čitalnici razne zabavne igre, kakor biljard, šah, domino itd. Upamo, da bo postala naša čitalnica na ta način večerno shajališče in zabavišče članov S. K. S. Z.
lj Narodna igra »Domen« po Čes-niku dramatiziran Jurčičev roman sc bo predstavljala jutri ob pol 7. uri zvečer na odru »Rokodelskega Doma«. Opozarjamo še enkrat na prireditev ! Igralci in igralke zaslužijo, da. sc napolni dvorana. Jutri zvečer torej gledat »Domna«!
lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov ima v nedeljo, 2. aprila, ob pol 11. uri v dvorani »Rokodelskega doma« svoj redni mesečni shod.
lj Občni zbor vojevniškega zbora bo jutri ob 10. uri dopoldne z običajnim dnevnim redom v vrtnem salonu restavracije pri »Novem svetu« na Marije Terezije cesti.
lj Velika regata na Bledu. »Ljubljanski športni klub« namerava prirediti letošnjo sezono na Bledu regato, to je tekmo z dirkalnimi čolni. Tako prireditev bi bilo tako iz športnih ozi-rov kakor tudi iz razlogov tujskega prometa samo pozdraviti.
lj Iz volivnega boja v Vodmatn, Kakor farizeji se postavljajo naši liberalni agitatorji po vseh vogalih in se po mameluški navadi trkajo na prsa in še bolj žalostno zdihujejo: »Poglejte nas, kako nenadomestni smo, bela Ljubljana ne bo imela več čistega zraka, niti zdrave vodej ako ne bomo mi liberalci In samo mi na krmilu! Zadnja leščer-ba ki v rajskem Vodmatu melanholično brli, si pripisujejo kot svojo zaslugo, kakor da ni v našem cesarstvu nobenega mesta več, katero bi imelo tako nenadomestljiv mestni zastop, kakor ga je imelo ljubljansko mesto. Pomagati si že ne morejo več in vpijejo, da ako S. L. S. stopi v občinski svet, bo dež suh, sneg črn, solnce pa mokro in da se lx)de mesto ]X)greznilo v strašanske dolgove. Hodijo iz gostilne do gostilne po Vodmatu, od hiše do hiše beračijo in Vodmačane farbajo, da bo prvo delo liberalnih občinskih zastopnikov za vodmatski okraj, regulacija Bohoričeve ulice, katera je pa že k sreči na polovico do ubožnice regulirana in jo naprej baje ni treba, ker Vodmačanje plačujejo premalo davka, kakor se je nekoč izrazil bivši mestni zastop; da se bo napravila kanalizacija (kadar bode zopet kaki Zancek napravil hišo, ker drugi itak lahko utrpe kanalizacijo in regulacijo). Pa tudi za delavstvo imajo ti liberalni agitatorji polno svetih obljub. Tako navdušuje neki tak agitator, kateremu sc iz lica sveti Zupančičev cviček, da bodo vse za starost, preskrbeli, samo če gredo v boj za liberalne »Fortschritgeistlerje«. Tako se godi tem liberalnim agitatorjem, kakor starčku, ki postaja dan za dnevom bolj otročji in je zadnij čas, da se ta siarikava liberalna garda posuši.
lj Ciparji in liberalci. V torek so Imeli tičarji in ciparji iz Trnovega shod, katerega sta se udeležila dr. Ivan Zajec in zbornični podpredsednik Ivan Kregar. Ciparji .so sklenili vložiti prošnjo na visoko deželno vlado, da hi smeli zopet loviti cipe, ki lete v velikih trumah v jeseni proti Italiji, kjer jih Lahi polove in podavijo. Na shod je prišel tudi nekdo, ki se je predstavil kot, »političnega divjaka« ter inter-peliral, kdo je to postavo naredil in zakaj jc ni naredil tako, da bi zdaj tega razburjenja in tega shoda treba ne bilo. Dr. Zajec, je interpelanta v veliko zabavo zborovalcev dobro in temeljito izmil. Ljubljana ima pet liberalnih poslancev. Ljubljančani so pri volitvi drli za liberalci. Dolžnost liberalnih poslancev je bila, da se pri postavah vlečejo za svoje volivce. Ali od vsih petero poslancev ljubljanskih se ni nobeden spomnil ljubljanskih ciparjev, da bi jim rešil cipe in otel dober jesenski zaslužek. Zato naj pa ciparji pri bodočih volitvah malo bolj oči odpro in volijo može, ki bodo n i i h
želje in težnje tudi res branili in varovali. Liberalci niso v dvajsetih letih nič storili za Krakov-čane in Trnovčane, čeprav so vselej pred volitvami bili medenih ust in polni sladkih obljub. Dalje izjavi dr. Zajec, da bo kot deželni odbornik storil potrebne korake, da se popravi, kar so zamudili marljivi ljubljanski liberalni poslanci. Govoril je tudi Ivan Kregar. Tako se je shod ljubljanskih ciparjev izvršil v splošno zadovoljnost, razun oniga »divjaka«, ki jo je odkuril, češ, saj ne hodim cipc lovit, lovim le ribce! S shodom ni zadovoljen tudi »Slovenski Narod«, ki jc dr. Zajca ozmerjal z neizogibnim, menda samo zato, ker hoče ljudem pomagati in jih rešiti liberalnih jerobov, Kregarja je pa celo odstavil »Narod« od podpredsedstva. Pa ne bo vse nič pomagalo, ker ciparji bodo volili, kakor je v njihovem interesu, ne pa kakor želijo liberalci.
lj Društvo slovenskih učiteljic ima svoj redni letni občni zbor dne 13. aprila t. 1. ob deseti uri dop. v šentjakobski šoli v Ljubljani. Na dnevnem redu je: 1. Pozdrav predsednice. 2. Poročilo tajnice. 3. Poročilo blagajničarice. 4. Poročilo o gospodinjskem tečaju. 5. Raznoterosti. K mnogobrojni udeležbi vabi — odbor.
lj Nagloma je umrl danes zjutraj na Vrhniki tovarniški poslovodja pri g. Karolu Pollaku g. Josip D e v. Peljal se je včeraj z gospodom Jeanom Pollakom na Vrhniko, kjer ga jo zadela kap. Rešitev je bila nemogoča in danes zjutraj je blagi mož izdihnil svojo dušo. Časten mu spomin! Od druge strani se o tem poroča: g. Dcv je prišel na Vrhniko pregledal Polakovo tovarno. Ko ga pelje lijakar k popoldan, vlaku na Verd, ga na poti v vozu zadene mrtvo-ud. Oncsveščenega ga pripelje voznik nazaj na Vrhniko v hišo gospoda Gabrijela Jelovška, kjer je umrl.
lj Srbsko akademično društvo »Balkan« iz Zagreba se je danes mimo Ljubljane peljalo v Trst.
lj Klub slovenskih amater - fotografov v Ljubljani. Kakor smo žc poročali v listih, priredi društvo K. S. A. F. prvo svojo razstavo. Otvori se meseca maja t. 1. v umetniškem paviljonu g. R. Jakopiča skupno z običajno spomladansko umetniško razstavo, na kateri bode poseben prostor določen za razstavo našega društva. Vse člane, ki se hočejo razstave udeležiti, uljudno prosimo, da nam to nemudoma javijo, da se jim potem pravočasno do-pošljejo vsa tozadevna potrebna pojasnila. Pravico udeležbe na razstavi imajo Ie člani društva, zalo se zajedno opozarja tudi vse amaterje, ki še niso prijavljeni društvu in se žele razstave udeležiti, kakor tudi biti deležni vseh udobnosti, ki bodo združene s to razstavo, cla isti nemudoma javijo svoj pristop k društvu. Ker je to pri nas prva skupna umetniška amater-foto-grafska razstava, je želeti, cla bi se jc vsi naši amaterji v kolikor mogoče polnem številu udeležili. Razstavljal-cem kakor tudi društvenim članom so na spomladanski umetniški razstavi zagotovljene razne udobnosti. Prijave pošiljati je na društveni naslov Klub slovenskih amater-fotografov v Ljubljani.
lj 15.000 kg argentinskega mesa se
bo pričelo v Ljubljani prodajati v ponedeljek. Dobilo se bo pri naslednjih mesarjih: Anton Slovša, Terezija Kunej, Katarina Žan, Anton Putrich, Anton Lovše, Franc Anžič, Julij Klemene, Ivan Tvočevar, Jožef Podkov, Franc Sever, Milan Kozak.
l j Za Vincencijevo konferenco Kar-melske Matere božje za Vodmat-Selo-Moste je gospa Elza Premrov dobila v samostanu Karmelske Matere božjo na Selu 20 Iv. Vincencijeva konferenca sv. Miklavža je podarila 25 K, g. Marija Pinlar je je podelila en zavoj obleke za otroke. Bog povrni stotero. Konferenca Karmelske Matere božje na Selu nujno prosi vse mladinoljube, naj ji blagohotno podeli otroških oblek, primanjkuje najpotrebnejših oblačil, kaj še obuvala. Vsak dar naj hode pod naslovom Ivan Orehck, predsednik Vincencijevo konference, Vodmat št. 9, doposlan. Če bi bilo kateremu dobrotniku ljubše, cla bi ne pošiljal sam, naj na. dopisnico zabeleži svoj naslov ter se bo prišlo na njegov doni iskat blagohotno podarjeni dar.
lj Mestna policija je aretovala od včeraj do danes 7 oseb, in sicer 2 zaradi pijanosti in izgreda, 1 zaradi pre-nadležnega. beračenja od hiše, do hiše, 1 postopača, 3 pa ker so se po mestu potikali brez dela.
lj Za kruhom. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 34 Macedoncev, nazaj pa jc prišlo 51 Hrvatov,
lj Za popoldansko pisarniško delo
sp priporoča ubog dijak. Naslov pove uredništvo »Slovenca«. / lj Nočno službo imajo prihodnji teden lekarne: Č i ž m a r, Jurčičev trg, Pi cc o li, Dunajska cesta in Suš nik, Marijin trg.
izseljence novice.
List »Ave Marija«, izhajajoč v Ne\v Torku piše sledeče: O izseljeniških novicah bi imeli poročati cele knjige, no samo male strani lista. Kar se godi na Ellis Islandu (izseljeniški otok pri New Torku) seclaj, gotovo presega daleč vse meje človekoljubnosti tako liva-lisanega 20. stoletja. Kakor omenjeno že parkrat, sega nativistiški duh vedno dalj in dalj s svojim vplivom. Okužil je že precej na visoko razne oblastnike, ki imajo pri izseljništvu kako besedo. Tako na primer glavni nascl jeni-ški komisar Keefe v svojem letnem poročilu naravnost priporoča, da naj bi se vsacega izseljenca tako preiskalo, kakor se preišče vojaka, preden se ga sprejme med vojake, cla bodo morali toraj izseljenci preje na nabor, predno se jim bodo odprla vrata svobodne države. In še marsikaj, kar pameten človek ne bi odobraval. Ali hočemo še več naseljencev, ali jih pa ne maramo. Ako jih maramo, dobro, naj pridejo, ako jih ne maramo, imamo dovolj človekoljubnih sredstev, cla jim za branimo vstop. Zato ni treba nečloveškega mučenja ljudi. Naredite postavo, pa bo mir. Dokler pa ni postaval le s sedanjo operirati kakor s prokrustovo posteljo, pa ne vemo, če je človeško. Vse, kar je prav.
Vsak pameten človek, ki pozna razmere v ameriških Združenih državah, je gotovo za. to, da se naseljeni-štvo omeji. Ooziroma, da se narodi v Evropi spametujejo in bodo »sreče« iskali doma v zadovoljnosti s svojim vsakdanjim kruhom in ne hiteli v dal jno tujino po srečo, katero bi lažje našli doma. Sedaj so razmere drugačne, kakor so bile na primer pred štirimi leti. Kakor je te dni pisal New Torški He-rold, se jc vse za najmanj 25 odstotkov poslabšalo, tako glede dela, tako v draginji pri živilih, tako pri obleki, tako znižale plače, tako zmanjšalo delo. Zato v resnici vsi, ki ljubimo svoj narod, želimo, da, bi se ne naseljevali več tako, kakor so sc. Odločno smo pa in moramo biti zoper način, kako nanj se to doseže. — Naj se izda naredba, naj se pošlje vsem vladam v Evropo, naj se da vsem izseljeniškim družbam in naj se določi termin, kedaj se bo začelo tako ravnati, da se opravem času opozori ljudstvo doma, kaj imajo pričakovati, ko boclo sem prišli, in se jih svari, cla naj ne hite sem. Velik dol izseljencev hi se odvrnil in ostal doma. Ostali, ki bi pa vkljub temu prišli, naj si potem sami sebi pripišejo nasledke, ako bi imeli tu težave. Reklo bi se jim lahko: »zakaj si pa prišel, saj si vedel!« Tako pa pridejo sem siromaki v clobri nadi, se potrošijo velikanske vsote denarja za pot, narode dolg. Tu pa večkrat le radi malega vzroka: »hajd nazaj domov!« Dostikrat se zgodi, da preclno se izseljenec dobro zave, kaj se z njim godi, je že nazaj na parniku in mora iVxzaj domov! Kako srce pretre-sujoči so prizori, ko se deportira te nesrečne žrtve. Kdor jc enkrat bil temu priča, drugikrat ne bo šel več gledat. Večkrat se obupan izseljenec vrže na tla in ruje lase v strahu pred tem, kaj ga doma čaka. Nekateri jokajo, drugi kolnejo, vsem se pa bere srčna bol na očeh. Ves up je šel po vodi! To ni prav: Ko bi Rusija kaj takega počela, prepričani smo, cla bi ves svet kričal na vse grlo in vpil o nečloveškem ravnanju pri barbarih itd. Malo je hotela omejiti vpliv judovskega življa, ki je postajal nevaren redu ne narodu, pa kak krik jc bil po vsem svetu.
Torej vsi Amerikanci smo za to, cla se postave pravično in strogo vrše. Vsi smo za to, da se izseljništvo uredi, vsi smo za to, da se narodi v Evropi opo-zore na to, da naj ne drve več sem, ker nam bo po malem začelo manjkati dela in kruha. Odločno srno pa. vse in moramo biti vsi proti načinu, kako I o doseči- - tako proti načinu komisarja, ki ni druzega, kakor orodje v rokah svojih višjih, tako tucli generalnega komisarja, tako vseh ki imajo kaj besede pri tem. Povsodi naj bo pravičnost in človekoljubnost podlaga ravnanju, in to tudi na Ellis Islandu!
DAVČNE GOLJUFIJE NA OGR.
SKEM.
Višji župan Cranoz je uvedel proti okrožnima notarjema, v Zsambokretu in Tinorann preiskavo, ker sta predpi-šavala višje kakor postavno določeno davke in sla denar, pridržala zase.
Razne sivori.
Vse mestne policije podržavijo na
Ogrskem. Državna policija bo imela svoje centralno ravnateljstvo v notranjem ministrstvu v Budimpešti. Državna policija bo skrbela za red tudi v okolici mest.
146 kilometrov v eni uri je preletel s svojim letalnim strojem francoski avialik Vedrine. Doslej jo bil rekord za polet letalnih strojev 106 kilometrov v eni uri.
Kopa mrličev v Bosporskcm morju.
Moštvo francoskega parnika »Bonlan-ger« jo našlo celo kopico mrličev zašitih v vreče v Bosporskom morju. Turško oblasti o groznem činu poučene, so izjavile, cla je ukazal najdene mrliče potopiti odstavljeni sultan Abclul Hamid.
400 hiš zgorelo! V Dublanviu pri Samboru v Galiciji je uničil požar 400 kmečkih hiš
15.000 delavcev izključenih od dela.
V	Cristaniji so izključili ocl dela 15.000 delavcev.
Eksplozija špirita na nemški oklepni križariei. Na nemški oklopni križarici »York« v Ivijelu je 31. m. m. eksplodiral bencin. Dva mornarja sta ubita, 4 mornarji so nevarno ranjeni.
Poslanec zaigral pol milijona. Ogrski poslanec Ugron jo pri igri izgubil pol milijona kron in pustil pismo, da se bo zato usmrtil. Policija je takoj iskala Ugrona in ga dobila, ko je hodil ob Donavi. Detektivom je dal častno besedo, da se ne bo usmrtil, na kar so ga pustili. Ugronovi sorodniki so izjavili, da hočejo poravnati njegove dolgove, na kar se jo povrnil k njim.
400 kmečkih hiš ie pogorelo, kakor poročajo iz Lvova, v Dublanyju pri Samborju.
Pogrešani parnik. V Ant\vcrpnu pogrešajo parnik »Cap Spartel« s 17 možmi in z velikim številom potnikov že on mesec. Sodijo, da se je ladja potopila.
Strokovna razstava za karbid in aceiilen, C. kr. obrtno pospeševalni urad na Dunaju jc naznanil trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da priredi oh povodu VI. mednarodnega kongresa za karbid in acetilen, ki se bo vršil od 11. do 13. maja 1911. na Dunaju, v svojih razstavnih prostorih na Dunaju strokovno razstavo za karbid. in acetilen, ki so bo otvorila dno 11. maja IDIl ter bo trajala približno* dva meseca. Natančnejše podrobnosti so razvidne iz programa, ki jo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Sto železnic toženih. Iz Wa sli ing-iona poročajo, da je podjetje Alpha Cement Companv v Manheim, W. Va„ vložilo pri ameriški meddržavni trgovski komisiji tožbo proti železnicam, ker so dovoljevale konkurenčni družbi Universal Company popust. Sto železnic jo toženih.
Letalni stroj za 35 kron. Iz Budimpešte poročajo: Na letalnem polju pri Rakoczu je bila lc dni interesantna dražba. Poljski aviatik Myczarlowski je bil dolžan tovarnarju Beekerjn večjo svoto. Becker je dal zarubiti zrako-r plovčev letalni stroj. Letalni stroj jc. dobil nekdo za — 35 kron.
Judje kot častniki v avstro-ogrsk> vojski. Prod kratkim so v nemškem državnem zboru interpelirali liberalci vojnega ministra Iieringena zaradi imenovanja judov kot častnike v nemški armadi. Ne bilo bi nezanimivo, ako bi razmotrivali, koliko je judov v naši avstro-ogrski vojski, zlasti še, kei nemški liberalni židovski listi vodno tožijo, cla jucle v armadi zapostavljajo.
V	naslednjih številkah, ki jih navajamo, niso všteti krščeni judje, katerih pa je tudi veliko število v avstro-ogrski vojski. V generaliteti, generalnem štabu, pri kavaleriji, v avditoriatu in pri intcndanci ni nobenih judov. Pač pa so pri infanteriji, in sicer jih jo v aktivni službi 165 odstotkov, v rezervi 20 odstotkov, (v galiških in ogrskih polkih je judov kot častnikov v aktivni službi celo 6-8 odstoka); pri lovcih je judovskih častnikov 12 odstotka, oziroma li odstotkov. Pri tehničnih četah 0-25 odstotkov, oziroma 34 odstotka,
Za zdrare iobalne otroke kakortodi zabokna želodcu Obvar^eio odstranjuje otročjo dristoinifajtčreraiife. Knjižica: Otroška hranite? zastonj pri NESTLE Dunaj I.BiberstrasseU.
pri artiljeriji 085 odstotkov, oziroma 24 odstotka; pri trenu 3 odstotke, oziroma 36 odstotkov; pri sanitejfcih 13 odstotka, oziroma 30 odstotkov; v zdravniškem častniškem zboru 33 od stotkov oziroma 45 odstotkov, pri vojaških uradnikih 138 odstotka, oziro ma 25 odstotkov. Enake razmere so pri avstrijskem domobranstvu, pri ogrskem domobranstvu pa je celo še več judov. Kot je razvidno iz navedenih številk, se judje v avstro-ogrski vojski pač ne morejo pritoževati, da se jih zapostavlja pri častniških imenovanjih. Da ne pridejo v generalni štab, avditoriat in v intendanturo, je gotovo primerno upravičenim ukrepom vojne uprave. In nikdo se ne sme čuditi, kdor pozna značaj judov, da niso zastopani v važnejših vojaških četah v tako velikem številu kot pri trenu ali v zdravniškem zboru. Pri vojni mornarici pa sploh ni nobenih Židov, ker se judje že od nekdaj vode boje.
Restavracije na kolesih. V New-Yorku se vidi sedaj na nekaterih krajih stati lepe velike vozove, ki so urejeni kot prevozne restavracije. Vozovi so last neke zmernostne družbe, ki skuša dobivati na ta način pristaše za svoje abstinenčno gibanje. V teh vozovih se dobe ob vsakem dnevnem času jedi za zelo nizke cene, vendar pa nobenih alkoholnih pijač. V zadnjem delu voza je kuhin ja, v sprednjem pa male mizice in stolčki. Vozovi menjajo svoje prostore le redko, tako da so od jemalci vedno gotovi, da nalete na svojih potih po opravkih na kako vozno restavracijo.
Najmanjša republika v Evropi ni
nikakor San Marino ali Andora, temveč Tavolara, otok, ki leži na severnem obrežju Sardinije in ki je tako majhen, da se ga na navadnem zemljevidu ne vidi. Sedaj je na otoku 60 prebivalcev. Leta 1830. je sardinski kralj Albert izročil otok družini Bartolini kakor neomejeno last, Družina je proglasila otok za kraljestvo in eden njenih članov je nastopil vlado kakor 'kralj Pavel I. Vladal je celih 50 let v največje zadovoljstvo svojih podanikov. Ko je leta 1882. začutil, da se mu bliža smrt, je izrazil željo, naj bi se mu ne volilo nikakega naslednika, češ, Tavolaro more izhajati tudi brez vlade. Ker se ni oglasil nikak pretendent, so gospodarili naprej štiri leta brez gosposke. Leta 1886. pa se je izkazalo, da vendarle ne pojde tako naprej, ker so nastali prepiri med posameznimi prebivalci. Zato so proglasili republiko. Leta 1891. je Italija priznala republiko Tavolaro kot samostojno državo.
Industrija rožnega olja na Bolgarskem lepo prospeva in je v tej stroki Bolgarija na prvem mestu. Leta 1910 je znašala proizvaja 6052 kg, prodanega pa je bilo za 5,327.703 leve. Največji del gre v Francijo, Nemčijo, Anglijo, Zedinjene države ameriške, Turčijo in Švico.
Ženske v industriji in obrti. V
Nemčiji je 9-4 milijona, v Francoski 6-8, v Avstriji 5-6 in na. Angleškem 5-3 milijona žensk vposlenih v industriji in obrti. Ako" primerjamo s tem številom moško delo, potem pride na 100 delavcev v Avstriji 42, v Francoski 34, v Italiji 32, v Nemčiji 30, v Švici 29, na Angleškem 24 in na Švedskem 21 delavk. Ženske je vedno več zlasti v trgovini, posebno v malih podjetjih. Najhitrejše se je pomnožilo število žensk, ki se pečajo samostojno s trgovino, in jih pride na 23 moških malih obratov že 10 ženskih.
Deček — aviatik. Iz Londona poroda se je pred dnevi dvignil v zrak nek Ijudskošolski deček po imenu Stanley, z letalnim strojem Grahama Wrighta več sto metrov visoko ter plul nad mestom. Spustil se jc na zemljo brez nezgode ter mu je zbrano občinstvo priredilo burne ovacije.
Kruh na Angleškem. Angleži se zanimajo za vsako stvar, pa so se tudi za preosnovo kruha. Nov kruh se imenuje standard. Do zdaj je veljal bel kruh za najboljšega, kot velja še danes povsod. Toda zavzela se je posebna družba za to, da se peče kruh iz črno rnlene pšenice, kteri je veliko redilnejši, kakor pa bel. Gibanje se je tako razširilo, da bel kruh opuščajo povsod in jemljejo samo črnega, oziroma rumenkastega. Moka za ta kruh ohranja v sebi osemdeset odstotkov snovi, ktere ima zrno. Najboljša bela moka pa samo sedemdeset. Novi standard kruli se je priljubil pri vseh slojih. Je namreč veliko bolj slasten. kakor drugi in pa redilen.
Velikanski trust. v New Yorku obstoji pekarski trust Shults Bread Com-pany z »lavnico 5 milijonov dolarjev. Sedaj se čuje, da hočejo posamezni člani tega trusta ustanoviti National Bread Company z glavnico 15 miliio-Tio*- dolarjev. Vse pel,-arije po večjih mestih bi so združite v eno veliko organ i za ci i o.
Čajo
Poljedelska univerza v Budimpešti. Naučna sekcija ogrskega deželnega agrikulturnega društva je sklenila, da odpošlje k ogrskemu poljedelskemu ministrstvu deputacijo, da posreduje pri oblastih za ustanovitev poljedelsko univerze v Budimpešti.
Od kdaj obstoji avstrijska loterija? V Avstriji so uvedli leta 1751. malo loterijo, ki jo je izumil genuežan Bene-detto Gentile, in sicer s patentom cesarice Marije Terezije, ki je bil datiran od finančnega ministra grofa Rudolfa Choteka z dne 21. novembra. 21. oktobra 1752. so na Dunaju bile prvikrat vlečene številke in sicer 26, 81, 53, 11, 74. Prvo temo, 600 dukatov, je dobil nek črevljarski vajenec. Vlada je prvotno dala loterijo v najem nekemu Otokar-ju Bataldiju za letnih 206.000 goldinarjev. L. 1772. je prevzela loterijo v na-jem tvrdka Buratti & Comp., ki je plačala še enkrat toliko najemnine. Leta 1787. je bila loterija podržavljena in je donašala zelo lepe dohodke. Na Ogrskem so bile prvikrat vlečene številke male loterije v Požunu 12. septembra 1764, zadnjič pa 29. septembra 1897. Na Bavarskem in Pruskem so odpravili malo loterijo leta 1960. Sedaj ste edini državi v Evropi, ki imati malo loterijo Italija in Avstrija.
Novo svetovno mesto. Zvezna vlada v Avstraliji je sklenila, da zgradi zvezno glavno3> mesto ter tako naredi konec tekmi med mesti Melbourne, Sidney, kakor tudi ostalimi avstralskimi mesti za prvenstvo. Po dolgem času se je tudi že določilo ozemlje, na katerem bo naslldo novo glavno mesto petega dela sveta. To novo mesto bodo zgradili v Yas—Canberri v Novem Siid-vvalesu. Ozemlje, kjer bo stala bodoča metropola Avstralije, ima v resnici vse pogoje za ustvaritev slikovitega, idealnega mesta. Omenjeno ozemlje leži na amfiteatralično se dvigajočcm gričevju, ki se odpira, proti severu in severozahodu v mogočnih, naravnih prehodih. Bodoče glavno mesto je na ta način zavarovano pred hudimi južnimi vetrovi. Monumentalne in vladne stavbe bodo zgradili na gričih, da bodo tako kraljevale nad vsem mestom. Avstralska državna zveza hoče z nekako častilakomnostjo ustvariti najlepše glavno mesto sveta. Da doseže ta cilj, je sklenilo njeno državno zastopstvo, pozvati arhitekte, umetne vrtnarje in umetnike vsega sveta, da izdelajo načrte za novo veliko mesto, ter razpisati za to tudi velike nagrade. Za prva pripravljalna dela za razpis teh del jc dovoljen kredit okoli 1,000.000 kron, ki je za enkrat samo provizorij. Konkurenca se razteza na posamezna polja, kakor na načrt celotnega mesta, na načrte velikih vladnih poslopij, vladne palače, parlamenta, justičnega poslopja itd. Nadzorstvo tega svetovnega tekmovanja ima notranje ministrstvo.
zotivolfl.
VOLIVCEM S. L. S. SODNIH OKRAJEV LITIJA, MOKRONOG, RADEČE, VIŠNJAGORA, TREBNJE IN ŽUŽEMBERK !
Dne 21. marca ste z ogromno večino odali svoje glasove zame in mi poverili zastopstvo svojih koristi v deželnem zboru. Vsem volivcem S. L. S. se iskreno zahvaljujem, da ste mi izkazali zaupanje s tem, da ste me izvolili za deželnega poslanca. Obenem obljubujem v deželnem zboru delovati s S. L. S. v prid in blagor svojih voliv-cev.
Žužemberk, 28. marca 1911.
IVAN VEHOVEC, deželni poslanec.
ODBOROVA SEJA S. K. S. Z.
se vrši v ponedeljek ob 8. uri zvečer v »Ljudskem Domu«.
POTOVANJE ITALIJANSKEGA KRALJA NA BALKAN.
Iz Rima: V diplomatičnih krofih smatrajo, kakor gotovo, da obiščeta Viktor Emanuel in kraljica Helenfl po dovršenih jubilejnih slavnostih črno-.
gorskega in srbskega kralja. Govori se tudi o eventuelnom posetu Sofije
BRZOVLAKI NA JUŽNI ŽELEZNICI BODO HITREJE VOZILI.
Južna železnica bo zvišala vozno hitrost brzovlakov na 100 km v uri pred postajami Sava in Litija, Zalog-Ljubljana in Ljubljana-Preserje. Dosedanja hitrost je znašala največ 80 kilometrov.
Telefonsko in brzojavno poročilo.
IZPREMEMBE V AVSTRIJSKI DIPLOMACIJI.
Dunaj, 1. aprila. Napovedane iz-premembe v avstrijski diplomaciji so se danes izvršile. Dosedanji poslanik v Peterburgu, grof Berchtold, se postavi v disponibiliteto, na njegovo mesto pa imenuje grof Thurn-Valsassina; za poslanika pri Vatikanu se imenuje princ Schonburn, za poslanika v Buka-reštu princ Wurtemberg, za poslanika v Pekingu dr. Arthur von Posthorn in za poslanika v Teheranu legacijski svetnik Edvard Otto.
ČEHI NA DUNAJU PROPADAJO?
Dunaj, 1. aprila. Oficielni rezultat ljudskega štetja na Dunaju izkazuje 2,030.830 prebivalcev nasproti 1,674.000 v letu 1900. Čehov je naštetih 98.400 nasproti 102.970 v letu 1900. Nemški listi sramežljivo oznanjajo, da to pomeni propad češtva na Dunaju, dočim v isti sapi tožijo, da češki kapital strahovito narašča. Tem oficielnim številkam seveda nihče ne včrjame, ker su znana nasilja dunajskega magistrata,
NEMCI V PRAGI PADAJO.
Praga, 1. aprila. Po oficelno razglašenem rezultatu ljudskega štetja šteje Praga letos 17.987 Nemcev nasproti 18.278 leta 1900.
BIELOHLAVEK NE BO VEČ KANDIDIRAL?
Dunaj, 1. aprila. Tu se splošno trdi, da Bielohlavek vsled velikega odpora proti njemu, ki prihaja iz krščansko socialnih vrst samih, ne bo več kandidiral.
OŽJA VOLITEV V KOTORU.
Kotor, 1. aprila. Ožja državnozbor-ska volitev se je včeraj tu vendarle vršila. Izvoljen je dr. Vukotič z večino 283 glasov. Novoizvoljeni poslanec pa sevc ne bo mogel iti v razpuščeni d žavni zbor in je vsled razpusta tu. njegov mandat ničev.
POLITIČNA PRAVDA V PULJU.
Pulj, 1. aprila. Pri tukajšnjem sodišču se je obravnavalo o tožbi gosp. Lacko Križa, sorodnika g. posl. Lagi-nje, proti Jožefu Radoviču, ki je očital Križu, da je denar »Sokola« v Pulju uporabljal v privatne svrhe. Radovič je nastopil dokaz resnice in se je glede tega zaslišalo več prič. Sodnik je Radoviča oprostil.
PROCES ZOPER DR. HINKOVIČA.
Zagreb, 1. aprila. Danes se je dr. I-Iinkoviču, saborskemu poslancu in enemu zagovornikov v srbskem veleiz-dajriškem procesu, izročila obtožnica. Dr. Hinkovič je obtožen, da je s svojo vlogo na banalni dvorec zagrešil delikt obrekovanja po § 209 in javnega kale-nja miru. Proces bo senzačen, ker se nameravajo vsi ostali zagovorniki v veleizdajniškem procesu izjaviti za solidarne z dr. Hinkovičem in bi bil v tem slučaju državni pravdnik primo-ran tudi proti njim vsem (16) dvigniti obtožbo.
PESNIK MARTIN GREIF UMRL.
Kufstein, 1. aprila. Danes zjutraj je tu umrl znani pesnik Martin Greif.
TAJNOSTNA ARETACIJA.
Trst, 1. aprila. V Miljah se je te dni govorilo, da je neki umirajoči starček izpovedal, da je v družbi z dvema tovarišema nekako pred 30 leti napadel pošto na cesti od Klanca, ubil postilijo-na in ukradel veliko vsoto, o kateri eni pravijo, da je znašala 60 do 70 tisoč, druga pa celo, da 450.000. Prijeli so dva nedolžna, očeta in sina in obsodili na smrt, pa izpremenili kazen v dosmrtno ječo; oče je že umrl, sin pa še danes ječi v kaznilnici v Kopru. Koliko je na teh vesteh resnice, se še ne ve, fakt pa je, da je policija zaprla dva individua, o katerih se z vso gotovostjo govori, da jih je rajni označil za svoja tovariša pri onem roparskem umoru.
SIN IN TAST UMORILA OČETA.
Pulj, 1. aprila. V bližini Pulja so te dni našli umorjenega posestnika Do-blanoviča. Preiskava jc dognala, da sta umorjenega sin in tast napadla starca v hlevu, kjer sta ga zadavila, nato pa vlekla truplo v gozd, kjer sta sprožila proti mrtvečevi glavi strel in položila revolver poleg mrtveca, da bi ljudje mislili, da je izvrši! samoumor. Morilca sta hotela starcu rudi tega
spraviti s pota, da bi pograbila njegovo premoženje. Morilca sta svoje dejanje že priznala. '
15.000 DELAVCEV BREZ KRUHA. Kristjanija, 1. aprila. Napovedana izključitev delavstva v železni in kovinski industriji se je danes izvršila. 15.000 delavcev je odpuščenih in brez posla.
TRDOVRATNI MENIH., Peterburg, 1. aprila. Sveti Sinod je v svoji seji sklenil pozvati škofa v Saratovu, cla meniha Hiodora, ki se je zabarikadiral v samostanu v Caricinu in ga varujejo kmetje, odstrani in s pomočjo posvetne oblasti spravi v Tulo v samostan. (Menih Hiodor je pravoslaven fanatik.)
UPOR V ALBANIJI. Carigrad, 1. aprila. Vesti, ki prihajajo iz Albanije, so vednobolj vznemirljive. Albanci korakajo zdaj že proti mestu Skoplju in ga hočejo oblegati. Predno so se začeli proti Skoplju pomikati, so razpršili nekaj vladnih čet. Mesto se pripravlja za obleganje i nso oblasti Mohamedancem izročile orožje. Tudi iz Debre prihajajo nepo-voljna poročila. Albanski agitatorji hodijo po deželi in prebivalstvo poživljajo, naj se maščuje zaradi lanskega peraza, ko je Albance ukrotil šefkef paša.
KAJ JE Z DENARJEM RAZPUŠČENE-GA LJUBLJANSKEGA VETERANSKE DRUŠTVA?
Premoženje razpuščenega ljubljanskega veteranskega društva je deželna vlada naložila kot ustanovo ubogim veterancem in njihovim vdovam. Poseben oclbor 10 mož bo vladi predlagal tozadevne predloge.
Kurzi efektov in menjic.
dne 31. marca 1911.
Skupna 4% konv. renta, maj—november ...........
Skupna 4o;0 konv. renta, januvar —julij..........
Skupna 4-2% papirna renta, februar—avgust ........
Skupna 4-2% srebrna renta, april
—oktober.........
Avstrijska zlata renta ... . Avstrijska kronska renta 4°/0 . . Avstrijska investic renta 3>/2«/„ . Ogrska zlata renta 4% . . . . Ogrska kronska renta 4°/0 . . . Ogrska investicijska renta 3'/3% Delnice avstrijsko-ogrske banke
Kreditne delnice.......
London vista........
Nemški drž. bankovci za 100 mark
20 mark..........
20 frankov.........
Italijanski bankovci......
Kublji...........
92-95
92-95
96-60
96-70 115-50 92-95 82-05 111-25 91-50 80-55 19-23 673-25 239-871/2 117-40 23-46 19-— 94-60 2-53'/.
Meteorologično poročilo.
Višina n. moriem 30f>-2«, sred. zračni tlak 736-0 mm
Srednja včerajšnja temp . 8 7° norm. 6 6°.
Dve stavbeni
parceli
za promet in vsako obrt, najvažnejši prostor v Prulah na vogalu pri novem šolskem poslopju poleg v najkrajšem času zgrajenega mostu, ki bo vezal celo trnovsko stran od mestnega loga čez Ljubljanico s Prulami ter celo dolenjsko stran, se prodasti pod najugodnejšimi pogoji. Več se poizve pri upravništvu »Slovenca".	1078
r
Vljudno naznanjam, slavnemu občinstvu, da sem prevzel
m
in se cenj. dosedanjim in novim naročnikom najvljudneje priporočam za nadaljno zaupanje, zagotavljajoč vsestransko solidno postrežbo. 1073 Velespoštovanjem
n Trho^nlb
JU
1082
1077
Zahvala.
Vaom sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, fla se je Vsemogočnemu ctopaillo poklicati k Sebi našo preljubljeno hčerko, oziroma sestrico
Anico
po dolgem in mukapolnem trpljenju, dne 30. marca ob pol 12. uri ponoči, v 5. letu njene starosti.
Pogreb so vrši v nedeljo, dno 2. aprila ob pol 4. uri popoldne iz deželne bolnice k Sv. Križu.
Nepozabno priporočamo v blag spomin.
Ljubljana, dne 31. marca 1911
Globoko žalujoča rodbina Cornič-eva
1081
f
Društvo delovodij in Industrijskih uradnikov javlja tužno vest, da je njega dolgoletni član in odbornik gospod
Josip Pen
vodja tovarne Karola Pollaka
dne 31. marca mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bo v nedeljo 2. aprila ob peti uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra cesta štev. 74 (Pollakova tovarna).
V Ljubljani, 1. aprila 1911.
Povodom smrti 29. marca in pogreba 31. marca nepozabnega brata oziroma bratranca, preč. gospoda
Gašparja Majar
župnik v pokoju v Št. Vidu pri Ljubljani
se žalujoči brat in sestra in sorodniki najiskrenejše zahvaljujejo pre-častitim duhovnim sobratom v Št. Vidu, ki so ranjega obiskovali v njegovi bolezni in ga okrepčevali s tolažili sv. vere, osobito preč. gospodu Zakotniku, umirovljenemu župniku, ki je ranjega pripravljal na sv. popotnico, domačemu gospodu župniku Zabretu, ki je vse potrebno k pogrebu tako skrbno uredil, vsem prečastitim duhovnikom iz knezo-škotij. zavodov sv. Stanislava za njihove obiske tekom bolezni ranjega za njihovo obilno udeležbo ter ginljivo petje pri pogrebu, kakor tudi vsem, ki so se od blizu in daleč tako obilno udeležili pogreba, zlasti pa se najspoštljivejše zahvaljujemo premil. gospodu stolnemu dekanu Matiju Kolar-ju, kateri je kljub neugodnem vremenu izkazal ranjemu zadnjo največjo čast, vodil pogreb in opravil zanj slovesne mrtvaške molitve ter pel sv. mašo. Bog bodi vsem plačnik, ranjemu pa naj po usmiljenju Božjem večno sveti rajska luč. It. I. P.
Ljubljana 31. marca 1911.
Valentin Majar
župui upr. pri sv. Lucyi pri Alboni v Istriji brat.
Marijana Majar
učiteljica v Pulju sestra.
Mmmfa »Slovenca".
Št. 40440 ad
Mestni magistrat razpisuje zgradbo cestnega betonskega kanala v Vojaški ulici v dolžini okr. 281 m.
Kanal je dovršiti najpozneje do konca maja. Pravilne, z 1 K skim kolekom za polo opremljene ponudbe je treba oddati v zapečatenem ku-vertu z napisom: ,,Ponudba N. N. — a za kanalizacijska dela v Vojaški ulici" najpozneje
do 12. aprila opoldne
pri mestnem magistratu.
Istočasno je vložiti vadij, kateri znaša 5 % ponujane vsote. Načrti, proračunjene mere in stavbni pogoji so na vpogled v mestnem stavbnem uradu.
Mssfns mašisfrat v Ljubljani,
dne 1. aprila 1911.
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
1076
Laschan !. r.
ivčevi dediči
naznanjajo cenj. občinstvu, da se bo OtiSlejj dalje prodafalo v našo stroko spadajoče blago, kakor	1075
papir, knjige,
pisalno in risalna orodje
po znatne znižanih cenah.
tu
Potrta najglobje žalosti naznanjam v lastnem imenu kakor tudi v imenu vseh sorodnikov pretresljivo vest o smrti svojega ljubljenega brata, ozir. strica in svaka, gospoda
Josipa Deu
vodje usnjarske tovarne Karola Pollaka v Ljubljani
ki je včeraj na Vrhniki, previden s tolažili sv. vere, po kratki bolezni zaspal v Gospodu.
Zcmski ostanki ljubljenega pokojnika sc z vozom prepeljejo z Vrhnike v Ljubljano, in se vrši pogreb v nedeljo, dne 2. aprila ob 5. uri popoldne iz Pollakovc tovarne, Sv. Petra ccsta št. Ti, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 1. aprila 1911.
Katarina Deu.
Mesto vsakega posebnega naznanila.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je vzel Vsegamogočni k Sebi našo preljubljeno hčer, gospo

po dolgi mučni bolezni, večkrat prevideno s sv. zakramenti za umirajoče danes zjutraj 31. marca 1911.
Pogreb je v nedeljo 2. aprila 1911 ob polu 4. uri popoldne iz hiše žalosti Sv. Petra nasip št. 39.
Blaga ranjka se priporoča v pobožno molitev.
1052
Ljubljana, dne 31. marca 1911.
Žalujoči ostali.
Mesto vsakega posebnega obvestila.
Karol Pollak, tovarnar usnja, javlja pretužno vest, da jc umrl njegov dolgoletni, zvesti, cenjeni sotrudnik, gospod
Josip
vodja tovarne usnja v Ljubljani
Pogreb se vrši jutri ob 5. uri popoldne iz Pollakove tovarne, svetega Petra ccsta št. 7't, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 1. aprila 1911.
								
IBjgg	mm	S	nnn	mm	m	6S	HS^	
Jauna zahvala.
Mestni cesarja Franca Jožefa jubilejni zavarovalnici za življenje in rente na Dunaju, glavno zastopstvo v Ljubljani, Sodna ulica 1, kakor tudi prvemu kranjskemu pogrebnemu zavodu Fran Doberlet, kot zastopniku dunaj. občin, mestn. pogrebnega zavoda izreka podpisana tem potom najiskrenejšo zahvalo za točno izvršitev in krasno opremo zavarovanega pogreba njenega pokoj, soproga, gospoda Tomaža .Torga, ki se je izvršil popolno brezplačno po šele desetem mesečnem plačilu premije po 1 K.
Ljubljana, dne 22. marca 1911.
Frančiška Jorg
vdova skladiščnega paznika c. kr. drž. železnice Ljubljana, Pred konjušnico 1.
1074 JI
■ 0• O. H m ITT M F I? urar.prva največja-domača	TTftV T--
>	exportnatvrdkaur.zlatnine """'ka: "AIU' " ffj
Mi m bF.WjanaMegimirg in srebrnine Lastna tovarna.ur v Švici. . |tv
«o
v Kafko so ▼ Kitajski poceni živi. Po
poročilih evropskih konzulov, ki žive na zahodnem Kitajskem, jc tamkaj življenje jako poceni. Tako n. pr. stane devet velikih jajec 1 h, a velika kokoš 25 h. Funt teletine (brez kosti) velja 8 do 10 h. Goloba se more dobiti za 1 h. Stot najboljšega oglja velja 50 h Itd. Žena nekega protestantskega misi-joenarja, ki živi že več let v Shansi, poroča v nekem nemškem časopisu, da za vso svojo družino in vse potrebšine ne porabi nad 13 K na mesec. To so res lepe in prijazne številke, a kaj pomaga, ko je Kitajska tako daleč.
Dežniki z okni. Iz Pariza prihaja vest, da bodo došli v modo dežniki z malimi okeorci iz stekla. Vendar pa to ni nova misel. Sredi 19. stoletja je živel v Draždanih neki čudak, ruski knez Putjatin, ki je imel tak dežnik. Ko jc bil šc deček, ga je ugriznil griz-Ijiv pes njegovega, učitelja, ki je kma-m!U nato stekel in crknil. Od tedaj se je Putjatin neprestano bal hudih psov, kljub temu, da jc bil znan ljubitelj psov. Zato jc imel dežnik in solnčnik s steklenimi okenci, da je mogel pravočasno videti pse in se jim umakniti. Obenem je nosil tudi posebne čevlje, da bi jih ne mogel pregrizniti kak pes. Drugače pa jc bil ta čudak zelo duhovit človek in jc občeval s Schopen-hauerom.
Santoumor častnika. V Brombergu se je ustrelil poročnik tamkajšnjega 14. pešpolka \Vohlfahrt v svojem stanovanju, baje zaradi nesrečne bolezni.
Stavka profesorjev. Iz New Yorka poročajo: Profesorji ne\vyorške Co-lumbia univerze so zagrozili s štraj-kom čc ostane še nadalje predsednik univerze dr. .\lurray Butler. Očitajo mu, da je zapostavljal profesorje pred javnostjo in da jih je več odslovil, ki so mnogo let delali z uspehom na univerzi. Dijaki drže s profesorji.
Novo kurivo. Novo kurivo so vpeljali Angleži v Eogiptu kjer ni nobenega premoga. Imenuje se papirus, to je tista rastlina., od katere ima ime naš papir. Reka Nil ima namreč več strug, po katerih se izliva v morje. In te struge so tako gosto porastle s papirusom, da se celo parne ladje komaj prerinejo skozi. Zdaj so Angleži začeli kositi papirus in so iz njega napravili stis-
9MBM1
njene kvadrate, ki so zelo izvrstno kurivo. Glede toplote so le malo slabši, kakor najboljši premog, poleg ti^ja, pa še za štirideset odstotkov ceneje.
Čuden človek. V Los Angeles, cfal., v Ameriki se je dne 14. marca sam zastrupil z arzenikom nek R. Andvcvvs, ki je spisal več kn jig, kako mora človek biti vesel.
Ogrski diplomati v Ameriki. V Ameriki so pri poslaništvu v Washing-tonu in pri raznih konzulatih skoro sami ogrski državljani nameščeni in vsled tega tudi velikanski vpliv ogrskega elementa v raznih krogih. Ti ogrski uradniki so izdajajo le kot »Hungarians« in so v ameriških družabnih krogih ie kot taki znani. Avstrijsko ime se nikjer ne povdarja in nima nikjer pravega ugleda, kar jc vse zasluga ogrske diplomacije.
Pač res. Hudodelec, katerega so v silnem dežju gnali iz mesta na mori-šče, je godrnjal, da mora hoditi ob takem vremenu. »Ej,« pravi orožnik, »kaj bi godrnjal, ko ostaneš zunaj, a mi drugi moramo potem tudi nazaj v takem dežju!«
Kdor ljubi okusen čaj, ta naj poskusi Messsnerjevo rusko mešanico po 6 kron za pol kg. Prijetna cvetlična dišava s to izborno mešanico jc izredno prijetna zdravilna pijača.
Kupiti se želi vezan ali nevezan 1016
Ponudbe sprejema uprava »Slovenca".
hripavost, katar in zašli ženje,
^KMMHHHLfl oslovski in
dušljivi kašelj nič druzega, kakor fino dišeče:
Kaiserjeve prsne haramele s m
■ COfin »"tarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov mmi tiauu in privatnih oseb dokazuje gotov uspeh. ■■ Zavoj 20 ln 40 vinarjev. OvofCek 60 vinarjev.
Dobi sc: I.jubljana, lekarne: Trnkoczy, Sušnik, Piccoli, Leustek; Bohinc, Cižmar; drogerije: Kane, Cvančara(„Adrjja"). — Lekarne; Pirk; Idrija; Bcrgman. Novo mesto; Andrijančlč, Novoinesto: Hus, Vipava; Wacha, Metlika; Roblek, Radoljica; Brilli, Litija, Savuik, Kranj, Baccarlk, Postojna; Močnik, Kamnik; Burdicb, Skofja l oka; Roblek, Tržič; Koželj, Jesenice; Kanduccr, Mengeš; 2Q82	V. Arko, trg. Senožeče.	24
Enonfldsiropna Hišo no Vrhniki šlev.131
v sredi trga na zelo prometnem kraju, v kateri se nahaja pekarija in trgovina mešanega blaga, pripravna tudi za vsako drugo obrt, krojače, čevljarje, urarje, vrvarje itd., se takoj proda za nizko ceno 11.400 K; pol kupnine lahko ostane vknjižene. Več pove Franc Mihelčič, istotam. 923
ALOJZIJ ČERNE
sodar na Glincah štev. 10
naznanja slavn. občinstvu, da izdeluje nove in popravlja stare sode po najnižjih cenah, 901
Prodajalka
izvežbana v trgovini mešanega blaga, pridna in zanesljiva, želi službo premeniti. — Najraje v mestu, sicer tudi na deželi. Ponudbe sprejema uprava lista pod 879.	879
sprejme takoj Rudolf Geyer ključarski mojster cesta na Rudolfovo želez. 10 Ljubljana. 1023
Opr. št. E 861/11
Dražbeni oklic.
1068
Po javni dražbi se bode prodalo dne 5. in 6. aprila 1911 dopoldne ob 9. uri
v Ljubljani, Martinova cesta 14 in Cesarja Jožefa trg z
razne otročje oblekce, jopice, kapice, predpasniki, perilo, 1 šivalni stroj, 2 zastavna lista i. t. d.
Reči sc smejo ogledati dne 5, in 6. aprila v času med 9. in pol 10. uro dopoldne v navedenem kraju.
C. kr. okrajna sodnija Ljubljana, oddelek V.,
dne 18. marca 1911.
za r>00 plamen s svetili (Auerjevi žarilci) vred primerna za kako krajevno razsvetljavo ali industrijsko podjetje se ceno proda. Več se izve pri Karla Rlekla sinovih tovarna usnja Gradec 1071
Sprejme se dobro izurjena
prodajalka
mešanega blaga na Koroškem v dvojezičnem kraju. Naslov pri upravn. „Slovenca". 1072
dobi službo pri boljši družini v znanem letovišču na Gorenjskem kot nadzornica in učiteljica domačih otrok. Ponudbe pod šifro „J. B." na upravništvo tega lista. 1002
Vesten in zanesljiv	1001
uradnik
išče za popoldne primernega opravila.
Ponudbe naj se blagovoli poslati na upravništvo tega lista pod šifro „250".
#	za kleparsko
liijllifld vodno inštalacijo 1 i^lli II se sPrGJ'mGta ta-
uuiiuu koi v Sp> ^iški
štev. 66 Franc 1 Lončar, klepar in vodovodni ™ instalater.	985
Hranoinstanovanie
išče mirna gospica pri boljši rodbini-Ponudbe na upravo lista pod „Hrana in stanovanje".	1030

tiskarna, knjigoveznica, knjigarna in prodajalna
najtoplejše priporoča svoje podjetje naklonjenosti prečastite duhovščine in slavnega občinstva, posebno na Dolenjskem.
1 1SR2TO3 oprGm^ena moderno ter izvršuje točno, lično in ceno vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela od na-A AJ^lmMA AAA& vadnega enobarvnega do finega večbarvnega tiska, kakor: literarna dela, brošure, šolska in društvena poročila, cerkvene, šolske, občinske, posojilnične, užitninske in vsakovrstne druge tiskovine itd. — Vse te tiskovine ima tiskarna tudi vedno v zalogi.
KSlIlOOOSZUlCfl prav d0br0 urejGna tcr zmožna tekmovati z velikimi knjigoveznicami. Sprejema v I%lljfl^|MMmAftlHE«lftl vezavo vsakovrstne knjige, molitvenike, zapisnike itd. ter rabi v to le najboljše blago. Odlikuje se njeno delo po izredni ličnosti, solidnosti in trpežnosti, kar dokazuje več zelo laskavih pohvalnih pisem. Šolske knjižnice, izobraževalna društva in sploh naročila v večji množini dobijo primeren popust. — Tudi galanterijska dela se izvršujejo v popolno zadovoljnost.
Knjigarna
ima
knjig kakor tudi veliko izbiro leposlovnih, poučnih in zabavnih knjig ter molitvenikov. —
veliko lastno zalogo
Zaloga Šolskih knjig. — Iz lastne zaloge se posebno priporočajo:
Spisi Krištofa Šmida. Najbolj priporočljivo berilo za mladino. Do sedaj je izšlo 15 zvezkov. Nadaljni novi zvezki so v tisku-Narodna biblioteka. Posebno priporočljiva za društvene knjižnice. Do sedaj je izšlo 60 zvezkov po 30 vin. Na splošno zahte-
vanje se bode Narodna biblioteka nadaljevala v kratkem; na razpolago je obilno krasnih rokopisov. Tisoč in ena noč; pravljice iz jutrovih dežel; obsega 51 snopičev po 40 vin.
Pas sv. Jožefa, lično vezan K f40. — Šmarnice, premišljevanje o Srcu Marije, napisal f P.Ladislav Hrovat, vezana knjižica K P80. — Mati Božja Bistriška, kratek popis bistriške božje poti, spisal + P. Lad. Hrovat, cena samo 20 vin.
Pri večjem naročilu lastnih knjig primeren popust.
z vsakovrstnim papirjem, pisarniškimi in š&lskimi potrebščinami ter z najrazličnejšimi predmeti kot primerna darila ob vsaki priliki, izpopolni
Prodajalna
J. Krajec nasl. v Novem mestu
do celega tako, da jc zmožno vse svoje p. n. odjemalce v vsakem oziru popolnoma zadovoljiti.
62'4 5
f
Idrijske novice.
i Liberalni modrijani čudne ugib-Ijejo. Vsakemu že presega in se neumno zdi, kar kvasijo naši naprednjaki. (jrozovito se ponašajo, kako so vsemogočni — le pokazati nimajo nobe-jega uspeha. Delavce farbajo z javnimi fiodi, na katerih sklepajo krvave reso-ucije. Koliko bodo pa ž njimi dosegli ; resnici, liberalni pa tudi socialnodemokraški voditelji prav dobro vedo. Posti jim je, da se puste delavci voditi za nos, uspeha od svojih resolucij sami nobenega ne pričakujejo. Na shodih vpijejo nad klerikalci, trgajo tovarišem delavccm, ki pokažejo samostojno razsodnost, rokave in jih pretepavajo, samo da bi delavstvu krščansko prepričanje pristudili in pokazali, da klerikalec« ne more ničesar storiti, ampak bi naj raj še utopil v kaplji vode vso ljudsko srečo. Na tihem pa napred-njak drugače postopa, če hoče kaj doseči. Prav prijazno pride v najbolj kle-ikalno hišo, ne prestraši se niti doma kakega dekana Arkota ali celo kate-leta Os\valda. Tam ponižno prizna: Zavozili smo jo, pomagajte nam na jravo pot; Vi lahko naredite, da nc bomo vsled neumnih nasvetov naprednih tovarišev imeli škode. Seveda obenem sveto prisega, da sedaj pozna liberalcc in ne bo imel nobenega stika več ž njimi, samo da sedaj doseže pomoč. Ko tak odposlanec izve, da n. pr. katehet Oswadl ni za to tukaj, da bi še sam nasejal bedarijam liberalnih in rdečih mladinov, užaljen odide. Kmalu potem pa prinese »Narod« dolgo klobaso, da je Osvvald kriv, če je prišel v kodo kak liberalec. V tem oziru je v zadnjih letih natvezel toliko laži, da že presedajo celo že pametnejšim napred-njakom in socialistom. Najlepši dokaz imamo zopet v zadnjem dogodku s Kobalovo kletjo. S Kobalom ni Osvvald prav nič znan. Napredni prijatelji so Kobala pregovorili, da je zgradil novo stavbo, vkljub temu, da so ga najbližnji sorodniki svarili in mu odločno svetovali, naj počaka, da dobi zakonito stavbeno dovoljenje, kar je dvomljivo, ker je prejšnja posestnica Fr. Logar morala že pričeto zgradbo na istem mestu pred dvema letoma podreti. Kobal ni nikdar govoril z Oswaldom do današnjega dne
0	tej zadevi. Poravnati se ni hotel, ampak prijatelji so ga prepričali, da naj le hitro zgradi stavbo, potem jc gotovo ne bo nihče porušil. Pa naj končno deželni odbor tudi razsodi, da je stavbo podreti, preskrbljeno je, da noben zi-darsik mojster ne bo hotel tega izvršiti. Zato sc je tudi Ante Kristan na znanem »za glavo Vam gre« shodu iz javil, da sc stavba ne bo podrla, posebno zaradi resolucij, ki so jih na shodu sprejeli proti deželnemu odboru. To je bilo za ljudi. Štiri dni pozneje pa jc dobil Oswald obisk s prošnjo, naj posreduje, da deželni odbor prekliče svojo razsodbo, češ, da je njemu to lahko storiti. Oswald je povedal odkrito, da se v to ne bo vtikal, ker bi bilo vsako posredovanje pač odveč, ko je izrečena razsodba. Deželni odbor sc ne da ko-mandirati in bo varoval svojo čast, za prošnje je pa prepozno. Sedaj pa je prišel zopet »Narodov« dopisnik na dan in lagal, da jc Oswald kriv, da se mora podreti klet, kakor bi bil 011 kdaj rekel Kobalu, naj gradi! Kdor je Kobala napravil, da jc zidal, tisti naj bi bil šc poskrbel, cla bi ne bilo treba podirati. Sploh je škandalozno, da se naprednjaki v stiski tako radi zatekajo h klerikalcem, seveda skrivaj, očitno jim pa rokave trgajo. Iz istega namena so isti ljudje, ki so že po 20. septembru 1908 neumnosti počenjali, najeli demonstracije 27. marca t. 1. Marširala je po večini s kapelnikom na čelu tudi godba godbenega društva ter demonstrirala pred Osvvaldom. Nekdo je izdal naslednjega dne, da ni storila godba tega radi Kobalovo kleti, ampak zato, ker je zvedela, da je 27. marca opoldne vložil Os\valcl s tovariši zopet priziv proti nekaterim postavkam mestnega računa za leto 1910., ni se pa pritožil, da dobiva tudi godbeno društvo v Idriji od občine vsako loto par sto kron, — a samo zato, ker se proti temu nihče ne pritoži. Ugodilo so bo željam godbenega društva, če bo sploh še obstajalo, prav gotovo pri proračunu tekočega leta. Bo plačilo za podoknico.
i Podrte stavbe. Ko je pred več kot desetimi leti silen vihar podrl lesen stolp, ki je služil ognjegascem za vaje, so liberalci porogljivo pisali: »Padel je, ker je imel klerikalno podlago«. Postavil ga jc bil namreč tedanji župan go. spod Didič. Od tistega časa je pa padlo že mnogo stavb, a ne vsled viharja ali • »klerikalne« podlage, temveč bila je tc-
1	mu neka druga podlaga kriva. Tako 11. Pr. tista hiša, ki ji pravijo nova čitalnica, je bila kot. nova močna stavba kar za 25 let v najem dana, pa po liberalnih veljakih samih že po preteku
Priznano nalue£}a, resniCno domača, že 25 let obstoječa ekspertna tordha.
Franc Čuden, urir
samo nasproti Frančiškanske ccrkve
le delničar
največjih tovarn švicarskih ur »Union« v Genovi in Bielu
on torei lahko po originalno touarniških cenah
garantirano zanesljive, v vseli legali in temperaturah po njegovem astronomičnem regulatorju regulirane, svetovno
znane
Hlpina ure
z matematično preciznim kolesjem v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu
637 t
Ncdosežno velika izbira. — Večletno jamstvo. — Ceniki zastonj in poštnine prosti.
VeliK, suh
za delavnico ali skladišče
se takoj odda.
Svečama, Prešernom ulica
o t
krojač v Mublfani, Ss. Petra cesta 14.
se priporoča sl. občinstvu za mnogobrojen poset, •/.lahti jia preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstne duhovniške obleke (tabujev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52
ki je zmožen samostojno delati, in jc polnoleten, se sprejme. Več pove Ivan Gerbic, kolar, Bodica p. Domžale. 1037
(poprej Henrik Koru)
pokrlvalec streh in klepar, vpeljalec strelo-vodov ler instalater vodovodov
UMiia, Slomškovo ulica 3 in 10
Podružnica : Stari trg 9.
Priporoča se prečastiti duhovščini za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje streh z angleškim, francoskim in tuzemskim škriljem z
astJBSt-eementnim šhriSism iEt9rnit)paientiiatscneh
z izbočilo in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno opeko.
Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Poprave točno in ceno.
Proračuni brezplačno in poštnine prosto.
658
iZHZHZHZMZZ^ZHZmr
Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih se išče, da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzroeil način zimskega življenja; v ta namen opozarjamo na
naravna
alkalična kislina
Najvažnejše fe, da sc kupi perje in puli popolnoma cisto in brci: vsejjn duha. Tako pcric •J005 in iiuti se dobi pri znani Urdld
-ant
Ljubljana, Sdenlssžs-sssHjai ulica 5
na vogalu Knallove ulice (nasproti travne poslej po sledečih cenah:
Perje '/i l<s po K r<M	Tuh siv Vi	kg po	K 5'55
,. ,,	......Si-50	„ „ „	„	„	„	0-i25
i, »	» i. ,, 8-33	„ bel ,,	,,	,,	„	«75
„	„ „ „ 4;20 ........„	„	8-ilS
II II II ti II	|| || || || || || »U
Pošilja sc poštnine prosto s povzetjem.
Podružnica na Dunaju: III. Rm Heuinarkt štev. 21.
jjj Bruselj In Buenos flires 1910: 3 velike nagrade.
vroče parni lakomobil'
z brezventilnim preciznim upravljenjem. Originalno strojedelstvo Wolf 10—800 k. s. obratni stroji z najvišjo popolnostjo in dobičkom, za industrijo in poljedelstvo.
osmih let kot nerabljiva spoznana ln
ovržena, ter je skupaj padla; padlo je javno stranišče, še preden je bilo dozidano, padel jc tam gori na Gori nek ud, ki je stal 2000 K, šc preden se je mavta posušila; padla je Kobalova klet na Brusovši, da ne omenjamo drugih stavb, ki imajo tudi liberalno podlago in so za nič. Pri podiranju Kobalove kleti so izvršili delavci ukaz brez vseh neprilik, le nekaj radovednežev je okoli njih s svojimi neslanimi opazkami zijala prodajalo, vse »Narodovo« kričanje in bobnanje pa je bilo prazno. V ponedeljek zvečer so pouličnjaki nekaj žvižgali in celo godba se je dala za demonstracije prodati, ki bo pa svoj korak najbrže še bridko obžalovala. Tudi nekateri obrtniki so se liberalnega vpitja ustrašili in niso hoteli inženirju nekaj del izvršiti, pa so s tem samo Kobalu stroške povečali in svojo strahopetnost osmešili. Še celo na glavarstvo so se lagali, da bo treba hišo izprazniti, ker bo nevarnost, da se podere, ako se klet odstrani; zidarski mojster, ki je klet, delal, je pa sam priznal, da ne bo pri podiranju nobenih težav. Sedaj je ukaz izvršen in prav je tako, kajti malokje se je ocl nekdaj tako samovoljno delalo, kakor v Idriji. Vse te stavbe so imele liberalno-niokra-ško podlago. Odkar mestni tajnik, ki je prinesel stavbeniško izobrazbo iz davkarije, stavbe nadzira in komandi ra in občinski odbor k vsakemu takemu slučaju amen reče, gre vse hitro naprej, pa šc hitreje nazaj. Ni le vredno stavbo v drugih krajih občudovati, dobro bi bilo, da bi clotični faktorji tudi stavbe, ki so na liberalno-mokraški podlagi, primerno ocenili in dali do-voljiteljem in zgraditeljem prepotreb-110 in zasluženo lekcijo. Pa hoče občina tem mazačem še plače povišati! Vsak delavec jo svojega plačila vreden, in tudi stavbeniki na liberalni podlari a la tajnik in drugi naj ga imajo po zaslugi. Kdor podpira te vrste ljudi s svojim glasom nosi sokrivdo pri vsem.
To kisliao zdravniki posebno priporočajo za, popolno domače zdravljenje, zlasti pa tudi za predzdravljenje za toplice Karlovi vari, (VI.) Marijine in Frančiškov® kopeli. 38 19
izvirek: Giesshiibi Sauerbnmn,
želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varili Prospekti sastonf in franko.
V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, veijih špecerijskih prodajalnicah in trgovinah a jostvimia n vinom.
Zalaga pri Mihael Kastner u, Peter Lassmku in Andrej Šarabonu, Ljubljana.	1KE2—49
Vrhniške novice.
v Kam plovemo? ''os, kam plove-
mo in kam prinlovoi. po smrdljivi sapi »Jutrašev«?! Na vrhniški šestraz-redni ljudski šoli se je pred kratkim prigodi! slučaj, da jc nek učenec petega razreda prinesel v šolo s seboj več listov »Jutra«. V odmoru med dopoldanskim in popoldanskim podukom je v šolski sobi razgrnil list kazoč součen-cem in součenkam grde slike ter glasno beroč »Jutrovc« nesramnosti. Žalostno! A žalostnejšo sledi. Ko se ga je pri zaslišanju vprašalo, kje je dobil »Jutro«, odgovori: Pri orožnikih. Otrok je izjavil, da jo dobil več listov »Jutra« pri orožnikih, da ga ponese očetu, ki je seveda kot železniški čuvaj pristen socialist. Nikomur nočemo delati krivice. Rečemo pa: če je to res, kar je izpovedal otrok v šoli, moramo prcreliati--; prepikre se nam vsiljujejo v pero ... Da prihaja v orož-liiško postajo »Jutro«, znamo. List, ki tako očitno proslavlja tujo državo, naj bi orožništvo naročalo in ga še celo razširjalo!
v Hvalevredno. Deželni zbor je imenoval v zdravstveni svet, vrhniški kot svojega zastopnika — Antona Jozer-ška, strojarskega pomočnika na Vrhniki. Jezeršek je vnet član S. L. S. ter sploh marljiv cielavcc na polju ljudske prosvete. Deželni odbor je s tem imenovanjem pokazal, kako visoko ceni trpeči delavski stan. Pač hvalevredno.!
v Zanimiv shod se vrši v »Društvenem domu« prihodnjo nedeljo popoldne. »Kmečka zveza« sklicuje politični shod, na katerem bo poročal državni poslanec Goslinčar. Poleg tega se vrši isti popoldan ustanovni občni zbor »Kmetijskega društva«, za katero jc med kmetovalci veliko zanimanja. Na povabilo »Kmetijskega društva« pošlje »Zadružna zveza« na shod svojega zastopnika kot govornika Na svidenje!
v Na cvetno nedeljo, t. j. 9. aprila, ima .'»Hranilnica in posojilnica« v »Društvenem domu« svoj občni zbor. Vsi člani se vabijo.
v »Mater Dolorosa« se je zadnji dve nedelji z velikim uspehom uprizorila na našem odru. Diletantinje so se pod spretnim vodstvom gospoda Tur-šiča tako vživilc v svoje vloge, da jc lo častitati igralkam kakor tudi režiserju.

Dosedal izdelanih na 12O.OOO k s.
na prodaj poleg pokopališča svetega Križa.	oso
Več se poizve pri kamnoseku Kunaverju istotam.
Najcenejša vožnja v Ameriko.
«J
K
i-* «
w «
ttj
oblastveno koncesiioni-rana potovalna pisarna
za
:: ilmeriko ::
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41
m a
3143 52-1
Najcenejša vožnja v ilmeriko.
Delniška glavnica:
60 milijonov kron
Rezervni in varnostni zaklad:
16 milijonov kron
Centrala v Pragi.
Ustanovljena 1.186S.
533rr
Podružnice v: Brna,
Badjevicah, Iglavi, Krakovu, Lvovu,
Moravski Ostravi,
Olomncn,
Pardnbkah,
Plznju,
Prostjejovu,
Taboru,
na Dunaju, L, Herrengasse 12
ii
Bančni prostori:
Via S.Mcoio 30
V
Telefon št. 2157
Menjalnica:
Via Hucva 28
■ BmiBiiBKiinBaBBfiiaaadiHBDHBiiasBBBaaEaavBBasiianB
izvršuje vse bančne posle obrestire vloge na vložne knjižice pa 4°|0 na tekočem računa po dogovoru.
Kapu]e in prodaja vrednostne papirje, devize in valute. Daje pred« ujme ca vrednostne papirje in blago. Dovoljuje stavbno in cmcin> ske kredite. Dajo promesa za vsa žrebanja. Zavarnje srečke proti k ar znl izgabi. Oskrbuje inkaso na vseh tnzemskih in inozemskih trgih.
Sprejema borzna naročila
ter se rada vdeležuje s svojim kapitalom na dobrih ln napredujočih industrijskih podjetjih. Brzojavni naslov: Živnostenska Trst.
t
2420
Podjetje betonskih stavb!
BRATJE SERAVmLLI & PONTELLG
Ljubljana, Slomškova ulica št. 19.
Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje ccmentnih ccvij, stopnic, po-stamentov, balustrad, strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje, vodometrov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameniriastega blaga in Samotne opeke.
UU vodo\
Vsa dala so solidno in strokovnjaSko Izvedena. Sena najnižja. Jamstva.Zastopstvo svodov patent „Thrul"

mizarski mojster v Ljubljani
Dimajska cesta 19 (Medjatova hisa)
priporoča svojo bogato zalogo hišne oprave :

za spalne ter jedilne sobe in salone. Šivane vsake vrste. J/lcdtoce, žimnice na peresih, podobe, ogledala, otročje vozičke itd'.
Naročila se točno izvršujejo. Cenik s podobami zastonj in franko.
48
Najcenejša zaloga. Cene brez konkurence.

Tovarna pohištva J.
Ljubljana
Turjaški trg št. 7
ana
Največja zaloga pohištva
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe.	Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci,	otro-Ustanovljena Najnjžjfi ^ ški VOŽički itd. ^^ ^^
3304
1847.
1847.
Mnogokrat odlikovana.	Mnogokrat odlikovana
PriporoCa se slavnemu občinstvu In prečastiti duhovščini v naročila na
štedihia ognjišča in peci
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvali in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah, Župniščem 3 samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago
Tovarna za strele JSndritz akc. dr.
Andritz pri Gradcu (Štajersko).
2657	gradi kot specialitete	52
parne stroje, vodne turbine, sesalke, škripce ln trans-misije najmodernejše vrste in najsolidnejše izpeljave.
Livarna n železne, jeklene in Kovinske predmete po lasti ali vposlaA modelih.
IfcSr Ponudbe vsak čas radevolje in brezplačno.
lepi: 1 li, lin., gnm iiliea i Ljilii.

Prva HranisHo psiije n umetno stehlarstvo in M\i »a ttk
Ctaipfes cesta it. n pstUs® »Figeraca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstuega
unrcti&ega steklarstva m slikanja m steklo
za steklarstvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor
vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd.	3514
Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.
Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled.
-k.
Švan Jax ;n sin
dunajska cesta 17, Ljubljana.
335 s
iz prvih tovarn Avstrije DKipkopp, Stypi« CFuch), W»ffenr>sd.
izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867. Vezfinjjjo poučujemo brezplačno.
CaistfkS aeastoraš in frssinSso.
LJUBLJH.NH I
C. kr. izvedenec in učitelj »Glasbene matice"
3K34 (1)
Kongresni trg St. L
Največja, najstur. In edina domnrn tvrdka in izposojevalnica klavirjev in harmonijev.
Velikanska zaloga vsega i/las:>, orodja. kakor: violin, elter, kitar, lambiirlc, harmonik, klarinet itd., najbolj, strun (tudi Wcidicld) ter mi,-2 ius'ij. Prodaja na Čudovito majhne obroke tudi brez zadatia, tako, dn je vsakomur dana prilika, izogniti se vsiljivemu »pofelnu* ter si na najugddn. aCin odplačevanja nabavili instrument prve vrste Dvorna firma klavirjev Czapka, Holzl & Hcitzmann, Stelz-linntmer m Roslcr ter Ildriigel in Mcuborq (amer,-liarm.) so svoje znslopstvo z;i Kranjsko meni poverile iu itnem le jaz Izključno edini te znamenite instrumente v največji zalogi in izbiri, lllletno pismeno jamstvo, ('opravita ln <n;."ji5cvanja klavirjev ln vseh IjiniMl |io najnižjih cenah. Sturi klavirji »c: uajufiotiiicjuc jemljejo v zameno. Najnižja iz-posojevulnlna.
z modernimi, velikimi brzoparniki iz
Ljubljane čez Mwerpen v New-York in čez lntwerpeii v Boston.
je proga

it
((
Na naših parnikih „Lapland", «Finland», «Kroonland», »Vaderland*, «Zeeland», «Sam-iand«, »Gothlancl", „Marquette\ .Menominee", .A^aniton", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwcrpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni.
Oiofl iz Ljubljane vsak torek popoldan.
NaSa proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani, Kolodvorske ; Icc odslej St. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tlSlerju« ' 1H8 (52—11