St. 82. '' V fiorifti, v torok due 14. oklobra, 1902. Letnik IV. l/.li;ij;i vsnk (oirk in solmlo v Irillill nil II. Ill I J > I IM • | > i > 111111' /,| liit'slo it <>', '.\. iiri |Mi|ii)|i|iif /,.i lie/.clci. A ku |i:i.ili' na. l;i iIiicvm |ii;i/nik i/.iil.1 li|;in ci'luli'l in > S l\ ., |iullrliM) i K. in ('''IillH.n<> :'. K. I *ri »i l:i_|:i sc v fiorii'i v loli:ik;ir:i;i!: S c Ii w ;i r /. v Sulskih uiicali in .1 ¦• I- lersil/. v Ainiskili ulic'ili |mi IS vin. :$? ('/jiitniiijr iz, ulica V«-ttiirini h. 4t. 9. I>crpist* jt* nasloviti na un>dniStvo, 'ifiast- in naročniiio pa na upravniätvo «sioric«'». Oglasi sc računijo po petit- vrstali in siccr ako sc tiskajo 1-krat po V> vin., 2-krat pval je viadar grofa Julija Andras.-yja za ogerskega mi- nisterskega predsednika in mu poveril seslavo novega ogerskega. niinisterstva. Dne 10. marea je začelo to ministtTstvo svoje delovanje, a 13. istega meseca po- ložili so vsi ogerski ministri prisego v roke vladarjeve. To novo ogersko niinisterstvo je začelo takoj razgovarjuti se z avstrijskim inini.sterstvoin o nagodbi, katero je An- drassy imel predložiti ogerskemu, Heust pa avr-lrijskomu p;irlarnentu v polrjnnje Ž;1 )i<). inurra naložii jo? ogerski li- naneui niinistc-rgi-ol' Lonyay (oe'e grofa l.onyay a. soprogn nadvojvodinjc St(ji«- iiijc) vseni ogerskim davčniin uradom da ii" posilJMJo vce denarja v c centralno bliigajrif» n.M Diinitj. V ravnt'» tern času se je izvršila prcurfiilia avstrijsk(»ga ministorstva. X¦'¦}- .'ii/nejša naloga v uagodbenih pogajanjih j<1 prij.fulia Iinančncinn minislrn. Za tega rnini-ii'a je bi! iiu^noviui baron 15 n eke, vsčlelni predsednik linanOncga ravnalelj- stva v Lvovu, polein pa sekcijski načrl- nik pod ministrom grot'om I. a r i« c h - em. Ta liiiTii H<«ckc l>il je spr«.:ten uradnik in zajedno pokor<-n vsakeinu migljaju z dvora. V Av-tri.ji ni baš v nujboljšpm spominu njfgovo im?, ker dana^nji cis- lajtnnski ! tnsiranski) državniki in politiki pripisujojo samo njemu v greh. da jp bila prva nagodba rned Avstrijo in Ogersko skleniena tako. da so na tostran- sko polnvico pripadla prevelika brernena v financijalnem pogledu. Dne 8 junija I8G7 je biln v Hiidim- pešti plovesno kronanje cesarja Franca Jožesa kos oger?kepa kralja z največjim sijajem. Poleg vladarja sam°ga pa je bil junak tega dnrva — mini-tor Heust Mad- jari (seveda največ judje) so ga sbivili kot svojega d o b r o t n i Ir a. Kaipak za razkrojenje v dve polovici je !»il potre- ben i n o z e m e c, in to je bli Beust, — I'nis. Nobedon domaoih državnikov ni imel tolilco mrzle krvi in poguma, da bi | se bil odloeil za to usodepolno opp- j racijo. Proti konou mospcn junija 1867 pričeli ?o clani avstrijskega in ogerskega ministerstva razpravljati o unanenem delu'nagodbe. Dne 3. juiija bili ste iz- voljeni obe kvotni depulaciji, ki st:i se due 7. istpga meseca konstituirali v-aka za se na Dunaju. Dne 13. istega meseca predlagala je ogei-ska deputacija, da Ogerska plaea | 2w, Avstrija pa 75 odstotkov za skupne troške. Ta predlog je avstrijska ueputacija seveda odbila. Zatem so se vršile skupne konfe- rence obeh deputacij, a se le 26. avgu- sta dose/eno je bilo sporazumljenje v tern, da se kvota odredi na deset let in to i na podlagi izravnib dobodkov, vplačanih i od I. 18(10 do I. 187Ö v obeh delib rno- narhije. Hazun tega se imajo vse earin ske pristojbine porabiti za pokritje skup- n-'h stroškov. Ta dogovor pa je imel do- biti pravno moč se le tedaj. ko rse obe vladi "porazurnela, koliko držav-i n e g a d o I g a naj pade na jedno in drugo polovieo mnnarhije. Y ta n:im'*n se je vršila '¦>(). avgu- ; ^a skupna konf-'fTicji avstrijskib in oger- skih ministrov pod predsednistvoiu sa- mega vladarja. Lonyay je predlagal. d a s e p r ,}g 1 a s i dr/avni haiikerot, d a I s e t a k o z n, a n j Š a d r ž a v n i d o 1 g. | Ternu so se pa uprli avstrijski ministri. Na to sta Becke in Lonyay saina o tern razpravljala v Vö>lau-u. Hpcke je pri ¦ tern mjinil to gorostasno neumnost. da ! je pri državnih dolgovih ..pozabil"' na 8 0 milijonov goldinarjev. ki jih je dunaj-ki banka posodila državi za ob- novljenje svojih privilegijev. Kvotni deputsciji predlo>>ili sta za Av>trijo 60, a za Ogersko 31 od sto ; a že drngi dan. 15 septernbra. zjedinili sta se obe vladi v tern, da na Avstrijo od- pade 70. a na Ofeersko 3") od sto. To spo- razumljenje ?o takratni avstrijski humori- stični li-t; ( znaeili z besedami : „Sch \va b zahlt. [ n j! ;i r reite t", čeravno je v Mini ,.švab" pri idacevanju bil v manj- šini. v vpčini pa so bili slovanski davkoplačc\itlci tostranske državne po- lovice. Zadnja skupna konterenca je bila 20 sept. 1867 leta. Konečni dogovor sta podpisala oba (inanena ministra 19. novembra Tega dne je bil sestavl.en tudi dogovor. da se naj bi denar za skupne stroške plaeeval v mesečnih obrokih; ob jednem je bila se- stavljena tudi osnova trgovinske in ca- rinske zveze med Avstrijo in Ogersko. Ločeno iinaneijalno gospodarjenje je ' imelo pričeti I. januvarja 1868. Vse zakonske osnove. nanasajocß se na nagodbo. sprejel je ogerski parla- i ment '». 15. in 18. deeembra. a avstrij- ski parlament '2. in 1 i. deeembra in gosposka zbornica 20. istega meseca. Dne 22. deeembra je sledila eesarjeva sankcija. In tako se je porodila avstro-ogerska nagodba, katere tretja obnovitev dela toliko preglavic obestranskim ministrom in politikom, — tako da bodemo morali smatrati za pravo čudo, ako nagodba ? tretje pride do re.šitve. Ako pa se tadi z vsemi napori izvrži v tretje, je jako dvomljivo, ali se nagodba obnovi v — ! četrto. Mnogi — zlasti nemški politiki ! so splob nasprotni nagodbi. Nedavno je Vsenemec P r a d e na nekem shodu v Jičinu na Češkem dejal, da je vsaka ob- novitev nagodbe le dobrodošlo sredstvo Čehom. da vsakih 10 let izsilijo od vlade m'broj koncesij zä se. No, ako seje na- godba sploh rodila v znamenju nasilstva proti ogromni večini avstrijskega prebi- valstva, potern je pač naravno, ako se ob v?akočasni obnovitvi isti Slovani ne- ! koliko odškodujejo — na jezo panger- I manov ! i " ¦ Politiöni pregled. ! Dr. Körber in parlamentarne stranke" Ministerski predsednik dr. Horber jepisal načelnikomraznih državnozbcrskih strank, ter jih pozval, naj mu imenojejo imena zaupnikov. s katerimi bi se potem spusčal v dogovore glede pred- stojpčega parlamentarnega delovanja. V ! prvi vrsti so pač Čehi in češki Nemci, med katerimi bode poskusil načelnik a?- strijske vlade najti kak moda9 vivendi. V ta namen pridejo že v torek k mi- nisterskemu predsedniku dr. Körberju naj prej eeški zaupniki, potem pa nemški. V torek pa se ne bo vrsilo med vlado in strankama nober.o pogajanje, marveč dr. Körber izroči ta dan zaupnikom obeh strank le svoje načrte, po katerih, naj- bi se doseglo tako sporazumljenje med strankami. ki bi omogočilo redno držav- nozborsko delovanje in sicer v prvi vrsti sprejetje avstro-ogerske nagodbe, ako se ista med vladama dožene. Kolikor češki. tolikor tudi nemski politični krogi pa si ne obetajo posebnega ugodnega a- speha od teh nameravanih dogovorov. Cehi vstrajajo pri svojih zahtevah po notranjem uradnem češkem jeziku in pa I po českem vseučilišču v Brnu. Nemci pa pravijo, da vlada ne sme ugoditi tem češkim zahtevam. in dostavljajo, da se bode dslo ž njimi še le takrat dogovoriti ko vlada postavnim potom uve- , Ijavila nemški jezik kot državnijezik.Tako ! stoje stvari danes. Ali bodeii te dve stranki od svojih zahtev odnehali, o tem pa nas pouči bližnja bodočnost. LISTKK. lz arMva grofa Sic Atteisa v Poäpri. Pod tem nasiovoin je v l^tosiijih Izvesljib Muzejskega družtva za Kranjsko natisnjenih štirideset reg<'stov, katere j(^ tukajšnji prolesor dr. Kr. Kos sestavil na podlagi li.stin iz 14. stolelja, ki mu jib Je blagovolil imenovani grof izročili v porabo. V naslednjih seaitkib lzvestij pri- ^eJo na vrsto regesli, ki pojasnjujejo IF). ln Iti. stoletje v domaOi zgodovini. Ti regesti, ki so že v Izvestjih na- tisnjeni, so nanasajo skoraj izključno na zgodovino Goriškega, posebno pa na zgo- dovino niesta Gorice. Da je temu tako, razvidno je posebno iz notic o Gorici, katere se nahajajo na CAl in 67. strani omenjenih lzvestij. Ne bode odveč, da jih tu še enkrat priobcimo. V oklepih navedene številke nam kažejo, v katerem regestu nam je ls^d[i to a|i ono. JSa re- | čenem mestu čitamo: Kar se tiče Gorice, lahko lečemo, ako se ozrranio na natisnjune regesle,, da naai je za 14. stoletje treba rnzloče- vati š t i r i njene dele, namreč grad (castrurn), trg (mercatus), vas (villa) in okolico (pertinentia). Glede goriskega gradu se v neki listini oinenja ondotna pabica (in palaeio castri Goricie^ (št. 19). v neki drugi pa tamosnja nova soba ijn eastro Goricie in camera nova) (št. 4). Pogostoma se v listinah navaja g o- riski trg (in mereato Goricie) (št. \2, 18, 23, 2S), kalerega nam je isktdi !ik goriskega gradu tain, kjer je sedaj kakih 20 his ,.Na gradu'1. Na tem trgu je bil j a v e n prostor (plaza, plalea com- munis, forum) (At. 20, 23, I). Tik njega je bila loža (sub loga tori) (št. 36). V tem delu Gorice je bila občinska hisa (doiuus eommunitatis) (3t 12, 23). Tudi je bilo tu gostišče (hospicium) Anlona Tuska (ši. 28) ter mnogo h i š, tako n. pr. hiša žida Monissacha (St. 1), nekega Ge- russija (št. 9, 13, 16), nekega MerliSka (št. 35) itd. Tu so prebivali goriški t r- žani (cives), kakor Odolrik Vodopivec (St. 20, 24), iMalej, sin Budigojev (St. 37), Sabadin (št. 23) Tomažut (št. 28) in drugi. Pod gradom je bila vas (villa) Go- rica (št. 13, lfi, 2o, 26, 32, 38) nekako tarn, kjer je sedaj stolna cerkev z bližnjo okolico. Tu sta bili dve pokopališči, eno pri veliki cerkvi (cymiterium ma- ioris «cclesie sub Babulum) (at. 32), drugo pa pri mali cerkvi (eimiteiium ecclesie minoris) (št. lö). Tudi v vasi Gorici se omenja j a v e n prostor iplatea in villa Gorizie super Bololos) 1st. 101. Neki drug prostor v vasi se je zval ..Tanela" (št. 19, 20). V cerkvi sv. Hilari'a in Tacijan« je bil en oltar po- svešcen Materi božji. V tej cerkvi se je nahajala podoba sv. Antona: na posehnem mestu je ležalo božje truplo (št. 38). V g o r i š k i o k o I i c i, kolikor je je spadalo pod Gorioo (pertinentia), naj navedem prostor za gradom (post e a s t r u m) (st. 37) ier prostor p r e d vrati (ante porlam) (št. 37), dalje Travnik (št. 37), Mukro na bribu Gr- č i n i (št. 40), Olbart (št. 37) in hrib Školijo (št. 13, 15). Prvotni prebivalci v Gorici so bili brez dvoma S 1 o v e n c i. Lahko bi trdili, da vas Gorica je bila nedaj prav tako slovenska, kakor vas Solkan, kamor so hodili Goričani k maši in k pridigam, ko še niso imeli svoje tare. V 14. sto- letju so v Gorici živeli Odolrik V o d o- pivec (št. 13, 15, 20), Žvan Zlatolasec (st. 20), Zenegoy (Šinigoj) (št. 12, 13), Budigoj (št. 37), „Janes" (Janez) (St. 14), „Jori"' (Jurij) (št. 15), Aniza (Anica) ! (št. 37), tedaj osebe, katerih imena so bila slovenska. Med domaee ljudstvo so ' se začeli s^liti tujci. ki so dohajali iz j raznih krajev, tako je prišel Lippus iz i Čedada (št. 1), nctar Zambonus iz Bel- ! lnna (St. 6, 9, 10, 12—16, 19), tkalec ! Warnerius iz Karnije (št. 14), rodovina Orzoncev iz čedadske okolibe itd. I število goriških prebivalcev j v 14. stoletju ni moglo biti neznatno. j To se da sklepati iz tega, ker je bilo v Gorici v tistem času po več duhovnikov in dvoje pokopališč, V neki listini iz leta 13M. se razen župnika Ritzharda tadi navajajo duhovniki Matija, Herman in Marka (St. 32). Leta 1400. je v Gorici živel vikar Ivan Gerlachus (št. 40). Izmed raznih dostojanstvenikov in obrt- nikov, ki so v 14. stoletju živeli v Go- rici, so v regestih omenjeni vicedom Gregor iz Dornberga (St. 39), sodnik Ro- land (št. 36), notarji Zambon, magiater Jakob (st. 26), Ulrik (st. 19, 23, 24, 27, 29, in Ivan Tomasutti (St. 35), pretor | Nikel (St. 13), kovač Orvecel (St. 14), tkalec Warnerij (St. 14), čevljar Jakob 1 (št. 37), kuhar Sifrid (št. 19) itd. ! Razen Gorice se v reeenih regestih navajajo tudi razni drugi kraji po Go- Obstrukcija v ogrski poslanski zbornici. Koäutovci v ogrskem parlamenlu so že v «Mrtkovi seji jasno pokazali, da bodo z vsemi silami nasprotovali nagodbi, ki stajoskleneli avstrijskain ogrska vlada, ter da se ne bodo strašili nobenih sredstev, da isto preprečijo. Sedaj iavlja npki du- najski list, da je to potrdil tudi neki voditelj Košutove stranke ter napovednl naravnost o b s t r u k o i j o. Dotieni po- slanec je izjavil dopisnikn dunajskega listn ,.\V. Mitta^sztg.*' mej drugim to-le; „Stranka ve z:i gotovo, da so vlada r s t r i n j a s s t :i I i A č e m d r. K o o r b e r j a in da poslednjega tudi izdatno podpira zunanji minister grof Goluhowski. ^Szell jo, kot znano, to trditev ovrgeH K*di tega mora posoei Kosutova stranka po najskrnjnejih sredstvih. Proglasilabo javno obstrukcijo in je v to svrho že tako or- gan izirana. da lahko vstraja do skraj nosti. Mi do smemo izpustiti iz rok tako ugodno prilike za odpravo d u a 1 i z m a in smo trdno preprioani, da se nain sedaj posroči ta naert." Spor med madjarskimi in italijanskimi dijaki. V jeseni se je imel vrsiti v Bu- dimpesti inlornacionalni dijas!;i kongres ,.C irila Fratres". Po pravilih tega drušUa postano lahko dijak koje si bodi narcd- nosti ud tega društva in imajo dijaki raznih narod nosti prnvico ustanavljati drustvene podrurnice. K ternu drustvu so pristopili poleg madjarskih dijakov tudi rumun.-ki in so hoteli ti slednji ustanoviti posebno podruznico. Ali Mad- jari so se tonm protivili in so hoteli, da bi rumunski dijaki skupnn z madjarskimi otvorili jedno podruznico. V to zahtevo madjarskih dijakov pa ni hotel privoliti drušlveni predsednik, ki je Italijan. Ta spor pa se je imel rešiti na kongresn, ki so je imel letos vršiti v Budimpešti. Zdaj pa s-e je začela gibati poieg Humunov tudi učeča se mladina druzih na Ocerskem x.iveOih narodnosti, narnroč gibati so se z tčeli tudi Nemci in Slovaki. Iz Beea se jo oglaeilo k društvu 150 slovaskih dijakov, ki so hoteli imeti v društvu tudi svoj poscben oddelek. Predsednik ni odbil te zahteve slovaskih dijakov, je popolnoma utemeljena v društvenih pravilih. Vsled tega je nastal med Italijani in Madjari prepir, ker so Madjari odločno zahte- vali, da morajo dijaki vseh na Ogrskem prebivajocih narodnosti veljati v drustvu za Madjare, Italijani se pa niso hoteli udati tej madjarski krivieni zahtevi, in tako ni prislo do kongresa v Budim- pešti, marvcč se je vršil isti v Benetkah. General Ignatijev Čehom. Češki poslanec Klofač se je^ tudi udeležl bolgarskih slavnostij pri Šipki Pri tej priliki je prišel v dotiko in v razgovorz ruskim gonoralom Ignetijevom. Ko je nanesel govor tudi na Češko-Nem- ško vprašanje, je prip »rnnil Klofae gene- ralu, da je boj z Nemci huji, n)> vinarjov; mosto venc;a na grob nep^zabnega dr. Jo/(»l'a Pavlice so darovali : Ivan Loben, kurat ns Li- | bušnjom 10 K (toliko tudi zi Alojzijovišre); .lanoz Rojoc, kurat v IMjah 8 K; Anton Uratina, vikar v Dobrrdobu 10 K. SrOna hvala! /adnji' tlclo f dr. »los. Pavlico. — Ko je ložal f dr. Jo^. Pavlica na mrt- vaškom oilru izsla, je njogova ktijiga: „S o c i j a I n o vprašanjo", ktloro j;> si» prod poldrugim mosecom sam popniv- Ijal v Misurini v ltaüji. kjor je po nasvolu zdravnikov iskal zdravja. To njogovo dolo jo za onim, ki jo je priobčil v ,.KMtoli>ktMii Obzornikir' Iota 1899: „0 bisLvu ka- p i t a 1 i 7. m a-'t gotovo najlopš1» in naj- pupolnise. Knjiga jo izsla v »00 iztisih. CMna. katoro sein di)l'ičil po stroških v tiskarni in knjigoveznici, je 30 kr. ali 1)0 vinurjov. Dobiva so pri upravnišlvu ,.Primorskog;i Listn*11 v Gorioi. A'co bi sknpok prosogol stroski;, porabi se pro- b'tok za pri hod n j'» slovon^ko sirotišče. Ker je knjiga: „S o c i j a Ino v p r a- sanje"' lepa oporoka vse.^a dušovnoga dflovanja dragoga bratu dr. Josipa, upam, da jo bodo prijatelji in znanci pokupili do zadnj"gn iztisa, da so pokrijejo stroski in ob en>im opomore tudi dobremn na- miMiu. Dr. A. P. Tt'ija pa nisnio vedeli. — V pred- ziulnji štovilki našoga lista smo omenili nokoga clovoka pri ,,Sori-l, katereum se še vedno do-la skomira po šampanjcu, katerega bi bil zastonj pil, ako bi se bila «lovesno otvoribi Vipavska železnica. \T zidnji številki „Soc'e"' pa pise neki A. G, da je on tisti. katerega smo omenili rni in pravi, da je njegova skomina po ,.šampanjcu zastonj" opravičena. Po nje- govom mnenju sta gospoda Alfred gröl' Goronini in dr. Gregorčič izpolnila lo tvojo prokleto dolžnost, ako sta kaj storila za vipavsko žoloznico. Glavna zasluga za to železnico pa da gre njemu. To svojo trditev dokazuje s tem, da je že 1. 1889 p'sal o vipavski železnici ter da je kas- neje tudi nekc petieije tiskal v tej za- devi. In kdo naj si upa sodaj trditi, da bi drdrala vipavska železnica proti Aj- dovščini. ako bi A. G. 1. 1889 o njej ne pisa! in bi kasnoje ne tiskal nekaj peticij o tej zadovi? Mi toga do sedaj še nismo vedeli, zato smo pa delali A. G. krivico. Kor pa stojimo na stalisču : Vsa- kernu svoje, rečemo naj še to l^: Na prc-žli pustni Sokolovi maskeradi postavili so G. spomin^k, ne vemo za kake zasluue v Gorici. Zdaj pa jo prišla vrsta n:i Aj- dovce, da posiavijo na prihodnji puslni maskeradi v Ajdovsčini A G. spomenik in to v znnk hvaležnosti, ker jim je pri- boril železnico. Preskušnje za usposebljenje uči- tel.jevanja na ljudskih in ineščaiiskih šolah se bodo začele v Gorici dne 4. novembra t. 1. o!> 8. uri zjutraj. Prosnje troba uložiti dotični izpraševalni kornisiji najkasneje do 20. t. rn. Xcvarno bolan je častiti gospod Janez M a r u š i č, vikar nabrežinski v (»okoju, katerega so te dni prevideli. Bolnik šteje nad 80 let ter se priporoča v molitov lloinanje na Sv. Goro. — Vkljub nenavadno slahomu vremenu — kajti doževalo je vso soboto od ranega jutra naprej in vso nedelio, kakor bi iz skafa lil, z majhnimi pro-ledki — bilo je ro- manje kranjskih Slovencev na Sv. Goro na grob pokojnoga kardinala M i s s i e preteklo nedeljo velikansko in veličastno. Do 2000 Ijudi) vseh btanov in iz vseh krajev kranjske dožele, katerim so se pridiužili tudi Štajerci in Primorci, po- sebno Goričani, so vkljub neprijetnemu dežju in krajevnim težavam, poromali v svctišče M B., kjor počivajo zotneljski ostanki moža duhovnika, ki si je znal pridobiti zaupanje in spoštovanje, kakor malokateri njegovih prednikov. Njegovi nauki so obudiii mod Ölovenci novo živ- Ijonjo, katero zajema moči in kroposti na njegovern grobu. Začasni grob raj- nika v corkvi, ki je bil radi mokrote, katero so romarji seboj prinesli, vsa v vodi, bil je lepo okrašen. Tužno slavno- sten. a ob enera vznesen in poživljajoč govor je imel dr. Janez Krek, prol'esor bogoslovja iz Ljubljane. Bomarji so dospeli s posebnim vla- kom na goriški kolodvor ob 5. uri in 25 minut /ajulra. Od tarn so šli v nepretr- ganih vrstah v mesto, skoz Solkan in na Sv. Goro. Vipavska želoznica je dospela j kasoeje, ob (?. in pol in je bila prvic ; polna v vseb svojih kotih radi volikega števila romarjev. Iz Bohinja in sosednjih krajov so doäli romarji že prejšnji dun čez Bačo in Podbrdo; drugi zopet od drugod. Ob 4. uri popoludne so bili ro- t marji večinoma že zopet v Gorici, od- j kodar so so odpoljali proti deveti zveČor. i Vsem, ki ho se udeležili tega romanja, kakor tudi onim, ki so ga vidoli ali slisali o njoni pripovedovati, ostano t raj no v spominu. Nai bi krsranski dull, katei-emu jo rajni kardinal služil, zadobil po ro- marjih novo nnr med Slovenci vsoh dožol! Potivs. — V soboto zvečer oh scdmi uri in pol na večer jo bil v (Go- rici kratok polros, ki so jo prav tlobro cnlil. lN)vo(Iuji. — Po dolgih suhih dnevih tnosoca »vgusl i in soptornbru ogl)»sil so jo nekton» kralo polilov(»n dož, a vt'dno v jako skopi niori. Z oktobro-n )f pa nastopilo jesonsko do/.ovjo, ki so jo nckalere krato proinonÜo v pravo na- livo. Tako jo bilo prve in z>idnjo dni protokloga l.odn ¦, od one d-> dnigo rv d- Ijo. Vrs!od toga nara.su so pol iki in hudourniki non'iv.dno tor v ilili svoj«» vodo v Sočo in Vipavo, ki sto prokoračili svojo brogovo, propluli rodovitno jioljt» ti-r napiMvili obilo škodo na mno^ih mestih. Zopot jo odšlo mnogo roiovilno zomlje. iz hribov in ravani v nonasit.no morjo ; hribi pa kažejo vtM.lno bolj orit.no svoja robra in zemlja v ravnini so tanjša, kjer ni odplavljena. knji^c (Ir:j••¦.!)(» sv. IHohorja so došlo, in sicor se slobe za gori.ške iide pri corkveniku sto!no corkvo. Opozarja se stem č. udo, da blagovolijo prinesli s seboj letnino za prih. leto. Bankovci po 100 K. — Z d»-aj- sctim dnevom tokocog-i moseca oklobra pridojo v promet novi bankovci po 100 K. Ti bjtnkovci bodo 15 nun daljši in 10 nnn visji od sedan jih bankovci po 100 gl. Novi voditelj v. kr. okrujiH't;a jjlavarstva v l*oi'0('U. — Names to okr. glavarja Lasciaca, ki je bil, kakor srno že poročali, imenovan za višjeg^ poUcij- skoga svotovalca v Trst. pride v Porec kot voditelj tamošnjoga okrajnega gla- varstva c. kr. namestnišLveni tajnik g. R o n n e r. sliden sliu*a,j. — Zfidnjir: smo o- inpnili, dajetr/.asko državno pravdni.stvo zaseglo vse v Trstu izhajajoče liste, ki so priobčili brznjavko c. kr. kore- spondenčnega urada o burni =eji v oger skem parlamentu, v kalori je poslanec Ba- rabas nedostojno napadei vladarjevo o: e- bo. V tej brzojavki so bili namreo navedeni doslovno nedostojni izrazi, ka- te^e je rabil poslanec b;i b:is. Ko je pa prišla v Trst uradna „Wierer Aberdpost4' čital je tržaški državni pravdnik rzo.'avko c. kr. korespondenčnega urida, katero je on v tržaških listih konfiisciral, v dunaj- skom uradnem listu doslovno nati^njeno, ne da bi jo bilo dunajsko državno prav- dnistvo konlisciralo. In kaj jo storil na to tržaški državni pravdnik?! lzdal je do dotičivh urednistev odlok, s katerimi jim naznania, da se mu ni zdelo umestno predložiti svojo konliskacijo deželnernu sodišču v potrjonjo in da stoje zaradi tega konliscirani izslisi listov dotičnim urednistvom na razpolaganje. Na ta način prisla so uredništva do velikih kupov pipirja, v katere so lahko zavijala sir in poper. Stroške za dru o izdajo listov pa p'aca, — kdo?! lsterska /cle/.nica in burja. — Na novi istorski železnici, ki pelje ob morju od Trsta do Poreča, so je moral, posebno med Trstom in Koprom, zaradi prehude burje voc'aat ustaviti promet. Isterska trgovska zbo.-nica se jo zaradi toga pritožila pri ravtia.elstvu državnih železnic. To pa je dalo trgovski zbornici razumeti, da nima pripravne posode, s katero bi se dala burja poloviti ter da ne preostaja dragoga nego ustaviti na železnici promet, kadar je, burja prehuda, ako so noče, da prevrne ista kak vlak v rnorje. Še nekaj o PateriioHtovein sa- inoinorit. ,.II Sole" pove na uho laskemu podaniku in „Piccolovmnu" šefredakterju dr. Prez.ioKU. „Naj pomisli dr. Prezioso, da vdova in dve siroti vsak dan po- navljajo besede, katere je sarnomorilec iaustil v največjem obupu. Dr. Prezioso je odini odgovoren za žalostni dogodek. AM čuti vso inlamijo svojega dela, ker je nadomestil pridnoga in delavnega so- trudnika z dvema ,,regnicoloma>l samo radi tega, ker je bil pokojni tako ne- sroren, da je znal tudi slovenski?' — Po»rob je bil v čotrtek ob 2. uri po- pofudne. IJdelezba je bila velikanska; po- greba sta se udeležila tudi dr. Prezioso in „Piccolov" odgovorni urednik Rocco. Kakor poroča „Sole", ustavil je ta dva na vratih pokopališča noki visoki (inančni uradnik z besedami: „Čudini se, da ne daste žrtvi niti sedaj mini; prosim spo- štujtc vsaj zadnjo željo pokojnikovo ; ukazujem Varna, da se odstranita..." Iz Istre se nam piše: Kdor želi imoti dobrega in poätenega istrskega vina, v*(h mu z naslovi in pojasnili postrežejo g. G. Grasič v Bernu pri Pazinu, g. Slo- kovic v Sv. IVIrii pri Pa/inn, g. Grželič, /upnik v Tinjanu ali g. S. Uelar, mičelnik v Tinjanu pri Pa/.;nu Ti gotovo poznajn islrske ti*pinr», ki irnajo dobro in poSlrno vino. — Italijanska slranka r;il>i vsa. mo gofa sredstva, da ovira in nisi delovanjo rodoljubne duhovšnno in narodnih pr- vakov. Saj je znano dHovanje Krslicevo in njegovib somisljenikov, kakor je n. pr. Veneeslav Cbrismanic't recto Kri/.rmmio. Strajk v kamnolomih. — De- lavci v kamnolomih v fiž:i.ški okoliei štrajknjo že dva tedna. Vocina lastnikov kanir.111 pi-V1 ,.Na^a. Sloga" : Naša vojna in-rnarica ski- nil:t je '/, l:;djedelniou ,.S'.tbilirr'(M)t'i tec.nieo triestino' ['.ogodbo, v-led k.iler.' ne sine pri izdelovanju n> vih vojnih kulij ral>:ti j dHavcev iz tujih (iizav. ZdVi detajo tain | oklopnico od lOOOO ton Pri tem ddii I dela jeden tržaški tehnik po imenu ha nielli in jeden sam pnljski po imenu G"- rup. Vsi drugi so ilalijariski drJavijani. Zdaj prišel je pa polog so jeden Prus. Ko se je pogodha za zdelovanje oklop- niee skl"pala, je prejelo ravnat.el,sl.v<> za- voda več načrtov, ki so bili vsi mlelani s helii uravuro. Inžener Kellner, ki se nahfija ilanes na zabavnem j)otovanju, delal je toliko CHsa, dokie-r ni dosegd, da inu je vojna mornarica izposodibi originalne načrte na platnn. Poleg to*?a. pa je naroeil tajno drugim, da inu izde- lajo se druge originalne nucrte na plalnu. Seveda je priporočil vsem onim, kojim je dai izdelovati take originalne naerte na plalnu, najvecj'i tajnost. Ali odvisno je vendar od njih diskretnosti, da-li bodo to tajnost obdržali za-se, ali pa tudi ne. Med temi Ijudmi se nahaja narnreu tudi neki Diminich, ki je bil radi vohunstva že obsojen. Na podlagi teh novih načr- '.ov zamoglo se je reproducirati helio- gravnr, kolikor se jih je hotelo. Pa ka- kor da bi to ne zadostovalo, Kellner je posnel vse osnovo nove onlopnice ter jih posodil svojen.u prijatelju Kniturju, ki je na podiagi teh izložil sliko nove popolnoma oborožene oklopnice. Kako da dalje spostuje t.a zavod pogodbo z vojno mornarico, dokazuje dejstvo, daje te dni z izgovorom da ni d(da, odpustil iz dela 30 Iržaških delavcev, doeiin je obdržal pri delu nad 50 ptujcev. Čcvljarji, uiiteiji v Istri. — V Sv. Vitalu, oddelek višnjanske občine. v okraju. kjer stanujejo izključno le Hr- vatje, podučuje zdaj ol,ndira, saj velja tu poitalijaneiti brvasko deco, napraviti iz nje janieare, ki bodo, ko doraslejo, v prvih vrstah in najlju- tejši bo bodo borili za italijansko slvar proli lastnim bratoni llrvatom. Ali seveda ho ne čudimo višnjanskemn občinrfkemu glavarslvu, ako ono k temu rnolci, am,iak Oudimo se žolskini oblaslnijam ki kaj ta- kega trpe. Bi'i so slučaji, ko so ravno v istem okraju duhovniki iz zgolj krščanske ljubezni podučevali olroke hrvatskih sta- rišev v hrvatskem jeziku in sicer zastonj, ker ni bilo v dotičnem okraju nobene LOlf». Ali bila je tu na nogah koj c. kr. šolska oblast ter prepovedala duhovniku tak poduk. In vendar mislimo, da je naš dubovnik celo v oeeh „liberalcev" vsaj toliko vreden, kakor kak cevljar. Pri c. kr. šolski oblasti v Istri pa se zdi, da temu ni lako. Ali pa jo mogoče res, da nalaga trozveza naši državi dolžnost, da poitalijančuje istrske llrvate. To je že drugi slučaj, kjer je čevljar podučeval v Istri hrvalske kmečke otroke, kakor da bi bil on kak nastavljeni vaški ueitelj seveda v italijanskem jeziku. Tarn v La- kove.m na Labinščini podučeval je tudi neki čevljar Opasie, kakor rečeno, vaške otroke z namenom jih poilalijanciti. Da je imel ta elovek popolnoma zmožnosl za to, naj dokaže ta-le dopodbica. Prišel je c. kr. uradnik po uradnem poslu v Labinj. Znanc je, daje Jabinj^ka gospoda neizrtčeno vneta za blaženo Italijo ter da tega nikomur no prikriva. Omenjeni c. kr. uradnik je pa bil lej gospodi /nan, kakor ji je bilo tudi znano njegovo po- litično misljenje. Da bi ga nekoliko po- dražila, nadražila je nekega čevljarja, d» je prišel v kavarno, kjer se je nabajal dolični uradnik, in tu je zae.el čevljar kakor zbesnel upiti: Vivva Italia, terra santa! Pri teh be. edah vrgel se je na tla ter začel poljubovati opljuvana in umazana tla kavarne. Seve da je mož zaradi te svojo navdušonosti postal po- litični rnučenik ter dobil nekaj dni za- pora. Ali lo ga rn vendar nie zmolilo, da ni postal par I t kaHuejo italiianski vaški ueitelj v Li.kovern na Labinšeini, kjer ga je d< tieni uradnik, kalorega je tje pri- peljala uradniška dol/.n;»st, kot takega niišrl, nv da bi ^'a bila c. kr. šfdska olilasl v tein poslu mol.il;!, ko je pripruv- Ijul tnesto (-evlj(!v 'z hrvalskih ol.njk ja- nicarje za Italijo. tei-i-f) santo LaSk» odliUovaiijr. — Posl. Po- Icsini |(; prejel od laškega ininistra z:i zunanj(? posle. FVinetlijü pismo. v loilerem ha/.nanja gospod la.^ki ministen1 gM^podu i-tr>r--k' rnu lit-keinii poslMncu, da mu je laški kralj podelil udlikovanje knnien- dalorja kr.ilj-'.vegit reda italijanske krone. ,.Si)iri)O tutti d'una sola larnigüa.'' Dolgi jeziki j.ravijo, da vlada n;i l'rimorskern in se nikiiar nasprolovala Lahom, a da ni tudi še nikdar podierula Slovanov v borbi proli laškeimi na^ilju. ,.0j le na- prej, doklei' je še .. ."' Sliuu dr. Frana Picscnia. — Uavnok;.?- zaöelo je založnišlvo te ^like inšega ps'snika velikana z razpnšiljanjeru iste. Sliko, ki je umetni.ško uovršena, na- pr.ivi! je gospod Alojzij Šubic. aka- derničrii slikar v (l'lju, |io edinern pra- vciri originalu. ki je sedaj v posesli gos- pod.H lavnatelja Levca v I/uhljani. Siir^' je |)std(vI na Kamniskib in sosednib planinab. Žalosten poiav iu'/,avcdiios1i. — Unirla je v starosti 79 b-t go«?podična Marija G.-'šparič, sestra ranjkega hrvat- skega hkid't Gaspariea. Z-dpustüa je pre- cejšnje pie^nn/.eiije; glavni dedič je „kranj-^ka lir.iniinica"', ki dobi kakih ()0O00 K v namiMi. da pospešuje s teni denarjern fi'irriško šolstvo v L'iubljani. Klizabetna («troška bolnica dobi 600J K, Ijubl.janski reveži loO K. I'ravi kamliflsit /,» slovcnsko ljudst\o. — V marborskem okraju kan- (l'dirajo spodnje.štajerski Slovene! kmeč- kega poses!nika Janeza Rošknrja. Na shodu pri sv. Barb iri pri Mariboru je kandidat Roskar dejal volilcem v svojem govoru : ,.Kdor se ogiblje. duhovnikov, eerkve. tega se ogibajte tudi vi: kdor pa še üna kaj ljubezni do Boga v svojem sreu, tega pridobite. Borimo se za pra- vieno stvar, zato je z nami Bog. Ce zmaga slaba stranka. bodo poslanci slabi in sla- be postave. Tako bomo še na slabšeu kokor sedaj. Zato bodiino jedini! Dol- •/nost je, da gre vsakdo volit; naj se nikdo ne izsjovarja. Ako bomo verni, trdni v svojem prepriö"anju, potem mora naša sveta stvar napredovati in zmagati"1. — Tako bi morali govoriti vsi, ki se polegujeio za zaupanje slovenskega l.jud- stva. Di'/cliiozborskr notire na Sta- jcrskeni. — „Slovenski Gospodar"' pravi. da ses hočejo pri sedanjih de/.elnozbor- skih volilvah Nernci vreči na mariborski voülni okraj z vso silo. Že pri zadniih deželnozborskih volitvah je zmagal slo- venski kandidat v tem okraju le z majhno veeino glasov. Zenska aktivna volilna pravica. --- ,.Gra7.er Tagblatt" pis'1, da imajo na Stajerskem pri deželnozborskih volitvah ženske pravieo osebno voiiti. Mt'stno j«ospodarstvo v (cljii. - - V zadnji seji obeinskega sveta mesta Celje so^ mestni očetje za sullerajn'-ko solo v Šostanju dovolili öOO K podpore. Tako se zapravlja denar mestnih davko- placevalcev; mesto je vse v dolgovih, beraeija na vseh koneih in krajih, po drugi strani pa se niece denar za stvari, od katerih nima mesto prav nie. To je sainu baharija mestnih ocetov, ki si ho- čejo pridobiti ime velikih podpirateljev nemške stvari po slovenskib. krajih. Tuj denar inečejo brez skrbi, da bi pa po- segli v svoj mošnjiček, tega ti ineeeni ne store. (üroziia nesreča. — Blizu postaje Kindberg na Gor. Štajerskem je Sla pred kratkim neka pestunja s petletnim otro- kom preko železniške proge v hipu, ko je bil prehod že zaprt radi bližajočega se tovornega vlaka. Ko sta bila sredi proge, pridrvi vbik in podere oba na tla in gre preko nju. Otrok je bil nn mestu mttev, pestunja pa je umrla v malo urah. Dežolno/.borske volitve na Koro- škem. — Pribodnje volitve utfgnejo pri- nesü Slovencem žalostno presenečenje. Koroški Slovenci so imeli dosedaj v dež. zboru tri poslance. Gotova stvar je, da pade naš poslanec Grafenauer v Ziljski dolini ; v velikovškein okraju pa, kjer sta dose !aj bila poslanca župnik Einspier in posestnik Mnri, namoravajo namestu slednjega kandidirati duhovna F'odgorca. izkljueeno skoro gotovo ni, da bi Slo- venci izgubili še oba velikovška mandata. Tužni Korotan! Velik po>ar. — Tovnrna po- gorela. — V petek okrog osme ure zvečer j(; pric'ela goreti v Trelmjem to- vnrna za parkete trgovea Goljevsčrk-a iz Gorice. Ogenj se je razširil v no- tranjem in je s tako silo udaril iz po- slopja, da se je preeej videlo, da je a suhim lesom napolnjcna tovarna izgnb- Ijena. Ko je prisel ob 'MO. uri vlak iz Ljubljano. je goreio z velikanskirn pla- m(»nom, lako da je bilo na kol^dvoru svetlo kot [)O .Inevi. Z,»orelo je tudi na- rejenih parket za več vagonov. FJo/arne brambo ;/. Trebnj"ga, Vr(;l. Loke in Mime peei sf) neutrudljivo delale, da so ogenj omeji!(; in obvarovale velike zalog^ lesa. Skoda je velika, a pc "sl.iik je zavarovan. \ovi rlani gospodsko zborni<-e. — i\emški listi pišejo, da se v kratkern poklic-e v 'gospodsko zbornico U» novih elanov flinlvo Sirf(»v;t1ka, vodja hrval>kih krščanskib soeijaleev. je bil v petek ob- sojen zaradi, izgredov zoper S be na sest meseeno jeeo. l>ojnobrodošlo. Prašičem se odkazuje za bi- vanje najslabši prostor: vsak umazan kot je dober. kjer se komai gibajo, kar je zelo krivieno. Tudi se pušča, da leže v niočvirju nesnage in v okuženem zraku. 0 negovanju kože pa že celcJ ni govora. Ali je cudo, da tako zanemarjena svinjad gine in da je v nji največ slučajev ži- vinske bolezni'? Nekateri ljudje so mnenja, da svinja, čim manje se giblje, tembolje uspeva. Ta ni'zor velja samo do neke meje. Ako pa tako počivanje in tičanje živali škoduje, tedaj pa gotovo ne uspeva. Ali seveda ne moremo gledati v Organizern živali, d i bi videli, na čein boluje žival, zato je naša dolžnost sploh odstranjevati vse u z r o k e bolezni. K temu pa spada v prvi vrsti čiščenje in gojitev kože in pa PiTiierno kretanje živali. Ako želimo rspešno gojiti žival. moramo slediti njt»- nemu prirodnemu nagonu inga podpirati. V prvi vrsti treba priskrbeti živali priložnost za kopanje, najbolje mali tomun. Najboljša voda za kopanje je postana voda. Ako je vrei ie toplo, je dovolj, da se prašici primerno gibljejo, ako je pa vreme hladno, je bolje, da se osuše in se jih odrgne s slamo. Kopanje pa ne sme trajati čez 20 minut. Po kopanju se pojavi pri živali velika lakota, potem pa tudi izvrstno prebavajo in tako se dvakrat in trikrat nadomesti ono, kar bi se slučajno „potrosilo" za kopanje. Kar pa je največ vredno: skopana žival redkokedaj oboli ali pogine. Angleži že običajno kopljejo svoje svinje in presiÖe in sicer po leti v hladni, po zirni pa v topli vodi. Uspeh je vedno nenavadno ugoden. Kjer pa ni mogoče napraviti svinjam kopališca, naj se jih vsaj poliva in drgne s slamo in to vsaki dan. Vsak razumen svinjerejec bi moral uvaževati ta načela in jih izvajati, kolikor le mo- goče, ker ta trud poplača obilo korist, ki jo ima od tega svinjerejec. Lotcrijske številke. 11. (lktuhrn. Duiuij......19 83 64 57 22 Grac.......24 45 7(> «0 73 Ka/pis slu/hc občinskega tajnika. i*odpisano župan^tvo razpisujr služho obciiwkt^a tajnika z letno plačo 000 kron in priinornim stano- vjinjcin. Pi'osnjo z dokazili zinožno- sti za to službo jo vlo/ili pri pod- pisanoin do konec toga niosoca. Zahleva se znanjo ^lovenskega. ita- lija»' kejia in nomskoga jozika v t»o- vorii in pisavi. Žiipamstvo v Knnsilu, dne S. oktobra 1902 M. Zega, /upan. R<)innrjeiu n;i Sv. (m>I'i> kiiknr tuili ¦»l.-nni'iini oliniMx ii v olire *"• li:i jiiI juclii«*je pi'i]M>roi'':i tiivarna „Central" v tei na Tr.'ivntkn tik n'i'kvt1 sv. lu'iiacijii. La^tnik je Filii» lVi't'iiko i/ Hilu'in- Ihwit.i. \:i ra/.polatro inia nad lOOratopisov. kava in likerji najholjši. po- strf/ba tof'ii.-i. ristoba i/ulcdiia, ceiu* so ka- kor v druqih kavarnali. V mirodilnicah flNTON [yjAZZOLl (Jorica, Gosposka ulica in tekališče G. Verdi se prodaja vse kemično čiste pridelke za uravnanje vina, kakor tudi ka- deča žveplena kislina za čistiti vinsko posodo, namreč: sode, čebre itd. itd. Priden hlapec se sprejrne v kavarni ..Central " v Gorici Pisamiske in šolske polretei), raznovrstni papirnati stvori po najnižjih koukurenčnih cenah: Molitvenp knjige . . . od — 24 v navgor Žepni nožiči.....,. —\50 „ ,, Mošnički za denar . . ,. —'20 „ ,. Tobac-nicpin smodcnice ,, —"80 .. „ Zavitki. kuverte 100 . .. —50 „ „ Papir: pisem:ski lOOpol ,. —60 ,. „ „ uraden b«11000pol ,. 6'— „ „ „ zamaslo ovijati kilo „ 140 „ ,. ,. zacigaretelOOsnop. ,, 220 „ „ Posetnice s tiskom 100 ,. 120 „ „ Tiskovine za duhovnije in župani.je po coni ,.Narodne tiskarne" v Gorici. — P. s. Za povoljno postrožbo treha v naroeilu nave^ti približno ceno. ltd. itd. V Gorici G. LIKAR, srodi Scmcniske uliccprotiPlacuti 10. Velika zaloga |K Id goiovih oblek vsakc vrste in vsake mere. !!! Brez konkurence!!! ANTON KRUŠIČ, trgovec in krojaški mojster ^%L3 (SW v Gorici, Vrtna ulica St. 26, Anton Pečenko Vrtna ulica 8 (iOKU'A Via Ciardino 8 nrinoroča pristna bela in crna winn iz vipavskih, furlanskih. briskih, dal- tnatinskih i ; ' isterskih v • nuoradov. I l)ost;ivlj:i n:i dom in r;upo«hlj;i po h'lvx- .lifi na vsc krajo avstro-»»p»'rsko moiiarhijo v j sodih od nti litrov naproj. Xa zahtovo po^ilj:t | tudi uzori't1. Cene zmerne. Postreiba postena. * Krojaška mojstra [ Öufer & Bajt k v Gorici, ulica sv. Antona St. 7 " v hiši g. J. Kopaea pri okr. sodniji, J izdelujeta \ vsakovrstue obleke za motkc [ po meri. bodisi fmp ali pa P priprostc. I 1'riporocata se svojitn rojakom k v Gorici i.-Mia doz«»]i, p'isrbni'» pa I č. thih'n-^f'-ini in nčenoiMn si-odnjih k. in Ijndpkih sol •/,». obilna narncila. L ---- .^m^. ^tk. ^n^. in **m^. ^^u*. ^m^. .i«> I'ddpisani priporoča ?Iavnomu ob- t'instvu v Gorici in na de/eli svojo prodajainico jestvin. V zalogi ima kavo vsoh vrst, raz- lične moke iz Ma.jdičevoga mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače na [»rimer : f r a n c o s k i Cofinac, pristni kranjski brinjevec, domači tropinovec, flni rum. različna vina. goršice (Sens.) Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Melodove užigalieo. — V zalogi se dobe tudi te- sten ine tvrdke Žnideršič & Valencia v Ilirski Bistrici, ter drugo v to stroko ; spadajoče blago. — Postrežba toena in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjein Josip Kutiiu Tppovo«* v Semoniski ulici h. «tv. 1 (v Inslni hi$i.) Anton Fon, klobučar in gostlniöar, Semeniška ulica št. 6, inui bogfito zalogo raznovrstnili klobukov ter toči v svoji krčmi ]>ristna doilmen, vinu in po.strežo tudi z jako uku^nirni jedili. Ivan Bednarik priporoca svojo ¦ ¦ ¦ ¦ v Gorici ulica Vetturini St. 3. 5Za fsai© netaj! I dobi se v zalogi tvrdke I. Zornik, — Gorica G-osposka ulica št. 7, prva in edina slovenska trgovina za moino blago. Najboljše, nfijveojft in najcerie.jše skladišče .vsakovrstne.ua perila, srajc za bribolazce in kolesarje vsake velikosti, jopic za telovadce, krasnih kravat v vsaketn slogu, nogavi(;, rokavic, životni- kov (modercev), soleuikov, pihalk, dež- nikov, blusen, spodnjih kril, divnih okrü-?- kov za obleke, svil za obleke in biuse, vsih polrebščin za vezenje. Priporočevalno najboljc kupova- liščc za g. šiviljc in krojače. Naročila za izdelovanje perila (m ^ospodeV in modercev po VHakej meri in 7.aht«vi izvr?iijf*jo se točno. Prosiva xn. htovati listk o! NiijvoPjji tri»oviii;i / /olo/joiii ! Konjedie & Zajec Gorica, pred nadškoiljo fiiš. štev. II. Za čas stiivbo priporoOa vse stavbne potrebščino, k.-sUor: cement, ; stavbne nositefje. vsakovrstne okove. želozje, strnšna okna, covi za sira- j nisca itd. Itna v zalogi orodje za vsa rokoriel3tva iz ntubolj sloveub tovarn. Opozatja na svojo bogato izber kuhinjskaga in liišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah r*—• v< Edina zaloga g ä 1 stavbenih nositeljev W.....:;^^-^| j v 6o.-)c:. ff '«-¦ | Pocinkana hica an vinograde [u> jakn anisatiih cenah! j P o z o r ! Kw"» lcro "** nagT1*!1^«» i/.pl.icava vsslkomu, l-..Ior dokažo s potrdili .lajine novc a... i'^^ske blagajne, da je kupil pri najn za 100 kron blsipjt. F r o s i v a eabtevati li stko ! " " Pozor! Eno krono nagrade! Pozor! Eno krono nagrade! Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dimajsia cesta st. 15 v Medjatovi lisi v pritlicjn vzprpjiMiiM /iiivarovanjii vsakovrshiih poslapij, |>rn i |iri'il|nililiii' /,,i iiicsIm 4• i" (i!i ¦>. ui'i |ni,>(>filii<' /..i. >{>¦/.<•]<). ,\ko piulc n;ila iliii'va |ir:i/.nik i/.iilf >t» (i. zvci'iT. Slam1 |'ii |m>sI i |i; t'jcni.ui a.h v (iurici 11a 'linn |iušil|l >;i I-. ;i I'm:i 11 Sell \v;i 17. v Sn'skili u!i(';'li in .1 «• I - Icrsil/ v Nunskili ulicah pi» S vin. (\ HMTIIO i/, ulica Vflturiiii h. At. 9. liopisf y nasloviti na uredniätvo, yglasf in ii.'irocniiio pa na upravniitvo «G'/sicc». Ogla.si «f računijo po petit- vrstali in siccr ako sv tiskajo 1-krat po M viii., 2-krat \>u 10 viii., 3krat po 8 vin. Ako »»¦ vedkrat tiskajo. raču- injt) sc po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni tnvdiiik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" lodgov. J. Marušič). Zgodovirca avstro-ogerskih nagortb. Dimes', ko so v Irel.je obnavlja na- godba med lo- in onoslransKo državno polovico, bode golovo zanimulo naso ei- talelje iz,v(Mlc!i, k.ik . je naslala prva na- godba mod obema ilr/.dvu.ina polovicanu li-ta IS67. I'rvo znanival je vladar grofa Julija Andrassyja za ogerskega nii- nislerskega predsednika in mu poveril sestavo novega ogerskega ministorstva. Due 10. marca je začelo to ininisterstvo svoje delovanje, a 13. islega rueseca po- loztli so vsi oget-ski lninistri prisego v roke vladarjeve. To novo ogersko ministerslvo je zaeelo takr.j razgovarjali se z avst.rijskim rninislerstvotn o nagodbi, katero je An- drassy imel predložiti ogerskeinu, Heust pa avslrijskomu [utrlamonlu v potrjenje /a" ;i(). marca naložil je ogorski li- naiu'iii minister grof Ls>nya y (oče grofa Lonyay a. soprogn nadvojvorlinjf Sh'Ca- näje) vsern ogerskirn davčniin uradom da ne pošilJHJo va avntrijskr^n minislorstva. N.tj- v;t/.nojša naioga v nagodliernli pogujanjih jc prifailla linančnomu ininistrn. Za tega riniiislra je l>il im^novan baron Hocke, včlolni prcdsodnik I'maiK-noga ravnatelj- slva v Lvovu, polcin |>n sokcijski načfl- riik pod ministrom gpol'nm L a r is c \\ - em. Ta barf n Hcck^ dil jo sjirclon uradnik in zajodDO pokon-n v-;ikeri)ti migljaju z dvora. V Av-lriji ni bas v najboljšc-ni spornini] nifgitvo inie, ker dana^nji ois- lajt*inski (tostranski) državniki in politiki pripipujo.jo sumo njemu v groh. da jo bila prva nagodba mod Avstrijo in Ogersko sklonjona tako. da so na tostran- sko polovico pripadla prevelika bremona v financijalnoni pogledu. Dne 8. junija 1867 je bilo v Budim- pošli slovesno kronanjo cosarja Franca Jožefa kot ogerskoga kralja z največjim sijajom. Poieg vladarja sam»ga pp jo bi! junak toga dnova — minister Roust Mad- jari (seveda nnjveč judjo) so ga sbivili kot. svojega dobrotnika. Kaipak za razkrojenje v dve polovici je bil potre- bon inozemec, in to jo bli Beust, — Prus. Nol>odon domačih državnikov ni imel toliko mrzle krvi in pogurna, da bi i se bil odločil za to usodepolno ope- raeijo j Proti koncu mespca junija 1867 I pričoli so člani avstrijskoga in ogerskega ministerstvu razpravliati o linančnem delu riagodbe. Dno 3. julija bili ste iz- voljeni obe kvotni doputaci.ji, ki sta se dne 7. istega meseca konstituirali v-aka za se na Dunaju. Dno 13. istega meseca prodlagala je ogerska doputacija, da Ogerska plača 20, Avstrija pa 75 odstotkov za skupno i troško. Ta prodlog je avstrijska deputacija sevoda odbila. /atom so se vršile skupno konl'e- renco oboh deputacij, a so lo 26 avgu- sta doseženo je bilo sporazumljenjp v tern, da so kvota odredi na doset let in to na podlagi izravnih doliodkov. vplačanih od I. 1800 do I. 187f) v obeh dHih mo- nurbijo. Hazun toga so irnajo vse carin- sko pristojbine porabiti za pokntje skup- nih stro^kov. Ta dogovor pa je imel do- bili [jravno moč še le tedaj, ko se obo vladi "porazumeta. k o I i k o d r z a v- nega dolga naj pade na jodno in drugo polovico monarhijo. Y (a njtrncn so jo vrsila .'50 avgn- sla sk(][»na konlfrvnca av.-lri.jskih in ogor- skih minislrov pod predsedriišlvoni sa- nifga viai.arJH. Loi.yay je predlaga!. d a so p r o 'i 1 a s i dr/avni banker<»t, da so t a k o z in a n j š a d r /. a v n i d o 1 g. Tf-mn so se pa uprli avstrijski ministri. '. Xa to sla Bocke in Lonvav sama o tern i ¦ • i'1-.zpravljala v V/islau-u. Bpcko je pri lei.T iičinil to gorostasno neumnost. da je p.-i državnib dolgovih ..pozabil" na ! 80 milijonov goldinarjov. ki jih je ! dunaj-ki banka posodüa državi za ob- I nrvljonje svojih privilegijev. Kvotni doputaciji predložili sta za Avstrijo (39, a za Ogorsko 31 od sto : a žo drug' dan. 15 coptembra. zjodinilista ; se obo vladi v tern, da na Avstrijo od- pade 70, a na Ogersko 30 od sto. To spo- razumljenjo °o takratni avstrijski humori- , stični list- >-,značili z bespdaini : ..Schwa b zahlt. Ungar reite t", čeravno je v istini ,.švalr' pri j'laeevanju bil v manj- ^ini. v v^čini pa so bili slovanski davkoplačevalci tostranske državne po- lovice. Zadnja skupna konlerenca je bila 20 sept. 1867 leta. i: Konečni dogovor sta podpisala oba linancna ministra 19. novembra Tega dne je bil sestavljen tudi dogovor. da se naj bi donar za pkupne stroške plačeval v : meseenih obrokih: ob jednem je bila se- ', stavljena tudi osnova trgovinske in ca- j rinske zveze med Avstrijo in Ogersko. ! liOčeno tinancijalno gospodarjenje je ! imelo pričeti I. januvarja 1868. j Vso zakonske osnove, nanasajoce | so na nagodbo, sproiol je ogerski parla- • nienl i. lö. in 18. docembra. a avstrij- ski parlamont '2. in 1 i. decembra in gosposka zbornica 20. istega meseca. Dno 22. decomhra je sledila cesarjevn sankcija. In takosoje porodila avstro-ogeraka nagodba, katoro tretja obnovitev dela toliko preglavic obpstranskim ministrom in politikorn. — tako da bodemo morali smatrati za pravo čudo, ako nagodba v tretje pride do re^itve. Ako pa se tudi z vsemi napori izvrši v tretje, je jako dvomljivo, ali se nagodba obnovi v — četrto. Mnogi — zlasti nemski politiki | so sploh nasprotni nagodbi. Nedavno je ' Vsenemec Prade na nekem shodu v Jičinu na Če.skem dejal, da je vsaka ob- novitev nagodbe le dobrodošlo sredstvo Oehom. da vsakih 10 let izsilijo od vlade nnbroj koncesij zä se. Xo, ako se je na- i godba sploh rodila v znamenju nasilstva proti o Cehi vstrajajo pri svojih znhtevah po notranjem uradnem češkem jeziku in pa po češkem vseučilisču v Brnu. Nemei pa i pravijo, da vlada ne sme ugoditi tem i češkim zahtevam. in dostavljajo, da se [ bode dalo ž njimi še le takrat dogovoriti ¦ ko vlada postavnim potom uve- Ijavila nemski jezik kot državnijezik.Tako stoje stvari danes. Ali bodeti te dve S stranki od svojih zahtev odnehali, o tem pa nas pouči bližnja bodočnost. L1STEK. Iz arMva pfa Siff. Attemsa v Poäpri. Pod tem naslovom je v letosnjib Izvestjih Muzojskega drušlva za Kranjsko natisnjenih ätirideset regestov, katere je tukajšnji prol'esor dr. Kr. Kos sostavil na podlagi lisLin iz 14. stoletja, ki mu jih je blagovolil iinenovani grof izročili v porabo. V naslednjih sesitkib Izvestij pri- dejo na vrsto regesli, ki pojasnjujejo 15. in 16. stoletje v domači zgodovini. Ti regesti, ki so že v Izvestjih na- tisnjeni, se nanašajo skoraj i/ključno na zgodovino Goriškega, posebno pa na zgo- dovino mesta Gorice. Da je temu tako, razvidno je posebno iz notic o Gorici, katere se nahajajo na ijij. in 67. strani omenjenih Izvestij. Ne bode odveč, da jih tu še enkrat priobčimo. V oklepih navedene številke nam kažejo, v katerem regestu narn je iskati to ali ono. Na re- čenem mestu čitamo: ' Kar se tiče Gorice, labko rečemo, ako se oziramo na natisnjene regesto, da nani je za 14. stoletje treba mzloce- vati š t i r i njene dele, namrec grad (castrum), trg (mercatus), vas (villa) in («ledö goriskega g r a d u se v noki listini omenja ondotna palaca (in palacio castri Goricie) ^žt. 19\ v neki drugi pa tamošnja nova soba (in eastro Goricie in camera nova) (st. 4-). Pogostoma se v listinah navaja g o- riski trg (in mercato Goricio^l (st. 12, 18, 23, 2S), k»torega nam je iskati tik goriskega gradu tain, kjer ]o sedaj kakih 20 his „Na gradu•'. Na torn trgu je bil j a v e n prostor (plaza, platea coin- munis. forum) (st. 20, 23, I). Tik njega je bila loža (sub loga I'ori) (st. 36). V tern dolu Gorice je bila obeinska hisa (domus conimunilatis) (St. 12, 23). Tudi je bilo tu gostišče (hospicium) Antona Tuska (št. 28) ter rnnogo h i š, tako n. pr. hiša žida Monissacha (št. 1), nekoga Ge- russija (št. 9, 13, 16), nekoga Merliška (št. 35) itd. Tu so prebivali goriski t r- žani (cives), kakor Odolrik Vodopivec (at. 20, 24), lMiitej, sin Budigojev (st. 37), Sabadin (At. 23) Tomažul (št. 28) in drugi. Pod gradom je bila vas (villa) Go- rica (št. 13, 15, 2o, 26, 32, 38) nekako tarn, kjer je seduj stolna cerkev z bližnjo okolico. Tu sta bili dve pokopališči, eno pri veliki cerkvi (cymiterium ma- drugo pa pri mail cerkvi (cimiterium ecclesio minoris) (št. 15). Tudi v vasi Gorici se omenja j a v e n prostor (platoa in villa Gorizie super Bololos) (51. 10). Neki drug prostor v vasi se je zval „Tanela" (št. 19, 20«. V eorkvi sv. Hilarra in Tacijana je bil en oltar po- sveščon Älateri božji. V tej cerkvi se je nahajala podoba sv. Antona: na posebnem mestu je ležalo božje truplo (St. 38). V goriski o k o 1 i c i, kolikor je je spadalo pod Gorico (pertinentia), naj navedem prostor z a g r a d o in (post j castrum) (št. 37) tor prostor pred . v r a t i (ante portam) (St. 37), dalje \ Travnik (št. 37), Mukro na hribu Gr- C• i n i (št. 40), Olbart (St. 37) in hrib Skolijo (št. 13. 15). j Prvotni p re b i v al c i v Gorici so bili brez dvoma Slovene!. Lahko bi trdili. da vas Gorica je bila nedaj prav tako slovenska, kakor vas Solkan. kamor so hodili Goričani k maši in k pridigam, ko so niso imeli svoje fare. V 14. sto- letju so v Gorici živeli Odolrik Vodo- ; pivec (št. 13, 15, 20), Žvan Zlatolasec | (st. 20), Zenegoy (Šinigoj) (št. 12, 13), ' B u d i g o j (št. 37), „Janes" (Janez) (St. I (št. 37), tedaj osebe, katerih imena so bila slovenska. Med domače ljudstvo so se začeli seliti tujci, ki so dohajali iz raznih krajev. tako je prišel Lippus iz Codada (St. 1), notar Zambonus iz Bel- luna (st. G, 9, 10, 12—16, 19), tkalec Warnerius iz Karnije (št. 14), rodovina Orzoncev iz čedadske okolibe itd. ^tevilo goriskih prebivalcev v 14. stoletju ni moglo biti neznatno. To se da sklepati iz tega, ker je bilo v Gorici v tiatem času po več duhovnikov in dvoje pokopališč. V neki listini iz leta 1351. se razen župnika Ritzharda tudi navajajo duhovniki Matija, Herman in Marka (St. 32). Leta 1400. je v Gorici živel vikar Ivan Gerlachus (št. 40). Izmed raznih dostojanstvenikov in obrt- nikov, ki so v 14. stoletju živeli v Go- rici, so v regestih omenjeni vicedom Gregor iz Dornberga (št. 39), sodnik Ro- land (st. 36), notarji Zambon, magister Jakob (at. 26), Ulrik (St. 19, 23, 24, 27, 29, in Ivan Tomasutti (St. 35), pretor Nikel (Št. 13), kovač Orvecel (ät. 14), tkalec Warnerij (St. 14), čevljar Jakob (St. 37), kuhar Sifrid (ät. 19) itd. Razen Gorice se v rečenih regeatih Obstrukcija v ogrski poslanski zbornloi. Koäutovci v ograkem jmrlamentu so že v čotrtkovi seji jasno pokazali, da bodo z vsemi silami nasprotovali nagodbi, ki stajoskleneli avstrijskain ogrska vladii, tor da se ne bcdo strašili nobenih sredstov, da isto prepreeiio. Sedaj iavlja neki du najski list, da je to potrdil tudi neki voditelj Košutove stranke ter napovedal naravnost o b s t r u k c i j o. Dotieni po- slanec je izjavil dopisnika dunajskega lista „\V. Mittagsztg." mej drugim to-l^: „Stranka ve za gotovo, da se vladar strinja s stališčem dr. Koerberja in t)a poslednjoga tudi izdatno podpira zunanji minister grot' Goluhowski. (Szell jo, kot znano, to trditev ovrgeH Kadi tega mora poseei Košutova stranka po najskrnjnojih sredstvih. Proglasilabo javno obstrukcijo in je v to svrho že tako or- gnnizirana. da lahko vstraja do .«krajnosti. Mi no smemo izpustiti iz rok tako ugodne prilike za odpravo dualizma in smo trdno preprieani, da se nam sedaj posreči ta naert." Spor med madjarskimi in italijanskimi dijaki. V jeseni se je imel vrštti v Bu- dimpešti internacionalni dijaški kongres „Corda Fratres". Po pravilih toga drustva postane luhko dijak koje si bodi narod- nosti ud tega drustva in imajo dijrki raznih narod nosti pravico ustanavljali društvene podru?nice. K temu društvu so pristopili poleg madjarskih dijakov tiidi rumun:>ki in so hoteli ti slednji ustanoviti posebno podružnico. Ali Mad- jari so se tomu protivili in so hoteli. da bi rumunski dijaki skupnn z madjarskimi otvorili jedno podružnico. V to zahtevo madjarskih dijakov pa ni hotel privoliti društveni predsednilr, ki je Italijan. Ta spor pa se je imel resiti na kongresn, ki se je imel letos vršiti v Budimpešti. Zdaj pa t-e je začela gibati poleg Rumunov tudi učeta se mladina druzih na Oeerskem živočih narodnosli, namreč gibati so se zneeli tudi Nemci in Slovaki. Iz Beča se je oglasilo k društvu 150 slovaških dijakov, ki so hoteli imeti v društvu tudi svoj posrben oddelek. Predsednik ni odbil te zahtove slovaških dijakov. je popolnoma utemoljena v društvenih pravilib. Vsled tega je nastal med Italijani in Madjari prepir, ker so Madjari odloeno zahte- vali, da morajo dijaki vseh na Ogrskem prebivajocih narodnosti veljati v drustvu za Madjare, Italijani se pa niso hoteli udati tej madjarski krivični zahtevi. in tako ni prišlo do kongresa v Budirn- pešti, marveč se je vržil isti v Benetkah. Generar IgnatijevJČehom. Češki poslanec Klofač se je tudi udeloz'l bolgarskih slavnostij pri Šipki Pri tej oriliki je prisol v dotiko in v razgovor z ruskim goneralom Ignetijevom. Ko je nanesel govor tudi na Češko-Nem- ško vprašanje, jepripimnil Klofač gene- ralu, da je boj z Nemci huji, n^go boj s Turki, kjer ti poslednji ne jemljejo nikomnr j< zika in vere. Na to je začel pripovedovati Ignatijev o nekem razgo- voru katerega je imel svoj čas z bogatim bosenskim mohamedanom. Le ta da je rekel, Turki so mrtvim odsekali glave. Nemci pa, živim tržojo srca in jezik Sicer pa je menil yrof dalje, morate si Cehi sami pisati cele kronike o svojih skusnjah z viso nem.ško kulturo. Proti pangermanizmu morete nustopiti le s poudarjanjem slovanskega stališOa. Mi Slo- vani smo demokratje, in noeemo vrsiti uasilja nikomur, braniti pu moremo svoje. Ko se sporazumemo mod seboj. homo mocni in se homo upirali pangor- j manizmu. Kaztolmačito O.ehom, je z.aključil grot' Ignatijev, moje pozdravo. Vi imato med seboj Ijudi. ki so tudi nus učili slovanstva. Car in cesar Viljem obiščeta papeža. V nasprotju z raznimi oticijoznimi poročili se javlja iz Kims, da bo ruski ear sole po obisku nemškega eosarja po- hitol v Him, da pa oba vladarja poca- stita z obiskom tudi sv. Očeta v Vati- I kanu Glasom poročila je v tern oziru že vse določeno. Ob času obiska so nasta- nita oba v dotienih poslaništvih ter se odtod podasta v Vatikan, kakor to zahto- vajo dotični predpisi. Macedonsko gibanje. Dogodki zadnjih dni v Macedoniji prikazujejo Macedonsko gibanjo v jako kritični luci. Ljudje. ki niso prijazni Slo- vanom in jih nič ne peče obupno stanjo tega krSt-anskega lju Istva pod turskim jarmom, bi radi označili vse to gibanjo kot delo navadnih roparskih čet. Ali kdor trezno zasledujo dogodke na Balkanu, ta vidi, da stojimo pred durmi splošne ustaje, katera se ne bode dala potlaOiti tako meni nič tehi nič. Ako je res. da je v Parizu živeči tajnik macedonskeara odbora Detinues zagotovljal, da naraste v kratkem Oasu število ustašov nad lo.OOO mož, potem ne bode imela Turčija opra- viti z navadnimi roparskimi četami, ime- la bo posla z Ijüdstvotn, ki je pripravljeno, ali si izvojevati svobodo ali pa umreti. In da niso D^Hnijunisove besede prazna govoriea, pričajo zadnja porocila h Ma- cedonije. Po teh poročilih prikazujejo se večje ustaške čote na vseh koncih in krajih Macedonije in ni ga skoro dne, da ne bi prišlo med njimi in med tur- škimi vojaki do spopadov, pri katerih o?t;tnejo čestokrat zrnagovalci ustaši. Ta- ko čitamo n. pr. danes v nekem listu, da so usta^i vzeli Turkom pri noketn spopadu celo štiri topove. Kakor, rečeno v Macedoniji Turčija nima opraviti z navadnimi roparskimi četami, ampak o- praviti ima z ustajo, ki bode danes ali jutri splošna. Domače in razne novice. P. n. gospodom narociiikoiii. — Xastopili smo zadnje četrtlctje. Ob tej priliki prosimo naže gospode naročnike, ki se niso še odzvali z naročnino za t e k o č e 1 e t o, in m o g o č e š e z a p r e j š n j a 1 e t a, da to kmalu store. Ob jednem pro- simo tudi velecenjene somiisljeiiike, da žirijo naš list, ter nam pridobe še novih naročnikov. »Gorica« stane za četrL leta le 2 kroni. Za „Šolski Dom" prejelo uprav ništvo: bl. g. An»on Klančič, župan v Podgori lu K; dr. Aleksij R. Rojic na- mesto venca prec. g. J. Pavlici 20 K. Predsedništvu so platali: tvrdka Saunig in Dek^eva v Gorici 10 K; Nekdo od svoje nagrade 25 K 91 h; Mat. Pri- možič, sodni svetnik v Tolminu 20 K; r'ikem. Blizu Gorice je S o 1 k a n, kjer je živel ? začetku 14. utoletja neki Pe- regrin kot fevdnik goriškega grol'a Hen- rika (št. 4j, Da):e se omenja Wuling, sin rajnkega Friclina iz Solkana (St. 24). Tudi Orzonci so imeli v Solkanu nekoliko po- sestev (št 38). V Pevmi «o živeli v tern stoletju piemenitaši Oton (št. 15), Friderik (St. 24) in Pilgrin (at. 29). V regestih se omenjajo razne vasi po Brdih, kakor Biljana (St. 2, 32), Kozana (si. 27), Gerovo (St. b, 7, 11, 35, 36), kjer so v Dolenjem Gerovern pod velikim orehom sklepali pogodbe in pisali listine, Vi poize (at. 5, 11), M e- dana (St. 8), Üobrova (št. 8, 23, 27), Barbana (St. 29, 33), Senožeče (št. 11), Figovica (St. 29), Lazna (St. 8) in Kofcbana (St. 33). — V vznožju Brd se pa navajajo Korrain (St. 3, 4, 21, 39), Speäa (St. 38), Kopriva (St. 27, 28, 38), M o š a (St. 19, 36, 40) in L o č n i k (št. 23). Kar se tiče vasi po Vipavski dolini, se v regestih nahajajo marsikatere zgo- dovinske notice o Prvačini (ät. 6, 16), VogrskoP. (ät. 10), Mirnu (št. 14), Dornb^u, (št. 39, 40), Rihenbergu (ät. 1, 6), Wovinu (ät. ß), Maloväcah pri Gojacah (St. 16), Sv. Križu (3t. 30) :„ '>„ui,Du /a«- an na\ Dalje ritamo o Š t i v a n u pri De- vinu, kjer je bil leta 1323. neki Ivan za vikarja (st. 7). Bli/.u Štivana so Jamlje. V ondotni okolici blizu doberdobskega jezera je leta 1325. mirenska cerkev imela nekoliko posestev (st. 14). Ne daleč od tarn v vznožju Krasa ?e emenjajo T r ž i č (Newmarcht) (št. 38), R o n k i (št. 38), V e r m e 1 j a n 'st. 1, 38), R e- d i p u g 1 i a (št. 38) ter Št. Peter pri Soči (sand Peter pey der Isnicz) (st. 38). V sežanskem okraju sta vasi M a- tavun in Skol'lje, ki sta tudi orne- njeni v imenovanih regestih ('st. 24). Tudi nekateri kraji po severni Istri se navajajo v rečenih regestih. tako v materijski občini Jelovica (št. 3), Padež (št. 3) in Hotičina (St. 4), dalje Ja vorje pri Podgradu (št. 38), potem pa tudi plemeniti gospodje iz Podgrada (ät. 3, 9, 12, 24, 25, 29, 38), Kozljaka (št. 22), Raspora (št. 21), Momjana (št. 14, 34, 40) in Petrapilose (št. 3). S terni vrsticami smo hoteli poka- zati, kaj bi tisti, ki se zanimajo za domačo zgodovino, mogli dobiti v ome- njenih regestih, tiskanih v Izvestjih Mu- zejskega drustva za Kranjsko. Kdor nima dotičnega zvezka, si ga lahko naroči, kajti celi letnik velja le dva goldinarja. i __________________________ i j Mart. C.ornuta, /.upan v Logu 20 K; na rožnovcnsktt nodoljo v Lokovcu /brani j duhovniki 10 K 53 vinarjev; mesto venca ' na grob nepozabneuM dr. Jo/ofa Pavlico j so darovali: Ivan LoImmi, kurat hm Li- i buštijem 10 K (toliko tudi zi AlojzijovisccU Jam1/. Rojoc, knrnt v IHjah S K; Anton Hratina, vikar v Doberdobu 10 K. Srrna hvala! /lulnjc dclo -J- dr. Jos. Pavlicc. — Ko je ležal f dr. Jo^. Pavlica na mrt- vaškem odm izsla, je njegova knjiga : ..8 o c i j a I n o v p r » š a n j (v<>, kulero jo š" prod poldriigim mesec«Mn sam poprav- J ljal v Misurini v lla'iji, kjor j(^ po nasvetu zdravnikov iskal zdravja. To njegovo dolo je za onim, ki jo je priobčil v „K?»toliškom bbzorniku-' Iota 1899: „0 b i s t v u ka- pital i ?, m a*', gotovo najlepš'» in naj- popolnišo. Knjiga j«1 ixslu v 100 iztiuh. Cena. katoro sem dolu':il po slroskih v tiskarni in knjigovoznici, je 30 kr. ali tH) vinarjov. Dobiva. so pri upravništvu „Primorskoga Lista'' v Gorioi. Ako bi sknpek prosogol stroške, por.ibi se pre- b;tek za prihodnje slovensko sirotišče. Ker je knjiga: ,.S o c i j a 1 n o v p r a- š a n j e-< lepa oporoka vsega duševnega d^lovanja dntgoga brat.s. dr. Josipa, upam, da jo bodo prijatelji in znanci pokupili do zadnjoga iztisa, da se pokrijejo stro.ški in ob enom opomoro tudi dobrotnn na- menu. Dr. A. P. Tejia \n\ nisino vedoli. — VT pred- zadnii štovilki našega lista smo omenili nokega člnvoka pri „So'M"', kateremu. se še vedno dola skomirui po sampanjeu, katerega bi bil ztistonj pil, ako bi so bila slovesno otvorila Vipavska železnica. V z^dnji številki „SoC-e" pa pise neki A. G, d;i jo on tisti, katerega stno omenili mi in pravi, da je njegova skomina po ,.šampanjcu zastonj'' opravičena. Po nje- govern mnenju sta gospoda Alfred grof Coronini in dr Gregorčič izpolnila le Lvojo prokloto dolžnost, ako sta kaj storila za vipavsko železnico. Giuvna zasluga za to železnico pa da gre njemu. To svojo trditev dokazuje s tem, da je že 1. 1889 pisal o vipavski železnici ter da je kas- neje tudi neko petieije 1 iskal v tej za- devi. In kdo naj si upa sedaj trditi, da bi drdrala vipavska žoloznica proti Aj- dovščini, ako bi A. G. 1. 1889 o njej ne pisal in bi kasneje ne tiskal nekaj peticij o tej zadevi? Mi toga do sodaj še nismo vedeli, zato smo pa deluli A. G. krivico. Kor pa stojimo na staliscu : V>a- j kemu svoje, rečemo naj še to le: Na prešli pustni Sokolovi rnaskeradi postuvili so G. spominok, ne vemo za kake zaslu^e v Gorici. Zdaj pa je prisla vrsta n?i Aj- dovce, da poslavijo na prihodnji pustni maskeradi v Ajdavsčini A G. spomenik in to v znak hvaležnosti, ker jim je pri- bori! železnico. 1'reskuSige za usposehljiMije uči- teljtüvaujii na ljudskih in mcšntnskili šolah se bodo začele v Gorici dne 4. novembra t. 1. oh 8. uri zjutraj. Prošnje treba uložiti dotični izpraševalni kornisiji naj kasneje do 20. t. m. Nt'varno bolaii je častiti gospod Janez Marušič, vikar nabrežinski v pokoju. katerega so le dni previde.li. Bolnik šteje nad 8() let ter se priporoča v molitev. lloinauje na Sv. (ioro. - Vkljub nenavadno slabomu vrernenu — kajti deževalo je vso soboto od ranega jutra naprej in vso nodelio, kakor bi iz skafa lil, z majhnimi proledki — bilo je ro- manje kranjskih Sloven(;ev na Sv. Goro na grob pokojnega kardinala Missie preteklo nedeljo velikansko in veličastno. Do 20. in pol in je bila prvič j polna v vseh svojih kotih radi volikega števila romarjev. Iz Bohinja in sosednjih krajev so došli romarji že prejšnji dan čez Bačo in Podbrdo; drugi zopet od . drugod. Ob 4. uri popoludne so bili ro- ] marji večinoma že zopet v Gorici, od- j ! kodar so so odpeljali proti deveti zvečer. 1 Vsem. ki so se udelsžili teca romania. kukor tudi onim, ki so ga videli ali slišali o njorn pripovedovati. ostano trajno v spominu. Naj bi krAranski dull, katoromu jc rajni kardinal služil, zailobil po ro- marjih novo moi; med Slovonei vseh dezol! Potivs. — V soboto zvočor ob soilmi uri in pol na voOor jo bil v Go- rici kratok potros, ki so jo prav dobro culil. Povodnji. — Po dolgih suliih dnevih nxsoca avgust..-i in soplombra oglxsil so jo nokt.( ro krate pohlovon dož, :i vi'dno v JMko skopi mori. / oktobrorti jo pa nastopilo josensko do/evjo, ki so jo nt^katoro kralo promenilo v pravo un- live. T»ko jo bilo prve in zjidnjo dni protekloga todn , od one do druge tv d Ijo. Vsled It'ga narasli so pot >k\ in hudourniki nennv.idno tor vilili svoj.» vodo v S:)cv:o in Vipavo, ki sl(» prokoračili svojo bregove, propluli rodovitno poljo tor napiMvili obilo škodo na mnngih uieslih. Zopol jc odšlo mnogo roiovitmv zomljo iz hribov in invani v nonasitno morji»; hribi pa kažojo vodno bolj očitno svoja robra in zer^ja v ravnini se tanjša, kjer ni odplavljenu. Knjii»t' dm/bo sv. iUohorja ko došle, in sic<»r se do he- za gori.ško ude pri cerkveniku stolne cerkve. Opozarja se stem 0. ude, da bingovolijo prinesli s seboj let.nino za prih. leto. Bankovci po 100 K. — Z d»-HJ- sotim dnevoni tekočega meseca oklobra pridojo v promet novi bankovci po 100 K. Ti bankovci bodo 15 nun daljši in 10 nnn višji od sodanjih bankovci po IUM gl. \ovi voditrlj c. kr. okrjijnei;a tilavarstva v I'ui'imHi. — Namesto okr. glavarja Lasciacn, ki je bil, kakor smo že poročali, imenovan za višjogi policij- skega svotovalca v Test, pride v Poreč kot voditelj tarnošnjega. okrajnega gla- varstva c. kr. namoslnistveni lajnik g. R o n n e r. Olid (Mi sliu'aj. — Zadnjič smo o- menili, da je tržaško državno pravdništvo zaseglo vse v Trstu izhajajoče liste, ki so priobčili brznjavko c. kr. kore- spondenčnega urada o burni seji v oger skem parlamentu, v katori je poslanec Ba- rabas nedostojno napadel vladarjevo ose- bo. V tej brzojavki so bili namreč navedeni doslovno nedostojni izrazi, ka- tere je rabil poslanec Barabas. Ko je pa prišla v Trst uradna „Wiener Aberdpost" c'tal je tržaški državni pravdnik >rzojavko c. kr. korespondenčnega urada, katero je on v tržaških listih konsiisciral, v dunaj- skein uradnem listu doslovno riatissnjeno, po da bi jo bilo dunajsko državno prav- dništvo konlisciralo. In kaj je storil na to tržaški državni pravdnik?! lzdal je do doticn'h uredništev odlok, s katerimi jim naznanja, da se mu ni zdelo urnestno predložiti svojo konfiskacijo deželnemu sodišču v potrjenje in da stoje zaradi toga konliscirani izstisi listov dotičnim urednistvom na razpolaganje. Na ta način prišld so uredništva do v'ikih kupov papi ja, v katere so lahko zavijala sir in poper. Stroske za drugo izdajo listov pa plača, ¦-- kdo?! Isterska železnica In burja. — Nh novi isterski železnici, ki peljo ob rnorju od Trsta do Poreča, se je moral, posebno mod Trstom in KoNprom, zuradi prehude burie veckrat ustaviti promot. Isterska trgovska zbornica se je zaradi tega pritožila pri ravnatelsUu državnih /eleznic. To pa je dalo tr^ovski zbornici razuineti, da nima pripn'.vne posode, s katero bi se dala burja poloviti ter da ne preostaja drugoga nego ustaviti na železnici promet, kadar je burja prohuda, ako se noče, da prevrne ista kak vlak v morje. Šc nckivj (» Patornostovcm sa- inoinoru. ,.\\ Sole" pove na uho laškemu podaniku in „Piccolovemu'4 šofredakterju dr. Pceziosu: „Naj pomisli dr. Prezioso, da vdova in dve siroti vsak dan po- navljajo bosede, katere je samomorilec izuslil v najvfičjem obupu. Dr. Prezioso je odini odgovoren za žalostni dogodek. AU outi vso infamijo svojega dela, ker je nadomestil pridnega in delavnega so- trudnika z dvema ,,regnicoloma"' samo radi tega, ker je bil pokojni tako ne- sref'en, da jo, znal tudi slovenski?' — Pogrnb je bil v četrtek ob 2. uri po- poludne. Udeležba je bila velikunska; po- greba sta se udeležila tudi dr. Prezioso in „Piccolov" odgovorni urednik Rocco. Kakor poroča „Sole", ustavil je ta dva na vratih pokopalisča noki visoki (inančni uradnik z besedami: ..Gudirn se, da ne daste žrtvi niti sedaj iniru; prosim spo- štujte vsaj zadnjo željo pokojnikovo; ukazujem Vaina. da se odstranita..." Iz Istre se nam piše: Kdor želi imeti dobrega in poštenega istrskega vina, r^di mu z naslovi in pojaanili postrežejo 2. G. Graäic v Berna üri Pazinu. ß. Slo- kovi(' v Sv. Petrii pri Pazinu, g. (Jržetu*, /upnik v Tinjitnn ali g. S Del'ar, uačelnik v Tinjanu pri Paz;nii Ti golovn poznMJo islrske trpin»*, ki imaj'» «lohro in postenn vino. — ltalijanska sh-anka mbi vsa mo »oca sredstva, da ovira in nisi ij(»lov:inj«» rodoljubno diihovšrine in narodnih pr- vakov. Siij jo zniino dolovanje Krslieevo in njegovih sornisljenikov. kakor jo n. pr. Vence.slav Chrismanio'i reelo Križmani«'-. $lrajk v kamnoiomili. — I)«k- lavci v kanmnlomih v tr/jiski okolici šlrajkajo žo ilva ledna. Veciiwi laUnikov kamiK lornov se jo prepricala, da so bile zahteve delavcev pov-sem upiaviiV-ne, in radi tega je /.e drugi dan št.rajka 10 la-t- iiiknv dovoliln, kar so zahtev;1!: d'lavci. saiuo trije še no. Znarilno na Loin šlrajku jo, da ga no vodijo sot:. demokratj«\ lemvrč da ho si (1 lavci izbrali sunn iz sobe odhor, ki vndi v-m pise ,,Nas:t Sloga" : Naša vojnu mornarica skl-nilu jc z huljodelnico ,.!8iahiiimenti) tecnico tiiftslino"' pogodbo, \-led kuler^ no sun1 pri izdolovanju ncvih vojnili ladij rahiti d"!av<:ev i/ lujih dižav. Zd:i.| debjo tarn oklopnico oti 10 GOO ton Pri inn dHu dela joden tržaski tehiiik po irm-nu Da nielli in jeden sam puljski po imenu G'i- rup. Vsi dn:gi so ilalijanski divavljaui. Zdaj prisel je pa j.'C>h-^ še jeden Prus. Ko se jc pogodba za zdelnvatije uklop- niee skl"pala, jc projolo ravnateLstvu z;t- voda več načrtov, ki so bili vsi izdelani s lulngravuro. Inžener Kellner, ki se nhhčija dunes na zabavnem potovanju, delul je toliko časa, dokler ni dosegel, da uiu je vojna uiomarica izposodila ortginalne načrte na platnn. Pole« tega pa je naročil tajno drugim, da inu izde- lajo so druge originalne nHČrte na platnu. Seveda je priporočil vsem onini, kojirn je dai izdelovati take originalne naerte na platnu. najvecj'» tajno-,1. Ali odvisno je vendar od njih diskretnosti, da li bodo to tajnost obdržali za-se, ali pa tudi no. Med tomi ljudmi se nahaja namrec tudi neki Diminich, ki je bil radi vohunstva že obsojen. Na podlagi teh novih načr- tov zamoglo se je veproducirati helio- gravur, kolikor se jih je hotelo. Pa ka- kor da bi to ne zadostovalo, Kellner je posnel vse osnove nove oklopnice ter jih posodil svojemu prijatelju Knitorju, ki je na podlagi teh izložil sliko nove popolnomu oborožene oklopnice. Kako da dalje spoštuje ta zavod pogodbo z vojno mornarico, dokazuje dejstvo, da je te dni z izgovorom da ni dela, odpustil iz dela 30 tržaških delavcev, doeim je obdržal pri delu nad 50 ptujcev. Cvvljarji, luitelji v Istri. — V Sv. Vitalu, oddelek višnjanske občine, v okraju, kjer stancjejo izključno le Hr- vatje, podučuje zdaj olioke, ker nimajo tain sole, neki cevljar (Irivicicb, to pa sevedav italijanskem j<>ziku. Tamošnje ob- činsko glavarstvo, ki se nahaja zdaj v rokah Italijanov, k vscmu temu niolči in mogoee, da isto Crivicicha celo denarno podpira, saj velja tu poitalijančiti hrva.ško deco, naprnviti iz nje janitare, ki bodo, ko dorastejo, v prvih vrstah in najlju- tejši se bodo borili za italijansko stvur proli lastnim bratom llrvatom. i\li seveda se ne čudimo višnjanskemn občinskemu glavarstvu, ako ono k temu molči, ampak čudimo se solskirn obiastnijam ki kaj ta- kega trije. Bili so slučaji, ko so ravno v istem okraju duhovniki iz zgolj krščanske ljubezni podučevali otroke hrvatskih sta rišev v hrvatskein jeziku in sicer zastonj, ker ni bilo v dotičnem okraju nobeno Lo1p. Ali bila je tu na nogah koj c. kr šolska oblasl ter prepovedala duhovniku tak poduk. In vendar misliino, da ,je naš duhovnik celo v očeh „liberalcev" vsaj toliko vreden, kakor kak čevljar. Pri c. kr. solski oblasti v lstri pa se zdi, da temu ni tako. Ali pa je mogoče res, da nalaga trozveza naši državi dolžnost, da poitalijančuje islrsko llrvate. To je že drugi slueaj, kjer je cevljar podučeval v lstri hrvatske kmečke otroke, kakor da bi bil on kak nastavljeni vaški ucitelj seveda v ilalijanskem jeziku. Tarn v La- kovem na Labinščini podučeval je tudi neki cevljar Opasič, kakor rečeno, vaške otroke z nanieuom jih poilnlijanciti. Da je imel ta človek popolnoma zmožnost za to, naj dokaže ta-le dogodbica. Prišol je c. kr. uradnik po uradnem poslu v Labinj. Zn& > je, daje labinjska gospoda neizrcčeno vneta za blaženo Italijo ter da tega nikomur ne prikriva. Omenjeni c. kr. uradnik je pa bil tej gospodi «nan, kakor ji je bilo tudi znano njegovo po- litično mišljenje. Da bi ga nekoliko po- dražila, nadražila je nekega čpvljarja, dn je prišel v kavarno, kjer se je nahajal dotični uradnik, in tu je začel čevljar kakor zbesnel upiti: Vivva Italia, terra santa! Pri teh beaedah vrgel se je na tla ter začel poljubovati opljuvana in umazana tla kavarne. Seve da je mož litični inucenik t(»r dobil nekaj dni za- pora. Ali to ga ni vendar nie zmotilo, da ni postal par 1 I kasneje italijanski vaški učitelj v Likovem na LabiiiAčini, kjer ga je (|,|i(Mi uradnik, kalerega je Ije pri- peljala uradniškst dol/.nost, kol lakega Hasel, lie da bi ^ra bila c. kr. šolska oblasl v lein |ts>slu motiht. ko je priprav- Ijal nipslo čevljev iz hrvalskih otrok ja- ničarjc za Italijo, terro santo. liüSko O(lliknv;m,j<'. — Pos!. Po- losini je prejel od lar'mski minister lern. grof j \V e | se r s h ei mh je praznoval v nedeljo ; ;")0 letnico svojega sluZbovanja. ! Izselcvanja v Ameriko. — Z ža- lostjo čitaiuo skoro vsaki dan v listih, kako da se naše sl>venske Ijurlstvo čim dalje izseluje iz svoje domovine ter si gre iskat *rer" v daljno in nepoznano Ameriko. Tako se je odpeljalo z ijubljan- skega kolodvori v Ameriko v dvejj dneh 183 oseb. Nase ljudstvo se izseluje v Ameriko, ptujci pa siüjo v naše dežele ter se v njih navadno tudi dobro okori- stijo. To so pač za vsakega Slovenca j skrajno neprijetne prikazni. Statistik» madjarizacije. — 0- grsWn ministerstvo za notranje stvari je ra/pnelalo fmdreienim oVilastim oopis imen ki sn se rnadjarizirala v prvi po- i lovisii leta 1902. Toh imen je 2148 Mad- ia^izatorii izhirajo sama korenita imena. kfikor: Asztalos. Meszaros. Cakrasz. Ko- vasz itd Ali zveni to po — madiar^ki! N'vjbolj i^rejo madiarizaeijo imena: Blau. Braun, Weiss, Kohn. Tako je n. pr. rmo v enem mespcn 9f> Kohnov dobilo mad- jarska imena. T)a li so s tem res postali Madjari ti — Židje ? Poneverjenie. — Listi poročajo, da so pnSli np. sied velikanskim pone- verenjem. ki so se izvrsila pri posojilnici in hranilnici «^v Vaclava v Pragi Ta po- noverjeTiia znasajo baje nad 3,000 000 K. Kazen^ko s^disce je zaprlo več oseb, ki so zakrivile ta poneverjenja. Petlcten fantfr je nstrelil na svojo mater. — V vasi Malo Porirje vv\ Nahodu na Ceskem seje igral 5-leten deček mesarja Seidia z nabasanim samo- kresom. ki si ga je kupil njegov starejši brat. Nakrat se je sprožil samokres in dečkova mati. v nogo težko ranjena, se je 7grudila na tla. Xajvei'je oerkve. — Najvecja cerkev na svetu je sv. Petra v Rimu, v kojo more priti 54000 ljudi. Cerkev v Milanu je za 37.000 ljudi, cerkev sv. Pavla v Rimu za 32.oOO, dorn v Kolinu ob Renu za 30 000, cerkev sv. Pavla v Londonu in cerkev v Bolonji za 2f).ooO. mese.ja sv. Sotije v Carigradu za 23000. rerkev sv. Ivana Lateranskega za 22.000. Notre Dame v Parizu z« 21.000, cerkev v New-Vorku za 17.500, cerkev v Pizi in cerkev sv. Stefana za 12.0oO, cerkev sv. Dominika v Bologni za 11.400 in cerkev v Monakovem za 11.000. Hcstija v t'lovekn. — V Alberti- Irszi so dobili morilko 78-letnega stotnika v p.. Kolomana Horvatha. njegovo oskrb- nico Julijano Ando. Priznala je svoj ein ter izpovedala, da je vzcla ves denar in vrednostne papirje. Skoraj vse je dala morilka nekemu svojemu sorodniku za pogrebne stro.ške, uinrl nm je namreč otrok. Poleg tega pa je izpovedala tudi, da je umorila preteklo leto desetletno deklico, izvabila jo je s semnja v vino- grad ter ji je tarn odsekala glavo. Na vprašanjp. zu kaj je umorila otroka, je od- govorila, da je iinela pri tem veselje in užitek. Lov na. poÄtl. — Na pošto v ne- kem dolenjskem kraju je zvečer pribežal navadni poljski zajec, o katerein pa po- star ni vedel, kaj da je. Slišal je namreč le sum. Ko so na njegov klic prihiteli oboroženi možje iz bližnje krčme ter oprezno odprli vrata, ki jih je prej za seboj varno zaprl postar, uzrli so dolgo- uho po^ast pod mizo ter videli, da je le plahi zajec Živalica je kmalu podlegla udarcem osramocenih strahopeteev. Kozcl za vrtnarja — Največji bančnih zavodov v Cikagi je prišel na res aiuerikansko misel, sprejeti v službo ponarejevalca denarjev in vrednostih listin, da ž njegovo pomoejo — druge razkinka. Banka je ponudila ponarejaleu Karolu Becker visoko letno plačo, ako traf/M-.! v niflnn alii9.ltn NififfOVO ODraVÜO bode preiskovanje sumljivih bankoveev in čekov. Becker v kratkem zapusti kaz- nilnico St. Kvenlin v Kalifor».ii;i kjer je odsedel petletno kazen. Vse ibanke se vesele tega, ker so se bale, da jih bodo slepar zopet redoma sleparil. Res ame- rikansko! 14 ih'klir jc z^oreio. — V Ta- lešču v Bfsarabiji le bruhnil v dekliäki šoli ogenj ter se je s tako hitrostjo raz- Ainl, da je li Aolarc obtain v plamenih St«-\llu nad UH) let starih ljudi 1. ISTO. — Glasorn Solavillesove štati- stike je živelo I. 187<) v Evropi 62 505 nad 100 let starih ljudi. Hazmeroma je živelo največ teh ljudi na Raskem. Dra«a »..kiirji1 oko". — Nekega dne je bil pozvan znarneniti kirarg NA- laton v stanovanje nekega bogataša. Kirnrg so je požuril k bogata^u s svojimi „aparati"'. Bogatas mu. prišedšemu v sobo, pornoli svojo nogo in reče: ..Tu imam kurje oko, ki mi dela mnoge preglavice; jaz se po- polnoma udam Vam in želim, da me re- äite kurjega očesa-. Nelaton je, ne da bi kaj rekel, prijel za nogo in odrezal kurje oko. Jedva je prišel na to domu. je na- pisal račun in ga po^lal bolniku : „Za eno operaeijo . . . 6000 irankov". in bo- gatas je premišljal, kako bi se izvil, da ne bi toliko pJačal, a Nelaton ni odnehal, rekoc, dakirurgni ^operat'"jr kurjih očes'1. In tako je imel bogataš cast, plačati šest tisoč frankov. Sedem novlh železnic v Srbjji. — Inžener Lava'le zadobil je od srbske vlade dovoljenje da zgradi v Srbiji se- dem kratkih železnic, ki bodo skupaj 1200 km dolge. Ruske naprado za alovanske zgodovinarje. — Petrogradsko slovansko podporno društvo je razpisalo za pi- sa.elje slovanskih zgodovinopisov na- grade in sicer za spisovanje zgodovine o H-vatih in Slovencih 1000 rubljev, za zgodovino Slovencev 500 rubljev, za ce- lokuDno zgodovino vseh Slovanov pa je razpisana nagrada 3000 rubljev. Delavci na Japonskem. — V Ja- panu ima vsak delavpc napis na svojem pokrivalu o stroki, s katero se bavi in ime svojega gospodarja. Naroduo gospodarstvo. Ali je treba kopati svinje? . Malokateri živali je negovanje kože tako v korist kakor svinjadi. Ta žival sama hrepeni po kopanju. zato se zvali v vsako lužo. ki jo dobi. In tudi drgne se in čoha. kjer le more. Kako dobro stori svinji ali prašiču čiščenje kože, pokaže se, ako jo praskaš ali drgneš. Ni torej dvoma, da je mnogo izgub pri prašičih pripisati samo zanemarjenju kože. Vendar je že nekaj starega, da se z nobeno ži- valijo tako po mačehno ne ravna kakor s pražiči. dasi je njih meso jako dobrodošlo. Prašičem se odkazuje za bi- vanje najslabši prostor; vsak umazan kot je dober, kjer se komaj gibajo,*kar je zelo krivično. Tudi se pušča, da ležč v močvirju nesnage in v okuženem zraku. 0 negovanju kože pa že celo ni govora. AH je rudo, da tako zanemarjena svinjad gine in da je v nji največ slučajev ži- vinske bolezni'? Nekateri liudje so mnenja, da svinja, čim manje se giblje, tembolje uspeva. Ta nazor velja sanio do neke meje. Ako pa tako počivanje in tičanje živali škoduje, tedaj pa gotovo ne uspeva. Ali seveda ne moremo gledati v organizem živali, da bi videli, na čem boluje žival, zato je naša dolžnost sploh odstranjevati vse u z r o k e bolezni. R temu pa spada v prvi vrsti čiščenje in sojitev kože in pa primerno kretanje živali. Ako želimo uspešno gojiti žival, moramo slediti nje- nemu prirodnemu nagonu in ga podpirati. V prvi vrsti treba priskrbeti živali priložnostza kopanje, najbolje mali tomun. Najboljša voda za kopanje je postana voda. Ako je vreme toplo, je dovolj, da se prašiči primerno gibljejo, ako je pa vreme hladno, je bolje, da se osuše in se jih odrgne s slamo. Kopanje pa ne sme trajati čez 20 minut. Po kopanju se pojavi pri živali velika lakota, potetn pa tudi izvrstno prebavajoin tako se dvakrat in trikrat nadomesti ono, kar bi se slučajno „potrosilo" za kopanje. Kar pa je največ vredno: skopana žival redkokedaj oboli ali pogine. Angleži že običajno kopljejo svoje svinje in prešiČe in sicer po leti v hladni, po zimi pa v topli vodi. Uspeh je vedno nenavadno ugoden. Kjer pa ni mogoče napraviti svin.jfim kopališča, naj se jih vsaj poliva in drgne s slamo in to vsaki dan. Vsak razurnen svinjerejec bi moral uvaževati ta načela in jih izvajati, koiikor le mo- goče, ker ta trud poplača obilo korist, ki jo ima od tega svinjerejec. Loterijs^e številke. 11. oktobui. Dunaj......19 83 61 67 22 Grac.......24 4ö 7t> 90 73 Ka/|»is slu/.lMk občinskega tajnika. Podpisano županstvo razpisujo služho oitčinskrjia tajnika /. letno plato 900 kion in priinmiim stano- vanjtMii. Prošnje z dokazili zinozno- sli za to službo jo vloziti pri pod- pisanom do konec toga mosoea. Zabkva :~c zniinjo slovonskoiia. ila- lijansko«a in noinskoiia jozika v uo- j voni in pisavi. Župiinstvo v Kiiiiiilu, I dno 8. oktobra 1902 | M. Zega, i župan. ______________________________________ i Rom.jrjt'in na Sv. (iuro ! k;ikor tin!i *«l;i\ "«'inn \ ol»riiislvu v ohiV *••¦ i n.ijiil jutlncje jiripo»•(><*• ;i M „Central" \ liorifi; na Ir.ivnikii tik rcrk\c i sv. ImiaH.ja. L.istnik jt' j Ktlip I'VtVitko iz llihciu- ! iiermi. V» rnzpolaiio ima j nad 100 i'-asupisov. kava in likcr.ji najholjši. ;h>- >trežha torna. **i**t«.»li;i i/tdedim. cene so ka- j kor v (tnmih kavamah. ; ______________________________________________________________j i V mirodilnicah flNTON [y|AZZQLI Goriest, ! Gosposka ulica in tekališče G. Verdi se prodaja , vse kemično čiste pridelke za uravnanjo vina, kakor tudi ka- deča žveplena kislina za čistiti vinsko posodo, namreč: sode, čebre itd. itd. Priden hlapec se sprejme v kavarni „Central" v Gorici ferništf in solske plrtoe, raznovrstni papirnafi stvorij po najnižjih konkurenčnih cenah: JVIoiiUenp knjige . . . od — 24 v navgor Žopni nožiči.....,. —-50 ,, ,, Mo.šnieki za denar . . ,. —20 „ ,. Tobaenicein smodčnice ,. —-80 .. ,. Zavitki, kuverte 100 . ,. -50 „ Papir: pisemski 100 pol „ —60 ,, „ uradi.-n bcl 1000pol „ 6"— „ „ zamasloovijati kilo ,, 140 „ ,. ,. zacigaretelOOsnop. „ 220 „ Posetnice s tiskom 100 ,. 120 „ ,. Tiskovine za duhovnije in župani.jo po coni ..Narodne tiskarne" v Gorici. — P. s. Za povoljno postrožbo troba v naročilu nave^ti približno cer.o. ltd, itd. V Gorici G. LIKAR, sredi SeiiHMnske ulict» protiPlacuti 10. Velika zaloga |^ ^BI gotovih oblek vsake vrste in vsake mere. !!! Brez konkurence !!! ANTON KRUŠIČ, trgovec in krojaški mojster $/«*>S3 (Cw v Gorici, Vrtna ulica št. 26. Anton Pečenko Vrtna nlica 8 (.OKH V Via Giardino 8 nrinoroča pristna bela in črna vin.) iz vipavskih, furlanskih( briskih, dal- matinskih i-< istcrskih v i nuaradov. l»ost:ivlj;i n;i iii>tn in razpošilja po žrle/.- .iii"i na vsc krajo avstrocsorsko monavliij»* v i soilih oi\ ,'i(i litrov naproj. Na zahlfvo poAilja , tiiiii Uii>rrc. j Cene zmerne. Postrežba pontena. ! / Krojaška mojsira } Öufer & Bajt \ v Gorici. ulica sv. Antona št. 7 / v hiši s^. J. Kupačti pri ckr. sodniji, 1 izdolujcta \ v^aknvrstne obleke 2a mo*kc L po meri. bodisi fuw ali pa J priprostc. j 1'riporočata so svojim rojakom )v (i(>rici in na iltkžoli. p^schno n?i r č. duhovšt i'»i in ueon^fni Kcodnj'h ) 1'odpisani priporoča slavnoniu ob- činstvu v Gorici in na de/.Hi svojo prodajalnico jestvin. V zalosfi ima kave vsph vr?{. raz- iične moke iz Majdičevega mlina v KranjiT, nadalje ima tudi raznovrstne pijaee na primer : f r a n c n s k i Cognac, pristni kranj«ki brinjovoc. domači tropinovoc, fini rum. različna vina. ^oršioe (Sons.) Ciril-JVietodovo kavo in Ciril-Metodove užipalice. — V zalojri sft dohr tudi \e- stenine tvrdke Žniiier^ič & Valončrč v Tlirski Bistriei, ter dru^o v to stroko spadajoče blago. — Poslrežba toena in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovnnjem Josip Kutin. Trfjovor v Semeniski ulioi Ii. stv. 1 j (v lnctni h\$i.) I Anton Fon, I klobuöar in gostlničar, | Semeniska ulica št. 6, b iiiKi bogn to zalogo raznovrstuih 1 klobukov | ter toči v sv^oji kičmi I pristnsi (loinača vinst g in postrožc tudi z jako nkusninii % •V +¦ . ^K. «K «k ^K J"^. 1*^ **. >H ^*. *+L K ^^ ^K ^K. ^t^ ^b ^IL «& ^k * ^K ^K ^K ^K ^^ ^Bk ^ Ivan Bednarik priporora svojo I v Gorki ulica Vetturini št. 3. dobi se v zalogi tvrdke I. Zornik, — Gorica G-osposka ulica št. 7, prva in edina slovenska trgovina za modno blago. Najboljše, najvočje in najcenejšs- skladišče VRakovrstne;;a perila, srajc za hribolazce in kolesarje vsako velikosti, jopic za telovadco, krasnih kravat v vsakcrn slogu, nogavic, rokavic, životni- kov (modercev), solčnikov, pihuik, dcž- nikov, blusen, spodnjih kril, divnih okra^- kov za obleke, svil za obleko in blusf, vsih potrebščin za vezenje. Priporočevalno najbolje kupova- Iišče za g. Sivilje in krojače. Naročila za izdelovanje perila (za gospode). in modercftv po vanlrpi meri in j zMhlfvi izvr^njpjo s«j toeno ¦1 T^^^^M^^^^^H^^^^^^^^^^I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^K^^^^^^^^^^^ P r o s i v a '/, a li t o v a t i 1 i s t k o ! Nnjvofja irgovina. z žolezjoni KonjcMlie & Zaiee Gorica. pred nadškoajo iiiš. štev. II. Za Ojis stitvbo priporočM vse stavbne potrebščine, k.-ikor: cement, • stavbne nositelje, vsa'-covrstne okove, zolezje, stre^na ckna, cevi za stra- I nišča it«!. Ima v zaloiji orodje /a v:>a rokodelstva h najboh slovpčih tovarn. Opozarja na svojo ho>ial.» b.Urv kuhinjskega in htenega ororija dob ro/.prirnerno nizkih ccnab. s g;-.*-»^u-^ ^; Edina zaloga R ft I | | stavbenih nosst^Jjev p^^^^| [ v Po ici. v »*.; I Pocinbana Bica sa viitogrnde p*> J/rkn xniaaiiih ccnah! | P o /. o r ' I Eno liiM. "> MMg;r.JR?lo ii'.p'.-icjtvJi VR.-ikomu. kdor dokn/.p j R potrdili mijino iiove u... i' "?ske biarjrijne, da jc hspii pri naju za ! 100 kron blajr». P p o s i v a gahtevati 1 i s t k e 2 Pozor! Eno l^rono nagrcde! Pozor! Eno kreno nagrade! ! H v o j i k H v o j i m! | Vzajeiriisa zavarovalnica v Ljubljani \ DimajsU cesta št. 15 y Medjatovi liišl v pritlišjn it ¦ vzpivj(Mii;i /nvarovanja vsakovi-sluih posiopij, piTinir'- l llin in poljskül pridolkov proti [>ož;imi "skodi, kakor I liuli ZVOliov proli poškodbi. j l Pojasnila dnje in vzprojom;i pomidbo rav?iat(kl.jstvo ; zavarovalnicM' v priflk-.ju litMljatove hiše m Omiajski I C^sti v Ljnbljnni. a tudi po slovenskib dežclah nastav- j Ijcni poverjeniki. j „Vzajoinna zavarovalnic-a v 1 jubljani" jc ediiia j sloviMlska zavarovalnica. Zavarnjc pod lako ugodnimi j pogoji, da so labko meri z vsako drugo zavarovalnico. ; Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovan- ! com popolno varnost. t ; 99- R0JAKI! Zavarujte svoje i imetje pri domačem zavodu! -wi ¦f Edina slovenska zavarovainica! ^ Peter Drašček, trgovec jedilnegablaga v Gorici, Stolmi ulica št. 2. Priporoo-.H s<> \). n. o'hrin- stvn v (ioriei in z dožclc Prodaja kaviuo priuicso, sladkor. inilo. shniiiio, iiž. maslo surovo in kiilmno, ! olj(\ moko iz Majdi^cvili mlinov in vsc j(\slviuo. ! Zaio^a žvoplonk sv. Cirila in JVCetoda. Fani Drašček, zaloga šivalnili strojev v Gorici Stolna ulisifl fit. 9.. i'rodaja sl.ro.jo tudi na loden- sko ali obroko. ^ i coj i so iz prvib lovarn ter najboljše, kakovosti Priporoča se slav. obcin^lviK r TiSKA: Časopise - - - - Knjige.....- Diplome ----- Trqovske račune Cenike..... Vabila zaveselicR Pisma s flrmo - Razne etikete - - NÄRODNA = =l TSSKARNA | v GORICI | prevzema vsa v tiskarsko \ stroko spadajoca dela in 1 izvršuje v moderni in okusni | obliki po tako nizkih cenah j da se ne boji nikake 1 ^ konkureiice. ^j f TISKA: ^ [ Tisk. za duhovnije f Plakate..... f Sprejemnice----- ( .—- \ Rfičunske sklepe - \ Pobotnice --------- \ Razne posotiiice - i Poročnice - - - - \ Osmrtnice - - - - \ !. t. d.