Hatollftk eerktcn li*l. List 49. V četertik 20. kozopirsk.* 1*53. Teraj | g. Pismo c*a*tfili$a ^osp. Luka Jcrana iz K»ir» «lo vrtalni k a 2^«(ln|c IIh- iiicc- (Prejeto 1<£. kozoperska.) Hvaljen bodi Jezus Kristus! V Kairu HO. kimovca lHatt. Preljubi perjatei! Kakor sploh, se tudi zdaj nekoliko nerodno k pisanju spravim: ker pa vem, de potlej tako hitro ne bo pcriožnosti pisati, torej na nekoliko vcr-stic i/ Kaira, poglavitnima egiptovskiga mesta. .Mnogotere opravila in priprave so nas v Ale-ksandrii od 1. do 17. kimovca zaderžale. Posebniga ravno tega mesti ne vem pisati, razun ako opomnim ii rt r veči turški praznik ali njih veliko noč, to jc. darovanje Abrahamovo, ki so ga od 13. kimovca začeniši skoz U dni s silnim streljanjem in mnoziini slovesnostmi po svoji šegi obhajali. Xa njih pokopališu je bilo po celi dan, zlasti pcrve dni, vse napolnjeno z ljudmi, viditi je bilo zlo veliko postavljenih šotorov, pod kterimi so jedli iu svoje slovesnosti za ranjeimi opravljali. Sicer skorej sploh gerdo umazani turki, so bili te dni čed-niši napravljeni. Nar bolj čudno in do milovanja neumno pa sc mi je zdelo nekako herkanje turkov v večer in dolgo v noč pred velikim praznikam. Spravi se jih namreč sem ler tje, po hišah in drugod, več skupaj, se krog eden proti drugimii vstavijo ter začno na vso moč vsi ob enim tako grozno in ua glas herkati, se vsi skupaj kvišku zaganja-je. dc je človeka močno groza, ki pervikrat sliši. Podobno je nekoliko malo stokanju človeka, ki prav težko umira. Iz tacih brczuniiiih šeg, s kterimi menijo praviga Hoga častiti, sc šc le prav sprevidi, kako močno potrebno je. za nevcriiike moliti, dc bi k spoznanju resnice peršli. 17. zvečer smo s tremi ladijami odrinili iz Aleksandrie. Misionsko osebstvo jc bilo na dveh ladijah zraven druge robe: na eni gospod Namestnik z druzimi 4 duhovni in 4 lahi, zidarji namreč, ki so jih gosp. Namestnik v Alcksandrii najeli; na drugi pa jest z našimi slovenskimi fanti in enim arabcam. Poslednji sc imenuje Frančišk llerviš in je spreobernjenec od turške h katoliški veri. Njegova dosedanja zgodba je ob kratkim taka le: V Aleksandru' doma, jc od mladih nog imel posebno nagnjenje do ondotnili 00. Frančiškanov in je k njim v šolo in v cerkev hodil ter pridige poslušal. Poznejši je bil začel koran (turško sv. pismo) in naše sv. pismo brati in je spazil. de so v turškim pismu laži in zmote. To mu obudi želje, se h ka- toliški veri sprcobcrnili. pa m" iic upa trga nikomur razodeti: poslednjič vender prtcaMilljiv imu go*p. O. Pcrpctvu. ki jc sc zmiraj škof v tem mestu, svojo zeljo razodene. Vzamejo ga v nauk ter ga začno pripravljati : on pa vedno z velikim hrepenenjem sv. kersta čaka in poprašujc. kdaj »le se bo spol-nila njegova želja. Večkrat mu je čas odločen , pa spet, in še le spet odložen: poslednjič mu jc na vse to še rečeno, de tukaj ne more keršen biti, temuč mora drugam — ua Francosko, Laško ali kamor si bodi iti. Menim, de so to iz previdnosti storili, ker so turki grozno sovražni in serditi, ako bi se kej taciga zgodilo. Mustafa. lako mu je bilo poprej ime, se res na Laško podu in jc bil — sc mi zdi— v Veroni keršen ter je potem vee krajev po Laškim obhodil, od kodar bi sc ne bil več verni!, ako hi ga ne bilo nekaj posebniga domu gnalo. Imel je namreč odidši šc mater v Alcksandrii, ktero je žele! k spoznanju resnice perpraviti iu se torej na pot poda. Ivo pa v Aleksandrio pride, je bila mati že pokopana. Zdaj jc rekel, za starše mi nič moliti ne pomaga in nič jim ne morem storiti: druziga mi nc ostane, kakor če morem kej za lložjo čast in svoje duše zveličanje storili, ne išem no-heniga plačila in nič, kakor le samo Jlozjo čast. Takii mi je sam pripovedoval v ladii potem, ko so ga hili g. Namestnik na prošnjo 00. Frančiškanov k misionii sprejeli. Žene ga, iz dežele iti. zlasti tudi to, ker se doma boji svojo vero očitno spoznati, de bi si kaciga preganjanja od turkov ali še kej liuj-sig.i nc nakopal, vender pa svoje vere tajiti nc sine, ker. kakor sam pravi, bi bilo (o hozjeropno in velik greli. On je zidar in zna razun arabskiga tudi laško in francosko govoriti, torej ga imamo na ladii učenika arahsinc iu oskerhi nam v svoji posebni .loterpcžljivosli in voljnosti tudi vse drugo, kar koli nam jc potrebno. Se moram opomniti, de jc bil pred odhodam avstrianski poročnik lliibcr, z več druzimi gospodi spremljcn. na ladijo po slovo ter srečin pol v »sit peršel. Per ti perložnosli sc je M«»ga prav po kraljevo obnašal: v sredi je stal, med mnogo po-našo z rokami živo govoril, g. Namestnik so pa tolmačili. Ilckel jc med drugim: ..Kvropejci naj le pridejo v našo deželo, arahci pa naj domu ostanejo: oni hodijo Ic oginj podžigat" ( razpor delat f. Pertoži se tudi večkrat, kako po hišah arahci pridejo ter male in velike ropa jo in v sužnost vlečejo. — Iz Nila do Aleksandrie in krog mesta k morju jc velik vodotoč napeljan, kteriga je pred kacimi .19 leti Mclimcd Ali bil dal izkopati. Ker veter ni bil posebno vgodin. smo šc le čez en dan in eno noč do Nila peršli. kjer je silno nesnažna in umazana vas Foin (ustje) s hišami iz samiga blata narejenimi: samo nekaj malo je čedno zidanih. Vodotoč je zaklenjen, ker je nižji kot reka Nil, torej smo mogli od večera do jutra čakati, de smo bili za-rano ob osmih, med naj pervimi, skoz lijak spu-šeni. Tukaj sini pervikrat zagledal imenitno, iz sv. pisma in zemljopisja znano veličansko reko Nil. Kalna je bila, precej hitro in na širokim teče, vender je bila dalje še veliko širši. Po obeh straneh Nila so ravnine na širokim, dokler oko nese, ktere se iz Nila namakajo po prekopih, ki so iz njega izpeljani, zakaj dežje tukaj komaj znana reč; lahko preteče celo leto, de komaj kterikrat dež gre, kakor mi je neki egipčan pravil. Zato je pa tudi vse suho, kjer se iz reke ne namaka. Blizo Kaira pri-jadravši smo ugledali neko dolgovato višino, nekoliko vzdignjeno nad polja, ki se od ondot v dveh verstah po obeh Nilovih straneh tje do Hartuma razteguje, ima hrib biti, in je vsa rujava, ker moče nima." Od deleč se mi je vidilo, kakor Krajnske planine (sc ve de veliko nižji) ob suši, ko je vse rumeno, in sim iz perviga mislil, de so polja z zrelim žilam: ne vem pa, kakošne de so od blizo. Pri precej pogostih vaseh ob reki smo vidili obilno lepe drobnice, golobov, kokoš in velikih povodnih tičev: tudi žerjavi že posedajo po močirjih, ki so blezo zmed pervencov prijadrili iz Evrope. Polje je bolj nerodno sem ter tje obdelano in s turšico, raj-žem, bučami, nekakim krompirjem in nekterimi tlru-zimi neznanimi rečmi obsejano, ob vodi bližej vasi in mest rasejo divje smokve in palme s prelepimi dateljni na goste čope, družica drevja ni bilo skorej kej viditi. Nil je zdaj naj vikši stopnjo dosegel in je znamenito bolj narasel, kakor druge leta. Ko je Moga to vidil, se je močilo začudil in nekoliko nejevoljin klical in po ladii vsakimu pravil: „Ysa naša voda je zdaj doli privrela, kako bo pa pri nas kej raslo!*: — Naši mornarji in služabniki so vsi mohamedanci; ne slišimo klicati: Jože, Janez, Matevž, ampak: Ali, Halil, Mahinud! itd. Vender so dobroserčni ljudje, nam posebno prijazni in nas spoštujejo, akoravno se incd seboj velikrat spopadejo, de bi mislil, zdaj se bodo potolkli, kdor bi njih natore ne poznal. Od nas hočejo per vsaki perložnosti bakšič (darilo) imeti, in de bi ga dobili, se vedo tudi lepo perlizovati: Betaana hovadja tajili, ktir tajib (naš gospod so dobri, prav dobri), slišim večkrat od služabnika, ki sim mu bil neke male rečice dal. rudne misli človeka tudi obhajajo, ko vidi, kako ti ljudje molijo. Kcršanskih mornarjev na potu iz Tersta do Aleksandrie nisim ne vidil, ne slišal angelskiga češenja moliti, desiravno so bili sicer dobroserčni Dalmatinci: velikrat pa sini jih slišal zakleti: ti nejeverniki na naši ladii pa vsak dan molijo. Jleis (poglavar na ladii) se nič ne sramuje. zjutraj na ladii ali pa, če stojimo, na produ poklekniti, večkrat zapored zemljo kušniti in pobožno ter zategnjeno A-l-I-a-h! (o Bog!) klicati, de se kterikrat po zraku razlega: in tako molijo mladi in stari, še v spanji zjutraj večidel na pol glasno mcrmraiije slišimo. 0 ko bi ti ljudje po drugi strani v tako gnusnih zmotah ne živeli, ako bi v spoznanju resnice bili!* »Se le na ptujim med nejeverniki, ko človek sad nejeverstva vidi in vso njili nesnago premišljuje, ložej prav spozna, kako žlahtna, kako visoka in lepa je naša sveta vera. in kako lepo in prijetno bi bilo, ako bi jo vsi ljudje imeli in res tako živeli, kakor ona uči. Toraj mislim, kadar kdo za nejevernike moli, de bi se spre- obernili, bi moglo vselej tudi to pridjano biti, de bi potlej preobernjeni prav živeli; zakaj gotovo je, de slab katoličan Bogu veči nečast dela kot neje-vernik in neznabog. In zdaj ko vidim, kako nejeverniki zvesto po svojih zmotah in izmišlijah žive, se mi še bolj gnusi do množili puhloglavcov, ki sim jih večkrat v svoji domovini vidil, kako velikrat s svojoglavno oterpnjenostjo tisto zaničujejo, kar Bog zapoveduje iu njegovi služabniki perporočujejo. — Tudi nekdo, ki je že s sužnji mi kupčeval, in je blezo neki od Hartuma doma, se na ti ladii z našimi mornarji pelje. Neka neusmiljenost mu iz oči gleda: težko se mi zdi, kadar se z očmi vja-meva. Z nami je posebno prijazin, per mizi večkrat, in kakor more, iftim kej postreže, kar Moga govori, si prizadeva tolmačiti, če je tudi zoper arabce in zoper njega, kakor kupčevavca s suž-njimi; — ne vem, zakaj in iz kakšniga namena vse to. — Ponoči od 22. do 23. kimovca je bil na Nilu precej velik vihar, pri kterim ni bilo brez nesreče. Ze zvečer smo vidili vtopljeno ladijo plavati, ktere se je samo sprednji konec iz vode vidil, in zjutraj na vse zgodaj smo jadrili mem prekucnjene velike ladije, blizo ktere je kakih G — 8 oseb na preplitvim produ bilo, iz kteriga je zelena trava gledala. Bili so blezo ladjarji, ki so malo po tem k ladii plavali, drugi ljudje pa, rešeni pogina, so bili že mende v bližnjo vas zbežali; ena žena in en fant pa sta se bila utopila, kakor smo bili poznejši zvedili. ,Se le 25. okoli pol petih smo se jeli Kairu, poglavitnimu egiptovskimu mestu, bližati. Ze od deleč smo bili ugledali tri veličanske pile (piramide), ki slovesno kviško kupe že zdavno iz predkeršan-skih časov; in kinalo tudi veliko mošejo IJžamia-el-Kallah, ki jo že 25 let iz alabastra delajo, in še ni dodelana, in žalostno spričuje, de tukaj mo-hamedanizem gospoduje. Mesto je veliko, ima neki kaeih 300.000 duš, večidel mohamedanske vere, vse mesto je obsuto z njili medšiti (turškimi cerkvami); katoličanov iz več ločin je do 10.000, ki mende kacih 6 Božjih hiš imajo, zmed kterih bi utegnile nunska in frančiškanska znamenitniši biti, desiravno je poslednja vsednja in zdaj novo zidajo. Očetov Frančiškanov je osem in več bratov. Tudi en Moravan, O. Veneeslav, je med njimi: Slovena človek povsod najde. Moliamedanci, se mi zdi, so tukaj sovražniši do kristjanov, kot v Aleksandrii; tako čudno nas nekteri pogledujejo. Tode turk brez tega sploh gerdo gleda, in vse je pri njili večidel tako zanemarjeno, de se jim še ne ljubi oči odpreti, veliko njili kakor na pol sleda. Po ulicah, ki so z umazanimi otroci napolnjene, smerdi kakor kuga; čuda, de res kuga ne vstane. Poprej ko so še manj če-dili, kakor zdaj, so vedno kugo imeli. Zdajni paša sicer bolj skerbi za snago, kakor pravijo, torej tudi kuge tako pogosto ni; vender pa mislim, de nagnusna in ostudna umazanost bi jih zamogla le s prejetjem keršanstva zapustiti; moglo bi se v ta nameii vse znotranje in zunanje življenje spremeniti in zlasti tudi spoznati, de je lenoba naglavni greli. Imel bi Ti še veliko pisati in povedati, pa mi nekaj tesno gre, in sim malo nebogljiv, blezo vsled prehlajenja, ker sim ene noči zunaj na barki spal; pa to nič ne de. Prehladi se tukaj človek pri vsi vročini nanaglama; ako ne pazi nase, ker, ko je človek ves moker od vročine, ga urno liladin veter obriše in mu pot ustavi. Razun kacih malih poman-kljivost, ktere tudi v domačii človeka obletijo, smo zmiraj vsi zdravi — hvala Bogu! Tudi Klančnik, ki je hil v Aleksandrii bolj zbolel, je zdaj zdrav. V malo dnevih, morebit že jutri, bomo Kairo zapustili ter bomo s 4 ladijami dalje šli. Mogli so namreč g. Namestnik še eno četerto najeti, de se bodo potrebne reči na nje spravile, zakaj mi gremo k takimu ljudstvu, ki se mora na duši in na telesu obraziti, in ki bi se z dušnim težko dalo kej opraviti, ako bi se s telesnim ne začelo. Zvonov nismo mogli nikjer nič odkriti, še pustili bi jih bili kmalo v silni zadergi opravil v Aleksandrii na dogani (miti). V stekleniv nicah (Fla-schenkeller) so se nam tri steklenice zdrobile, druge so zdrave ostale, v kištah nismo nič gledali. — 0(1 tod bo blezo tudi en krajač iz štajarskiga x nami dalje šel, in pa en lekar (apotekar) iz O-gerskiga, ali poslednji po svojih lastnih opravilih. Naši fantje in g, Lap so ravno zdaj šli Marijno drevo in Marijno duplino gledat. — Vročina nam hudo pertiska, včasi ko ni kej vetra, se težko živi. V Aleksandrii smo imeli neki dan pred odhodam čez 30° K. v senci, in na solncu 50°; tukaj ne gledani, ker nimamo v naši ladii gorkouiera. — ►Serčno vse pozdravim. — Z Bojani! Tvoj zvesti tovarš L. Jeran. Ogled po Slovenskim. Iz Ljubljane. P.» preeastitim gosp. K. Zornu, stolnim dekanu, se nam je 50 gld. zračilo v odkupljenje zamurčika, kterimu naj se pri svetim kerstu da ime: Valentin Planinšek. B >g stotemu poverni! -5- Prečastiti gospod Matia Vod usek, opat v Celju, so nam te dni 1000 podobic za oddajo družba-nam sv. Cirila in Metoda poslati blagovolili. Lice je vrezano, kakor sta sv. Ciril in Metod na družbiuim al-tarju pri sv. Jožefu blizo Celja izobražena. Napis je po starim. Tudi cena dozdanja ostane; 100 jih namreč velja 1 gold., posameznim se po krajcarju prodajajo. Teh podob jo bilo zavdinjanlh 10.000; pa tudi družnikov je silo veliko. Kar se bo pa za podobe dobilo, bo veljalo novimu altarju sv. Cirila in Metoda. — Tudi od slavniga odb ora M a r i i ne družbe za razširjanje katoliške cerkve v Srednji Afriki smo vnovič 1000 podob za ude imenovane družbe z ukazam prejeli, de naj se natis slovenskiga in nemškiga branja tukaj oskerbi. ** V dosego samostalnih duhovnij je bilo 4., 5. in 6. t. m. v škofijski pisaruici navadno veliko spraševanje. Vprašanja so bile: Ev jure ecclesiastico: Cui licet missam celebrare et quis obligatur? — An episcopi juste sibi quosdam casus reservant? — Petrus vult uvorem ducere Magdalenam, et in examine parocho a-pei it, suum patrem esse fratrem proavi sponsae Mag-dalenae. Quo in gradu sunt c»n*anguinei? An possunt validum matrimonium inire? — E theologia dogma-tica: Estne primatus Petri tantum pritnatus honoris et ordiais, an etiam jurisdictionis? — Suntne in Christo duae valuntates et operationes? — Eucharistia qua sa-crificium. — E theologia morali: An metus, igno-rantia et concupiscentia tollit imputationem? — Acediae species et remedia. — Via describatur conversionis pec-catoris. — E theologia pastorali: Kako naj se fajmošter proti klučarjem zaderži? — Kaj mora duhoven storiti, če neveljavnost kaciga zakona zve, in sicer 1) če iz spovedi eniga sopruga in 2) če to zunaj spovedi zve? — Iz evaDgelia 21. nedelje po binkoštih naj se z izdelanim sklepam osnova napravi. — Lastnosti molitve naj se za otroke razložijo. — Ex eregesi: Pa-raphrasis Marc. 2, 18—22. et Rom. 4. 1—15.— Pričujočih je bilo IG. Iz Krope na Gorenskim. L. P. — Preljuba Danica! povej tudi od Krope Kaj. Od 1850. do 1852. leta so se v božjo čast naredile 4 znamnja; 2 ste proti cerkvi Matere Božje, eoo nokoliko preč, in eno v sredi terga. Za vse te znamnja so ljudje iz lastniga nagiba sklad napravili, de so bile izdelane. Zmalal je pa te 4 znamnja Janez Gajer iz Dupljan na Gorenskim blizo Teržiča na sirovi zid tako lično, de res zasluži očitno pohvaljen biti in naj bo s tem perporočen slehernimu. kdor kaj taciga potrebuje, zakaj tudi še zadosti po ceni dela, ker zagotoviti vas zatnorem , de bo vsak zadovolji n, kakor smo tudi Kropčani. Iz Gorice 1. kozoperska 1853. — Teržan. — Od plesa. „Bratjc, bodite trezni, in čujte; zakaj hudič, vaš zopernik, hodi okoli ko rujoveč lev, in »še. koga bi požerl", tako govori sv. Peter v svojim pervim listu v 5. poglavju, iu kje jih več požre, kakor na nesrečnih plesiših? Kje se ložej nespremišljcna mladost v njegove zanjke vjame, kakor tam, kjer gosli cvilijo, trobente bucijo, cimbale pojejo? — Zato je pa tudi tam naj manj žive vere in praviga kristjauskiga življenja, kjer se pogosto take večkrat telesu . vselej pa duši nevarne veselice ponavljajo. Kaj bomo tadaj sodili (dc od drugih krajev molčim) od ne velike deželice blizo G »-rice, ktero dober del bravcov gotovo pozna, kjer celo leto vedno plešejo, de je le mogoče, de ni skoraj praznika v letu, de bt tega dušomorivniga plesa ne bilo, i n od kterih se sploh pravi, de so vsi na plesu svet zagledali in s plešam tudi ta svet zapušajo? — Duhovni pastirji res zamorejo nekaj pri tej reči storiti, in gotovo tudi svojih dolžnost ne zanemarjajo; ali kaj je v stanu zastaranim navadam jez postaviti, ali jih elo podreti? Duhovne vaje za ljudstvo bi morebiti še naj več pri tem opraviie, kakor nam skušnje od druzih krajev pričajo, in Bog daj, de bi se ta pravična želja vsih dobrih tudi za omenjeno deželico le skoraj spolnila! Zakaj človek innra si prizadevati, kar more, razpro-ti-ranju greha se ustavljati, iu ne še le čakati, de ga bo Bog sam neposredno v njegovim teku presekal, kakor se je pred nekimi 30 leti v neki srenji kake štiri ure od Gorice pripetilo. Plesali so, de je bilo kaj, kakor drugi njih sodeželani, in niso kaj marali za besede tistih, ki so to razsaja rije po dolžnosti grajali. Bilo je nek poletni praznik, vinogradi so naj bogatejši tcrgatev obljubovali, vse je bilo dobre volje, se ve de tudi plesa manjkati ui smelo. Kmali po popoldanski službi Božji jo blizo cerkve zagodejo, urni plesavei in brihtne plesavke, ki so komaj na to veselje čakali, se v krogu zavertijo tako, de človek bi menil, de se njih noge tal ne dotikajo; plesiše enmalo ohladiti, (ker je bila huda vročina), in prahu se ogniti, ga poškropijo prešerni, neumniga veselja pijani razsajavci — z vi nam! — »Se enkrat gosli zacvilijo, še enkrat se nespremišljena mladost v krogu zaverti, kar glej! nebo se naenkrat s černimi oblaki prevleče, ko bi trenil, začne strašno grometi ia bliskati in preden so se še plesavei zavedili, je že strašno debela toča gosto iz oblakov se vsula čez lepe vinograde, suha brez kapljice dežja, in v kratki pol uri je bil ves up vinorejcov popolnama vnieen. Groza je bila vse srenjane prevzela, vsi so se naenkrat zbrihtali, spoznali so z enim glasam, de je to očitna šiba Božja za njih razsajanje, so pa tudi pri tej priči precej slovesno obljubo Bogu storili, s katero so sebe in vse svoje naslednike zavezali, de ne bodo nikoli več v o-krožju tiste srenje plesa terpeli. Iu blagor jim, de to obljubo zvesto do današnjiga due epolnujejo! Bog daj le ne. dc bi tudi njih sosedje. ki preradi plešejo, in vsi drugi obnoreli plesavci »e nad njimi razgledovali. * 5. kozoperska I 853. — T e r ž a n. — Komaj je preteklo leto, kar je Goriški metropolitanski ka-pitel svojiga dekana zgubil, ki je sadaj, kakor je bilo •» svojim času oznanjeno, zopet vredno nadomesten, je že druziga korarja mu nemila smert ugrabila. Po noči med 3. in 4. dnevam t. m. jc namreč po dolgi slabosti v Gospodu zaspal Tomaž Hvala. Rojen v Lokovcu blizc Gorice. 21. grudna 178», mašnik posvečen 8. listopada 1807. jc rajnki bil mnogo let domač učitelj pri grofu Atemsu naKvaii v Gorici; potem več let katehet latinskih šol. je v letu 1832 okoli velike noči postal korar velike cerkve. Zadnje leto svojiga življenja že ni bil več izpod strehe, dokler jc Bogu dopadlo, ga k sebi poklicati. Naj počiva v miru! — Doc 5. t. m. ob petih zvečer je bilo njegovo truplo slovesno na tukaj-šno mestno pokopališč preneseno. Tukajšna naprava za gluhoneme je na svoje povabilo darov, do UtNIll gold. vrednosti v Gorici, posebno pa v Terstu dobila, ter je dosegla dovoljenje veliko loterijo napraviti, de bi s čistim dobičkam tc igre sc dolgov rešila, ki še na njeni hiši težijo. 45.000 številk sc bo igralo, vsaka po 20 kr.. kar bo. ako sc vse oddajo, nc le 10.000 gold. tej napravi verglo, de se bo njen dolg do čistiga splačal, temuč tudi šc lep dobiček ji naklonilo, dc bo mogla še več nesrečnežev pod streho vzeti, ker sc vsak dan bolj sliši, ki likanj je gluhone-iiiov pO naših deželah. Tako se jc v kratkim spet, kakor slišim, samo iz Goriške školije, drugih sedem glu-honemov oglasilo, ki želijo v to napravo priti, kadar bomo od omenjene loterije kaj več zvalili, bomo že oznanili. I/. Tominskiga. V neki vasi se je na dan cerkvenima obhajauja navadno \>ako leto tudi ples naprav-Ijal: keremar namreč je godce najemal, de hi s tem več derhali pcrvabil in tako več vina potocil. lies je bila ta naprava kertmarju kaj dobra limanca; privrelo jih jc namreč šc iz dveh sosednih duhovnij plesavcov in plcsavk dokaj, in šlo je potem ves popoldan in vso noč tako, de bi bil mislil, pekel se je sem preselil. — Pred dvema letama je poslušal omenjeni keremar slavniga prid-garja (jezuita Ban kiča), ki jc v svojih pridigah veliko tudi od napak opomnil, ki sc per plesih godijo, in kako ojster odgovor zatorej posebno tiste čaka, ki plese napravljajo. To jo kerčmarja ganilo, dc je potem obljubil v svoji hiši nikoli več plesa nc imeti, in jc še persta-vil, de bo to obljubo t ia«1 i svojimu dediču sporočil. Tako obnašanje kerčmarja ie sploh dopadlo. Ali kako je njega zavolj te obljube hudič tresti! Se m bilo leto preteklo, ko se se m i n j spet bliža, že sc zame keremar tu in tam izgovarjati: de se jc bil z nepremišljeno obljubo prenaglil. de kerčma brez plesov biti ne more, de njemu v celim letu noben dan toliko duhička ne da. kakor ta dan, ko jc ples; de je tudi že slišal, dc plesi sami na sebi niso greh; kdor pa grešiti hoče, najde perložnost kjer bodi itd. Zraven ga je šc žena dregala: de mora za otroke skerbeti, de mu toraj Bog za opušenjc storjene obljube zameril ne bo; plesi so bili in bodo itd. (S takimi in enakimi govori se še navadno plesi opravičujejo). V taki zadergi je bil ubogi mož. de je šel — vender šc — na svet k duhovnu, naj bi ga rešil. Ali ta mu ni po volji godel; vsaj plesa za to leto ni bilo. — Pa leto je že spet okoli — somiuj se bliža; kali bo šlo tudi letos tako dalje? Za letos pa dobi kerčmar boljiga svetovavca za se, mende tistiga, ki je ju-datn svetoval, nc v sodno hišo iti, ko so Jezusa tožili, dc bi se ne omadežvali. keremar tedej sklene, plesiše pod milim nebam napraviti: in de bi si zatnogcl, kakor Pilat, popolnama roke umiti, še prijatla naprosi, de bi namest njega pri županu dovoljenje za ples vzel. Tako, si je mislil kerčmar, svoje obljube ne bo prelomil, in ples vender le bo. Sosedje pa, med kterimi jo tudi še jakih mož, to zvediti, se zedinijo in sklenejo, županu to le pismo poslati: nSlišimo, de misli nekdo v naši vasi prihodnjo nedeljo ples napraviti, ker se s tem neumnim in nekeršanskim razsajanjem svetimu prazniku nečast dela, in nočni pokoj moti, česar v naši vasi terpeti ne moremo, tedej prosimo podpisani, za našo vas nikomur dovoljenja za ples ne podeliti". To pismo so vsi vašani podpisali, zato se tudi kerčmar tega braniti ni smel. in tako jc mogel tudi letos svojo obljubo le spolniti. — De bi pač ta izgled veliko srenj posnemalo! ker večkrat plese tudi s tem zagovarjati slišimo, tle nekteri pravijo: ..Ples sam na sebi ni grehu — kar celo naš kerčmar zna — bi radi slišali, kaj je ..ples sam na sebi?" in kje sc tak ples najde? Med nedolžnimi otročiči, bi mislil — pod pametnim čuvanjem, siccr morde nikjer. V starim zakonu beremo, de so imelo ženske med sabo nekak ples, kteriga pa sc možki niso nič vdeležvali, ker jc bilo za možki ga velika nečast. se tako neumniga djanja, kakor jc ples, vdeležiti. c) Morde so bili tedej ti plesi tudi le sami na sebi brez greha — če ni bilo vsaj takih gledavcov, kakor pri plesu llero-diadine hčere. —- Drugačiu pa jc današnji ples, kteriga hoče možki spol z drugim spolam deliti. Ta ples sc žc sam na sebi imenovati ne more. — Zanesljiv gospod, ki jc pred večimi leti v velikim mestu na Laškim skoz tri leta bil, je od tistiga mesta med drugim tudi to perpovedoval, dc se tam le redko kak ples napravi, in to je rekel, zato ker ženske n»čejo na ples iti. Ves pustni čas, pravi, sini le dvakrat za ples naprti vi juti vidil. Sošlo sc je veliko možkih, ki so neprenehama p •-praševali, ali bojo gonpodičinc iu gospe skoraj prišle? Pa ni jih hotlo biti. ne teh, nc unih. Poslednjič sc nekteri možaki sami nekolikokrat zasuknejo fin to bi l