(Večerno izda rije«) 85 številka. V Trstu, v torek dne 17. julija 1894. Tečaj XIX. „KDINOaT" izhaja po trikrat na teden v ientili ii-danjih ob torkih, Aatrtklh in ■obotah, Zjutranje izditnje izhaja ob H. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri vačer. — Obojno tedanje ntane : ta Jeden mene . 1. —izven Avstrije f. l.*i I* tri meMc , . „ 2.fiU , . 4,— ta pol leta . . . ft,— „ . . H.— ta v»e leto , . . 10.— , » „ I*.— Na aarečbs krti priložene naročnine »• ne jemlje oiir. Posamifiro številke ne dobivajo t pro-dajalnicab tobaka v Irntu po a nvf., V Gorici po S nvč. Sobotno večerno izdanje v lr»tu ■ nfi., v Gorici 4 ni. EDINOST Glasilo slovenskega političnega druitva za Primorako. Oglasi ho rakune po tarifu t petitu; ta naslov« t debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor ob»ega navadnih rritic. Poslana oHrartii're in jivnitzrthtule. do-maf i ohladi itd. io računajo po pogodbi, V »i dopisi naj se pošiljajo uredništvu : ulica Ca«erma it. 13. Viako p i • m o mora biti frankovano, ker nefrankovana ae ne »prej jiuajo. Rokopisi ne no vračajo. Naročnino, roklamncije in oglaia ipro-jem a npravniitvo ulica Caserma 13. Odprte reklamacij« io prost« poAtnin«. ,r «41 »*«MJ« mil1 Nemškutarska nadutost. Napuh in naravnost n znosna nadutost •ta plavni i rti v mišljenju, Čutstvovanju in vedenju sleharnega nemškega politika. Mi ni niti n® aoremo misliti bodisi nemškega veljaka ali pa nemškega politiikega kannogies-serja brez tiste oblastnosti, ki že preseda vsemu svetu, isvzemši seveda vse one nemške, prevzetnosti pijane iivlje, kateri menijo, da je mati Germanija takorekoč predestino-vana od Božje previdnosti v to, da gospoduje vsemu svetu in da vse druge narodnosti nimajo druge naloge, nego v veej ponižnosti ▼»prejemati ukate od nasilnikov it tevto-burflkega goida. Nadutost, oiabnost, oblastnoat in prezir-Ijivo vedenje so neiiogibni atributi pravega nemškega politika : kdor se ne more ponašati s temi avojstvi, nima nade, da ga germanski bogovi sprejmejo v Walhallo. In 6e je original tak, koliko slabši, grši in odurnejši morajo biti še le kopije in nemški plagijati. In kaj drugega je nemškutaratvo med Slovenci nego sramoten plagijat silnega nem-itval Ne amemo ae torej čuditi, da slovenskega rodu hlapel velike matere Germanije hočejo dokasati ob vsaki priliki, da so glede oiabnoati, nadutosti in domišljavosti vestno ravnajo po avojem .visokem* uzoru, ampak da bi ga radi celo prekosili, de le mogoče. V poslednjih letih smo se sicer jako redko bavili a nemikutarstvom na Kranjskem, ker ae nam ni videlo častno, da bi tratili svoj dragi čas a k I i k o, katera se v svoji domišljavosti pač aiblje v vrtoglavih višinah, ki je pa sicer glede na svoje duševne zmož-nosti in na svoj ugled tako neizrečeno pritlikava. Mislili smo si: dajte in pustite iabo, naj kvaka in ae napihuje, saj nima pričakovati drugega vapeha, nego da — poji danea ali jutri. Priilo je drugače, ker ao prišli drugačni iu neiamerno žalostni časi. Nemškutarska žaba sama la se nam sicer tudi danes ne iaponuje, kakor nam ni imponovala nikdar, toda dandanes je postala sopet vaien činitelj, a katerim treba računat'. Preanačilno je pač to in ujedno neitmerno žalostno aa naše razmere, da moramo računati s — ničlami. Ničla je ničla aama aa-ae, ali ona poatane veličina, ako ae jej pridruži kaka Številka. Nekdaj ja igralo nemškutaratvo inatno ulogo, ker ae je družil žnjim ves upravni aparat — torej jako imenitna številka ; danea nam je pričakovati ie hujšega, kajti poleg upravnega aparata ae mu je v najnovejši dobi pridružila še druga, v moralnem pogledu veliko ailnejia številka. DA: v tem tiči britka in žgoča ironija, ko vidimo, da so se slovenska zaslc-pljenoat, alovenaki fanatiiem nasproti svojim aorojakom in alovenska nesloga prav po nepotrebnem poatavili pred nemškntarako ničlo, prevaro- PODLISTEK. " Kmetakl upov« MyvJuvi/i*ka poteat irslnujtlrgu teka. — Spiial Avgust Šenoa. fteložil I. P. Planinski. — — Povej I zagrmi Tabi, ali si ljubil ka-atelanico ? dimen prikima. — Povej, kar veš o saroti kmetov? — Bom, šepne Šimen omahujć s glavo in rokami, — vode — vode, poginil bom — vod---in omahne nezavesten na tla. — Nesite ga tje k aidu, dajte mu vode, aapove Tahi. Kadar opravimo druge stvari, ga iapralam, a drevi na hruško! Služabnika položita napol mrtvega advo-katn tik zidu, Tahi pa odide z družbo v stanovanje kaatelanice, katera je šo sladke jutranje sanje sanjala, — Ostanita pred vrati, dokler vaju ne čitši s tem, da je klika nekolikih slovenskih renegatov postala resna nevarnost za narodni razvoj ne le v središči našem, ampak po vsej deželi Kranski. Še drugi vzrok je bil, da se v posled-njih letih nismo dosti bavili s homatijami na Kranjskem. Nismo hoteli namreč, da bi se nam, če tudi po krivici, očitalo, da brez potrebe ulivamo olje v ogenj, in ker smo se nadejali, da se polagoma vendar zbistrijo nazori med prepirajočimi se brati in da pride dan splošnega spoznanja, namreč: da se svojim prepirom delamo le za — druge, na neizmerno škodo nas vseh. Naša rodo* in tudi domoljubna nada ■e ni izpolnila, in vse kaže, da se nam I ne izpolni v doglednem času. Ob tem tutnem pogledu bilo bi naše nadaljno molčanje — neodpusten greh. Nam vsem ob periferiji, n« severu in na jugu — je sveta dolžnost, postaviti se po robo, da se svojim združenim moralnim vplivom preprečimo nadaljni razvoj stvari na Kranjskem v tej nesrečni smeri. Spoštovani gosp. poslanec dr. Gregorčič nam je na ahodu v Kanalu patrijotiškim in aares rodo- in domoljubnim zanosom pokasal na pot, po kateri nam je hoditi. Pozval nas je, da ae združimo v taboru, v katerega jedinega sodijo pravi Slovenci, lojalni Avstrijoi in verni katoliki. Mi Primorski Slovani se pridružujemo navdušeno Gregorčičevi zastavi, zajedno p* moramo a i liti svoje rojake na Kanjskem, da se nam pridružijo v borbi proti n e m -Škutarski nadutosti. Vemo, da se nam je bati zamere na to ali ono stran, ali nam je vrhna zapoved — I ljubezen do svojega rodu, kojemu je postala nemškutarska nadutost resna nevarnost. Vemo sicer na dalje tudi to, da valovi nemškutarska nadutosti ptuskajo neposredno le ob deželo Kranjsko in nje središče in da ae morajo rojaki na Kranjskem v prvi vrsti sami braniti. Toda mi se istotako živo aavedamo svete resnice, da je naša usoda t e a n o s p o-jena a usodo naših bratov na Kranjskem. Ako bi se valovju nemške in nemškutarake nadutosti posrečilo zrušiti kranjsko obrežje, prišla bi gotovo v nevarnost tudi naša itak omahljiva pozicija. To naa navdaja ae strahom pred nadutostjo nem-škutarsko, koja je postsla resen činitelj po zaslugi — slovenske zaslepljenosti. In zato ae moramo vsi pokrajinski Slovenci združiti v soglasen protest proti koke-tovanju Slovenoev — z nadutimi, ošabnimi in rod slovenski črtečimi nemškutarji kranjskimi. Ob vprašanju javnih napisov v Ljubljani je nemškutarstvo doseglo lep če tudi le navidezen vspeh, doseglo ga pa je le s pripo-močjo slovenske zaslepljenosti. Dobri genius naroda slovenskega, zakri si svoj obraz! pokličem, a ti, Bošnjak, pripelji osla ! reče gospodar. Skozi okno sije jutranje solnce, igraje na rdečem lici mlade žene, katera spi napol odprtih ust in pod glavo položenih rok, moj-tem ko ji dvoje bujnih kit pada po polnih ramonih. Tahi gre do postelje in pogleda ženo. Oko se mu zasveti, lice zardi, ali hipoma se zgauo in prebledi. Starec seže v nedrije, vzeme male škarjicA in ročno odreže Ženi krasni kiti. Žena so zdrami in plane kvišku ; — Kdo je P Kdo je P ali opazivši gospodarja, zopet leže in prekriža bele roke na prsih. — Golobica 1 reče Tahi prisiljeno tiho, rad bi te razveselil, kupil sem ti lep, nov moSnjićek, vrni mi onega starega. Žena prebledi. — Mušnjičok mi daj 1 zadere se Tahi Politiške vesti. • Siidiisterreiclitache Post", to na Dunaju tiskano glasilo predrzne nemfikutarske klike in žnjo spojene slovenske poslanske in neposlanske gospftde, oteplj« okolo sebe kakor besno, ker smo nedavno v članku „Nemško gledališče* osvežili nekoliko reminiseono iz polupreteklega časa, to je iz one dobe, ko so Deschmann in družba v deželnem zboru Kranjskem stentorskim glasom pobijali težnje naroda slovenskega. Očita nam v prvi vrsti surovost in osebne napade. Bodi tužni „Hlobspoati* odpuščeno to krivično očitanje, ker vemo, da se zgodovinska dejstva ne dajo pobijati — z argumenti. Mi smo le navajali in pripovedovali, kar je bilo. A kaj moremo mi za to, da je to, kar je bilo, na aramoto oni kliki, koje pokorna dekla je tužna „HiobspostaV Kar se dostaje „surovosti" moramo že priznati, da nismo nikdar zahajali v ono .visoko* šolo, v koji se je učilo časnikarske „spretnosti" ono škandalozno časnikarstvo nemško — a la • Deutsche Wachf —, ki se roka v roki a tužno „Hiobsposto* bori za aužnost naroda slovenskega; ono časnikarstvo, ki se sramom in blatom obsiplje osebo slehernega slovenskega rodoljuba; ono časnikarstvo, ki tepta svojim širokim stopalom zakone politiške dostojnosti in kojemu veljajo kot navodilna načela le strast, obrekovanje in — laž; ono čaani-karstvo, ki v avojem narodnem srdu drsno prestopa tudi prag avetlSAa zasobnega in družinskega življenja; ono časopisje, kojemu v njega neopisni domišljavosti ni sveta nobena stvar na avetu! Ako bi toraj hoteli res biti surovi, morali bi morda v šolo k nemški .Vahti" v Celje, od koder je baje najbliija pot v redakcijo tužne „Hiobsposte*. — Mi smo se doteknili le na kratko, kako je nemškutarska klika se svojim perečim sarkazmom sasramovala plemenite napore naroda sloven-skega aa svoj kulturni razvoj, dasi bi bila morata pri poanani svoji duševni revščini sneti klobuk rai glavo pred narodom, koji pri toli neugodnih razmerah toliko žrtvuje za svojo naobrazbo in kulturo. Toda nemškutarska klika nekdanja, koje dedščino upravlja sedaj tužna „Hiobsposta", je proganjala naš narod se svojim strupenim sarkazmom. A mi nismo storili druzega v omenjenem članku, kakor da smo konstatovali to sramoto nemškutarake klike. Kje je torej surovost P — Videti je torej, da so gospodi jako neljube reminiscence iz polupreteklega čaBa. A vedo naj, da jih imamo še poln koš. Pripovedovali bi lahko, kako ao v letu 1877 nemškutarji prišli do večine v deželnem zboru Kranjskem in zlasti bi pripovedovali lahko, kako so zmagali pri volitvah v trgovinsko zbornico pod vodstvom nekega moža, — te dike nokdanjega nemškutarstva — ki sedaj „birtaši* menda nekje v Ameriki; moža, ki in zatiBno železne prsto v bujne rame greš-nioe. Žena jame trepetati. — Ali je morda ta P Komu si ga dala P zarohni Tahi in pokaže zobe, držeč z drhtečo roko stari mošnjiček, katerega je iz nedrij izvlekel. Prepaduna in bleda žena se stisne s glavo in rokami k zidu kraj postelje. — Fej I plune Tahi, ženski izrodek t Stoj 1 Oj! Stoj 1--Petričevid ! V sobo planeta služabnika z vrvmi. Žena vzkrikne in prijemši se z rokami za glavo, poklekne na postelji. — Udri I zagrmi Tahi.--— Grozovito vpitje se razlega in kastelanovega stanovanja, da so je kmetom pod gričem trdila kri. Grozovito vpitje, divje stokanje in težki udarci, a mej vsem tem krohot Tahijevega glasu. «, * „ je po svoji veliki „vestnosti* srečno našel pot, ki vodi od dostojanstva okrajnega glavarja, deželnega poslanca in zaupnika tužni „Hiobspost* na srce priraščene nemškutarake klike, med — birtaše Ameriške. Zelo žal nam pa je, da je blaga »Iliobs-poata* čisto prezrla ono apostrofu gospoda Deschmanna, kojo smo omenili tudi mi posebnim naglasom in a kojo nas je posl. Deschmann pošiljal v Peterburg po rublje. Žal nam je to, kakor rečeno, ker bi se bili lahko pomenili tem povodom, kam je dalje: ali Slovencem v Peterburg, ali pa kranjskim nemškutarjea v — Berolin. Mi bi rekli, da je iz Berolina bližje v Ljubljano kakor pa iz Peterburga, kajti nemška marka že davno žvenketa po blagajnah nemškega Sohulvoreina, kojega vneta zalčitnioa je tudi tužna „Iliobsposta", medtem ko je ta bentani rubelj tako počasen in neokreten, da ga zastonj pričakujemo že toliko let, v prid naši šolski družbi. Car je daleč, marka je pa blizo. Zatorej ponavljamo avoj nasvet: le po marke aa nemlko gledališče v Ljubljani! Z Bogom — tužna „Hiobsposta I Iz Bolgarske. Minolo nedeljo se je vršil v fjredcu meeting, kojega se je udeležilo več tisoč ljudij. Zborovalci so zahtevali, da vlada ispusti is zapora bivšega minister-skega predsednika Karavelova, katerega je dal kruti Stambulov zapreti radi aokrivde na umoru ministra Belčova. Nad (1000 ljudij se je zbralo na to pred zaporom, da prirede viharne ovacije Karavelovn. Uprav v tem alučaju kaže se vsa krutost značaja Stam-bulovega, kajti dognano je danes, da je bil ravno Stambulov v jako tesni zvezi a omenjenim umorom. Naročil ga je bil v ta namen, da je mogel potem sumničiti in dati obsoditi nekatere svoje nasprotnike, med temi tudi Karavelova. V Italiji se že kaže učinek izjemnih zakonov proti anarhistom Še predno so isti stopili v veljavo. Mnogo poznanih anarhistov je že izginilo iz dotičnih mest. Odšli so deloma v inozemstvo, deloma pa v druga italijanska mesta, da se tako odtegnejo nadzorstvu prefekture. V Milanu je policija aalotila neko zborovanje anarhistov. Med iborovaloi je bilo mnogo poznanih anarhistov. Pod var-atvom bajonetov odveli ao jih v zapor. Mestni svit tržaški. (XVII sqa dni 16. julija 18i>4). Predsednik: župan dr. Pitteri. Vladni zastopnik: namostništveni avetovaleo dr. bar. Conrad. Navzočih 35 svetovalcev. Po odobrenju zapisnika XVI. soje priobči župan pismo društva „Operaia Triestina", s kojim se isto toplo zahvaljuje na darilu 5000 kron, katero je bil dovolil mestni svet Pretepeni advokat vzdigne glavo. Krik ga je isbudil. Še se mu telo trese. Po dvorišči blodijo konji zvezanih prednjih nog, a pred vrati kaštelana je privezan osel. Samo jeden služabnik hodi po dvorišči. Advokat se podpre a komolci in zakliče a slabim glasom; — Luka, prinesi mi vode I — Koj, odgovori služabnik, grem na gornje dvorišče. Advokat se ogleda kot maček. Nikogar. In prične se po trebuhu plaziti. Postoji. „Ne, nečem, osel je len !* zašepeta. Počasi se priplazi do prvega konja, vzame nožiček, prereže konopeo in kakor da ga je vragova pest vzdignila, zajaha konja, ga prime za vrat in ga zgrabi za grivo ter oddirja nizdolu k odprtim vratom. — Držite ga, kriči Luka noseč korec vode. (Dalje prih.) v poslednji seji ta zaklad „udove in sirote" istega druitva. Tudi Karol Gratier se je zahvalil t posebnem pismu na svojem ime* novanju profesorjem na mestni vilji realki. Prva toćka dnevnega reda bilo je poročilo posebnega odseka ta preskrbljenje vode o načrtu Barazerjevem. Podpredsednik dr. Dompieri je sporočil v imenu tega odseka, da je bita ista komisija poivala t Trst dva učenjuka-atrokovnjaka it Milana (ker v Italiji cvete poleg pomaranč in limon tudi vesoljna učenost, katere v Avstriji ni! Opaž';a tiskarskega vajenca.)« namreč profesorja SJ-moiraghija in Paladinija, katera ata itjavila kar na kratko, da morata „Študirati" ta nač t tri mesece in da potrebujeta ta lastni živež v tej dobi svotico 4000 11 T, (ker doslej menda nista ie videla kron) in vrhu tega ie drugih 2000 1 i r ta vrtanje v ratnih krajih, kjer mislita pokuiati vodo. No, v tem slučaju bil je omenjeni odsek vendar toliko »petrijotiik*, da je preračutiil to zahtevo v avstrijske goldinarje ter atavil nujni predlog, da se dovoli omenjenima profesorjema avota 3000 avstrijskih forintov, čemur je tbor tudi lojalno pritrdil. (Da bi vodovodni odsek „Študiral" na v i n o v o d, ne bi „študije* atale več okroglih tisočakov, kakor jih je potrošila meatna uprava doalej ta vodo — koje ie nimamo! Stavec). Na Combijevo vprašanje, da-Ii je dosegla občina ie pravico ta nape-Ijanje Bistrice, odgovoril je poročevalec dr. Pimpach, da je bilo okrajno glavarstvo Po-stojinsko odgovorilo nedavno na dotično vpraianje tako, da te je nadejati akoraj povoljno rešitve sa tržaško občino. Svetovalce E d ga r d Raicoviehje vpraial, da-Ii je ret, da nameruje c. k. uprava javnih akladiič a dnem 1. septembra dati v najem nekemu „tujcu* vsa teiaika dela (fa-kinaio) v novem pristaniiiu. Raacovih proti pojasnila svetovalca Venturo, ki je član odteka ta javna skladišča. Ventura obžaluje da ne more dati ieljenega pojasnila, ker on je le član iiriega odbora in kot takemu mu ni snano ničesar o tej stvari. Rascovich je na to itrekel tvojo bojasen, da bi v takem tlučaju trpeli domaći dninarji ogromno ikodo, kor bi jih tuji podvsetnik itvestno polagoma nadomestil s tujci. Da te to taprefti, stavil je prodlog, po ksterem se nalaga iupsnu, da stori potrebne korake v preprečenje tega itnajmljenja. Zbor je vtprejel ta predlog s veliko večino glatov, Predlog mettne delegacije, da ae dovrii zidanje, odnosno ratiirjeoje bolnišnice pri Sv. Mariji Magdaleni, ter da se v ta namen dovoli tvota 11.000 gld., podpiral ja svetovalec dr. Morpurgo, povdarjajoč potrebo, da se pripravi ta bolnišnica aa kuine bolezni, ker so v s mestno bolniinico spojenih barakah sa ta'-.e bolnike mnogi nedottatti, katere je treba odpraviti prej ko moino. Poročevalec mestni fizik dr. Coatantini je na to lajavil, da ae bode omenjena bolniinica mogla odpreti že tekom prihodnjega leta. Zbor je zatem bret razprave dovolil sahtevani kredit. Za otroiko bolnišnico ja dovolil abor bret razpravo podporo 2000 gld. Daljša razprava te je vnela o načrtu novega štatuta ta mestno plinarno, kojega je bil predložil upravni avćt plinarne. Dotični načrt je bil vsprejet a netnatnimi spremembami. — Bila je '/»10. ura, aato je župan zaključil sejo. Prihodnja teja — aadnja v tekočem zasedanju — bode v Četrtek, dne 19. t. m. Različne vesti. Imenovanja pri Itnancl. Ces. nameatnik kot predsednik dež. finančnega ravnateljstva na Primorskem je imenoval preglednika Alfreda pl. Zucoulli-ja upraviteljem urada za tobak in kolke, carinskoga oficijata Alberts CoHulicha pa preglednikom pri istem uradu. Promocija. Oosp. Ferdinand Souvan, sir ljubljanskega veletrgovca, je bil minoli petek promoviran na Graškem vseučilišču doktorjeci prava. Roza baronica Kuhn, soproga znanega umirovljenoga lom. in biviega vojnega mini-atra, umrla je dne 12. t. m. v Straaaoldu, 01 let stara. Pokojnica bila je dalje časa bolna na živcih in iskala je zdravja pod milejšim podnebjem. Pokopali so jo dne 14. t. m. v Straasoldu. (Baronica Kuhn te je porodila leta 1833. kot hči polkovnika Kazimira viteza Thorna; s baronom Kuhnom ae je poročila dno 4. oktobra 1852. It tega zakona porodilo so je sedmero otrok. Ur.) Izpiti zreloetl na c. kr. dri. gimnaziju V Tratu. Izmed 30 dijakov VIII. ratreda prijavilo se jih je letot 25 k sreloatnim izpitom. Od teh je položila petorica itkuinje z odliko (Benk, Matevže, vitez Peichl, Petrič in Siller), 15 jih je proglašenih zrelim, dva moreta ponoviti akuiajo po 2 metecih is jed-nega predmeta, dva ata propadla in tak6 tudi jeden zunanji kandidat, ki ae je bil prijavit k akainji. „Slavtova" vrtna alavnatt vršila ta je minolo nedeljo na Kotlerjevem vrtu v Ljubljani. Vrt je bil okusno okrašen; vspnred se je \ riil na splošno sadovoljnost občinstva. Pokroviteljici slavnosti, gospej Tavčarjevi so priredili „Slavci* ovacijo o nje prihodu in odhodu. Po končanem vsporeda je bil ples. Slovaano umeičenja in prilaganja ljub lianakega župana. Ker je osar dne 3. t. m. potrdil izvolitev Petra Grassellija ljubljanskim županom, vršilo se bode slovesno umeščenje in priseganje istega dne 18. t. m. ob 11. ari predpoludne po deželnem predtedniku baronu Heinu v slovesno okrsšeni mestni dvorani. Pri tej slavnosti bode oskrbovalo običajni špalir tukajšnje gasilno društvo. Podruinica av. Cirila in Mitoda sa Ajdovščino in okolico bo imela prihodnjo nedeljo dne 22. julija občni abor ob 4. nri popoludne v prostorih rokodelskega droitva v Ajdovščini. — Dnevni red: 1. P veljave tega zakona. CarJIgrad 16. Ruski paraik „Konstantin" je ptovil o potresu baš preko Marmarakega morja, ko ao ga razburjeni valovi treščili ob pečine. Parnik te je razklal in te pogreznit. Utonilo je 18 mornarjev. Trgovinski braejavl. Bttdlmpsita. Pšenica sa jesen 6 75—9.77, sa spomlad 7-11-712 Kornza sa juti-avgnst 608 do 6 09 Oves sa jesen 602—«03. Ri nora 4 95-5-114. Ptenica nova od 77 kil. f. »-»O—6 95, od 78 kil. f. 7 00 - 7 05. od 79 kil. f. 7 10—7-15, od 80 kil. f. 7 15-7-25, od 81 kil. for 7 2R—7 30. Ječmen 6 80—7*15 ; proso —•—.— Silne ponudbe pienice, povpraševanje srednje. Zopet veliki polom pri pftenici in koruii. Prodalo ne je 18.000 met. stot. mlačno, 10 nft. ceneje. Oves tudi malo ceneje. Trema: jako velika vročina. Praga. Nerafinirani sladkor sa julij f. 15.60 nova roba ta september f. 14-52, mimo. lavrt. Kava Santo« good average s a juli 97-75, ta november 89" — Hamburg. Bantos good average sa juli 79- — september 76*50, december 70*25, mlačno. Duns^Jska bora Drlavni dolg v papirju . „ v srebra Avstrijska renta v slatu . „v kronah Kreditne akcije . . . . London 10 Let..... Napoleoni...... 100 mark...... 100 italj. lir..... 17. JullJaa včeraj . . . 98-45 . i . 98-45 . . . 132.15 . . . »795 . . . 854 -. . 124 70 . . . 993 . . . ei-17'/, . . . 44-35 II danes 98-55 98-40 122-20 »7*90 354-50 124-60 9 90«/, 81*127, 44*15 Slovencem tržaškim list? !?£ k o v 1 j a h m Alta betta Irlente", hborna domača kuhinja, pristna domača vina in kraiki teran. OAbvUal Davatak. RODOLJUBI!! Podpisani nasnanjam,da sem odprl v soboto dne 9 junija svojo kritno v ulici Valdirivo H. 19., snano pod imenom „Croce di Malta." Točil bodem vina C rva vrste, kraiki teran in isvrstno pivo. Izborna uhinjn, cene poHtene. — Nadejajoč sa, da me bodo Trlaiki Slovani po mogotnosti podpirali, beleiim vdani Frsin Kmvi Gostilna „AlVAntico Moro" ulica Solilario 12, (po domaČe pri nfrvačkovcHu) prodaja trna in bela vina prve vrste i* prvaikih in dornberikih vinogradov, in siccr: domače imo po 3$, belo po 36, modra franki t\ja po 40, Imo kratko po dO in rizlink po 48 nč. liter, hvrstna kuhinju. — Dr Šel te gesla: , Rojak k rojaku", priporoča s« podpisani za obit obisk. Anton Vodoptvec, gostilni/ar. Na Prošeku ima na prodaj več hektolitrov vina: „brzamina", „teranau in trdega belega „proaekarja" Eliza Tance. Gostilna „Alla Citfe di Vienna" Piana Caserma h. št. 2, (sraven Tiskarna Doleno) toči teran I. vrsti is prvih kletlj is Kašelj in Avberja po 48 nč. liter, kakor tudi istrsko vino sproti in sa domačo vporabo. -- Grafiko pivo, iivrstna kuhinja (italijanska in nemtka) po jako umestnih cenah. — Priporoča se si. občinstvu (101) Ant. Uro v eda ni. Tvornica glasovirjev Henrik Bremitz v Trstu, Via Nuova i«. II pijaninov amerik. sistema^ t garantirani novi ud 170/ fgld. naprej. Prodajajo te\J tudi na mesečne obroke isplaAljive v treh letih ter dajejo v 3 gld. na mesec naprej. naje pivovarne bratov RelningliMie v Stelnfeldu — Gradec in 16« žalna kisla vodo Hattoni s Hior A. DEJAKO, junior, v Trstu, via degli Artisti it. 8. zastopnik z« Primorsko, Dalmacijo In Levant, 500 goldinaijeT obeča se vsakemu bolniku aaaa plučah, ki je jomal svetovno slovečo alftdno adrav Ho in komur isto ni pomagalo ali olaj Salo. Kuselj, hripavost, naduha, katar v plučah in v duiniku itd. proneliajo ie v malo dneb. S tom jih je doieglo tisoč sijajne vspehe, o čemur so na u-gled nefttovilna spričevala. Prodaja tega alaMl-neja zdravila dozvoljena je polic^sko v vseh državah ter dobe nopremožni proti spriftovalu to dragocono zdravilo zastonj. Cena treh steklenic 3 gld., ti steklenic 5 gld., 12 steklenie 9 gld. — Albert Zenkier, izumitelj aladnih zdravil, Berolln 8. O. 83. Lastnik politično druitvo .Edinost* — Isdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota. — Tiska Tiskarna Doleno v Trstu.