Poštnina plačana v gotovini
ite¥. 6
V ilyhiiani, dna 1. junija 1939
XiX. ieto,
TÄftIt.45.8S
UOJNI INVALID
GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI
List izhaja vsakega 25. v mesecu. Posamezna štev. 1 Din.
—	Naročnina mesečno 1 Din. — Rokopisi se ne vračajo.
—	Nefrankirana pisma se ne sprejemajo — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Št. Peterska
vojašnica.,
Telefon štev. 45-85.

Plu Mm Miga oioia iinja vöji invalidov
Dne 14. in 15. maja 1939 se je vršila izredna seja širšega Središnjega odbora Udruženja v Beogradu.
Predsednik tov. Nedič je poudaril, da so za udruženje v njegovem delovanju po podpisu nove invalidske uredbe in posebno še po potrditvi novih pravil udruženja nastopili važni momenti, o katerih bo moral razpravljati plenum.
V prvi vrsti bo moral plenum skleniti, kdaj se naj vrši letošnji kongres, ki bi se v soglasju s pravili moral vršiti ob binkoštnih praznikih. Po novih pravilih se mora udruženje reorganizirati v dobi treh mesecev. Ker pa je rok do binkoštnih praznikov prekratek in se v tako kratki dobi reorganizacija ne more izvršiti, je predlagal, naj se kongres odloži.
Razvila se je diskusija in je bilo naposled sklenjeno, naj se kongres vrši v začetku meseca septembra. Do tedaj pa se naj izvrše vse predpriprave, vsa reorganizacija udruženja, da bo potem na kongresu lahko izvoljena nova uprava udruženja v smislu novih pravil.
Nato se je debatiralo, kje se naj ta kongres vrši. Sklenilo se je, naj se kongres vrši ali v Zagrebu ali v Subotici. Ožji središnji odbor naj to prouči in vsaj mesec dni pred kongresom sporoči to vsem organizacijam v državi.
Drugo važno vprašanje je bilo reorganizacija organizacije in odborov.
Z novimi pravili prenehajo vsi krajevni odbori udruženja, in se mesto njih ustanove sreski invalidski odbori. Organizirajo naj se na ta način, da se tam, kjer je brez škode za delovanje možno, nekoliko upravnih srezov strne v en sreski odbor. To radi tega, ker ne bo več toliko podrobnega dela in ker bodo sreski odbori imeli dolžnost skrbeti za vso zaščito vojnih žrtev.
Po tej novi organizaciji bo imelo udruženje 33 oblastnih odborov in ti bodo v svojem delokrogu imeli od 3 do 6 sreskih odborov. Izjema je dovoljena samo ljubljanskemu oblastnemu odboru, ki bo imel 24 sreskih odborov. Zagrebški 12, tuzlanski 10 in niški 12. Sloveniji so hoteli dati samo 8 sreskih odborov, na kar pa delegata nista pristala poudarjajoč, če so nam že vsilili taka pravila, naj vsaj spoštujejo določbe pravil, ki določajo za vsaki srez sreski odbor. Po dolgi debati je končno bilo odobrenih 24, pri tem pa tudi Zagrebu, Tuzli in Nišu več. Mi v principu vztrajamo pri našem načrtu reorganizacije udruženja in bomo to z vso odločnostjo zastopali na kongresu. Zaenkrat se pa bomo kot disciplinirani člani ravnali po sedanjih pravilih.
14.	maja 1939 je bil v Beogradu tudi letni občni zbor Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov v prostorni dvorani »Ratničkog doma«. Bilo je zastopanih 58 pododborov. Občnega zbora se je udeležil tudi zastopnik ministra vojske in mornarice ter državne obrambe, udruženje Karadžordževe zvezde, savez do-brovoljcev Jugoslavije, zastopnik Fida-ka. Udruženje vojnih invalidov je zastopal ves plenum središnjega odbora s 35 delegati iz cele Jugoslavije. Tako se je manifestirala misel Saveza bivših bojevnikov, ki je nujno potreben.
*
Po občnem zboru Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov je nato plenum nadaljeval svojo sejo. Bavil se je z vprašanji, ki so zelo pereča in se ne premaknejo z mesta. Mrtvila, ki leži na določilih invalidske uredbe, na že objavljenih pravilnikih, je krivo dejstvo, da še danes ni ustanovljen po predpisih in odredbah invalidske uredbe Narodni invalidski fond in da še nima svoje upra-
ve. Ministrstvo financ je bombardirano od vseh strani in se od njega zahteva vse mogoče, da ne ve, kaj naj prej naredi.
Po novi uredbi je vezana na Narodni invalidski fond zaposlitev potrebnih moči pri sodiščih in drugod, kreditiranje in dajanje koncesij, zdravljenje itd. Vse to visi zdaj v nekakem provi-zorijumu, ki mu ni konca. S tem, kajpada, trpe vojne žrtve, naša splošna reč, ker se zmanjšujejo možnosti za pravilno in koristno delovanje po uredbi in pravilnikih. Upamo, da bo minister soc. politike in nar. zdravja dvignil z mrtve točke ta vprašanja in imenoval upravo Narodnega invalidskega fonda, ki bo potem lahko vse uredila.
Glede invalidskih sodišč samih se je konstatiralo, da posebno v krajih Srbije delajo mladi sodniki z vsem idealizmom. Izrekli so se, da bodo delali celo, če treba, brezplačno. V večini prečanskih krajev pa so se sodniki po večini izjavili, da, ako ne bo honorarja, ne bodo delali.
Tako izzveneva konstatacija plenuma in k temu moramo reči, da je bilo težko delo izvojevati invalidski zakon, da pa je zopet težko delo izvojevati, da bo naposled ta zakon res oživel in nudil, kar določa v svojih paragrafih. To zopet pomeni, da mora članstvo res trdno stati v organizaciji, da nas v morebitni brezbrižnosti kaj ne preseneti.
Člani in članice in funkcionarji si naj to poročilo tudi pazljivo prečitajo in bodo sami našli odgovor, zakaj še tega ali onega niso dobili, in naj potrpežljivo stoje na straži. Ker uredilo se bo vse, ne gre pa tako, kakor je naša želja in pričakovanje.
Plenum je sprejel tudi sledečo resolucijo, ki je bila izročena vsem odločujočim faktorjem.
»Izredni plenum širšega središnjega odbora je proučil nastalo situacijo, ki je v zvezi z invalidsko uredbo od 2. decembra 1938 in z njeno dopolnitvijo od 7. maja 1939, ter je konštatiral:
1.	Da večina sodnikov pri okr. sodiščih še ni začela s svojim delom in reševanjem invalidskih predmetov.
2.	Da primanjkuje pri teh sodiščih pisarniški materijal.
3.	Da pri večini sodišč ni dovolj pomožnega osebja.
4.	Da nekatere občine sabotirajo delo in ne odgovarjajo na zahteve višjih oblasti glede zbiranja podatkov za rešitev invalidskih predmetov.
5.	Da pri banovinah še niso ustanovljeni invalidski odseki, ker jim za to primanjkuje sredstev.
6.. Da sodiščem primanjkuje tiskovin za invalidska rešenja.
7.	Da niso vrnjene Narodnemu invalidskemu fondu nepremičnine, ki mu pripadajo, kakor tudi ne denar, ki je bil vložen iz tega fonda v te nepremičnine, in
8.	da se dosedaj še ni nič ukrenilo, da se ustanovi Narodni invalidski fond po novi uredbi. Tudi njegovi viri dohodkov niso razširjeni, niti ni izdana invalidska znamka za pisma.
Konštatirujoč vse to, plenum zahteva od odgovornih činiteljev, da se da zakonska važnost vsem odredbam uredbe in spoštovanje pri vseh oblastih v državi, da bi se tako vojnim žrtvam resnično pomagalo, kakor je bila to želja zakonodavca nove invalidske zakonodaje.
Občni zbori Krajevnih odborov U.V.I. v juniju 1939
Dne 11. junija 1939:
K. O. Polzela ob 9. uri dopoldan v gostilni tov. Matko Blaža, Sv. Peter v Sav. dolini.
K. O. Višnja gora ob 9. uri dopoldan pri tov. Kamenčann, Višnja gora 4.
K. O. Jesenice ob 10. dop. v telovadnici osnovne šole na Jesenicah.
K. O. Bled ob 3. uri popoldan v osnovni šoli na Bledu.
K. O. Vrhnika ob 1. uri popoldan v gostilni g. Kočevarja Franca na Vrhniki, Švabičeva cesta 20.
Dne 18. junija 1939:
K. O. Selca nad Škofjo Loko ob 11.
uri dop, v ljudski šoli v Selcah.
K. O. Zagorje ob 8. uri zjutraj pri ge. Kati Kovač, Toplice, št. 31,
K. O. Šoštanj ob 9. uri dopoldan v dvorani hotela »Jugoslavija«.
K. O. Trbovlje ob 8. uri dopoldan v gostilni ge. Ane Forte na Vodah.
K. O. Radeče pri Zidan, mostu oh pol 9. uri dopoldan v gostilni Erjavec v Radečah št. 6.
K. O. Žiri ob 10. uri dopoldan pri g. Gostiši v Stari vasi v starih poštnih prostorih.
K. O. Tržič oh 9. uri dopoldan v Rokodelskem domu.
K. O. Metlika ob 9. uri dopoldan v osnovni šoli v Metliki.
Dne 25. junija 1939:
K. O. Cerknica ob 9. uri dopoldan v šolskih prostorih v Kaplaniji.
K. O. Mokronog ob 10. uri dopoldan v gostilni župana in gostilničarja g. Aleksandra Majcena.
K. O. Velike Lašče ob 8. uri zjutraj v gostilni »Vatikan« v Velikih Laščah.
K. O. Sevnica ob 9. uri dopoldan pri Kraglnu v Sevnici.
K. O. Ribnica ob 3. uri popoldan v gost. taj. I. Škrabca, Hrovača 42.
K. O. Žužemberk ob pol 2. uri popoldan v lokalih g. Jos. Smole, Žužemberk št. 32.
K. O. Trebnje ob 10. uri dopoldan v občinski pisarni.
K. O. Moravče ob 10. uri dopoldan v Moravčah v šoli.
Dne 29. junija 1939:
K. O. Beltinci ob 10. uri dopoldan v Ondracih v šoli.
K. O. Kozje ob 10. uri dopoldan v gostilni ge. Friškovič.
K. O. Slovenska Bistrica ob 10. uri dopoldan v dvorani g. Avguština v Slovenski Bistrici.
K. O. Ormož ob pol 9. uri dopoldan v Kletarski gostilni v Ormožu.
K. O. Velka Polana ob 11. uri dopoldan pri Gerič Martinu v Veliki Polani.
Dne 2. julija 1939:
K. O. Marenberg ob 9. uri dopoldan v prostorih gostilne Bruderman Alojzija v Marnbergu.
K. O. Prevalje ob 8. uri zjutraj v dvorani pri Kristanu na Fari pri Prevaljah.
Občni zbori bodo zelo važni in pomembni, zato se naj vsak član in vsaka članica udeleži občnega zbora svojega Krajevnega odbora. Poročal bo tudi delegat iz Ljubljane. — Vsak, kdor še ni poravnal za letos članarine in naročnine za list, naj in mora vsaj na dan občnega zbora to storiti, da bo tako stal skupno v borbi za svoje pravice, za uveljavljenje istih, ker skupna moč je vidna in se jo sliši vsepovsod!
Reorganizacija Udralenja
Okrožnica št. 10 vsem krajevnim odborom U. V. I. v Sloveniji
Po invalidski uredbi § 132 morajo vsa invalidska udruženja v roku šestih mesecev likvidirati, oziroma se preosno-vati po novih pravilih. Uredba je veljavna od 1. aprila 1939.
Na podlagi tega je plenum Središnjega odbora v Beogradu na svoji seji 14. in 15. maja 1939 določil, da se imajo dosedanje prvoinštančne invalidske organizacije preosnovati najpozneje do srede julija 1939, drugoinštančne (Oblastni odbori) pa do srede avgusta 1939. V začetku septembra 1939 pa se bo vršil kongres Udruženja.
Po § 12 društvenih pravil Udruženja bodo obstojale v vsakem političnem srezu sreske organizacije Udruženja, kot prvoinštančne organizacije. Sreske, prvoinštančne organizacije vklepajo v svoj delokrog vse politične občine dotičnega političnega sreza. V vsaki politični občini naj bi bil zaupnik — poverjenik kot pomožni organ. Lahko pa je tudi za dve nti več občin skupaj en zaupnik-pover-jenik, kakor pač pokaže potreba.
§ 12 društvenih pravil dopušča, da imajo lahko sreski odbori na svojem teritoriju, ako je potrebno, tudi krajevne odbore, ki so pomožni organi sreskega odbora, s pristankom Oblastnega odboru- V področje teh krajevnih odborov spadajo občine dotičnega sreskega odbora, ki jih predpiše Oblastni odbor.
V Sloveniji bodo obstojale te-le sreske organizacije (sreski odbori):
1-	v Radovljici za srez Radovljica;
2-	v Kranju za srez Kranj;
3.	v Škofji Loki za srez Škofja Loka;
4.	v Kamniku za srez Kamnik;
Ljubljana in srez
5.	v Ljubljani za srez
Ljubljana mesto;
6.	v Litiji za srez Litija;
7.	v Logatcu za srez Logatec;
8.	v Kočevju za srez Kočevje;
9.	v Črnomlju za srez Črnomelj;
10.	v Novem mestu za srez Novo mesto;
11.	v Krškem za srez Krško;
12.	v Brežicah za srez Brežice;
13.	v Celju za srez Celje;
14.	v Šmarju pri jelšah za srez Šmarje pri
jelšah;
15.	v Slov. Konjicah za srez Slov. Konjice;
16.	v Mariboru za mesto Maribor in sreza Ma-
ribor desni in levi breg;
17.	v Ptuju za srez Ptuj;
18.	v Ljutomeru za srez Ljutomer;
19.	v Dol. Lendavi za srez Dol. Lendava;
20.	v Murski Soboti za srez Mur. Sobota;
21.	v Šoštanju za srez Slovenjgradec (za-
časno) ;
23. v Prevaljah za srez Dravograd (začasno);
23.	v Trbovljah za srez Laško (začasno, do-
kler se ne ustanovi v Laškem ali priključi k Celju);
24.	v Gornjem Gradu za srez Gornji grad, ki
se na novo ustanovi.
Krajevne organizacije (K. O.) U. V. L, ki že obstojajo na prej navedenih sedežih, se na njihovih občnih zborih pre-osnujejo v sreske organizacije (Sreske odbore) in bodo poslovale kot nove prvoinštančne organizacije po določilih novih pravil za sreske odbore, objavljenih v junijski štev. »Vojnega Invalida«. Ostale sedanje kraj. organizacije (kraj. odbori) prenehajo obstojati kot taki in se spremene na njihovih občnih zborih v nove I krajevne odbore, kol pomožne organe
svojih sreskih organizacij ali pa se ukinejo. Vsakemu od teh odborov je določeno delovno področje.
Ti odbori se bodo nazivali: Krajevni odbori Udruženja vojnih invalidov in bodo obstojali:
1.	Srez Radovljica:
Kraj. odbor Jesenice postane kraj. odbor sreskega odbora Radovljica. Njegovo področje 'so občine: Jesenice, Koroška Bela, Dovje-Mojstrana, Kranjska gora in Rateče-Planica.
Kraj odbor Bled postane krajevni odbor sreskega odbora Radovljica. Njegovo področje so občine: Boh. Srednja vas. Gorje, Bled, Ribno, Boh. Bistrica.
Vse ostale občine političnega sreza Radovljica spadajo k sreskemu odboru Radovljica.
2.	Srez Kranj:
Kraj. odbor Tržič postane kraj. odbor sreskega odbora Kranj, s področjem političnih občin Tržič, Kovor, Križe, Sv. Ana, Sv. Katarina. Ostale občine političnega sreza Kranj spadajo pod področje sres. odbora v Kranju.
3.	Srez Škofja Loka:
Kraj. odbor Žiri se docela likvidira. Občine, ki spadajo v škofjeloški politični srez, preidejo sres. odboru v Škofji Loki. Članstvo občine Žiri naj na občnem zboru določi, ali se priključi sres. odboru v Škofji Loki ali sres. odboru v Logatcu.
Kraj odbor Selca postane kraj. odbor sres. odbora Škof ja Loka, z občinami Selca, Železniki in Sorica.
4.	Srez Kamnik:
Kraj odbor Moravče postane kraj. odbor sres. odbora Kamnik, s področjem občin: Moravče in Blagovica.. Dosedanje članstvo kraj. odbora Moravče, ki spada v politične občine k drugemu srezu, pa k dotičnemu srezu.
5.	Srez Ljubljana:
Kraj. odbor Vrhnika postane kraj. odbor sreskega odbora Ljubljana. Njegovo področje so pbčine: Vrhnika in Št. Jošt.
6.	Srez Litija:
Kraj. odbor Zagorje postane kraj. odbor sreskega odbora Litija s področjem občin: Zagorje ob Savi, Miinše in Sv. Jurij pod Kumom.
Kraj. odbor Višnja gora postane kraj. odbor sres. odbora v Litiji s področjem občin Višnja gora, Krka, Stična, Št. Vid pri Stični in Veliki Gaber.
Ostale občine političnega sreza Litija spadajo v področje sreskega odbora Litija.
7.	Srez Logatec:
Kraj. odbor Cerknica postane kraj. odbor sreskega odbora Logatec s področjem občin Cerknica, Stari trg, Bloke, Begunje in Št. Vid nad Cerknico.
Nova pravila
Udruženja vojnih invalidov in ostalih žrtev vojne so podpisana od ministra soc. politike in nar. zdravja na podlagi § 108 Uredbe o vojnih invalidih in ostalili žrtvah vojne in so stopila v veljavo.
Važna in glavna določila teli pravil, posebno kar se tiče sreskih odborov in njih občnih zborov, so sledeča:
§ 1 določa, da tvorijo Udruženje vse vojne žrtve, zaščitene z invalidsko uredbo — zakonom.
Udruženje ima Središnji odbor s sedežem y Beogradu, oblastne in sreske odbore.
§ 2 govori o nalogah Udruženja, ki so v glavnem iste kakor doseda j.
Sredstva (§ 3) so članarina, ki je mesečno 1% prejemkov, a tisti, ki ne dobivajo invalidnine, 1 dinar. Vpisnina. Če je potreba, se lahko pobira še posebna članarina, ki jo sklene občni zbor Oblastnega odbora in odobri Središnji ‘odbor. Darila, prostovoljni prispevki, državne subvencije in dohodki, ki jiii ustvarja Udruženje.
Člani Udruženja (§ 5) so: Redni, izredni, častni.
Redni so vsi, ki so zaščiteni. Vpis vrše sreski in oblastni odbori, na podlagi dokaza, da je dotični zaščiten.
Če se kdo, ki je zaščiten, ne vpiše in n c prijavi kot član, ga dotični odbor vpiše in izterja od takega člana stroške vpisa.
Vsaka članska knjižica mora imeti fotografijo dotičnega. Podpisuje jo predsednik in tajnik odbora, ki je izvršil popis in jo pošlje v potrdilo Središnjemu odboru.
Z znamkami plačajo članarino tisti člani, ki ne pre jemajo invalidnine, a ima jo drugače vse pravice po uredbi-zakonu.
Knjižico in znak mora plačati vsak član, izdaja jih samo Središnji odbor.
§ 6 govori radi statistike, da Središnji in oblastni odbori vodijo točno kartoteko.
Ostale občine: Rakek, Planina, Logatec, Gornji Logatec, Hotederščica in Rovte se priključijo direktno k sreskemu odboru Logatec. Občina Žiri pa kakor sklene članstvo iz te občine na občnem zboru.
8.	Srez Kočevje:
Kraj. odbor Ribnica postane kraj. odbor sres. odbora Kočevje s področjem občin Ribnica, Loški potok, Sodražica.
Kraj. odbor Vel. Lašče postane kraj. odbor sres. odbora Kočevje s področjem občin Vel. Lašče in Videm-Dobrepolje.
Ostale občine kočevskega političnega sreza spadajo pod sreski odbor v Kočevju.
9.	Srez Črnomelj:
Kraj. odbor Metlika postane kraj. odbor sreskega odbora Črnomelj. Njegovo področje so občine Metlika, Mc-tlika-okolica in Radatoviči.
10.	Srez Novo mesto:
Kraj. odbor Trebnje postane kraj. odbor sres. odbora Novo mesto, s področjem občin Trebnje, Mirna, Vel. Loka in Dobernič. Ostalo članstvo pa direktno k sres. odboru Novo mesto, oz. k sreskemu odboru, li kateremu političnemu srezu spadajo dotične občine.
Kraj. odbor Žužemberk postane kraj. odbor sres. odbora Novo mesto s področjem občin Žužemberk, Dvor, Ambrus, Zagradec in Sela-Šumberg.
Ostalo članstvo pa direktno k sres. odboru Novo mesto.
11.	Srez Krško:
Kraj. odbor Radeče postane kraj. odbor sres. odbora v Krškem s področjem občin Radeče in Boštank.
Kraj. odbor Mokronog postane kraj. odbor sres. odbora Krško, s področjem občin Mokronog, Trebelno, Tržišče, Št. janž in Št. Rupert.
Ostalo članstvo pa preide k tistemu sres. odboru, pod katerega politični srez spadajo dotične občine.
12.	Srez Brežicee:
Kraj. odbor Sevnica postane kraj. odbor sres. odbora V Brežicah. Njegovo področje so občine Sevnica, Za-bukovje, Blanca, Senovo in Rajhenburg.
Ostalo članstvo pa preide k dotičnim sreskim odborom, v kateri politični srez spadajo dotične občine.
13.	Srez Celje:
Kraj. odbor Polzela se ukine.
14.	Srez Šmarje pri Jelšah:
Kraj. odbor Kozje postane kraj. odbor sres. odbora Šmarje pri Jelšah s področjem občin Kozje, Sv. Peter pod Sv. Gorami, Polje ob Sotli, Pilštanj. Članstvo občine Planina pri Sevnici naj z ozirom na prometne zveze odloči na občnem zboru, ah se priključi sres. odboru Šmarje pri Jelšah ali pa sres. odboru v Laškem.
15.	Srez Konjice:
V	področje sreskega odbora Konjice spadajo vse občine političnega sreza Konjice.
16.	Srez Maribor:
Kraj. odbor Slov. Bistrica postane kraj. odbor sres. odbora Maribor, s področjem občin Slov. Bistrica, Poljčane, Laporje, Črešnjevec, Makole, Šmartno na Poln, Zg. in Sp. Polskava. Ostalo članstvo preide k sreskemu odboru dotičnega sreza, pod katerega politično spada.
17.	Srez Ptuj:
Kraj. odbor Ormož postane kraj. odbor sres. odbora Ptuj, s področjem občin Ormož, Središče, Kog, Sv. Miklavž pri Ormožu, Svetinje.
18.	Srez Ljutomer:
V	področje sres. odbora.Ljutomer spadajo , vse občine političnega sreza Ljutomer.
19.	Srez. Dolnja Lendava:
Kraj. odbor Vel. Polana se ukine, članstvo preide k sres. odboru v Dol. Lendavi.
Kraj. odbor Beltinci postane kraj. odbor sreskega odbora Dol. Lendava s področjem občin Beltinci, ‘Črenšovci, Odranci, Turnišče in Bogojina. Članstvo ostalih občin sreza Lendava spada k sreskemu odboru Lendava.
20.	Srez Murska Sobota:
V	področje sreskega odbora Murska Sobota spadajo vse občine političnega sreza Mur. Sobota.
21.	Srez Slovenj gradeč:
Kraj. odbor Slovenjgradec postane kraj. odbor sres. odbora Šoštanj s sedežem v Šoštanju (začasno). V področje kraj. odbora Slovenjgradec spadajo občine: Slovenjgradec, Pameče in Šmartno pri Slovenjgradcu.
22.	Srez Dravograd:
Kraj. odbor Prevalje se preosnuje začasno v sreski odbor za srez Dravograd s sedežem v Prevaljah, z občinami Črna, Mežica, Prevalje, Guštanj, Dravograd.
Kraj. odbor Marenberg ostane kot kraj. odbor sres. odbora za dravograjski' srez. Pripadajo mu občine: Marenberg, Vuzenica, Muta, Ribnica na Pohorju, Remšnik, Kaplja in Vuhred. Ostalo članstvo iz občin, ki spadajo v politični srez Maribor, se priključi k sreskemu odboru Maribor.
23.	Srez Laško:
Za srez Laško se začasno preosnuje kraj. odbor Trbovlje v sreski odbor, s sedežem v Trbovljah. V njegovo področje spadajo občine Trbovlje, Hrastnik in Loka pri Zid. mostu. Ostale občine laškega sreza ostanejo začasno pri sres. odboru Celje, dokler se v Laškem ne ustanovi sreski odbor ali priključi celi laški srez k celjskemu.
24.	Srez Gornji grad:
se na novo organizira.
Sedanji kraj. odbori lahko tudi prostovoljno prenehajo in se priključijo z vsem članstvom in premoženjem svojemu sreskemu odboru. Novi kraj. odbori bodo morali imeti najmanj 50 članov, zaščitenih po uredbi, sicer bodo ukinjeni.
Novi kraj. odbori kot pomožni organi sres. odborov imajo tri odbornike uprave in tri odbornike nadzorstva, ki jih izvoli njihov občni zbor. Funkcionarji uprave so elani pristojnega širšega sreskega odbora.
Kraj. odbori poslujejo po določilih pravil, ki veljajo za sreske odbore.
Delegate za občni zbor Obl. odbora volijo na svojih občnih zborih s članstvom svojega področja po določilih § 24, točka 2 pravi). Tako izvoljeni delegati so delegati sreske organizacije, h kateri ti kraj. odbori spadajo.
Formalna pooblastila za udeležbo na občnem zboru Obl. odbora dobe delegati od svojega sreskega odbora, zato morajo en izvod zapisnika občnega zbora poslati svojemu sreskemu odboru, en izvod pa Oblastnemu odboru.
Z Obl. odborom ostanejo novi kraj. odbori v neposrednem poslovanju in pod neposrednim nadzorstvom Obl. odbora, do končne rešitve novih pravil po kongresu.
V juniju mesecu se vrše občni zbori krajevnih organizacij:
Dne 11. junija 1939:
za kraj. odbore:	Polzela, Jesenice,
Bled, Vrhnika in Višnja gora.
Dne 18. junija 1939: za kraj. odbore: Šoštanj, Tržič, Žiri, Selca, Metlika, Zagorje, Trbovlje in Radeče.
Dne 25. junija 1939: za kraj. odbore: Ribnica, Vel. Lašče, Cerknica, Moravče, Sevnica, Mokronog, Trebnje in Žužemberk.
Dne 29. junija 1939: za kraj. odbore: Slov. Bistrica, Ormož, Kozje, Beltinci in Vel. Polana.
Dne 2. julija 1939:
za kraj. odbora: Marenberg in Prevalje.
Občni zbor mora prijaviti vsak kraj.
odbor sam pravočasno pristojnemu sres, načelstvu. Občni zbori vseh krajevnih odborov se imajo izvršiti s sledečim
dnevnim redom:
1.	Poročilo uprave in nadzorstva o vsem poslovanju.
2.	Razrešnica upravnemu in nadzornemu odboru, ki pa stopi v veljavo šele po izvršeni preureditvi, ki jo potrdi Oblastni odbor.
3.	Volitev novih krajevnih oziroma sres. odborov in občinskih poverjenikov (zaupnikov).
4.	Volitev delegatov za občni zbor Obl. odbora.
§ 7 govori o dolžnosti in pravicah članov, ki so v glavnem iste kakor dosedaj.
§ 11 govori o organih Udruženja. To so: Sreski odbori, sreski občni zbori, oblastni odbori, oblastni občni zbori, Središnji odbor, i državni kongres in splošni državni kongres.
Sreski odbori.
§ 12 določa, da se sreski odbori ustanavljajo za eden ali več srezov. Mesto središča odredi Središnji odbor na predlog dotičnega odbora. Koliko sreskili odborov bo na teritoriju enega oblastnega odbora, določi Središnji odbor; najmanje smejo biti pod enim oblastnim odborom 3 sreski odbori.
Sreski odbori se lahko glede stika s članstvom poslužijo s poverjeništvi ali s krajevnimi odbori. Ali to mora dovoliti oblastni odbor, ki takim poverjeništvom ozir. krajevnim odborom predpisuje pravice in dolžnosti.
§ 13 določa, da sestavljajo sreski odbori upravni in nadzorni odbor, ki se voli vsako drugo leto. Upravni odbor ima 5 članov in 3 namestnike, a nadzorni odbor 3 člane in 2 namestnika.
Srezi izven sedišča odbora so lahko zastopani v upravi z 1 članom.
Konstituira se odbor: predsednik, podpredsednik, tajnik-blagajnik, a nadzorni odbor ima predsednika.
§ 14 govori o dolžnostih sreskega odbora, da deluje v smislu pravil, da pošilja oblastnemu odboru mesečna in letna poročila o svojem delu in letni obračun s premoženjskim stanjem. Da vodi premoženje sreskega odbora pod zakonito odgovornostjo, da sklicuje sreske skupščine in o tem obvešča oblastni odbor 20 dni pred sklicanjem. Vsa dela vrši sreski odbor v sporazumu z oblastnim odborom.
§ 15 govori o dolžnostih in pravicah predsednika sreskega odbora. Med drugim, da sklicuje seje upravnega odbora in jih vodi, da predstavlja sreski odbor in v njegovem
imenu podvzema vse, kar je v interesu Udruženja; vse to, seveda, v sporazumu in s pomočjo članov sreskega odbora. Da odreja izplačila in podpisuje račune skupno z blagajnikom. Da podpisuje vso korespondenco sreskega odbora; da namešča in odpušča plačano osebje odbora in da za nujna izplačila do 100 dinarjev samostojno odreja, a za večje izdatke po sklepih upravnega odbora.
Vse te pravice in dolžnosti ima podpredsednik ozir. član uprave, če je predsednik odsoten.
§ 16 določa dolžnosti tajnika in blagajnika, ki vodi vse administrativne posle in so-podpisuje korespondenco sreskega odbora. Da vodi zapisnik sej sreskega odbora; da pod zakonito odgovornostjo vodi blagajno sreskega odbora. Da vrši vsa izplačila po sklepih upravnega odbora in po odredbah predsednika kot naredbodajalca. Da sestavlja letne obračune s pregledom premoženjskega stanja odbora in da pomaga redno zbiranje dohodkov za Narodni invalidski fond na svojem področju.
§ 17 določa dolžnosti članov upravnega odbora. Morajo sporazumno s predsednikom delati za hitro izvedbo sklepov sreskega odbora in Udruženja. Da v vsem pomagajo predsedniku, Da skrbno čuvajo ugled Udruženja. Da se udeležujejo sej odbora. Da odobravajo sklepe v mejah budžeta.
Vsak član, ki neupravičeno izostane od 3 sej, preneha biti član odbora in se nadomesti z namestnikom.
§ 18. Nadzorni odbor vodi nadzor nad delom sreskega odbora. Da v slučaju nepravilnosti in zlorabe podvzame vse mere, da se ne zgodi škoda in o tem nujno obvesti oblastni odbor. Vsake tri mesece mora pregledati knjige. Podpisuje 6-mesečni in letni obračun.
§ 19. Sreski odbor ima lahko v svoji blagajni 1000 Din gotovine. Vse, kar je več,
se mora vložiti v invalidski denarni zavod, v poštno hranilnico ali v Državno hipotekarno banko. Oprosti ga lahko od tega oblastni odbor. Da občnemu zboru predlaga priznanje ali nepriznan je za delo upravnega odbora.
Ko nadzorni odbor radi demisije posameznih članov, ali radi kakšnih drugih vzrokov nima polovice članov, mora upravni odbor v dobi 20 dni sklicati izredni občni zbor in izpopolniti nadzorni odbor.
§ 20 določa, da so sredstva sreskega odbora sledeča: Dotacije središnjega odbora, darila in pokloni sreskemu odboru in vsi dohodki, ki jih bo pridobil sreski odbor.
§ 22 določa, da se budžet sreskega odbora predlaga oblastnemu odboru vsako leto naj-pozneje do 31. decembra, da ga odobri. Z budžetom predloži tudi svoje končne obračune za preteklo leto. Take obračune podpisujejo predsednik upravnega in nadzornega odbora ter tajnik-blagajnik sreskega odbora. Načrt budžeta podpisuje ves upravni in nadzorni odbor.
V slučaju, da kakšni izdatki tekom leta prekoračijo odobreni budžet, sreski odbor mora predhodno zato dobiti dovoljenje. Računsko leto se začne s L januarjem in konča z 31. decembrom.
Sreski občni zbor.
i	23. Sreske občne zbore sestavljajo vsi invalidi in rodbine padlih bojevnikov na ten-toriju sreskega odbora. So lahKO redni in iz-
Redni so vsako drugo leto, najpozneje do i aprila, sklicani en mesec dni poprej, izredni pa po potrebi in po odobritvi oblastnega
Sreski občni zbori so veljavni, če je na njih navzoča polovica včlanjenih članov. Če bi se pa ne mogli obdržati radi premajhne udeležbe, se vrši drugi občni zbor pol ure pozneje ne glede na število navzočih.
5.	Skleniti, da od 1. januarja 1940 dalje lahko finančna direkcija v Ljubljani odteguje letno naročnino za »Vojni invalid« onim, katerim izplačuje invalida nino.
Krajevni odbori, ki prenehajo, ostanejo v svojem sedanjem sestavu v likvidaciji, dokler iste ne izvrše. (To so Žiri, Polzela in Vel. Polana.) Oni pa, ki bodo Še obstojali kot novi kraj. odbori, preurede organizacijo.
Likvidacija oz. preureditev se ima izvršiti takole:
1.	Poslati zapisnik občnega zbora Obl. odboru in sreskemu odboru v roku 5 dni po občnem zboru.
2.	Kraj. odbori, ki prenehajo, morajo oddati Oblastnemu odboru vso imovino, vse knjige, blagajniške in druge, kartoteko, popisnice, arhiv in evidenco naročnikov lista s točno označbo, koliko in za kateri čas je kdo plačal članarino in naročnino.
To morajo izvršiti sedanji kraj. odbori, ki likvidirajo (prenehajo), najkasneje v roku 14 dni po sklenjeni likvidaciji na občnem zboru.
3.	Kraj. odbori, ki ostanejo kot pomožni organi sreskih odborov, zadrže zaenkrat vse premoženje do končne ureditve in morejo z njim razpolagati le s prehodnim odobrenjem Obl. odbora.
4.	Sedanji Kraj. odbori, ki bodo svoje dosedanje članstvo morali razdeliti na dva ali več sreskih oziroma novih krajevnih odborov, morajo vsakemu sreskemu ozir. kraj. odboru poslati po en spisek naročnikov in članov, en spisek pa Obl. odboru, da bo mogel urediti evidenco pri upravi lista in kartoteko.
5.	Vsi kraj. odbori morajo poravnati vse obveznosti, ki jih imajo pri Obl. odboru in za list »Vojni Invalid« ter druge račune, ki jih še niso poravnali.
*
V mesecu juliju se bodo nato vršili občni zbori tistih krajevnih odborov, ki se spremene v sreske odbore.
Poslovanje sreskih odborov je določeno v pravilih, ki so objavljena v junijski številki lista. Področja so pa določena s to okrožnico.
Občni zbori se bodo vršili:
2. julija 1939 v Radovljici in Kranju.
9. julija 1939 v Škofji Loki, Črnomlju, Novem mestii, Kočevju, Slovenj-gradcu in Mariboru.
16. julija 1939 v Ljubljani, Litiji, Kamniku, Dol. Logatcu in Slov. Konjicah.
23. julija 1939 v Brežicah, Krškem, Šmarju pri Jelšah, Murski Soboti in Dol. Lendavi.
30. julija 1939 v Ljutomeru in Ptuju.
Krajevni odbor Celje je že imel svoj občni zbor in funkcionira že kot sreski odbor za srez Celje.
§ 24. Redni občni zbor otvori predsednik sreskega odbora. Izrednega pa sklicatelj, ki mu tudi predseduje. V ostalem veljajo vsi predpisi rednega občnega zbora.
Preden se preide na dnevni red rednega občneg’a zbora, se izvoli predsednik občnega zbora, tajnik in 2 overovatelja zapisnika, a pri izrednih tajnik in 2 overovatelja zapis-niKa.
ki jih vrše sreski občni zbori, so:
L Volijo tajno ali javno, kakor pač sklene občni zboi, upravni in nadzorni odbor sreske-ga odbora.
2.	Za vsakih 50 včlanjenih — registriranih .— članov se voli en delegat na oblastni občni zbor. Za vsakega delegata en namestnik. To
elia Sprejemajo ali odklanjajo poročila Breškega odbora. V slučaju nerodnosti obveščajo oblastni odbor, da podvzame nadaljnje mere.
4. Izvoljenim delegatom daje sreski odbor pooblastila, podpisana od predsednika in tajnika sreskega odbora. Pooblastila morajo biti potrjena z žigom Udruženja.
Izredni občni zbor rešuje samo o dnevnem redu, radi katerega je sklican.
Oblastni odbori.
§ 25. Oblastni odbori se ustanove v mestih (našteva se 33 oblastnih odborov), med njimi v Sloveniji v Ljubljani in Mariboru.
Teritorij oblastnih odborov odreja Središnji odbor po potrebi.
Posamezni oblastni odbori se lahko spoje v en oblastni odbor, kakor je pač ugodnejše radi administrativnih in geografskih razmer. In to po sklepu občnega zbora in po pristanku Središnjega odbora. Tako lahko tudi v slučaju potrebe Središnji odbor kakšen oblastni odbor ukine ali na novo ustanovi.
Združeni oblastni odbori obdrže še nadalje pravico na isto število delegatov za širši središnji odbor, kakor predvidevajo pravila.
§ 26. Oblastni odbor mora imeti na svojem teritoriju najmanj tri sreske odbore.
Delegate za občni zbor Obl. odbora izvolijo novi sreski odbori po številu članstva s področjem, ki jim je določeno po tej okrožnici.
Vsi kraj. odbori, ki se bodo preosno-vali v sreske odbore, morajo najpozneje do 20. junija 1939 sporočiti kraj in uro občnega zbora, da se isti lahko objavi v julijski številki našega lista.
Vsi sedanji kraj. odbori morajo najdalje do 8. junija 1939 poslati Obl. odboru obračune s stanjem 31. maja t. 1. in
točen popis vsega inventarja in premoženja.
Vsi sreski oz. kraj. odbori bodo naložili denar pri lastnem denarnem zavodu »Vzajemni pomoči« (čl. 19. novih pravil).
Pričakujemo, da bodo vsi kraj. odbori točni in hitro izvršili, kakor je odrejeno.
Za oblastni odbor:
Predsednik: M. Štefe 1. r.
Tajnik v z.: Iv. Vuk 1. r.
Kopališko zdravljenje vojnih invalidov
Kralj, banska uprava je razpisala, da se bo tudi letos, kakor vsako leto, vršilo kopališko zdravljenje vojnih invalidov. Pred vsem v Dolenjskih Toplicah.
Prošnje naj tisti, ki se žele zdraviti v toplicah, vložijo takoj, ker se bo zdravljenje začelo 1. julija 1939 in to preko sreskega načelstva.
Banska uprava opozarja, da morajo biti prošnje pravilno opremljene, kakor določa razpis, če ne, se bodo zavračale. Prošnje in priloge so kolka proste.
V prošnji naj vsak tudi navede, kateri čas bi mu bil najprimernejši, in naj-bližnjo odhodno postajo, s katere se bo odpeljal v toplice.
Vsem sreskim načelstvom in mestnim poglavarstvom na teritoriju dravske banovine.
Po razpisu ministrstva socialne politike in narodnega zdravja z dne 15. maja 1939, St. Br. 30928, se bo tudi letos vršilo kopališko zdravljenje vojnih invalidov na enak način, kakor v prejšnjih letih.
I.	Pravico do brezplačnega kopališkega zdravljenja imajo samo osebni vojni invalidi do vključno čina narednika in sicer:
1.	Vojni invalidi, ki so bili kot taki priznani z odločbo Vrhovnega invalidskega sodišča po »Uredbi o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah«.
2.	Vojni invalidi, ki so po § 113 »Uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah« prevedeni od finančne direkcije na nove invalidske prejemke.
3.	Vojni invalidi, ki imajo izvršne sodne odločbe po invalidskem zakonu iz leta 1929 in njegovih spremembah in dopolnitvah, pa so jim finančne direkcije pred 1. aprilom 1939
začasno ustavile izplačilo invalidskih prejem-kov vsled previsokih davkov ali pa dokončno ustavile vsled odkupa invalidnine.
4.	Vojni invalidi, ki so po invalidskem zakonu iz leta 1929 in njegovih spremembah in dopolnitvah kot taki priznani, toda brez pravice do invalidskih prejemkov vsled previsokih davkov ali pa ker so bili v državni službi.
5.	Vojni invalidi s 30 ali višjimi procenti nesposobnosti za pridobitno delo, ki so po invalidskem zakonu iz leta 1925. priznani, pa so po istem zakonu prejeli odkup invalidnine ali jim invalidska sodišča niso rešila zadeve po invalidskem zakonu iz leta 1929.
6.	Vojni invalidi, ki prejemajo invalidske prejemke po §§ 102 in 105 invalidskega zakona iz leta 1929 na oSnovi sodne odločbe (uverenja).
7.	Vojni invalidi s 30 ali višjimi procenti 'nesposobnosti za pridobitno delo, ki so vsled bolezni kot taki priznani po invalidskem zakonu iz leta 1925 ter so po § 113 invalidskega zakona iz leta 1929 obdržali pravico do brezplačnega zdravljenja in proste vožnje.
V poštev prihajajo le invalidi s , takimi boleznimi, za katerih zdravljenje so termalne kopeli koristne.
II. Vojni invalidi, ki hočejo izkoristiti to ugodnost, morajo pristojni politični upravi (sreskemu načelstvu, odnosno mestnemu poglavarstvu) predložiti nekolkovano prošnjo ter prošnji priključiti naslednje priloge:
1.	Vojni invalidi pod oddelkom I. točka L, 4., 5. in 7. morajo predložiti overjen prepis izvršne sodne odločbe, s katero so bili priznani za vojne invalide.
2.	Vojni invalidi pod oddelkom I. točka 2. morajo predložiti v overjenem prepisu odlok finančne direkcije o prevedbi na invalidske prejemke po novi »Uredbi o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah«.
3.	Vojni invalidi pod oddelkom I. točka 6. morajo predložiti v overjenem prepisu uvere-nje, izdano jim na osnovi § 105 Invalidskega zakona iz leta 1929 o podaljšanju izplačila invalidskih prejemkov.
Vojni invalidi s 50 ali manjšimi procenti nesposobnosti morajo predložiti razen tega v overjenem prepisu tudi »invalidsko uvere-nje«, iz katerega bo razviden procent nesposobnosti in diagnoza.
Pristojna politična uprava je dolžna, da prosilca takoj po prejemu prošnje, opremljene s spredaj navedenimi dokumenti, predstavi državnemu ali samoupravnemu zdravniku prosilčevega stalnega bivališča, kateri ga mora pregledati in oddati potrdilo o pregledu s točnim popisom bolezni in s svojim mnenjem, če je prosilec v resnici zdravljenja potreben in kje. Zdravnik mora uvaževati točke L do 7. iz oddelka I. tega razpisa. Povodom oddaje mnenja, kam naj se invalid pošlje na zdravljenje, naj se uvažuje, da se bo invalidsko zdravljenje vršilo predvsem v invalidskem domu v Dolenjskih Toplicah pri Novem mestu; v drugih kopališčih v dravski banovini pa le tedaj, če bo za to dovolj sredstev na razpolago.
MMMBMMHHilHIMH'MIBIHIIIIMIMf'illlllllllllfflHI
Upravo tvori upravni in nadzorni Odbor. V upravni odbor se izvoli 7 članov in 3 namestniki, a v nadzorni 5 članov in 2 namestnika.
Člani upravnega odbora morajo biti iz kraja sedeža odbora, a če to ni mogoče, se ■Izvolijo iz sosednih krajev, ali največ ena tretjina od skupnega števila.
Oblastni odbor je nadzorna oblast nad sreskimi odbori in odgovarja za svoje poslovanje Središnjemu odboru in oblastnemu občnemu zboru.
§ 27. Oblastni odbor voli reden oblastni občni zbor s tajnim ali javnim glasovanjem, kakor pač določi občni zbor: mandat traja
2	leti.
š_ 28. govori o dolžnostih in med drugimi določa, da pošilja oblastni odbor svoje delegate na seje širšega središnjega odbora. Vse Stroške delegacije nosi oblastni odbor.
Voditi mora kartoteko po vzorcu, ki ga predpiše Središnji odbor.
Da od Središnjega odbora naroča za sreske odbore in za sebe članske knjižice, znamke in drug materijal, ki ga izdaja Središnji odbor.
Da Središnjemu odboru radi vzdrževanja pošilja 5% od čistega dobička.
Tajnik in blagajnik sta plačani osebi in se honorar odreja z budžetom.
I. t. d.
Oblastni občni zbori (§ 38) se sklicujejo
3	nedelje pred vršitvijo z dnevnim redom, ki ga postavi oblastni odbor.
Če bi na dan občnega zbora ne bilo navzočih dovolj delegatov, se občni zbor vrši s številom delegatov, ki so navzoči.
Objavi se občni zbor preko »Ratnega Invalida« in »Vojnega Invalida«.
s 40. Občni zbor se konstituira tako, da se voh presednik občnega zbora, tajnik in 2 overovatelja zapisnika, ki sta tudi števca gla-sov, 3 člane kandidatnega odbora in 3 člane verifikacijskega odbora.
§ 41. Redni oblastni odbori volijo 4 delegate in 4 namestnike za kongres in enega de-
legata in namestnika za člana širšega središnjega odbora, ki pa je istočasno kot peti delegat za kongres.
I. t. d.
Središnji odbor (§ 46) je ožji in širši. Ožji odbor je: predsednik^ 2 podpredsednika, 9 članov in 5 namestnikov upravnega odbora in 5 članov in 3 namestniki nadzornega odbora.
To je vrhovna upravna nadzorna oblast nad vsemi organi in člani Udruženja. Na čelu stoji predsednik Udruženja.
Ožji središnji odbor voli samo kongres po teh pravilih vsako drugo leto. Vsi člani morajo biti iz Beograda.
Širši središnji odbor (§ 5i) sestoji iz ožjega središnjega odbora in po en delegat oblastnih odborov, ki je izvoljen na oblastnih občnih zborih.
Budžetiranje. § 61 določa, da se sreski odbori vzdržujejo iz svojih dohodkov, a po možnosti jih subvencionirajo oblastni odbori.
Oblastni odbori dobivajo redno mesečno subvencijo od Središnjega odbora (§ 62).
Odtegovana članarina od finančnih direk-9I 2 * 41 .ie kot 1% dohodek vseh invalidskih prejemkov po § 112 uredbe. Iz tega dohodka se bo vršila razdelba vsem oblastnim odborom, kakor bo sklenil širši središnji odbor, ozirajoč se na število članstva in potrebe dotič-uega odbora.
Kongres (§ 65) je lahko reden ali izreden. Vsak delegat ima pravico na en glas. Sklepa se z navadno večino glasov. Glasuje se tajno ali javno, kakor določi kongres. Volitev ožjega^ sred. odbora je javna, ako kongres drugače ne sklene.
§ 25 določa, da je glasnik Udruženja »Rat-ui Invalid«. Vsak odbor je obvezan, da naroči list in da zbira naročnike.
Prehodne odredbe.
§ 78 določa, da dosedanji Krajevni odbori Udruženja morajo likvidirati tekom 3 mesecev od dneva, ko so objavljena ta pravila in
Prvenstveno se naj predlagajo za kopališko zdravljenje vojni invalidi s 60 ali višjimi procenti nesposobnosti za pridobivanje, izjemoma pa tudi lažji invalidi, če zdravnik spozna, da njihovo zdravstveno stanje neobhodno in neodložljivo zahteva kopališko zdravljenje.
Vojni invalidi pod 60% nesposobnosti imajo prvenstveno pravico do kopališkega zdravljenja samo za one rane, poškodbe in pohabe, zaradi katerih so bili priznani za vojne invalide, kakor tudi za bolezni, ki so se pokazale kot posledica ali komplikacije navedenih ran, poškodb in pohab. Isto prvenstvo imajo tudi za zdravljenje onih bolezni, zaradi katerih so bili priznani za invalide.
Zdravnik mora v zdravniškem potrdilu navesti vse okolnosti, ki so v konkretnem slučaju odločilne za predlaganje kopališkega zdravljenja ter mora izdaji potrdila posvetiti vso potrebno pažnjo.
Za zdravljenje izven dravske banovine se he bodo dovoljevale nikake podpore.
Za invalide, ki bolujejo na kakršnikoli vrsti tuberkuloze, topliško zdravljenje ne pride v poštev. Zato prošenj takih invalidov sploh ni predlagati semkaj. Ako je kak invalid, ki je bolan na tuberkulozi, zdravljenja potreben, naj se izvrši poseben pregled po uradnem zdravniku. Prošnjo takega invalida je predložiti nato semkaj, da bo kraljevska banska uprava izposlovala zanj sprejem V zdravilišču na Golniku, v Topolščici ali v Sur-dulici v Južni Srbiji.
Politična oblast je dolžna, da vse prošnje invalidov, za katere je zdravnik izdal spričevalo, da so zdravljenja potrebni, nemudoma dostavi kraljevski banski upravi, ki bo izdala ustrezno rešenje. Posvetiti je vso pažnjo pravilni opremi prošenj ter zlasti temu, da zdravniško spričevalo odgovarja gorenjim predpisom.
Vse prošnje po tem razpisu je smatrati za zelo nujne. Kopališko zdravljenje se bo namreč predvideno pričelo že v začetku meseca juli ja in končalo koncem meseca avgusta, zato se prekasno vloženih prošenj ne bo moglo obravnavati v letošnjem letu. Na nujnost je treba občinske uprave še posebej opozoriti kakor tudi na to, da je treba prednji razpis na običajen način priobčiti vsem invalidom. Začetek zdravljenja se bo razen tega objavil še v dnevnikih.
Po pooblastilu bana načelnik oddelka za socijalno politiko in narodno zdravje:
(Podpis nečitljiv.)
Listnica uredništva. Radi pomanjkanja
prostora smo morali odložiti razna poročila, dopise, izvlečke pravilnikov. Dopisa vojnih vdov iz Lukovice in Moravč sta dobra, le prostora tokrat ni bilo. Priobčimo pa prihodnjič. Ravnotako je moral izostati govor tov. Kovača iz Celja in dopis o občinskih tajnikih iz Sevnice. — Istotako so morali izostati dopisi K. O., tičoči se občnih zborov, ki so zadnji trenutek, pri sklepu lista, dospeli.
Kar se tiče pravilnikov* jih bo itak O. O. izdal kot posebno brošuro, zato jih ne bomo priobčevali. Isto je z dopolnili in spremembami uredbe. Javite samo, koliko izvodov kdo želi, da ne bomo premalo tiskali.
predati svoj arhiv in premoženje sreskemu odboru, odnosno oblastnemu odboru svoje teritorije.
Sreski odlrori se ustanove v krajih in na teritorijih, ki jim jih odredi ožji središnji odbor v roku od 3 mesecev.
Dosedanji oblastni odbori se morajo reorganizirati v nove oblastne odbore na teritoriju, ki jim bo odrejen od Središnjega odbora. In to v dobi 3 mesecev.
§ 80. Ko se ustanavljajo novi odbori, sodelujejo s pravico voliti in voljen biti tudi tiste osebe, ki so bile zaščitene po katerem koli prejšnjem invalidskem zakonu. Morajo pa biti poprej včlanjene in registrirane pri 'najbližjem odboru udruženja.
§ 95 pravi, da dosedanje invalidske knjižice ostanejo v veljavi vse dotlej, dokler se ne zamenjajo z novimi, ki jih bo izdal Središnji odbor sporazumno z ministrom prometa v smislu § 113 uredbe.
*
To je v glavnem izvleček najvažnejših določb novih pravil, da članstvo in krajevni odbori vedo, kako postopati. Ko bodo končno-veljavno potrjena tudi od kongresa, tedaj jih izdamo tudi v slovenščini.
SPREMEMBE IN DOPOLNILA INVALIDSKE UREDBE
je Oblastni odbor dal tiskati v obliki, da se lahko prilepijo posamezni paragrafi sprememb in dopolnil v brošuro. Kdor ima brošuro invalidske uredbe, naj naroči te spremembe, da bo imel tako popoln zakon. — Stane izvod 1 dinar.
V zalogi pa še imamo brošure. Kdor katero kupi, ima te spremembe že zraven in stane zato brošura vkljub tem« le 8 dinarjev! — Naročajte!
Važna obvestila
Pregledi. Kakor smo že rekli, je zdaj izšel »Pravilnik o pregledu oseb, zaščitenih z uredbo o vojnih invalidih in ostalih žrtvah vojne.«
Zdaj šele, ko bo ta komisija sestavljena, se bodo začeli pravi pregledi. Oblastni odbor je že zaprosil komandanta divizije, da sestavi komisijo v smislu § 80 uredbe in v smislu Pravilnika, in gospoda bana, da v smislu § 4 Pravilnika imenuje civilne zdravnike. Oblastni odbor je predlagal tudi od svoje strani g. banu, katera dva zdravnika-kirurga naj imenuje.
Upamo, da se bo to prav kmalu zgodilo in bo komisija začela poslovati.
Opozarjamo pri tem vse, ki gredo k pregledu, na § 80, točko 6, ki določa, da vsak, kdor gre na zdravniško-komisijski pregled, ima pravico, pripeljati s seboj svojega zdravnika ali prinesti njegovo pismeno mnenje.
*
Zadnji rok prijav ni več, kakor smo v zadnji številki omenili, 3. julij 1939, ampak 31. december 1939.
*
Oproščeni vseh taks so po določilih § 129 invalidske uredbe vsi otroci zaščitenih oseb po invalidski uredbi za čas in v zvezi z njihovim šolanjem na vseh državnih in samoupravnih šolah, do njih dovršitve in to neglede na premoženjsko stanje.
Pravilnik za izvrševanje uredbe v svojem § 38 našteva, da so to takse: šolnina in vse ostale takse pri vpisovanju, polaganju izpitov, izdajanju raznih potrdil, spričeval, diplom itd.
Ker so zdaj vpisavanja, držite se teh določb vsi, ki šolate svoje otroke.
Potrpljenje, potrpljenje 1
Kar bombardirajo nekateri invalidsko sodišče, Oblastni odbor in Krajevne odbore, češ, že januarja, februarja sem vložil prijavo, a še nimam odgovora in rešenja. Bil sem že na zdravniškem pregledu, pred enim mesecem itd., pa še ni rešenja. Ali bo, ali ne bo? Ali naj naredim prošnjo, da se moja zadeva pospeši? Ali bo kaj pomagalo?
Takšna vprašanja, nervoznost itd., dan na dan.
Zato sporočamo: Če bi bilo mogoče besedo izreči: »Bodi narejeno!«, kakor je Bog ustvaril svet, bi to naredili mi in sodišče. Ali tako vsegamogočni nismo. Zato potrpite... Če ste lahko potrpeli 8, 10 in več let, boste pač tudi nekaj tednov, mesecev.
Sodišče ima vrstni red, kako mora in katere predmete mora najprej reševati. To smo v listu že opisali. Aktov pa je nad deset tisoč. Enkrat bo vsak prišel na vrsto, namreč letos enkrat. Vsak bi rad bil prvi, kar vendar ni mogoče. Vsi, ki so vložili prijave, ki so že bili pregledani itd. in ki še niso bili pregledani, vsi bodo letos priznani in dobe vse od 1. aprilti 1939 nazaj izplačano. Zato potrpljenje.
Ko invalidsko sodišče izda rešenje, ga mora poslati v Beograd v potrdilo višjemu invalidskemu sodišču. To se zavleče na 30 do 60 dni. Zato potrpljenje ... in si prečitajte poročilo o plenumu in njegovi resoluciji.
KOPALIŠKO ZDRAVLJENJE OFICIRJEV-VOJNM INVALIDOV
Oficirji-invalidi, ki se žele zdraviti v toplicah, morajo vložiti prošnje, ki je takse prosta, ministru soc. pol. in nar. zdravja. Navesti je, v katerih toplicah se Žele zdraviti. Priložiti morajo zdravniško spričevalo, iz katerega je razvidno, če je to zdravljenje v navedenih toplicah priporočljivo za njihovo bolezen ozir. poškodbe. Overovljen prepis rešenja, da je priznan; dokaz (če je oženjen), da živi v bračni zajednici, potrdilo o skupnih njegovih mesečnih dohodkih (plača, pokojnina, invalidnina, honorarji itd.).
Olicirji-invalidi I. grupe dobe po 1400 dinarjev, oficirji-invalidi II. do IX. grupe: oženjeni 900 Din, a neoženjeni 700 Din. Ne sme pa imeti oženjeni nad 4000 Din neto mesečnih dohodkov, a neoženjeni ne čez 3000 Din.
Razpis min. soc. pol. str. br. 30930/39.
Krajevni odbori
Kranj. Krajevni odbor U. V. I. v Kranju sporoča svojim na novo pristo-pivšim članom, vdovam in staršem padlih, umrlih in pogrešanih sinov, kateri še niso oddali svojih slik za članske legitimacije, da te slike morajo biti za vojne invalide civilne, ne vojaške. Za vojne vdove morajo biti od njih, ne pa od njihovih pokojnih mož, za očete in matere prav tako njih lastne, ne pa od pokojnih sinov. To sliko naj prinese vsak posameznik; v slučaju, da posameznik ne more priti, naj prinese kdo od svojcev. Navesti mora ime tistega, ki pride pri pokojnini v poštev, kdaj je bil rojen ali rojena in sedanji poklic. Te slike naj prineso ob uradnih urah, to je ob nedeljah in ponedeljkih od 8. do 12. ure dopoldne, v hotel »Stara pošta« v malo dvorano (vhod v to dvorano je z dvorišča) k društvenemu tajniku.
Sporočamo vam, da so med tem časom, ko je stopila nova inv. uredba v veljavo, umrli sledeči na novo priglašeni člani: Sodnik Anton, vojni invalid 20% iz Maš, občina Preddvor; Vidic Janez (oče) iz Jame, občina Mavčiče; Žum Jože (oče) iz Moš, občina Smlednik. Odbor jim kliče: »Slava jim!« Ostalim pa naše sožalje.
Javiti moramo, da nam je sporočila vojna vdova Jauhar Frančiška iz Podre-če, občina Mavčiče, da je bil njen pokojni mož Jakob kot 70% vojni invalid ranjen v nogo. Na invalidski nadpregledni komisiji leta 1926 v Ljubljani so mu dodelili 50%. Pokojni je na tej komisiji povedal gospodom: »Saj ne morem hoditi, ker imam tako hude bolečine; saj vidite, da imam nogo vso razbito.« Zdravnik pri tej komisiji mu je odgovoril: »Saj ti ni treba hoditi, imaš svojega konja zunaj, lahko se voziš!« in je bil vržen iz 70% na 20%, da ni prišel do pokojnine.
Upamo, da pri novi invalidski komisiji ne bo prišlo kaj takšnega na dnevni red in da bo vsak pravilno pregledan. *
Z Abrahamom se je srečal dne 15. maja 1939 naš požrtvovalni tovariš Rant Janko iz Kranja. Ni člana in članice pri naši organizaciji, ki bi ga ne poznali.
K njegovi 50 letnici mu iz srca čestitamo in mu želimo mnogo uspeha, zdravja in sreče mnogo let njemu in njegovi družini.	Odbor K. O. Kranj.
Uredništvo »Vojnega Invalida« se pridružuje čestitki in tov. Rantu krepko stiska roko.
Krajevni odbor v Ptuju opozarja vse člane in članice, ki dosedaj še niso poravnali članarine in naročnine za list za leto 1939, da to dolžnost takoj storijo, sicer bodo z izterjevanjem trpeli škodo.
2.	Kdor še ni naročnik lista, naj ga takoj naroči.
3.	Zadnjikrat opominjamo na novo pristopivše člane in članice, ki še niso prinesli slik za članske knjižice, da jih
Drva za stavbe in kurjavo
Vojna žrtev, zaščitena z novo invalidsko uredbo, dobi iz državnih gozdov soglasno § 36, točka 3 uredbe, lesni gradbeni materijal za zgraditev svoje hišice in drva za kurjavo.
In to za zgraditev svoje hišice enkrat za vselej 12 kubičnih metrov tehničnega lesa brez skorje.
Za kurjavo pa letno za sebe in za vsakega nedoletnega in brezposelnega člana svoje družine po 1.50 kub. metrov za kraje, ki so v dolinah do 300 m morske višine, a za kraje, ki so nad 300 m morske višine pa 3 kub. metre.
Siromašni dobivajo drva in prevoz brezplačno, drugi po znižani ceni.
Prošnje se vlagajo za stavbni materijal najdalje v roku 6 mesecev, ko stopi ta pravilnik v veljavo, torej do 31. X. 1939. Za kurjavo pa vsako leto do 1. julija. Pozneje vložene prošnje se ne bodo upoštevale.
Prošnje se vlagajo najbližnji gozdni upravi pri sreskem načelstvu ali banovini. Priložiti se mora potrdilo, da je prosilec zaščiten po invalidski uredbi (rešenje), potrdilo, koliko direktnega davka plača letno in potrdilo o nedoletnih in brezposelnih družinskih članih.
takoj nabavijo in prinesejo v našo pisarno, oddaljeni pa jih lahko pošljejo potom občine, ker je skrajni čas, da se evidenca spravi v red.
4.	Množijo se primeri, da se stranke našim pozivom točno ne odzovejo, s tem pa povzročajo preobremenitev poslov in stroške nam, kakor tudi višji inštanci. V primeru odsotnosti ali obolenja poedine-ga člana ali članice se pozivu lahko odzove član družine.
5.	Mnogo je brezbrižnih članov in članic, ki imajo članske knjižice pri nas že od pretečenega leta, pa jih na ponovne pozive še niso prevzeli. Taki in slični nedostatki se morajo enkrat za vselej odpraviti.
6.	Padavični in živčno bolni invalidi morajo prihajati po potrebi v pisarno s spremljevalci.
Slov. Bistrica. Tajništvo Krajevnega odbora poziva svoje člane, ki še niso poravnali članarino in naročnino za list »Vojni Invalid« za leto 1939, da to takoj store, ker drugače se jim bo prihodnja številka brezpogojno ustavila.
Plačati se mora pri tajništvu na Pragerskem in sicer so uradni dnevi v ponedeljek in petek vsakega tedna. V primeru praznika en dan pozneje. Člani, ki dobivajo invalidnino ali podporo, plačajo članarino samo do 1. aprila, kateri pa še ne dobivajo, morajo plačati za celo leto. Vsak član je tudi obvezan biti naročnik lista »Vojni Invalid«.
Slov. Bistrica. Krajevni odbor sporoča, da se bo vršil dne 29. junija 1939 ob 10. uri dopoldne redni občni zbor in sicer v dvorani g. Auguština v Slov. Bistrici.
Dolžnost vsakega člana, kakor tudi vseh onih, katerim je krajevni odbor že nudil uslugo naše pomoči, je, da se udeleži rednega občnega zbora, ki bo najbrže zadnji v Slov. Bistrici za naš sodni okraj.
Središnji odbor v Beogradu nas je podredil k mariborskemu krajevnemu odboru. Vsled tega je dolžnost nas vseh, da se udeležimo rednega občnega zbora, na katerem nam bo delegat O. O. pojasnil nadaljni naš položaj in kjer bomo protestirali proti takim pravilom, ki so tako okrnili udruženje.
Krajevni odbor U. V. I. v Ormožu poziva vse člane, posebno tiste, ki so se letos na novo prijavili in včlanili, da poravnajo do 15. junija tega leta (1939) za drugo polovico leta dolžno članarino in naročnino, sicer se jim ustavi pošiljanje lista »Vojni Invalid« in se jih bo črtalo kot člane udruženja.
Nova uredba o pomoči voj. invalidom j predpisuje obvezno članstvo v udruženju, zate ne more biti nobenih izgovorov.
Krajevni odbor U. V. L Moravče sporoča vsem članom in članicam, da se vrši redni občni zbor v Moravčah dne 25. junija po 10. sv. maši v šoli v Moravčah. Vabljeni ste vsi, da se tega občnega zbora gotovo vsi polnoštevilno udeležite. Nadalje so vabljeni tudi vsi tisti, ki so vložili prijave po uredbi z dne 1. decembra 1938, da se udeleže občnega zbora. Velike važnosti je ta sestanek za vse, da se pouče, kakšne ugodnosti imajo po novem inv. zakonu.
Na občnem zboru se bo pobirala naročnina za list »Vojni invalid« in tudi članarina, deloma za celo leto.
Invalidi in vdove, ki ste že naročeni na list »Vojni invalid«, obvestite vse tiste, ki so se šele sedaj v prvič prijavili, to je .reducirane invalide, vdove in starše padlih in pogrešanih bojevnikov, da se polnoštevilno udeleže občnega zbora. Vabljeni vsi, ker se bomo o važnih stvareh pogovorili. Na svidenje 25. junija.
Žužemberk. Umrl nam je ustanovni član Jerše Franc iz Zalisca št. 6 v 49. letu sta-! rosti, preje 100% voj. invalid, pred nekaj meseci je postal 100% z dodatkom. Bil je oženjen in ima 8 nepreskrbljenih otrok. Umrl je 23. IV. 1939 ob 4 zjutraj. Zakon iz leta 1929 ga je popolnoma reduciral. Od takrat naprej ni prejemal nobene pokojnine.
Izšel je dodatni zakon iz 1. 1936, ki mu je zopet priznal pokojnino, a ni mogel doseči rešitve. Krajevna organizacija udruženja voj. i invalidov v Žužemberku je pisala nešteto pisem in prosila ljubljansko invalidsko sodišče, da naj mu že enkrat izda rešenje, da bi se mogel vsaj za silo preživljati. Tako je revež moral skoraj od lakote umreti. Na vse te prošnje je invalidsko sodišče odgovarjalo skozi vsa leta, da imajo njegove akte v de-
lu, a do danes ni prejel še nobene rešitve. Jerše Franc je bil zasut od granate in je dobil živčne napade. Vsled tega so ga imeli za bolnika, akoravno so tri priče prisegle, ki so bile zraven pri odkopavanju. Moral je nositi na obeh nogah proteze sicer sploh ni mogel hoditi, ker so bile noge same kosti. Godila se mu je velikanska krivica. Služil je kot aktiven vojak tako, da je ostal kar naprej v vojski. Upajmo, da se bo sedaj novomeško okrožno sodišče potrudilo, da bo izdalo rešenje po zakonu iz 1. 1936, da pride družina do prejemkov, ker drugače bodo primorani še ostali družinski člani od lakote umreti.
Krajevni odbor U. V. L v Šoštanju sklicuje redni letni občni zbor dne 18. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne v dvorani hotela »Jugoslavija«. Občni zbor je obvezen za vse člane in za vse, kateri ste se na novo prijavili. Naprošen je delegat Oblastnega odbora, ki nam bo podal celokupno sliko sedanjega invalidskega stanja. Obenem se bo pobirala članarina in naročnina za naš list.
Zagorje. Občni zbor se vrši dne 18. junija 1939 ob 8. uri zjutraj pri gospe Kati Kovač, Toplice št. 31, kot običajno vsa leta.
Pozivamo vse člane in novo prijavljence, ki so pri krajevnem odboru vlagali prošnje od leta 1937 do danes, naj se tega važnega občnega zbora sigurno vsi do zadnjega udeleže.
Eno uro pred občnim zborom bo vpisovanje novih članov, zato naj posebno oni, ki ste se letos prijavili za invalidnine, kakor tudi vsi starši padlih, prineso vse listine k vpisovanju, po eno svojo sliko in potrebno malenkost denarja za obveznost do tako požrtvovalne krajevne organizacije.
Čitatelje lista pa; prosimo, naj vsakogar, ki ima z novo uredbo koristi, o tem obveste in pripeljejo s seboj, ker posebnih vabil krajevni odbor ne bo pošiljal.
ODSEKI UDRUŽENJA
§ 77 novih pravil določa, da se lahko včlanijo v Udruženje vojnih invalidov vojne sirote in otroci umrlih invalidov, ki so prekoračili z zakonom-uredbo določena leta starosti (§ 85 uredbe).
In to pod pogoji, ki jih določa § 112 in § 125 uredbe o vojnih žrtvah. Imajo lahko svoje avtonomne odseke.
Mladina — naraščaj padlih, pogrešanih in umrlih Ijojevnikov in vojnih invalidov —- pristopaj v Udruženje in ustvarjaj v njem svoje odseke. V Beogradu taki odseki že obstojajo in so v Središnjem odboru celo njih zastopniki.
Književnost
»Krik ranjene mladosti«, zbirka pesmi vojnega invalida Avgusta Fabjančiča, je lična knjižica, okusno opremljena in obsega 56 strani. Sonetni venec sam ima 15 pesmi. Poleg tega pa je še 23 pesmi, skupaj torej 3S pesmi, vse lepe, vzcvetele na krvavih bojnih poljanah doberdobskih. Prva pesem kot moto poje:
Moje pesmi so vijolice nežne, zrasle na nerazorani ledini, kakor planinke na strmi planini, kakor na tratah marjetice snežne.
Moje so pesmi kot ptičice drobne v kletki trpečega srca zaprte, tožne, kot moje so nade podrte, kakor mladostne so sanje žalobne.
Moje so pesmi val zarje jutranje.
Z njimi zdaj sonce svetlejše prihaja, z njimi skrivnostno mi upanje vstaja.
Narod slovenski, zdaj vstani, glej, dan jel
Ali pa pesem od leta 1918 ob razpadu Avstrije, tretja kitica:
Čujte, bratje mi Slovenci, zdaj ko dan nam je zazoril, čujte, sestre mi Slovenke, čujte, da ne bo zatonil!
Zvezda naj žari nam večno, vsem zaželjena svoboda, narod naj vodi srečno, vodi naj nam rod do roda.
Doni pesem gromovito čez slovanske pokrajine, naj nam nikdar ne utihne.
Slava! Slava! Slava!
Cena je 8 dinarjev in naj ne bo nobenemu žal tega denarja. Naročajte jo. Lahko se pošljejo tudi v pismu poštne znamke na naslov: Krajevni odbor Udruženja vojnih invalidov v Sevnici in v Ljubljani, Oblastni odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani, ter Avgust Fabjančič, župan v Senovem, pošta Rajhenburg.
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Matej Jevak, Miklošičeva c.
13. Tiska tiskarna »Slovenija« v Ljubljani (predstav.tik Albert Kolman.)