"Registered by Australian Post — Publicationa No. VAW 1215" mESSEflGER« GIPSIIO SIOVEDCEV \J flUSTRRUJI LETNIK XIX štev. 9 SEP.1984. NA KOROŠKEM Koroški Heimatdienst je 31. avgusta zaključil referendum za ločeno šolstvo na južnem Koroškem.Zbral je 33.000 podpisov (volilnih upravičencev pa je 400.000), kolikor jih zahteva zakon o referendumu. Poslužil se je sličnega sistema kot ob plebiscitu po prvi svetovni vojni in zbiral podpise po vsej Koroški in ne le po njenem dvojezičnem južnem delu. Kot poročajo poročila iz Koroške so Heimatdienstu pomagali občinski odborniki Ljudske stranke in z avtomobili vlačili ljudi na občinske urade k podpisovanju. Tako je nekako z na mil način bilo prisiljeno podpisati tudi mnogo takih ljudi, ki bi se drugače vzdržali. Pobudo za ta referendum, ki zahteva popolno segregacijo slovenskih in nemških šol, je dal predsednik koroške Svobodnjaške stranke. Zagrabil pa jo je z vso energijo takoj nemški Heimatdienst. Pa tudi koroška Ljudska stranka se je posebno zadnje dni vneto udeleževala v prid kampanje temu proti Slovencem uperjenemu referendumu. "Domovini zvesti Korošci", kakor se je moglo čitati na lepakih po vsej Koroš-so namreč po njihovem le nemški _<želani. Tudi nemško govoreči šolarji na Koroškem so "nemško-koroški učenci", medtem ko so njihovi prijatelji, ki govorijo drugi deželni jezik imenovani zgolj 'Slovenski' in naj bi torej ne veljali več za Korošce. Edina svetla točka pri tem napadu na Slovenstvo na Koroškem je zadržanje Mladinske organizacije Avstrijske Ljudske Stranke. Njen predsednik je na novinarski konferenci ponovil obsodbo referenduma. Dejal je, da bo še v naprej tako kot do-sedaj zagovarjal skupno vzgojo otrok na ozemlju Južne Koroške, četudi bo s tem morda prišel v nasprotje z usmeritvijo cele stranke. " Dvojezičnost imamo in zanjo je treba ustvaijati pogoje." je izjavil. KOPROM OBJIUmSTI St ŠIRI Vojvodski prestol, ta najvažnejši dokaz in simbol nekdanje slovenske države Karantanije, kjer so naši pradedi ustoličevali svoje vladarje, še vedno stoji v gozdiču pod Krnskim gradom na slovenskem Koroškem. Nekako zapuščen in pozabljen izgleda, ograjen z visoko železno ograjo. Tudi rogo-vile suhih dreves ob prestolu delajo žalosten vtis nečesa kar usiha radi pomanjkanja življenske sile. Nemški napis ulit na železni ograji pa razlaga, seveda samo v nemščini, nemško verzijo o preteklosti tega največjega spomenika slovenske državnosti. "Koprena odtujenosti po vsej Koroški se širi" je napisal z debelimi črkami celjski Novi Tednik v svoji reportaži letos meseca junija. Ni ga zavednega Slovenca v zamejstvu, ki ga tako poročilo ne bi potrlo. Če temu dodamo še druge vesti, ki prihajajo iz Koroške in Primorske, vidimo da so naši rojaki tam tarča novih pritiskov sosednjih večinskih narodnosti. Vse kaže, da Slovenski narod in njegova materina beseda prihajata v resno obdobje nevarnosti. Medtem, ko se v matični jugoslovanski Sloveniji vbadajo s problemi stabilizacije — po naše: s problemi preteklega nepremišljenega gospodarstva - in se branijo tihega pronicanja balkanizma v slovensko kulturo, jezik in mentaliteto, agresivni sosedni narodi izrabljajo priliko in počasi najedajo one borne pravice naših manjšin, katere so jim bile po vojni dobrohotno odmerjene le radi razumevanja zapadnih velesil. Braniti prirodne pravice svojega naroda ni pretiran nacionalizem, niti šovinizem. Je dolžnost vsakogar, ki spoštuje izročilo očeta in materino besedo. Je tudi naša dolžnost, pa čeprav smo zdomci. Zato posprimo vsako akcijo za uveljavljanje slovenskega jezika in slovenske narodnosti, pa naj bo to v okviru slovenskega kulturnega prostora na področju stare domovine ali pa v tujini! NA TRŽAŠKEM Na delu Krasa, ki spada v tržaško občino so za slovenska naselja sedaj postavili napise in kažipote samo v italijanščini. Ta provokativna akcija je zbudila veliko ogorčenost, razbuijenje, negodovanje in zaskrbljenost med slovenskim prebivalstvom. Slovenska kulturno-gospo-darska zveza je 7. septembra s posebnim pismom terjala sprejem svoje delegacije pri tržaškem županu. Ponoči pa so neznanci dopisali na table pred naselji ob italijanska tudi slovenska imena krajev. V pismu Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze je med drugim poudaijeno, da si slovenska narodnostna skupnost ob odločnem prizadevanju za dosego enakopravnosti z večinskim narodom in za uveljavitev ustavnih pravic želi z odgovornim zadržanjem vsakodnevno prispevati svoj delež tudi k mirnemu in ustvarjalnemu sožitju med prebivalstvom. "Postavitev enojezičnih tabel ocenjujemo kot nesprejemljivo diskriminacijo, ki globoko žali čustva vsakega demokratičnega in dobromislečega človeka v naši pokrajini. Mnenja smo, da predstavlja tako dejanje velik korak nazaj v prizadevanje za enakopravnost naše skupnosti in ustvaijanju strpnih in demokratičnih odnosov, ki jih naše mesto tako potrebuje, zato izražamo zahtevo, da se odstranijo pravkar postavljene table in se namesto njih postavijo dvojezične." Pismo tudi opozarja župana, da so Slovenci ob sprejemu programske izjave nove tržaške koalicije že imeli priložnost izraziti zaskrbljenost nad tem, kako si zamišlja svoje zadržanje do odprtih vprašanj Slovencev in da žal morajo zdaj že po kratkem času ugotoviti, da so bile njihove skrbi utemeljene. PROSLAVA 30 LET S.D.M. 10. - 11. NOVEMBRA 1984 - ELTHAM LET .JCNSL, - DRUŠTVA SOBOTA , 10. NOVEMBRA 1984 NEDELJA , 11. NOVEMBRA 1984 08.00h MEDDRUŠTVENA TEKMOVANJA Balinanje Streljanje 09.00h NADALJEVANJE TEKMOVANJA 11.00h ŽIVAHNOST NA TRGU Ročna dela Idrijske čipke Slikanje Vezenje Portretiranje Ocenjevanje peciva 16.00 h VAŠKI SEJEM Stojnice Slikarska razstava Razstava ročnih del Šolska razstava Fotografije iz preteklosti S.D.M. 17.30h URADNA OTVORITEV VAŠKEGA TRGA 13.00h NAŠI BODOČI ATLETI Tekmovanja otrok 14.00h NASMEJMOSE Nevsakdanje tekme Plezanje na mlaj Licitacija peciva 18.30h SPOMINSKA AKADEMIJA Pozdravi Zborovsko petje Proza in poezija Narodni plesi 15.00h PODELITEV PRIZNANJ ZMAGOVALCEM 21.00h DRUŽABNI VEČER S PLESOM 16.00h VESELO POPOLDNE Piknik in rajanja vestnfk NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI P.O.Box 56,Rosanna,Vic.,3084, Tel.;459 8860 Lastnik — Published by SLOVENIAN ASSOCIATION MELBOURNE P.O.Box 185,Eltham, Vic.,3095. Tel. 437 1226 Predsednik - President: PETER MANDELJ Tajnica - Secretary: ANICA MARKIČ Odgovorni urednik — Editor MARIJAN PERŠIČ Stalni sodelavci — Permanent contributors: ČUK VASJA, LAVRIČ DUŠAN, LAVRIČ I ANA, LONČAR BOŽO, MANDELJ PETER PERŠIČ KAREN. POSTRUŽIN LJUBICA POSTRUŽIN DARKO, ŠPACAPAN SIMON Tiska - Printed by CHAMPION PRESS Cena Price 85c Letno — Annual Subscription 10 dollars Rokopisov ne vraćamo Za podpisane članke odgovarja pisec. ODLIKOVANJA V publikaciji DIEA 'Settlement News' zopet opozaqajo, da imajo pripadniki etničnih skupnosti vse pravice in možnosti dobiti državna odlikovanja. Kandidate za odlikovanja izbira Council of the Order of Australia, neodvisno od vlade. Seveda pa ta Council zopet zavisi od predlogov s strani publike. Vse to velja tudi za etnične skupnosti. DIEA predlaga po dvakrat na leto za odlikovanje osebe, za katere so mnenja, da so si pridobile posebne zasluge na polju delovanja v korist etničnih zadev. Prav pa lahko tudi vsaka druga organizacija ali pa tudi poedinec predlaga na Secretary of the Order of Australia osebe, za katere so mnenja, da so si prislužile odlikovanje. Tiskovine za tak predlog se dobe na naslovu: Secretaiy of the Order of Australia, Government House, Canberra. ZANIMIVOSTI PRORAČUNA Vsako leto nekako sredi avgusta cela Avstralija prisluhne kakšno sporočilo bo prišlo iz Canberre glede dohodkov in izdatkov, katere Federalni minister , ki je odgovoren za ekonomijo države - Treasurer, načrtuje za naslednje finančno leto. Je že kar običajno, pa naj bo ta ali ona stranka na vladi, da je proračun za leto v katerem nameravajo imeti poslanske volitve, tak ki ne bo razburil duhove javnosti. Je to navadno proračun, ki več daje kot jemlje. Če že ne v resnici, pa vsaj na videz. Tako nekako je tudi letos. Proračun predvideva olajšanje dohodninskega davka, kar bo prav gotovo pozdravil vsak avstralski državljan. Na drugi strani pa, če pretehtamo vse druge dajatve, ki gredo v blagajne države v Canberri, naš davkoplačevalec najbrže ne bo mnogo na boljšem. Kot je razvidno iz posameznih proračunov raznih ministerstev bodo pristojbine za razne usluge, dokumente in dovoljenja povečane. Tako je Department za Imigracijo in Etnične zadeve povišal veliko večino pristojbin za približno kakih 10 odstotkov. Prav tako pa je razvidno tudi iz sporočila Departmenta za Komunikacije, da bodo cene raznih licenc v zvezi z radio oddajami, tudi takimi, katere uporabljajo zasebniki, za kakih 7 in pol odsto večje. To sta samo dva primera, najavljeno pa je že tudi bilo, da bo povečana poštnina ter cene telefonskih pogovorov. Toda, če hočemo živeti v udobnosti in varnosti pred uboštvom moramo za to tudi nekaj plačati. Za nič se ne more pričakovati mnogo. Zanimiva je primerjava, ki pravi, da ljudje v razvitih državah potrošimo toliko energije kot bi jo proizvedlu nekakih dvesto sužnjev v času starih egiptovskih faraonov. Seveda za najemnino takih sužnjev država pobira tudi veliko pristojbino v obliki raznih davkov in dajatev. Letošnji federalni budžet je odobril za potrebe Ministerstva za Imigracijo in Etnične zadeve (DIEA) kar 165 milijone dolarjev. To je 18.1 milijona več ali 12.4% več kot v letu 1983/84. Ta suma bo omogočila, da bodo dodali 10 nadaljnih podpor v sistemu "Grants—in—Aid" etničnim organizacijam in 5 takih podpor več delavskim sindikatom. Razširili bodo mrežo centrov za pripomočke imigrantom (Migrant Resources Centres). Za izobrazbo odraslih imigran-tov so namenili 43.74 milijone ter podvojili bodo sredstva za prevajalne službe. V letu 1984/85 nameravajo sprejeti v Avstralijo 74.000 novih naseljencev. Special Broadcasting Service bo v novem finančnem letu tudi prejel več sredstev in sicer 4.2 milijone ali 12.3 % več kot v preteklem. Ta denar se bo v glavnem uporabil za razširitev multikulturne televizije na Adelaide, Brisbane, Woollongong in Newcastle. Sredstva za razširitev te mreže na Perth pa bodo nakazana v letu 1985/86. V celoti bo SBS dobil letos 38.674 milijone dolaijev. Poleg tega pa je v proračunu ministerstva za komunikacije namenjenih 4.87 milijonov za montažo novih oddajnikov. Public Broadcasting, to je razne javne radio oddajne postaje — ne komercijalne - bodo v letu 1984/85 prejele 1,555.000 dolarjev. Od tega jih bo 655.000 prejel SBS v svrho izdelave etničnih programov za javne radio postaje, 150.000 dolarjev bo šlo za pospeševanje sodelovanja aboriginov pri javnih radio postajah in 350.000 za pomoč pri splošnem vzdrževanju teh postaj. Zgoraj navedene številke so samo drobec milijard, ki jih vlada porabi vsako leto v razne namene. V koliko so ti nameni upravičeni, pa ima seveda lahko vsakdo od prebivalcev našega kontinenta svoje osebno mnenje. Dejstvo je, da smo vsi za to kadar je treba kaj dobiti, kadar pa je treba kaj dati, se pa kritikov ne manjka. KAJ LAHKO STORIMO Ml Z mnogih strani prihajajo nerazveseljive vesti naznanjajoče nove nevarnosti ki ogrožajo nadaljni razvoj ni morda celo obstoj slovenstva kot samostojne narodne bitnosti. Slovenski narod, ki je od vseh slovanskih plemen prišel najdalje proti zahodu, je od svoje naselitve pa do sedaj izgubil že dve tretinji svojega prvotnega ozemlja. Ko se je v letu 1918 večina slovenskega naroda znašla v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev je nastopilo upanje, da so Slovenci, njihove kulturne vrednote in njihov jezik dosegli popolno in neokrnjeno varnost bodočega razvoja. Na žalost se to ni povsem uresničilo. Narodnostno zatiranje slovenskih manjšin v Italiji in Avstriji je prekinilo trpljenje druge svetovne vojne. Kljub ogromnim žrtvam, ki so bile v tem času položene predvsem za afirmacijo slovenstva od ene do druge strani ideološkega spektruma, smo danes Slovenci zopet poklicani v obrambo svojih narodnostnih pravic. Tudi mi v zdomstvu se moramo odzvati temu, čeprav v smislu našega gledišča, da je večina nas za stalno pognala korenine v Avstraliji. Mnogo smo že storili tukaj v Viktoriji. Že dejstvo, da smo se neodvisno in samostojno povezali v svoja društva mnogo pomeni. Da v teh društvih delujemo uspešno in vztrajno že dolga leta še dodaja pomenu njih obstoja. Toda storiti bi morali še več. Predvsem moramo složno nastopati in afirmirati slovenstvo tudi na zunaj. Ne smemo dopustiti, da bi se naše ime vtopilo v drugega ali izrabljalo v korist drugega, kajti če to dopustimo nam grozi nevarnost, da bomo izigrani in preplavljeni tudi tukaj. Tudi naše glasilo je v tem pogledu velike vrednosti. Saj je živ dokaz tukaj in preko morja, da naša narodnostna skupina obstoja. S še večjo podporo vseh rojakov tukaj pa bomo Vestnik lahko samo še izboljšali v obrambo in obstoi slovenske besede. ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ * PROVINCIAL RESTAURANT FULLY LICENSED AUSTRALIAN AND CONTINENTAL CUISINE Open for lunch Monday to Friday, for dinner — Tuesday to Saturday Sunday by arrangement — large bookings only Alkoholne pijače v steklenicah — po trgovinskih cenah Glasba iz magnetofonskih trakov ' GOVORIMO SLOVENSKO ! 107 Johnston St.,Fitzroy, 3065 - Phone 417 2966 ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ REORGANIZACIJA SBS Predlog DIEA je bil objavljen v posebni brošuri, ki je bila razposlana tudi vsem etničnim časopisom. Iz te brošure je razvidno, da je ta Department mnenja naj bi SBS vzdrževal etnične radio postaje v vseh večjih mestili Avstralije. Pravtako naj bi se po njihovem mnenju etnična TV mreža sčasoma razširila na celo Avstralijo, čas oddajanja pa naj bi bil enak času, v katerem oddaja ABC. DIEA za sedaj ni priporočil združenja SBS z ABC, pač pa naj bi obe organizaciji tesno sodelovali. POSEBNA POMOČ STAREJŠIM slovar medicinskih izrazov Posebna podpora bo odobrena v gotovih slučajih starejšim naseljencem, ki so prišli v Avstralijo s pomočjo garancije za vzdrževanje, s katero so se obvezali njih sorodniki ali prijatelji. Včasih se zgodi, da sponzorji navzlic dobri nameri ne morejo izpolniti obveze (na primer radi bolezni, izgube posla ali podobno). V takih primerih bodo ti priletni naseljenci lahko zaprosili Department of Social Services za posebno pomoč. VEČ PROŠENJ ZA DRŽAVLJANSTVO V letu 1983/84 je 114.000 oseb zaprosilo za podelitev avstralskega državljanstva. V primeri s prejšnjim letom, ko je bilo takih prošenj 101.000 je ta številka za 12% višja. Domnevajo, da se je to število povečalo glede na to, daje sedaj državljanstvo predpogoj za vstop v avstralske obrambne sile ter tudi za sprejetje v državne službe. nova telefonska številka Telefonska prevajalna služba v Ade-laidi ima novo telefonsko številko: (08) 212 4411. Prevajalci so sposobni skupaj 40 jezikov. Telefonska številka za to službo v Whyalli pa je : (086)45 3033. Department of Social Security je izdal dva slovarja medicinskih izrazov. Eden je angleško-italijanski, drugi pa angleško-hrvaški. Ti slovaiji so namenjeni predvsem osebam, ki obvladajo oba jezika in so zaposlene na mestih, kjer jim je poznavanje medicinskih izrazov potrebno. Ti slovaiji so na razpolago brezplačno pri Migrant Services Unit,- Department of Social Security, Melbourne, naroči pa se jih lahko tudi telefonično na številko 669 3701. KANAL O' ŠE ENO LETO- Programe etnične TV vidime seCTS) lahko na kratkih valovih (VHF) na kanalu 'O' in pa tudi na ultra kratkih valovih (UHF) na kanalu '28'. S prvim januaijem 1985 so imeli v načrtu ukiniti kanal 'O' in oddajati samo na kanalu '28'. Ta termin so sedaj podaljšali do 1. januaija 1986. Vzrok za podaljšanje je namen nuditi ljudem več časa, da si preurede svoje TV sprejemnike in antene za UHF valovne dolžine. Moderni sprejemniki imajo sicer že vsi možnost sprejemati UHF, sprejemnike starejših modelov, ki te možnosti nimajo vgrajene, pa bo treba opremiti s posebnim aparatom, ki ga imenujejo down-converter, da bodo lahko kazali tudi programe na kanalu '28'. TEŽAVE Z ANGLEŠČINO Cenijo, da živi v Avstraliji 1.9 milii^a ljudi katerih materni jezik ni angleši Od teh jih je 500.000 ki angleško ne žna-jo pisati a ostalih , 47.0003 angleščine sploh ne obvlada. SBS bo v bodoče razvil program za učenje angleščine preko oddaj na radio in TV. SREBRNO MESTO Spomin na dneve, katere so mnogi od nas preživeli v taboriščih za "New Australian", sličnih kot je Bonegilla, bo oživel film "Silver City", katerega bodo v kratkem pričeli predvajati kinematografi po Avstraliji. Ta film lahko toplo priporočamo tudi vsakomur, ki bi se hotel poučiti o problemih in okoliščinah, na katere so naleteli prvi povojni imigranti ko so pristali na kontinentu, ki je bil v tistih časih z ozirom na čas potovanja še zelo oddaljen od ostalih delov zemljske oble. Posebno mladina, potomci staršev, ki so se morali spoprijeti s tedanjimi tujimi razmerami v tej zemlji bi si ga morali ogledati, tako da bodo znali ceniti napore in težave svojih očetov in mater. Sam film je bil napravljen po gledališki igri, katero je potem vzela kot bazo za svojo novelo pod istim naslovom Sara Dowse. Ta novela je sedaj izšla v obliki mehko vezane knjižice t) založbi Penguin. Avtorka, Sophia Turkiewicz, po rodu Poljakinja je tudi režirala ta film, ki podaja v glavnem usodo mladega dekleta, ki se sama znajde v velikem taborišču, se zaplete v delikatne odnose z mlado družino, končno premaga težave in si ustali svojo življensko pot. Čeprav bi lahko neke podrobnosti iz filma očividci teh taborišč lahko oporekali kot pretirane in enostranske, celotni film le precej nazorno podaja zunanjo sliko in vzdušje prvih let priseljevanja v Avstraliji po drugi svetovni vojni. Vi hribu ob Yarri SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES Koordinacijski odbor slovenskih organizacij Viktorije je imel svoj redni sestanek v nedeljo 30.septembra pri društvu 'Planica' v Springvale. Prisostvovati tem sestankom je vedno večje zadovoljstvo, kajti vedno bolj je občutiti močno hotenje za čim večjim sodelovanjem vseh naših društev. To se izraža v pozitivnosti predlogov in prijateljskem ozračju razprav. Na tem zadnjem sestanku so zastopniki društev podpisali dogovor o načinu svojega sodelovanja. Prav tako so odobrili predloge, katere jim je predložil pododbor za natis knjige o zgodovini Slovencev. Knjiga, ki jo je sestavila ga. Draga Gelt bo izšla pod naslovom 'SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES' bo predvidoma izšla v drugi polovici marca 1985. Ker pa je treba za tiskanje in vezavo takoj plačati in ker bo tiskanih samo 3000 izvodov je nujno, da se knjigo naroči že v naprej s predplačilom. Cena v platno vezani knjigi bo 18 dolaijev (brez poštnine). Naročila pa že sprejemajo pri sledečih organizacijah: JADRAN (Vida Vojvoda, tel. 337 6229), PLANICA (Miro Franetič, 568 1292), S.D.M. ( Božo Lončar 347 8937), S.Z.GELONG ( Jože Ramuta 052-785986), S.D.ABURY-WODONGA ( Marija Kromar 060-244850), VERSKI CENTER KEW tel. 861 8118 in VERSKI CENTER SYDNEY 637 7147. YOUTH CLUB NEWS On the 9th September we kicked off the 84/85 year to a good start by a very successful meeting attended by 18 "new" youth members. Thank you to all who came and I would like to invite the more "mature" youth who already are members to please come to our next meeting. We need you as most of us are new at this and your experience would really be welcomed. We are lucky that we still have Helen Vucko and Mr. and Mrs. Bevc's help, but we still need more. Our first outing was going to be Ten Pin Bowling on the 1st Sunday in December but that will have to be changed because there is a Christmas Concert for the Pensioners on that day at S.D.M. 1 have also found out that we are having Sports Activities against the other Clubs on the 11th of November during the 30th Anniversary celebrations, so to make it an eventful day we will need 'all hands on deck'. All this will need to be discussed at the next meeting which will be held on the ]4th October at 2.00 p.m. sharp. Come prepared for serious business. Don't forget your membership fee. P.S. To everybody who ivere told to volunteer their services at the Member's Dance on the 13th October, you will not be needed as dinner will be Smorgasbord. Thanks anyway, but we will make it up to you some other time. P.P.S. Good luck to everybody who is having exams, especially the H.S.C, 's. Sandra Krnel. Vsi oni,ki se želijo udeležiti pri razstavi peciva in raznih ročnih del ob priliki proslave 30-letnice S.D.M. naj se čimpreje javijo gospej Anici Kodila na tel. 850 8658. Vse člane pa opozarjamo, da je še vedno dosti dela pri čiščenju in urejevanju "Hriba" za našo proslavo. Prav vsakdo je dobrodošel ob nedeljah. Za podrobne informacije se obrnite tudi na tel. 850 8658 Gospod Franc Hartman je pripravljen poučevati igranje na štajersko harmoniko (na gumbe) mlade in starejše člane S.D.M. brezplačno. Ako ste zainteresirani telefonirajte na številko 374 1198. DAN OČETOV PRI S.D.M. LOVSKI ODSEK S.D.M. Za nami je očetovski dan, za katerega smo se letos z otroci, skupno z mamicami spet pripravili. Za program smo imeli dve pravljici, povezani z glasbo. Otroci so scene odigrali in odplesali, brala pa sta Damian Pišotek in Lidija Markič. S pravljicami je bilo zelo veliko dela -ga. Magda Pišotek, ki se je ravno ob pravem času vrnila s potovanja po Evropi in Ameriki, jih je naučila plesa in pridne mamice: gospe Penca, Judnič, Brgoč, Belec in Maršič so vsako nedeljo pridno pomagale z oblekami. Hvala vam, vse mamice za pomoč. V drugem delu programa pa je na orgle Jam Brgoč zaigrala ljubko slovensko pesem, kateri so sledili otroški spisi. Vsak otrok je prebral nekaj vrstic o ■/^Pjem očetu, katere smo poskušale * vezati v kratko pesmico s pomočjo ge. Gajšek. Naj ne pozabim fantov, ki so se nam v pravljici predstavili z deklamacijo o zvonovih, katere nam je skrbno pripravil g. Vasja Čuk. Ob koncu so otroci skupno zapeli nekaj pesmi in zaželeli očetom vse najlepše za njihov dan. Ljubko so zapeli Tanja, Brigita in Johnny 'Moj očka ima konjička dva' - Johnny pa seveda ni pozabil zavriskati na koncu. Veselje je bilo videti spet toliko otrok na odru - letos je vpisanih spet kar lepo število. Za očetovski dan pa so nastopali: Tina Barat, Jana Brgoč, Melita in Suzie Belec, Tina in Tanja Čuk, Frances Gelt, Andreja Hojak, Margareta Kastelic, Brigita in Johnny Judnič, Tanja Maršič, Lidija in David Markič, Samantha in Simon Penca, Damjan in Natasha Pišotek, Veronika in Barbara Smrdel, Natasha in Tonček Urbas. Otroci, zelo lepo ste pokazali, kako radi imate svoje očete - nobenih pripomb, da je pretežko; saj imate seveda v svojih očetih najboljše vzglede: nikoli ni nič pretežko za vaše očete, ki vsak dan, dan za dnem skrbijo za vas, skrbijo, da ste srečni in zadovoljni. Naj se ob koncu zahvalim še ge. Anici Markič, kije vodila program in ge. Marceli Bole za veselo presenečenje. Draga. Učenci in učenke slovenske šole pri S.D.M., ki so nastopili na proslavi očetovskega dne v nedeljo 2. septembra 1984 v dvorani društva na Elthamu. Na plesu Lovske družine S.D.M., ki se starešina Frank Jelovčan čestita Franku Fe 8. septembra je bila zopet letna loška veselica in tekmovanje za zvezni pokal. Od samega početka je vse dobro potekalo. Seveda pri S.D.M. smo odnesli vse prve pokale tako, da se vidi, da imajo fantje Še vedno veselje do streljanja, ker so se tako dobro izkazali. Saj smo pridobili v enem letu 144 točk več kot katerakoli ekipa. Streljalo se je prvič v skoraj dovršeni novi lovski koči, katero smo skušali s teškim delom dovršiti. Kdorkoli je videl ta naš uspeh nam je čestital in tudi mi vsi smo zelo ponosni. Veselica kol taka je bila zelo uspešna finančno in tudi drugače. Veliko stvari je bilo podarjenih, za katere bi se rad je vršil 8. septembra 1984 na Elthamu, conji za prejeto trofejo.. osebno zahvalil vsem, ki so pomagali na katerikoli način.Posebno bi se rad zahvalil g. Vrankar za podarjenega vola, kateri je polnil želodce našim gostom. Prenosni pokal smo prejeli na prvem lovskem zveznem plesu, ki se je vršil na zemljišču Planice v soboto 22. septembra. S.D.M. se je udeležilo zelo številno, tako da se je tudi tu videlo, da ljudje še vedno upoštevajo naše stare običaje. Kakšen vtis je bil ko smo dobili pokal se pa lahko vidi iz tukaj objavljenih fotografij. Starešina lovske družine S.D.M. Frank Jelovčan Ob zvokih Viktorjeve harmonike in z izrazom radosti in ponosa na licih so člani lovske družine S.D.M. na plesu Zveze lovskih družin na 'Planici' v Springvale sprejeli prenosni pokal, ki so ga zavojevali na tekmah preko celega leta. THE ROLE AND FUNCTION v REMŠNIK: QF SLOVENIAN ASSOCIATION From early times, the need for part time Slovenian schools, as a means of maintaining Slovenian language ■and culture, was recognised. Attemps were made to establish such a school. The Greeks, Italians, and Jugoslavs, among others, have part time schools in which curriculum has two main concerns: teaching the native language and transmitting selected aspects of the native culture, particularly as contained in history, literature, music and dances. Bowen, 1977;363) S.D.M. has a well run and well attended School. The original reason for the formation of S.D.M., was to gather Slovenians together on a social basis. This has remainded as an aim of S.D.M. By examining the numbers of social activities organised by S.D.M. right throughout its existence, it is clear, that this has been one of the organisation's most successful roles, one in which it has functioned most adequately. The annual agenda has always included a number of religious occasions, celebrations for variety of reasons, sporting and interest based activities. These activities have varied throuughout years, but the number of opportunities to gather Slovenian people together has always remained high. Because S.D.M. is an umbrella organisations, it encompasses a variety of mini roles. Rather than having separate organisations for individual interests, the Slovenian community includes them in the functions of the ethnic organisation. S.D.M. has been quite adaptable in this way, in that, as an interest arose, and providing there was sufficient genuine interest, a sub—committee or section was formed. These various sections fall within the confines of the S.D.M. rules, and must function as a part of the general organisation. In the more recent rules of 1979, S.D.M. indicates as one of its aimes, that it intends to provide facilities for social and sporting activities. Obviously the hall on the Eltham property, is the greatest achievement in this area. Sporting facilities include such things as the bowling area, the target shooting area, trampouli-nes and a basketball court. The success in this area is evident when you visit the Eltham property, or "the hill". An aim which seems to have concerned a large number of ethnic organisations, relates to the purchasing, constructing, or establishment of a centre, or home. S.D.M. has been successful in its attempts to fulfil this aim. In 1960, it purchased a house and property in Princess Hill which it later sold for a profit. In 1972. the "hill" in Eltham was bought, and construct- ion of "Slovenian Centre" began. Most of the plans for the centre, except for the Pensioner's home, have been completed. S.D.M. has provided the Slovenian commubity in Melbourne, with acces to a very functional establishment. The property and buildings have increased considerably in value, since the original purchase. S.D.M. has now a very valuable asset. It is indeed a landmark. One can forsee that in the future the properties themselves will become a factor in the survival of the ethnic group as a distinct entity. (Martin, 1972;44) If what Martin suggests, is in fact true, than it would seem that S.D.M. has a strong chance for future survival. An examination of S.D.M. activities would suggest that it has achieved its aims throughout its existence, to some degree. The aims have always been quite general, allowing them to be interpreted in a number of ways, and therefore achieved by a variety of methods. From the birth of S.D.M., to the present time, the aims of tbe organisation have remained quite similar. The change has been, in the emphasis, placed on each aim at a given time. A variety of factors have detennined the needs of the Slovenian community to which the S.D.M. appears to have adapted. (to be continued) ¥ VICTORIA 150 POVEST VIKTORIJE OB JUBILEJU VIKTORIJE Zgodovinski podatki posneti iz knjige Our Side of the Country od prof. Geoffrey Blainey-a. V viktorijo so se v vse večjem številu pričeli seliti prebivalci iz New South Walesa. Prihajali so večinoma preko Yass-a in Gundagai-ja, v glavnem po poti, po kateri je začrtana današnja Hume Highway. Potovanje ni bilo lahko, saj so gnali s seboj tudi črede, ki so štele od 2000 do 5000 ovac. Vzelo jim je mesece predno so prečkali številne reke in potoke. Ni bilo vedno lahko najti primerno mesto z pitno vodo, kjer jim je bilo možno preko noči zavarovati črede, ki so bile često predmet napadov domorodcev in divjih psov. John Hepburn je bil eden prvih naseljencev v okolici Ballarata. Odpravil se je iz področja današnje Canberre pričet-kom leta 1838 z enim konjem, ki je vlekel pokrit voz za ženo in dva otroka, osemnajst volov, tremi tovornimi vozovi in konji ter tropom ovac, ki je štel 1650 glav. S seboj je imel tudi deset jetnikov, ki so imeli začasno dovoljenje za plačano delo. Potovanje jim je vzelo tri mesece. Od teh deset kaznjencev sta se dva zopet predala tatvini, ostali pa so sčasoma postali popolnoma svobodni in si uredili za dane okoliščine udobno življenje. Na splošno pa je bil način življenja še dolga leta zelo primitiven. Lesene kolibe, s slamo pokrite in brez poda so bila normalna bivališča. Zakljevina je služila mesto stekla na odprtinah za okna. Skozi špranje v stenah pa je pihal veter in prihajalo roje muh in drugega mrčesa. Navadno so bile kolibe predeljene s staro odejo v dva prostora. V enem je bilo med drugo šaro komaj dovolj mesta za pograd, v drugem pa je bilo ognjišče z dimnikom, ki pa je le redko vlekel dim. Medtem ko so zapadne ravnine Viktorije že pričeli obdelovati, je bil Gipps-land še vedno zapuščen. Od Melbourna so ga pač ločile gore, gozdovi in močvirja. Šele po veliki suši leta 1830 so posamezniki iz predgorja pri Snowy Mountains pričeli počasi prodirati proti jugu. Vzelo je dobo do leta 1840, da je Angus McMillan odkril plodno zemljo okoli Gippslandskih jezer. Port Albert, vzhodno od Wilsons Promontory je postalo pristanišče za celotni takrat naseljeni del Gippslanda. Nesrečen slučaj je pripeljal do tega, da so našli ta prostor za pristajanje ladij. Leta 1840 je ladja Conmel pričela redno zvezo med Melbournom in Sydneyem. Toda že 2. januarja 1841 je na vožnji iz Syd-neya pri Wilsons Promontory zadela na peščino in se popolnoma razbila. Ladja ki je bila poslana iz Melbourna v pomoč je odkrila Corner Inlet — majhen zaliv s pašniki v zaledju. Tako so ne tem mestu ustanovili naselbino Alberton s pristaniščem Port Albert, zavarovanim z visokimi peščinami. To je bila potem edina luka v Gippslandu vse do sredine šestdesetih let, ko so pričele manjše ladje uporabljati nevarno ožino v Lakes Entrance. Domorodci v Gippslandu spočetka niso bili sovražni novodošlim belcem. Mislili so celo, da so to duhovi njihovih pradedov, ki so se vrnili v svoja stara "lovišča". Čudili so se ovcam in ko so videli prvega jahača na konju niso vedeli ali je to človek ali žival. Radi so sprejemali hrano belcev , posebno sladkor in moko ter visoko cenili vsak železni odpadek, saj so kmalu ugotovili, da je železo trdnejše in ostrejše od kamenja. Bilo je to srečanje dveh civilizacij tako različnih med seboj kot dan in noč. Sožitje se je zato tudi s časom skaliloi Domorodski način življenja je prihod velikih čred ovac vrgel iz tira. Studence so sedaj uporabljale ovce; divje živali pa so se umaknile v nova področja. Obrežja rek, kjer so aborigini tisočletja nabirali zeliščno hrano so zasedle črede ovac in druge živine. Zato so domorodci pričeli na skrivnem pobijati ovce, ropati pastirske koče, v katerih so dobili moko, sladkor, sol, oblačila in orožje. Njihov običaj, v poletju zažigati suho travo, je seveda razburjal naseljence, ki so se bali, da jim bodo požari uničili živino. Tako je večkrat prišlo do spopadov. Običajno so bili belci bolje pripravljeni in oboroženi. Toda, navzlic temu niso bili vedno močnejši. Tako so aprila 1838 pri Broken River aborigini napadli skupino, ki je gnala ovce ter ubili osem belcev, ostali pa so si rešili življenje z begom. NAZAJ V BATHURST Mnogo prvih povojnih imigrantov je po izkrcanju v Avstraliji našlo prvo streho v taboriščih za 'New Australien'. Eno teh taborišč je bilo tudi pri mestu Bathurst v New South Wales-u. Ta kraj bo v prihodnjem letu proslavljal 100 let odkar je bil proglašen za mesto in del tega proslavljanja, ki se bo osredotočilo na 'Back to Bathurst Week' bo ponovno srečanje (reunion) imigrantov ki so začasno živeli v tem taborišču. Ta sestanek naj bi bil na 18. in 19. maja 1985.. Program bo obsegal Gala ples in velik piknik na zemljišču nekdanjega taborišča, kjer bodo tudi odkrili spominsko ploščo. Razstava fotografij iz taboriščnega življenja bo gotovo tudi žela mnogo zanimanja. Več podrobnosti o tem pa se lahko dobi pri: Tourist Officer, Private Mail Bag 17, Bathurst, N.S.W. MEDNARODNI ZID V HOBARTHU Spominski zid v stalno pričevanje prijateljstav in povezanosti pripadnikov številnih narodnostnih skupin, ki so pripomogle razvoju Tasmanije bodo sezidali v Hobarthu. Ta zid, ki bo edinstven na svetu, bo sezidan iz kamenitih gradbenih blokov, katere bodo sobili iz vsake dežele odkoder izhajajo naseljenci v Tasmaniji. Vsi bloki bodo enake velikosti: 50 cm dolgi, 40 cm visoki in 8 cm široki. V vsakem bo vklesano enako posvetilo, toda v jeziku, ki se govori v deželi katera bo ta blok darovala. Prvi kamen je podarila Kitajska skupnost v Tasmaniji že letos v juliju. Dosed pa je že 26 drugih skupnosti obljubile?1' sodelovanje. Upajo, da se bo temu zasnut-ku pridružilo vseh 82 narodnostnih skupin katere sestavljajo danes prebivalstvo Tasmanije.( OGLAŠUJTE V VESTNIKU ! IZPOLNITE, POŠLJITE NA NASLOV: Vestnik, P.O.Box 56, Rosanna, Vic. 3084 Naročam / Plačam naročnino za Vestnik Priimek in ime............................................................................................................... Naslov............................................................................................................................. Datum...............................................Podpis.................................................................. Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje SUNSHINE PAINTING SERVICE PTY. LTD. 62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020 Tel. 311 1040, 312 1533 Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Svoji k tvojim ! kaj, kje, kdo? Za delavce pri Vestniku, za ves njihov trud ni lepšega plačila, kot tople besede, katere včasih prejmemo od svojih čita-teljev. Te nam dajo vedeti, da naše delo ni zaman, in da naša vztrajnost in vzdrževanje našega slovenskega glasila le žanje sadove. Tako smo nedavno prejeli pismo iz daljnega Queenslanda. Arhitekt Robert C.Mejač, ki je pred mnogimi leti živel in deloval med nami v Melbournu nam med drugim piše: Ob priliki obiska, mi je g. Marjan Lauko dal kopijo spodaj omenjenega lista, včeraj v njegovi pisarni, Maroo-chidore, Vestnih, letnik XIX štev.6/7. ...Ker je Vestnik neodvisno glasilo Slovencev v Avstraliji je njega dolžnost, da se neodvisno 'oklepa predpasnika' slovenske matere Slovenije ter ščiti njen jezik, narod, razlago običajev ter zavesti. Vsaj sem pred četrt stoletjem pisal "Nagelj" na glavo Vestnika, oziroma "stencil" za objavo. Stran 3, - Fotografija redne skupščine 29. maja 1955 mi je obudila spomine — tako se mi je kar malo orosilo oko, videti obraze še živečih, posebno pa pokopanih članov. Le z pok. Edi Polajnarjem sva bila v stikih, osebno in pismeno pred njegovo prerano smrtjo; obujala spomine na Melbourne in še posebno na Fuernitz - Koroška, ko sva se prvič srečala v ambulanti.... Stran 8, - drugi stolpič v okvirju: -nanašajoč se na prizadevanje uveljave našega jezika - ne samo članki v Delu, Ljubljana, tudi druge revije objavijo nezaslišno tiranijo slovenskega jezika in slovenstva na splošno, kot n. pr. Vestnik, glasilo Akademije Znanosti in Umetnosti, Ljubljana.........." _ v naso preteklost. Skupina upokojenske družine S.D.M. na Hribu v Elthamu „decembra 1974. Bil je to dan ko je poslednjič prisostvoval njih sestanku pokojni Viktor Lauko. Nekaj dni za tem se je za večno poslovil od tega sveta.. Fotografija je priča kako čas beži, saj je še tudi par drugih upokojencev na njej, ki danes niso več med nami. ... Jožef PEKOLJ, sin enega prvih članov in delavnih podpornikov S.D.M., zdaj že pokojnega Jožeta Pekolja iz Greens-borough, se je pred par tedni poročil z Mario Coppo iz Yea. V nedeljo 16. septembra 1984, ob 8h zvečer se je družina Anite in Andreja Fistriča povečala za enega člana. Anita je namreč v Mercy Hospitalu prvič povila punčko, kateri bodo dali ime Michelle. Staršem ter obema dedkoma in babicama pa čestitke vseh ki jih poznamo. Ivan Lapuh OČKU Danes očka našgoduje, to je dan ko on praznuje. Vedno dela in hiti, nikol' ne zmanka mu skrbi. Očka, bodi zdrav in srečen, vedno mlad - lepo oblečen. To srčno ti jaz želim, ko v tvoj objem hitim. V soboto 1. septembra 1984 sta se v cerkvi St. Thomas Mores v Glenroyu poročila Johny Hartman in Helena Piv. Jh Johny izhaja iz poznane družine Wyrtmanov in, da je mlajši sin Maksa že od takrat ko je prijokal na svet. Helenin oče pa je doma iz Prekmurja, mati pa je po rodu Poljakinja. Veselo svatbo so nato obhajali v dvorani S.D.M. na Elthamu. Klub "Snežnik" v Albuiy-Wodonga je imel nedavno svoj letni občni zbor, na katerem so izbrali sledeči odbor za leto 1984/85: Predsednik:........Branko JERIN 1. podpredsednik: . . . Tone TUKŠAR podpredsednik : T.ISKRA tajnica:.........Marija KROM AR blagajnik:.............S.TINTA odborniki: M.SIMČIČ, J. BALIGAČ F. WOHAR in J. ZVER V svoji okrožnici članom odbor sporoča, da bodo priredili v soboto 27 .oktobra 1984 v svojem domu na 234-242 Olive Street, Albuiy, 'Spomladanski ples' z večeijo. Vstopnina bo 12 dolaijev na osebo. Ker pričakujejo tudi večje število gostov iz Melbourna prosijo, da se vstopnice rezervirajo že vnaprej. LIKVIDACIJA KARANTANIJE VOJNA IN REVOLUCIJA Slovenska kulturna akcija v Argentini je izdala doslej svoje najobsežnejše knjižno izdanje: 712 strani obsegajoči roman "Vojna in revolucija". To je življensko delo pisatelja dr. Franka Bukvića, ki živi v Z.D.A. To delo prikazuje našega panonskega človeka v letih sovražne okupacije in revolucijske vihre. V mnogočem obravnava značajske posebnosti ljudi na severovzhodu slovenske zemlje. Knjiga je prepletena s psihološkimi, ideološkimi, političnimi, socialnimi in narodnostnimi motivi ki bodo gotovo zbudili zanimanje vsakega našega človeka. Od bivšega odbornika "Karantanije" in njenega poverjenika za sredstva obveščanja g. Berta Pribaca smo dobili formalno sporočilo, da se je razformi-ralo športno društvo Karantanija-Jadran katero je bilo preje poznano tudi pod imenom Slovene Society Karantania Inc.. Vse podatke o zadevah Slovencev v Canberri ter zadevah razpuščene "Karantanije" bo od sedaj naprej dajala Slovenian-Australian Association of Canberra Ltd., katere poštni naslov je-P.O.Box 955, Woden, A.C.T. 2606. To društvo je sedaj edina slovenska organizacija v Canberri. VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL 1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC. 3109 TEL.: 842 5666 (ALL HOURS) Obiščite našo pisarno ki ima lastni prostor za Private car park available. We also come to parkiranje. Po želji pridemo tudi na vaš dom. your home if you desire. Regarding any aspect L nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju of your travel requirements: Overseas, Inter- vasega potovanja po Australiji ali preko morja stale. Cruises. Hotels (Passports Passport (pri nabavi potnih listov, viz... ) Vam je na photos, Visas, all travel documents etc I uslugo: Contact: « Eric Ivan GREGORICH DONVALE TRAVEL SERVICE 1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC. 3109 TEL.: 842 5666 (ALL HOURS) Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki že od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje V ALBURY—WODONGA V GEELONGU Mladina Slovenskega društva v Geelongu v čast očetom. Novi oder dvorane društva V soboto, 22. septembra 1984 je Slovensko društvo v Geelongu dalo svojo dvorano brezplačno na razpolago gospodični Evelyn Zadkovič za prireditev z njeno kandidaturo za Miss Geelong. Prireditev je bila v obliki plesnega večera in čisti dobiček je šel v dobro "The Spastic Society".Dvorana je bila nabito polna gostov, ki so se radi odzvali, da podprejo Evelyn pri njenih ambicijah. Organizacija prireditve je bila, kakor je izgledalo, v rokah družine Zadkovič in njenih prijateljev.Kuhinjo so odlično je za očetovski dan nastopila pri proslavi je bil za to priliko lepo okrašen. oskrbovale prijazne gospodinje Slovenskega društva v Geelongu. Prisotni so se veselo vrteli na plesiščut po znokuh orkestra Delicados. Med odmorom pa je kar lepo število srečnežev prejelo bogate dobitke loterije. Prijazna dvorana Slovenskega društva, ki je na Goldsworthy Road, Lovely Banks, je tudi pripomogla k veselemu vzdušju, ki je prav gotovo dalo mladi Evelyn še več pobude pri njenem prizadevanju. iz domaČih krajev PISATELJ IN KRIZA V soboto 15. septembra se je v gradu Štatenberg končalo 21. pisateljsko srečanje, na katerem so pisci iz Slovenije in zamejstva, govorili o o "pisatelju in krizi" - temi, ki je zajemala tako pisateljsko kot družbeno krizo. Sobotno dopoldne je bilo v glavnem namenjeno razgovorom o naslednjem srečanju in pa tudi kako obnoviti grad Štatenberg, ki naj bi postal stalni dom pisateljskih društev. Živahna pa je bila razprava v petek, katero je uvedel Niko Grafenauer z referatom o zgrešenem urbanističnem načrtovanju v zadnjih desetletjih v Ljubljani in s tem o izgnanih vrednotah slovenske arhitekturne prakse. Polemiko je uvedel Janez Svajncer ml., ki je pisateljskemu društvu očital mlač-nost do nekaterih družbenih konfliktov in napak ( nekateri procesi na Kosovu so po njegovem mnenju skonstruirani, pisatelji pa o tem molčijo), ogradil se je tudi od "kulta Edvarda Kocbeka", ki da ga ustvarja Nova revija kot nekakšno protiutež kultu Edvarda Kardelja. France Forstnerič se z njegovo mislijo, da je Društvo pisateljev apolitično ni strinjal, prav tako ne glede Kocbekovega kulta. Miloš Mikeln se je ustavil predvsem pri vprašanju, kako v času novih proizvodnih odnosov zagotoviti pluralizem mnenj, ta mnenja in različne interese pa osvoboditi konfliktnosti. Dimitrij Rupel je opozarjal med drugim na področje kulture, ki da je v modernih družbah ostala še razmeroma svobodna oaza, zunaj nadzora "države". Žarko Petan je govoril o novi tehniki pisanja, ki da jo prinašajo slabi, krizni časi. Drago Jančar pa se je strinjal glede Kosova, kot tudi nekateri govorniki pred njim. Josip Košuta pa je v zvezi s krizo opozarjal predvsem na nepravilno materialno vrednotenje ustvarjalnega dela. NE PRIVATIZIRATI Bodočnost zasebnih časopisov, glasil in revij v Sloveniji še vedno ni rožnata. Iz izvajanja Božidaija Goqana, predsednika ZZB NOV Slovenije v njegovem govoru ob 40. obletnici Kozjanskega odreda letos 16. septembra, se lahko razbere linija ki jo v tem pogledu verjetno zavzemajo merodajni krogi: "Upravljalci moramo hitreje odgovarjati na razdiralne pojave. V našem sistemu moramo s takimi pojavi obračunati predvsem mi vsi, ljudje sami. Najprej ne smemo dovoliti, da ozke grupe ljudi privatizirajo posamezne revije ali celo neka glasila. Ce javnost, ki so ji članki in pesmi ali pamfleti namenjeni, ne odgovori in ukrepa primerno, se lahko kaj hitro zgodi, da si taki posamezni advokati tujih interesov in idej domišljajo, da govorijo v imenu dela kulture, mladine ali drugih slojev naših upravljalcev. Zato take dejavnosti ne smemo podcenjevati. " Povprečni OD v Jugoslaviji 21.000 din Povprečen čisti osebni dohodek zaposlenih Jugoslovanov je maja znašal 21.290 dinarjev, sporoča zvezni zavod za statistiko. V gospodarstvu je bil 21.082, v negospodarstvu pa 22.383 dinarjev. Povprečni osebni dohodek je bil maja letos za 6.201 dinar višji kot v enakem mesecu lani, v tem času pa so se cene povišale za 51,3 odstotka. Najvišji osebni dohodek je bil v Sloveniji - 25.240 dinarjev, najmanjši pa v Makedoniji - 17.153 dinarjev. Najvišje osebne dohodke so imeli delavci v cevovodnem transportu Hrvaške (42.994 dinarjev), v cevovodnem transportu Vojvodine (40.078), v slovenskem višjem in visokem šolstvu (40.958 oziroma 40.016 dinarjev) v elektrogospodarstvu Slovenije (39.328) in družbeni pravobranilci Slovenije (38.403) dinarjev. V istem času so imeli delavci v kovirisko-predelovalni industriji na Kosovu 10.109 dinarjev povprečnega osebnega dohodka. Mariborski festival se je pomladil Skoraj pet tisoč ljubiteljev zabavne glasbe je v soboto v novi dvorani Tabor spremljalo 18. slovenski festival narečnih popevk »Popevka vesele jeseni 84«, ki ga je že desetič pripravilo Društvo glasbenih delavcev Harmonija. Izjemno zanimanje občinstva za festival (vstopnice so bile razprodane že dan poprej!) in uspeh debitantov sta značilnosti tega najstarejšega slovenskega festivala popevk. Občinstvo v dvorani in poslušalci slovenskih lokalnih radijskih postaj so prisodili prvo mesto in zlate klopotce mlademu ansamblu »Mladi upi« iz Trbovelj (na sliki) ter skladatelju Otu Pestnerju in avtorju besedila Andreju Čibeju. Drugo nagrado "občinstva je prejela popevka »Pa kir fakin« (Igor Korošec), ki jo je zapel Oto Pestner, tretjo pa »Anzej« (R. Stropnik-A. Hudi) in v izvedbi Edvina Fliserja. Mladi Upi so prejeli tudi nagrado za najuspešnejšega debitanta festivala. 400.000 ROMARJEV Na Hrvaškem že devet let proslavljajo 1300 let pokristjanjenja Hrvatov. Te proslave, ki so se pričele sp se pričele pri 1000 let starem Marijinem svetišču v Solinu so se končale z velikim romanjem pri božji poti Marija Bistrica, v okolici Zagreba. Občasno se je tu vršil tudi evhari-stični kongres, katerega največje slav-nosti so obhajali na 8. in 9. septembra. "Glas Koncila" poroča, da se je tega kongresa udeležilo 400.000 vernikov, so-maševalo je 1100 duhovnikov, 36 škofov in nadškofov ter pet kardinalov. Papež je poslal posebno pozdravno pismo, v katerem je izrazil svojo željo, da bi tudi sam kmalu obiskal Marijo Bistrico. Zastopal pa ga je na kongresu dunajski nadškof in kardinal Franz Koenig. Kardinal Kuharič je v imenu hrvaške cerkve pozdravil goste iz raznih držav ter še posebej predstavnika islamske vere ter srbske pravoslavne cerkve. Državne oblasti so s svoje strani pomembno pripomogle uspehu tega kongresa s tem, da so romaijem omogočile uporabljati na stotine posebnih avtobusov in drugih olajšav. Po pisanju nekaterih časopisov je bila to največja množica, ki se je v Jugoslaviji kdajkoli prostovoljno zbrala na enem mestu. KOGOJEVI DNEVI Na pobudo Kanala in njihovega prosvetnega društva so vsako leto organizirane prireditve posvečene njihovemu rojaku, glasbeniku Mariju Kogoju. Tudi letos je v Kanalu, Novi Gorici in Trstu zvenela glasba Marija Kogoja in številnih domačih in tujih sodobnih in klasičnih glasbenih ustvarjalcev. Kanalski trg Kontrada, galerija Rika Debenjaka, Mala dvorana, dekanijska cerkev, novogoriški kulturni dom ter dvorani v Stari Gorici in Trstu so bili od 6. septembra prizorišče letošnjih Kogojevih dnevov. Med nastopajočimi pa zsledimo poznana imena: Slovenski oktet, novogoriški pianist Benjamin Šaver, Komorni orkester, simfoniki ter pihalni kvintet RTV Ljubljana, mladinski pevski zbor Glasbene matice iz Trsta in kanalski mešani pevski zbor. V kanalski galeriji pa so bOa predstavljena dela Avgusta Cernigoja. PREPOZNA REHABILITACIJA V "Hrvatskem tedniku" smo pre-čitali domnevo, da so uradna mnenja v pogledu povojnih žrtev v vsaki republiki Jugoslavije nekoliko drugačna " Nekatere republike so naklonjene rehabilitaciji nedolžnih žrtev, kot na primer Slovenija, ki je te dni rehabilitirala vsaj one zapornike nemških koncentracijskih taborišč, ki so bili po vojni v Jugoslaviji, po povratku s taborišča v domovino, nepravično obsojeni kot sodelavci nacistov." Za enajst od teh pa je rehabilitacija prišla prepozno, kajti bili so obsojeni na smrtno kazen, ki je bila tudi kar hitro izvršena. ZLATO IN SREBRO ZA ŽGANJE Angela Borštnik, ki ima žganjekuho na Krki, je na svetovni razstavi žganih pijač v Madridu dobila za brinovec srebrno medaljo, za slivovko pa zlato medaljo s palmo. Te medalje vsako leto dodeljuje mednarodni inštitut za selekcijo in kvaliteto s sedežem v Bruslju. Angela Borštnik je prvi zasebnik iz Jugoslavije, ki je dobil to izredno mednarodno priznanje svetovnega ugleda. TONE ZAGORC AVIATION (Next Door to Westgate Motor Inn) 9 Aviation Road, LAVERTON, 3028 Telefon: 369 1363 V Parade College v Bundoori so na 28.septembra odprli 10. letno slikarsko razstavo na akteri je sodelovalo 98 slikarjev, kateri so se predstavili z 290 slikarskimi deli. Naši bralci se bodo verjetno spomnili, da je nagrado za najboljše delo lansko leto osvojila naša znana slikarka Romana Favier-Zorzut. Letos je bil enake časti deležen član našega uredniškega odbora CENE SE ŠE VEDNO VIŠAJO S prvim septembrom so v Sloveniji dovolili prosto oblikovanje cen za 55 odstotkov industrijskila izdelkov. Za 37 % bodo cene določali s samoupravnimi sporazumi, 8 odstotkov pa bo ostalo pod neposrednim nadzorstvom državnih oblasti. Napovedane podražitve pa dosegajo celo 200 odstotkov. Ravnanje nekaterih prizvajalcev pa bodo še vedno imeli pod strogo kontrolo. To velja za 80 predelovalcev sadja in vrtnin, ki so kljub dobri letini cene svojih izdelkov zvišali za 50 do 70 odstotkov. Prav tako bodo pazili tudi na proizvajalce šolskih potrebščin in učbenikov, saj so cene njih izdelkov narasle za 50 do 150 odstotkov. Nekatere gospodinjske aparate in posodo pa so podražili kar do 200 %. Zaradi sprememb v dinarskem tečaju so spremenili tudi cene naftnih derivatov. Tako so morali lastniki motornih vozil že od 2. septembra dalje plačati za liter super bencina 92,40 dinarjev. Cena je bila pred tem 85,50 dinaqev. Cene naftnih derivatov spreminjajo vsake tri mesece v skladu s spremembami dinarskega tečaja. Od 2. junija pa do 31. avgusta pa je vrednost dinaija v primeri z ameriškim dolatjem padla za 22 odstotkov. MOTORS akademski slikar Vasja Čuk s svojo oljnato sliko "Yarrambat", katera predstavlja mikaven prizor na posestvu slikarke Romane —"believe it or not!" Ta nagrada je bila prvo večje priznanje slikarju Vasji Čuku in vsi ostali člani uredniškega odbora ter , prepričani smo vsi naši rojaki, mu želimo, da bi še naprej zastopal slovenske barve v Avstralski kulturni sredini. Čestitamo! j- • Splošna avtomehanika FOR COMPLETE CAR CARE SERVICES • Dynamometer Tuning • Distributor Analysis and Modification • Computer Wheel Alignment and Front End Repairs • Electronic Wheel Balance • Discount Tyres • All Types of Repairs FREE QUOTES • Športna puškama Prodaja Lovskega orožja in municije NAGRADA NAŠEMU SODELAVCU ŠPORT BALINARJI Balinarske tekme med Slovenci in Italijani so bile 16.9.1984 v Veneto Social Club. Organiziral in sponzoriral je pokale Rudi Iskra, Garden Supply,' Brunswick Rd., Brunswick Moštva so bila: dva S.D.M. dva S.D.Planica dva S.P.C.Jadran eden S.Z.Geelong eden Istra Social Club eden I.K.Učka Tekme so potekale v zelo prijateljskih odnosih. Igre so bile napete in kugle so pokale, da je kar odmevalo po velikem balinišču. V finale sta se priborila dva tima iz S.D.M., ki sta dosegla drugo in četrto mesto. Italijani pa prvo in tretje v balinanju. Igre so se končale ob 9. uri. 2 mesto S.D.M. A.Udovičič J.Urbančič B. Novak T. Škrlj 4. mesto S.D.M. P.Hrvatin B.Žele V.Gomizel R.Smrdel Na 23. 9. 1984 pa so se vršile tekme v četvorkah na balinišču S.D.Melbourne na Elthamu. Sponzor je bil Istra Social Club. Balinali so: Istra Social Club, 5.D.M., Jadran, Planica in Geelong. Prvo mesto je odnesla četvorka Istra Social Club, v kateri so igrali: Toni Cellich, Erkole Šegon, Egidijo Markezic in Pino Mingon. Drugo mesto Istra Social Club: Guido Mikolic, Giordano Žužič, ^^rmand Legovič, Karlo Žižič. ** Tretje mesto je zasedel Jadran: Rudi Iskra, Frank Iskra, Jože Dekleva, in Jože Vičič. Četrto mesto Planica: Miro Smrdel, Max Stvar, Albin Gec in Frank Šabec. Nčelnik balinarske sekcije S.D.M.: Ivan Mohar. NA SAVSKIH BRZICAH V Hrastniku so imeli na konec tedna 15/16 septembra tekme za prvenstvo kajakašev in kanuistov na divjih vodah. Na precej narasli Savi in zahtevni progi je nastopilo 140 tekmovalcev in tekmovalk iz 19 klubov vse države. Največ uspeha so imeli Ljubljančani in člani novogoriškega kluba Soške elektrarne. REZULTATI MEDKLUBSKEGA TEKMOVANJA SLOVENSKE LOVSKE ZVEZE 8. septembra 1984 KLUBSKI Z NASLONOM: Mesto točk 1. S.D.M...................486 2 Mura...................477 3. S.Š. D. St Albans...........476 4. Geelong.................476 5. Planica.................466 KLUBSKI BREZ NASLONA: Mesto točk 1. S.D.M...................300 2. S.Š.D.St. Albans............266 3. Mura...................262 4. Planica.................251 5. Geelong.................212 Mesto točk 1. F.Fekonja S.D.M............49 2. S. Blatnik S.Š.D.St.Albans.....49 3. N. Freeman GEELONG.......48 3. N.Freeman GEELONG........48 4. J.Mutulin MURA..........48 5. E.Zajc PLANICA........47 POSAMEZNIKI BREZ NASLONA: Mesto točk 1. R.Oder S.D.M......... . . .42 2. S.Kontelj GEELONG..... . . .36 3. P.Lenarčič PLANICA..... . . .35 4. M.Cepanec S.Š.D.St.Albans. . . . .32 5. D.Repolust MURA....... . . .31 Letno tekmovanje za prenosni pokal je bilo s tem zaključeno s sledečim dokončnim rezultatom: Mesto: točk 1. Slovensko društvo Melbourne .3154 2. Slovensko društvo Planica. . . . 3010 3. S.Š.D. St. Albans.......... 2895 4. Geelong .............2848 POSAMEZNIKI Z NASLONOM: Mesto točk 1. F.Fekonja S.D.M............49 2. S. Blatnik S.Š.D.St.Albans.....49 3. N. Freeman GEELONG.......48 3. N.Freeman GEELONG........48 4. J.Mutulin MURA..........48 5. E.Zajc PLANICA........47 t| • «S f> i Skupina Lovske družine S.D.M., ki je letos prejela prenosni pokal Zveze. Od leve na desno cepe: Jože Barat, Valter Prosenak, Frank Fekonja, Marjan Preložnik. Stoje od leve na desno: Martin Adamič, Andrej Fistrič Starejs'i, Slavko Ličen, Ivan Barat, Janez Zemljič, bivši starešina , Frank Lampre, Frank Jelovčan, sedanji stare-sina družine, Jože Golenko in Tilio Udovičič. AVTO—RALLY Jugoslovanski avtomobilistični rally, ki je štel za svetovno prvenstvo sta dobila Avstrijca Wittmarin—Patermann z avtomobilom audi quatro na 792 km dolgi preizkušnji okoli Sarajeva. Rally-ja, ki je štel tudi za evropsko prvenstvo se je udeležilo 72 posadk, od tega 32 iz tujine. Ljubljanska posadka Kuzmič-Šali sta se kot najboljša jugoslovanska voznika uvrstila na peto mesto. Drugo mesto so zasedli Belgijci, tretje Madžari in četrto spet Avstrijci. STRELJANJE Na 8. republiškem strelskem tekmovanju za pokal Strelske zveze Slovenije z MK puško serijske izdelave v disciplini 40 strelov leže je nastopilo 40 ekip. Zmagala je ekipa strelske družine Rajko Skapin iz Ljubljane z 1397 krogi. » • * Na strelišču ob Dolenjski cesti v Ljubljani pa je bilo v soboto 15. septembra drugo mednarodno srečanje slovenskih in koroških strelcev z MK orožjem V skupnem številu je zmagala Slovenija z 10.043:9.652 krogi. Tekmovali so v sedmih strelskih disciplinah. V šestih so zmagali domačini, le pri mladincih z MK standardno puško 60 so zmagali gostje. Slovenski strelci in strelke so dosegli kar tri republiške rekorde. REGATA V KOPRU Koprski zaliv je bil 16. septembra prizorišče uspešne regate s kajaki in kanuji na mirnih vodah za pokal republik in pokrajin. Zmagala je Hrvatska, predvsem po zaslugi olimpijcev Janiča in Ljubeka. Druga je bila Srbija, tretja Vojvodina, četrta pa ekipa Slovenije, za katero so tekmovali kajakaši domačega kluba Zusterna. Vsega skupaj je tekmovalo 75 tekmovalk in tekmovalcev s 96 čolni. Prvič odkar prirejajo ta tekmovanja, to je od leta 1971 je nastopila tudi Slovenija. SKOKI NA PLASTIKI Najboljši slovenski skakalci so trenirali na 90-metrski skakalnici na Malem polju nad Sarajevom in se tako pripravljajo za novo zimsko sezono. To skakalnico so poleti prekrili z umetno snovjo, na zaletišču pa so tudi umetno ledeno smučino finske proizvodnje. 7. oktobra bo na Malem polju velika mednarodna prireditev na skakalnicah z umetno snovjo na kateri bodo nastopili poleg skakalcev srednjeevropskih narodov tudi Norvečani, katere trenira naš rojak Ludvik Zaje. Tekmovali bodo tudi reprezentanti ZDA, ki sedaj trenirajo v Evropi. DARJAN PETRIC - VOJAK Trenutno najboljši slovenski plavalec Darjan Petrič je bil 21.8.1984 nepričakovano vpoklican na odsluženje vojaškega roka in to v Delnice, kjer nima nobenih pravih možnosti za trening. Čeprav bi po predhodnem dogovoru moral biti vpoklican šele 5. septembra , po končanih nastopih v Moskvi. Zelo vprašljiva pa je tudi vsa nadaljna kariera ako ne bo mogel stalno trenirati pod izkušenim vodstvom njegovega očeta. Računali so sicer, da bodo vojaške oblasti razumele položaj in ga namestile v komando v bližini Kranja. Toda to upanje je izgleda zaenkrat padlo v vodo. PADALCEM SREBRNA Jugoslovanska padalska reprezentanca, ki so jo sestavljali leščanski tekmovalci Dušan Intihar, Romana Božič, Darko Svetina, Benjamin Šmid ter Branko Mirt so na 17. svetovnem padalskem prvenstvu v klasičnih disciplinah osvojili drugo mesto v skupinskih skokih. Skakati so morali z višine 1000 m na cilj v premeru 5 cm. V finalu so bili najuspešnejši Avstrijci, ki so zgrešili le za 2 cm, SZ je zgrešila za 4 cm in slovenski tekmovalci za 6 cm. Končni vrstni red je bil sledeč: 1. SZ 31, 2. Jugoslavija 35, 3. Avstrija 36, 4. ZDA 39 in Švica 64. Slovenski padalci so osvojili tudi leta 1970 drugo mesto na tekmah za svetovno prvenstvo, ki so se vršile na Bledu. SMRT PILOTA Jugoslovansko državno prvenstvo motornih pilotov v akrobatskem letenju, ki je bilo na letališču v Ohridu, so po dveh disciplinah prekinili, potem ko je bilo ob koncu tretjega kompleta akrobacij padlo letalo in se je v njem smrtno ponesrečil pilot Marjan Keneijan, 32-letni profesionalni pilot in član aerokluba iz Slovenj Gradca. Naslov državnega prvaka je tako osvojil Leščan Lajovic, ki je v prvih dveh sestavah zbral največ točk. Tretje mesto je tudi pripadlo slovenskemu pilotu Borivoju Bivicu. Slovenci so osvojili še četrto, peto in sedmo mesto. MOTOCIKLISTI Zadnja dirka za državno motocikli-stično prvenstvo na Grobniku je bila za Slovence kar uspešna. Osvojili so tri naslove. Novomeščan Robert Hmeljak do 125 kubikov, Domžalčan Silvo Habat v skupini motoijev do 250 kubikov. ŠAH V Pulju je bilo končano 36. ekipno drlavno prvenstvo v šahu. Prvo mesto je osvojila ekipa sarajevske Bosne in tako ubranila lanskoletni naslov. Drugo mesto je zasedel Partizan. Ti dve ekipi bosta zastopali Jugoslavijo v evropskem pokalnem turnirju. Od Slovencev so bili najboljši Mariborčani, ki so se borili za obstanek v ligi. Igrali pa so dobro in dosegli sedmo mesto. JOŽE URBANČIČ Telefon: 465 1786 (Bus.) 850 7226 (a.h.) KA L — C A BIN E T S STROKOVNJAKI ZA: kuhinjsko pohištvo - mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd.— vsakovrstne stenske omare in knjižne police. SPECIALISTS FOR: Kitchens - Vanity Units - Wardrobes - Book shelves Če gradite novo ali pa obnavljate staro, obrnite se z zaupanjem na nas! If you are building or renovating call on us with confidence! 15 COMMERCIAL DRIVE, THOMASTOWN, 3074 Jia