Rekonstrukcija magistralne ceste Ljubljana — Bregana na odseku Smarje Sap-Višnja gora
Sedanja magistralna cesta od .jubljane do Bregane je bila ačrtovana v začetku pedesetih let. jraditi so jo začcli že leta 1954, endar je bila v prvih štirih letih grajena le tretjina del. V letu 1958 t bila dobro organizirana zvezna nladinska delovna akcija, ki je mogočila, da je bila cesta ob odclovanju gradbenth podjetij že v ovembru istega leta dograjena in redana prometu.
Gradnja okoli 70 km te ceste v 8 nesecih je verjetno največji iraditeljski podvig v zgodovini na taših tleh. Cesta.dolga preko tOPkm. c bila projektirana na osnovi vseh akratnih znanj. Uporabljene so bile >Iage in dolge horizontalne in 'eftikalne krivine z najugodnejšim nožnim potekom trase glcde na configiranja zemljišč. Priključevanja Irugih cest so izvennivojska, prav ako ludi križanje železniške proge in >stalih cest. Zgornji ustroj je bi! isfaltni. betonski in delno iz kock.
Obravnavana cesta predstavlja jgovzhodni krak t. i. slovenskega estnega križa in povezuje občinska in egionalna središča (Brežice. Krško. Jovo mesto, Trebnje. Grosuplje) z
Ljubljano. hkrati je tudi del ceste Bratstvo in enotnost, ki jo lahko smatramo             za             osrednjo
cestno-prometno povezavo države. Širše gledano pa je glede na geopnlitično lego Jugoslavije ta cesta najpomembnejša tranzitna pot iz Evrope na Bljižni in Srednji vzhod.
Prva leta po dograditvi je bila cesta obremenjena le z okoli tisoč vozil povprečnega, letnega. dnevnega prometa. Načrtovalci so napovedali. da se bo čez 20 let promet povečal irikrat. Vobdobjumed 1965—1980 je cestni promet skokovito naraščal in je pred leti dosegel vrednost 10.000 vozil (PLDP). V zadnjih lclih je zaradi poznanih gospodarskih težav promet slagniral in se celo nekoiiko zmanjševal. Upada le število domačih osebnih vo?il.
Pri taki gostoti prometa, ko je •hkrati težkih tovornih vozil in avtobusov skoraj 30% skozi vse leto. je zmogljivost obstoječe dvopasovne ceste povsem izkoriščena in na odsekih z daljšimi vzponi (Šmarje. Višnja gora, Medvedjek, Plusko) že presežena.
Leta 1970sejepričeloraziskovati in načrtovati rekonstrukcijo obravnava-ne cestc od Cikave do Bregane. Odsek od Ljubljane do Cikave je bil idejno rešen    v    okviru    avtocestnega    in
obvozničnega        sistema območja Ljubljane.
širšega
Možni so bili naslednji principi rekonstrukcije:
—  Izgradnja    pasov    za   počasni promel     na     vzponih.      kjer     se vsakodnevno      pojavljajo      kolone (Višnja gora. Pluska. Medvedjek).
—   Fzboljšanje    horizontalnih    in vertikalnih   krivin.  ki   ne   ustrezajo predpisom   in   izgradnje   odstavnih pasov za počasni promet.
—   IzboljSanje    horizontalnih    in vertikalnih   krivin.   ki   ne  usttrezajo predpisom.      razSiritev      cesite      v iripasovnico   in  izgradnja  odslavnih pasov ali pasov za počasni promet.
—   Izboljšanje    horizontalnih    in vertikalnih   krivin.   ki   ne   usv.rez.ajo predpisom in zahievam štiripasovne avtoceste z ločilnim zelenim pasom tako. da bi dva nova pasova dojgradili vzporedno    z   obstoječo    cesito    in zgradili odstavna pasova na obstoječi cesti.
—  Izboljšanje    horizontalnih    in vertikalnih   krivin.   ki   ne   ustrezajo predpisom in zgraditev štiripasovne deljene ceste tako.da bibiladva vozna pasova  zgrajena  povsem  ločeno na nekaj daljših odsekih v skupni dolžini 30 km.
Zaradi smotrnosti in širšega družbenega interesa je bila predlagana naslednja oblika modernizacije ceste Ljubljana — Bregana v štiripasovno izvennivojsko cestninsko avtocesto:
—  Obstoječa dvopasovna cesta bo izkoriščena   v   pretežni  dolžini   kot osnova ene polovicebodočeavtoceste. ki bo imela računsko hitrost 100 km na uro na težjih odsekih. 110 km/uro na srednje težem terenu in 120 km/uro na ravninskem terenu.
—  pot  od  obstoječe  dvopasovne izvennivojske ceste do avtoceste bo razdeljena v več etap in faz.
—  najprej se bosta zgradila odseka povsem nove polovice avtoceste, kjer se sedaj pojavljajo prometni zastoji in ki;r bo !r^";a   *ne polovlce av;;>ce.stc bistveno oddaljena od obstoječe ceste. To sta odseka Grosiiplje — Višnja gora preko Police in Trebnje — Novo mesto preko Sv. Ane.
—  v nadaljevanju bi se pri vmesnih odsekih       k       profikt      obstoječe magistralne ceste dogradil polni profil Miripasovne ceste.
V končni fazi pa bi se na obstoječi cesti na odsekih Grosuplje — Višnja gora in Podboršt — Hrastje dogradili le pasovi za počasni promet in druge dopolnitve, takoda bostem nastalašc druga polovica avtoceste.
Začetni odsek od Ljubljane (razcep v Malencah) doŠmarja Sap bo zgrajen kot povsem nova avtocesta severno od gradu Lisičje. Obstojcča magistralna cesta od Ljubljane do Šmarja bo ostala Ijubljanska vpadnica.
—   Rekonslrukcija     bo     izvršena tako,    da    bo    ves    čas    gradnje zagotovljen nemoten promet.
—  Izvennivojski     priključki     so predvideni v Grosupljem. Višnji gori. lvančni   gorici.   Trebnjem.   Novem mestu.     btočtu.     DobruSki     vasi. Krškem in Brežicah.
—  Opuščcni   bodo   priključki   v Biču.    Karteljevem.    Smedniku    in Mokricah.    Ti    kraji    bodo   dobili ustrezno    cestno    povezavo    preko regionalnih in lokalnih cest na novo avtocesto.
Obstoječi nadvozi bodo elede na premajhno širino poru$eni in nadomeščeni z novimi daljšimi. Večina podvozov bo ohranjenih s tem. da bodo za potrebno širino rekonstrukcije ceste podaljiali.
Ko bo rekonstruirano več medseboj povezanih cestnih odsekov v avtocesto bo vpeljana cestnina. Na osnovi študije je bilo ugotovljeno. da jc najprimerncjSi odprti sistem pobiranja cestninc z le dvcma čelnima cestninskima postajama pri Ivančni gorici in med KrSkim in Brcžicami. Med sedaniima prikliučkoma. kjcrbo vmes locirana čclna centralna posiaja, bo omogočena solidna cestna povezava po rekonstruiranih regionalnih oziroma lokalnih ceslnih odsekih za voznike. ki ne bodo želeli uporabljati cestninske avloceste, oziroma plačevati le-te.
Za celotni cestni odsek od Ljubljane do Bregane je pripravljena idejna in lokacijska dokumentacija. Za prva odseka. ki bosta grajena. sta že izdelana projekta za izvedbo. ki ju je izdelala projektantska organizacija Dolenjski projektivni biro iz Novega mesta.
Kako bodo delali v naši občini
Prvi del dvopasovne magislralne ceste med Ljubljano in mejo s Hrvaško. ki bo rekonstruiran v štiripasovno avtocesto. bo odsek med Šmarjem in ViSnjo goro v dolžini 12.2 km. široke 13.30 m. kjer je odstavni pas.oziroma 14.15 m. kjer je na klancih
(Dalje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
pas za počasni promet.
Odsek se začenja v Šmarju na mcstn. kjer se obsloječa cesta najbolj približa ?eiczni.<5ki progi Ljubljnna — Trebnje in bo zato potrebno zgraditi skupni nadvoz prcko obch promctnie.
Do Grosuplja bo v dolžini 5 km nova poloviea bodoče avtoceste /grajena scvcrno od obstoječc ccslc v neposredni bližini in z enako niveleto južno ob naseljih Paradišče. Hrastic in Perovo.
Pri Miili Stari vasi se nova polovica ¦ avtoceste povsem loči od magistralne cestc. Ta bo s kasnejšo dograditvijo odstavnega ali pospeSevalnega pasu tvorila drugo polovico avtoceste. Srednji »ločilni« pas tvorizemljiSče. ki je na najSiršem dclu široko ixa 1.5 km.
Separatno vodcni del aviocestc sc po pobočju USivLa in Kovačevai povzpoe s 5% na Polico. Vzhodno od Police doseze cesta najviSjo nadmorsko višino 455 m na vsej cesti mcd Ljubeljem in Bregano v cca 30 m globokem ukopu.
Po 7e\o strmem pohočju Jančarjevega hriba sc bo nova cesta mimo Dedncga dolt) ponovno povsem približala obstoječi cesti pred pokopališčem v ViSnji gori, kjer se pri Kosci odsek tudi zaključi.
Z dograditvijo tega avtocestnega odseka bodo odpravljeni promctni zastoji na višnjegorskem klancu. ki jih povzročajo počasna ležka tovorna vozila in tudi slabo opremljcna druga vozila v zimskem času. Po novo zgrajeni polovici avtoceste prcko Police bodo vozili iznovomeškestrani proti Ljubljani, po scdanji obsiojeCi magislralni cesti pa bo lekcl promct v nasprotni smeri.
V gradbeno operativnem smislti bo obravnavani odsek cest.e srednje tezak. ker ne bo potrebno zgraditi zahtcvnejiih objektov.
Zgraditi bo potrebno:
5  nadvozov, od lega en daljši prcko avtoceste in železniSke progc
8 podvozov
I podhod
I inundacijski objekl
6 mostov manjšega razpona od 5 — 15 m
150 m  podporncga  zidu  povprečne
višine 7.0 m
1,2 km regulacij
7.0 km dcviacij krajevnih cesi
6,5 km deviacij poljskih in gozdnih
poti
1.4 miljonnv m'  zemeljskih dcl od
humusa do irde skalc
0.9 miljonov m' nasipov.
Poseben problem bo predstavljala gradnja pocl prometom. na polovični dolžini cestnepa odseka. saj bo pretežni     del     ukopov     potrebno
razstreljcvati — minirati. Obslojeeo promctnico ni mogočc zapreti za datjši čas. Zaporc bodo kratkolrajnc in v nočnem času. Miniranie in prometne zaporc so bilo tndi glavni vzrok.da ni bila osvojcna reSilev. da bi obstoječo ccsto širili na vsej dolžini odseka preko višnjegorskega klanca. Rekonstrukcija regionalne cestc od Grosuplja do Višnje gore. kot začasni ohvoz /a ča.s gradnje avioccsic preko omenjenega klanca. bi bila predraga.
SprcjcmljivcjSa jc bila rešitev irase novc polovice AC po sosednji dolini mimo Polkc. čeprav je pododsek 500 m daljšt.
Kot posebnost omcnjam tudi rušenje obsloječih treh nadvozov, ki bodo zaradi širitve dvopasovnice v fStiripasovno avtocesio prekratki in bndo v neposredni bližini midomcščeni z" novimi daljSimi ali opuščeni zaradi drugačnc rešitve prečnih povczav. Za tospecifičnodelo je izdelan poseben elaboral z navodili o mestu in koli&ini cksploziva ter časovni razporeditvi eksplozij. z opisom in prikazom predpisanih zavarovanj.
Preozek pas zemljišča ob obstoječi cesti mcd železniSko Pr°g° i'1 pokopaliSkim zidom na Žabjcku v Višnji gori prcdstavlja poscben problem.
Širilev teste na južni strani ni mogoče zaradi potreb železniSkega gospodarslva l.jubljana. ki namerava rcknnslruirati železniško progo Ljiibljana — Grosuplje — Trebnje — Scvnica in tudi samo železniško postajo ViSnja gora. Povečalo se bo število postajnih tirov in njihova dolžina. Nivcleta bo dvignjcna. Ob skrajnem scvernem tiru železniSke posiaje je in bo ostala nakladalna klančina za potrebe JLA. ki poleg samcga lastncga obscga. potrebuje še prcdpisani manipulativni prostor za nakladanje in razkladanje daljših nosilnih elemeniov in druge vojaške opreme.
Novo polovico avtoceste ni mogoče smotrno zgraditi drugaic. kot preko južnega dcla obstoječega pokopališča ViSnja gora na Žabjaku.
Prestavitev pokopališča . pa prcdstavlja zahteven ekolo§ki. higicnski. urbanisiični in komunalni problem. ki ga je bilo in ga je treba reSevati z ustrezno mero pietete. Po daljSem času je uspelo invcstitorju. projektamu. urbanistom. sanitarni inšpekciji. občini in krajevni skupnosti ob razumevanju prizadetih krajanov vskladiti večino interesov. Prizadcti grobovi na južncm delu pokopališča bodo prestavljeni na novo nekoliko razširjeno. z novim poslovilnim objckmm v neposredni bližini. vzhodno od obstoječega pokopali5ča.
Najprej sta bila na obravnavanem
odseku predvidcna dva priključka: Grosuplje in Višnja gora na dosedanjih mcstih. Na območju vsega potcka rckonstruirane ccste skozi grosiipeljsko občino bosta kasneje zgrajena še priključka v Šmarju in Ivančni gorici.
Občina Grosupljc se je letos vsvojih planskih aktih opredelila za priključek Grosuplje pri vasi Hrastje s povezovalnima cestama: po južni strani magistralne ceste do motela Turist in od priključka podolini mimo Brvac do regionalne cestc in povezavo • preko železniSke progc v nasta.ja.joio indusirijsko cono. ki je glavni argument za prestavitev priključka proti zahodu. Investiior ceste pa jc nameraval rekonstruirati obstoječi priključek Grosuplje pri Pcrovem. na katerega je poleg Grosupljcga in okoliških naselij vezan tudi molel. katerega gostje so v prctcžni meri ¦ uporabniki magistralne ceslc. Za obstoj in delovanje motela je*:estno gospodarstvo zelo zainteresirano, saj gre za namensko grajen gostinski objekt. Normalno obratovanjc motcla pa zagotavlja le priključck pri Perovem.
Za zadovoljitev potreb in želja Grosupljega in njegovega združcncga dela (nastajajoča industrijska cona) ter za nadaijno rcntabilno poslovanje motela, vključenega v gostinsko ponudbo ob rekonstruirani cesti z močnim tranzitnim prometom in upoštevanje naravne okoliščine, ko Brinski oziroma Ko5čakov hrib, koi izrazita naravna ovira.deli Grosuplje v dve ločeni območji, Skupnost za cešte            Slovenije            predlaga
kompromisno rešitev, da sc namesto priključka pri Hrastju zgradita dva priključka na območju Grosupljega in sicer pri Cikavi in na dosedanji lokaciji pri Perovem.
Priključek Grosuplje pri Pcrovcm naj se rekonstruira v obliki in obsegu pripravljene projcktno tehnične dokumeniacije.          Koristil          bo
vzhodnemu delu mesta Grosuplje in okolice (Pcrovo, Mlačevo) ter motelu omogočil nespretnenjcno poslovanjc.
Za povezovanje zahodnega dela Grosupljega z bližnjimi naseljt (Cikavai Sela. Paradi5če. Sap) ter nastajajoče. industrijske cone " bo zgrajen dodatni priključek na območju Cikave — Paradišče v obliki trobente s kraki obrnjenimi proti zahodu. smiselno v smeri večjih prometnih tokov s povezovalno cesto od priktjučka po severnem robu naselja Cikava do novega krizišča z regionalno cesto št. 331 (Smarje — Grosuplje) na vzhodni strani naselja v točki. kjer bo na omenjeno regionalno cesto priključena tudi cesta iz industrijske cone.
Predlagani dodatni priktjuček je lahko samo na lem mestu. Standardi
namreč določajo. kolikšna sme biti najmanjša oddaljcnost sosednjih prikljuikov. Priključka v Grosupljem pri Perovem in šmarski priključek sta na razdalji le 4 km. Tehnični standardi pa za ustrezno namestitev signalizacije zahtevajo dvokilometrs-ko razdaljo med priključkoma. Samega bodočega smarskega priktjučka. ki bi deloval kot delni razcep dveh močno obremenjcnih prometnic avtoceste in magistralnc ceste — Ijubljanske vpadnice, ni mogoče opiistiti ali odmakniti v smeri proti Ljubljani.
Dodatni priključek pri Cikavi bo bistveno zmanjšal promet skozi Cikavo inŠniarje. Prcdlagani sistcm trch priključkov (Grosuplje-Perovo. Grosuplje-Cikava in kasneješe razccp Šmarje. ki zaradi naključne ugodnc lcge           omogoča           formiranjc
i/vennivojskega priključka) bo ugodno razporedil prometne tokove. da hodo vozila v najmanjSi možni mcri obremcnicvala regionalno. lokalno in mestno cestno omrcžje.
V geotehničncm smislu. glcdc pogojcv temcljcnja. lahko odsek ocenimo kot srednje težak. Potrebna bo plitva odstranitev nenosilnih tal ob Perovslcem potoku in Višnjid. zahtevni bodo do 30 m globoki ukopi v triadnem dnlomitu in visoki nasipi na zelo strmih pobočjih. Sanirati bo potrebno dva ponora na Polici.da bo zagotovljcn odtok zastajajočc vodc, akumulirane ob daljših dcževjih. Objckti so v zamočvirjcnih dolinah z ncnosilnimi tlemi globokotemeljeni. v območjih s triadnim dolomitom in apnencem pa plitvo.
Čc izvzamcmo prestavitev pokopališca. gradnja tc polovice avtoceste nc prizadene pomembnejših komunalnih naprav. Prizadeti pa so nekateri elektro vodi visoke in nizke napetosti. vodovodi, tl linije in magistralni koaksialni kabel. Vsi vodi bodo ustrezno prestavljeni in zavarovani.
Kjer bo cesia grajena skozi »rhanizirana območja, bodo izvr5eni nekateri protihrupni, ukrepi. Nova prometnka bo z varovalno ograjo ustrezno zavarovana.
Stara dolenjska »avtocesta« bo postala enosmerna za smer vožnje Ljubljana — Zagreb. zato bo hkrati tudi na njej potrebno spremeniti signalizacijo in onemogočiti divja parkirisča in provizorne priključke. ki bi pri splošni večji hitrosti na enosmerni ccsli predstavljali izrazito nevarna mesta — črne točke. .
Aviocesta na odsekti Šmarje Sap — Višnja gora. ki se bo gradila dvc leti. bo z dolarskim kreditomsofinansirala tudi Mednarodna banka za obnovo in razvoj
SKUPNOST ZA CESTE in SOZD ZCP SLOVENIJE