St. 47. ■i "JVi lil.v am % / eilagen ■ í ¡:¡ Marïtor, dne 20. novembra 1913, Teèaj XLVII. arma List ljudstvo v pouk in zabavo- fchsja vsak četrtek in vetja a poštniao vred ia v Mariboru a poSiljaajara «a dom za s«5« Isto 4 K, pol leta 2 K In za četrt ieta i K. Nareir.ina e& Nemčijo S K, za druge tevenavstrljsfcc feiele 6 K. Kdor hodi sam panj, plača na leto samo 3 K. Naročnina se pošilja na: L'sra?niltvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List s« dopošilja do odpovadi, — Udje .Kafoi. Šskavnega društva" dobivajo list brez posebae naročale«. — Posamezni listi staneje 56 vin. — Uradniitvo; Koroška cesto štev. 5. — Rokopisi a* p.® vračajo. — Upravniitvo: Koroika ceeta štev. 5, vspreiftraa aftrofioitsG, inaerate in reklamacije, Sa faserate se plačuje od encstapno petitvrsie za enkrat tS »i«, sa dvakrat 26 vin., ws trikrat 35 vin. Za večkratne eglas® primeren popust, inserati ae «prejemaj9 do torka opoldne. — No zaprti re!iiasK3ici|e so poštains proste. f T V Današnja Številka obsega 12 strani. - ..■■" „:-,-.- • - Mnogo se govori In pise o veliki škodi, katero povzroča ljudstvu brezmejno uživanje alkohoiičnTh pijač, osobito žganja. Skoda je dvojna: telesno se sloji slovensko, ljudstvo, v gospodarskem oziru pa se o-koduje slovenski narod ne le s tem, da gredo milijo-slovenskega denarja v izgubo, ampak tudi s tem, dSkse podpirajo naši najliujši narodni nasprotniki — ptujski izdelovalci žganja. Proti zlu, katero povzroča alkohol, se vstrajno deluje. Mnogo stori v tem oziru društvo „Sveta vojska" v Mariboru, katere stremljenje bi naj podpirali vsi zavedni pristaši S, K. Z. Nič manjše zlo za kmečko ljudstvo je — nesrečno pravdanje, katero narašča leto za letom. Ker želimo našemu kmečkemu ljudstvu le dobro, moramo povzdigniti svoj glas in svariti pred — nesrečnim pravdanjem. Naše kmečko ljudstvo se mora zavedati, da ne trpe vdled pravdanja samo posamezniki, ampak da trpi cel kmečki stan, če propada, oziroma se slab; kmetija za kmetijo. Kaj je vzrok, da se ljudje pravdajo za vsako malenkost? V prvi vrsti je temu krivo pojemanje medsebojne ljubezni, one krščanske ljubezni, katero uči naša vera in katero preveva vse delovanje krščanskih strank. Ni dovolj, da izpolnjujejo ijucf/e svoje versfce dolžnosti, da gredo pri volitvah s krščansko stranko, temveč morajo tudi v vsem svojem življenju, v občevanju s sosedi, sova-šČani itd. upoštevati krščanska načela, zlasti krščansko ljubezen do bližnjega. Ce nastanejo kaki prepiri, kar se lahko povsod pripeti, naj se ljudje mirno med seboj razgovore, poslušajo nasvete modrih, izkušenih mož, vsak naj nekoliko odneha in poravnala se bo cela stvar brez pravde, mir in sloga bosta o-stala v vasi in sosedje si bodo dobri prijatelji. Kakor hitro pa pride do pravde, bo stranka, ki je propadla, čakala na ugodno priliko, da se maščuje. Pravd ne bo konca in kraja, dokler ne bodeta oba pravdarja zapravila svojih posestev. Narodno in velevažno gospodarsko delo je, ljudi odvračati od pravd, doseči spravo med njimi in delati na to, da vlada med slo- Črtica iz naše zakotne doline. (Pripoveduje Domen Otilijev). Poštni voz je že drdral po vijugastem in z novim peskom nasutem klancu. Daleč v tiho, brezzvezd-nato noč se je čul njegov ropot, v katerem si raločil v neenakih odmorih tudi bičev pok in zveneče odmevajoči glas postiljonovega roga. Nebo je viselo nizko nad ozko, zakotno dolino, po kateri se je lovil še v majhnih sunkih mrzli dih od severa. Sredi vasi so se škripaje odprla hrastova vrata in na cesto je stopila visoka moška postava. „Že prihaja. Skoraj bo tu. Hoj, Martin, luč vun!" Bled pramen je hušknil izza hlevnih vrat in se pomikal počasi na visokem zidu proti cesti. .Martin je polglasno mrmraje stopil na cesto. Na ovinku so se že videli temni obrisi sopečih konj poštnega voza. — , Čudno mi je pri srcu nocoj. Kaj naj bi bilo na dan pred svetim večerom? Eh" — je mahnil z roko po zraku — „tiste svinčene plasti gori so krive " „Snežilo bo še nocoj", ie dejala postava pred hrastovimi vratmi. „K polnočnici srno šli še vsakikrat po snegu." Poštni voz je pridrdral med tem do velikih vrat, Postiljon je švrknil zadnjikrat z bičem in skočil s kozla. Pograbil je Martin vajeti in zavil s konji na dvorišče. „Nobenega potnika iz mesta?" „Pač. Stara ženica je vstopila na prvem ovinku. Skoraj bi bil pozabil. Odpret'! moram!" Gospodar in postiljon sta šla čez dvorišče do voza. Medla svetloba olejke, katero je obesil Martin na kozlov rob, je slabo podila temo. Postiljon je odprl vrata, a v vozu se ni nihče genil, da bi izstopil. „Hej, mati, na cilju smo", je dejal gospodar z višjim glasom. A v vozu tišina. „Kje pa je, uiti vendar ni mogla", je dejal postiljon s poltihim glasom, snemajoč *o-lejko, in posvetil skozi polodprta vrata, . . venskim ljudstvom prava krščanska ljubezen do bližnjega. Drugi vzrok naraščanja pravd pa je naraščanje števila advokatov na Spodnjem Štajerskem, ""Med vsemi slovenskimi pokrajinami je Spodnje Štajersko najbolj oblagodarjeno z advokati. Na Kranjskem in Koroškem je zelo malo okrajnih sodnij, pri katerih bi bil kak odvetnik, pri nas je pa zelo malo okrajnih sodnij, kjer bi ne bilo odvetnika, navadno jih je pri vsaki okrajni sodniji celo več, V Ptuju n, pr. je sedaj 5 slovenskih odvetnikov (šesti še baje pride na spomlad) in 2—3 nemški, v Ormožu in Konjicah po 3 odvetniki (2 Slovenca in 1 Nemec), v Ljutomeru, Sv. Lenartu, Šmarju, Brežicah, Slov. Bistrici in Slov. Gradcu po 2 odvetnika, v Mariboru in Celju pa — nad 15 odvetnikov. Zanimivo je, da sta po 2 in še več odvetnikov v okrajih, kjer se je ljudstvo, ko je obnavljalo svoje vinograde, moralo precej zadolžiti. V par letih se-bo število odvetnikov na Spodnjem Štajerskem še pomnožilo, ker Čaka cela vrsta štajerskih kandidatov, ki se bo, ko bo imela pravico, nastanila na Spodnjem Štajerskem. Dokaz, da z naraščanjem števila odvetnikov naraščajo pravde, dobimo na vsaki okrajni sodniji. Dokler ni bilo v okraju odvetnikov, je bilo zelo malo pravd; iste so se zelo pomnožile, ko je prišel prvi odvetnik, naraščale so vedno bolj, ko je prišel drugi, tretji itd. Ta stvar je lahko razumljiva. Dokler ni bilo odvetnika, so šli ljudje na sodnijo in jih je sodnik že z ozirom na to, da si prihrani delo, spravil; ko pa je prišel odvetnik v okraj, jih je mnogokrat poslal sodnik kar k odvetniku ali so šli sami naravnosti: n].?ma in načelo se j«' -pravd n.n je, ki je požrlo — ne stotišoče, ampak milijone.- Gptovo je, da znosi naše ljudstvo na Spodnjem Štajerskem vsako leto — zelo nizko računano — nad 1 milijon kron v odvetniške pisarne in gotovo polovico tega zneska za pravde, katere so nepotrebno. Mi nismo proti odvetniškemu stanu kot takemu, ampak proti prevelikemu številu odvetnikov in proti temu, da se naše ljudstvo radi vsake malenkosti pravda potom odvetnikov. Da se to onemogoči, je treba, da se tudi na Štajerskem ustanove občanski posredovalni uradi, kateri že obstoje v nekaterih deželah, n. pr. na Nižjem Avstrijskem in Kranjskem in katerih uredbo že Študira naš deželni odbor. Pri teh uradih lahko sklenejo stranke veljavne poravnave v denarnih terjatvah in pravicah do premičnin, o prepirih glede mej in služnostih V kotu je slonela sključena, upognjena ženska postava. Mrtev je bil izraz na začrtanih, uvelih, bledih licih in top pogled iz odprtih, skoraj steklenih o-či. Nje roki sta brez življenja sloneli v naročju, kakor da bi bili pripravljeni, sprejeti vračajočega se sina .. . „Martin, Katra, luč, ono večjo! Hitro!" Prihitela je Katra s petrolejko: „Joj! Ali je nesreča? Ali je Še življenje v njej?" „Se, a hitro, da jo odnesemo v sobo!" je odgovoril postiljon. „Takoj! A ti, Martin, po duhovna." ... Cez pol ure se je tujka zavedla. Njene udrte, motne oči, so plašljivo begale po sobi, po predmetih in po nepoznanih obrazih. Iskale so morda kaj dragega, ljubljenega, za večno izgubljenega . . . Morda! Po tihem vzdihu je izustila komaj slišne besede: „Janez, — kje je moj Janez?" Duhovnik je dal znamenje z roko in okoli stoječi so zapustili sobo. „Zdi se mi, da jo poznam", je dejal Martin pred izhodom. „Isti obraz, iste poteze na njem, iste udrte oči, prav kakor Bohoričeve Hance iz Gabrij." „Morda je ona", je pripomnila Katra. „Od tu ni daleč od Gabrij." „Tudi jaz mislim tako. Kdo bo neki drug? Saj si nismo vs^ tako podobn i, da bi se zamenili med seboj. Skoraj gotovo je bila pri sinu v mestu. Študent je, pa je bolan, pravijo . . ." Martin se ni motil. Tujka je bila res Mohoriceva Hanca Pred par dnevi je prišl'a iz mesta vest, da je njen sin na smrtni postelji. Ustrašila se je revica poročila, dasi je že davno slutila, da mora priti grenka, usodepolna ura . . . Že ob velikih počitnicah je s skrbnim očesom in skelečim srcem opazovala sumljivo rdečico na njegovih licih in tihi, zamolkli kašelj. Ob takem pogledu posestev, o sporih glede posesti, temu uradu mora naznaniti sodišče vsako tožbo radi razžaljenja časti in se mora napraviti spravni poizkus. Z ustanovitvijo takih uradov se bo omejilo nesrečno pravdanje, ker nastane največ pravd radi mej in pravic, katere imamo na tujem posestvu (služnosti) in radi žaljenja Časti. Da se odvrne veliko gospodarsko zlo, katero povzroča nesrečno, nepotrebno pravdanje, je dolžnost vseh, ki žele slovenskemu kmečkemu ljudstvu dobro, da delajo na to, da vlada načelo krščanske ljubezni med našim ljudstvom in se kmalu na podlagi zakona v deželnem zboru ustanove občinski posredovalni u-radi. Iz liberalne stranke, Slovensko Časopisje se zadnji čas veliko bavi z voditeljem štajerske slovenske liberalne stranke, dr, Kukovcem, po našem mnenju mnogo več, kakor si zasluži4 "njegova veljava v slovenski politiki. Kot vestni časnikarji smo radi tega tudi mi prlmorani govoriti o nekaterih dogodkih v liberalni stranki, s katerimi je zvezano ime dr: Kukovca. Dogodki, o katerih bomo govorili, so značilni za značaj in mišljenje cele liberalne stranke. Slovenska gimnazija v Celju. Samostojni nemško-slovenski gimnazijski razre-d:;, ki se po krivici imenujejo slovenska gimnazija, so nastanjeni v dr. KukovČ^vi hiši. Ta hiša jo neprimerna za šolo. Zato so celjski Slovenci že mislili na na to, dobiti druge prostore. In taki prostori bi sei tudi koj dobili. Toda naenkrat se letos izve, da je dr. Kukoveo brez vednosti slovenskih krogov sklenil z vlado novo najemninsko pogodbo (v nemškem jeziku!) in da se mu je zvišala najemnina za 800 K. Slovenska gimnazija je s tem zopet za več let potisnjena v zaduhle dr. Kukovčeve prostore. Toda sedaj pride za liberalno stranko značilna poteza. Vsa liberalna stranka, in posebno njen voditelj dr. Kukovec, je vedel, da je sedaj za več let nemogoče, preseliti slovenske gimnazijske razrede v kake druge prostore. Dr. Kukovec sam je to onemogočil s tem, da je sklenil novo pogodbo. Kljub vsemu temu je priredila liberalna stranka v Celju zborova- se ji je zazdelo, da se podira temelj, na katerega je zidala neštete nade. Tudi Janezu se je zazdela včasih bodočnost u-kradena, uničena ... A veroval je va-njo in ji šel nasproti. Cilj in ideali so bili že tako blizu! Neverjetno, da bi jih ne dosegel. A iz polmračne daljave je stegala smrt koščeno desnico . . . Prigovarjala mu je: „Janez, doma ostani to le-lo! Ozdraviš in potem boš nadaljeval." Leto izgubim — si je mislil in šel. Ž njim so šli njegovi ideali, a materine nade se jim niso več pridružile . . . Trudne so bile noge in močno je bilo srce v šibkih prsih, ko je došla v mesto. Zdelo se j: je, da ga vidi s solznimi očmi prosečega: „Mati, odpustite! Ubogal bi Vas bil, pa bi ne bilo tako," In ona? Ali mu ne bi odpustila? Ah, vse, vse bi mu odpustila! V njegovem stanovanju je bilo vse pusto. Puste stene, pust hodnik, da, Še zrak je bil nekam pust. Morda je tudi tam taka pušča? Odprla je vrata v spalnico. Težek vzduh ji je zavel nasproti ... A sredi sobe je uzrla sina — na parah ... Z obupnim klicem se je zgrudila ob njegovih nogah . . . Ob njegovem grobu se je bridko razjokala. Dolgo, dolgo je klečala na črni zemlji in namakala s solzami novo gomilo , . . Tihi somrak z mrzlim dihom ji je pretresel kosti. Vstala je in se s poslednjo solzo poslovila od hladnega groba, ki je pokopal toliko nad in tako lepo bodočnost . . . Duhovnik je zaklical ob polodprtih vratih: „U-mira!" Domači so stopili v sobo. „Svečo prinesite, Katra!" Pohitela je po svečo in jo dala umirajoči v roke. Zadnji pogled, svetel, steklen pogled iz udrtih jamic, zadnji vzdih, tih, komaj slišen, vdan vzdih — in Hanca je odšla za sinom . . . Drugega dne je bila dolina zavita v tenak, bel pajčolan, na katerega so sipale bele snežinke . ,, m' nje in obeta, da bo naredila še celo vrsto takih zborovanj, na katerih Izražajo liberalci svoje globoko o-gorčenje, da vlada tlači slovenske dijake v tesne in smrdljive šolske prostore. Liberalna stranka nam bo pač priznala, da je naša kritika jakomila, ako imenujemo tako postopanje — hinavščino. Posojilnica v Šoštanju. Liberalci so imeli v Šoštanju posojilnico, pri kateti pa se je znašel tudi odličen pristaš, ki je kradel. Mi tega ne pripisujemo liberalni stranki v greh, kajti v vsako stranko, tudi v bolj pošteno, kakor je liberalna, se pritepejo taki ljudje. Ampak kazen za grehe, ki jih naredijo pristaši kake stranke, mora stranka sama nositi in jo ne nakladati ljudstvu. Tudi pri nas so kradli v Marenbergu in Laškem trgu, toda prvaki naše stranke plačujejo vsako leto na tisoče, da pokrijejo nasledke in da ne trpi ljudstvo niti krajcarja škode, A kako ravna dr. Kukovec pri posojilnici v Šoštanju? Vsakdo bi mislil, da bo vsaj voditelj stranke za posojilnico, ki pripada k liberalni organizaciji, storil vse korake brezplačno, da bo celo marsikaj žrtvoval, da se neljuba zadeva primerno poravna in nedolžno ljudstvo ne trpi škode. Sedaj pa se izve, da si je računil za telelonične pogovore 50 K, za prenočišča in večerje 250 K, za nakup neke hiše okrog 3500 K |itd. itd. Vsakemu pravi notranji Čut, da tako ravnanje ni za voditelja stranke primerno. Izvrševalni odbor liberalne stranke. Da se dr, Kukovec skuša v imenovanih zadevah pred javnostjo oprati, kdo bi mu zameril? V vsakem Človeku je nagon samoobrambe močno razvit in zato ga ne smemo tudi' dr, Kukovcu zameriti. Pravični moramo biti na vse strani. Toda da ga stranka hoče sedaj kriti, to je, kar postavlja celo stranko v slabo luč. Stranka bi morala vendar stati na višjem stališču ter zahtevati od vseh svojih ljudi odkritosrčnost, požrtvovalnost in spoštovanje strankinih načel, Sedaj pa čitamo v listih, da je izvrševalni odbor liberalne stranke dne 14. novembra počenjanje dr. Ku-kovca na celi črti — odobril. Na ta način mora liberalna stranka pri slovenskem ljudstvu priti ob ves ugled. Politični ogled. — Prestolonaslednik Fran Ferdinanda Londonu. V soboto, dne 15. t. m., se je pripeljal naš prestolonaslednik Franc Ferdinand s svojo soprogo s posebnim dvornim vlakom v London na obisk angleškega kralja. Sprejet je bil z-veliko slovesnostjo. Ulice, po katerih se je vozil prestolonaslednik, so bile vse v zastavah. Ogromne množice ljudstva so visokega gosta viharno pozdravljale s klici: „Živio Avstrija!"To je znamenje, da vživa Avstrija pri Angležih menda večje spoštovanje kot pri Nemcih v rajhu. Franc Ferdinand ostane kot gost angleškega kralja do petka. Značilno, kako sodijo Angleži o Avstriji in o naši vladarski hiši, je članek nekega velikega londonskega lista o obisku Franca Ferdinanda, v katerem piše: „Z odkritim zadovoljstvom angleško ljudstvo sprejema s svojim kraljem prestolonaslednika habsburške monarhije. Mi se svojih starih prijateljev trdno držimo. Avstro-Ogrska ima pravico do našega prijateljstva, ki ga ni nikdar moglo porušiti kako dnevno politično nasprotstvo. Tudi ni v Evropi države, katere vladar bi bil radi svoje modrosti bolj spoštovan in občudovan kakor cesar Franc Jožef I, Naš visoki gost si vsled njegove visoke izobrazbe, njegovega prijateljstva do umetnosti, radi njegovih vojaških čednosti, gotovo zagotovi srca Angležev." — Državni zbor. Zadnji teden se je vršila razprava o upravni komisiji na Češkem. Čudno je, da se govorniki niso zanimali samo za razmere na Češkem, ampak se še mnogo bolj ozirali na razmere v svojih deželah. Tako je koroški poslanec Grafenauer s pikrimi besedami opisoval naravnost turške razmere na Koroškem, kjer Slovenec ne more priti do svojih pravic. Poslanec Splnčič je dokazoval, kako v Istri itar lijanska manjšina, ki pa ima v deželnem odboru večino, gospodari na škodo slovensko-hrvaške veČine i-strskega prebivalstva. Pritoževal se je tudi, da imajo na Hrvaškem še vedno komisarja in ne bana z ustavnimi razmerami. Sedanji komisar Skrlec je nesposoben za službo na Hrvaškem že zaradi tega, ker ne zna hrvaški, razven pozdrava „Dobro jutro". Sicer pa se mora posluževati ali nemščine ali madžarščine. Poslanec Perič se je bavil z dogodki na Balkanu. Vsi trije imenovani poslanci so člani HrvaŠko-slovenske-ga kluba. Vsporedno s to razpravo se je vršila razprava o davku na žganje, toda ta ni nič kaj napredovala, ker so pri tej razpravi Rusini nadaljevali s svojo obštrukcijo. Pogajanja s Poljaki zaradi volilne reforme niso napredovala, ker se Poljaki še vedno niso med seboj zedinili, kaj naj predlagajo Ruslnom, V četrtek se jo vršila volitev v delegacije, ža Štajersko sta izvoljena Slovenec dr. Korošec in Nemec Svajger, za Kranjsko dr. Susteršič, za Istro Hrvat dr. I\aginja, za Dalmacijo Srb dr. Baljak. — Ker so se zadnji čas ponavljali vpadi raznih tatinskih družb s hrvaškega ozemlja čez Sotlo na Štajersko, sta poslanca dr. Benkovič in dr. Jankovič vložila na ministra za deželno brambo in notranje zadeve interpelacijo, v kateri sta nujno zahtevala, da se od hrvaške vlade osnujejo orožniške postaje v Harnici in pa Kraljevcu ter se orožniške postaje na štajerski strani ojačijo. — Poslanca Grafenauer in dr, Verstovšek sta bila v sredo, dne 12. novembra, v avdijenci pri naučnem ministru, kateremu sta predložila pritožbe koroških Slovencev glede zatiranja slovenskih ljudskih šol po koroškem deželnem šolskem svetu. — Delegacije. V torek, dne 18. t. m., «o se sestale zopet delegacije. V sredo je bil sprejem pri cesarju in prestolni govor. Jugoslovani imajo letos 4 delegate v avstrijski delegaciji: dr, Korošca, dr. Su-steršiča, dr. Laginjo in dr, Baljaka. Zanimiva bo letos razprava o zunanji politiki grofa Berhtolda in pa o vladanju finančnega ministra Bilinskega v Bosni. Iz nemškega tabora se sliši, da z grofom Berhtoldom tudi niso zadovoljni, ker se baje preveč trudi za prijateljstvo Rusijo, a zanemarja prijateljstvo Nemčije. Mi pa menimo, da je edino dobro na Berhtoldovi politiki, kajti Nemci so se Izkazali kot sebični in nezanesljivi zavezniki. — Kranjsko. Slovenska Ljudska Stranka je postavila za kandidata za deželni zbor v okraju Ribnica—Kočevje—Velike Lašče (kmečke občine) posestnika Lovšina in kaplana Skulja. V mestni skupini Vrhnika kandidira S', L. S. dr, Marolta. Liberalni kandidatje so sledeči: V mestni kuriji ljubljanski kandidira v I, okraju dr. Novak in profesor Reisner, v II. okraju pa dr. Tavčar in Adolf Ribnikar. V splošni kuriji kandidira Josip Turk, lastnik pogrebnega zavoda. V Kranju in Skofji Loki kandidira ljubljanski podžupan in deželni odbornik dr.. K. Triller, v mestni in trški skupini Kamnik—Radovljica—Tržič profesor dr. Pavel Pestotnik, v dolenjskih mestih Krško—Kostanjevica—Novo Mesto—Metlika—Črnomelj— Višnja Gora in trgu Ribnica posestnik Julij Mazelle; v Postojni, Ložu in Vrhniki kandidirajo postojnskega župana Josipa LavrenČiČa; v Idriji pa dosedanjega poslanca Engelberta Gangla. — Težko gre liberalcem pri postavljanju kandidatov v kmečki in splošni skupini. Noben pameten mož ne posodi več rad svojega imena propadajoči liberalni stranki, ker vsak ve, da bo propadel kakor je dolg In širok. Po dolgem meše-tarenju so vjeli liberalci sledeče kandidate: Za kmečko skupino na Gorenjskem se bo trgal stric Trebuš-nik, kateri je znan bralcem Mohorjevih knjig, kako je plezal na Triglav; proti našemu Kobiju kandidirajo liberalci v splošni kuriji živinozdravnika Majdi-ča v Logatcu; v ljubljanski okolici v splošni kuriji kandidira nek Andrej Knez, liberalček- z Viča; v ribniškem okraju kandidira Franc AndolŠek, v novomeškem pa profesor A. Skerlj. — S, L, S. prireja pridno volilne shode. Liberalcem se poje na Kranjskem smrtna pesem. — Hrvaško. V Budimpešti so se vršila te dni pogajanja med vlado in hrvaško-srbsko koalicijo ^združenimi straivkami). povohajo listi, se je po^ra čilo Skerleou pridobiti i koalicijo za-se. Koalicija, v kateri se nahajajo skoro sami liberalni Hrvatje in Srbi, se je baje zvezala z vlado, oziroma madžaroni proti stranki prava. Koalicija se je zavezala, da prepusti madžarski stranki pri novih dežel.nozborskih volitvah, katere se bodo v kratkem vršile, večje Število mandatov. Vlada pa bo za protiuslugo pomagala z madžaronskimi glasovi in zato, da bodo kandidati koalicije v več okrajih premagali kandidate stranke prava. Komisarijat se bo odpravil, volitve bodo v kratkem razpisane, Skerlec pa bo imenovan za bana. Kot narodna pridobitev se obljublja Hrvatom, da bo hrvaščina pri železnicah ne sicer enakopravna z madžarščino, pa vendar bolj rabljena kot do sedaj. — Ogrsko. Katoliški shod obsodil liberalno delo na Ogrskem. Na katoliškem shodu je obsodil kardinal baron KUrol Hornig v primerno ostrih besedah korupcijsko gospodarstvo ogrsko ter obenem tudi sedanjega predsednika Tiso,'ki je svoj Čas na nekem zborovanju rekel: „Nobene splošne volilne pravice ljudstvu, temveč vse tiste, v katerih hišah visi kip Matere božje, obesiti na kol." Stališče škofa-kardina-la je vzbudilo veliko zanimanja in odobravanja med katoličani. Tisa se kaže v vedno lepši luči. On pritiska ne samo Slovane, ampak tudi katoličane k zidu. Liberalec Tisa ne pozna pravice, ampak moč in železno pest. Pa bo menda vendar kmalu konec njegove milosti, — Balkan. Med Turčijo in Grško se je po posredovanju rumunske vlade vendar posrečilo doseči) sporazum. Dne 11. novembra se je sklenila med grškimi in turškimi mirovnimi pooblaščenci sledeča pogodba: 1. Vsa medsebojna določila in pogodbe, veljavne pred Izbruhom vojske, se zopet uveljavijo; 2. vsi dosedanji politični hudodelci se oprostijo vseh kazni; 3. novim grškim podanikom je na 3 leta na prosto dano, ali ostanejo pod Grško ali pa se izseTJjo v Turčijo; 4. zasebna sultanova posest kakor tudi last sultanove rodbine se ne zapleni; 5. glede zasebne turške posesti bo odločevalo posebno razsodišče; 0. razsodišče določi tudi, kdo plača vzdrževanje vojnih vjet-nikov; 7. Turčija se zaveže, da povrne Grški zneske, katere je Grška izplačala kot plače turškim Častnikom; 8. Turčija izroči brez odškodnine zajete grške ladje; 9. obe državi uredita medsebojno vse zadeve glede pravosodstva; 10. skupna (vakufska) posestva se v novi Grški ne bodo zaplenila; 11. desetina od teh posestev se odpravi; 12. grška vlada obljubi, podpirati razne turške samostane, mošeje In semenišča. Vojna nevarnost med Grško in Turčijo je sedaj srečno odstranjena. — Iz Sofije poročajo: Odkrivati se je pričela skrivnost o usodi tistih bolgarskih vojakov, ki so jih Grki vjeli, a jih ni bilo nikjer, ko so vjetni-ke Bolgari in Grki zamenjavali. Dognali so, da so 80 bolgarskih vojakov, ko so jih uklenili v verige, prepeljali na parnik „Pelops", češ, da jih bodo zdravniško nadzorovali, če so zdravi ali ne. Med vožnjo pa so bolgarske vojake na kapitanovo povelje vrgli v morje; 12 bolgarskih vojnih vjetnikov pa so Grki na isti ladji do smrti mučili. To je videlo več potnikov, med njimi tudi ravnatelj družbe Singer. — Meja med Albanijo in Črno goro je po mednarodni komisiji sedaj že določena. Komisija je priznala troje velikih vasi v bližini Djakovice Črni gori. — Na Bolgarskem se prirejajo sedaj po mestih shodi, na katerih govorijo vladni politiki o tem, kdo. je kriv, da je bila Bolgarija v zadnji vojski tako hudo poražena. Vsi govorniki so večinoma edini v tem, da je vojsko, oziroma poraz, zakrivil rusoljubni minister Danev, Na zborovanju, ki se je vršilo v Sofiji dne 16. t. m., so doneli klici: Danev, izdajalec domovine! Fej izdajalec! On ne zasluži, da ga nosi bolgarska zemlja! — Kakor Grki, tako tudi Srbi ravnajo v podjarmljenem makedonskem ozemlju zelo surovo z ubogimi Bolgari, Za Bolgare so izdali Srbi posebno stroge določbe. Pravice Bolgarov se kratijo na vse mogoče načine, Pre-teČeni teden je bilo v Makedoniji obsojenih 46 Bolgarov, vsak na 10 let ječe, samo radi tega, ker so ob Času vojske pri božji službi molili za bolgarskega carja Ferdinanda. Med obsojenci je 11 duhovnikov. — Nemčija. Že zadnjič smo poročali, da so v mestu Kelmorajn pri občinskih volitvah v mestni za-stop v III. razredu zmagali katoliški kandidatje z o-gromno veČino, Dne 12. novembra pa so zmagali katoličani tudi v II. razredu s 4 kandidati. Liberalci' so spravili komaj svoja 2 kandidata v ožjo volitev. Končni uspeh volitev bo ta, da bo imel katoliški „centrum" 31 svojih mož v občinskem zastopu, med tem ko Šteje liberalna in soclalno-demokraška četa le 20 mož, — Švica. V okraju Geneva (Genf) v Švici so se vršile prejšnji teden volitve v okrajni svet. Katoliča^-nl, dasiravno jih je v okraju le ena šestina vseh prebivalcev, so si priborili 17 mandatov, enega več kot pred 3 leti. Katoliški svetovalci bodo v zbornici svetovalcev odločevali, ker se bodo zvezali s konservativnimi protestanti. Liberalno-radikalna vladna veČina je s tetm premagana. Katoliške stranke v vseh deželah napredujejo, liberalci pa dobivajo udarec za u-darcem. — Amerika. Spor med Združenimi državami in Mehiko bo menda vendar-le polegel. Posilipredsednik mehikanske ljudovlade, Huerta, je sprevidel, da brez pomoči vlade Združenih držav ne bo ostal na predsedniškem prestolu. Vlada Združenih držav je izdala prepoved, da se ne sme ne železnina ne orožje uvažati več v Mehiko, Poleg tega pa je Severna Amerika pošiljala dan za dnevom več vojaštva na mehikan-sko mejo, velike bojne ladje pa so grozile, da začno-bljuv-All Ggfevvj na, meMkanska pristanišča. Tega se je Huerta ustrašil in se je pričel pogajati. Severna Amerika stavi zelo ostre pogoje, da izpre-meni svoje stališče. Glavni zahtevi sta, da Huerta odstopi kot predsednik in da mehikanska vlada zagotovi popolno osebno in lastninsko varstvo za tujce. Anglija podpira zahteve Združenih držav in tako je upati, da se bo Huerta pritisku obeh držav končno udal, — Katoličani v Braziliji imajo svoje državno politično društvo, katero šteje nad 5000 članov. Predsednik mu je grof Solini. Društvo širi katoliško časopisje med Braziljancl. Lansko leto je žrtvovalo nad 20.000 K za katoliške liste. Naročnikom! Vsem našim prijateljem! Zadnji številki smo priložili položnice za pošiljanje naročnine. Naročnike uljudno prosimo, da nam začnejo naročnino takoj pošiljati. S tem nam ob novem letu delo zelo olajšajo. Položnice naj se natanko izpolnijo. Ime (krstno in rodbinsko) naj se pišti razločao, ravno tabo tudi kraj, ker drugače ne vemo, koma naj poslani denar vpišemo v dobro. Vsaka položnica ima nad besedo „Položnica" napravljeni d*e roki .....*3flg Med tisti dve roki naj vsak dosedanji narc čnik napiše besedi „st»r naročnik" in poleg če pristavi tisto številko, ki jo najde na sv jem ovitku, v katerem se um list pošilja. Kdor si list na novo naroči, naj zapiše na položnico med tisti dve roki besede: nov naročnik. Kdor bo položnico tako izpolnil, kakor je tukaj zahtevano, bo list dobival vedno v redu. Kdor pa se ne bo ravnal po tem navodilu, si bo sam kriv, ako bo pri pošiljanju lista nastala kaka zmešnjava Kdor nima položnic, naj ne piše po njo, ampak naj posije denar po nakaznici, na kr.tero naj tudi napiše, ali je stari ali novi naročnik in številko ovitka. Mesreca v gozdu i-a na železnici. Drevo ubilo 2 moža. Iz St. Petra pri Novem Mestu na Kranjskem se poroča: Velika nesreča se je pripetila dne 12. t. m. proti večeru. Kake % ure od Nove gore so v hmel-niškem gozdu 3 možje podirali bukve. Podžagavali so jih in podsekavali. Nesreča je hotela, da so istočasno omahnile 3 bukve, ki so pokopale pod seboj dvoje žrtev. 581etni Anton Saje in 301et.ni Fr. Strgar, oba vzor-moža, pridna delavca, sta obležala na licu me-i sta mrtva. Oba ponesrečenca sta iz Nove gore. Le škoda, da niso ljudje pri takih opravilih bolj previdni. Vlak povozil 2 železničarja. V ponedeljek, 17. nov, zjutraj, je v Gradcu povozil vlak, ki vozi ob 5. uri 47 minut, strojevodjo in vlakovodjo od vlaka, ki vozi v Koflah. Strojevodji je razbilo glavo, vlakovodji pa je zlomilo eno nogo in roko ter mu zmečkalo prša. Težko ranjena so spravili v bolnišnico usmiljenih bratov v Gradcu. Ni u-pati, da bi okrevala. Nesrečna moža sta vlakovodja Haar in strojevodja Unterrassner. Oba sta zjutraj, ko bi se naj odpeljala z državno železnico v Fehring, stopila ob enem iz železniške gostilne, šla sta Čez progo proti njunemu vlaku in nista opazila, da vozi po prvi progi vlak. Stroj ju je prijel in grozno razmesa-ril. Vlakovodji so v bolnišnici desno roko pri rami odrezali, strojevodji pa so odvzeli del noge._ Razne novice. Godovi prihodnjega tedna. 23. nedelja: 28. pe Binkoštih; Klemen, papež in mučenec. 24. pondeljek: Janez od križa, spozn , Hrizogon, mučenec. 25. torek: Katarina, devica in mučenica; Jukunda, mučenica. 26. sreda: Konrad, škof; Silvester, opat. 27. četrtek: Virgil, škof; Ahacij, škof. 28. petek: Eberhard, škof; Jakob iz Marke. 29. sobota: Saturnin, mučenec; Filomen, mučenec. * Naš prevzvišeni gospod knezoškof so se v torek zvečer precej utrujeni vrnili s škofijskih posvetovanj. * Duhovniške vesti. V Gradcu je dne 17. novembra umrl v bolnišnici usmiljenih bratov duhovnik-zdravnik o, Emanuel Leitner, Rajni je bil sloveč zdravnik. Tudi marsikaterega slovenskega duhovnika, ki je iskal pomoči pri usmiljenih bratih v Gradcu, je s svojo srečno roko z operacijo rešil smrti. Rajni je bil rojen 1. 1845 na Tirolskem. Svetila pokojniku večna luč! — Vič. g. Tomažu Mraz, ki je pred kratkim hudo ponesrečil v Gradcu, se je že vrnilo zdravje. Iz južne železnice. Prestaviljeni so revidentje: Franc Novljan iz Opčine v Kufstein, Alfred /Medved iz Maribora glavni kolodvor v Beljak glavni kolodvor; adjunkti: Jožef Leitner iz Maribora glavni kolodvor v Gradec, Robert Jorgen iz Beljaka v Gradec; pristavi: Rudolf Mink iz Nabrežine v Gorico, Franc Hojs iz Stor v Bistrico, Alojzij Gruber iz Ptuja v Brunneck, W. Gaudinc iz Donavica v Maribor glavni kolodvor, Rudolf Kotnik iz Celja v Maribor, Jožef Kolman iz Spodnjega Dravograda v Ptuj, Al. Pokorny iz Lienza v Beljak, Bernard Bremščak iz Opčine v Trst; aspiranta: Franc Pagon iz Borovnice v Sežano in Franc Menzik iz Poljčan v Ma.rei. Umirovljen je nadrevident Anton Olhmann v Mariboru glavni kolodvor. * Umrlemu tovarišu v spomin. Iz Trbiža nam piše vrl slovenski vojak: Dne 13. novembra je bil novinec Anton Agrež, doma iz Globokega pri Brežicah, odpravljen od 1. topniške baterije iz Trbiža v Beljak. Ob 3, uri popoldne bi se imel odpeljati. Bil je že v civilni obleki; vesel, da gre proč, je sam rekel: „Veseli me, da pridem v Beljak, tam imam sorodnike in jih bom mogel večkrat obiskati ter si tako okrajšati težavne ure vojaškega življenja." Zadnji četrt ure pa, predno se je imel odpeljati, še je šel v lileV, da bi se poslovil od svojih prijateljev. Nevede, da so mu štete minute mladega življenja, je vstopil v hlev. Pri vratih stoječa mula, ne vajena civilistov, se prestraši in udari ubogega mladeniča tako nesrečno v trebuh, da je ta padel vznak na tla, Z zadnjimi močmi se je hotel vzdigniti, pa je omahnil zopet nazaj. Hitro so ga prenesli v vojašnico. Zdravnik, ki je bil v trenotku na mestu nesreče, si je prizadeval na vse načine, da bi mu rešil življenje, a bilo je prepozno. Polkovni zdravnik, ki je tudi kmalu došel, je zamogel konštan-tirati samo smrt. Rajni je bil postaven fant, pravi slovenski korenjak in priljubljen pri svojih tovariših kakor pri svojih učiteljih. Koj po nastopu smrti so brzo-javili starišem, potem so drugi dan zopet brzojavili natančno kedaj bo pogreb, a nobenega odgovora ni bilo. Zato so ga pokopali na trbižkem pokopališču. — Pogreb, ki so je vršil dne 15. novembra popoldan, je bil kaj lep in veličasten. Udeležilo se ga je moštvo od baterije in ena Četa lovcev od 5. lovskega bataljona. Krsto je nosilo 6 mož, pred krsto so nosili 4 možje vence, za krsto so pa stopali častniki od baterije in lovskega bataljona. Vence so darovali: enega lovski bataljon št. 5, enega častniki od baterije, enega baterija sama in enega moštvo. Pogrebnega nagovora ni bilo, ker se je ravno vlila ploha. Zato sem ti pa jaz, dragi rojak, napisal par vrstic v spomin in v tolažbo tvojim starišem, ki so s teboj izgubili podporo na stare dni. Umrl si v cvetu mladosti kot vojak, ne sicer v boju s sovražnikom, pa vseeno si daroval svoje mlado življenje za domovino. Bodi ti tuja žemljica lahka! — Fr. V. * lOOletnica Slovenca-učenjaka. Danfes je minulo 100 let, kar se je narodil v vasi Radomerščak, pol ure od Ljutomera, Franc Jurij Miklošič. Že v domači šoli je bil kmečki sinček vedno prvi. Bil je iz-vanreden talent. S pomočjo očetovega brata, župnika v Središču, so ga dali v latinske šole v Varaždin, od koder se je preselil Čez 2 leti v Maribor. Bil je vzgled vsakemu slovenskemu dijaku. Tako skrben je bil glede učenja, da si je Seval trdo poleno pod glavo. da v jutru ne bi zaspal. Prav zvesto je tudi o-pravljal svoje verske dolžnosti: vsako jutro je molil glasno svoje molitve. Vseučilišče je dovršil v Gradcu. V 24. letu je postal že doktor modroslovja. Imenovan je bil takoj za profesorja. Učil je 2 leti. Nato pa se je napotil na Dunaj ter se še izučil za doktorja pravo-slovja. Imenovan je bil za dvornega knjilžničarja na Dunaju. V tej visoki cesarski službi je začel izdajati učene knjige, in sicer leto za letom, kakor da bi jih bil stresel iz rokava; v njih razpravlja o slovenskem in o slovanskih ter tudi drugih jezikih in o zgodovinskih stvareh* Ves učeni svet se je čudil modrosti in veliki izobrazbi sina slovenskega naroda, Miklošič se je povspenjal od stopinje do stopinje vedno višje; sodobniki so ga imenovali največjega jezikoslovca svojega časa, L. 1854 je bil imenovan celo za rektorja (ravnatelja) dunajskega vseučilišča. L. 1850 mu je podelil cesar zlato svetinjo za učenost in umetnost, leta 1864 pa je bil povzdignjen v viteški stan. L, 1848 so ga izvoliii v šentlenartskem okraju za državnega poslanca. Na vseučilišču je poučeval slovanščino do 1. 1884, na kar je kot 711etni starček stopil v pokoj. Cesar ga je poklical v gosposko zbornico ter ga imenoval za tajnega svetovalca. Miklošič je bil osebno ponižen, dobrotljiv in vedno v dejanju in življenju zaveden katoličan. Umrl je 7. marca 1891. Miklošič, da-siravno je znal 15 jezikov, vendar je svoj materni slovenski jezik vedno najvišje spoštoval. Slava spominu velikega rojaka našega lepega Murskega polja! * lOOletnica rojstva Andreja Einspielerja. Te dni je minulo 100 let, od kar je zagledal luč sveta o-če koroških Slovencev, Andrej Einspieler. V družbi z drugimi duhovnimi tovariši je deloval z vso vnemo za svoje slovensko ljudstvo. Bil je poleg nepozabnega Slomšeka med prvimi ustanovniki Mohorjeve družbe, ki je najmogočnejša organizacija Slovencev in ki je mnogo pripomogla, da se naše narodne meje niso še bolj skrčile. Njegov spomin ostane v zgodovini koroških Slovencev zapisan z zlatimi črkami. Koroški Slovenci so priredili pretečeno nedeljo v Celovcu veliko slavnost v spomin Andreju Einspielerju. * Občni zbor Zveze Orlov. Pretečeno nedeljo, dne 16. t. m., je imela Zveza Orlov svoj redni občni zbor v Ljubljani, Občni zbor se je otvoril z daritvijo sv. maše, katero je daroval dr. Krek, ki je imel za-jedno tudi cerkveni govor. Shod je vodvl predsednik dr. Lovro Pogačnik, ki je pozdravil' vse došle zastopnike telovadnih odsekov, pred vsem pa je pozdravljal dr. Kreka, kateri je zadnji čas pretrpel od strani kranjskih liberalcev veliko krivic, podlih osebnih napadov, laži in obrekovanj. Navzoči Orli so z navdušenimi vzkliki dr. Kreku dali duška svoji ogorčenosti nad liberalnimi neslanostmi. Po nagovoru predsednika Z. O. je govoril dr. Krek Orlom navduševalne in lepe besede. Nato so sledila razna poročila. Iz poročila tajnikovega posnamemo, da je v Z. O. včlanjenih 169 odsekov, kateri štejejo 4.262 Orlov, od katerih je 2.295 rednih telovadcev. V svojem sijaju se je pokazal Orel na katoliškem shodu, kjer je nastopilo 2000 uniformiranih Orlov. Naraščaj se goji v 58 odsekih in šteje posebej 1133 članov. K vojakom je odšlo 181 članov. Mnogo odsekov nima lastne telovadnice. Izmed podzvez je naša štajerska Podzveza Orlov ena najdelavnejših, dasi se moramo boriti proti raznim neprilikam in isto- in drugokrvnim sovražnikom. Vendar napredujemo na celi črti in to nam daje upanje v veselo bodočnost. Po poročilih o delovanju je govoril voditelj treznostnega gibanja, preč. g. Janez Kalan, ki je polagal Orlom na srce, naj bodo trezni in naj misel treznosti raznesejo po vsej domovini, kar bo v blagor našemu zaslepljenemu ljudstvu, ki vidi v uživanju strupa svojo srečo. Govoru je sledilo gromovito odobravanje, vsekakor znamenje, da je Orlom sreča slovenskega ljudstva pri srcu. Dr. Ad-lešiČ je predlagal mladeniške tabore, kar pri nas že imamo v obliki mladinskih shodov. Želeti bi bilo, da se v bodočem letu vrši mnogo takih shodov, posebno v krajih, kjer .ni mogoče ustanoviti: telovadnega odseka. — Nato se je sklenilo, preosnovati glasilo Orlov, „Mladost", v splošni mladinski list in se naročnina primerno zviša. Na koncu je podal načelnik V. JeloČnik načrt telovadnega dela in vseh prireditev v bodočem letu. * Liberalna prostost. Francoski škof Martii iz mesta Montauban je vodil procesijo iz svoje stolnice v drugo cerkev. Ondotni liberalni župan je policijsko zavrnil procesijo nazaj v cerkev. Vse to seveda v i-menu liberalne svobode. * Liberalna gasilna društva liujska „Slovenski Narod", glasilo liberalnih učiteljev, 'advokatov in uradnikov, da naj nikar ne hodijo v sosednje kraje gasit, kadar gori. To je čedno! Bo vendar le res, da je nekaterim gasilcem več mar liberalizem kakor pa pomoč, kadar je bližnji v nesreči. Gasilna društva, v katerih imajo ljudje s takimi načeli besedo, so podpore nevredne in narodu škodljive liberalne postojanke. * Ljubljanski magistrat pod revizijo. Liberalcem v Ljubljani je res neljubo, da ima deželni odbor pravico, revidirati njihovo gospodarstvo, o katerem smo že govorili. Zato kar tulijo togote, da je župan dr. Tavčar dobil dopis, s katerim kranjski deželni odbor ukazuje revizijo. Dozdaj je „Slovenski Narod" priznal, da se je pri mestu gospodarilo na ta način, da so se vsakoletni primanjkljaji pokrivali iz zakladov pri mestnih zavodih in da je občina napravljala dolg sama pri sebi. Kaj je pravilno, bo povedala preiskava. * Bela zastava. Trebnje, dne 15. novembra. Že 2 dni vihra Tz pošTopja c. kr, okr. sodnije v Trebnjem na Kranjskem bela zastava v znamenje, da n:| nobenega grešnika v zaporih c. kr. okrajnega sodišča. * Igra prirode. Piše se nam: Čeravno je bilo naše Pohorje zavito že 2krat v snežno odejo, so izva- bili sol.nčni žarki zadnjih dni marsikako cvetko, da se je radovedno povspela Iz matere zemlje. V nedeljo, dne 16. t. m., smo našli v visočini Glažute, na popolnoma vetrom dostopnem kraju cvetoče jagode, da, celo nekaj dozorelih jagod je bilo poleg. In tako se je priroda zmotila, a ž njo tudi grmovje, ki je kazalo popolnoma spomladansko lice. * Tržno poročilo. Denarni trg se vedno boljša. Od kar je nastal na Balkanu mir, je upati, da se bo svetovni položaj v toliko pomiril, da bo denarna draginja tekom časa vendar odnehala. Nekatere francoske in angleške banke so že znižale obrestno mero. — Naš železniški minister je pred kratkim zapretil bogatim židom, ki imajo v lasti premogove rudnike in trgovine, da jim bo zvišal tarife (cene) za prevoz po železnicah, ako bodo na zimo zopet zvišali cene. Tega so se ustrašili in baje ne bodo zvišali cen premogu kakor so nameravali. — Cene hmelju so v Žatcu sledeče: češki hmelj 540-610 K ll'OO kg, štajerski 400 do 480 K, * Za S, K. Z. so darovali vsi slov. štajerski državni poslanci vsak po 60 kron. Živijo! * Pribita resnica je, da vsak naročnik turške srečke mora zadeti! V srečnem slučaju znaša dobitek 400.000 ali 200.000 zlatih frankov, v manj ugodnem slučaju 30.000, 1C.< 00, 4 000 frankov itd., v najneugodnejšem pa mora zadeti vsaj 400 frankov. Za turško srečko, koje prihodnje žrebanje se vrši 1. decembra t. 1. izdan denar tedaj nikakor ni izgubljen. Da je vsakomur, kdor hoče svojo srečo poskusiti s srečko, omogočeno nabaviti si v ta namen najboljšo turško srečko, določili so se mesečni obroki na samo 7 K 75 vin. Kdor pa hoče plačevati mesečno po 6 K, dobi pol^g turške srečke še izborno srečko italijanskega rudečega križa, tako, da je potom na leto desetkrat upanje na glavne in druge večje dobitke. Naročila sprejemajo in pojasnila dajejo za Slov. Stražo g Valentin Urbančič, Ljubljana 5, in vsi njeni sotrudni-ki po deželi. Naročajte le po posredovanju Slov. Straže, ki je v zvezi z mogočno slovansko krščansko banko s polno vplačano delniško glavnico 40 milijonov kron, pri kateri se ni bati zgube in neprilik! * Na površje zimskih setev se zamujeno gnojenje še sedaj jeseni lahko popravi, zimske setve, ki dobijo krepko vrhno gnojilo s Tomaževo žlindro, boljše prezimijo in prestojijo poznejšo suho dobo mnogo lažje; tudi dajo take setve polne klase s težkim zrnjem Kmetovalec se naj tudi spomni na gnojenja travnikov, pašnikov in deteljišč s Tomaževo žlindro, če hočemo dobiti dobro redilno krmo je gnojenje s Tomaževo žlindro neobhodne potrebno * No»e k jige. Iz zaloge Kat. tisk. društva v Gorici sta izšli sledeči novi knjigi: „Kragelj, Kateheze". Knjigo č g. duhovnikom in katehetom toplo priporočamo. Dobiva se tudi v tiskarni sv. Cirila. Cena broš. K !-50, vezana K 2'50. Izšla je tudi knjiga: „Valerija", ali zmagoslavni izhod iz katakomb. Zgodovinska povest Iz nemškega prevel dr. J. P. Knjiga je posebno važna letos, ko obhajamo Konstantinov jubilej. Cena broširanemu izvodu K l 40, vezana K '¿'—. Dobiva se v prodajalni Kat. tisk. društva v Gorici. — V salezijanskem zavodu na Rakovniku v Ljubljani je izšla knjižica „Dramatična zbirka št. 2". Vsebina: ,.Najdenček", komedija v enem dejanju in „Dva gluha", burka v enem dejanju. Cena 50 vin. Dobiva se v salezijanskem zavodu na Rakovniku pri Ljubljani. — Te knjige toplo priporočamo. Mariborski okraj. m Maribor. Prihodnjo nedeljo, dne 23. t. m., gremo mariborski Slovenci in Slovenke gledat „Divjega lovca", katerega predstavljajo naši Orli in Orlice zvečer ob 8. uri v dvorani rokodelskih pomočnikov (Apotekergasse). m Maribor. Ivan: „Ali veš, kdo mora biti novemu mostu posebno hvaležen?" — MatijČe: „Ne vem, koga misliš," — Ivan: „Klobučarji. Nizke ograje ob straneh in hudi veter, kateri vedno vleče čez most, je odnesel dosedaj v hladne dravske valove okrog 20 klobukov," — Matija: „A tako. Potem si bom pa takoj napravil vrvico h klobuku. m Sv. Jurij v Slov. gor. V torek smo končali Sdnevno svetoletno pobožnost. Cela fara se je zopet prenovila v Kristusu. Pridigovali so čč. gg. frančiškani od Sv. Trojice. Ob koncu slavnosti nas je obiskal naš nepozabni voditelj kaplan Bosina. Kličemo mu vsi dobri Sentjurčani: Bog Vam plačaj vse, kar ste nam dobrega storili! m Frara. V ponedeljek smo pokopali nadepolne-ga mladejrča, g. A. Pirkmaier, sina našega g. nad-učitelja. Pokojnik je bil uslužben v lekarni na Vrhniki (Kranjsko). Kruta morilka sušioa ga je vrgla v postelj. Bela žena ga je rešila mučne bolezni. Kljub svoji bistroumnosti je bil naš Tonček čudovito ljubeznjiv in ponižen. Žalost nad bridko izgubo v rodbini Pirk-maierjevi je skoro nepopisna. Nad vse sijajen pogreb je nekoliko utešil bridkost skoro obupani rodbini. Ur čiteljski pevski zbor mu je zapel ganljive žalostinke. Ob strani prezgodaj umrlega učitelja Frid. Lešnika počiva sedaj učiteljev sin — naš Tonček. Ko bi ne poznali namena človekovega na zemlji, ko bi ne vedeli, da biva nad nami neskončno modri Bog, bi se vprašali kakor nekdaj apostoli: Gospod, zakaj se je to zgodilo? Toda ker vemo, da brez božje volje nam niti las ne pade raz glavo, zato se ponižno udarno v božjo voljo, rekoč: Zgodi se Tvoja volja; m Mariborski Orel vabi vse rodoljubne Slovence na gledališko predstavo, «katera se vrši v nedeljo, dne 2-i. novembra v društvenih prostorih Kat. pom. droštva v Mariboru (Apothekergasse). Vhod z Glavnega trga pri lekarni ,K orlu". Predstavlja se F. S. Finžgarjev „Divji lovec". Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. Med posameznimi dejanji proizvajanja oa glasovirju. Vstopnina: Sedeži I,—VI. vrste 1 K, ostali sedeži 80 vin., za dijake 20 vin. Predprodaja vstopnic po članih in v prodajalni tiskarne sv. Cirila. Blag jna se odpre ob 7. uri. Začetek ob 8. uri zvečer. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo telovadnega orodja, se preplačila hvaležno sprejemajo. Mariborski in okoliški Slovenci na svidenje! m Sv. Pete' pri Mariboru. Ciril in Metodovo slavnost obhaja v nedeljo, dne 23. nov po večernicah v samostanski šoli dekliška Marijina družba. Deklamacije. žive podobe in petje. Vsi povabljeni. m Hoče. Dekliška Zveza priredi v nedeljo, dne 23. novembra v gostilni g. R"jko veseloigro „Prisiljen stan je zaničevan". Na vsporedu je govor, deklamacija, predstava in petje Začetek ob 3. uri popoldan in ob 6. uri zvečer. Vstopnina za sedeže 5 vin., za stojišča 50 vin. Kdor se hoče spet enkrat dobro zabavati in nasmejati naj pride na to prireditev. K obilni udeležbi uljudno vabi D. Z. m Fram Izobraževalno društvo ima prihodnjo nedeljo občni zbor z govorom in dvema igrama. m Sv. Benedikt v Slov. gor. Katoliško bralno in gospodarsko društvo priredi v nedeljo dne 23. novembra po večernicah povodom otvoritve nove društvene dvorane v isti veselico s predstavo narodne igre „Krivoprisežnik", tamburaniem in petjem. Posetiti sta nas obljubila ob tej priliki veleč. g. dr. Hohnjec in poslanec Roäkar. K obilni udeležbi vabimo! m Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dekliška Zveza ima SO. novembra svoj mesečni sestanek s podučnim govorom, deklamacijami in govorom predsednice. Dekleta iz cele župnije, pridite 1 m Slov. Bistrica. Kam v nedeljo, dne 23. novembra t. 1. ? Vsi od blizu in daleč v Slovensko Bistrico, ker tam se bo pod pokroviteljstvom kat. izobr. društva in sodelovanjem domačega pevskega zbora predstavljala šaljiva in poučna igra „Repoštev" in si' er v hotelu Avstrija, takoj po večernicah okro^ pol 4. uro popoldne. Vstopnina je mala. čisti dobiček je namenjen za kuhinjo revnih otrok tukajšnje okoliške šole. Po igri je prosta zabava s petjem itd. Phiiski okraj. p Ptuj. Darila, katera je razpisal „Slovenski Gospodar" za one, kateri mu pridobijo večje število novih naročnikov, so napotila tudi mene, da sem se spravil pretečeno nedeljo iz naše kmečke kočice na agitacijo. Sreča mi je bila mila. Od 1. do 6. ure dobil sem 9 novih naročnikov v ptujski okolici. — Mladenič. (Op. uredništva: Hvala za trud! Opozarjamo vse agitatorje, naj vneto agitirajo vsako nedeljo ter si naj zaznamujejo svoje uspehe sami. Darila se bodo razpošiljala po novem letu.) p Ormož. V našem okraju se res godijo Čudeži. Liberalci so prej vedno pravili našim ljudem: „Bodimo složni, delajmo skupno, da ne pride „nemški" komisar". Zdaj pa so ravno liberalci tisti, ki nočejo delati s slovensko kmetsko stranko in skušajo na vse mogoče načine doseči, da bi prišel namesto slovenskega kmeta — nemški komisar. To so lepi Slovenci! p Ormož. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, so se pogajanja, katera je vodila politična oblast, radi delazmožnosti okrajnega zastopa, popolnoma razbila vsled trmoglavosti liberalcev. Vso odgovornost in vse posledice nosijo od sedaj SredišČani, ker so vkljub temu, da smo jim hoteli dati 2 sedeža v okrajnem odboru in še podpredsedniško mesto, zavzeli odklonilno stališče napram naši stranki. Pripomnimo še, da imajo liberalci dosedaj samo 4 zastopnike in da dobijo v slučaju, da bi volitve Središčanov izpadle popolnoma v liberalnem smislu, 7 udov svoje stranke. p Središče. Da bodo naši središki očetje s svojo nerodno politiko dogospodarili tudi v okraju, to smo mi trezno misleči SredišČani že dolgo znali, da pa se bode to tako naglo zgodilo, tega si nismo mislili. Kaj bo zdaj? p Vurberg. Dekliška Zveza priredi v nedeljo, dne 23. novembra popoldne ob 3. uri Konštantinovo slavnost v gledališki dvorani vur-berškega gradu. Predstavljala se bo lepa igra „Najdenka" v 3 dejanjih. Igra je iz rimskih časov. Kdor hoče torej videti vrle Rimljanke, naj se potrudi tokrat na Vurberg. Igralke bodo zapele tudi nekaj mičnih pesmic. Na svidenje v obilnem številu! p Hajd na Kam v nedeljo, dne 23. t. m. ? Vsi na Hajdinl Tamkaj se bo pod pokroviteljstvom kat. bralnega društva krčevinskega, v prostorih Društv. doma in sicer popoldne po večernicah krog pol 4. ure predstavljala nova igra „Plemenito srce" v treh dejanjih. Snov je vzeta iz kmečkega življenja. Tudi za kratek čas bode preskrbljeno ker se predstavi „Geta" prvič v Ptuju šalj. priz. in gospa „Pumpernikel". Vstopnina je mala. Udeležba pa naj bo obilna. Mladeniči, dekleta in prijatelji naših društev, pridite vsi in pripeljite Vaše prijatelje, da se snidemo v prav obilnem številu. p Grabe pri Središču. V nedeljo dne 23. novembra priredi takoj po večernicah S. K. Z. javen političen shod v prostorih tukajšnje Kmečke hranilnice in posojilnice. Govorila bosta dež. poslanca Ozmec in Meško. Prideta torej moža, ki sta stala zajedno z našimi poslanci v večletni težavni borbi z nemškim nasiljem v deželnem zboru neustrašeno na braniku za naše narodne pravice in moreta po tokratnem de-želnozborskem zasedanju pokazati na uspehe, ki so plavali toliko let našim zastopnikom, kakor se je zdelo, kot nedosegljiv ideal pred očmi. Vsi, domačini in okoličani, ki hočete slišati in se prepričati, da delo za narod ni v lepih besedah, kakor to razumejo naši politični nasprotniki, ampak v dejanju. Ne zamudite te prilike in pridite v prav velikem številu! Ljutomerski okraj. 1 Radgona. Dne 9. novembra se je tukaj otvori- la električna razsvetljava. Pa že Čez nekaj dni se je zgodila nesreča. Preteklo soboto, dne 15. novembra, je bil v mestu velik semenj. Nek kmet se je peljal po ulici z vozom, kar zadene konj v odtrgano žico, ki je visela navzdol, in bil je takoj mrtev. Ni veliko manjkalo, da ni prišel kmet sam ob življenje, ker je hotel konja prijeti, kar so pa drugi še na veliko srečo preprečili. Konj je bil vredert 800 K. Ta slučaj nas uči, da bode zanaprej treba velike opreznosti. 1 Veržej. V nedeljo, dne 28. t. m. po večernicah priredijo ora-torjanci v Marijanišču 4 dejansko igro „Zloba in zvestoba'1. Obleka Španska. Vstopnina navadna. Konec ob 5. uri. 1 Gor. Radgona. Kmet. bralno društvo priredi v nedeljo, 23. novembra tombolo v prostorih Al. Kampaš v prid društveni blagajni za nabavo knjig in časnikov. 1 Križe vel. Vabilo k okrožnemu zadružnemu shodu, kateri se vrši dne 23 nov. v Križevcih v dvorani posojilnice. Začetek ob 3. uri popoldan. Dnevni red: 1. Volitev okrožnega načelstva. 2 Določitev kraja za prih. okrožni shod. 3. Navodila za poslovanje. 4. Predavanje: Delo za ljudski blagor in — posojilnice. 5. Slučajnosti._ Slovenjgraški okra!* s Šmartno pri Slovenjem Gradcu. V nedeljo se je vršil po rani sv. maši shod S. K. Z., ki je bil dobro obiskan. VeleČastiti g. nadžupnik Lenart je pozdravil poslanca dr. Verstovšeka prav prisrčno in zlasti povdarjal njegovo vstrajno delovanje. Predsednikom shoda je bil izvoljen posestnik Vavken. Poslanec je poročal obširno o zadnjem zasedanju deželnega zbora, o raznih važnih vprašanjih, o katerih se sedaj razpravlja v državnem zboru in dokazoval glede izseljevanja, koliko škode povzroča narodnemu po-spodarstvu, zlasti kmetijstvu vedno večje izseljevanje posebno kmečkega delavstva in kmečkih sinov. Posebno je z veseljem povdarjal, da je, slišal, da iz slo-venjegraške okolice ne pošiljajo več v toliki meri slovenskih otrok v nemško šolo. Govoril je nato še u-gledni veleposestnik Plesnik, ki je predlagal popolno zaupanje poslancu in njegovim tovarišem S. K. Z. Zaupnica se je soglasno sprejela. s Šmartno na Paki. V nedeljo, dne 10. t. m. po večernicah smo imeli shod S. K. Z., katerega je vodil župan Pirlovšek. Shod je bil dobro obiskan, u-deležilo se ga je tudi več posestnikov iz št. Andraža. Poslanec dr. Verstovšek je poročal o deželnem in državnem zboru in navajal razne, za te kraje važne gospodarske zadeve. Posestnik Blagotinšek iz Št. Andraža se je posebno pritoževal glede ceste, da je o-krajni zastop šoštanjski tako dolgo ne gradi. Poslanec dr. Verstovšek je dal tozadevna pojasnila in posebno opozarjal, c?a se cesta ni mogla dosedaj graditi le zaradi velikanskih stroškov.. Na predlog g. župana se je izrekla poslancu in Kmečki Zvezi zaupniea. s Sv. Križ pri Belih vodah. Na dan sv. Katarine, to je dne 25. novembra, bo pri Sv. Križu pri Belih vodah občni zbor križke cerkvene družbe in to po prvem sv. opravilu. s Ilibnica na Pohorju. Sestanek naše Mladeni-ške Zveze, ki se je vršil dne 9. novembra, se je vrlo dobro obnesel. Nastopili so sledeči mladeniči-govorni-ki: Ričnik Franc, ki je govoril, kako moramo trebiti nemškutarsko-liberalni plevel iz src slovenskega ljudstva. Arih Anton, predsednik marenberške Mladeni-ške Zveze, je prinesel pozdrave ondotne mladine ter nas navduševal, kako moramo biti vstrajni pri našem delu, da bomo srečno premagali vse ovire, ki se nam stavijo na pot. Miklavc Grega deklamira Gregorčičevo pesem. Miklavc Franc nam je pokazal 3 naše naj-zagrizenejše nasprotnike. Potem se je zaključil ta lepi shod. Konjiški okraj. k V Konjieah je umrla dne 18. t. m. po svojem dobrem srcu obče znana gospa Ana Šepic, roj. Ja-nežiČ. Bila je sestra profesorja Franca Janežiča, Za^ pustila, je lepo premoženje, katero je odločila le za dobra dela. Posebno se je spominjala svoje rojstne lare Žalec in Konjic. Preblaga počivaj v miru! k Konjice. Prav čedno je bilo zborovanje Dekliške Zveze prejšnjo nedeljo. Dobrih in za vse pošteno navdušenih deklet je bila polna zborovalna soba. Marija Drev iz Petrovč se je pa tudi postavila kot neustrašena Savinjčanka. Kako lepo in navdušeno je govoriia o lepoti in časti kmečkega stanu, kako spretno dokazala nujno potrebo mladinske organizacije in Slovenske Straže v boju proti izneverjenju Slovencev v narodnem in verskem oziru. Kako vzvišene jo označila še posebej cilje dekliške organizacije! Tako prisrčne besede ne morejo ostati brezuspešne. Domača dekleta so tudi, kakor navadno, dobro naredila. Petje zbora, samospev TžezVke Pučnik, nastop Malke Šolar in Micke Rak — vse je bilo hvalevredni. Decembra pa zopet kajl* k Sp. Grušovje. Jožefa Padežnik je prodala prve dni tega meseca telico mesarju za 114 K. Shranila je denar doma, a ponoči ji je izginil izpod strehe. Žalostna je poizvedovala po uzmoviču in se priporočala sv, Antonu. Uzmovič se je skesal in skrivši prinesel čez par dni denar pošteno nazaj; vesela ga je pobrala žena na tleh'. k Prihova. Dne 30. t m. po večernicah imajo šolski otroci igro in Miklavža. Vabljeni so tndi odrasli. Celjski okraj. c Celje. Izobraževalno društvo nam je nudilo minulo nedeljo zopet lepo zabavo z igro: „Mala pevka", ki se je predstavljala v vrtni dvorani „Pri Belem volu". Ob tej priliki nas je obiskal tudi naš neumorno delavni voditelj g. dr, Korošec tei je v krepkih besedah bodril in navduševal mladino, zlasti fante, za narodno delo ter jih vabil v naše katoliške organizacije. Po govoru so naši pridni igralci dovršeno predstavljali ganljivo igro: „Mala pevka". Zato pa ni čuda, da vlada veliko zanimanje za naše društvene prireditve, posebno za igre, kar priča vsikdar nabito polna dvorana. Le vstrajno naprej po začrtani poti! Med odmori so udarjali naši pridni tamburaši, ki se brez skrbi lahko merijo z vsakim spo'dnjeŠtajer-skim tamburaškim zborom. Za prihodnjič, to je v nedeljo, 7. decefmbra, ko se bo ponavljala igra „Mala pevka", obljublja tudi pevski zbor par mičnih pesmic. Da, delajmo vsi z združenimi močmi ter požrtvovalno, tako bomo dosegli uspehe, katerih bomo veseli. c Celje. Zadnji govor č. g. dr. Korošca je podžgal živahen ogenj, zanesel veselo gibanje med našel fante ter vzbudil zanimanje za naše katoliške organizacije, zlasti za telovadno društvo Orel. Že se o-glašajo pridno novi člani Orla. Tudi naših malih se je polotilo veselo navdušenje, ko so izvedeli, da začne telovaditi tudi „naraščaj". Tako je prav! Fantje, ki ste naš up in nada, naša rešitev, vsi na plan! Morebiti že samo iskrica ljubezni do domovine, naj vzplamti v goreči ogenj! Proč z napačnim strahom, proč z ničevimi izgovori, proč z raznimi krivimi predsodki, kajt:i Slovenija vas kliče med svoje vojake, da se izvežbate v nepremagljive bojevnike zoper krute napade sovražnika ravno na našo slovensko celjsko okolico! Pridite v nedeljo popoldan ob 3. uri v obilnem številu v telovadnico okoliške ljudske šole na nabor! Na zdar! c Celje. Politični trogovor. Acelj: „Si že slišal, prijatelj Beoelj, da nameravajo nekateri goreči pristaši dr, Kukovcu priznati naslov: oče domovine?" — Becelj: „Kaj mi ti poveš! Zakaj neki? Morda zato, ker je „rešil" šoštanjsko posojilnico?" — Cecelj zn-hrešči vmes: „Becelj, ali tudi že ti zabavljaš proti stranki?" — Becelj: „Ne zabavljam, saino vzroke i-ščem za ta častni pridevek," — Acelj: „Mirujta, prijatelja! 'Stvar je ta. Slovenski nižji gimnaziji, ki je nastanjena v dr. KukovČevi hiši, je potekla letos najemninska doba. Ker bi morala ta gimnazija ostati na cesti, če se je ne bi bil zopet usmilil dr. Ivukovec, je naš general domovini storil gotovo prav veliko uslugo, ker je svojo, vsem najmodernejšim pedagogičnim zahtevam ustrezajoČo hišo za daljšo dobo let velikodušno odstopil slovenski gimnaziji." — Becelj: „Seveda. za visoko najemnino." — Cecelj- „Kaj bi se prepirali o nekdanji Grenadirjevi hiši, rajši stopimo h Grenadirju na en glažek ali pa dva!' — Acelj: „Zdaj pa pustimo politiko pri miru, ker drugače se lahko zgodi, da nas kak klerikalen flosar zahumpla po glavi." — Becelj: „Magari, bomo vsaj kakemu očetu domovine dali priliko, da si s tožbo pomnoži svoje zasluge." c Celje. Dne 16. novembra je umrl v Celju Konstantin baron Fiedler, graščak v Št. Pavlu pri Preboldu. Prepeljali so ga v Trst. — 17. novembra pa je umrl Boštjan Mastnak na Bregu v 83. letu svoje starosti. N. v m. p.! c Žalec. Vidi se, da ima slovensko ljudstvo Še v živem spominu divje Turke. Igra: „Turki pred Dunajem" je namreč svojo privlačno moč pokazala tudi v drugič in dne 9. novembra so bili Nidorferjevi prostori v Vrbjih zopet polni. Igralci so nastopili še z večjim pogumom in vzdržali do konca občinstvo v živem zanimanju. Turško ali četrto dejanje je bilo še veliko boljše kakor zadnjič; bitka s Poljaki živahnejša, zakaj Turki so napeli zadnje sile, da rešijo ostanke bežeče vojske z vezirjem Karo Mustafo. — S tem je Izobraževalno društvo zaključilo letošnjo gledališko dobo, na katero se ozira lahko z zadovoljstvom, zakaj pokazalo je vsestranski napredek kakor v razumevanju časa tako tudi v nastopu. Prvo je spravilo na oder narodne noše strogo po predpisih in želo ž njimi popolno priznanje. Lotilo se je velike zgodovinske igre in jo izpeljalo z nepričakovanim uspehom. Zato lahko letošnje leto vspodbuja društvo k novemu vstrajnemu delu, saj ima pri svojih težavnih razme>-rah tako lepe uspehe. Kako je že rekel vitez Kuni-bert po zmagi nad Turki? „To je nauk za vse bodoče nevarnosti: Bodimo edini!" c Grajska vas. Tukaj je umrl dne 2. t. m. blagi posestnik g. Martin Šlander v visoki starosti 77 let. Bil je tudi 1. 1866 v vojski in je bil na obeh nogah težko ranjen. Naj mu bo lahka zemlja domača, katero je tako goreče ljubil! c Petrovče. V ponedeljek, dne 10. novembra ponoči so neznani uzmoviči poskušali svojo tatinsko srečo v trgovini g. Pergerja in Rojoa v Levcu. Ravno tako tudi v isti noči v trgovini gospe Košenina v Drešinji vasi in gospe Godicl v Petrovfiah. Posebne sreče niso nikjer našli, bili so po večini povsod odpo-deni. c Griže. Dne 16. t. m. je zborovala S. K. Z. v prostorih g. župana Pikla. O razmerah v deželnem in državnem zboru je poročal poslanec dr. Korošec. Izrekla se mu je zaupnica za njegovo delovanje. Popoldne je zborovalo Izobraževalno društvo, na katerem je govoril žalski provizor g. Schreiner. c Sv. Jurij ob Taboru. Pri nas se je vršil v nedeljo, dne 9. t. m., shod S. K. Z., na katerem sta govorila poslanca dr, Korošec in Pišek. Vsa naša župnija stoji zvesto na strani vrlih naših poslancev. c Braslovče. Naš „slavni" Sokol priredi prihodnjo nedeljo neko gledališko predstavo. Zavedni BrasIovČani, posebno kmetje, pa za sokolske prireditve nič kaj posebno ne marajo in jih ne obiskujejo. To dobro vedo „dični" Sokoli, Kako temu odpomoči? Hitro iztuhtajo modre glavice to-le: en del čistega dobička naj pripade „Šolski kuhinji", katero seveda vedno vse z veseljem podpira! — Tako upajo „po ovinkih" te trdovratne zvezarje nekako prisiliti, da bi vendar enkrat tudi nekaj za Sokola žrtvovali. Pa ne bo šlo. Mi smo in ostanemo prijatelji „šolske kuhinje" in jo bomo vedno radi podpirali; da bi pa po takih „ovinkih" morali obenem podpirati tudi Sokola, tega pa ne! c Sv. Jurij ob juž. žel. Pred leti (1908) je b lo od graščine Blagovne razprodanegu veliko posestva dražbenim potom. Postava pravi, da 2% od skupička v takem slučaju dobi občina. Izklicatelj je bil, kakor skoraj pri vsakem slučaju, kjer se mesarijo posestva, neizogibni Blaž Urleb. Dasi je bil takrat celo župan, vendar ni poskrbel, da bi bila dobila občina svoj delež. Sedanji župan Ratej pa ni poprej odnehal, dokler ni občina sedaj po razsodbi deželnega odbora prejela svojih 1629 K 88 vin., kar zares niso mačje solze. Zahvala iz priznanja gre poleg g. župana in ne> katerih odbornikov zlasti dr. BenkoviČu, ki je vstrajno zastopal zadevo občine, dočim so nekateri drugi advokati z Urlebom vred bili mnenja, da ne bo uspeha. Takih licitacij je bilo v naši občini že več. Naj se dotični razkosovalci zahvalijo Urlebu, če bodo imeli sedaj nepotrebne stroške. c Celje. Orglavska šola v Celju priredi v nedeljo, dne 23 nov. oh pol 4. uri popoldne v vrtni dvorani hotela „Pri belem volu" gledališko predstavo „Trije tički". Sedeži I. vrste 1 K, II vrste 80 vin. stojišče 40 vin. Prostovoljni doneski se hvaležno sprejemajo. c Laško. Vabilo k gospodarskemu tečaju, katerega priredi Zadružna Zveza (oddelek za Štajersko) v Mariboru v sredo dne 26. novembra v Laškem v prostorih Pivnice. V četrtek, dne 27. novembra v Rajhenburgu v dvorani nove kaplanije. Začetek točno ob 9. uri pred-poldne. Predpoldan: Živinorejski inštruktor Krištof: O krmi in krmljenju. Nadrevizor Pušenjak: Cilji kmet. zadružništva. Župnik Rožnik: O hlevih. Predpoldan (začetek ob pol 2. uri pop.): Krištov: O vzreji telet. Pušeojak: Denarne krize. Rožnik: O svinjereji Pridite. c Lu5e. Glavno zborovanje kmet. podružnice kmet. družbe Lu-če—Solčava se vrši 23. t. m. po sv. opravilu v mežnariji. c Gornjigrad. Bralno društvo priredi 23 novembra ob 3. popoldne v župnijskih prostorih igri: „Vedeževalka" in „V ječi" s primer- nim govorom in petjem proti navadni vstopnini. K obilni udeležbi vabi načelstvo. c Sv. Pavel pri Preboldu. Politično društvo ima 23. t. m. po rani službi božji v novem Društvenem domu shod, na katerem govori naš državni poslanec dr. Korošec in še eden. Možje in moška mladina vsi na plani c Frankolovo. Mlad. Zveza ima v nedeljo, dne 23. novembra svoj sestanek. K obilni udeležbi so vabljeni mladeniči in možje. c Sv. Vid pri Grobelnem. (Okrožni zadružni shod.) Dne 18. decembra se vrši pri nas okrožni zadružni shod. Začetek ob pol dveh popoldne. Pridite! e Mozirje. V nedeljo, dne 23. t. m. se vrši pri nas shod Slov. kmečke zveze. Poročat pride poslanec g. dr. Verstovšek. Tržani, kmetje, delavci iz trga in okolice Mozirja, Nazarja in Rečiče, pridite v obilnem gtevilu poslušat. Shod se vrši v gostilni g. Vasleta po prvem opravilu. Brežiški okraj. b Rajlienburg. V nedeljo, dne 23. novembra, prideta naša gg. poslanca Fr, Pišek in dr, Benkovič k nam v Rajlienburg in na Blanco, da nam razjasnita politične zadeve. Tudi gospod Lojze iz Celja je bil že večkrat v našem Rajhenburgu, pa vselej tako, da so ga prišli poslušat „zaupniki". Ko je imel zadnjič v Klemenčičevi gostilni shod, je sicer govoril razne splošne stavke poslušalcem, katerim ni vsem čisto zaupal . . ., potem pa so jo mahnili „ožji prijatelji" v, temno 110Č. . . Trkali so na vrata več gostiln, dokler niso našli tihe sobice, kjer so kovali liberalne načrte . . . Naši poslanci pa se ne skrivajo in r.e prirejajo s",oclov po par. 2, ampak si upajo javno nastopiti pred vsakim občinstvom! Pridite vsi v nedeljo na shod! Vsak bo izvedel, kar hoče vedeti. Tudi če bi i-mel kateri' vsled „Narodnega Lista" in nasprotnega zabavljanja zmešane možgane, naša poslanca mu jih bodeta zopet lepo uravnala. Torej na plan pristaši Kmečke Zveze! b Artiče. Z novico o poroki nekega dimnikarja smo bili nalašč od nekoga napačno poučeni, ki je i-mel namen, osramotiti poštene ljudi! Ponovno prosimo dopisnike, da poročajo resnico. Dva nova sejma za občino Golobinjek pri Planini je izposloval poslanec gospodi dr, Ivan Ben-kovič. Postajališče Blanca se vi kratkem času o- tvori. b Videm. Poslanca Pišek in dr. Benkovič sta poročala v nedeljo, 16, t. m., o delovanju poslancev Slov. Kmečke Zveze v državnem in deželnem zboru. Državni in deželni poslanec Pišek je obširno govoril o razpravah radi osebno-ldohodnin&kega davka ter dajal zlasti kmetom koristna navodila radi priznanja dohodkov in radi vtokov na komisije. Prav dobro je pripomnil, da katoliški poslanci delujejo ljudstvu v prid v gmotnem in narodnostnem oziru. in pa tudi v verskem, kar so dokazali o priliki glasovanja glede zakona o razporoki, ko je ravno lepo število slovenskih poslancev zabranilo sprejem ne-krščanske postave o razporoki. Štajerski obrtniki bodo pač imeli lepe koristi od truda poslancev Kmečke Zveze, ko bodo smeli izvrševati navadna dela tudi že brez posebnih mestnoobičajnih koncesij; izostane veliko število sitnosti in kazni, ob enem pa ljudstvo na deželi lažje dobi potrebne obrtnike. Potreben možat nastop, neuklonljiva volja in neizprosen boj, to je: obstrukcija, je naše ljubeznive sodeželane Nemce prisilila k popustljivosti, katere sad so tudi brezobrestna posojila in zlasti gospodinjska šola s svojimi' poučnimi tečaji. Poslanec dr, Benkovič je razpravljal o držav.nozborskem delovanju. Izvajanja obeh vrlih gospodov poslancev smo poslušali volilci z velikim zanimanjem. V razgovoru se je povdarjalo, da naj gleda država v prvi vrsti na potrebe svojih državljanov. Dežela pa mora skrbeti ne le za graške športe in mnogotere ' neumnosti,, ampak tudi za slovenski, davkoplačujoči del, in med drugimi potrebami uravnati gospodarski pouk, če ne drugače, vsaj s poučnimi tečaji o sadjereji, vinogradništvu, živinoreji, živinozdravništvu, gospodinjstvu. Istotako je deželni zbor dolžan naročiti deželnemu šolskemu svčtu, da uvede in izvede tudi gospodarski, in gospodinjski pouk v ljudskih šolah s pomočjo že obstoječih Šolskih vrtov. Kaj bi ljudstvu pomagalo, če bi znalo nekaj ali veliko nem&čine, pa gospodarsko zaostajalo in propadalo. Tu je obširno polje in naloga raznih kul-turonoscev in pijonirjev. Nato sta se sprejeli 2 resoluciji: 1. Odobrujemo možat, odločen in uspešen nastop naših poslancev, zaupno pričakujoč, da tudi v-naprej odločno zastopajo in zahtevajo naše državljanske in postavno določene, z drugimi narodi enakopravne pravice pri upravi, sploh uradih, ter na gospodarskem in kulturnem torišču. — 2. Pod pokroviteljstvom Pitreicha se skoro onemogočujejo pri sodiščih postavno zajamčene pravice slovenskega ljudstva; zato sledi iz tega naravna in nujna potreba, da "se vsi Slovenci zedjnimo na odločno zahtevo po ustanovitvi! slovenskega nadsodijšča v Ljubljani za vse slovenske pokrajine. Enoglasno sprejeto. — Končno kličemo: Živela Kmečka Zveza in njeni poslanci! b Rajlienburg. Dne 27. novembra se bo vršil v prostorih kaplani je gospodarski tečaj. Agitirajte že sedaj za obilno udeležbo. b Rajlienburg. Dne 23. t. m. v nedeljo, se vrši politični shod v Rajhenburgu po prvi sv. maši v kaplaniji, popoldne ob 2. uri pa na Blanci v prostorih g. župana Likarja. Poročala bodeta o delovanju državne in deželne zbornice gg. dr. Benkovič in Pišek. b Videm. V nedeljo, dne 23. novembra se vabi domačine in sosede naj pridejo ob 3. popoldan, po večernicah v staro šolo, kjer se bo uprizorila vesela igra in šaljiv dvogovor. b Dobova. (Okrožni zadružni shod.) Dne 30. t. m. se vrši pri nas okrožni zadružni shod. Začetek ob 3. uri popoldne. Pridite! b Buče. (Okrožni zadružni shod,) Dne 4. decembra se vrši pri nas okrožni zadružni shod. Začetek ob dveh popoldne. Pridite! Najnovejše, Državni zbor. V torkovi in včerajšnji seji se je razpravljalo o predlogi glede davka na žganje. Držav-nozborsko delo se nikakor ne more prav razviti, ker Še spor med Poljaki in Rusini ni odstranjen. Gališki namestnik Koritovsky je dne 19. novembra predložil nov posredovalni predlog glede spremembe volilnega reda. Ta predlog, katerega vsebina dosedaj še ni znana, bodo Rusini natančno presodili ter se koncem tega tedna odločili, ali sprejmejo nove poljske predloge ali ne. Na Rusinih je tedaj ležeče, ali bo šlo delo v zbornici naprej. Nemške stranke se zelo bojijo, da bi se med Poljaki in Rusini dosegel sporazum, ker je potem lahko mogoče, da bodo vse slovanske stranke skupno nastopale v državnem zboru. — Železniški minister Förster je predložil zbornici načrt za zgradbo bosanskih železnic. Naša zbornica zahteva, da se ob enem predloži načrt za zgradbo domačih lokalnih železnic. Minister pa je izjav:!, da pride ta predloga sicer kmalu v državno zbornico, da se pa z zgradbo domačih železnic ne more prej začeti, dokler se ne izvrši veliki finančni načrt. Potemtakem se bo v Avstriji moralo Čakati z zidanjem novih železnic, dokler se ne izvrši velika preosnova davkov, z drugimi besedami: dokler se ne naložijo novi davki, oziroma stari znatno povečajo. Delegacije. V torek zvečer se je vršila prva seja avstrijske delegacije. Za predsednika je bil enoglasno Izvoljen Poljak dr, Leo, za podpredsednika pa član gosposke zbornice, grof Silva-Taruka. Delegacijam se je preložil skupni proračun za državne potreba za 1. 1914, kateri znaša 291 milijonov 290.592 K. Od te svote mora plačati Avstrija 123,408.726 K, o-stalo pa Ogrska, (Dohodki obeh držav, to je carina, so proračunjeni na 97,251.704 K.) Avstrijski prispevek bo za leto 1914 zfa 29 milijonov 300.000 kron, ogrski za 16 milij. 800.000 kron večji kot proračun za letošnje leto. Večina teh svot, namreč 239 milijonov 586.207 K gre za armado, 38,138.580 K pa za vojno mornarico. — Slovenski štajerski delegat dr. Korošec je izvoljen za predsednika finančnega odseka. Listnica uredništva. Planina: Dogodbice o takih pijanih nemčurčkih ne spada v resen list. Pišite raje kaj drugega. Saj Vam pero gladko teče. Pozdrave*. — Sv. Lenart v Slov. gor.: Dotični kozlostrelec bo dobil itak v kratkem „Pozdrav." Se ne splača s tako polit čno ničlo toliko ukvarjati. Pozdravljeni! — Berkovci: Prijatelj! Še nismo in tudi ne bomo priobče-vali takih dopisov, ki imajo tak osebni značaj. Pišite raje kaj drugega. Pozdrave! — A. B. Trbiž: Hvala! Smo dobili že poprej poročilo o nesrečni smrti od druge strani. Pozdrav Vam in vsem tamošnjim slovenskim vojakom! — Blaž Zavec, Berolin: Hvala! Bomo porabili, kadar bo več prostora. — Gornja Sav. dolina:. Preobširno za tokrat. Pride. — Dobova, Lučane, Sv Lenart v Slov. gor., Hoče, Sv. Jurij v Slov. g., Braalovče, Grušovlje, fiv. Andraž v Slov. gor, Sv. Barbara v Slov. gor., Sv. Tomaž—Ormož, Okoško, ^ Amalija Zn^daric v Ljutomeru, proda svoje 10 oralov obsegajoče posestvo s poslopji in raznimi premičninami vred zaradi preselitve. Hranilnično posojilo zamere ostati vknjiženo. Vse natančneje Be izve pri lastnici, Ljutomer, Stari trg 48. 1345 Pozor gostilničarji! Gospodarsko društvo v Baderni (Istra) priporoča svojo veliko zalogo uelega, rudečega in črnega, starega in novega letrskeirii vina po 36—42 K. Za pristnost, jamči, v slučaju cenj. naročila pa prosi dopošiljatve sodov v Sv. Peter u Šumi, Istra. Pri naročilu nad 12 hI je vino 2 vin. ceneje. 1340 Išče se trgovRka pomoč» niea v trg na Spod. Štajersko. Biti mora vzgledna katoličanka, katera je zmožna voditi trgovino sama. Želi se, da se razume tudi na gospodinjstvo. Ponudbe se naj pošljejo na upravništvo. 1342 Sfovo. \ o v o. Naznanjam cenj. o' činstvu, da imam v zalogi vsakovrstne lončarske reči: n. p. najlepšo in močne štedilnike z belimi ali modrimi ploščami po najnižjih cenah in tudi velike in male štedilnike; delam peči vsake velikosti. Vse po-najnižjih cenah. Vsako popravilo štedilnikov, snažen je peči. Vse hitro in točno. Kdor hoče za mali denar dobro kupiti, naj pride ali piše na Jožefa Majer in Franca Kropse, lončarski obrt, Reichs-strasse 24, Maribor. 1343 Heso! Meso! Vsak dan sveže goveje in telečje meso, noge 5 kg K 4 20, svinjsko prima 5 kron, prima špeh K 5 60 franko po povzetju pošilja v splošno zadoioljnost F. Joszovics, He-rinese št. 30, Ogrsko. 1347 Priden in pošten hlape-», ki ima veselje do živine in polja, se sprejme v ^službo v župnišču v Grižah pri Žalca z novim letom pod ugodnimi pogoji. 1350 Pred« se posestvo blizu Maribora, 36 oralov vso za kmetijstvo potrebnega zemljišča, hrami so vsi zidani, z vsem, kar stoji in leži. Slučajno tudi na 2 polovici. Več pove uprava 13?>3 Išče se poštena in zvesta deklica stara 17—20 let, kot pomoč v kuhinji in gostilniških prostorih za eno katoliško, slovensko gostilno pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Pla ča po dogovoru. Ponudbe pod „Poštena", poste restante, Sv. Lenart v Slov. gor 1332 Priden trgovski učerec se takoj sprejme pri Janezu Toplak, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, Juršinci pri Ptuju. 1327 nnnnnnnnnn KAJ JE PRALNA VESELICA? ■iiiittiiciiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiftiiitiiii iiitiiiii mi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitii ■itiiiiimiii .....................iiiiiiiiiiiii To je tisti veseli dan, kadar se snaži perilo s Schichtovim milom, znamka "Jelen". Perilo postaja očividno čisto. V kratkem času, med prepevanjem in smehom, je izvršeno vse delo. V vsakem kosu Schichtovega mila je skrit palček, ki skrbi za to, da perici ni treba toliko drgati. Perilo ostane vsled tega dolgo časa kot novo in se ne raztrga tako hitro, kakor če se pere z navadnim milom, katerega pralna moč se mora nadomestili s silnejšim obdelovanjem perilo. Loterijske Itevilke. G'adec 12. mvembra 1918 61 5 82 87 17 Line 14 novembra 1913 3 24 40 59 5 aloga pohištva. Produktivna zadraga mizarskih mojstrov, reg. zadr z om. por., Maribor Burgplatz št. 3. Podrnžnica v Ptnju, ^arnitzo\a nlica. 771 Sprejemajo se stavbeno-miz;arska dela. Nizke cene. Hamburg-Amerika Linie Generalna h aren tu. » a za Stnjersko Murpl&tz 3 O (TU €§111! Murplats 3 Najhitrejša sveža Gradec —New-York v 8 dneh. 4 parniSki razr. izvrstna hrana, oskrba in postrežba. Tedensko 3—4 vožnje iz Hamburga. Prihodiifi parniki: »Kais. Aug. Viktoria« 22. nov.; »Patricia« 27 nov.; »Pretoria* 6. dec.; »Amerika« 11. dec.; »President Grant« 13. decembra; »Pennsylvania« 20, decembra. O Konstantinovem jubileju V založništvu Kat. tisk društva v Gorici je izšla krasna povest: „VALERIJA" « > o S s (S +J M S 9 S ali zmagoslavni izhod katakomb. iz Zgodovinska povest. — Knjigo vsem pristašem, posebno pa našim društvom prav toplo priporočamo. 0 K c s ai & P 3 & h» 3 o < 0 Cena broš. K 1-40, » vez. » 2—. 1334 Dobiva se v prodajalni Kat. tisk. društva v Gorici. O Konstantinovem jubileju u. S ff * H â 0 Šivalni stroj 20.stoSetja. SINGER Co., akc. družba za šiv. stroje, Narihor, Gosposka ul. 32, Celj©, Graška c. 33; SIOV. Gradec. Glav. trg46 Svarilo pred zamenjavami! Vse od drugih trgovin za šivalne stroje pod imenom „Singer" ponujani stroji so posneti po enem naših najstarejših sistemov, ki daleč zaostaja za našimi novimi sistemi šivalnih strojevev konštrukciji, uporabnosti in trpežnosti. — Vzorci za vezenje, gačenj in šivanje gratis in franko. — Na vprašanje vedno zaželjenl odgovor. ^s Najstarejša tovarna za motorje v Avstriji ^^p Langen& Wolf. Dunaj X SC HUT. zastonj opremite, ako kupujete dobro 8tumpf-ovo kavo. Paket po 5 kg dobre žitne .kave v lepi vrečici poleg 2 daril samo 4 krone franko. Jos. Stumpf, tovarna žitn^ kave, Šlotov na Labl, Češko. 50.000 «adovoljnih odjemaleev. Prosim, da se naroča naravnost pri gornji tvrd-ki, ker je glasom postave agentom pod i*atnijo prepovedano v privatnih hišah žitno kavo prodajati. Vzorci in prospekti lastonj in iranko. 1321 Inženerski urad v Gradcu, Annenstrasse 10. Originalni „Otto"- motorji na bencin, ben-maske eol, surovo olje, petrolin, plin itd. 106000 Schut m zelo trpežnega 12 K. Za enako ceno kakor druk se dobijo tudi ostanki cajga, kambrika, lovactina, pisanega platna in parhenta. Ostanki so v dolgosti od 2—7 m. Naročila nad 20 kron se pošljejo franko. Zamenjava dovoljena. 680 Več kot 1 milijon kron ca. je v kratkih mesecih izplačalo zavarovancem društvo 1111 «9 Midchenhort »t Prvo splošno dobrodelno drnšfco za preskrbo dote in bale za dekleta, ki imajo nsmen slepiti t zakon Vsak čian plača v dvfh letih 294 K in dobi čez 2 leti v slučaju poroči t ve 600 K in s« torej sveta obrestuje z 124% Sprejem članov: breg delofiena starosti, brez zazlike glede vere, brez ¿¡dra?nišk«ga atesta. Noben liziko! Zahtevajo taks j brezplačne prospekte od glsvne izplačileise „MadheEhsrta" xa Štajersko, Gradec» Annenstrasse 9, ali od njenih iz^lačilnic v mnog h krajih. Vaditelji vj»ia£ilsšc se sa Štajerskem in Keroikem povsod p*d ugodnimi pogoji sprejemaj*. Franc Pleteršek, zaSoga pohištva Maribor, Koroška cesta št. 10 na$@r®ti Cirilove lisicam® priporoča svoj« bogato zalogo pobranega, motno is kdegu leaa nar .to pohištvo, za spakice, jedilnice in kuhinje. Di* vložke, matraae, stole in ogledal». Otroške železne postelje. Vse domače delo, solidno tako, da jg vsaki odjemalec zadovoljen. Prav niske cene. KrMansko ljadst?© 61 kupuj pri Slovencu. Znano je, da se kupuje pri staroznani domači zanesli'v i trgovini ne samo po ce1* f-a* taäi prav dobro: Sukneno blago (Sto» , moške in dečke, Novomodao volno i.a ženske t dekleta, Na.incvojž® penilo ijjago za oleke in bluze, Platno belo in - ¿ano za sr ce in spodnje hlače Blago za posteljo, za rjuh brez šiva in matrace, Srajce isgotovljene vseh v t za moške in ženske, Pi edpasnitce veliki isbir za prati in s črnega atlasa, Zmir&j novosti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje zastonj I vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago. Karl Wersche» Maribor M. Gdsposka ulica šf. 10. Prva slovenska izdsiovalnios mostnih, živinskih in drugih tehtnic za trgovin in obrt, stav. in uuset. ključavničarstvo Ivan Rebek Celje, Polska nlica št. 14 priporoča svoje tehtnice. Ilust-rovani cenik na razpolago brezplačno in franko. 798 Sprejmem tudi vsakovrstna popravila tehtnic in utež. Äko še niste, pošljite naročnino Edina štajerska steklarska narodna trgovina Na debelo! Na drobno 1 • • • • • • CELJE FRANC STRUPI Graška cesta priporoča po najnižjih sena h svojo bogato zalogo stetdene in por« iiskmaat® posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih Sip in okvfrfev zrn podobe. — Pr«vxefle vseh sieklsrsfcfli del pri cerkvah In stsvfeals* NalsolidnefSa fn točna oostreZba. Kdor svoj želodec ljubi, ne pije drugega, kakor želodčni liker 694—3 Najbolj si želodčni liker! Sladki in grenki. Pristni „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do delat Naslov za narsčils: „FLORIAN", Ljubljena. Bolezen pri svinjah pomeni za vsakega svinjerejca veliko izgubo. Svinjereja je le tedaj dobičkonosna, če nobena žival ne zboli. -Najuspešnejše sredstvo za obrambo in ozdrsvlj«aje vseh svinjskih kužnih bolazsi so Obeliskom svinj-ske kapljice, „Sussannoi", ki so se že nad 50 let dobro obnesle. Neštevilno zahvalnih in priporočilnih pisem, dokazuj s irbsrni učinek tega izvrstnega sredstva. Vsak S5 svinjerejec bi moral imeti te iz- Prva staj. trsničarska zadruga fJif" ÄSrL Jožef Ullaga, Maribor ima na prodaj cepljene trte n^jbuljše kakovosti in sicer 8e priporočljive vrste na c bičaj n; h podlagah, kakor tudi na različnih križankah. Ceniki so brezplačno na razpolago. Tegethofova cesta št. 21. mestna lekarna pri c. kr. orlu ==, MARIBOR Glavni trg št. 15 poieg mestne hiše. SCsnliice zasvinln pJroti,rd®žloi jeizV8tno "' _ zdravilo. Gotovo pomaga, že bolani svinji se lahko daje 3krat na dan ema mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K. Gospod A. H., Sv. Križ piše: Hvala Vam sa priposlano zdravilo: Svinjske kapljice za rdečico: Uspeh vrlo povoljr.il Gospod Janez K piče: Prav dobro pomagalo! Nadalje priporočam: Kapljice za želodčni krč: Stane J,8tekleDica ■T __ samo 50 vin. Žganje proti trganju: : ^ ¿¡fij^ zglobih in udih. Cena 1 K. FOaaalfl mestna lekarna pri o. kr. orla • 1=318 MARIBOR, Slavni trg štev. 15. Samo 5 vozijo toparaiki francoske prekomorske družbe iz J ¥ Nevyork najkraj. ia najini vožtja. Veljavne vezne listke (Šifkarie) za potnike v Amerike ia vezne listke m petaike iz Amerike nazaj v dosaovin® izdaja edino Ed. Smarda :: Ljubljana kenees. potovalna pisarna Dunajska cesta 18 v hiši Kmetske posojilnice, nasproti znane go- stilne „Figabirt". 375 MU ura 14 dni do poskušnjo. Se pošilja samo proti povzeijH, Po 14 dnoh se na želje denar vrče. ■•P Velik cenik brezplačno. (Jamstvo 3 leta.) 14 karatni zlati prstani . , . 14 karatne zlate ura za gospode Srebrne ure ........ Srbrne ura s 3 srebrnimi pokrovi Pristne t lila ure dvojno pekrovo Ploščnate ure iz kovino . . . „ Srebrni pancer-verižice • . • „ 14 karatne zlate verižice . . . „ Amerikanske zlate double-ure . „ Goldin Roijkopf uro.....„ Pravs železnl&arsks Roskopf-patont. Prava nikeln. točno na min. idoče K 5"— 14 karatne zlate ženske ure . . „ 19-— Viseče stenske ure na nihala. . „ 10'80 Kuhinjske ure........ 2'40 ke.........8- 40--£ 6-50 , 9-60 » «■- . 2--„20--.10--. i'— V •rezvojnim p zvoncem 3-50 aribor M. 49 Velika tovarniška zaloga ur, zlat ¡ina in srebrnine. borne kaplji»« redno doma. Steklenica a eno krono. Deset steklenie 8 K. Pasa ti je treba na varnostno znsmko „Obelisk" in ime „SnssanOl". Vse drrge preparate se naj kot manjvredne odločno zavrne. Glavna zalega v Mariboru: Lekarna „Pri Mariji Pern^aj" W. A. Koale, Teggtlisfcva cesta 1 (nasproti frančiškan) ski cerkvi). EdiftU izdelovsiiniica: Lekarna „Pri obelisku", Mr. Viktor Hauser, Celovec, Kardinalni trg (Koroške). no2 nrm. j^Lrr.rtL traft. 8 jesen 'n »imo svojo veliko novo 8**fi S zalogo blaga za moške in ženske oble- ke, vsakovrstne barhente, odeje, veliko robce, jegrove srajce itd., se radi ogromnega nakupa blaga po jako znižanih cenah proda. 1000 komadov flanelnih odej, široko 120 cm, dolge 180 ~čm za K I 50 le dobijo dokler so v zalogi. Pričakujoč obilnega obiska se zabeležim Hanufakturna trgovina . g. šepeg; Maribor Grajski trg it. 2 (Surgpiatz) se cenjenemu občinstvu, gospodarjem, fen-tom in dekletom za našo» novih oblek, lepo nove modno volneno: in pe-rilno blago, phtna in drugih petrebščin, vsem uljudno priporoča, ter zagotavlja «a dobro,, bretkonknreačno, ceno postrežbo. Vse vrst« odej in flanelnih odej za posteljo od 1 K 40 vinarjev naprej. 1175 1100 Kdor ni svojega denarja sovražnik naj ne pozabi na velikansko trgovsko hišo Jo-ip Druškovir, Slov. Gradec z najnovejšim zimskim blagom, tudi cenejše kakor v vsaki drugi trgovini. -V ■ Opremljena z najboljšimi stroji, z lastnini električnim «bratom, HaJnoieJUnil črkami in čednimi abrobki, iiirejem« «aa T tiskarsko stroko spadajoča dela kakor t česnlke, knjige, broiure, stenske In druge koledarje. Za vlč. župnijske urade spovedne in misijonske listke z črnim, rdečim ali modrim tiskom, uradne zavitke z natisom glave ter razne oznanilne napise. Za slavna občinska, selske iri druge urade: uradne zavitke, oznanila, napise, razglase, plačilne predpise, prejemna potrdila itd. Za obrtnike in trgovce: pisma, zavitke, okrožnice, račune, opomine, menjice, cenike, dopisnice, naslovnice, letake in lepake s črnim in drugobarvuim tiskom. Za posojilnica, zadruge h društva: pravila, zapisnike, pristopnice in sprcjemnice, letna poročila, računske zaključke, društvene znake, vabila k prireditvam in sejam, dnevne sporede in drugo. Za kramarje in prireditelje veselic: jedilnike, vabila na plese, ljudske veselico tombole itd., plesne rede, vstopnice, različne napise itd. Za posameznike: vizitke, naslovnice, poročnice, parte in žaiostinke t najlepši opravi. — Diplome za častne ude društev in častne občane v različnih okraskih in z modernimi okvirji po jako nizkih cenah. 0 000 0 Vsa naročila se izvršijo ceno in točno. ooooo Spodnještajer registros, z neomejeno am HrOllilnE BIOOB 86 sPrejemaj° vsakega in se obrestujejo: nar-Ki • 4'/,•/», proti trimesečni odpovedi po Obresti se ^ pripisajejo h kapitalu 1. januarja in 1. julija vsacef„» Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganja po poŠti so pošt. hran. (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama. Posojila se dajejo tlZTj in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 5*/», na vknjižbo sploh po 5Vi%> na vknjižbo in poroštvo po S8/*'/» in na osebni kredit po 6%- Nadalje izposojnje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. Illfarfnp lino so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne ¡n vsako soboto od 8. do 12. ure dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema in izplačaj« denar. BaiaaBaraB Pojasnila se dajejo r^ojllnica Ima tudi bb razpolaga domače hranilni Mbiralail». Stolna ulica štev. 6 Črnec! Glavnim trgom in stolu© c#rkviio), z............. v Ptuju registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Uradne ure 80: vsako sredo, vsak petek in vsak sejmski dan od 8. do 12. ure in vsako nedeljo od 8. do pol 10. ure dopoldne. Vplačuje in izplačuje se redno samo ob uradnih dnevih. Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dop. Uradni prostori se nahajajo v minoritskem samostanu v Ptuju. Hranilne vloge obrestuje po 5*/o 1- 16. v mescu po vložitvi in do 15 in zadnjega pred dvigom. Nevzdignjene obresti se koncem junija in decembra vsakega leta pripišejo glavnici ter kakor ta-le obrestujejo. Sprejemajo se hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se pri tem obrestovanje kaj prekinilo in ne da bi stranka imela pri tem kakih potov ali sitnob. Na razpolago so strankam brezplačno poštno-hranilne položnice št. 118.060 in domači nabiralniki. Posojila se dajejo na vknjižbo po 5 V» do 6%, na vknjižbo in poroštvo po 6%) na menice po 6x/»%i na zastavo vrednostnih listin in tekoči račun pod ugodnimi pogoji. Prevzamejo se dolgovi pri drugih zavodih in zasebnikih prošnje na sodnijo za vknjižbo in izbris vknjižbe dela posojilnica brezplačno stranka plača samo koleke. Hranilne vloge sprejema in jih obrestuje: na vložne knjižice po 4 72% oz. vloge proti odpovedi po 4 3/V7o-Naložbe v tekočem računu se obrestujejo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo na zastavo in osebni kredit. Eskomptujejo se menice ter otvarjajo krediti v tekočem računu. Vplačani deleži 126.100 K. Rezervni zaklad K 344.683*87. Lastno premoženje zadruge K 534.382-17. »««ameKBanHB; registroy. zadruga ij z neomejeno zavezo M obrestuje hranilne od dne vloge do dne uzdiga „Pri belem volu") v Celju, MM cesto štev. 9 —«—prvo nodsfropje — ' počenši s 1. jonuorjem 1313. Rentni daueh plačuje posojilnica sama» K štev. 43501 H. 5021. Razglas. Štajerski deželni odbor je sklenil prirediti tudi leta 1914 stalne viničarske tečaje, da se vzgoje temeljito izobraženi viničarji za delo v amerikanskih vinogradih in drevesnicah, v gnojenju in sajenju sadonosnikov in sicer priredi te-le tečaje: 1. na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru ; 2. na deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Lipnici; 3. na deželni viničarski šoli v Gor. Radgoni; 4. na deželni viničarski šoli v Skalcah pri Konjicah. Ti tečaji se začnejo 15. februarja in se končajo s 1. decembrom 1914. V Mariboru se sprejme.......14 V Gor. Radgoni.........16 V Lipnici ...........26 V Skalcah pri Konjicah ......12 posestniških in viničarskih sinov. Ti dobivajo na naštetih zavodih stanovanje, popolno hrano in vrh tega mesečno plačo 8 kron. Izobrazba v teh kurzih je v prvi vrsti praktična, teoretična le v toliko, kolikor je to potrebno za vzorne in samostojne vi niča rje. Na koncu tečaja dobi vsak udeleženec izpričevalo o svoji porabnosti. Za sprejem v te tečaje morajo prosilci vložiti koleka proste prošnje najkasneje do 6 januarja 1914 na štaj. deželni odbor. V tej prošnji se mora izrečno povedati, v katero naštetih šol želi prosilec vstopiti in je treba priložiti: 1 dokaz, da je prosilec star 16 let, 2. spričevalo poštenega obnašanja, katero mora potrditi župnik, 3. zdravniško spričevalo, da je prosilec prost vsake nalezljive bolezni, 4. šolsko odpustnico iz ljudske šole. Pri vstepn 8e »«rajo prosilci zavezati, da ostanejo od 15. febrnarja de 1. decembra 1914 nepretrgoma v tečaju in da slušajo vse, izobrazbo zadevajoče naredbe deželnih strokovnjakov. V Gradcu, oktobra 1913. 1301 Od štaj. deželBejra odbora. Pozor § Cenj. kupoval«. Pozor i Nova slovenska trgovina Alojz Brenčič, PM nudi cenj. občinstvu za lesen in zimo samo sveže blago kakor: najnovejše škfe za moške obleke, ter sukno in volno za ženske obleke in bluie, mnogo trpežne hlačevine, veliko izbiro raznega parhenta stanovitnih barv, najmodernej še svilene, volnene, suknjene in štrikane robce ter vsako vrstnega platna za posteljno in livotno perilo in sicer hlače, srajce, nogavice, rokavic, predpasnike, ovratnike, manšete, otročje oblekce, dežnike ter z eno besedo vse, kar spada v manufakturno stroko. Postrežba hitra in solidna! Za mnogoštevilen obisk se priporoča narodni in domači trgovec Alojz Breniič v Ptuju. 952 Novo blago! Nizke cene! Pozlatar m cerkveni popravljalec prevzame popravo, kakor tudi napravo novih cerkvenih oprav in potrebščin: oltarjev, prižnie, knževih potov, Okvirje» za podobe itd.. Strokovna izpeljava po solidnem slogu oziraje se strogo na stariniko in umetniško vrednost. Nizke cene! 1126 Najboljše reference. H. Fehsler, Gradec, Sackstrasse 24. Serravallovo železnato kina-vino Higien. razstava Dunaj 1906: Državn* od-:: lika in častni diplom k zlati kolajni :: Krepilno sredstvo xa slabotne, mate-krvne in rekonvalsoente. Povsro&t voljo do jedi, utrjuje živce in popr&r.j. kri. Iabcren okus. Nad 7000 «drav- ! uiških opri če val. >Pe.kr.dYorai dobavitelj Triotste-Barcmis. v lekarnah v steklenicah po pol litra i K 2'60 In po 1 liter i K 4-80. I. J.Fauland «Ptuju trgovina z manufakturnim blagom se vsem priporoča. 676 „Opollo" III. vrste liter K 060 „ Clarett „ „ 0*72 Rudeče namizno vino „Opollo" „ „ 0-80 Dalmatiner Perle „ „ 0'88 Rudeče vino za slabokrvne „ „ 0-80 Posebro dobro belo vino (staro sladko) „ „ 0'80 Posebno dobro staro belo vino (Perle) „ Vino „Vordernberger" 1911 (iz kleti g. stol. župnika) liter K 160 Dalmatinsko „Perle", posebno staro, črno vino za prebolele „ „Opollo"-extra „ » >. staro (sladko) „ Prosečan (od rozin-gro-zdja) za hudoobolele „ , „ 0-96 Velespoštovanjem Franc Cvitanic-eva vdova Maribor, Šolska ulica 2. Zaloga dalmatinskega Tina „I. dalmatinske vinarske za druge v Bohu (Dalmacija) ame Lysoform Kapi se <446 ki tudi neprijetni duh in pit hitro ter sigurno odpravi. — Napravite le en poskusi — Originalna steklenica za 80 vin. se dobi v vsaki le-ali drožeriji. Zanimiva knjiga „Kaj je higijena" pošljem vsakomur na zahtevo zastouj in franko Kemik Hubmann, referent „Lysoform-tvornic", Dunaj XX., Petraschgasse 4. 1131 Razpošiljalna in zaloga vsakovrstnih, zajamčeno pristnih dalmatinskih vin J. Matkovic :: Celje Glavni trst. Zahtevajte cenike. 529 Najnižje eene. Za božično in novoletno sezono priporočava trgovcem v nakup: božičnih okraskov, svilenega papirja v vseh barvah, kreppapirja v vseh barvah, barvani papir na eno strani v vseh barvah, barvani papir na dve stran v vseh barvah, zlati in srebrni papir, sveče za drevo in čarobne svečice, cvetje za rože, žica, zlata pena, .jaslice izgotovljene, podobe za jaslice, rutke. I Božične in novoletne dopisnice, kakor tudi druge vrste po Jako nizkih cenah. Na debelo I Na drobno 1 Goričar & Leskovšak GraSka ulica 7. Celje Rotovška ul. 2. je „Pravi :zagrebški Franck: tako priljubljen pri naših gospodinjah ? Le zaradi svojih prednosti! % krepak okus, zlatorujava barva, nedosežna izdatnost Tovarniška znamka: Kavin mlinček. •1 em 151/25.648 Važno za vsakega! Usojam si naznaniti, da sem v prijetnem položaju, s ojim cenj. ¿djemslcem postreči z zajamčeno pristnim ▼inom po najnitj^h cenah: Zahvala. Povodom nenadomestljive izgube, ki nas je je zadela valed smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega soproga in očeta izrekamo g oboko čutečo zahvalo ČČ. gg. duhovnikom, vsem sorodnikom, prijateljem ia znancem za odkritosrčno sočut je. Posebno se še zahvaljujemo odborom: Kmet. društva, izobraževalnega društva, posojilnice, občini Ktkarje, sorcdnikom ter prijateljem za mnoge darovane vence in za itevilno spremstvo na ladnji poti k večnemu počitku. Nepozabnega rajnkega priporočamo v molitev ia blag spomin. Rečica ob Saviaji, dne 30. okt. 1913. % fgH 1346 Žalujoča rodbina Z&volovšek (Brezovnik). Javna zahvala. Po smrti g. Jo8. Fijauš, lesotržca v Vitanju pri Celju se je že peti dan po predložitvi potrebnih dokumentov izplačala zavarovalna svota 5000 krcn (le kratek čas na življenje zavarovan), radi čes»r se podpisani podružnici v Gradcu življenske zavarovalnice rJanustt tem potom naj-topleje zahvaljujem. 1351 Vitanje, dne 11. novembra 1913. Za mladoletno siroto: Janez Jelenko, jereb; Antonija Fijsuš. mačeha. i-— i — 1-20 3 — 970 morajo ravno tako v najrevnejši koči kakor v najfienjši palači strogo na svoje zdravje gledati, kajti žena je neobhodno potrebna v hiši in družini. Zdravje žen je v ozki zvezi s čednostjo njih trupla in vsled tega se ne more dovolj priporočati, rabiti za negovanje trupla tudi desinfekcijsko sredstvo, na primer Lysoform. Važno je, vsa, tudi najobčutljivejša mesta telesa podvreči temeljitemu in vsakdanjemu čiičenju in se v to rabi le mlačno vodo, v katero se doda nekaj Ly-soforma. Ako damo na ta način svojo toaleto vsak dan izvršijo, ohranijo se mnogokrat pred nalezljivimi boleznimi in njih posledicami. Nujno je tedaj priporočati, da je povsod v zalogi Dr. Anton Prus je otvoril 1323 odvetniSko pisarno v Konjicah. Poslan©. Ker kroži med tukajšnjimi prebivalci vest, da je naslednik moje trgovine, gospod Franc Erker, židovske vere, izjavim tem potom, da sta gospod in gospa Erker rimsko-katoliške vere. Ob enem zavračam to hudobno laž, katera ima namen, mojo prešnjo, sedaj Erkerjevo trgovino, občutno oškodovati, kar najodločneje in pripomnim, da se bo proti raznašateljem takih laži sodnijskim potom postopalo. V Štorah, dne 10. novembra 1918. 1349 Anton Peer. Važen oglas „Slovenske Straže"! Čitajte? V današnjih težavnih razmerah zsmorete ebog&teti le s srečko! urška SF6CK91 be je- v to smrho prva in najpriporočljivejša srečka, ker ima šest žrebanj vsako leto, ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000,400.000, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov. ker vsake srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, k o r je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinar|8v, in ker zadobi kupec še po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico. Prihodnje žrebanje se vrši dao 1. decembra 1913! Ena turška srečka in ena srečka italijanskega rudečega križa z 10 žrebanji vsako leto, na mesečne obroke po samo 6 kron. Pojasnila daje in naročila sprejema z& „Slovensko Stražo" gospod Valentin Urbanfcič, Ljubljans 4. Sprejmejo se marljivi setrudniki pod ugodnimi pogoji. M m O m V hm 'S © GL _ Prepričaj se predagi odjemalec, Kje boljša je postrežba pri meni al' drngod-Vsekakor ti priznavam kot trgovec Da nepriliko se najdejo povsod. Pofritdite se obiskati domačega in narodnega trgovca Fr. Lenarta v Ptuju ki priporoča čenj. občinstva za jeeen in zimo veliko izbiro novo-došlega vsakovrstnega modnega blaga za m očke in ženske cbieke. kakor tadi razno platno za životno in posteljno perilo. Xad»lje pflEmroca za jesen in zimo različne nove porhate, novo hlačevino. novo koeo in odeje, nove štrikane robce in srajce, tepihe, dežnike, kravate, manšete, ovratnike, nogavice, rokavice ter veliko drogega no?ega blaga za oblačila. Franc Lenart. Za mnogoštevilen obisk se priporoča 983 Kdor bo z blagom zadovoljen, naj pove svojim znancem Kdor bo z blagom nezadovoljen, naj pove meni. V d M «1 O m «F m m © SS i? Ziggdgjfe se! Tinina z ihsIs iti as-■» žsloimi ppidel&i « (vpisana znamka). je izborno važno gnojilno sredstvo za v.ae sadeže na vseh vrstah zemlje. Pomnoži dohodek po dobičkanosnern načina. Uporaba istega ni vezana na noben letni čas. T@tf»al8t?a Hišici H »zvezdna snamka« je priznano najizbor-nejše blago nesk varjene kakovosti. Zato naj zahteva vsak poljedelec T©8T8lte^O Siif&Cif® »zvezdna znamka«, kajti zvezda na vreči m plombi daje poroštvo za čisti in polnovredni izdelek. 1-"1 i!, saisp in feHMi Izlipa hronisiiiga Bmrsfeega blcgs, n. pp. Strang, uzd, ml, štHHos za piHia, mil zs sena in za st?o-— šižs pssislje itd. = Teim la silldra pastpatta."^ 1 Ravnikar! -—————i Bisrci slov. zalaga suhih (n oljnata barv, čopiče?, ftpnsia in läß&jsai pa ns]9iiji ceni deželna ßpidslfee, veseli in iinsfei feanien. EPälföO Ulica ŠiBS. Zl. ,w"rseaa in solidna posirsž&a. »zvezdna znamka« se v or ginalnih vre prodaja pri sledečih trgovcih: čah Peter Majdič, Celje; Jos. Kasirnir, Ptuj; F. Kreschischnig, Radgona; Alojz Maček Maribor, Alojz Pinter, Slov. Bistrica; Eduard Suppan?, Pristava; N. Zanier, Št. Pavel pri Preboldu, Franc Kupnik, Konjice. Kjer ni nobene prodajalne se naj obrne naravnost na: 1017 .Thomasfosfatfabriken" z. z iz. Berolin W 35. Pred manjvrednim blagom se svari. Ovrjo volno Ovčje kože, kakor tudi vsakovrstne druge kože kupuje po najboljših dnevnih cenah K. Granitz, Maribor, Gosposka ulica 7. 1199 500 kr@n Vam plačMn, »ko moj uničevala: korenin „Ria-mazlio" Vašega kur-jags očesa, bradavice, trde kože v treii dneh bree bob&ine ce odpravi. Cena ene posodice z garancijskim pismom eno krono, 224 „Kemeajr, Kašaa L poštni predal 12/7« (Ogrsko)". Na debelo! N« drobno! $ fr. $ovak trgovina i špecerijskim blagom, mcko in deželnimi pridelki podova pri Račjem. Glavna zaloga kave, surove in pražeče, čaja najnkumejše vrste, kakor tudi riža, moke, soli, najfinejše bučno olje itd. pa najnižji eeni. — Kupuje se tukaj najbolje in najceneje. Razpošilja se tadi po pošti in želeinici. 1284 Franc 1 > ► Priporoča slavne- i J mu občinstvu svo- * i jo veliko zalogo ^ ^ velevažnih in pri J gospodarstvih , potrebnih reči po niz. cenah bakre-i ne in železne ma-y rijacsljske kotle, ; pe5i, štedilnike, j, drugo železje, orodje in posode. Stroje za krma in šivanje, kolesa (bicikelne) in vse dele za iste. Deske, late, štafelne itd. trgovina z železom in mešanim blagom v Gor. Radgoni, j traverze in š t f umetna gnojila od ♦ £ c. kr. kmet. druž- * % be v Gradcu. Za- 4 loga cementnih ce- f vt, kerit in drugo. z Zaloga vtake «v vr»te opeke, iz g sloven. križuvske f opekarne, ki se ~L vsak dan dobi. Vsak pondeljek J skozi celo leto sveže apno, za kovače nsjboljii koks, oflje in „ostrauer" premog, tudi svitli premog v vel. kosih za kurjavo. Oznanilo. Za pospeševanje kletarstva (ravnanje z grozdjem in sadnim vinom) je deželni zbor sklenil na deželni viničarski šoli v Sdberbergu prirediti pod vodstvom deželnega ravnatelja za vinarstvo in sadjarstvo Antona Stlegterja šestdnevni tečaj za kletarstvo od 12. do vštev:'ega 17. januarja 1914. Udeležencem tečaja ni treba za pouk, ki se vrši dopoldne in popoldne, ničesar plačevati, pač pa si morajo sami oskrbeti stanovanje in hrano. K temu tečaju se bo pripustilo 25 udeležencev izmed štajerskih lastnikov vinogradov in gostilničarjev. Prijave se morajo vložiti do najkasneje 5. januarja 1914 pri deželnem odboru. Gradec, dne 28. novembra 1913. 1303 Od štaj. deželnega ndbora. Denarja ni, draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom gotov« 10 d« 20 kron n« dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu znamko za 10 vinarjev in svoj natančen naslov na: J.Batic, ilirska Bistrica 26, Kranjsko. J Hočete li krmo hitro pariti in ob enem z isto kurjavo ravno toliko vode segreti, ali pa uporabljati parilnik tudi za kuhanje žganja, potem, kupite edmo-le novi, večkrat patentovani izvirni brzo-parilnik „Alfa" iz najboljše železne pločevine, patentovano kurjavo, patentovano okroglo varnostno zaklopnico in obeŠajoČo mečkalnico. llustrovani cenik brezplačno. Delniška družba Alfa Separator Dunaj XlI/3 Dobiva se v vseh Jj velikostih |'jj Rafael Salmič Celje Nar.domj to |c največja In najcenejša razpoSiijalnica ur, zlat-1 nine, srebrninc in optike. Slovenci! Zahtevajte veliki cenik, dobite ga zastonj in poštnine prosto. Svetovna tvrdka. Na tisoče zahval. >i Ijsdajatelj in založnik: Katoliško tiskovno društvo. Odgovorni urednik.: Fianjo Žebot. Tisk tiskarne sv. Dirila v Maribora«