PETER KLINAR*
Sodobni trendi mednarodnih migracij«*
Se klasično ohdohje migracij končuje?
Klasično obdobje mednarodnih migracij, ki poteka preko preloma stoletja do začetka 70. let, je temeljilo pretežno na liberalističnih pogledih (z določenimi omejitvami), na upoštevanju dejavnikov odbijanja in privlačevanja v zvezi z migracijskimi odločitvami, na tržnem izravnavanju neravnotežja med ponudbo delovne sile in povpraševanju po njej. Asimilacija imigrantov je bila prevladujoči način njihovega vključevanja v imigrantsko družbo. V tem obdobju se pri urejanju migracij prepleta liberalizem in omejitve imigracij z upoštevanjem nacionalnih interesov imigrantskih držav. Vidni so znaki neurejenega trga delovne sile s črnim trgom in neučinkovitim urejanjem procesov odločanja, ko so odli>čitve imigrantskih držav omejene in regulativnih ukrepov emigrantskih držav pogosto ni ali so neučinkoviti. Migracijske politike imigrantskih in emigrantskih držav pa so neusklajene. Emigrantske države in raziskovalci v tem času upravičeno opozarjajo na rezervno delovno armado imigrantov. na njihovo izkoriščanje, na subproletarski status imigrantov. povezan z njihovo etnično deprivilegiranostjo in diskriminacijo, na dvojno naravo trga delovne sile s segmentiranim trgom delovne sile, na konflikte med avtohtonimi oz. imigrantsko družbo in imigranti. Razen asimilacije trajnih imigrantov se srečujemo z izolacijo, segregacijo predvsem začasnih imigrantov. Migracije so del svetovnega kapitalističnega sistema z razdelitvijo družb na center in perifierijo.'
Klasično obdobje migracij doživlja v sredini sedemdesetih let spremembe. Mednarodne migracije delovne sile se začenjajo omejevati, porajajo se zamisli o razvojnih alternativah migracijam, o prehodu kapitala na območja, kjer je na voljo delovna sila. Sprožijo se razmišljanja o celovitejšem zagotavljanju pravic, ki bi zaščitile interese imigrantskih manjšin pred učinki neurejenega trga. v ospredje prihajajo politična, socialna in humanitarna vprašanja imigrantov. Problematika nezadostnega reguliranja pravic imigrantov odpira vidike mednarodnega urejanja migrantskih pravic in omejevanja izključne moči razvitih imigrantskih držav pri odločanju o migracijskih tokovih, kar naj bi zagotavljali dvostranski sporazumi med imigrantskimi in emigrantskimi državami, pa procesi nadnacionalnih integracij. Hkrati z mednarodnimi pristopi pri urejanju migracij in oblikovanju pravic imigrantov nastajajo tudi novejši pogledi o nadomeščanju asimilacij imigrantov z etnično pluralističnimi in interkulturalističnimi procesi. Navedene zamisli se uresničujejo počasi in mnoge od njih ostajajo bolj na ravni teoretskih in političnih razprav.
• Oi Pclei Kimat, redni profrwt na Fakulteti a družbene vede v LiuM|ani
•• šindipki pn>|ekl la okroglo mi/o Tcon|e m prakse
' Klasiki obdobje mednarodnih migracij st» oma^vala pomembna doga|an|a- velika gospodarska krua 1920-30 I razpadanjem gospodarskih sistemov m 2. svetovno vxijno. ki so pm/rosSla »elike migrao|ske premike v Evropi in emigraci)c iz Evrope Hladna vojna je vphvab na migracijske tokove Vrbod Zahod Z obnos<o m razvojem povojne Zahodne Evrope je priilo predvsem v M) letih do mnotifne rekrulacije imigrantskih delavcev, do nadomesutve spontanih in Ilegalnih imigracij z organiziranimi in legalnimi imigracijami Te so iprsa slonele na lolacqskem natelu. na zatunih imigiaajah in na hitrem zamenjavanju imigrantov Recesija v Zahodni Evropi je najprej povzio^U nodomcManje julnoe-vropskih unigrantov z imigranti iz tretjega, nerazvitega sveta in pixistreno selekcijo imijtrantov ter nadzor novih imigracij.
Stopnjevana naftna kriza v sredini sedemdesetih let jc sprožila spremembe različnih vidikov mednarodnih migracij, ki bi jih mogli morda Šteti kot konec klasičnega migracijskega obdobja. Pozitivno selekcionirani imigranti naj bi se vključevali v imigrantske družbe na temelju etničnega pluralizma. Tako se del imigrantov spreminja iz začasnih v trajne. pospeSijo se remigracije negativno selekcioniranih imigrantov, združujejo se družine, odpirajo se problemi druge generacije imigrantov in njihove etnizacije. hkrati pa se omejujejo nove množične imigracijc.
Migracijska politika imigrantskih držav zaniha od liberalizma proti poudarjanju nacionalnih interesov, saj se s protekcionističnimi ukrepi Ščitita domača delovna sila in identiteta naroda pred navalom tujcev. Širita sc ksenofobija in negativni nacionalizem. Na notranjepolitičnem prizorišču teh družb prihaja do razcepa med desnico in levico glede migracijske politike, migracijski pritiski z Vzhoda proti Zahodu po razpadu socialističnih držav pa zaostrijo omejitvene administrativne ukrepe imigrantskih držav in znotraj njih krepijo desnico (Straubhaar 1992. Schmitter - Heisler 1992).
Sklenemo lahko z ugotovitvijo, da so sc nekatere značilnosti klasičnega obdobja migracij v sedemdesetih letih spremenile, druge pomembne zamisli o predruga-čenju pa se niso uresničile, ostale so na ravni idejne zasnove. Po naftni krizi so se pojavile nekatere opazne spremembe, ki so pomenile konec obdobja množičnih začasnih migracij in ki so pospeSile selekcijo imigrantov in množične remigracije. Procesi etnične pluralistične integracije in zagotavljanja pravic imigrantov niso dosegli kakšnih odločnejših premikov, če jih primerjamo s klasičnim obdobjem. Premik migracijske politike imigrantskih držav od liberalizma proti nacionalizmu - po razpadu socialističnih družb — utrjuje z uvajanjem restriktivnih administrativnih omejitev njihovo dominantno moč v migracijskih globalnih odločitvah. Emigrantske vzhodne države sicer postajajo liberalnejše glede emigracij, nimajo pa zaradi notranje nestabilnosti in nerazvitosti pomembnejšega vpliva na svetovno migracijsko politiko, tako da omenjeno prcveSenje politike od liberalizma proti nacionalizmu dominantnih imigrantskih držav okrepi nekatere značilnosti migracij, ki označujejo klasično migracijsko obdobje.
Sodobni imigracijski modeli
Razvojne alternative mednarodnim migracijam, zagotavljanje pravic imigran tov z uveljavljanjem etničnopluralistične integracije imigrantov je mogoče uresni čevati s prevladovanjem liberalizma nad nacionalizmom in hkrati s Širjenjem pro cesov nadnacionalnih integracij, ki predpostavljajo enakopravnejše odnose med emigrantskimi in imigrantskimi državami. Nagibanje imigrantskih držav v najno vejSem obdobju migracijskih pritiskov z Vzhoda od liberalizma proti nacionalizmu postavlja pod vprašaj možnosti, da bi se migracijski problemi preusmerjali prot omenjenim usmeritvam. Okrepljeni nacionalni interesi imigrantskih držav ne spodbujajo nadnacionalnih integracij, zagotavljanja pravic imigrantov. upošteva nja interesov emigrantskih držav s pospeševanji njihovih razvojnih alternativ med narodnim emigracijam. Kadar prevladuje model poudarjene vloge nacionalnih imigrantskih držav, takrat se krepijo asimilacijski pritiski na imigrante in možnost za nnhovo etničnopluralistično integracijo so omejene.
Ce izhajamo iz legitimizacijskih načel, ki zadevajo sodobne imigracije (proak tivne imigrante): svoboda gibanja, zahteve trga delovne sile in solidarnost s priza
detimi kategorijami (Cerase 1992). potem najnovejiSa dogajanja kažejo na njihovo neskladnost in na prevlado omejenih interesov povpraševanja le po nekaterih kategorijah delovne sile. ki jih narekujejo prevladujoče imigrantske družbe. Načelo svobode gibanja je izrazito omejeno, prav tako pa se tudi načelo solidarnosti upošteva zelo omejeno.
Te posplošene ugotovitve lahko ponazorimo s sodobnimi nemškimi, francoskimi in britanskimi migracijskimi modeli.
Migracijski interes Nemčije je obrnjen tako kot njena ekonomska zainteresiranost proti Vzhodu, saj je nekdanja ZRN pridobila številne imigrante iz nekdanje NDR. v okoljih nekdanjih socialističnih družb živijo nemške manjšine. V nemški družbi se kažejo manjše težnje po novih imigracijah zaradi demografskih razlogov, hkrati pa okrepljena ksenofobija in poudarjeni nacionalni interesi avtohtonega prebivalstva omejujejo nove imigracije. Nemški nacionalizem, usmerjen proti imi-grantom in novim imigracijam. štejemo med pojave klasičnega nacionalizma, ki utrjuje klasične značilnosti nacionalne države. Hkrati z njim nastaja v Nemčiji novi nacionalizem, ki ga določata nemška gospodarska in tehnološka prevlada v evropskih razsežnostih, ne da bi se porajale zahteve po širjenju ozemeljske suverenosti. Nemška migracijska politika je zamenjala svoj nekdanji model gostujočih delavcev z njihovo rotacijo in Nemčije kot neimigrantske družbe z modelom Nemčije kot imigrantske družbe s selekcioniranimi imigranti in z deklariranjem etničnoplurali-stične integracije imigrantov. ki naj ohranjajo svojo etnično identiteto in stike z izvorno družbo.
Ko se je Nemčija zaprla pred novimi množičnimi imigracijami. ni hkrati zgradila jasnejše zasnove ravnanja trajnih imigrantov. ker ni pravih pogojev za njihovo etničnopluralistično integracijo, ne zavzema pa se tudi ne za asimilacijo ali segre-gacijo imigrantov. Nemčija še pričakuje remigracije imigrantov ob recesijah. Položaj imigrantov je tako dvomljiv, odtujen in diskriminiran. ostajajo neintegrirani tujci.
Po združitvi Nemčije in razpadu vzhodnih socialističnih družb se procesi etno-centrizma z diskriminacijami in odtujevanjem trajnih imigrantov širijo, vključno z zapiranjem Nemčije pred novimi imigrantskimi tokovi.
Klasični in novi nemški nacionalizem določata nemško migracijsko politiko. Sedanje razmere kažejo na prevlado omejitvenih ukrepov in na t)dločno preusmeritev od liberalizma k nacionalizmu. O temeljni usmeritvi Nemčije do trajnih imigrantov pa moremo reči. daje nejasna in nedoločena, kar kaže na neopredeljen in dvomljiv položaj trajnejših imigrantov.
Francoski migracijski interes se zaradi tradicije in pomena sodelovanja z manj razvitimi afriškimi družbami obrača proti Jugu skupaj z drugimi južnimi državami Evrope. Tako skuša Francija vzdržati nekakšno ravnotežje z močno, proti Vzhodu usmerjeno Nemčijo. Francija se je izrazito zaprla proti vzhodnim migracijam in po razpadu socialističnih držav avtomatično ne priznava več statusa političnih beguncev imigrantom. ki prihajajo z Vzhoda. Migracije z Juga (Magreba) poskuša Francija omejiti z gospodarskimi razvojnimi programi in vlaganji prihrankov imigrantov v emigrantska okolja teh družb. V Franciji se krepi desnica in širi nerazpolože-nje do kulturno različnih mu.slimanskih imigrantov iz Afrike, poudarjata se nevarnost razširitve islamskega fundamentalizma in pa strah, da bi se etnični konflikti iz afriških emigrantskih družb prenesli na Francijo. Moremo zapisati, da nerazpolo-ženje do južnih imigrantov in zapiranje meja pred imigranti z Vzhoda kažeta na premike sodobne francoske migracijske politike od liberalizma k nacionalizmu.
Francija je bila v obdobju industrializacije odprta za imigracije zaradi demo-
grafskc krize - pomanjkanja delovne sile in imigrante je skušala kot velika in homogena nacija, prepojena z etnocentrizmom, asimilirati. Pritok imigrantov s kulturno različnih področij (Muslimani) Magreba, Zahodne Afrike, Jugovzhodne Azije je pospešil izbruhe ksenofobije in nacionalizma ter bojazni invazijskega sindroma med avtohtonim prebivalstvom in odprl problem procesov asimilacije teh imigrantov. ker so se ti prtKcsi začeli kazati kot neurcsničljivi. Tako se francoska migracijska politika ne nagiba le od liberalizma k nacionalizmu (omejitveni ukrepi, ponovno uvajanje začasnih imigracij. omejitve pravic imigrantov). marveč hkrati stoji tudi pred odprtim problemom, kako uveljaviti do trajnejših imigrantov druge integracijske procese txl preživele asimilacije.
Velika Britanija je bila pretežno usmerjena k imigracijam iz svojih nekdanjih kolonij. Tem imigrantom je dovoljevala, da so ohranili svoje kulturne posebnosti in razvijali svoje etnične imigrantske skupnosti. Imigrante s teh območij je Velika Britanija sprejemala ne toliko zaradi potreb po delovni sili kot zaradi kriz. ki so izbruhnile v državah Commonvvealtha. ker jim je do 1962. leta priznavala status britanskih subjektov. Zdaj so imigracije omejene, torej premik od liberalizma k nacionalizmu, hkrati pa lahko etničnopluralistične odnose, dopuščene trajnim imigrantom, označimo za procese neenakega pluralizma, prikritega z dejansko britansko hierarhijo - močjo in nadzorom nad imigranti. Razmerja med imigranti in avtohtonimi lahko kljub uveljavljanju neenakega etničnega pluralizma označimo kot razmerja med deprivilegirano etnično manjšino in prevladujt>čo privilegirano večino, kar je značilno za procese etnične stratifikacije. V sodobnosti se pojavljajo ksenofobija pri avtohtonih in tudi občasni, nasilni konflikti med avtohtonimi in imigranti. Tudi britanska družba je pred dilemo ob premikih migracijske politike pod pritiski javnega mnenja od liberalizma k nacionalizmu, kakšne procese uveljaviti do trajnejših imigrantov namesto problematičnih procestiv neenakega etničnega pluralizma. (Melotti 1992. Abadan - Unat 1992, .Manfras 1992).
Po kratki analizi migracijskih modelov sledi sklep, da klasično obdobje migracij še ni preseženo, če upoštevamo, da etnično pluralistično integriranje imigrantov ni uveljavljeno. Imigrantske družbe pa stojijo pred dilemami, kako integrirati trajnejše, pozitivno selekcionirane imigrante, ko se modeli odtujenega, neintegri-ranega tujca ali asimiliranca, ali integriranega na temelju neenakega etničnega pluralizma, kažejo kot neustrezni. Sodobne mednarodne migracije z omejitvenimi ukrepi preprečujejo svobodo gibanja, za kar govorijo premiki migracijskih pi>litik imigrantskih držav od liberalizma proti nacionalizmu, ki hkrati tudi niso vzpodbudni za širjenje in uresničevanje pravic imigrantov. za upoštevanje interesov emigrantskih držav pri snovanju globalne migracijske ptilitike in za iskanje razvojnih alternativ emigrantskih družb namesto mednarodnih migracij.
Neustrezni modeli integriranja imigrantov
Zahodna Evropa in tudi druge imigrant.ske družbe so pred dilemo, kako vključevati trajnej.še imigrante. Dosedanji prevladujoči asimilacijski model (ameriški talilni lonec, francoska etntKentrična asimilacija), pa nemški odtujitveni imigrant-ski model kakor tudi britanski model neenakega etničnega pluralizma so se izkazali kot neučinkoviti procesi vključevanja imigrantov.
Sodobni asimilacijski procesi so manj prisilni od klasičnih, tako da jih upravi-
' KIniki «sumlaciK (R Piik. M tionjon idr ) so raiuiuli. da se bod»i imijjjnlskc m.m|«ii>e vkljuCile v preslidu|uCo
Ceno imenujejo tihe asimilacije (Susič. Sedmak. 1983), pa vendar kljub temu imi-granti doživljajo Številne pritiske. strese, konflikte, ko se odrekajo svoji izvorni kulturi in etnični identiteti in se srečujejo z neprostovoljnimi akulturacijskimi pro-ccsi kot začetnimi stopnjami asimilacije. Kritične opombe, ki zadevajo chicaSko asimilacijsko iUilo, ji očitajo nenatančnost, saj ni znan vrstni red sprememb vedenja imigrantov. in njihovega vključevanja v institucije pred asimilacijo, pa tudi ne upoštevajo različnih kultur imigrantov in različnih socialnih statusov imigrantov
-	ti namreč pomembno določajo možnosti za vstopanje imigrantov v asimilacijske procese.
Ob teh teoretičnih pomislekih, ki zadevajo asimilacijo, pa je treba predvsem opozoriti na praktično neučinkovanje različnih modelov asimilacije.
Ameriški talilni lonec se jc pokazal kot vprašljiv način zamišljene integracije imigrantov (WASP). Namesto predvidenega enega jc dejansko nastalo več talilnih loncev in asimilacijski procesi so rodili številne etnične konflikte.
Evropski kolonialni asimilacijski model, povezan z izkoriščanjem kolonij in vsiljevanjem evropskih institucij, ki so rušile avtohtono kulturo in institucije, je slonel na moči. na kulturnem imperializmu. Procesi dekolonizacije kažejo na nesprejemljivost kolonialnega asimilacionizma.
Francoski model etniKentrične asimilacije je deloval ob vključevanju imigrantov s pt>dobno kulturo (romansko), kot jc francoska: kriza asimilacionizma pa se je pojavila s prihodom imigrantov (Muslimanov), kulturno različnih od prevladujoče kulture (Satzervvich. 1991. Manfrass. 1992).
Tudi avstralski asimilacijski model se v praksi ni zasidral. Imigrante je silil v jezikovno akulturacijo. hkrati pa je imigrante potiskal v segmentacijo in segrega-cijo (Castles 1992).
Začetni nemški model o gostujočih, začasnih delavcih, ki se jih je hotel izogniti priznanju Nemčije kot imigrantske družbe, je p<^vozil čas, ko je Nemčija postala družba s številnimi trajnimi imigranti. Sedanja nihanja in neodločnosti v zvezi s politiko do trajnejših imigrantov, ki jih v bistvu lahko štejemo med odtujene kategorije, kažejo na neizoblikovanost zasnove o integraciji trajnejših imigrantov.
Britanski model neenakega etničnega pluralizma, ki je veljal za kulturno različne imigrante iz »Commonvvealtha«. je pokazal v praksi na svoje nedorečenosti, hkrati pa je bil uporaben za časovno in prostorsko omejene britanske specifične ptikolonialne razmere (Melotti. 1992).
V sedanjem času omenjeni modeli ravnanja trajnih imigrantov niso več uporabni. Kolonialni časi so v zatonu in z njimi vred tudi obdobja popolne vsestranske
-	tudi kulturne - prevlade močnih in številčnih narodov. Evropa se srečuje s kulturno različnimi imigranti, prihajajo imigranti iz drugačnih socialnih in političnih sistemov, kot so evropski. Odpirajo se problemi graditve novih modelov za integriranje imigrantov.
večino picko ruličnih slopcn) aumilaciie. pn čemet naj bi Uapn|j hehavinrainc uimilaiije pieptečtlj ilivknmman|o imigrininv Imipanli so v bili priviljcni jivimilirali. če vo ve hoteli reiili etnične manj^imke depnvikgnaniHti in le posebej. kadar vo teMi k družbeni uveljavitvi v imigraniski družbi Siopnia strukturalne avmilaoje na| bi emij^nic telila statusne uikngruence med njihsivim soaalnim in etničnim (deprivilegiraniml statusom ter negativnimi povledicami. ki uhaiajo a te neskladnosti
Od muUikulturaUzma k emiCneniu pluralizmu in inierkulluralizmu
Čeprav različni dejavniki sodobnega razvoja kažejo, da se odpirajo pota za uveljavljanje etničnega pluralizma in interkulturalizma: razvoj komunikacij, postopno upadanje pomena etnične stratifikacije in prirojenega statusa in njeno nadomeščanje s sodobnimi pojavi socialne stratifikacije - temelječe na pridobljenem družbenem statusu, teritorialno, genetično in funkcionalno seganje ene etnič-nosti v drugo, vzporedno razvijanje procesov globalizacije in individuacije (Mlinar, 1990. Klinar, 199l).st> vendarle vidne Številne zavore, ki onemogočajo razvoj multikulturalizma proti etničnemu pluralizmu in interkulturalizmu.
Za to trditev govorijo številni arhaični in tradicionalni sindromi: izbranosti, etničnosti, malih in velikih narodov, pa tudi sindromi entonosti ter bratstva in enotnosti, znani iz novejšega obdobja delovanja socialističnih režimov. Kapitalistično - tudi liberalnejše obdobje je poznalo za manjšinske deprivilegirane imi-grantske etničnosti alternativo: ali etnično stratifikacijo z diskriminacijo ali asimilacija. Ni slučajno, da je še zmeraj v sodobni Evropi asimilacija neredko sinonim za integracijo. Načelo enakih možnosti ruši pivezava med etnično in socialno stratifikacijo (Katunarič. 1993). Ob srečevanjih z različnimi, tujimi kulturami prihaja do vznemirjanj, osuplosti, neskladnosti. priKesov oddaljevanj ipd.
Etnični pluralizem, če se je v sodobnih družbah raz,vil. se omejuje na zasebno in civilno družbo, kjer dopušča ohranjanje in gojenje izvornih kultur. Na področju javnega pa prevladuje kultura večinske etnične skupine, ki razpolaga z močjo. Zdi se, da družbe za področje javnega in za politične družbe poudarjajo predvsem načelo enakih možnosti in enakopravnosti. V večetničnih okoljih naj bi tako hkrati bila prisotna etnična različnost v zasebnem in uveljavljeno načelo enakih možnosti na področju javnega. Uveljavljanje le etnične različnosti brez enakosti možnosti lahko vodi do segregacije in neenakosti prizadetih etničnosti. medtem ko upoštevanje enakih možnosti brez spoštovanja različnosti pripelje do avtoritarnosti in asimi-lacionizma (Rex. 1985). Ob tem je treba poudariti, da se etnično in javno prepletata in da opisano uveljavljanje etničnega pluralizma nujno zahteva adaptacijsko akultu-racijo imigrantskih manjšin v prevladujočo kulturo, če hočejo enakopravno in pod enakimi možnostmi stKlelovati na javnem področju. Hkrati pa opisani koncept osredotočanja etničnega pluralizma v zasebnem povzroča neskladnost med socialno (zasebno) in sistemsko (javno) integracijo imigrantskih manjšin.
Dosedanji razvoj etničnega pluralizma trajnejših imigrantov. je skromen. Dosegel je že omenjene stopnje britanskega neenakega pluralizma, pa konfliktnc-ga ločevalnega pluralizma, ko imigranti nasprotujejo prevladujoči kulturi in institucijam ter razvijajo v svojih segmentiranih skupnostih nekatere vzporedne lastne institucije (Katunarič. 1993).
V svetu je veliko piijavov multikulturalizma, kjer se kaže prevlada etničnosti, ki razpolaga z močjo (Rex, 1985), manj pa je pojavov etničnega pluralizma, ki dosega nerazvite stopnje svojega razvoja. Zastavlja se vprašanje, ali so razvitejše stopnje etničnega.pluralizma sploh mogoče za razmerja med avtohtonimi in imigranti.
Za zdaj se zdi. da se realna pričakovanja za imigrante lahko zadovoljijo z nerazvito obliko etničnega pluralizma, ki ga je mogoče označiti kot konsenzual-ni, liberalni etnični pluralizem, zasnovan na medsebojni etnični strpnosti, na načelih ohranjanja izvorne kulture in prilagajanja večinski kulturi in sprejemanja njenih elementov preko nujnih procesov adaptacijske akulturacije (Katunarič. 1993, Klinar. 1991).
UpoSlcvati je namreč treba, da ima imigracijska kultura v imigrantski družbi izrazito manj možnosti kot prevladujoča, da so v imigrantskih družbah različne in številne etnične skupine imigrantov. ki neredko živijo ozemeljsko razpršeno in imajo nezadostno razvite vezi s svojo izvorno družbo.
Nadaljnje možnosti razvoja tc nerazvite stopnje etničnega pluralizma si je mogoče zamisliti z intenzivnejšim nadomeščanjem etnične stratifikacije s stKialno stratifikacijo. to je utrjevanjem etnične enakopravnosti, s širjenjem prostovoljne narave adaptacijske akulturacije. z uveljavljanjem večsmernih komunikacij in poglabljanjem obojestranske strpnosti. Za razvijanje etničnega pluralizma je pomemben tudi ntzvoj avtonomnejših imigrantskih etničnih skupnosti in znotraj njih nekaterih lastnih institucij imigrantov. ki utegnejo s svojim vplivanjem in delovanjem na podrtičju javnega v imigrantski družbi omiliti inkogruenco med socialno (zasebno) in sistemsko (javno) integracijo imigrantov.
Omenjene razvojne smeri etničnega pluralizma pa že nakazujejo njegovo preraščanje v procese interkulturalizma. Zanje je značilno, da se pasivna razmerja med avtohtonimi in imigranti spreminjajo v aktivne medsebojne interakcije, dialog in sintezo, ki temeljijo na odprtosti oddajanja in sprejemanja, na dvojnem nihanju, simultani medodvisnosti. na omejevanju medetničnih disjunktivnih procesov ij^. (Khnar, 1991, Berry. 1988. Jay. 1988).
Sodobni migracijski tokovi »• Evropi
Pregled sodobnih migracijskih tokov v Kvropi pokaže, da jih določajo razvojne spremembe na Zahodu na eni strani in razpad socialističnih sistemov na Vzhodu na drugi strani. Hkrati usmerjajo migracijske tokove še imigracije iz Afrike in Azije proti Zahodu in tranzitne poti teh migracij čez Vzhodno in Srednjo Evropo proti Zahodu in naprej na druge kontinente.
Tehnološki in gospodarski razvoj Zahodne Evrope sta na takšni stopnji, da te družbe ne potrebujejo več množično, manj kvalificirano imigrantsko delovno silo. Evropa ima na voljo dovolj rezerv delovne sile za obdobje demografskega primanjkljaja med kategorijami nezaposlenih, še (losebcj med mladimi in ženskami; ta skrita delovna sila je seveda nadpovprečno osredotočena na geografskem obrobju Evrope. Ta ugotovitev govori o možnostih manjših premikov delovne sile iz manj v bolj razvite evropske družbe. Nasploh pa velja, da Zahod sprejema kvalificirane, strokovnjake, podjetnike s kapitalom, družinske člane imigrantov in le manj nekvalificirane kategorije imigrantov za socialno nezaželena delovna opravila. To se bo nadaljevalo še v prihodnje. iLahodne imigrantske družbe se srečujejo z dilemo: ali modernizacija s povečano storilnostjo, ki je v primerjavi s severnoameriško in japonsko nizka, ali sprejem nekvalificirane imigrantske delovne sile ali pa zaposlitev za nizke mezde številnih ilegalnih imigrantov (Coleman. 1992).'
Iz Vzhodne Evrope, kjer se po razpadu socialističnih režimov sproščajo emigracijske možnosti, hkrati pa naraščajo gospodarska kriza in pt)litični ter etnični konflikti, vključno z vojaškimi spopadi in nasiljem, naraščajo emigracijski pritiski.
' v Zahudni Kviopi |c okrug 20 miliinmn imigranlov. od icfa dve Uctjinc v drtavah F.vroptke »kupnmli m med njimi ni|«< 5 milijono« v Nentfiji Imigtinlin je v ra/metiu do jvtohlonega piehtvahlva v drJaiah tiNTopske skupnoui v p»iv. pte<|u 4%. na)ve« v Lukscmbuigu 2«%.» Belgm v Nemi-iji 6.4%. v Veliki Britaniji 3.2% m Italiji 1.6%. J nulijorniv imigrantov je i/ drtav F.S m 9 milijonov u drJav nedanie F.S (vc6na u manj ran itih druHi). V NemOiji na pnmei je od VTeh imigrantov tri Oetrline imigrantov ii drtav neilanic fS V slatislitee podatke niso vkl|u<eni iraigranti, ki so pndoNli dr/avljanvtv^i imigrantske drtave.
Imigrantov z Vzhtxia (razen beguncev v omejenem obsegu) zahodne države niso pripravljene sprejemati. Vzhodnoevropske družbe pa tudi nimajo z Zahodom razvitih tradicionalnih migrantskih vezi, kakršne srečujemo na primer v nekdanjih kolonialnih družbah tretjega sveta. Med hladno vojno 1950-1990 je emigriralo z Vzhoda okrog enajst milijonov emigrantov (politični emigranti in drugi).
Zahod kaže nekaj pripravljenosti za sprejemanje svojih etničnih manjšin z Vzhoda (Nemci), sicer pa je njegovo nerazpoloženje do imigracij z Vzhoda utrdil strah, ko se jc ob koncu vzhodnih socialističnih režimov zatekel na Zahod dokaj-šen delež kvaziazilantov (fiktivnih prosilcev azila) - dejanskih gospodarskih imigrantov z Vzhoda' in ko politični konflikti in revščina grozijo s povečanim številom beguncev in drugih vsiljenih imigrantov. Nerazpoloženje do teh kategorij reaktivnih imigrantov je poudarjeno pri imigrantskih državah tudi zato. ker gre za nese-lekcionirane kategorije imigrantov, ki ne ustrezajo njihovemu povpraševanju na mednarodnem trgu delovne sile.
Spremembe režimov na Vzhodu so povzročile tudi obsežne migracije v nekdanjih skupnih zveznih državah (Sovjetska zveza, Jugoslavija): begunci, prisilno razseljene osebe, migracije etničnosti v njihove matične države (npr. 17% Rustn , to je 25 milijonov, živi zunaj Rusije v državah nekdanje Sovjetske zveze). Opazni so pojavi nihajočih obmejnih migracij, zasnovanih na različnih problematičnih dejavnostih, pa tudi pojavi tranzitnih migracij, pri tem pa se tranzitni emigranti neredko zadržujejo v tranzitnih družbah ali pa se znajdejo v njih kot zavrnjeni azilanti iz zahodnih imigrantskih držav.
Ker je mogoče pričakovati, da bo stabiliziicija postsocialističnih družb dolgotrajen proces, ki bo lahko potekal tudi v kriznih ali celo katastrofalnih razmerah, je seveda od njih odvisna intenzivnost emigracijskih pritiskov iz teh okolij. Uveljavljanje razvojnih modernizacijskih scenarijev za postsocialistične družbe bo seveda omejevalo njihove emigracijske pritiske. Razvojne smeri teh družb pa bodo zelo odvisne tudi od tega, koliko jim bo uspelo omejiti beg možganov in emigracije mladih inovativnih emigrantov (Mesič. 1992, Melotti. 1992. Heisler. 1992, Bruba-ker, 1991, Abadan-Unat. 1992).
Predhodne raziskave v nekaterih postsocialističnih družbah kažejo, da sami procesi ekonomskih dezintegracij ne v(xlijo nujno do emigracijskih hotenj. Tako da za zdaj še ni mogoče pričakovati množičnega eksodusa iz Rusije, Ukrajine, takšne težnje pa se kažejo za Albanijo. Sodimo lahko, da zavirajo odločitve o odhodu emigrantov z Vzhoda informacije o ksenofobičnem razpoloženju do njih na Zahodu in nezadostne informacije o imigracijskih možnostih, pa tudi pomanjkanje emigrantske tradicije z obstojem njihovih emigrantskih etničnih skupnosti v zahodnih imigrantskih družbah. Za zdaj se v vzhinlnih postoscialističnih družbah kažejo predvsem težnje po začasnih emigracijah, to je trend, ki je bil značilen za intraevropske migracije v šestdesetih letih (lOM News, 1993).
Značilnosti migracijskih politik
Posplošene ugotovitve o značilnostih sodobnih migracijskih politik so tele: 1. Migracijska politika je del vrhunske politike, v kateri prevladujejo interesi
' Zjihod 5C jc IfRB leu Ktial $ .VIO.OOCI proulct «il« in 1W0 Itu » ptcko 4IKI 000 pnimlo ,i/lla (vivoki drIcJi I Vibodj). ob icm p« so njinUali ludi dc ilegalnih imipaniov iz ticiicga svcia Vchki so bili picmiki i V/hod« na Zahod 1989 lel« (I.JOO.OOOl. med n|imi najse* Nemcev (ia/padan|e Nenrtke demokialifne republike)
razvitih zahodnih imigrantskih držav, ki jih Icgitimizirajo s potrebami po določenih kategorijah imigrantov, pri tem pa manj upoštevajo načela solidarnosti in svobode imigrantskega gibanja. Emigrantske države svoje migracijske politike še niso izoblikovale ali pa nimajo možnosti za njeno uresničevanje. Interesi imigrantov se omejeno upoštevajo ali pa se sploh ne. (Heisler. 1992. Tomasi. 1992, Cerase, 1992).
2.	Interesi imigrantskih in emigrantskih držav so neskladni glede na: ponudbo in povpraševanje po delovni sili. trajanje imigracije, selekcijo in vračanje remi-grantov. načine vključevanja imigrantov. priznavanje pravic imigrantov. svobodo migracijskega gibanja (Klinar. 1990).
3.	Migracijske politike se ukvarjajo s sprejemom, izborom in z načini vključevanja trajnejših imigrantov v imigrantske družbe, s pravicami različnih kategorij imigrantov. z medsebojnim sodelovanjem imigrantskih in emigrantskih družb, z možnostmi sodelovanja emigrantskih družb z njihovimi trajnejšimi emigranti, s procesi remigracij in reintegracij remigrantov. pa tudi z iskanjem razvojnih alternativ za emigrantske družbe namesto množičnih emigracij iz njih.
4.	Začenjajo se ustvarjati nekatera izhodišča z mednarodno migracijsko politiko v Evropski skupnosti in za njeno usklajenost z nacionalnimi politikami imigrantskih držav. Politika sprejema novih imigrantov iz nečlanic ES ostaja v pristojnostih pt>sameznih imigrantskih držav.'
5.	Zahodne imigrantske države članice ES so izoblikovale dve vrsti migracijskih politik. Liberalno glede vstopa imigrantov in njihovega statusa, ki velja za imigrante iz članic ES. in nacionalistično, omejitveno in protekcionistično politiko glede sprejemanja imigrantov in njihovih možnosti za vključevanje v imigrantsko družbo, uveljavljeno za imigrante iz nečlanic ES (predvsem z Vzhoda in tretjega - nerazvitega sveta) (RtKhe-Trindade 1989. Callovi 1992).
6.	Migracijska politika Zahoda glede imigracijskih pritiskov z Vzhoda in Juga načeloma sicer zavrača obe skrajnosti: Zahodna Evropa kot zaprta trdnjava ali sprejem množičnega navala z Vzhoda (Tomasi. 1992). vendar gradi sedanjo politiko pretežno na administrativnih, nadzorovanih omejitvah imigracij. kar pospešuje priliv ilegalnih imigrantov (Klinar. 1992. Mesič. 1992). Politika liberalizma seje premaknila od liberalizma k nacionalizmu.'
Druga smer delovanja imigrantskih družb, ki je nezadostno uveljavljena, si prizadeva, da bi potencialni imigranti ostali v domačih družbah in da ne bi emigri-rali. Gre za alternative migracijam. V te dejavnosti se uvrščajo: obveščanje o možnostih imigriranja. različne mednarodne intervencije, usmerjanje v ohranitev miru in preprečitev prisilnih migracij, izogibanje protekcionističnih ukrepov s strani
' /.AMitrvc skupne migradiskc pojiiikc ES mi usmerjene na umejiles ilcfcalnth imt|traci| in kvana/ilantov. na i/meniavo informaai o ligu delovne sik. na usklaievanie adminisiralivnih. ureievnlnih ukrepov, ki zadevajo nadzor meja. tranzit in sodelovanje v obmeimh repjah Usklaiujej« mo^nosti za količinsko omejeno usposoahljanje in /a zaposlovanje zai^ih imigiantos (kviste). uvetjavitev imigrantskih standardov ter za prostovoltno remignranie imigrantov (dunajska, nmska. Iuksemhur<ka konlerenta ml. schengenski spoiazum. MaaMncht) (Kusshach. Report MaastrichI. I<»<>l)
v okviru GAMP (Cieneral Agreemeni on Migration Polio) se oMikujejo mednarodni sporazumi ra relokacijo delovne sile. kjer ob socialnih pravicah srečujemo tudi obravnavo ekonomskih sreduev: obdavifcnje migracij, prenos prihiankov. pokojnin imigranios. transfer kapitala, knoo bo» m razvojni programi za emigrantske driave Ob administrativnih, omejitvenih m selektivnih migracijskih ukrepili, ki zdaj prevladujejo, se omenjajo tudi možnosti Irlne selekcije migrantov z uvajanjem vstopnih laks. migraajskega davka, poslovnih migracijskih vlaganj ipd (Straubhaar
* Seznam adminislralivnih omejitvenih ukrepov, ki jih uveljavljajo zahodne imigrantske drfave za zajezitev imigracij z Vzhoda, je obsežen: zajitranje meja, zavračanje imigrantov na meji. uvajanje viz. nadzor nad zunanjimi mejami ES. sankcije zoper prevoznike, zajezitev imigranlov v tranzitu, kazni za zaposlovalce ikgalnih imigrantov m za odkrite ikgatoe imigrante. slandaidi/iranje predpiMiv o podeljevanju azila ipd (KImar. 19921
imigrantskih družb, ki gospodarsko prizadevajo emigrantske države, odpiranje delovnih mest v emigrantskih družbah, dolgoročna razvojna pomoč.
Zahodne imigrantske države sprejemajo le manjSe Število začasnih imigrantov z Vzhoda in Srednje Evrope, ponujajo količinsko omejene programe za usposabljanje in razpravljajo o uvedbi kvot za trajnejše imigrante. Pri remigracijski politiki. ni kakšnih novosti, le pretekla nerealistična pričakovanja o obsežnejših prostovoljnih remigracijah so splahnela.' (Rogers. 1992).
7.	Imigrantske države so srednjeevropskim družbam namenile vlogo jezu. ki naj bi zadrževal migracijske pritiske z Vzhoda, pa tudi iz tretjega, nerazvitega sveta. Za opravljanje te neprijetne vloge, ki pa se je srednjeevropske države ne morejo otresti zaradi gospodarskih in socialnih kriznih razmer ter politične nestabilnosti, dobivajo nekatere od teh držav minimalne koncesije ikI Zahoda (Cope-land, 1992, Tomasi. 1992).
8.	Emigrantske države ne usklajujejo med seboj svojih migracijskih politik. V večini vzhodnih postswialisticnih držav migracijske politike po korenitih spremembah šele nastajajo. Pridružujejo se mednarodnim normam o statusu beguncev, o sprejemu zavrnjenih prosilcev azila in ilegalnih imigrantov.
9.	Med emigrantskimi državami Vzhoda in emigrantskimi državami iz tretjega - nerazvitega sveta utegne priti zaradi istosmernih emigracijskih interesov, usmerjenih proti Zahodu, do medsebojnih nasprotij.
10.	Evropske emigrantske države, ki so že izoblikovale nekaj izhodišč svoje migracijske politike, so ta izhodišča preveč opirale na začasno naravo emigracij in na usmerjanje prostovoljnih remigracij. Zapostavljale pa so razvojno koristne oblike sodelovanja s svojimi trajnejšimi emigranti. Obstaja nevarnost, da bodo na takšni enostranski usmeritvi zgrajene tudi nove migracijske politike vzhodno- in srednjeevropskih postosicialističnih držav (Brubaker. 1991, Klinar. 1990).
11.	Med različnimi kategorijami imigrantov se kažejo velike razlike glede priznavanja. kakor tudi uresničevanja njihovih pravic.'
12.	Imigrantske etnične skupnosti so omejene v svoji avtonomiji. Pod svoj nadzor jih skušajo spraviti imigrantske države ali pa izvorne emigrantske države. Zaradi tega ne morejo učinkoviteje opravljati povezav migrantov z obema družbama in povezav med imigrantskimi in emigrantskimi družbami. Politika hkratnega vključevanja migrantov v obe vrsti družb ne bi smela biti vprašljiva (Rex. 1987).
13.	Na temelju obstoječih razvojnih smeri v migracijski politiki se odpirajo vprašanja o nujnosti njene modernizacije. Migracijska politika bo v prihodnje uspešna, če bo zgrajena na integralni razvojni strategiji, na iskanju alternativ migracijam, na upoštevanju in usklajevanju interesov imigrantskih. emigrantskih
' Na ipteicm "«"h imipanii». pa luili na i*ln<« iln iraincjiih imigianu» vplivalo nc vamo pinrchc po ilokKrnih kalcgoriiah imipanukc ilcUnne «le. kat pomeni ali gle u ptoaklivnc. selekoiHiirane kalcgonjc imigtaniot ali za prnilne, reaktivne kalcgonic Imigranlm. mind luili pojavi eIniCne uralifikaciie Zdi K. da v ctnienoslralikacijvki razporejenosti zavzemajo vitja mesta imigranti s sorodno kulturo imigrantski diu>l>i. ki S4> i/ evropskega prostora ipd.
* Ilegalni imigr.inti so hiez prizriiimh pravic, razen temeljnih človeških pravK. za^sni imigranti imajo pri/nane k nekatere socialno-ckonomskc pravice, njihov psiloijj jc negotm. trajni imigranti s priznanim imigranlsiim statusom imajo priznane socialno-ekonomske pravice, ne pa tudi pulitK.'nlh Slednje pisdohijo imigranti Scle s pridobitvijo državljanstva imigrantske drlavelZig Uvlon. 1WU. Klinai. l^U)
Mednarodna konvcnaja o varstvu pravic vseh migrantskih delavcev in planov njihovih druJbn Generalne skupt^nc OZN z dne 18. 12. I94II. ki zadov^ivo m podrobno doloCa socialne ekoiMunske m kulturne pravice razli^mh kategorij imigrantskih deUvw in članov njihovih družin, le ni bila ratificiiana v imigrantskih drŽavah Ta konvencija doloCa tudi posebne pravice za ilegalne, obmejne, sezonske, profektne. potujoče, samozaposlenc in posebej zaposlene kategorije imigrantskih delasi;ev Konvencija teZi k Cim se^i enakopravnosti unigrantskih z avtohtonimi delavci, zadeva pravice iz dela. do prenosa prihrankov, obvetfanja. jnavKC tk> združevanja družin. MKialnega varstva, vamosii bivanja, vključevanja v lokalno samoupravno ipd (Kojancc, 1991. Proclaming Migrants Rights, 1991)
družb in imigrantov ter mednarodnih interesov, na celovitem zagotavljanju pravic različnim kategorijam imigrantov ter na uveljavljanju procesov tolerantnega etničnega pluralizma za trajne emigrante, na usklajevanju izhodišč legitimizacije imi-gracij (trg delovne sile, solidarnost in svoboda gibanja), na avtonomiji imigrant-skih etničnih skupnosti.
viri
M. Abailin - Unal (HM): Eau-Wcu w. Soulh.NwiIh Mipjlion: F.lccI» upon ihc RrcniitmcM Arc» of ihc |iMO». Inicmatioaal Mi|naiK>n Rcvit» Zi^Z. ill 401-412
J Bcir\. Y Kini: P Hmki «198«): (Nylmlotiinl AcculturUion of Immigranh. v; Y Ktm. W Gudykunil: Cros Cultural Adaptation. Sage. London. Mr 62-B9
R Bruhakcr (Interaitional Migratmn A Chalcngc (or Humanity, inlemational Migration Review Zf^l (5«. 946-957)
G. C allovi (I99:(: Regulbtion ol Immigration in 1993. Pieces of the European Community, International Migration Revic» 2^2. Mr 3.">J-J72
S CaMles (1992): riie Australian Model ol Immlgratiiin and MultKulturalism. Is it Applicable to Europe. International Migration Revie». 2/92. str 549-SA7
F Ceras (1992); Strategic Iwues. Migiation Policies m the 91V. The Case of Italy. Migration Trends in the 90'. Committee on Migration. April 6-8 1992
D Coleman (1992): l>oes Emope Need Immigrants? Work Force Ptojetiions. tniemational Migration Review 2/92. su 45."i-457
E. Copeland (1992): Easl-W«i MigralKKi. Committee on MigmlKin. april 6-H. 1992 Usbon M lleisler (1992): Migtation. International Relations and Ihc New Europe. InlernalHinal Mlgralion Review 2/92. sir. 59f^A22)
J. Ilollilietd )I992): MigralHtn and International RelntHms. Cixiperation and Control in the European Cooimuniry. Inlemational Migratxm Review 2i'92. «r. 568-595
lOM (International OrganuatHin (or Mignitioo) News 1993, sir 169
M.Jay. Yushikawa(1988):CiussCultunilAdapt!itionand Perceptual Dcselopmenl.s V Kim, W CnidvkunsI: Crou Cultural Adaptation, Sage, (.ondon. str. 140-149
V Kjiun4rHMI993): Intcfkultunli/em. T«>ti|a in ptaksii 1-2/92. sir. 14-25
P Klinar (1992): Pasts4XuUst Soaetles. Einie Conflicls and Migration in Evrope: Inter Congre» 92. Research Committee on Migration. April 6-8 1992 Ijsbon
P Klinar (1991): Od elntfnega pluialirma k inlerkullurahTmu. Migraci)ske teme. 1/91. sir 29-49 P Klinar (1991): tnterkuhuralizen v sodobnih medetniinih odnosih. Okrogla mita: Sodobna einitna problematika. SI.ORI. SAZU. Trsi 23 3 91 (raannojeno)
P Klinar (1990): Migrational Policies of Emigrant Socielies, XII World Congres of Sociology, RC Sociolr^ oa Migration. .Madtid. July II. 1990
G. Kiiianec(1991|: Prospects for and Bamcrs to IraplemcntalKm. The LTN Convention of Ihc Migrants. Intenutional Migration Review 4/91. sir. S18- 8.3U
E Kussbach (1992): European Chalenge Easi-Wesi Migration. IntematHwal Migration Review V92. sir. 646-667 K Manfrass (1992): Europe: South Niiith. or Easl-Wcsi Migratuin. International Migratum Review. 2/92, su
U Metalti (1992): Migration beyond the Rorifers in Europe. Intcmalional Conference. Elhmc Groups, Borders. Europe. Btioni. Croatia, scpl. 18-19. 19'»2
M MesK' (1992): Pad ie))effle Mv)ae ■ i/gledi -evTupske ivrdave- - perspektive evropskih migracija Kiok-Zapad. Migtaci)ske teme 1/92 (35-53)
Z. Mlinar (1991): Cilobali7aa)a. deterUoruliuctja I kultumi idcniitei. Kullumi radnik. 3m. su. 5-29 J Nat/iger.B Bartel(199l):11icMigraiHw WoikersConvent>om.lntcniaiionalMigrationRevicw4/91.sir. 771-779 Proclaming Migrants Rights (1991), World Council of Churches, Geneva
Rcpiut (1991) from tlie Ministers ResponsiMc (or Immigration to European Council Meeting in Maastricht on Immigration and Asymm Policy, Brussel. dee 3, 1991
J. Rex (19851: The Concept o( Multi-cultural Soaety. Center for Research in Ethnic Relatioos. Univ. of Warwick. CosTntry
J Rex (1987): Immigrant Association in Europe. Oow«l. AldersluM
M B Rocha-Trindade (1989): Migration and the European Community after 1992. The Conference on Cureni Trends in Migration. RC. Sociology on Migration. March 3t»-Aptil 1 1989. UllrechI
R Rogers (1992): The Politics of Migration in Contemporary World. International Migration (lOMl. Speeial ituie, 1992. sir 3.3-56
V Saucnmlch (I Wl): Aborifwul Peoptes in Can«!«. A Critique ol the Cliic»go Sehool and Intemal Colonial Modeh. Inovaiion 2/1991. sir. 28J-302
B Sdiraitter Henler (1992): Tlie Future of Immiijrant InairporaticMi: Which Modeh. WhKh Concept»? International Migration Review. 2/1992. Mr 52.VW5
T. SlrauMuar: Allocation and Distrilnitional Aspects (or Future Immigration to West turope. Intematmniil Migration Review 2«2. sir 4A2-4S3
E. Susit. D. Sedmak Tiha asimil»ci|a (1983). SI.ORI. Tra
L Tomasi (1992); The Future of International Migration in Europe. Migration Tremh in the 90'. Committee on Migration. Usbon. apnl 6-8
H Zig-Uylon (1990): The Political Rights of Migrant Workers m Western Europe. Sage. London