^tC v:< Si? KllSSIiflJ ' ' ' Rusija je sedaj izven nevarnosti. Kriza odstranjena. LETO — VOL. x Nima duxi. Itiiiiu IL wfrrfi. ^ Official (^.»Tss L mm Societies |nd Orfuii SAttOBS«. JTfttl 1 ■ S I lAvrAinviiiolrA A vtiAVilro UcVClanuSKa HlllulKd ? ^SlSr^' ^-..Ir.'j^'' • 3 v \m-ii-: ••■wv . * \ , J. NEODVISEN LIST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. CLEVELAND, OHIO, FRIDAY, M|AY i8th, 1917. V r \ Ameriško vojno brodovje v Evropi. _. t; < 1 12 ameriških torpedov k lovi submarine v angleških vodah Japonske topničarke so dospele v Francijo. V Nemčiji jedo vrane in vrabce, ker ni mesa. --—~—, -—TT^—' -T -v . . - : .. - - . r Italijani še vedno v ofenzivi, Nemška otenziva na zapadH ustavljenal ujetnikov. Na francoski fronti. Pariz, 17, maja. Nemci na-^i daljujejo s svojimi napadi se--t verno od Moulin I^affaux, med železnico Laon-Soissons. Kljub silovitemu nemškemu pritisku, Ipa se nam je (posrečilo ustaviti nemško prodiranje popolnoma. Na več točkah, "kjer smo se morali radi silovitega pritiska umakniti, smo včeraj znova naskočili Nemce in jih* pognali iz vseh naših postojank. Nad sto Nemcev smo zajeli v včerajšnih bojih. Nemško uradno pordčtfo. Berolin, 17. maja. Na obeh | straneh mesta Craonne in pri Prosnes so Francozi zaceli fegj silnim bombardiranjem naših 'jj postojank. Vzhodno od Neu- ' ville je neki brandenbur&ki bataljon udri v francoske strelne j jarke, 600 metrov na široko in, vzdržal »pridobljeno postojanko kljnb protinapadom. 175 ujet- J nikov smo tufkaj dobili in raz*:j; Iičnio orožje. Avstrijci priznajo poraz. Dunaj, 17. maja. Laške č*terl ki so udrle preko reke Soče, so se v nekaterih krajih dobro utrdile, pravi današnje dunajsko vojno naznanilo. Tojda v •protinapadih so avstrijske čete tetoom 15. in*6. maja zajele • nad 2000 laških ujetnikov. ^ Italijani v ofenzivi. Rim, 17. maja. Laško uradno poročilo se glasi: Ob primor-sko-koroški meji se naša ofenziva, katero smo včeraj začeli, resolutno nadaljuje. Infanterija si je priborila nove postojanke v gozdnatih in strmih krajih vzhodnega brega reke Soče. Te kraje je sovražnik strahovito utrdil. Zajeli smo vasi Loga in Borcibrež. Gora Vodice in Monte Cucco ste prešli v našo last zaeno z vasmi Zagora in Zago-mila, kjer je imel sovražnik na stotine strojnih pušk. Vzhodno od Gorice je mesinska brigada osvojila hrib št. 174. Avstrijci «0 skušali pozneje hrib zo»pet osvojiti, tocja so bili vrženi nazaj. Včeraj so [Avstrijci močno streljali na Gorico in poškodovali mnogo poslopij. V toreih dneh smo ujeli 4205 Avstrijcev in 92 častnikov, .zaplenili smo tudi eno gorsko baterijo, 30 strojnih pušk ter mnogo vojnega materijala. Macedonska fronta. London, 17. maja. Na Do-rain fronti srno pomaknili včeraj našo fronto naprej za 5000 jardov in utrdili novo pridobljene postojanke kljub vsem protinapadom. Na Struma fron ti smo zasedli vas Kupri in dobili 80 ujetnikov. Pri Barafkli Juma smo dobili nadaljnih 70 Vojaška služba je postava. (Washington, 17. maja. Senat je včeraj sprejel s koneč-nim glasovanjem postavo o splošni vojaški službi x 65 gla sovi proti 8. I}anes podpiše podpredsednik Marshall to (postavo in predsednik poslanske zbornice Clark, in zvečer bo predložena predsedniku Wilso-nu, ki jo nemudoma podpriše. Vse priprave za nabiranje vojakov so gotove. Kavke in vrabci za hrano. New York, 17. maja. Amerikanci, ki so se vrnili iz Nem-ičije, (pripovedujejo, da je sedaj glavna mesna hrana v Nemčiji — vrabci in kavke ali vrane! Vrabci veljajo 35 pfenigov in kavke se iprodajajo po marki. CERKVE NAJ PLAČAJO DAVKE. Pri zborovanju baptistov v Clevelandu je bila sprejeta resolucija, naj cerkve plačujejo davke. Rev. Basst se je izjavil: "Sramotno za kristijanstvo je, da so cerkve odvzete iz davkov. Vsi bi morali davke plačevati. Če hočemo dobiti spoštovanje občinstva, moramo plačati dav- 1 če bi vse cerkve plačevale davke, da bi dobile Zjed. države * skoro $800,000.000 na leto. i . . , . , 1 Japonci v Franciji » Pariz, 17. maja. Cela flotila ! japonskih topničark je dospela v Marseilles, da pomaga zavezniškemu brodovju loviti submarine. - 'i »npunrvip« 1 '»-fVfrMflS 1 »'Pifff-''^yrtyjflMyp**^Kf^f^^ --.- «1 glešlki obali, toda nqben časopis ni prej tiskal te iovice, dokler se ni izvedelo, dfi so ameriške vojne ladije sr^feno dospele na drugo stran Atlantika. Iz tega se vidi, da je Iv Ameriki cenzura skoro nepotrebna, ker zna časopisje zamotati, 'kar bi zrialo škodovati vladi. .Nemčija repuljika. Amsterdam, 17. maja. V nemškem državnem zboru je prišlo včeraj do velikih nemirov, kg se je zvedelo, da namerava Frusija priklopiti Akacijo in Lotringijo po vojni in en del teh "dežel odstopiti Bavar-siki. Socijalisti «0 grozili z re-voucijo v Nemčiji in sklenili nemudoma delovati zairepublfko, če bp nemška cesarska Vlatfa dajala nove jarme faznim narodom. Submarini podajo. London, 17. maji- Uspeh submarinov je propadel. Teden za tednom potopijo submarini manj trgovskih ladij. Uradne številke, ki jih je izdala angleška vlada včeraj gta}e torpedi-ranib par nikov zadqj&ga tedna, se glase: »Med' majem im I il imilmiM mM*«...... ki so nosili več kot 1600 ton, in 15. ki so nosili manj kot 1600 Ion. Od.' 1. februarija je bilo potopljenih 337 parnikov nad 11600 ton in 157 man; kot 1600 toni. Od 6. do 13. maja je prišlo V angleška pristanišča 2568 parnikov in odšlo jrh je 2552. t Ogromna pomorska trgovina ®e skoro neovirano vrši naiprej Amerikanci v pravem boju.. Queestown, Anglija, 17. maja. En oddelek ameriških tor-pednih rušilcev je srečno dospe) preko Atlantika in patroli-ra sedaj angleške morske obale. Ameriški torpedni rušilci so bili; že v aktualnem boju z nemškimi podmorskimi čolni, in dast natančna poročila manjkajo, pa je toliko gotovo, da je bil najmanj en nemški'subma-rin potopljen od ameriških tor-oedovk. Ameriško brodovje je dospelo vAnglijo nemoteno, se ustavilo v nekem anglpškem »pristanišču^ potem se pa podalo nemudoma na delo. Pozdrav angleškega naroda ameriškim vojnim ladijam je bil ogromen. Vse prebivalstvo mesta in ljudje iz daljnih krajev so prišli v pristanišče, '^a vidijo ameriške vojne ladije. Amerikanci so pripravljeni takoj. Ko je pozdravil angleški poveljnik mornarice ameriško flo-tik>, je bil ameriški poveljnik Mprašan, kdaj bodejo Amerikanci pripravljeni 'za službo Ameriški poveljnik" je odgovoril : "Mi začnemo latiko takoj." T( h 1 rill H1111111TII1I ill........ ki je bil sprejet z ogromnim navdušenjem. Ameriško brodovje je seda) že razdeljeno na rsanrh krajih za službo. 12 tor-pednih rušilcev se ndhaja v tem brodovju. Skrivnost ameriSkega časopisja • Ameriškemu Časopisju je bilo naznanjeno, da so odšli torped-j ni ruiilci iz Amerike proti a«- ta dar. Da bi našla se mnogo posnetnalcev. -^Kolekta za Narodni Dom je »prinesla dosedaj že $836.16, toda je vrnjenih šele 765 kuvert in Jih je še 1235 zunaj. —Ilz dobrega vira se je zvedelo, da je slovenski mesar J. Možina na zadnji seji mesarjev prodal nad $400. vrednosti delnic Nar. Doma- Mesarji so obljubili, da bodejo uspešno podpirali Nar.. Dom, sedaj ko ne izdajajo več opek. 2eleti bi bilo, da se tudi slovenski groce-risti zavzamejo za to ideja —V Clevelandu je toliko tatvine in roparskih napadov, da «0 roparji in napadalci tekom zadnjih dveh mesecev naropa-li vrednosti in denarja čez $150.000. Mihogo so temu krivi zamorci, ki prihajajo v celih trqpaJh iz južnih držav ter po-stqpajo brez dela po ulicah in in postajajo nevarni občinstvu. V sredo zvečer je policija priredila pogon na sumljive osebe* .zaprla jih je 18 in dobila nazaj za $3000 pokradenega blaga. —Dobro ohranite steklenice, ki jih imate jeseni v rabi za konserviranja sadja in drugih živil, kajti steklenice ne bodejo v jeseni samo silovito drage, airfyak jih bo 9koro nemogoče dobiti. Kar je prej veljalo 40c ima. —1*Vojno (posojilo Zjed. državami gre hitro v promet v Clevelandu. V torek in sredo so fpodpisali ljudje $700.000 v Clevelandu. <Čas za posojilo je 15. junija. Mi priporočamo rojakom to posojilo. Na vsaki banki dobite pojasnilo o tem posojilu. Vi storite silno uslugo svoji novi domotmi, pomagate uničiti kajzerja in upeljati demokratsko vlado Evropi. Po-sojilo lahko kupi vsakdo, ker se prodaja v bondih od $50 naprej. Nosi tf/2 procenta obresti, dvakrat na leto, in vsak dolar je zavarovan z zlatom v zakladnici Zjed .držav. Vprašajte na barfki glede tega posojila. IrskadobTsvojo vlado. London, 117. maja. Angleška vlada je storila včeraj prve korake, da reši pereče irsko vprašanje, in da &e Ircem podeli samostojna uprava in politična svoboda. Angleški ministenski predsednik je včeraj poslal načrt nove irske vlade John Red-mondu, irskemu narodnemu voditelju. Irski Narodni Svet je »klical posefino zborovanje, da se posvetuje o načrtih angleške vlade. Glasom tega načrta bi .dobili svobodo le oni Ir-> ci, ki so katoliške veroizpovedi, dočlm bi Ulsterijanci, ali pro-testantje ostali.kot dosedaj pod angleško vlado za dobo 5 let, nakar bt se sklenila nova pogodba. V irskih krogih vlada ogromno veselje, ker je sedaj odstranjena zadnja ovira in očitanje Angliji, da tlači svoje narode. Pa novih, načrtih dofci Irska tako ustavo, da bo skoro popolnoma samostojna in bo odločevala sama za sebe. Na IrskemJbo v bodoče totrko »svobode kot.jo je n. pr. Canadi ali pa v Zjed. državah. Pričakuje —Cleveland tipi na pomanjkanju hiš. .Nad 5000 oseb v Clevelandu nima pravega stanovanja, ker je absolutno nemogoče dobiti stanovanja za vse. Z ozironi na dejstvo, kako narašča Cleveland, koliko novih delavnih moči prihaja v mesto, in koliko se z»gradi novih hiš, bodejo tisoči v 'kratke mpri sil jeni stanovati na prostem ali v šotorih. Več stotin zamorcev, ki prihajajo iz južnih držav, stanuje že sedaj v železniških karah in polomljenih šendah v jako nezdravih razmerah. Leta 1916 se je za eno šestino manj hiš zgradilo v Clevelandu kot leto poprej, in letos je Strajk mizarjev in zidarjev provzročil, da so dela jako zaostala. Tretji in jako vAžen vzrok je pa tudi, da mnogi ljudje, ki bi radi zidali hi5e, se ne lotijo tega dela, ker je zidarski materijal jako drag, pa tudi delo samo je za 40 procentov dražje kot pfred Wtom. Ljudstva pa prihaja v Cleveland toliko od vseh strani, da je nemogoče enako hitro za vse graditi. Nameravajo ustanoviti veliko kompanijo, ki bo v kratkem zgradila 500 hiš za dve družini, kjer se bo za. stanovanje toliko računalo, da se hiša plača, in kar bi odgovarjalo pr- se vrti tam- venčija baptistov, ki zbofuje v Hippodname gledališču. V sredo je konvencija sprejela resolucijo, da se dehijfe na to, da se odpravi vsa pijača iz Zjed. dr- 1 zav. —Moka je postala zopet bolj poceni. Prodajala se je že po $19 barel, in sedaj je padla v ceni za $2.50 pri barelnu, tako da se prodaja po $16.50 barel, a na debelo pride $i4-5<> barel. Nekoliko slabša moka se prodaja po $12 barel. —Neka ženska je prišla v sredo k policijskemu proseku-torju Irwme in se pritožila, da 1 ■ je njene sosede sin, star 6 let, pretepel njene otroke 3. 5 in 7 let stare rešpektivno. Otroci «0 zahtevali od 6 letnega John McCubbina, naj odstrani ameriško zastavo od hiše, toda mali John je po vrsti Vse "nepatri-jote" našeškal kakor znajo otroci. Sledila je pritožba na policijo. Prosekutor je malega Johna poklical k sebi in ga pohvalil ter obdaril z darili, ker je branil ameriško zastavo in mu povedal, naj v bodoče še —tajnike društev, ki spadi-J jo k NaT. Domu, delničarje in občinstvo sploh opozarjamo, I da so vse stvari, ki jih priobču-' jemo v listu glede Narodnega I Doma, uradne, in da se naj ob-| racajo cenjeni delničarji in na-L biralci darov vselej na tajnika pDdtna, Fr. Hudovernika, 1052 |E. 62nd St. in ne na naše ured-fi ništvo. Mi ne priobčimo niče-sar druzega kot kar ( nam je liitradno naznanjenega. To pa traditega, da vlada sporazum ki lenaikopravno delo pri vsem poslovanju, in da ne pride do neljubih pomot, če bi vsakdo de- —Dr. Z.iftfl.B. je prineslo te dni v gl. urad za $10 opekt da se društvu izda delnica. To je I sedaj 6 delnica izdana za ope-_ ke. Mrs. Ana Pengov je te dni oddala kolektorjem za $10 opek, ki jih je zbirala od slov. trgovcev, da bi dobila delnico. V Clevelandu primanjkuje stanovanj 5000 ljudi brez domovja in strehe. . j-V ^f^amrnm—mmmmmmmm C Rusija se bori do konca z zavezniki Ruski generali Brusilov, Aleksijer in Gurko to se vrnili k armadi. Ruska armada bo kmAlu pripravljena za ofenzivo. Novo rusko ministerstvo. • ' -J*.-S ti^-iXKSW ' *&(■■ « vlade za vojne namene. Vsega skupaj je dobila sedaj Anglija tekom 5 tednov od ameriške .vlade $325,000.000, Francija $150,000.000 in Italija $100,■ 000.000. Rusiji se dosedaj še ni dalo posojila. Ruski generali ostanejo. Petrograd, 17. maja. General Brusilov, Gurko in Aleksi-jev so sklenili, da ostanejo še nadalje pri ruski armadi kot voditelji. Njihl odločitev je posledica več dnevnega posveto vanja v Petrogradu. S tem je odvmjena kriza v armadi. General Aleksijev'se je izjavil, da če bodejo v Petrogradu neprestano govorili o miru, da lahko tnaredijo takoj mir s tem, da pokličejo armado domov in pustijo Nemce, da zasedejo Rusijo. Potem bo gotovo mir, ko Rusije ne bo več. To je spame-iovfck> ruske fadikarce.Tči so se udali vojaškim zahtevam^ Rusija je sedaj zopet močna v armadi in lahko se pričakuje sko-rajšne ofenzive. Vojna do konca. Washington, 17. maja. Ameriški poslanik v Petrogradu, Mr. Francis je poslal daljšo brzojavko ameriški vladi, v kateri naznanja, da bo Rusija vodila vojno proti Nemcem do konca. Kerenski, vojni minister [ 'SL.I J f , L i ' " « toriteto, da bo ugajala vsem krogom, ne da bi kriila narodne pravice. Vznemirljive novice, ki so prihajale v Ameriko glede Rusije, so bile mnogokrat vzete iz okuženih nemških virov v Petrogradu. Sicer trpi armada Rusije, toda obrnilo se bo na boljše. Ruska armada je skrajno proti-nemška, in ruska armada ne bo pripustila, da se sklene separaten mir z Nemci. Rusi bi raje odpravili svojo vlado ponovno, če bi jih slednja skušala pregovoriti k posebnemu miru z Nemci. Socijalisti odsvetujejo. Chicago, 17. maja. Ekseku-tivni odbor Socijalistične stranke v iAmeriki je poslal Charles Edw. Russellu brzojavko, v kateri se ga prosi naj nikar ne prevzame mesto ameriškega zastopnika pri ameriški komisiji, ki je namenjena v Rusijo. Ameriški socijalisti -pravijo, da se baje nečejo vtikati v razmere ruskih socijalistov. Kakor znano, je predsednik Wilson imenoval Russella, eocijalista, za člana ameriške komisije, ki naj obišče Rusijo. Russell je za to, da se vojna vrši do konca, dokler se ne uniči nemški ^Anglija dobi-zopet denar. I T A \ 1 Washington, 17. maja. Vla-da Zjed. držav obžaluje odstqp ruskega ministra zunanjih zadev, Paula Miljukova, toda kljub temu se sedaj pričakuje, da se ustanovi v Rusiji trdna vlada,'vsaj začasno, ker je prišlo v kabinet več zastopnikov raiznih socialističnih strank. Radikalci so zahtevali odstop profesorja Miljukova kot ceno, da začnejo aktivno delovati z vlado. Mfljukov je žrtvoval samega sebe, samo da se naredi red v Rusiji. Miljukov se je zameril radikalcem, ko je naznanil svetu, da Rusija ne bo sprejela separatnega miru, razven v natančni harmoniji z »zavezniki. Radikalci so'ga tudi napadali, ker je zahteval Carigrad za Rusijo, ker po mnenju ruskih socijalistov mora ostati Carigrad Turčiji, Socijalist Kerenski, dosedaj _ minister pravosodja, je sprejel' vojno ministerstvo. Položaj ruske armade. x I ©olj vesela norica je dospela v sredo v Washington od oseb, ki dobro poznajo ruski (položaj-Ogromna revolucija, ki se je pripetila v Rusiji ima za naravno posledico, da je položaj za kratek čas negotov, in da seda Slovenci po Ameriki, ponovno in zopet vas resno svarimo, da*proč od vas z vsemi avstrijskimi simpatijami. Kdor ima odprte oči, ta ve, da bo nastal tak preobrat, ki bo zavečno .pokopal Avstrijo. Bodočnost Slovencev v stari domovini je le v zvezi z Hrvati in Srbi. Vzemimo, da so trije bratje, ki premorejo skupaj tolloo sveta in sredstev, da postavijo fino zgradbo. Avstrija pa hoče, da zidamo vsak svojo, kajti potem bodejo vsi trije slabi, če imamo eno palico, ni močna, če pa tri zve-žemo skupaj, pa imamo močan bič, da krotimo tirane, kakoršen je avstrijski cesar. Seveda, Avstriji edinost Jugoslovanov ne ugaja. Avstrija potem ne bi mogla več krasti naših otrok, izpodrivati iSlovencev, ne bi mogla naseljevati v naše kraje nemških otoktov. Kdor vam danes govori: Slovenijo Slovencem, ta je slepar in plačan od Avstrije za svoje delo. Kidor govori, da v zvezi s Hrvati in Srbi zgubimo svoj jezik, ta je lažnik. Švica je jako majhna, pa skoro najbolj srečna država v Evropi. In v Švici stanuje eno tretino Nemcev, eno tretino Italijanov, eno tretino Francozov. Srečno živijo skupaj v svobodi. Zakaj ne l?i mogli Srbi, Hrvati m Slovenci živeti istiotako? In pomnite, kdor govori ali piše danes, kaj dela in kaj bo storila Avstrija, s tistimi, ki so sproti njej, ta je v službi avstrijske vlade, ta je vaš narodni krvnik. Če bi ob času slavne ameriške revolucije Amerikanci enako govorili, ne bi nikdar imeli svobode v Ameriki. če bi Rusi upoštevali to, kaj bo naredil car, tedaj Rusi ne bi nikdar dobili svobode, in car bi še danes vladal. Kar je pa najbolj važno za vas, rojake po. širni Ameriki; Cilji zaveznikov so tisti kot cilji Amerike. Kdor obsoja enega zaveznika, obsoja Ameriko. Mi poznamo danes le en cilj: Uničenje ikajzerja in avstrijskega cesarja za svobodo vseh narodov, ki ječijo v jarmu teh dveh tiranov. Kdor piše danes, za avstrijske simpatije, ta je sovražnik Amerike. Predsednik Wilson je povedal sam, da če izkazuje čast enemu zavezniku, e. lliu«4 L • '' Kdor kupi »troj, mi tu naučimo braaplafno iivanje m »troja, i« ne ml«. Prevzamemo ▼ popravilo po-kvarjooo »troje. McNutt & McCalf Co. ' ' 'i Veliki loti, nižke cene na Bliss Rd. & St. Clair našel- ,. ^Mo^ee^lkk po cestah. Električna Inž, * vodovod, figa jreve$». Blizu novih tovaren. OGLASITE SE PRI LOUIS RECHER, ! A U PRI 1 DAN GARAPIČ, ^ I r ELEKTRIČNA LUČ P R I H R A N I D E Električna napeljava t vadi hiši vam pomaga pri likanju, čistenju in kuhanju. Prihranite mnogo dela. Upeljite žice y hišo za električno luč "Ne samo električna ItlČ ampak tudi razvetljava" Tu jo razlika. THE ILLUMINATING COMPANY /LVWNATWG BLDG. PUBLIC SQUARE Finančno zdravje. . Fiaanfa* dabra podlo«. Ja aajboljia ▼ intra. ki e»lmara nudili banka. Tke Clavalaad Ca. lata aad S5S.000.000 pramoiaa ja la Ja j fiaaaiao sdrava. Skrbno rodatra la keoaerrallraeat parna«, k tma. Ca Imata tr»o»»k« račun, all daw ahraajea, val daaar Ja raran t tej kaakL 4 dabra rar.tr*. fff» (Elwrfanb ff nwt (Eomoano «DC ttimiano ^ruet «wmpan« Josip Demshat, slovenski kontraktor NOVI NASJ-OV: 1164 NORWOOD ROAD TEL. PRINCE ION 1SSS K Se priporočam Slovencem ta gradnjo hiš po najboljših načrtih in trpežnega materijala. Isdelujem načrte za vsakovrstna poslopja: 1164 NORWOOD feOAD MF i R^ki r-dikalci kuski raaiKaici ■ Mnogo naših ljudi v Ameriki se Čudi slepoti in blaznosti ru- F afleih radlkalcev, ki si prizadeva 7 jo ma vse načine, da uničijo " Rusijo v času, ko vlada največja potreba, da se, zberejo vse sile naroda in 'kolikor mo- ■ goče hitro udarijo na sovražni-, ika, ga porazijo, potem pa sklenejo časten -mir. Ljudje, ki da- » ne® v JRusiji najbolj kričijo o r svobodi, so največji sovražniki : te svobode. Ruski narod, prebujen ir stoletnega spaaija suženjskih okovov in peljan v paradiž politične in osebne svo bode, se je pokaral jako maj-ihtaega v najbolj kritičnih trenutkih raditega, ker nima mož, ki bi znali delati in podučeva-ti narod, amfpak ima le nekaj •kričaoev, iki ipo vzoru divjih Ja-kobincev skušajo upeljati najbolj tiranski terorizem v novi ruski republiki. Kadar človek umira od žeje in lakote, in stoji z eno nogo v grobu, pa pride mimo usmiljen človek in mu ponudi vode im živil, tedaj e mora paziti, da se takemu človeku ne da preveč naenkrat, ker sicer se zna Zgoditi, da doti-čni človCk umrje radi hipne preobilice vode in hrane. Pomalem se mu mora dajati in polagoma ■ga zopet Fjpraviti k življ-enju., Tako je tudi v Rusiji danes. Rusi, stoletni sužnji, ipredmet tiranske volje carjev, so se carja znebili v trenutku, ko so politično že napol umirali. In namesto, da bi se jih polagoma privadilo na svobodo, namesto da bi se jih podučilo kaj je prav in kaj ni, kaj je svobodno, kaj je -tiransko, pa socijalistični ra-diikalci ubijajo najboljše rurfke moči in hočejo v enem dnevu postati to, kar so drugi, bolj inteligentni narodi postali tekom deset ali stoletij. Ko je zbruh- i nila francoska revolucija leta 17S9, so se celo Francozje učili tja do 1799 kaj je politična svo- | boda, ljudsike pravice so pola- 3 goma (prihajale in Francozje so 5 jako inteligenten narod. Nikalkor tie bi sumničili ru- 8 skih socijalistov, če bi nastopa-; | li enako kot nastoipajo darles, v | mirnem času. V mirnih časih, | ko ni sovražnika na mejah, ki 1 grozi obstanku drjave, se lafako * vrJe največje notranje reforme, d prekucije,1 lahko se upelje tre- ] nutno namesto noči jasen dan, I toda v vojni je to vse drugače. J Francozi, ko iso se znebili kra- 1 ja, so tudi sicer začeli divjati I in uganjati večje politične cr- j gije, toda v trenutku, ko so se 1 na njih mejah oglasili sovražni I ici, 30 se zjedinili vsi Francozi, A >rez vprašanja prepričanja in J udatili na, neprijatelja^ I kfcjili je h^tel Ukrasti za fri- A d6bl^no svobodo"— fn 'prema- ] igrali so ga. Zato ker so znali v 1 trenutku nevarnosti uporabiti J edinost in tiarodrio harrttortijo^ J 'Rusija je dobila takoj* ko je 1 bil ods-tavljem car, pametne vo- I ditelje, Mfljukov, inteligentni j mož, ki je zmožeif v narodnem ] voditelj s t vu, je takoj sprevidel, I kaj je treba Rusiji. Toda dema- A giogi, v osebah Lenina, Čejdzi- 1 ja in drugih, niso pripoznali no- V jene avtoritete, nobene posta- J ve. Ti ljudje so najbrž sklenili 1 da upropastijo v ruskem * naro- 1 du še tisto, kar mu je ostalo od J carjev. In ti ljudje bodejo pred -svetom in pred Rusijo štpecijel-no odgovorni za hujšo rusko snuižnjost, ki bo nastala, ikadar se kajzerju zazdi, da napade rusko zemljo in jo uniči. Tedaj bo ruski narod videl, kam so ga strmoglavili ruski socijalistični radikalci. In če bi ti pol?ti«ni demagogi rudečih zastav sploh kaj koristi-i narodom s svojim fanatizmom >i jim bilo vse oproščeno. Toda oni tirajo ves dvestpmilijonislki narod v (propad. Trdeč, da hočejo narediti mir, ustaviti klanje, pa delajo ravno nasprotno: *u-ski socijalistični radikalci podaljšujejo vojno s tem, da dajejo kajzerju čas in priliko, da se še bolj oboroži, oni nadaljujejo klanje na dveh straneh, na eni strani ubijajo rusiko dušo in moralo, na drugi strani pa indirektno pomagajo ubijati svoje zaveznike, Angleže, Fran coze, Srbe in dr. s tem, da dopuščajo, da njih armada brez dela piočiva v .strelnih jarkih, dočim kajzer svojo armado na vzhodnem bojišču polagoma po- pogoje, ki nam manjKajo, aa bo naša prihodnjost v sledečem : bratstvo, svoboda, enakost in blagostanje. Vse naše življenje v preteklosti in sedanjosti je neprijeten in žalosten spomin. To življenje je (podobno trdi vi tujega gospodarstva. Raditega in radi prihoda najbolj kritične dobe za obstanek malih narodov ter njih prihodnje usode, ki jo bodejo začrtale Združene države z zavezniki , vred, je neobhodno potrebno, da se Slovenci, kot majhen in nesvoboden narod, ki je tudi v tem programu, brez obzira na politično prepričanje organizi-. ramo v že obstoječi Slovenski ^ Narodni Zvezi in kot taki tudi , sami kkj pripomoremo do ures- ( ničenja velikega programa našega predsednika Wilsona, ter postanemo v resnici svoboden narod, na lastni zemlji svoj go- , spodar. Madež bi ostal v naši , zgodovini, če bi prepustili to naredimo še bolj tteozdravlji- Sloveli narod j« delavski Jjifcrod, prišel je v Združene dr- iave radi njegove ne9rečme usode v atari domovini, kjer je lipel pravico samo plačevati in ijlčesar govoriti,1 niti delovati t svoj prid. Bil je zdrav in čil v zunanji obliki tudi v novi do-movmi, a v svajo nesrečo in pogubo bolan v notranjosti. jTa skrivnostna notranja bo-lfben slovenskega naroda v svobodni deželi ni izšla iz naro-4a samega, temveč usiljena je bila od tujčeve krute roke, ki s* je utihotapila neopaženo med fipčtene Slovence, ki so po na-ijjvi čil, tih in priden narod, ne želeč nikomur ne nesreče ne kfivice, še manj pa slovenske* mu narodu samemu. HSedajiii svetovni preobrat zahteva, da se Slovenci združimo v eno skupino, da gremo «ftupno po eni in isti poti, in da kot sinovi, ljubeč svoj rod, z eno in isto voljo delujemo za nas in naše brate, ki v obupu trpijo vse grozote današnje vojne, ki nimajo ne prijatelja ne usmiljenjenega Samaritana, ki bi jim lajšal rane temveč so 0 ' JZa Evropo ■ - J4j00 ?o*am*zna Jt+OilKja - Jc F^"8' Tm *« — —MU« «■» "Cliwhlfcfc. Awil^" » «uBT.cuaa ■.. ciavHJuio. ono. lummoor.rantoaioMm W SDWARD KAUSH. Publisher __LOUIS J, PIRC. Editor. . ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY. Read by 25.000 Shremaos h the Gtjr of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request American in spirit Foreign in language only - Extend ma tecond-cUm matUr January 5th 1909. at the pott office at Cleveland, Qhiomndor the Act tf March 3rd, 1879. mflfifh K. No. 59. Friday, May 18. 1917. deoe zastave, hu j skali po cest- ] nib vogalih, odpravili vsako av- , toriteto, in to j« menda Vrhu- . nec znanosti |n idealov ruskih demagogov, t , , Žalostno, »skrerto žalostno, toda je resmčma.- Blemški soci-jalisti, s por jako redkimi izje-, ■ mami, s»o dali knjzferju vse na razpolago, da je začel evrop- 1 sko klanj«, a ruski socijalisti ; ne dajo narodu prilike, da se | utrdi v svobodi, da uniči naj' i večjega sovražnika v Evropi —;* rodnega razvitja, in da mora t rej ali slej prvti dO narodnega < zjedinjenja. c No, krvava vojna je spretne« j nila tudi nasprotnike jugoslo- ( vanskega igibanja. Sprevideli so j da«e mora evropska vojna kon- č čati s popolno ipropastjo Nem- i čije. Mnogo nasprotnikov se je j je spreobrnilo ob dvanajsti uri r xm so postali dobri Jugoslovani, ] dočim ostali priznavajo stabilnost in gotovo uresničenje Ju- ) giostavije. In ljudem na Dunaju i se mora strašno slabo goditi, j ker setfaj priznavajo v princip« < zjedinjenje slovensko-hrvatsko- ] srhilcega naroda. 'Le njih želja -je. da se io izjedmjenje zvrši v Ok vit ju'habsburške monarhije. .V ,rGez«rtte de Voss" z dne ig. ( marca, ^1917 P^e Zefriter, -j nemšlki državni poslanec v av* atrijskem (parlamentu : * J ".Zjedjnjienje Jugoslovanov pi J samo upravičeno, pa c pa tudi J neizogibno. Kdorkoli resno in nepristransko razmotriva situ-' | acijo, mora priznati sledeči j princip: Rešitev jugoslovanske- i ga vprašanja se more iskati 1 edirto v zjedinjienju vseh elementov te rase, in preostaja nam samo ena pot: rešitev jugoslovanskega vprašanja se bo izvršila v okvirju habsburške monarhije ali v nasprotju z ' habsburško monarhifc, toda re- , šilo se bo to vprašanje in sicer | s kondčnim -uspehom, da bode- , jo Jugoslovani zjedinjeni." Tako piše nemški potslamec avstrijskega državnega zbora. Nasprotnik naroda torej pripo- ; zna, da >e jugoslovansko vprašanje "neizogibno." In kadar Nemci to priznajo, tedaj vidijo j gotovo v tovarni. Dobra , plača. Delo dobijo tudi moški pri "Punch Press". The Frankel Light Co. 5016 Woodlandave; Delo dobi močna, ženska, da (pomaga v kuhinji. Oglasi naj se pri Jewish Orphan Asylum. 5000 Woodland ave. (61) Delo dobijo ljudje ipri ekspres-ni slu'zbi, morajo biti zmerni, zanesljivi in govoriti dobro angleško. Dobra plača, stalno delo, prilika da napredujete.' 'American Express Co.. Vprašajte za Mr. Benedict. Lepa soba za enega ali dva fan služku. 1134 E. 60th St. ^(59) Carpenterji dobijo delo, linijski na 7913 Goodman ave. blizu Warnr _._ Takoj dobi|o deflo molje v tovarni. &talno delo. Vprašajte za Mr, Belt The Trapicar Pain* & Pit v o. 1238 W. 79 St. (60^ Delo dobijo dobri, sposobni možje v tovarni, dobra plača, stalno delo in najboljši delavski pogoji. Vprašajte za Mr. J P. McAlona, American House, Cleveland, O. zjutraj od 8, do 8. zvečer ali pišite ria Firestone 'Tire & Rubber Co. Akron Q. -J-(59) Naprodaj je dobra grocerija in mesnica. Najlepša prilika za Slovenca. Po nizki ceni. Vprašajte na 6909-11 St. Clair (60) Naprodaj je jako lepo pošestvo moderna hiša za dve družini, 5 sob vsaka in hiša z 8 sobami na lotu na 71. cesti, blizu St. Clair ave. Je jako qizka cena in se proda na lahka odplačila. Vprašaj te pri L. T. Akers©flr922i Adams ave. Telefon Bell Eddy ^543 J-_ (62) Mašinisti dobijo dobro delo, če znajo operirati na strojih. To je nočno delo. Za dnevno j delo pa iščemo pomagače maši-nistom, delavce in »barvarje. Stalno delo, dobra plača. Vprašajte po 6. uri zvečer za nočno delo. The Browning Co. 16226] Waterloo Rd. (60) j ....... ..... ................. '- 1 ' H Dva lota naprodaj v West Parku. Jako rodovitna zemlja, se, prodajo poceni. Lepa prilika za Slovenca. Vprašajte pri M. Weiss, 1167 Norwood Rd. (60) Ali ste že kupili ameriško vojno posojilo? Kupite lahko od $50 naprej, na lalhka odplačila. Denar je bolj varen kot na banki, ker posojilo garantirajo Zjed. države z zlatom. Nosi 3 in pol procenta obresti. Za pojasnila vprašajte na vsaki banki.1 Uredništvo priporoča rojakom nakup tega posojila. 1 1 " ..... ■ » Slovenka dobi prosto stanovanji in hrano, če bi zvečer nekoliko pomagala v restavrantu. Oglasi naj «e takoj na 6034 St. Clair ave. (60) I ' _ _ ^fcJr m ■\MI ki želite imeti dobro pobarva-ne in (popravljene hiše, se ogla- KADAR SE SKLiri T tedaj pokličite vašega starega znanca Josip Kotnika, ki vam bo urno in pošteno postregel. Za selitev imamo dobre pro-etorne vozpve, prevažamo pa tudi vsakovrstno blago in izvršujemo vsa naročila, ki se tičejo eksipresa. Se priporočam JOS. KOTNIK, 1057 B. 6ist St Te|. Princeton 1276 W. ---(Fri. 73) Soba se odda v najem za enega fanita ali dekle. Pozve se , po 6. uri zvečer na 1110 E. 64th St_(60) NAZNANILO. Opozarja se člane društva sv. Janeza Kxstnika, št 37. J.S. K.J. da se vsi udeležijo izvan-redne važne seje, ki se vrši v nedeljo, ao. maja ob 1. uri popoldne v navadnih prostorih. Pri tej seji se bo volilo od članstva, ali naj se naša Jednota vprihodnje imenuje "Jugoslovanska Katoliška Jednota" ali pa "Jugoslovanska Podporna Jednota". Ker je ta volitev iz-vanredne važnosti za vse članstvo, je dolžnost vsakega posameznika, da pride gotovo. Enkrat je treba odločiti, in v nedeljo je vaš dan, da glasujete. Pridite vsi I Anton Braniselj, predsednik. i • Umerjeno življenje. če se počutite zadovoljnega in »zmožnega za dela, je znamenje, da imate zmerno življenje. Tak položaj dela človeka sposobnega, da se lahko ustavlja napadom bolezni. Vzemite Trinerjevo ameriško grenko vino, da učvrstite svoje pre-bavljalne organe, živce in splošno telo. Pomaga prebavljalnim organom, da normalno delujejo. Ničesar boljega ne morete dobiti.za zaprtje, glavobol, napetost, uervoznost, *a želodčne neprilike, splošno slabost, itd. Cfcna $«.00. Po lekarhah. Jos. Triner, izdelovalec, 133^-39 So. Ashland ave. Chicago, III Trinerjev- liniment je zanesljivo zdravilo *a resne slučaje nevmatiizma, nevralgijo ali pri ponesrečenju, za utrujene miši-c« aH noge. Geni »5 ki 50c po lekarnalh, po pošti 35 in 6oc. Pozor slovtridd brivci. ■ V najem se odda nova moderna 'brivnica v sredi cvetoče »sk)venske natelbhie. Alexander Canonsburg, Pa. Izurjene m« brivcu »e obeta sijajna bodočnost Za natančna pojasnila pir site na Johii Fodboy, Bobe 365, Canonsburg,^ Pa._(59) Slovenka dobi delo, da pomaga pri pranju. Vpraša se ipri Jewish Onphan Asylum, 509P Woodland ave. ' (6 i) ......... r >1* c "t^ '»r " »T VABILO. ■ Najstarejše žensko društvo v našej naselbini dr. Srca Marije (staro) obhaja 27. maja 20. letnico svojega obstanka. V ta namen priredi društvo velik banket v John Odinovi dvorani- Vabljena so vsa cenjena društva, kajti to je zadnja prireditev v tej sezoni. iNa programu je več zanimivosti, n. pr. šaljiva pošta, srečolov, kdor bode I največje številke zavrtil na mlinsko kolo, ta dobi krasen 1 krasen dobitek. Pri vsej tej dra-! ginji kakor je sedaj, bode za 1 lačne iri žejne kar najbolj preskrbljeno. Kjer še ni preveč toplo, . Rabim dve ženski, ] !ne premlade, rad bi jih dobil od ^ 25 do 35 let stare. Če pridejo dve plačam po $30 na jnc«c ' vsaki, če pa ena, pa dobi $35 na 1 mesec. Ce nimajo za stroške. 1 naj se na mene obrnejo, in jim ' bom poslal dienar, če hočejo tudi po telegrafu, da prej (pridejo. Oglasijo naj se takoj pri Lawrence Mautz, Proprietor The Cash House, 1260 Talbot ave. Butte M\ont. * (59) POZOR! ~ Prošen je Mihael Straus ali uredništvu t^^B listek ^lcdc ruske —Sola za poduk za one, ki < hočejo postati državljani, se vr-ši vsak pondeljek in pettik v J Grdinovi dvorani, od pol osme do pol devete ure zvečer. Ta šola bo v kratkem organizirana pod vodstvom mestne vlade za « šolski poduk, nakar opozarja- { mo rojake. j Ali se učite angleščine? js Ali vam ni znano, ako ne znate angleško govoriti, da ste vedni tujec v tej deželi ? Nam je znano, da človek' ki govori an- ^ gleški jezik, si vedno lahko po- ^ ruaga naprej do boljše službe. Sola za angleščino se vrši vsak -pondeljek, torek, sredo in če-trtek ob 7. uri svešsr v Knau-sovi dvorani. Upišltfe se takoj. -;-j- (52) Bell Rosedale 2377 W. Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9-r« in 1—5 ure. Pondeljek, čet^ek in soboto zvečer od 6—8. ure. || -DR. F. L. KENNEDY, | zobozdravnik. j Dret je zob brez bolečini;.Belo jI garantirano. Govori se |k? irt vm\W to02 Superioffl ■ave. vogal 55- «ste. Clevelaml,jj inočnok. ^gbs^naj se P?"! Jerj nej Krašovec, 5906 St. Clai«J ave.__i <59 J I "I »I....... m I limonin,. 1 '".li Grocerija in mesnica naprodaj JI $100 na teden nosi dobičku, p-fl godna prilika za Sloveica, ki|j razume nekoliko poljskega je-»l zi;ka. Vzame se tudi real estate -v plačilo ali gotov denar. Poizve se na 3865 E. 71st St. S. E.. Newburg. (60) ji. 1 »m ■ ■ * *i ■ i- — OGLAS. Spodaj podpisana Mary Zupan tem potom naznanjam, da nisem nikdar žalega govorila proti Neži Pikš, ker to bi } ff M ■■:< J > , v,. 'KRIVOPRISEZNIK' S PETJEM V TREH DEJANJIH S SEDMIMI; SLIKAMI. DEJANJE Šfi VR8I DANDANES. OSEBE: Matija Krivoprisežnik, gospodar pri KriževCu...................0- M Kabay F'rkn, njegov ortok..............;..........,................ Rudolf Gorjuip Marjana, njegov otrok............................................ Mary Smi\ Andrej Kmetovec, posestnik na Adamovem..................... John Debevc Anton, njegov sin......................................4........ Tony Jerak ' Veliki hlapec...........................•...............T. E. Podjet Zidarka, krčmarica pri Lahu................................... Jožefa Zalar Veronika, nje vnukinja.................................... Dragica Vrhovec Jakob, njen vnuk..............................................John Matjašič Abraham, krošnjar............................. -................ Mike Podboj Nosanka, kajžarica.,........................................ Helen Petelinkar Roza, njena stričnica........................................ Paulina Prudic Katra, nj«na stričnica.............. ......................... Mary Salame« Kmetje in kmetice, Hlapet in dekle. ^ I SLIKE: I. Na Kmetovcevem vrtu; II. V gostilni na Lahovem; III. Na Krivcprisežni-kovem domu; IV. Nočni gostje; V. V "Hudem brezdnu"; VI. V oglarski kočil VII. Ljubezen in sovraštvo. Igra se vrfi V STAKIČEVI DVORANI, 391 E. 160 ZAČETEK OB 7. URI IGRA 7.30 URI ZVEČER. Vitopaim po osclw: I. sedež 50c, B. tcJež 35c, stoflft 25c. Med in po igri svira čežki orkester Cenjenemu občinstvu se nudi zopet prilika, da vidi to krasno prireditev in nikomur ne bode šal, ako se udeleži. Nikdo naj ne zamudi videti grdega in lakomnega Krivoprisežnik, kateri je radi pohlepa po denarju in posestvu ogoljufal ubogo Veroniko s krivo prisego za njeno posestvo in jo spodil iz lastne hiše. Staremu skopuhu ni bilo še to dovolj. Ustrelil je lastnega sina Frana raditega, ker je le ta vedel za njegovo lumparijo. No tudi on ni odšed zasluženi kazni — sicer pa naj pride vsak pogledat in gotovo bode vsak privoŠlil Krivoprisežnik u to, kar se mu je zgodilo. ZA OBILEN OBISK SE PRIPOROČA SI. Tiram. dr. "JVaJr Dom" P O Z O Rt Cenj. obtinttvo te obenem proei, da ne jemlje seboj malih otročičkov, ker na odru bode strašno grmenje, blisk in druge poiasti. Otroci se bodo tega prestrašili in bodo 2 upitjem motili igralce in občinstvo. Upoštevajte to! JI FRANK WAHC1C, Slovaria Moh* TrioviM 74S E. lBSnd STREET COLLINWOOD, OHIO I Novi oddelek i SBSCniMMMMnnHBaSMMHHBSMHBMHB Ravno kar smo dobili - < direktno agencijo za ; I CHANDLER avtomobi- I I le kateri so delani v Cle- » ; velandu. j Sedež za 7 ljudi, 6 cilindrov \ j Cena $1395.00 ; Predno kupite drug S I avtsmobil, pridite k nam - ■ da Vam pokažemo ; ; CHANDLER in da se 3 * peljete enkrat v njem. ; ; Stane vas nič, če kupite ) E ali ne. Mi vzamemo tudi ! I .M " stare v zameno. ; : Če imate za prodati □ * vaš stari avtomebil, ali » M N * mislite kupiti starega J n vprašajte preje pri nas. I I GRBINA & CO J * 0 J Prodajalci avtomobilskih . * H ' potrabMin. J : 6127 ST. CLAIR AVE. S H * Kiiii»H»ii»H»innr V/no/ o| SLOVENSKA \$ I mm. I *■ ToCna poatreiba, po. "" ubao t kkm Ruvtba viie, pir« I J. Kozely, | A 4734 HamUton ar. ® Vtnof (Wtd. FfL) Dve sobi se oddajo v najem. 6516 Metta ave. (59) "Prittcoton 1S44 W Podrulnlcat SSOS HALE AVE. Wood 7S5 R I BRATA RUNSTEL new York Dry gleaning Ko. Priporočava •• c«iU«n«tBobttastru nliUmmfa likaaj« Im popravUai^i« I TmoSKIH in ženskih oblek! Vb« dolo irrilflao t popolno aadovotynoat. Ffaao dolol Niak« coao. Prida* I ■»o iakat In pripoljomo mm. dom. SIZO ST. CLAIR AVENUE ,! ■•''■■ 1 •••wjffiy n i r Dr. L L " id ttb ' 'Jik' 1 U MliiUlilA/1 Lili i 3. NADS. PERMANENT BLDG. 746 EllOID AVE. bUa« E. S»b St. KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO Na Uti način hi z istimi aparati kol Sdravuo v VELIKIH SANITORI. JIH V EVROPI • • y' y Uradno Jtft ■ 0* 9.do 4. pop. 7. do a avoč. 10. do 12 dop. ob nodeUab. , , , l ■ . i" = Izre£i1e ta oglas, da nt pozabit9 naslox)a Popolno namizno orodje v srebru Adamove periode. f Ta teden nudimo kot posebnost krasno flno namizno arebrno orodje Adamove dekoracije. Svetovno znano Sheffield Srebro, popoln Izdelek, teiko pravo »rebro. Na sliki le vidite flnost vzorca, toda videti morate v resnici, da znate ceniti. 4 kosi sa čaj...........»70.00 Posoda za kavo..........$22.00 Posoda u sladkor.......»14-50 Posoda za cream........»12.50 Posoda za zelenjavo... • »13.50 do »22.60 Krožniki ca meto......J .»11.00 do »31.50 Gravy poaoda ...........»17.50 Cajsvs žlice .'.....••.*..» 5.50 za ducat \ Noži za koallo... --------»13.50 za ducat \ 1 Vilice z« kosilo..........»11.00 za ducat \ Orodje za maslo.........» 8.50 za ducat \ DrugI kost po primernih cenah. ^W* ■- ' I The Kinney & LevanCo. Euclid Sq. pri E. 14. cesti. UDOVICA ■ r Roman is 18. stoletja. 11 Napisal I. B. Poalovenll Stefan Klaaa, 2 izvedel, da me je odbila zat ker ljubi tebe." < J M ; i 1 m * E X Jb H » '. ■ ' "Negwwil" ifwl "Resnica je, to ti (pravim." "To je prvič, kar slišim." "•Ker nisi bil z nobenim, 1 ti bi mogel povedati. A jaz j razločim vse natanko." [ Krištof se ni mogel dovo ^inačuditi vsemu temu, kar iti j! je povedal prijatelj. "Sedaj veš vse. Lepa, mlad in bogata deklica te ljubi. Bod pameten, sezi po njej ter si osla življenje." "AGita?" "Na njo ne misli i\ič več Pred dvema dnevoma je napra vila obljubo dosmrtnega udovi Stva," "Ti se šališ!" "Pri Bogu, da govorim gole resnico... To že čivkajo vsi vrabci na griču. Drži se same hčere, a mati sedaj privoli) gotovo. 'Gotovo privošči hčeri moža, ki ni bil prej namenjen. Z Bogom, Krištof!" In odšel je Petkovič po svojem .potu dalje, a Krištof je stal inekaj časa na mestu, ves prevzet od tega, kar je slišal od svojega prrjatelja. * "Nezaslišano, nemožnoJ" je izustil na tihem, ter spodbode! konja v hiter tek po Mesniški ulici. že popravila, samo rudeti še *ni a pričela. Bledost jej je zeJo do- - bro pristojala, človeku finega i okusa bi bolj ugajala nego ona - zdrava rudečica, v katero je bi-i lo zavito pred boleznijo njeno i obličje. Na tem bledem obrazu so se posebno odlikovali črni t očesi, ki ju je prej malokdo zapazil, a bile so tako krasne, da ■ je človek obstal, ves očaran od njenega pogleda. Jelena je z blaženim nasmehom sedela kraj matere v kočiji. Veselila se je, da zamenja svoje mestno bivališče z deželo, kjer se jej povrneta zdravje in moč. Tudi »Magdalena, ki je sedela nasproti njej, je bila vesela, kakor otrok, ki se rad vo-7.i v udobni kočiji. Na kaj drugega ni mislila. Za Zagrebom ni dosti tožila, ker zadnji dnevi so bili žalostni in neznosni^ če-j-prav se mi nič tikalo njene osebe. SnGita se je odpravila na pdaljše bivanje na deželi in zato ||j£ dala tjakaj odpeljati več re-Bpčt Mislila je ostati do zime, in sedaj je bil šele maj. V krat-| kem času je preživela v mestu ijftoliflco neprilik , da si je njena i duša zaželela miru. \ Dva dneva, predno so odšle I j#ila Gita k patru naznanit j lttU -svoj odhod in se priporočit X njegovim molitvam. :4 "Vsak dan se bom," je obetal pater.. .spominjal v molit-ivi vas in vaših otrok... A mis 1 lite tudi vi na Boga in na hva |ležnost natpram njemu.'.. Mo Igočni Vam je izrkazal milost, i lizvamredno dobroto... Vi to s i Sam i najbolje veste"'. IS"Vedno itav bom ihtvaležna!' ; 1 je obetala Gita s svečanim gla- j 1"Ali ne samo v besedah, s | temveč tudi v dejanju", jo je ji prekinil jezuit hitro... Ali še 1 Inifte misli na to?!! "Govorite.. .svetujte in... I ^ poslušala vas bom". 1 IpEh, dobro!.. Moja dolž- j nftst je, da vJM opozorim na to. I Sveta navada v (naši edino re- v >IUni cerkvi je, da se verniki za- 1: hvaljujejo Bogu za milost s ka- z Hp dobrim delom, kakor so u "Kaj »bi bilo Bogu najljubše, da storim?'' je vprašala Gita n ? To kar se vam zdi naj tež <• Bef je govoril jezuit z vzviše- j< f JJič se mi me zdi težko, da lipahvalim Bogu", je rekla Gi- j< neiprem i šljeno. I i*fStorke kako obljubo!" J "Kakšno?" »■'Večnega udovištva! Obljubite se, da ostanete udova, dok-BkfJivite!" je govoril jezuit v Epcpro zapoveduljočim glasu. 6ka je obmolkJnela ter pre-lb»ela. ;Na kaj takega ni bila "Vidi se mi, da se vam zd KftefRca takšna obljuba.....Tem ; Ijftyi bo Bogu, kakor sem že Kjpl Ravno vaša želja po za-p|o^u je edin vzrok vsej vaši ve-Uu nesreči, ki vas je zadela, in Bni&ore postati še večja. .,iN»č HpM>tj naravnega od vas, nego L obljuba udovištva.*' " m)ovolit?e mi, oče, dan pre-|;>nisleka," je prosila s tihim n4-gotovim glasom. "Premisleka.. .ha, ha!"se je I nasmejal porogljivo, da je Gita I irsitepetala pred tem smehom. [,"Kaj naj pomeni premišljati, ■MMr gre za božjo obljubo ? iptagajati se z Bogom, hočeš-li p toliko, ali samo toliko. Kako i nedostojno je to, gospa!" n "Dobro, napravim to oblju-|bo... v vaše roke.. .Takoj jutri, ako hočete... "Torej jutri.... Pričakoval |vas bom," je rekel pater zadovoljno, "želite še kaj, častiti oče?" "Tudi Jeleno morate obljubi- "Ne razumem, tega," je rekla Gita. ^Zaobljubiti jo, da ostane de-Ivie*," jej je razjasnil jezuit, "Inčeno^e?" ''^lorda bo hotela.. . Posku- 1 šajmo," je rekel pater. "S tem |bi M moglo preprečiti,.. ,reci- ] 5 mo, dfl Jelsim ne vzame onega 1 moža, ki ste ga vi jlubili." j "Ihiate prav f" je rekla Gita * j|jt 'Zadovoljstvom na obličju. "Na to nisem mislila." * Razburjeno se je poslovila Gita s patrom, kakor je navad- 1 no razburjen človek, ki je sto- s ■rili kak veliky odloJiten korak. 1 ^Prišla je domov, da sama ni 1 vedela kako. Pater je bil *elo zadovoljen : V svoji cslicl. Dolgo je šetal po ( loU gOriindoli, na obrazu mu h lgral nasmeh. Ta nasmeh je |xazal zadovoljstvo lovca, ki je | vjel v past zver. Dva dni kasneje, ko je napra- \ |yila obljubo pred patrom in pred oltarjem v cerkvi sv. Ka- < tarine, je odšla Gita na svoje UviC *' > Poleg nje jc sedela Jelena v Jami leni obleki Bib ježe ve- ] š- XIV' a Cita je prišla na deželo v ča j su, ko je narava na viškii »vo ^ je moči. Travo so kosili, setv« a_ so zorele, na vejevju je višek a sladko sadje in pov-sodi, ka . niorkpli si se ozrl,si videl daro-5 ve prirode ih božji blagoslov Čefirav je bilo vroče poletje, n bilo občutiti1 {e vročine na Giti-oierff t posestvu. Z Ivančice jad v nezavest. Gita je pogledala plemiča, ki jo je uljudno pozdravil, pa vsa zarudela v obrazu, a "Jelena. . .dete, kaj ti je?" je vtprašala mati prebledelo deklico ter se nagnila k njej, da bi zakrila svojo zadrego. •Srečale so se s Krištofom - Domjaničem. Jelena ni odgovorila ničesar, t temveč je naklonila svojo glavo na kočijo. - "To je Domjanič!" j« rekla Magdalena hitro. "Se nas gleda." "•Mblčir je šepnila hčerki. 1 "Poženi hitreje!" je zaklicala i kočijažu, ki je, ne vedoč, zakaj ■ se mu to zapoveduje, udaril z bičem, da so konji poleteli ka-i kor veter. "Moj Botf, moj Bog!" j« vzdihovala glasno Gita, gledajoč na Jeleno, ki je vsa vznemirjena, sedela polodprtih ust in si ni itpala nikogar pogledati. Krištof je še nekaj časa gledal za bežečo kočijo. "§e vedno je krasna in dra-žestna!' je govoril sam pri sebi. "Bog ve, če me še ljubi?" V tem je začul za sabo znan glas. "Krištof, Krištof!" Domjanič se je obrnil in zagledal Ivana Petkoviča, ki je hitel k njemu. To je bil prvi plemič jpo dolgem času, ki je hotel govoriti ž njim. • ( "Zamerjali ti bodo, če govo- ! riš z menoj," je rekel Krištof bridko. "Neumnost!" je odvrnil Pet-kovič. "Ce je bil kdo kriv nesreče tvojega strica, je bil to tvoj oče, ki je pa že umri, kakor sem Slišal..." "Pred pol letom smo ga po- * kopali," je rekel Krištof mirno. "Potem je vsa stvar v redu. č Ne sramujem se s teboj govo- v riti, a drugi naj store, kar jih b je volja. Midva sva še vedno h stara prijatelja." "Vsi so me zapustili," je to- b žil Krištof. ' n "Se že povrnejo k tebi; usta- vil sem te, ker sem že dolgo ča- š sa želel govoriti s teboj. Ali si n videlkočijo, ki malo prej šla v mimo?" ' n "Da, še vedno je lepa." "Ti govoriš o Giti, a nisi vi- £ del tudi Jelene?" je vprašal Pet- n kovič. n "Čisto malo od Atrafti* a za-kaj vprašuješ?'* "Moj dTagi, jelena se tebe tiče bolj, nego Gita." "Ne razumem te; saj si ven- " dar snubil Jeleno." "Da, pa sem bil odklonjen." z "Ali ti jo niso dali?" ii "Ona ni llmtela," je odgovoril < se priporočamo za nakup vsega pohištva. Stotine slovenskih družin je pri nas kupilo pohištvo, in vsi so bili z blagom zadovoljni in s cenami. Pri nas kupite lahko vse pohištvo za celo stanovanje. Posebno nizke cene za ženine in neveste. , . , - rv . .. , katerih imamo veliko število in vsakovrstnih izdelkov. Nadalje lepa zaloga preprog vsake mere, pohištva za porch, in posebno lepe otročje vozičke po znižanih cenah. " *** '•'■' ^1 1 ■■;■•.....u,......... [ j.. . .. 1 dajemo za goto? denar, ali pa damo kredit vsem poštenim ljudem. The Star Furniture Co'y. 5824 ST. CLAIR AVE. ffflffi* ' . ^ ' ■' j .» f •JiM: *'., . y ■ V ' '! • ' ! J. 1 ' * 'l;.' • ' ... . / TISKALA IN TAlMtU A "CLEVELANDSKA AMERIKA1* « ^SliArtTi - ' S11S ST.CLAR AVKNUK. . i CLEVELAND. OHIO . i • _ ' mm ■ V'f _r____________............ Vobi jc edino pri Clevelandska Amerika NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI. SL BNUSKA TISKARNA. 6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. ' ■ . :>» .iii. < Lj ■'/ ■. .. ' . ifc ■ ■• . "-i.- ii