injšine, ki na tej dela od pamtiveka Poštnina plačana v gotovini. Cena 25.— lir Spedlz. iti abb. post. I. -gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-II. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-1» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta it. II. CENA: posamezna Številka L 25. — Naročnin«! mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvos mesečno L 170, letno L 2.000. — PoStnl čekov El račun: Trst štev. 11-7223. Leto X. - Štev. 40 Trst - Gorica 5. oktobra 1956 Izhaja vsak petek POZNANJ: PROCESI SAMO PO KAPLJICAH Glavarju države - naš pozdrav Teror m Cipru Minita Zadnji it eden v septembru je bil najhujši, odkar se je pred 18 meseci na Cipru začela teroristična dejavnost proti Angležem. Ubitih j« ibilo 14 oseb, med ojimi 9 Britancev, 17 Britancev pa ji? bi- lo ran jenih. V nekaterih predelih so oblastvai u-vedla stroge 'policijske ure, ki- so popolnoma omrtvičile vsako pridobitno delavnost. Prebivalstvo se Lahko giblje izven hiš samo po nekaj iur dnevno, tako da si fcumaj za silo spravi skupaj življenjske potrebščine. Izseljevanje iz Istre Tiskovni urad Italijanskega Odbora jtn osvoboditev Istre $ poroča, da je v preteklem septembru izapubtiilo področje »B« oadaljnjdh -169 prebivalcev, med katerimi je bilo 35 družin in 55 posameznikov. Večina, .beguncev, oziroma prešel jence v je iz Buj in Umaga. Medi njimi je 4,udi precej 'pripadnikov slovenske iin hrvaitiske narodnosti. Od 5. o-M. 1954, to je po uveljavitvi ozemeljske razdelitve, določene r, londonskimi sporazumi, je zapustilo področje »B« 18.609 ljudi. K temu je treba dodati še 2750 .beguncev iz Miljščine. Od maja 1945 je zapustilo svoje domove Tj 'teto krajih 44.516 prebivalcev. Poljske oblasti prlhrloafo celotno sliko upora - Sodile bodo posamezna de|an|a - Dosle) so 2e priznale, da |e policija Izslljeoala Izpooedi - minister in držaoni podtajnik odstaoliena - Oblasti o zadregah Predsednik republike, Giovan* ni Gronchi, počasti v nedeljo s tvojim prvim obiskom tržaško mesto. Bili so časi, ko so priha.< jale v Trst kronane glave kot nositelji in predstavniki državne oblasti in vrhovnosti. Še žive Tržačani, ki se spominjajo obi- skov avstrijskih cesarjev in italijanskih kraljev. Ob takih pri ložnostih je vse mesto kipelo slavnostnega razpoloženja, četudi je šlo za vladarje, ki niso bili izvoljeni . iz naroda, ampak so po »milosti božji« vladali svojim podanikom. Sedaj pa prihaja med nas — svoje enakopravne državljane — mož, ki ne nosi krone, ampak drži po volji naroda in iz naroda izvoljen državno žezlo v rolah, mož, ki ga vsa Italija in sir--ni inozemski svet pozna in čisla kot do dna duše prepričanega demokrata in odločnega čuvaja državne ustave, enakopravnosti državljanov in človečanskih pra; vic. Predsednik republike, Giovans ni Gronchi, je mož, ki se v polni meri zaveda v zgodovini držav preizkušenega pravila državljan* ske modrosti: lustitia regnorum fundamentum == Pravica je pode laga vladarstev. Slovenski narod Tržaškega o> zemlja pozdravlja ob tej priloži nosti v’ predsedniku Giovanniju Gronchi ju ne samo glavarja dr; žave, ampak tudi moža visokih državljanskih sposobnosti in vrt lin, moža pravice in resnice. Po? zdravi jamo ga z iskreno željo, da ga Bog ohrani še mnogo let na krmilu države, v blagor vse* mu italijanskemu narodu in tu* di v blagor slovenske narodne manjšine, ki na tej zemlji živi in dela od pamtiveka.' Uolilna strategija KD in republikanceu Obe glavni politični stranki se zavzemata za glasove kmečkih volivcev Volilna kampanja za bližnje predsedniške volitve se -v Združenih državab približujejo svojemu vrhuncu. Niso sicer ■še stopili, zadnji, odločilni in presenetljivih .poteiz -ter skrajnih naporov polni dnevi, toda temperatura volilnega boja le stalno raste. Obe stranki, republikanska in demokratska, sta .že izdelali svoj načrt volilnega boja. 'Ta načrt se počasi odkriva. Iz tega, kar je bilo doslej nakazano, je videti, da bo tekma najhujša v pokrajinah, kjer igre za glasove podeželskega, torej kmečkega prebivalstva. Eisenho-wer in 'njegovi, se trudijo, dai bi preprečili prodiranje demokiatov, ki skušajo pridobiti kmete s tem, da se zavzemajo za povratek k stalnim, sigurnim iini nespremenljivim cenam kmetijskih pridelkov. Republikanci; ki nosijo odgovornost za 'državno politiko zadnja leta, ko se neprodane izaloge kmetijskih proizvodov stalno kopičijo, .p« so za elastične jši postopek, ki' bi državi me nalagal tako velikega bremena. Za kmete je seveda ve llko 'zapeljivejša demokratska obljuba. Glavno ibreme demokratske prop de med kmetijskim prebivalstvom bo padlo na Kefauerja, ki je kandidat za podpredsednika ia je rojen v Tennesse-ju, torej izrazito kmetijski pokrajini. Toda tiudi Stevenson bo sledil Eiseniuawer-ju povsod tam, kjer bo ta imel sivoje ,glavne .govor« kmetom. Skušal bo sproti 'pobijati Eisemhovverjeve tirditve in obljube. 'Videti je torej, da so kmečki glasovi v iZdruženih državah še vedno zelo važni, čeprav je farmarjev vedno manj. Zadržanje obeh strank do teh volivcev pa Uidi mi tako enostavno, kakor bi sodili, če upoštevamo evropske razmere. Farmarji v (Združenih državah so namreč visoko specializirani. Kdor se peča samo iz mlekarstvom, ni istih misli kot tisti,, ki živi n. pr. od (pridelovanja žita. S tem morajo računati 'propagandisti in ideologi obeh strank. Zadeva je tako zapletena, da si nobeina od glavnih strank še ni .upala napovedati, da bo v agrarnih delih tudi izmagala. Drugo važno področje, na katerem sta obe stranki v najostrejšem konkurenčnem boj,u, je tako imenovani sektor dela. Tam gre za glasove delavcev, torej oseb, ki iso v odvisnem delovnem razmerju. Pri itern ne prihajajo v poštev samo nočpi delavci, temveč tudi tiradlmištvo in izobraženci, med katerimi se je posebno od 'Rooseveltovih časov močno, utrdila socialna zavest. Demokrati imajo tudi za to 'Področje nekaj točno opredeljenih zahtev, torej volilnih obljub. Tako zagovarjajo zvišanje pleč, dviig minimalne mezde od en:iga dolarja na, uro na 1,25 Dell •in odpravo Taft-Har.tleveveiga zakona, ki urejuje obvezno pes redo v aimje im postopek -v. primeru sindikalnih sporov. Republikanci obljub uje jo S svoje strani izboljšanje tega z.akona v skladu z nekaterimi zahtevami delavstva i.n razširite'-' sistema zajamčenih letnih mezd na vsedržavni obseg. Večina sindikalnih voditeljev je res naklonjena demokratom, 'o-da ameriški delavci 'glasujejo kaj radi drugače kot voditelji! njihovih organizacij. Zait o 'tiudi v delavskih središčih niso izključena presenečenja, čeprav so manj verje.tna. kot v agrarnih pokrajinah. Tiudi zemljepisno sto si demokrati in republikanci postavili določene cilje. Tako polagajo demokrati velike upe v ponovno zavojevaimje južnih državic Zdru-• 'Ženih držav, v katerih je Eisenhower •prodrl kita 1952 v glarvnem zaradi svojega osebnega, prestiža, ne pa zaradi priljubljenosti republikanske stranke. Stevenson bo posebno intenzivno obdeloval. tistih 14 držav, v katerih so leta i 1952 zmagali^ republikanci le z majhno večino. Stevenson .bo pri tem potoval iz kraja v kraj. Težišče njegove propagande bo torej na osebnih obiskih, čeprav ne 'bo 'zanemarjal ne radia, mie televizije. Republikanci pa' bodo položili težišče na televizijo, čeprav je zdaj. tuidi Eisenho-werjevb zdravstveno stanje takšno, da mu dopušča' daljše' volilno potovanje in večje napore, kakor so to predvidevali njegovi prijatelji v .trenutku, ko so ga postavili za kandidata. Sicer 'pa republikanci, po soglasmii sodbi, niso imeli druge izbire. Ce .bodo zmagali, bodo za zmago lahko hvaležni samo Eisen;howerju, a če bo Eisenhower ■utrpel poraz, kar mi popolnoma, izključeno, potem se bo pa on za to lahko zahvalil stranki, z>a katero je kandidiral. V ■splošnem imajo namreč demokrati program, ki naletava, pri volivcih na ugodnejši odmev (kot republikanski, imajo veliko izobražencev in političnih delavcev prežetih iz duhom, ki bolj odgovarja temu, čemur pravimo »duh časa#, manjka jim pa' vodilna osebnost, ki bi se lahko merila z Eisenh'ow>erjem. Ce doživijo po* raz, potem .bo to razlog njihovega neuspeha. Pa še nekaj je. Demokrati so vsa ta leta E:senhoW'erjevega' predsedovanja bili v opoziciji iia so zato v udobnem .položaju, ko lahko napadajo iin kritizirajo vlado nasprotnikov. Tem teže je torej za 'republikance, ki se morajo braniti in zagovarjati svoje delo,. Hll bodo Zdrniene driaoe Se pomagale Tltn ? Jugoslovanski finančni minister, ki se je v Washinigtonu> udeležil konference Med narodnega sklada iza- obnovo , j« izkoristil .priložnost za razgovore ,z ameriškim finančnim ministrstvom. Združene države so v zadnjih letih že nekajkrat pomagale Jugoslaviji iiz velilkih gospodarskih (težav iin Jugoslavija rabi tudi danes še vedno veliko 'tujo pomoč. tPosebno zdaj, ko c£ vrste jugoslovansko - sovjetski obiski in postajajo medsebojni komu-. nističnl stiki vse tesnejši, bi jugoslovanski režim rad videl, da prav a dobivanjem pomoči doseže nekako javno priznanje svoje 'samostojnosti in nevtralir.o-sti, v katero Zahod vedno manj veruje. Američani tpa začenjajo dvomiti in obtožujejo Jugoslavijo, da skuša sedeti na dveh stolih. 'Intimno sprehajanje Tita $ Hruščevom, skupna potovanja iz letovišča v letovišče, iz tovarne v tovanno in ,za krono še skrivnostno konferiranja najvišjih komunističnih glav ob Črnem morju, vse to veča ameriško nezaupanje. In. ko se je 'Beograd nedavno- obrnil cia ameriškega zunanjega ministra Dullesa. z vprašanjem, kaj bo z ameriško pomočjo, je le-tai odgovoril, da je celotno vprašanje o nadaljevanju ameriške pomoči Ju-igoslaviji v, proučevanju ter da bo predsednik E:senhower sprejel svojo odločitev 16. oktobra. Takrat se bo torej zvedelo, ali bodo Združene države tudi v novih okoliščiniah še vedno podpira!« Jugoslavijo, oziroma Tita. 'V Beogradu skušajo prikazati jugo.slo-vansko-sovjetske odnošaje, vkljub njiho- vi pristnosti, 'kot popolnoma naravn« srazunerjc med dvema, neodvisnima državama. Ne povedo pa, čemu .gojijo tako prisrčnost in naklonjenost samo do Sovjetske zveze. so dio smrti pretepli nekega policijskega ■podčastnika. Tudi 'tam je bilo dokazano, da je policija izsilila razna1 priznanja. Sodišče je ito sprejelo in tistih izjav ne bo upoštevalo. Tako je' vsaj 'na, dveh prvih procesih izpadla kot glavni, čeprav nepredvidena obtoženec poljska policija.. Vlada je* bila prisiljena, da je aretirala in uvedla postopek proti nekaterim policistom, ki so pretepali zaprte demonstrante, še več policistov pa je bilo kazensko premeščenih. Torej tiudi pri obrambi komunističnega režima ni na mestu preveliko navdušenje! Ha razpravi je bil zaslišan tudi strokovnjak za, 'psihologijo, profesor varšavske unvenze, Chalaisinski. Dejal je, da je ■na mlade obtožence prav gotovo močno vplivalo razburjenje množice. Pripomnil je, 'da je treba v •poiznamjs.kih nemirih verjetno videti, izbruh sovraštva proti policiji, ki se je dolgo zbiralo v ljudstvu. iDogodek naj bi bil izrazit primer »psihologije množic«, duševnega razpoloženja, ki zelo močno vpliva na posameznike, ki nimajo lasttnie močne osebnosti in nadarjenosti. V takem stanju lahko iza-igrešijo dejanja, ki jih sami nikdar ne bi •storili. Renni ne ruši moštev s IIP Osrednji odbor italijanske socialistične stranke je na svoji zadnji seji odobril Nennijevo poročilo 'glede zedinjenja s socialnimi demokrati. Zaključna resolucija osrednjega odbora poudarja, da bo italijanska socialisti*^ ■na stranka zastavila vse' svoje sile za r/.družiitev sOsialAstičnih sil. Nennijevi socialisti hočejo 'tudi enotne sindikat«’ ift bi radi likvidirali sredinsko politiko. Za-ito pozivajo socialne demokrate, naj pridobijo Krščansko demokracijo za odprtje na levo. Zanimivo j«, da izrekajo 'Nennijevi socialisti tudi željo po odstranitvi vseh nesoglasij s katoličani. Končno riemnijevci ne zavračajo dogovora n enotnem nastopanj« s 'komunisti, poč pa zatrjiuijejo, da 'bodo odnošaji med obema strankama dobili nove oblike. 'Nenni se .torej še vedno iroi izjasnil v vprašanju,, ki je odločilne važnosti: ali bo podrl mostove-, ki ga vežejo s totalitaristično komunistično stranko ter bo -tem izpričal svojo voljo, da bi bil član demokratičnega tabora. (Na eni- strani pravi, da bi rad spravil katoličane na levo, nato izopeit. da je treba razbiti sredino. V kolikor mu niso takšne izjave potrebne, da prepelje v novo socialistično stranko čim kompaktnejši del svojih dosedanjih pristašev, je to presneto nevarna' zadeva, pred katero morajo biti pozorni ne samo socialni demokrati, temveč tudi ostale sredinske stranke. Odstavljenaminister in podtajnik Tudii 'ta. izjava je bila v soglasju z zahtevo obraimbe, da se .posameznih dejanj in dogodkov ne more obravnavati ločeno, ker predstavljajo celoto, so sad razpoloženja, do katerega je prišlo po delovanju skupnih činiteljev. Toda vkljub temu sodne oblasti ijiiSO odstopile od svojega stališča, da se procesov ne more razširiti, čeprav je obramba pripomnila, da je o-srednji odbor pol jske komunistične stranke sam priznail. da so bile v preteklosti napravljene velike napake in je občinstvo v dvorani burno ploskalo odvetniku Rujaneku, ko je dejal, da ni1 mogoče oib-.ravnava ti sedanjih procesov, ne da bi jih povezali k delavskim nastopom 28. junija. 'Na gluha ušesa je' naletela tudi. zahteva, da bi sodišče poklicalo na; pričevanje odposlanstvo 'delavcev, ki so začeli stavkati. '""'FiT^em pa mrMia'trtlt'občtttekHrivde in .zadrege v vladnih kfagih zelo močan, sicer ner .bi 30. Septembra odstavili namestnika za strojno industrijo Fidelske-.ga ter podtajnika v ministrstvu za zunanjo trgovino Demidovvskega. Za odstavitev n;iso sicer dali nobenega, pojasnila, toda na dlani je. da je v zvezi: s paznanj-.skimi dogodki. Omenjena člana poljske vlade sta namreč vodila pogajanja t, delavci Stalinovih tovarni v Poznanju. Neuspeh teh 'pogajanj je nato sprožil krvave dogodke. V splošnem pa ugotavljajo tudi opazovalci, da potekata vsaj dosedanja dva procesa kar redno. Obtoženci so v svojih izjavah prosti, obramba lahko vrši svojo 'dolžnost. 'V.ideli .bomo, ali ibo tako tudi na tretjem procesu, ki je napovedan za 5. oktobra. 'Ta bo zopet imel devet obtožencev, ki jih dolžijo .napada na javinie stavbe. Najzanimivejši pa 'zna biti četrti proces, ki so iga (zaenkrat odložili, verjetno, da bi ga 'bolje pripravili. 'Na njem bodo obravnavali'stike demonstrantov s tujimi agenti. Kakor vemo, so takoj po uporu o tem veliko govorili in 'zanimivo je, da so kasneje itisti glasovi potihnili, najbrž zato, ker se je le izkazalo, da je šlo za neposreden in samostojen izbruh čustev tlačenega poljskega naroda. Zdaj bodo pa poljske oblasti morda še enkrat poskusile doke*-zati, da ni bilo tako. Medtem ko je poljska in evropska javnost pričakovala, da bodo na Poljskem pripravili veliko sodno razpravo, na kateri 'bodo razpravljali o poznanjskem u-poru, je videti, da se poljski komunisti itega tboje. 'Odvetniki, ki .branijo devet mladeničev, obtoženih, da so se na tragični dan 28. junija letos polastili orožja iter iga uporabili proti organom javne varnosti, ®o namreč zahtevali, da naj se razprava razširi tako, da bo ohsegla vse 'tiste, ki so izzvali in nato podžigali nerede. iPo njihovem mnenju mladeniči niso bili sami :in za ugotovitev pravih vzrokov upora je potreben vse večji proces. Samo v takšnem okviru bi se lahko pravilno sodilo krivdo vsakega posameznika. »28. junija je začelo streljanje že ob 11. .uri dopoldne, (Obtoženci .pa so se udeležili neredov šele ob 14. uri. Važno je torej vedeti, kaj se je zgodilo prej« — je dejala obramba. (Državni pravdniik pa se je tej zahtevi uprl. Dejal je, da niso postavili prfd sodišče demonstrantov. Naloga sodišča je, da sodi dejanja kot takšna. Izrazil je mnenje, da se razprave ne more razširiti. Sodni .dvor je, sprejel to tolmačenje. Sodišče' je prav tako odbilo zahtevo, da naj se razprava vrši v večji dvorani, kjer •bi ji ilabko prisostvovalo več poslušalcev. Tudi temu se je uprl državni pravdnik. Dejal je, da treir.iutno ni na razpolago večjih dvoran, da je tiskovna in radijska služba popolna. Dejstvo je, da dopisniki tujega tiska niso .podvrženi nobeni, cenzuri in lahko poročajo vse, kar slišijo in vidijo. Delno cenzuro izvajajo poljske oblasti .samo nad domačim radiem in tiskom, katerima črtajo iz poročil odstavke, za katere sodijo, da so »kočljivi«. EDINI IN GLAVNI KRIVEC IPOZNANJSKE VIST A1 J E Policijska izsiljevanja Takšiniih kočljivih izpovedi pa je bilo že nekaj. Mnoge priče so pred sodiščem preklicale izjave, iki so jih dale preiskovalnim oblastem, posebno policiji. Neka priča je celo izjavila, da je .izpovedala to, kar ji je svetoval miki policist. N.a vprašanje, zakaj je 'to .storila, je dejala, da j.e bila v tistem trenutku preveč nervozna. Ko je neka druga priča preklicala neiico važno izjavo, ne da bi navedla razlog, ir je dvignil eden od obtožencev ter je zaklical: »Ste slišali, to je prav takšna izjeva, kakršno sem mora! dati pri zasli- šanju tudi jaz, (Policija jo je sugerirala obema, a ni resnične.« Eden izmed obtoženih mladeničev je silovito ožigosal 'brutalne metode policije in režima. Govoril -je odkrito o preganjanju, ki ga .trpi njegova družina v zadnjih letih, vse odkar je ibil njegov oče leta 1952 aretiram brez vsakega pravega vzroka. Izmislili so si pretvezo, da je pred vojno pomagal policiji preti komunistom, kar je sta’no zanikal in tudi sedaj' 'zanika. Izpuščen je bil po treh letih, toda medtem so se vsi izogibali družine iz strahu, da ibi se kompromitirali, in njeigova že.na je znorela. Mladenič, ki je ostal sam, je moral krasti, da se je lahko prehranil in da ni umrl od lakote. »Vsepovsod je bilo preveč revščine in preveč sovraštva, policija pa je uporabljala nečloveška sredstva*, je dejal. Prav ■zaradi tega naj bi se ljudstvo množično udeležilo delavskega upora v Poznanju. Vzporedno teče še drug proces proti trem mladeničem, ki so obtoženi, da VESTI z GORIŠKEGA SUEZ IN ITALIJA ■Bred rimskim senatom in. parlamentom je raumarejd minister Martino pojasnil stat-lišče Italije glede krize o Suezu in povedal, da Italija obsoja Naserjevo enostrami-sko .rušenje mednarodne pogodbe o plovbi ipo Sueškem prekopu, istočasno pa, da je 'Italija odločno proti uporabi sile proti Egiptu. Z Egiptom, je dejal Martino, je treba najti mirno spravo in ga pripraviti ik ttemu, da popravi krivico, ki jo je zagrešil. In prav izaradi tega je -Italija' pristopila Ik novoustanovljenemu društvu koristnikov Sueškega prekopa, njeno plovbo po prekopu pa 'bo plačevala neposredno Egiptu, iker ima z njim poseben plačilni claering. Z ozirom na kritiko nekaterih politikov, 'zlasti republikancev, ki očitajo zunanjemu ministru in vladi, da se Italija ni izkazala dovolj solidarno s članicami Atlantske zveze, ker se ni odločno postavila na stran Anglije in Francije, je Martino dejal, da se je pri tej’ priliki pokazalo, da države članice 'Atlantske zveze nimajo stalnega enotnega sveta, ki naj budno pazi na vse mogoče mednarodne pojave in se o njih hitro izreče ter zavzame potrebno stališče. Ta je pomanjkljivost Atlantske zveze, ki navidezno kaže na nujnost njene izpopolnitve in o-jačenja. V glavnem so se senatorji in poslanci e vladnim .pojasnilom italijanskega' stališča glede Sueza, strinjali, potem ko je Martno poudaril, da. stoji Italija odločno na strani društva koristnikov prekopa. Levičarji seveda niso povsem zadovoljni, ker se jim zdi, da možnost uporabe sile prati 'Naserju ni še odložena. Republikanci pa še naprej vztrajajo na kritiki /te vladne politike, češ da Italija ni izka-iz a la popolne in odločne solidarnosti z A-meriko, Anglijo in Francijo, to je s članicami Atlantske zveze. Tirolski poslanci oprotfeoi Ker so nekateri tirolski nemški poslanci šli v Avstrijo in* se tam razgovar-jali z vladnimi zastopniki, so jih misov-ci, to je pripadniki stranke Movimento Sociale Italiano, ki velja za novofašistič-mo, prijavili sodišču, češ da so šli v Avstrijo Tovao-iti proti državi, ni scer z iredentističnimi nameni. Te dni pa so vsi ti poslanci bili že v preiskavi oproščeni takih obdoižitev, kar niso dejanja izvršili. Oproščeni 'poslanci imajo seveda pravico tožiti misovoe iza kleveto! Najtopleiša jesen po ISO letih •Letošnja topla jesen je prav izreden pojav posebno iza Severno Italijo. V Veroni je n. pr. topomer kazal 1. oktobra, v senci, 28 stopinj nad ničlo. V istem letnem času je bilo topleje samo leta 1876, ko je 1. in 2. oktobra toplomer kazal v Veroni 31 stopinj nad ničlo. šel zakon o novi sodni pristojnosti. Ta zakon stopi v veljavo konec novembra in do takrat je malo verjetno, da bi razpravo določili pred beneško poroto. Zato je meniti, da 'bodo Aldo Vižintinovo sodili v Trstu in mi rečeno, da obtožbe 'lahko ne spremenijo na milejše, če se izkaže, da je umor izvršila v samoobrambi. Važno priznanje na seji pokrajinskega sveta iPretekli teden se je vršila seja gori-škega provincialnega sveta, na kateri so odobrili sklep odbora 'za najem 139 milijonov lir posojila: aa kritje primanjkljaja k obračuhu teta 1954. 'Posojilo pa so inajeli 'tako, da. ga bodo odplačevali v 30 letih, in sicer >po 11 milijonov na leto. To je, same obresti bodo zinesle v 30 letih 191 milijonov lir. Na iisrti sei so odobrili tudi sklep za najem 68 milijonov lir drugega posojila v dopolnitev zneska 128 milijonov lir, 'potrebnih za .zgraditev tehnične šole v ulici Diaz. Nadalje so odobrili najem 777 ton olja za kurjavo, kar bo iznašalo 13 in pol milijonov lir. Za razstavo »goriškega ’700-letja« v palači Attems pa so nakaizali je nadaljnjih 1,200.000 lir. Ko so razpravljali o najemu posojila 139 milijonov lir za kritje primanjkljaja iz leta 1954, se je oglasil k .besedi rnisi-novec dr. Delpin in ugotovil, da ni drugega izhodišča kot najem posojila, »razen če bi Tito ne vrnil Gorici njeno provinco«. Dr. Delpiim je sicer govori j bolj iza šalo, toda njegova dovtipnost tvori važno priznanje, to je: da je slovensko zaledje dajalo življenje ne le goriški občini, ampak itiudi igoriški provinci, ki se sedaj, ko ni slovenskega zaledja, ki so ga Italijani z vso vnemo raznarodovali, bori z visokimi finančnimi težavami. Naši kroji in ljudje: Doberdob Ko se voziš po cesti, ki od Devetakov pelje čez Kras v Rsnke, se na nekem, o-vinku nenadoma prikaže pred teboj visok zvonik in takoj razumeš, da boš kaj kmalu v Doberdobu. V vasi jo zaviješ v prvo gostilno in tam imaš priliko spoznati skupino domačinov, ki si je privoščila kapljico dobrega vina. Niso učeni ljudje, ampak pre piosti kmetje in delavci, kot so povečini vsi Doberdobci, pa se kljub temu razni je med njimi zanimiv razgovor, kateir° mu se prav z užitkom pridružiš. Mrači se že, ko zapustiš Doberdob 'n družbo, v kateri si se res dobro počutil, in zato skleneš, da te bo tvoja pot še večkrat vodila v Doberdob, med naše preproste in dobre Kraševce. Kresovi na Tirolskem Na pariški mirovni konferenci sta se Italija in Avstrija sporazumeli, da ostane 'Poadižje ina Tirolskem Italiji, in ta. se je zavezala, da ho tamkajšnji nemški manjšini nudila popolno enakopravnost iz državljani italijanskega' jezika. To v o-kviru posebnih določil, ki naj ohranijo etniški značaj .in kulturni ter gospodarski razvoj skupnosti nemškega jezika (. . . nel quadr>o del-le disposizioni specia-!i destinate a salvaiguardare il carattere etnico s lo sviluppo. culturale ed econo-mieo del gruppo di linigua te-desca.) Nemci pa se pritožujejo, da se na o-■zemljiu Poadižja vseljuje vedno več državljanov italijanskega jezika, ki spreminjajo nemški etimiški značaj pokrajine ter dušijo kulturni in gospodarski razvoj nemške skupnosti. Cim več državljanov italijanskega jezika prihaja, tožijo Nemci, tem manj se ohranja nemški značaj pokrajine! Italijani pa odgovarjajo, da je po u-stavi vsakemu dovoljeno, da se naseli kjer koli hoče in da Italija, pariškega dogovora mie krši, ker da nudi nemški manjšini vse pravice, ki ji pripadajo. Bistvo spora tiči v tolmačenju gori o-me n jene g a določila, in Nemci trdijo, da .se mora ohraniti nemški značaj pokrajine in torej prepovedati naselitev državljanov italijanskega jezikat Spor se je zadnje čase precej zaostril, in ker so oblastva prepovedala demonstracijo pred boceinsko prefekturo, napovedano za 30. septembra v proslavo desete obletnice pariškega dogovora, so Nemci v noči na 30. september prižgali množične kresove po vrhovih nad Boc-nom. IPred nekaj dnev.i pa je prišlo do atentata s strelivom na neki železniški progi, te dni pa proti neki vojašnici. Domnevajo, da. so ti atentati v zvezi s 'politično napetostjo, ki vlade v Poa-dižju, vendar krivcev niso še izsledili. 'Milanski »II nuovo Corriere della Se- H gonji proti samostojnosti šteuerjanske občine fllda Vižintin pred porotno sodišče 'Aldo Vižintin omoženo Blažič, ki je v noči na 25. avgust v Starancanu ubila moža Hiumbertai. obtožujejo, da je umor izvršila hote. Zaradi tega pride Alda Vižintin pred' porotir.o sodišče, in sicer verjetno pred tržaško, ker je medtem že iz- Ce pravilno in podrobno analiziramo gonijo proti .samostojnosti števerjanske občine, najdemo, da so edini vzrok, ki •daje igonji , nekaj' tehtnosti, kritične občinske finance. Jaizbinci tožijo, da so od županstva v Steverjamu preveč oddaljeni in da jim je težko .pohajati na števerjain ski hrib. Jazbimice, to je znano, nekdo podpihuje, kajti vzrok prevelike oddaljenosti od županstva in hriib, ki ga morajo premagati, ne drži. Ce bi morali hoditi v Kaprivo ali v Mcš ali pa v Gorico, bi bila oddaljenost mnogo večja, čeravno v ravnini. Toda pod Gorico Slovencev ne marajo, ker ibi se še tistih, ki tam bivajo, radi otresli. Pod Kaprivo bi Steverjance in Jaz-■bince verjetno itiudi ne stavili. Ostane samo Moš. Ta občima pa je preVeč uboga, da bi Steverjancem mogla napeljati vodovod .in jim popravljati ceste. Jazbinci bi" imeli do Moša. daljšo pot kot do Ste-verjana in bi prav gotovo morali plačevati več davka. saj. pravijo somi Moranje, da so v tem oziru na stobšem cd Jazbincev in sploh cd števerjanskih davkoplačevalcev. GOSPODARSTVO 'POUČNI KMETIJSKI IZLET V sredo 16. septembra je gorički Kmetijski inšpektorat priredil poučni izlet v treviško provinco in v Pordenone. Udeležilo se ga je okrog 112 kmetovalcev go-rišlke pokrajine, med temi približno 20 Slovencev, od katerih je bilo 14 Stever-jancev. Najprvo smo si ogledali zadružno klet v S. Dona del 'Piave, ustanovljeno 1. 1932. v času hude vinske krize. Stela je takrat komaj 12 članov z zmogljivostjo komaj 9000 kvintalov 'grozdja.; danes pa zmore že 140.000 stotov. Videli smo tudi državni center za u~ metino oplojevanje goveje živine. Glavni namen ite 'postaje je predvsem pospeševanje plodnosti živine. Redijo 30 bikov plemenjakov raranih pasem, kot so holandska ibela to črna. pasma, -ki je zelo dobra mlekarica, SimmerSthai pasma pa za meso, ki ga vsi poznamo; nadalje »Brupo Alpino«, ki je v naših krajih precej razširjena to »znana1 kot stelo; tr- pežna živina', ter še krajevno sivo pasmo. Biki plemanijaki doseže jo do 12 stotov teže. Umetno oplojevanje je. precej razširjeno. Kakor nam je pripovedoval ravnatelj tega centre', je njihov prvi namen odstraniti mešanje pasem, ki so se v teh krajih razširile, drugi in ‘glavni' pa selekcioniranje semeima zaradi bolezni, !ci. se v teh slučajih najbolj širijo. Nato smo obiskali zadružno klet v fVmte del Piave, ki je naijnovejša in Belo j moderna. Ustanovljena je 'bila leta 1943. Njena 'zmogljivost je bila v začetku 'e 3000 stotov grozdja, a se je z neverjetno htrostjo dvignila, tako da ima danes že 73.000 stotov zmogljivosti. Ogledaili smo si tudi konzorcij za mleko v Trevtatt, ki sprejme dnevno 300 stotov mleka. V glavnem ga vstekleničijo in prodajajo v mesta. Kmetovalcem ga plačujejo po 35 lir za liter. Izdelujejo pa ■tudi maslo* sir in drugo, kot mlečno mo- ko, ki služi baje v tekstilni industriji. S posnetim mlekom redijo tam 240 prašičev. Kot zadnjo in najbolj zanimivo točko pestrega programa je bilo posestvo v 'S. Quirino di 'Pordenone. Videli smo, da obrodi, če jo človeška roka pametno in praviloo obdeluje, tudi najbolj gruščnata in peščena zemlja. Posestvo je precej veliko, saj obsega 204 ha zemlje. Predpogoj vsemu je seveda namakanje, ker bi drugače ostaja še naprej prava puščajva. Ko so uredili vprašanje vode, so nanjo posadili 40 ha vinograda. 60 ha sadovnjaka, ostalo pa za njive. Pričeli so jo Obdelovati leta 1953. Vse dobro uspeva; "grozdje je dobro in sladko, trte prav lepe, saj lso že v četrtem letu .starosti prav dobro obložene z grozdjem. Na posestvu gojijo 220 glav živine. Tudi ta dobro u-speva, predvsem, ker je posrečene pasme Vrrte »Bruna Alpina«. Posestvo je last industrialca Corbelli-nija iz Milana, ki seveda ne štedi e investiranjem ogromnih kapitalov.. I»e redki ljudje bi se takega dela lotili. Tudi on ho gotovo moral še mnogo čakati, da mu 'bo zemlja Izdala, toliko, kolikor ie on potrošil. Vsekakor je delo vredno pohvale. Za pester in zanimiv izlet gre izahvar la vodji Kmetijskega urada, g. prof. Mar-simu. Upamo, da bo izlet našim kmetovalcem koristil. ZANIMIVOST Revija »Italia V.inicola ed Agrarie« piše v svoji julijski številki tole: Italija jr v letu 1955 uvozila 51.900 hi vina; cd toga 42.200 iiz Jugoslavije, 4.300 pa iz Francije. Iz prve navadna vina, iz druge pa !»spumante«. Zanimivo pri tem je to, da v Jugoslaviji plačaš liter vina 200 din. v Italiji (mislim srednji! pa od 120 do 140 lir za liter. Torej je to gospodarstvo, ali Italija tako rešuje vinsko krizo? Kje so torej' vzroki gonje, kje torivdai? Samo y. pomanjkanju financ, ki so res nezadostne. 'Položaj pa ni tako ohupen, da bi človek moral takoj nasesti zlonamernim itujcem in ttljf'.propagandi. Ta ima ves interes, da’ 'seje razdor med Slovenci iti jiih deli! V tem oziru so tisti Slovenci dzl' SteVerjama in 'zlasti M Jazbin, ki »e taki 'genji vdajajo in j«*’zagovarjajo, res obsodbe vredni. ■Ce Sf -r< kair sarx*i, presedijo, kamor jim je volja in pod rtasto tujo obiiir.sko upravo, ki jim je 'ljiub5a,.,.|5odo '^e.videli, po čem je tam kruh!... Med tiste, ki so p^oti samostojnosti šte-■verjanske občin«, ne štejemo tisitega najbogatejšega štever jamskega posestnika, o katerem smo preteklj teden pisali, in rade volje netočnost popravljamo. Gn1 namreč za istormenega posestnika iz Jaz-b'n, ki ne pomvsii, da je tudi or.i,.kdt njegovi predniki, hodil 'daljšo pot po hribu-na županstvo v Kojsko, ne da bi se 'kdaj upirali in tsiko strasitno nastopali proti Kojščanom. Mnogo več bi idctični •posesitnik z Jazbin in nekateri 4ruigi svetovalci koristili sebi in vsem soobčjr.iarjem, či1 bi se v občinskem sVetu '-zavzeimuli .za to. da občina doseže tisto državno' finančno pomoi, ki jo 'potrebuje in ki občini tudi pripada. Ce vkda lahko. daje., goriški občini po dve sto milijcinov Ilir na leto, dai ji krije raiune, vrh -tega pa- s prostim pasom žrtvuje še’ eno milijardo lir za goriško občino, od katerih pride županstvu 'kakih sto 'trideset milijonov lir na1 leto, upravičeno -misli,trio, da nekaj milijonov lir vlada laihko nudi tudi ma-ii števerjanski občini, ki denarja ne trati v razkošje! Na drugi strani pa je nujno potrebni, da se skrči..;tudi občinsko osebje, ki ge je za malo steVerjansko občino preveč in iki požira mijene finance s plačami. Sicer pa ni, samo števerjanska občina, ■ki se bori s finančnimi težkočami. Ve'i ka večina malih, občin je v državi v takem kritičnem položaju in vlada jim je dolžna pomagati. Vladno pomoč občini, ne pa občino odpraviti! Grešijo torej vsi tisti, ki se v dobri ali slabi veri potegujejo proti samostojnosti lasitmie štever jamske občine, namesto da' bi z vso upravičenostjo zahtevali vladno finančno pomoč, ki po vsej logiki tudi njej, kot goriški in drugim, pritiče! Krivda iza težak finančni položaj šte-verjanske občine leži torej na višjih o-iblasteh, zlasti na vladnih, ki ne mudijo zadostnega- zanimenja in pomoči potrebam ljudstva., , u V obupu se človek ipi-entigU in rad zaleti na> stranpot ter nasede vsaki zlonamerni potezi ljudi, ki jim je samostojnoit števerjanske občine tnns;vv dobiš o Tfžaški knjigarni ’1j V Silo ,!/■£<- TRST - ur: Frančiška 20 ■ AVTOTAKS Mar^ .V.. (0 Kovačič GORICA - VIA a. MANZONI 16 - TEL. 22>44 Se priporoča za preooz potnlkoo po Goriškem in v Jugoslaoijo Vtisi iz Sydneya Pismo iz Avstralije piše Neva Rudolfova Ko zavije cesta od' Južnega rtiča; proti City-ju se med vilami in. košatim tropič-nim drevjem naenkrat odpre čudovit razgled na- čle-novito obalo in v rdeee®n sijaju 'zahajajočega sonca -se temno zariše sydn-eySkl »Harlow B-ridge«. Na brzojavnem idrogiu se oglaša -kookabuirra. s čudnim, porogljivim, sikoro 'histeričnim smehom. Pegasti dečko jo ©leda mi‘; šteje: »two, four, six feat lanig snafce«. Ha! Seat čevljev dolga kača! Je te dečko' podoben naši pastir ički, ki' posluša1 kukavico in šteje leta življenja? Je mogoče: najti v •tem dvomilijonskem, strahotno raasež-ne-m mestu še drobec poezije? Jfe ;res*:ves svet ena sama družina, kjer so te-običaji različni, a utripa. povsod enako človeško ,srce? Je čair 'Sydneya le v. izredno dinamičnem ustroju življenja, v čuidinii mešariici najrazkošnejših in pa neskončno stari|i in nerodnih avtomobilov? Je Avstralija idealna .dežela. ali ;le druga A-mMdka izz-ai 'dvajsetih let tega-stoletja? Vprašanja. Začudene oči opazujejo, v spomin se utapljajo doživetja, izkušnje, postopna. prilagoditev. Naj,prej. svoboda, svoboda v najširšem pomenu .besede, ki pri pristnih Avstralcih meji na popolno nevmešava-nje y osebne 'zadeve .soseda, ali sočloveka sploh. Ali je 'zares v vsem koristna. te »svoboda;«? V 'politiki in socialnem odmcsu pos-aim-ezintika do človeške družbe pomeir.ii -naravnost indiferentnost do skupne nevarnosti komunizma ali vojne aili kake krize sploh. Oddaljeni od o-stal&ga sveta se večina Avstralcev zanima z "vsem srcem samo za šport. Nihče ne '.priionie prebirati časopisa s prve stra-ini dalje! Kaj pa naj rte vendar 'zanimajo dogodki, 'ki se odigravajo 'tisoče in tisoče milj proč, v krajih, iki jih poznaš le po pripovedovanju? Ali ni neprimerno boi j zanimivo in važno pogledati športne rezultate? Kdo je najnovejši prvak v tenisu, 'kako napredujejo tekme za prvenstvo v ericketu, kateri impcrtirani konj je doživel največji (triumf v sobotnih konjskih dirkah? Pa 'golf in 'plavalne tekme n baseball in nogomet? Menda po dolgem času 'prva stvar, ki je uspela -zbuditi zanimanje velikega dela 'Avstralcev, ir.a polju politike, je sedanja sueška kriza. Da, zdaj so pač tudi Avstralci prizadeti. Istočasno pričenja naraščati nezadovoljstvo in zaskrbljenost zaradi postopne draginje. Zelenjava je skoro lufcsus, vožnja po železnici, avtobusih in tramvajih je zelo draga.. Takse občutno težijo nad vsakomer. Vsakdanji dovtipi in nerganje nad vlado im krizo postajajo ostrejši, vinjete grenke. Ko se je v začetku septembra funt krompirja (pičle pol kilte) povišal na dva in pol šilinga (okoli 150 lir), se je pojavila v časopisu duhovita .risbica možakarja, ki brusi, diamante. Naslov: John Smitlj^Jj-ru-si drage kamne in — lupi krompir. Vendar Avstralci 'zaupno gledajo v bodočnost. Le čemu bi, ne bili pone»w na to svojo bogato, še popolnoma neizčrpano deželo? Avstralske tovarne proizvajajo vse potrebno, od tekstilnih pa do mehanskih "izdelkov. Razvija se industrija, poljedelstvo ii.n .živiir.oreja sta poglavitni panogi avstralskega gospodarstva. Vendar pa ir.iečesa primanjkuje. Kdo bi mogel točno označiti, česa pravzaprav pogreša 'ta najoddaljenejša celina? Je to umetnost, okus, morda neka kakršnakoli pač tradi-ej^'? Vse mogoče narodnosti in rase se tu'mešajo in se na tiho prilagodijo ozračju novega življenja, ..novega podirjeibja in mišljenja. V centru Sydn^f, v city-ju-, se vrstijo japonski, kitajski, francoski, italijanski in nizozemski re-stavranti. V velikanskih, sedem do osemnadstropnih raizsežnih poslopjih lahko kupiš vse mogoče uvožene modele: francoske klobuke, italijanske čevlje, švicarske .ure, španske šale in nizozemske čipke. Pa vendar ta pisana mešanica vseh okusov /in modnih novosti ne ukvarja ■novega;, slikovitega vtisa, ampak le bledo In. pusto vsakdanjo sliko mesta, ki pač •me pozna, prirojenega čuta za okus iin u- metnost. Pionirska dežela je to, ki si bo marala šele ustvariti neko svojo tradicijo — seveda poleg športne. Pravkar plujeta iz pristanišča dve rjo- vi avstralski letalonosilki: »Syidney« in .»Melbourne«. Veličastno se pomikata mimo zelenih obrežij, kjer se med mimoz-nimi in oranžnimi drevesi svetijo v siju zahajajočega sonca strehe ljubkih hišic in bahavih vil. Vse obzorje 'žari v topli ■rožnati barvi. in oblaki se kopičijo v zlato. Pred dvema dnevoma so se razcveli grmički azalej in prve vrtnice c-ve-to. Sijajni ptiček »blue-vvreu« v svoji živomo-dri suknjiči skaklja med ig-redica-mi in cvrči. Se en hip, dva — pa bo naenkrat na sijajno žarenje padla vijolična tema. ISydney.ski most je zažarel v zelenih lučkah. 'To veliko mesto odseva v morj.u luči, neonskih napisov, .barv in reklam. In neskončna vrsta avtomobilov, od Ca-dillaca, Packarda, Oldsmobilea in Voliks-wagena do avstralskega Holdena, se preliva po širokih cestah. Narava in industrializacija, poezija in šum prometa, vse se preliva v eno. sliko, ki je ni mogoče opisati. Lepota te banalnost, udobje in beda. toplina, vljudnost pa hlad tujine; kako naj bi človek povedal, kaj je Avstralija? (Dežela je keit vse druge. Ali je svetla ali pa; temna in bridka — to zavi-si od srca, ki v njej: išče dr.ugo domovino. Taka je kot so vrline in napake človeka, ki. jo spoznava.. Nezadovoljnežu bo vse težko. a optimistu bo košček raja; deltomrznež bo razočaran, preganjanim pa bo ideal, zavetje. Od morja veje~ hladna sapa. Diši oo jodu in slanih algah. Na ir.osprctnem bregu blestijo lučke in za hip mi je 'bilo kot bi s Skorkilje gledala. Trst, večji in mogočnejši, a nikakor lepši. Točno nad mano pa sije Južni Križ. .In v srcu odmeva Zupančičeva. Duma, rahlo in nežno kot pesem slovenskih zvonov: Kje, domovina, si? — — —• Hotel nekdatj sem, da bi se razširila, da bi razpela svoj krog čez zemljo — glej, in zdaj vidim: Silna, brezmejna si, v daljo kot seme razsipaš svaj plod. Plebiscit na Koroškem Bilo je leta 1918. Prva svetovna vojna je bila končana, avstro-ogrska monarhija je razpadla v svoje sestavne dele. Tudi v Prekmurju so nekateri zahtevali plebiscit. Narodno zaveden slovenski- u^ čiteij jim je odgovoril: .»Plebiscita se ne -bojimo. A v: takih razmerah bi plebiscit -ne bil pravičen. Dajte nam 50 let časa, da bomo ljudem povedali, da so Slovenci, me pa Vendi aili pa celo Madžari, kakor so jim pravili do zdaj.« Skozi- petdeset let pred plebiscitom, to je od leta 1869 dal-je, je šola na Koroškem otrokom vcepljala nemško mišljenje. Nikdar ni slovenski otrok slišal v šoli, da je Slovenec, pač pa- je vedno poslušal, da je slovenščina- manjvredna, grda; da je nemško »nobel«. V drugem razredu so bile že redno nastavljene: nemške učne moči-, ki-sploh niso -znale s-lovenski. Pri njih je veljalo: »V drugem razredu ne smem več slišati slovenske besede.1« Otroke, ki so v odmorih po slovensko med. seboj govorili, so kaznovali. Tepli .so jih, zapirali ali pa so morali plačati kazen. Vse so storili, da bi slovenskim otrokom .pristiudili inijiho-vo -govorico. To se je dogajalo skozi, polnih 50 let. Pretežna veči-na glasovalcev 10. oktobra 1920 ie hodila v to šolo. Taka šola je odločila plebiscit 10. oktobra 1920. -Petdeset let prej, se je tudi vršil plebiscit na Koroškem. To je .bilo .za časa narodnih taborov. Trije taki tabori so se vršili na. Koroškem. Tedaj je ljudstvo soglasno zahtevalo: Zedinjeno -Slovenijo hočemo! To je 'bil klic krvi, glas -narave. •Glas nepokvarjene -narave. Sola- oblikuje človeka. Nemška -šola je vzgojila nov rod ir.ia 'Koroškem. Nemški in nemškuita-rski učitelj s-ta odločila plebiscit 10. oktobra 1920. Zdaj si pa oglej-mo iizid koroške-ga plebiscita 10. oktobra 1920. .Z-a Jugoslavijo je glasovalo 15.279 g’a-sovalcev aili 40.96 odstotkov. Za Avstrijo je bilo oddanih 22.025 glasov ali 59.04 odstotkov. Večina v korist Avstriji je znašala C.746 glasov. Ju-žno od Drave je bilo oddanih 10.405 glasov za Jugoslavijo in 10.013 glasov za Avstrijo. -Južno od Drave je bilo torej „Znamenitosti“ našega izleta V it-reh smo- -se letos namenile z Vespo in mokromotorjem na izlet po Avstriji in 'Nemčiji. Prav nič nismo hitele že zaradi motorčka, ki mu je- včasih kar sape primanjkovalo po alpskih prelazih. Ogledovale smo si- sveit, drugačen od našega to pomlajevale »nanje nemščine, ki ‘»e včasih šepalo. (Znamenitosti med .potjo ni primanjr kovalo. O teh pa- pišejo na dolgo in- široko številne tujs-kopromeitne brošure, da -človeku pogostokrat kar obležijo -na: želodcu. V čedni bavarski vasici Neuhof pa smo -iztaknile znamenitost, ki je tudi tar ko imenitna nemški organiztitori-čir.a sposobnost, niti vnema za statistične posebnosti še ni zajela v svoje klešče radovednosti in »iz-nanstve-nega raziskovanja«. V tej -bavarski v-asici prihajajo že polnih štirideset -let ir.a svetlo salna dekleta! Tu vladajo — kljub moikemu županu — ženske, to vladajo naravnost izvrstno. Vse tri tržaške izletnice s polno volilno pravico smo -si 'bile soglasne, da bi morali tržaški občinski očetje za nekaj dni v bavarski. Neuhof, kjer bi se -med materami in dekleti lahko marsičesa nEc-čili. V prvi vrsti samozataijevanja, uvidevnosti, nepriistrainosti, h/itrega- poslovanja in predvsem -manj -prepiranja in več delovnega učinka iza. blagor našega mesta. Pri tem nikakor nismo mislile -zgolj na večino v tržaškem občinskem svetu, pač pa- tudi na opozicijo.... Bavarska vasica 'Neuhof, gospodje ob- činski očetje, 'iiii samo brez- moškega naraščaja, pič pa. Že skozi štirideset lS* brez sodcih procesov. Vse delo tako v hiši, v hlevjA ati'ha. polju-opravljajo hčerke s svojimi očeti, v kolikor so še pri življenju. To pomeni, da odrasla dekleta nimajo; niti, tp) jjfg, -č^sa*da ,'bi .^e možilji. -Neuhof je imovita 'vasica: ječmen in sladkorna pesa jamčita*‘vasici kar zavidljivo blaginjo. Z e stoletja so na kmetijah iste družine; nihče “ne odhaja v .tujino, nihče se ne vsiljuje ne z juga, oe s re-vera. Vafsiča bi -bMa v ,r:snici pravi zemeljski raj “ ds ;.bv imeli kmetje sinove! Medtem- £a; !:o so'še'v prejšnjih časih povečini, -redili sinovi '—^sedanji družinski očetje so si morali' iskati žene po bližnji In daljni okolici — kraljuje danes v vasi -»nežni s-pcil«. "‘ z1 Točiro pred 38 -leti., to je , po končani prvi svetovni vojni, je v Ne-uhofu. nastopilo žensko obdobje. Takrat je prišel na svet Emil, edini deček med številnimi deklicami. Z dekleti je raste-1, i i dekleti pohajali v šolo, :z dekleti je opravljal dela po hlevu in na polju. Vise- vaška dekleta, še več, vsi vaščani so ga občudovali, e-di-nega moškega potomca,: z, nemajhnim ponosom. Ko je -leta 1939 Hitler udaril na Poljsko, je moral tudi fimif k vojakom. Vsa- vasica je trepetala, za njegovo življenje. Bog pa im zapusti kmečkega, človeka deček, danes je šestnajstletni fant. Emil se je srečno vrnil iz vojne z enim samim očesom. Vrnil se je in — ostal samec! V vasici if>a so se še naprej rodila s.ima dekleta. Tako v 'Neiuhofu -kar mrgoli deklet. Starejša dekleta vodijo traktorje in v<>-zijo s konji pridelke domov. Kosijo po travnikih, okopavajo peso in opravljajo spich vsa 'kmečka dela. Ko smo jih občudovale, se nam je izdelo, da domuje v njihovih .telesih vsa sila tistih .nerojenih dečkov, ki- bi se >po željah staršev morali roditi, pa se niso. Ta dekleta pa. niso samo zelo čvrsta' in delovna;, pač pa vesela j.n včasih ka-r razposajena-. Preprosto so oblečena, zato pa naravnost pedantsko čista in zlikana, ko ob nedeljah odhajajo na ples v — sosedne vasi. Njihova nadaljnja »znamenitost« pa je tudi v tem, da nobena od -tolikih že davno za- zakon zrelih devic še ni pobrala ženina iz soseščine. Snubačev *— so nam pripovedr vali — ne manjka, in to «8 samo kmečkih sinov, -pač pa prihajajo redne ponudbe številinih ženitovanjskih pos,redova'-nic, ki so se rsaširile po vojni po vsej Nemčiji -kot gobe po dežju. Vaška dekleta pa -ne obupujejo. Ko smo dekletu, ki se je odpravljalo s težkim motorjem, .z -grabljami in vilami ped pazduho, namignile na »večina devištvov, nam je odgovorilo: -»-Le nič strahu stare device ne -bomo ostale!« F. P. oddanih okrog 400 (natančno 392) glasov več za Jugoslavijo nego za Avstrijo. Severno od Drave je bilo oddanih o-■kroig 5000 (miatanč-no 4874) glasov za Jugoslavijo. Za Avstrijo je bilo oddanih -severno bd- Drave 12.012 -glasov. V osemnajstih občinah je bila večina glasov oddanih za Jugoslavijo. To so naslednje občine (prva številka- -pomeni število glasov za Jugoslavijo, druga številka pomeni, koliko znaša* to v odstotkih, in tretja številka pomeni število 'glasov, oddanih -za. Avstrijo): 1) Sele: 511 - 97 - 17; 2) Blato .pri Pliberku: 650 - 85 - 115; 3) Slovenji Plaj-berk: .276 - 79 - 71; Bilčovs v Rožu: 331 -79 - 86; 5) Bela pri 2elezn,i Kapli: 1029 - 78 - 281; 6) Zvabek pri Pliberku: 183 - 75 - -61; 7) Zg. Vesca mad Rožom: 139 - 69 - 63; 8) Svetnaves v Rožu: 321 - 66 - 166; 9). Bistrica - Šmihel v Podjuni: 653 - 65 - 355; 10) Loče pri Baškem jezeru: 410 - 64 - 228; 11) Ledenice pri Baškem jezeru: 327 - .58 - 233; 12) Libeliče pri Laibudu: 387 - 57 - 290; 13) Leg a ves pri Vrbskem jezeru: 344 - 57 - 2-62; 14) Bistrica - Sveče v Rožu: 500 - 55 - 410; 15) Libuče pri Pliberku: 348 - 55 - 286; 16) St. Jakob v Rožu: 968 - 54 - 81-6; 17) Globasnica v Podjuni: 366 - 54 - 314; 18) Ra-diše pri Celovcu-: 188 - 51 - 181. To so številke smrti in življenja slovenskega naroda v deželi, kjer je potekala zibelka slovenskemu preporodu. To so številke, na katere ne smemo v nobenem trenutku. pozabiti, pa nag- živimo že kjerkoli. -Številke smrti im življenja.... ŠPORTNI DROBIŽ Jugoslovanski nogometaši so bili v nedeljo v Beogradu še enkrat poraženi. Postava prot Cehom je foilai .nekoliko drugačna -kot v srečanju iz Madžari, a ni pomagalo. Pris-lovičria neplodnost jugoslovanskega napada ni- toliko stvar posameznih igralcev kot celotnega -načina igre, ki je baročen, prepleten s nepotrebnimi okraski. Ti; so na oko prijetni, a nimajo zveze -s pravim ciljem nogometa: z goli. V' nedeljski -tekm-i je bilo stanje kotov (ti izražajo terensko premoč na igrišču) 11 proti 1 za Jugoslovane, a so kljub temu Cehi iz dvema; hitrima prodoroma zabili dva- gola-, domači - • samb enega! Medtem se v Osijeku nadaljuje proce* proti upravi kluba, P-roleiterja. Izsek ? pričevanja Partizanovega vratarja Stojanoviča: »P rol eter mi je1 v .nedolgem razdobju dal 300.000 din, da bi podpisal pristopnico za- to društvo. Kasneje pa sem uvidel, da v provincialnem kl-utou n» bi imel bodočnosti in sem ostal' v Partizanu. Dobljenega denarja- nisem vrnil, pač pa- je v tej izvezi -moje društvo Parti--z-ara odigralo prijateljsko teknilo s P-role-iterjem in pre-pustllo ves izkupiček nasprotniku, da hi tako poravnali moj dolg.« Do tu izjava Stojanoviča, ki pa dobro o-svetli .razmere '-v prvem jugoslovanskem n sonetnem •raizredu, kjer po eni strani dovoljujejo profesionalizem, po drugi p« ■ga skušajo omejevati. Klubi in igralci plešejo v?j čas na robu -zakona. Strokovnjaki za. te zadeve menijo, da- bi se ob najtainičnem pregledu blagajniških knjig in žepov prvoligaških .igralcev v zelo velikem številu znašli na zatožni klopi. * * * Italijanski teniški ig-ralci so -izgubili v medccnskem polfinalu teniškega, tekmovanja za Da-visov -pokal. To je že star pojav. Dvajset -to več -let je preteklo, kar so zad-njič evropski teniški- igra-lci porazili -nasprotnike 'itz Amerike ali Avstralije. Kaij pa. naj ir.a-rede ti. ubogi fantje i* Evrope, degenerirani po nekaj stoletnem bivanju njihovih prednikov po mestiii proti krepkim, sitim nasprotnikom, ki ne poznajo ne problemov ne kompleksov? Evropejci so marsikdaj tehnično boljši, za-to pa zaostajajo po telesni imi živčni moči. Zato gladka- zmaga aoneriških teniških igralcev nad italijanskimi (ki so najboljši, v Evropi) ni in ne more biti presenečenje. lllll!miNltll1illltmit!l!ll!!llllltHllin!nil!llllllilllllllllll!lltl!imilliHNmilllWINlllltlltlllllltt(IIIM)ilHllllllilllllllllIllllllllllllllllllllNUHIIHIIIi!llllll!llll!IIUI!IIIIIII!ll!l!lilllltl!IIIUIItllUll»llll)nilUil Leta 1941 v sredi vojne se je rodil še er. POD ČRTO LAŽNIVKA ; .Z resnico je čudna zadeva.... jnlado dekle. Lučka ,-s e m jo imenv>yai,. 'k,er,,je bila tako bistra.,; Dobra in.zanesljiva’ strojepiska. Narekoval sem ji svoje publicistične prispele tudi pri prevajanjjifi mi je -bita^v veliko kor-rji&t. Za tako delo izelo ra^m|p'itelde z zelo teijkinj ujšescim in kar .dolpjfiro znanjem -ločil'in tujk. „ ,' Sem že močno star gospod, in ko se ■^“zimskih mesecih -zmraciT ~r aTi '"za-k-l ju -dim -narek. Ob taki uiri Lučka kaj rada pripoveduje. Pri tem me Lučka niti ne pogleda; v oči. 2e po neke-j stavkih pozablja- na -mojo prisotnost; •go^luri A svojim drobnim, .tihim, zasanjanim otroškim glasom nekako sama s seboj. Oovari stalno o »njem«. •C^-^adem profesorju, ki stanuje v isti- hiši kot Lučka. On v sprednjem poslopju, ona v dvoriščnem prizidku. Tako se -dnevn® vidita. Lučka' odkriva' pri vsaki besedi, kako ze- lo j$:, zaljubljena vanj. In kaJjšng,. je la ljubezen? Celo človekui v mojih. J,e4jji postaja- že ob samem govorjenju toplo o-krog srca. iSvoječasno je bila Lučka kar bogata-gospodična ali vsaj i-movita. Ko pa je »on« zašel v dolgove, je vse svoje- prihranka. žrtvovala njemu. Prav !ta1o -se tudi’ nista mogla poročiti. S svojimi, dohodki sta oba veli-kai reveža. Vendar tu ni važno,, pravi Lučka-; ljubezen jbjrez zakona. še boljše tekme. Lučka »ga pošteno inailaigala. ;Same izmiš-ljortlne: -pripovedk® o njenem zapravljenem iboga-stvu,-o čolnarjenju,- o levu m boifve o čem drugero i«! Se dolgo sem -sam -pešaril po tihihi noč-iniih ulicah, menda vse -tja do jutra. Žalosten sem bil sebe in sveta. Lučko sem imel rad — seveda rad kot ima red mlado dekle že :zeio prileten starček, ki ‘ljubi samo še -dcbrcito in pridnost mladih ljudi. Taka- torej Lučka ni bila. Lažni-v-ka je bila, čisto nesramna lažn-ivka! To me je bolelo, in bolečina' in razočaranje me je obšlo, da sem postal resnično je-.zien iini celo okruten. '»Jutri mora preč,« sem si dejal, »lažnivike -ne maram!« Ko pa je kmalu nato spet prišla, majhna, ljubka in me s svojim otroškim glaskom pozdravila »dobro jutro«, le nisem -mogel spraviti tiste .težke besede iz ust. »Danes naj še ostane,« sem si dejal ih si lagal, kajti Tesnica je -bila, da sem si jo ta dan še želel. 'Tako svai delala kot -o navadi, narekoval sem ji, Lučka p« je drdrala s strojem, da je bilo veselje ; —-kat navadno. Ko pa se je pričelo mt-a-čiti im sva delo zaključila, sem se opogumil — stvar sem si bil že vnaprej domislil, kako ibom začel, da bi Lučko speljal na led —pa sem jo čisto vsakdania ■pobaral: »No, Lučkai, kaj pa ste včeraj počenjali?« Sklenil sem, da jo bom lfl obdržal, če bo sedaj govorila resnico. Malo jo ibom okregal, pa bo vse spet do-tbro. ■»Včeraj,« je pričela Lučka nekoliko zamišljeno in je pogledala skozi okno —; »včeraj sva' odšla po Napoleonovi cesiti. Ker je bilo zelo vroče, sva se ulegla v travo pod košat bor. ,On’ je bil menda zelo utrujen. Izpiti, mature strašno zde-, laijo profesorje in dijake. Kmalu je zadremal. Mieni pa mii bilo do spanja. Občudovala sem morje, ki je bilo mirno -kot olje. Nenadoma je nekaj zašumelo. Po- gledala sem in opazila, kako se plazi kača proti njegovi glavi. -Strašno se bojim kač, ampak, če bi ga vpičila Grozovito! Ničesar nisem imela, pri roki. Pa sem tkačo zagrabila z roko in jo zagnal* četz ce-sto. .Ničesar ni opazil in je kar naprej spal....« »Kaj res?« sem dejal. »Res?!« Zgražanje naid toliko lažjo je gotovo izizve^felo V mojih besedah, kajti- Lučku me je začudeno pogledala. .»Verje.tir.io je bila čisto nedolžna- kača .belouška ali slepič,« je hitro dodala. »Videla pa sem njen bel trebuh, -ko je letela '&ez. cesto*rt Pa t udi če bi -bil sam imv dras, bi storila prav tako, to mi bosi« verjeli?« ■ (Priložnost i$t bila kaj. zapeljiva, da Lučko rasakrijem kot nesramno lažnivko. Medtem ko sem premišljeni, kako bi t* -najibolj učinkovito opravil, sem se ea--gledal v Lučki ne velike, svetle, atrošfc« oči. 'ki so'pričakovano zrle vame. Ker je sonce že zašlo in je prišla ura-, v kateri ima. očarljivost na človeka: naj-večjo moč, sem skozi Lučkine -oči zrl naravnost v mjeno srce. V njem sem našel resnico o njenem velikem hrepenenju p* žrtvovanju in vdanosti.... 'Spregovoril sem 'popolnoma drugač«* besede, kakor pa ‘bi jih moral. »Seveda; je res. Lučka,« sem dejat. »Vi bi to storili, četudi bi -bila- tis-ta kač* prava klopotača ali naočar-ka! Saj ste ae .tolikokrat dokazali, dai se ničesar -ne bo-jis-te na tem svetu.... Sedajo -pa1 se le kar hitro odpravite, da ,cn’ ime bo , predoli#» čakal na svojega junaškega dekleta!« P epi O rintm -rt- „Hujskači razkola med mestom in podeželjem1* ,'PIccdIdu" napihnjeni balon je raztreskala resnica uglednih italijanskih razumnikov - Ha političnem obzorju se morda le jasni Kakor že 'tolikokrat v preteklosti, mas >e »Piecolo« spet enkrat, v četrtek 27. septembra, počastil s .svojo pozornostjo m nas predstavit svojim čiitateljem kot, »hujskače«. Kot hujskače, ki brez narodnega pooblastila zasledujejo razkol med mestom in podeželjem, to je razkol med talijanskim to slovenskim življem na Tržaškem ozemlju. Odnosi med Italijani, n podeželjem so po mnenju -resnicoljub-neg® '»prijatelja Sloverucev« tako dobri, da .boljši me bi mogli 'biti. Kmetje v tržaški okoliei lahko popolnoma nemoteno živijo svoje lastno življenje. Kmetje na Opčinah so celo — na veliko zgražanje nekega- opaizovalea — priredili cerkveno procesijo im glasno molili v svojem materinem jeziku. 'Neke bratovščine ali kongregacije so pri tem nemoteno paradirale s svojimi zastavami in slovenskimi napisi. Gledalcu se je zdelo, ko da ne aivi v Italiji, pač pa v tujini. Slovenski ,,grehi" Ista predrznost se - po mnenju istega »Piccola« — dogaja tudi po drugih slovenskih krajih; dogaja se celo to, da se v STOu Trsta, v cerkvah sv. Antona Novega in Sv. Jakoba opravljajo cerkvene 'pobožnosti tudi v slovenščini. Poleg tako obilne širokosrčno'ti e italijanske strani pa se mi — po mnenju »Piccola« — predrzne mo Izrekati pritožbe o izpraz-njevanju slovenskih šol in o mnogih drugih malenkostih, -ki jih po mnenju, »Pic-oola« ni vredno niti omenjati. Po mnenju istega lista se vsi trudijo, da 'bi izpolnili vsako željo podeželskega prebrvalstvo. A mi smo — po pisanju 'Piccola« — tisti, ki edini oviramo te plemenite cilje. To je napisal »Piccola« 27. septembra 'n to smo morali ponoviti našim čitate-jem tu in onim v tujini, da ne bo nobenih dvomov o .uspehih demokratične prevzgoje v tistem dedu italijanskega- tiska, iti je »demokratična' načela« črpal in jih utrjeval pri svojih nekdanjih vzgojiteljih in mojstrih. 'Tak način prikazovanja odnosov med Italijani in pripadniki narodnih mamjš;n se ne omejuje zgolj na naše področje. Zgodovinske pesnice Morda- ne bo odveč, da prikličemo »Piccolu« v spomin nekaj -golih zgodovinskih resnic. Ce se ne motimo, je ime Opčine slovenskega izvora. V svoji slovenski obliki je vsekakor ime zapisano v spisih XIV. stoletja. Navaja ,ga med drugim tudi Jacopo Cavalli, ki gotovo ii Slovenec. Slovenci prebivajo na Opčinah nekaj 'Stoletij, .pred odkritjem A-rnerike ali ustanovitvijo Združenih držav. Da -»Piecolo« očita openskim Slovencem, da v -lastni hiši po -slovensko molijo pri cerkvenih slovesnostih, to vsekakor ne dokazuje 'italijanske strpnosti nasproti: Slovencem-. Prav tako je o-či-tanje slovenske službe božje v TrsUi precej krhek argument, ko vendar vemo, da ni na italijanski -strani -nobenih posebnih obzirnosti proti slovenski narodni posesti v tržaški okolici. 'Slovensko bogoslužje se vrši v Trstu zato, ker živijo tu slovenski verniki. -Prav sedanjemu tržaškemu škofu vendar ni mogoče očitati, da je preveč uslužen nasproti Slovencem ali -premalo vnet za italijanske težnje. Podpiranje komunizma -Slovensko bogoslužje ni bila caravna pravica 'Slovencev samo neposredno pred prvo svetovno vojno, pač pa je ta pravica vladala že v sredi srednjega veka 'in v času1, ko je bil pri sv. Justu pridigar Primož Trubar. Tudi tega »Piccolove-ga« godrnjanja prati slovenskemu bogoslužju v mestu torej ni mogoče prištevati med- .posebne odlike njegove strpnosti do Slovencev. 'Posledice takega nezdravega ravnanja vplivajo povsem -naravno na našega podeželana. Naš kmet je ,s srcem to po izročilih vdan svoji ve-ri, ki je rimskokatoliška vera. 'P-ra-v nič ni izaito čudne-ge, če se na svoj način upira postopkom ljudi, ki jim je -glavni življenjski cilj že od čpsa pohoda na Rim Iztrebljenje Slovencev. Gotovo nismo daleč od resnice, če trdimo, da je veliko število komunističnih glasov -na našem 'podeželju pri -zadnjih občinskih volitvah nujna posledica tistega -težkega stanja, v katerega nas postavlja spretno prikrita, -zato pa- nič manj dosledna 'italijanska narodna nestrpnost. 'Pri tem nismo slovenski demokrati hujskači, 'kakor nas označuje »Piecolo«, ki nosi skozi vse svoje življenje neizbrisen pečat sovraštva do Slovencev in kj obnavlja -tisto -gonjo -prati nam, s katero se. je -tako mogočno proslavljal v nedjav-mi preteklosti. Nasprotno, -mi se častno 'n požrtvovalno trudimo, da s krepitvijo slovenske narodne zavesti ohranjamo svoj 'narod pri veri očetov in v izročilih -zahodne demokracije in civilizacije ter s tem utrjujemo temelje za trajno sožitje na tem področju. Ko se trudimo za izaupanje- slovenskih- volivcev, nam obej komunis-tiorji 'krili in še njihov repek -povrhu očitajo prav z .resnicoljubnostjo »Piccola«, »-da smo se prodali Italijanom«. Izpodkopavanje slovenske narodne zavesti vodi naš narod -naravnost v komunizem. »Piccolu« potemtakem ni dovolj-, da nestrpneži s svojimi krivičnimi- postopki ustvarjajo naj ugodnejše v-z-rejali--šče -za komunizem, pač pa nas v trenutku, ko resno i-n zmerno branimo slovenske koristi .tudi v -prid načel, ki bi morala •biti -njemu in drugim sveta, pita s hujskači. Nase na-gleševanje nepravilnosti in -kršitev a italijanske strani vršimo v polnem prepričanju, da se s temi kršitvami in nepravilnostmi ne odstranjujejo, pač pa nasprotno ustvarjajo in v-zdržujejo v-zroki za -nesporazumevanja in ne-razpo-Joženja. To delamo ne samo v našem, pač -pa tudi v interesu italijanske večine, česar pa ljudje okrog .»Piccola«, ki so sužnji polpreteklosti-, nočejo in tu-di ne morejo razumeti. Kakšno škodo so utrpele italijanske koristi v zadnjih letih prav zaradi izad-rtos-ti- v preganjanju Slovencev! Tega še do -danes niso spoznali ljudje ok-rc-g »Piccola«. Se vedno mislijo, da bodo s politiko -zapostavljanja in -ustrahovanja Slovence-v storili svoji stvari največjo uslugo. Uspehi, ta-ke politike pa- se očiitno kažejo prav v Izidih občinskih volitev. Komunizem narašča brez našega hujskanja to v prvi vrsti zato, ker nestrpneži mašim ljudem štejejo v zlo, če želijo živeti svoje lastn-o življenje. ITe resnice n-i mogoče "prikrivati s teatralnimi proklamaeijami. Spoštovanje in ugled sta rastlinici, ki uspevata samo na-sončnih zemljiščih resnice to pravice. Nobenih omejitev narodne zavesti! Gornji odgovor tržaškemu dnevniku smo prejeli v soboto 29. septembra. Ze v ponedeljek 1. oktobra -zvečer pa je smiselno podobni odgovor prejel »Piecolo« iz -ust italijanskega pravnika, ki mu ne -more očitati naklonjenosti do Slovencev, prof. Ermanna Cammara-te, m/akdanjeg.; ■rektorja -tržaškega vseučilišča. V dvorani ALUT je prof. Cammarata pred izbranim občinstvom predaval o temi »T.rst, obmejno mesto«. 'Njegova izvajanja so izredno važna -za današnje razmere v našem mestu, izias-ti so .poučni njegovi nasveti premnogim našim someščanom in gospodom okrog tržaškega »Piccola«. V -uvodu je predavatelj analiziral sedanji politični položaj -tržaškega ozemlja-. Dejal je, da smatrajo ne-ka-te-ri -ta položaj kot začasen, da pa je londonski memorandum izročil Trst k-ončnove-ljavno I--taliji, nekdanje področje B pa Jugoslaviji. Taka- je juridično-politična stvarnost. Govornik je v nadalijinijih svojih izva- janjih ugotovil: demokratični razvoj Slovencev na eni -strani, na drugi strani pa asimilacijsko silo -tržaškega me-s-ta. Nekateri —• tako je dejal predavatelj- — zatrjujejo, da ni -nobene slovenske nevarnosti, druge navdaja strah pred slovensko nevarnostjo, to ta strah krotijo z -nasilnimi ukrepi. Ce -pa nevarnost obstoja — je dejal -govornik — .potem jo je treba premagati na -edinstveni način; z mirnim sožitjem med obema narodoma, ker bi bilo absurdno misliti, da je mogoče -tako stanje spreminjati s -silo. Italijanska kultura — j-e' nadaljeval -govornik — raapola-ga s takimi- silami., da -lah-ko 'prestanejo vsako preizkušnjo. Zato naj se -manjšinam podeli vse spoštovanje. -Proti -slovenski manjšini' se ne smejo -uporabljati nobeni -neposredni ukrepi, ki naj ‘bi omejevali njihovo -zavest, da so Slovenci, in preprečevati, da ubirajo poti, ki- jih je zarisala njihova kultura. N-a-jiboljša pot resnično -učinkovite politike mora biti v -tem obmejnem mes-tu pot, po -kateri bi se mora-la latinska to slovanska -civilizacija -usmerjati -pro-ti skupni »evropski civilizaciji«; skratka: po ,poiti svobode. -Številni to odlični poslušalci -so -z navdušenjem odobravali izvajanja, -govornika, kar j-e moral potrdili -tud-i .reporter »Piieoola«. S -tem je prof. -A. Erman-no Oa-mmara-ta posredno tudi povedal, da demokratični ‘Slovenci, nis-mo »hujskači«. Povsem je istega mnenja z -nami prav v vs-ejh svojih izvajanjih, ki smo jih pasne- Razkol med komunisti na Tržaškem Z začudenjem za-sledu-je svetovno jav-* no mnenje razvoj 'komunistične doktrine, ki -se nam odpira od- -Stalinove smrti dalje. Pomislimo samo na likvidacijo Ber-je, na odpoved »kulta osebnosti« to na 'naravnost senzacionalni govor Hru-ščeva na zadnjem kongresu KPSZ, ki je »velikega voditelja« tudi moralno c-bsodil na smrt. -Posledica -tega so bi-le mesece i-n mesece trajajoče disku-sije in t-u-di prerekanja po vseh komunističnih partijah sveta. -S -tem pa -delo ni bilo opravljeno. Na ■mnogih mestih -so zamenjali poglavarje ,z -golo partijsko disciplino, na prav -tako mnogih mestih pa se dosedanji oblastniki -upirajo prostovoljnemu odstopu. Tak prikazujejo. Tudi v teh vprašanjih je V-iittorio Videli- v stiskajočem se prece-pu že nekaj tednov. Verjetno j-e tudi tajnik -tržaške komunistične partije v posesti -kremeljske o -krožnice, ki -so io razposlali vsem komunističnim partija,m. Ta o,krožnica -naj bi — po zanesljivih vesteh- — vsebovala, u~ gotovltev, da jugoslovanski komunisti nis-o marksisti leninističnega -kova, pač pa -zgolj »socialisti«. -Dejansko pomeni ta okrožnica upor proti Hruščev-u. Kdo jej 'to okrožnico razposlal, ni -težko -uganiti. To so uporniki proti Hruščev-u, stari bol jr ševiki Molotov, Kaganovič ef Co„ -ki jjh — -tako sklepajo poznavalci: sovjetskih predlagala, inaj bi -tuldi- v Italiji omejili hitrost pri vožnji -skozi na-selja na 40 kilometrov na -uro, naj bi uvedli nove -določbe glede škode, povzročene -tretjim, posebno stroge kazni pa- -naj bi določili-ea povzročitelje nesreč, do -katerih bi prišlo zaradi prehitevanja na ovi-nikih. Res je že skrajni, čas. d,a se pobesnele vozače nekoliko privije in s -tem prepreči nove nesreče. Družinsko slavje V krog-u svoje -številne družine j-e 1. t. m. praznovala svoj 80. rojstni- dan gospa Helena vd, MiLič -iz znane rodbine nekdanjega ??m?ddsikega župana Zi-gona. -Gospa- Milič j-e skrbno vzgojila celo vrsto -sinov in 'hčera: sinove Draga, Zvonka. 'Danila, in 'Slavka, hčerki Milko, vdovo inž. -Dunjeviča, Zlato to Maro ter Sandro v Avstraliji. Cestitk-pm, ki jih je -gospa Helena prejela od sinov i-n hče-ra. od ■zetov to snah, od vnukov in -vnukinj in neštevilnih prijateljev to -znancev, dodajamo tudi- svoja s -prisrčno željo, da bi v zdravju in miru preživela- še -dolgo vrsto let! Ii- -i-z njegove-ga -govora, 'ker ta izvajanja v celoti potrjujejo -v.se tisto, -kar smo že tolikokrat jaisno povedali v javnih izjavah to v -»Demokraciji«. Želimo -samo, da bi skupni napori izvajanja gornj-ih načel temeljito prezračili vse dosedanje nesporazume to toav.gurirali novo obdobje iita-ilijanisko-sloveniskega sožitja- ,na našem področju. Tudi Malagodi pobija „Piccolova“ zmerjanja V nedel-jo j-e -govoril v Bocnu liberalni prvak M-aila-god i. Nas aanimajo njegova izvajanja glede nemške narodne manjšine na Južnem Ti-nolske-m. Med dr-u-gim je dejal: »Vprašanje Gornjega- Poadižja ne -more obstajati- kot vprašanje -s-ta-l-nege -spora med možmi -i-n ženami različnega jezika to različne kulture. V pravici- to svobodi lahko- deluje med njimi samo sodelovanje, med-sebojne simpatije to izpopolnjevanje. Hočemo združeno Evropo -bolj kot kdajkoli- ne zato, da bi ustvarili -silo, -ki bi mogla napasti druge narode, pač -pa- -zato, da se -s 'tako silo lahko branimo.« -»JužmiprtirotLsko vprašanje — je dejal Malagodi — j-e psihološko -vprašanje. Nastalo je -zato, 'ker -so v Italiji dvajset let vladali- na neiitalijanski način in ker gre za dediščino nasilja, ki je v iteh krajih doseglo višek. 'Težave sta povzročiti dve imeni: Mussolini- in Hit-ler.« Takih ugotovitev »Piecolo« ni nikoli napisal1. V vseh -svojih -prizadevanjih, da doseže prav nasprotno o-d tistega, kar razglašata -prof. Ca-mmaira-ta to Malagodi. j-e dPiccolo« iskal -in še vedno išče grešne -kozle tam, kjer jih- n-i. P-ri tern pa- tako rad pozablja- na -tisto ime, -ki ga j-e spregovoril Malagodi in ki j-e -služilo tržaiške-mu dnevniku dve 10-letji 'za vzor politične modrosti. Ti sledovi atavizma so -mu še vedno v 'krvi, je pa že skrajni čas, -da jih -za vedno izbriše, ker -samo tako bo resnično služil svoji domovini. »Hujskači« 'torej mis-mio mi. To sta- poleg nas ugotovila' -tudi dva italijanska -razumnika javnega to političnega življenja, današnje -Italije. Ploskali so jima številni poslušalci. Hujskači so čisto -na- določeni -stra-ni, ki je »Piccolu« zelo blizu. 'Se-daj vemo pa, da so resnični- 'hujskači osam-l je-n.i. Ta -zavest nam potrjuje, da smo na pravi poti. 'Da bi -na njo s-topil -tudi »Piecolo« to njegov-o okolje, to je naša- naj-isk-reneij-ša želja. DAROVI: V počastitev ba-rkov-ljanskega cerkvenega zbora -daruje dmžina Milivoj 'Pertcit i-z Barkovelj L 2.000 za SDD in L 2.000 za tiskovni sklad »-Demokracije«. Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiskarna Adria, d. d., v Trstu Obnavljanje preoblikovanega Stalinskega obdobju rta Tržaškem primer imamo v Trstu. Vittorio Vidali se upira desitalinizaciji to s tem izgubi oblasti nad tržaško partijo. 'Naslednji prelom s preteklostjo je bila- pobratimija Stalinovih dedičev s Titom. -Kako naj majhni diktatorčki komunističnih partij, 'ki -so leta to leta jugoslovanskega maršala pitali z »izdajalcem«, »najemnikom imperializma«, »fašist dim, razumejo -triumfalno rehabilitacijo Tita? Med itemi nerazumevajočimi poglavarji je zopet Vittorio Vidali. 'Proglaševanja, de- »raziična pota lahko vodijo v komunizem«, so povzročila -globoko razpoko v -komunistični dogmatiki. Dogma o -nepagrešljlvosti komunistične religije- se ie strahovito pretresla, če se ni -zlomila, kar je verjetnejše. Posledice tega zloma se odkrivajo tud-i na našem ozemlj-u. »Javne diskusije« v »Delu« in »Lavoraitonu« to stanje nazorno Vinogradniki, Razprodaja Vinske posode, brente brentače, hodi pralne posode - leseni čebri oseh selihosti pozori pri tordki Kerže TRST Piazza S. Giovanni I Tel. 35-019 -raizmer — podpira določeno število generalov rdeče armade. Ta okrožnica je zbeganemu .in razočaranemu VMaliju v zadnjem trenutku okrepila njetgovo odpornost proti, »likvidatorjem Stalina«. Vprašanje pa, (kdo bo v sedanj-i tekmi za oblast v Sov jetiji zmagal, postavlja Vida-lija med prestol in med -brezno. Gotovo nihče v Trstu ne čaka s tako nestrpnostjo na iizide krimskih pomenkov kot prav Vidali.... Vsi Vidalijevi, obupni -napori, da si o-hrani oblast nad tržaškimi komunisti, niso ostali brez vpliva to posledic -nat komunistične privržence našega ozemlja. Razpoke ,r tržaški partiji so široke to globoke. 'Borba med stalinizmom to re-formiizmom poteka še v rokavicah, zato pa ideološko ni prav nič manj ogorčena. Svoja, težišča je -premaknila- -tud na »fna-itelančne temelje«, ki so že močno izrabljani. Vidali -udarja na italijanske strune in bi želel popolno integracijo tržaških komunistov z italijansko komunistično partijo. Pravi Tržačani to slovenski komunisti pa so že po -tradiciji proti vklju-čenj-u to s tem ipodreje-vanju tržaških -komunistov rimski 'komandi. Rs-zkol v partiji je skoraj neizogiben. Pred novimi prometnimi predpisi V Italiji že dolgo pripravljajo nove predpise, ki naj 'bi na prenapolnjenih cestah in e.b ve-dmo večjem številu avto--moblistov povečali varnost.- Tako, je izdaj v teku, to sicer v Stresi, 'posebna konferenca za cestni- promet. Tej konferenci sta tržaški, to goriški odsek Državnega ito-i »ten /»i va-mo'-t cestnega- prometa KMETJE - VINOGRADNIKI za vsako vašo potrebo se obrnite na domačo tvrdko Furlani Edvard TRST . ULICA MILANO 18 - TELEFON 35-169 katera vam nudi po najnižjih cenah navadne in hidravlične stiskalnice (preše), grozdne mline navadne in na električni pogon ter razno vinsko posodo, kakor brentače, brente, škafe, ter vse potrebno za trgatev Ob začetku šolskega leta ne pozabite na znamko Juoenta Ta obutev je: SOLIDNA ELEGANTNA POCENI TRIESTE - Largo Barriera (Ex piazza Impero)