KARO INŽENIRING d.o.o. Slovenska 24, 1234 MENGEŠ Tel.: 01/723-09-86; 723-09-87 Fax: 01/723-80-15 www.karo.si PRODAMO: Stanovanja: - Moste pri Komendi - prodamo dvosobno stanovanje v izmeri 88.40 m2 (bruto površine), dva pripadajoča parkirna mesta. Enota se gradi v poslovno stanovanjskem objektu zgrajenemu l. 1993. Stanovanje je v izdelavi, vseljivo konec leta 2007, možnost sodelovanja pri razporeditvi prostorov in opreme. Cena: 2000 EUR/m2. - Moste pri Komendi - Prodamo triinpolsobno stanovanje v izmeri 125 m2 (bruto površine), dva pripadajoča parkirna mesta. Enota se gradi v poslovno stanovanjskem objektu zgrajenemu l. 1993. Stanovanje je v izdelavi, vseljivo konec leta 2007, možnost sodelovanja pri razporeditvi prostorov in opreme. Cena: 2000 EUR/m2. - Domžale; etaža stanovanjske hiše stare 19 let, štirisobno stanovanje v izmeri 92,50m2, s pomožnimi prostori v kleti 40,90m2, terasa, balkon, ločen vhod in priključki. Stanovanju pripada zemljišče, vrt v izmeri 206m2, na katerem stoji brunarica; Cena: 154.398 EUR 37.000.000 SIT Hiše: - Moste pri Komendi; Prodamo dvostanovanjsko hišo bivalne površine 400 m2, zgrajeno leta 1983 na parceli 1500 m2, gabarit hiše 10x20m (P+1). V hiši je tudi poslovni prostor s skladiščem cca. 90m2. Stanovanji in delavnica imajo ločene vhode, veliko dvorišče, garaža 35m2 z dvema parkirnima mestoma. Prvo stanovanje je manjše, dvosobno, drugo štirisobno s prehodom v delavnico, balkon, terasa. Cena: 480.000 EUR 115.027.200 SIT Poslovni prostori: - Moste pri Komendi, gostinski lokal na odlični lokaciji (glavna prometnica proti Brniku), skupna površina lokala 234 m2 , letni vrt 82 m2. Objekt je star 15 let. Izdelava objekta je kvalitetna, vgrajeni materiali in oprema so nadstandardni. Možnost takojšnjega obtratovanja. Skupna površina zemljišča je 1556 m2, parkirišča so asfaltirana. - Kamnik, gostinski lokal, kava bar z vso opremo, na frekventni lokaciji, prodamo. Površina lokala je 60 m2 + letni vrt 30 m2. Lokal se nahaja v poslovno stanovanjskem kompleksu, zgrajenemu l. 1992. - Ljubljana, Sp. Šiška, v poslovno-stanovanjskem objektu DROGERIJA, zgrajenem dec. 2005, prodamo poslovni prostor v pritličju, 52,52 m2, s pripadajočo kletjo in parkirnim mestom v garažni kleti. Enota je namenjena mirni dejavnosti, potrebna finalizacija (strop, fina inštalacija, ometi, tla). Možnost spremembe namembnosti. Cena: 118.094 EUR 28.300.000 SIT ODDAMO: Poslovcni prostori: - Mengeš, center - oddamo poslovni prostor v izmeri 50 m2, zgrajenem l. 1994. Prostor je primeren za opravljanje mirne trgovske dejavnosti, pisarno... Opremljeno s CK in sanitarijami. Cena: 400 EUR / mesec 95.856 SIT/mesec - Mengeš - 30 m2, prostorza storitve, zgrajen l. 1994, K/P nad., 14, 95m2 v pritličju - poslovni oz. prodajni prostor, 14, 95m2 v kleti - skladiščni oz. pisarniški prostor, CK, klima, prodajni pult, sei, alarm, video nadzor, sanitarije, bližina brezplačnega parkirišča, oddamo. Cena: 255 EUR / mesec 61.108 SIT/mesec UVODNIK Mesec marec - mesec žensk, v njem sta dan žena in materinski dan. Tako se na nas ženske ta mesec obrnejo tudi mediji in nas povabijo, da na televiziji javno ugotavljamo, kako smo zapostavljene, da ne moremo realizirati svojih ambicij, da zaslužimo manj kot moški, da nismo enake moškim. V trenutku, ko nehamo razpravljati ali smo enakopravne in svojo enakopravnost vzamemo kot samoumevno, si tako organiziramo čas, svoje obveznosti, nas bodo take sprejeli tudi moški. Pa dovolj o odnosu moški, ženska, kjer so in vedno bodo razlike. Če ne druge, biološke. Vrnimo se v Mengeš. Zdi se, da se je na določenih delih prebudil. Zgleda, da nam bo končno uspelo urediti tudi Mengšana. V tem mesecu bo sklican uredniški svet, ki bo sprejel pravilnike in akte za delovanje. Zalogaj bo velik, predvsem za tiste, ki so v svetu prvič. Prav zato sem predlagala dvostopenjsko odločanje, da bomo negativno klimo okoli Mengšana lažje razumeli po razpravi in v ponovnem odločanju sprejeli kvalitetne dokumente. Pravila igre bodo potem znana, dokončne spremembe pa izpeljane do poletja. Potem pa bo na vseh nas, sodelavcih, da bomo tudi vsebinsko dvignili nivo poročanja in dosegli kvalitetno javno glasilo. Namen glasila pa mora ostati isti, informiranje občank in občanov. Pa še nekaj. V času oblikovanja in postavljanja novih rubrik bomo veseli vsakega predloga. Tako bomo v naslednjem mesecu vpeljali novice iz sosednjih občin. Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je 16. april 2007. MENGSAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ Odgovorna urednica Tina Železnik, e-pošta: mengsan@menges.si, tina.zeleznik@t-2.net Uredniški svet: Janja Verbančič, Peter Škrlep, Smiljana Mayer Škofic, Andreja Polanec Kolenc, Andraž Rožman, Silva Dolinšek. Uredniški odbor: Marij Urh, Urban Ropotar, Maja Krempl Oblikovanje, grafična priprava in tisk: SET, d. d., Ljubljana, tel.: (01) 587 44 11, faks: (01) 528 24 74, e-mail: tiskarna.set@siol.net Fotografija na naslovnici: Likovno društvo Mengeš Distribucija: Primož Kržan, tel. (01) 7237 296 Mengšan je dostopen tudi na spletni strani: www.menges.si Oglasno trženje: Občina Mengeš Izdaja: Občinski svet Občine Mengeš. Mengšan izhaja v nakladi 2600 izvodov. Vsa gospodinjstva v občini Mengeš ga prejmejo brezplačno na dom. novice PRORAČUN OBČINE MENGEŠ - II. obravnava Župan Občine Mengeš Franc Jerič je skupaj z občinsko upravo Občine Mengeš pripravil Proračun Občine Mengeš za leto 2007 z načrtom razvojnih programov za leta 2007 -2010. Proračun, ki je bil posredovan v II. obravnavo občinskemu svetu 15. marca 2007, je samo v nekaterih postavkah spremenjen v primerjavi s prvo obravnavo. Osnutek proračuna je bil podrobno predstavljen na zborih krajanov, obravnavan z vodji svetniških skupin in na odborih (odbor za finance in proračun, odbor za gospodarstvo, odbor za družbene in društvene dejavnosti, odbor za okolje in prostor, odbor za statutarno pravne zadeve). Ob dejstvu, da je proračun Občine Mengeš predstavljen v konkretnih številkah in na podlagi županu in občinski upravi znanih dejstvih, razpoložljivi dokumentaciji, ustnih virih in obstoječi zakonodaji ter ob predpostavki, da je to prvi proračun, ki ga predlaga župan Franc Jerič, je potrebno upoštevati, da je predlagan proračun samo za leto 2007 in ne za dve leti kot to velja za državni proračun. Proračun v II. obravnavi je na prihodkovni strani spremenjen na postavki 7221 (prihodki od prodaje zemljišč) za 45 tisoč EUR (povečanje), na odhodkovni strani pa je za isti znesek povečana postavka za odkupe zemljišč, ki jih je potrebno izvajati ob rekonstrukciji posameznih cest. Zmanjšane so postavke za plačo župana (10.015,00 EUR) in za plače podžupanov (20.024,00 EUR), ker je občinska uprava v obdobju od sestave osnutka proračuna do druge obravnave pridobila uradno tolmačenje Ministrstva za javno upravo, iz katerega je razvidno, da se zakonsko določena plača župana in podžupanov uskladi z zneskom v obdobju štirih let, to je do leta 2010 in ne že v letošnjem letu. Znesek na postavkah plača župana in plača podžupanov vsebuje vse prispevke, nadomestila in ostale dajatve, ki so povezane s plačo župana in podžupanov. Bruto plača župana znaša 2.785,43 EUR. Tako zmanjšana sredstva v višini 30.039,00 EUR smo prerazporedili na postavke: povečanje nabave opreme uprave v višini 8.345,00 EUR, povečanje Trdinove nagrade za 321,00 EUR in povečanje odhodkov za namene dokumentacije komunalnih investicij za 21.373,00 EUR. V skladu z Odlokom o izvrševanju proračuna za leto 2006, je bilo potrebno povečati proračunsko postavko telovadnica/manjša športna dvorana Osnovne šole Mengeš za 6.259,00 EUR, za isti znesek pa je bila zmanjšana proračunska postavka razvoj prostora, urbanizem in dokumentacija. Pri sestavljanju proračuna se je občinska uprava srečevala s številnimi neznankami, še posebno pa bo potrebno v bodoče veliko dela in naporov vložiti na področju investicij in vzdrževanja komunalne infrastrukture. Zatečeno stanje ne omogoča takojšnje realizacije komunalnih in ostalih investicij, ker na občinski upravi ne razpolagamo s projekti, za katere bi že tekli postopki pridobitve gradbenih dovoljenj. Tako nam na eni strani primanjkuje sredstev, na drugi pa tudi nimamo osnovnih pogojev, da bi se lahko prijavili na aktualne razpise, ker ne obstajajo t.i. projekti na zalogo. Največ je narejenega na področju cestne infrastrukture in na tem področju tudi potekajo intenzivni razgovori župana Franca Jeriča s predstavniki DARS-a, DRSC-ja in Ministrstvom za promet. Zastavljajo se poti, ki bodo prinesle Mengšu razvoj. Zavedati se moramo, da to ne bo danes, ne jutri in tudi ne pojutrišnjem, bo pa takoj, ko bo to možno. Ne moremo vam obljubljati stvari, ki niso realne, obljubimo pa vam, da bomo naredili vse, da se čim prej v realnosti zgodijo. Trudili se bomo, da bomo po svojih najboljših močeh prispevali za razvoj kraja in zadovoljstvo Mengšanov. Marija Kos direktorica občinske uprave Iskrene čestitke za materinski dan, 25. marec, predvsem pa zdravja, sreče in zadovoljstva, Franc Jerič, župan 6. seja Občinskega sveta bo v četrtek, dne 19. APRILA 2007, ob 18.00 uri v Gasilsko godbenem domu Mengeš. Predvideni vsebinski dnevni red 6. seje: 1. Problematika odlaganja komunalnih odpadkov 2. Odlok o zapuščenih vozilih - 1. obravnava 3. Pravilnik o denarni pomoči za novorojence v občini Mengeš 4. Sklep o prenehanju poslovanja Skupnosti osnovnih šol 5. Predlog cen pomoči na domu 6. Razvojni program skrbi za kakovostno staranje in za sožitje med generacijami v občini Mengeš za obdobje 2006 do 2015 Knjiga pohval in pripomb na delo občinske uprave se nahaja v tajništvu Občine pri Marti Kuret. Obveščamo vas, da bo Občina Mengeš tudi v letošnjem letu občanom Občine Mengeš omogočila cenejši nakup letnih kart za vstop v park Arboretum Volčji Potok. Karte lahko kupite: pred vhodom v park Arboretuma Volčji Potok, v Vrtnem centru Arboretuma v Volčjem Potoku in na upravi Arboretuma, prav tako v Volčjem Potoku. Letna karta s popustom za občane s stalnim bivališčem v Občini Mengeš znaša v letu 2007 za odrasle 14,60 EUR (3.500 sit), za otroke pa 10,43 EUR (2.500 sit). Uprava občine Mengeš LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV - NOV EKO OTOK V TOPOLAH IN V MENGŠU Občina Mengeš je v sodelovanju z javnim podjetjem Prodnik d.o.o., Domžale v začetku meseca marca postavila dva nova Eko - otoka in sicer prvega v Topolah pri športni ploščadi, drugega pa na Muljavi - parkirišče pri Harmoniji. Eko otoka, kot tudi nadomestna oprema - zabojniki za ostale že nameščene otoke, sta bila financirana iz okoljske dajatve odlaganja odpadkov. Občane obveščamo, da na teh dveh lokacijah lahko ločeno zbirajo papir, steklo ter pločevinke in plastenke. Za reden odvoz bo tako kot tudi za ostale eko otoke poskrbelo podjetje Prodnik d.o.o. Foto; Černela Š. Eko otok - Muljava Eko otok - Topole novice Zapisovanje imena grad Jablje Mnogokrat preberemo napačni zapis imena gradu Jablje, ki stoji v Loki pri Mengšu. Ker se bo grad zaradi pomembnih dogodkov v medijih omenjal vse pogosteje, je prav, da se zapisuje njegovo pravo in uradno ime, pa tudi pravo ime kraja, v katerem je grad (pogosto in napačno: grad Jablje pri Trzinu). Gotovo so zato napačna tudi poimenovanja ustanov, v katerem je vključeno to napačno ime. Uradni in pravilni zapis imena lahko denimo preverite v: Zemljevid Slovenije, Inštitut za geografijo Slovenije Univerze E.K. v Ljubljani, DZS, Ljubljana 1968; Krajevni leksikon Slovenije II, DZS, Ljubljana, 1971, str. 93; atlas Slovenije, Geodetski zavod SRM, MK 1985, str. 107; Enciklopedija Slovenije 4. MK, Ljubljana 1990, str. 240. Uradni ime je torej: Grad Jablje v Loki pri Mengšu. Janez Šklep Muzej Mengša Odprava na Čo Oyu predstavljena tudi v Cankarjevem domu V februarju je v Cankarjevem domu potekal festival gorniških filmov. V sklopu festivala je v Linhartovi dvorani potekalo tudi predavanje o lanskoletni uspešni odpravi na Čo oyu (8201 m), katere član je bil tudi Marjan Kovač in smo jo predstavili tudi v Mengšanu. Novo preplezana stran na šesti najvišji gori sveta je velik dosežek, tako za slovenske kot za svetovne plezalce. Posebno nagradno pa je prejel avtor predavanja Pavle Kozjek, ki je bil za samostojni, hitri vzpon iz baznega tabora na Čo oyu tudi nominiran za zlati cepin. Pavle Kozjek zaznamoval skoraj vsa pomembna svetovna gorstva. Poleg petih osemtisočakov, od tega dveh po novi smeri, je doslej edini Slovenec, ki se je povzpel na Everest brez dodatnega kisika. Člani odprave so predstavili tudi dogodke v baznem taboru, ki z alpinizmom nimajo ničesar skupnega: streljanju na neoborožene Tibetance na bližnjem sedlu Nangpa La. Urednica Foto: vir: Pavle Kozjek http://www.imffd.com/imffd/index.php? option=com_content&task= view&id=34&Itemid=56 Nova turistična agencija v Kranju Kranj ima še eno turistično agencijo. Sredi februarja je namreč v središču Kranja na Prešernovi ulici 1 svoja vrata odprla Turistična agencija Intelekta, ki potnike in počitnikarje vabi na svoje destinacije z geslom »Drugam in drugače v družbi prebujenih ljudi.« Intelekta je sicer največji organizator poletnih počitnic z letalom v Sloveniji, delujejo pa tudi na Hrvaškem, Italiji ter Avstriji. Matjaž Bračko Likovna delavnica Izdelovanje ladjic Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš je letos zopet pripravilo likovno delavnico izdelovanja ladjic, ki se je udeležijo večinoma otroci in nato svoje ladjice na predvečer Gregorjevega z lučjo spustijo po vodi. Pod vodstvom skupine mentorjev so otroci izdelali različne ladjice iz okolju prijaznih materialov in jih pobarvali z očem prijaznimi barvami. Vsakdo je ladjici dodal svoje detajle in nastala je prelepa pisana flota. novice Gregorjevo 2007 v Loki Tudi letos smo se z našimi simpatizerji in vsemi, ki nekaj dajo na stare običaje zbrali pri kamnitem mostu čez Pšato in se poslovili od zime na način, kot se za Gregorjevo spodobi. Spuščali smo ladjice po Pšati. Zbralo se nas je kar zajetno število in ponovno so se otroci in odrasli izkazali kot pravi ustvarjalci. Narava nam je naklonila res pravi spomladanski dan, saj so bile temperature prijetno visoke, Pšata pa dovolj umirjena, da se ladjice niso prevračale. Po običaju smo nagradili tri najizvirnejše, kar pa je bilo kot vedno težko, saj je v vsako ladjico vloženo veliko truda in dobre volje. Upamo, da se v takšnem ali še večjem številu ponovno vidimo prihodnje leto. za KD Antona Lobode Manca Vrhovnik Oblikovanje in krašenje sveč Pred svečnico, 31. 1. 2007, je v prostorih Muzeja Mengeš - Galerija klet potekala likovna delavnica oblikovanja in kršenja sveč. Kulturno društvo Franca Jelovška že več let zapored povabi mentorico Vido Lah, da mlade uči te umetnosti. Po njenih navodilih so pod spretnimi prsti kar dvajsetih otrok in nekaj odraslih nastajali na svečah voščeni motivi. Te je bilo treba izrezati iz tankih raznobarvnih lističev voska, jih segreti z lastno temperaturo in pritrditi na različno velike sveče z daljšim pritiskanjem. Sliši se zelo preprosto in tako tudi je, če imaš količkaj žilice za oblikovanje. Sveče so bile skoraj tako lepe kakor tiste, izdelane pri sestrah karmeličankah, ki so pred leti živele v Mengšu. Uporabili smo motive ptičk, spomladanskih cvetlic, srčkov in izrezali razna imena, tako pa še poudarili simboliko sveče, ki pomeni življenje oziroma luč, ki odganja temo. Svoje izdelke smo po stari slovenski navadi na svečnico nesli k sv. maši blagoslovit. Lučka Mušič Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš na Televiziji Slovenija Zanimiva dejavnost Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš je segla tudi onstran krajevnih meja. Poklicali so nas ustvarjalci oddaje Na zdravje! s prvega programa RTV SLO, ki je na sporedu vsak petek zvečer. Dvajset udeležencev likovne delavnice in članov Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš je šlo v studio VPK v Ljubljani na snemanje oddaje, kjer smo v družbi Boštjana Romiha in Jasne Kuljaj delavnico izdelovanja ladjic ponovili. Janez Škrlep, član društva in direktor Muzeja Mengeš, je v oddaji razložil zgodovino in potek tega starega slovenskega običaja. Naporno in dolgotrajno snemanje smo pozabili po ogledu oddaje, ki je bila na sporedu 9. marca 2007. J Spuščanje lučk na predvečer Gregorjevega Vsako leto Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš ob Bognarjevem mostu v Pristavi pripravi spuščanje lučk na predvečer Gregorjevega. Enajstega marca zvečer smo doživeli prelep pogled na osvetljeno Pšato, na skrbno izdelane ladjice in množico zadovoljnih udeležencev. Tudi tokrat smo podelili pokal (izdelek Jane Šmajc) za najlepše izdelano ladjico, ki je morala biti izdelana iz okolju prijaznih materialov, lastnik do starosti 14 let pa je moral ladjico tudi zares spustiti z lučjo po vodi. Najlepša je bila ladjica Ane Kračman, ki je dobila pokal, mnogo drugih pridnih otrok, ki so se potrudili pri izdelavi ladjic, pa je dobilo čokolado. Za vse je bilo tudi dovolj toplega čaja za čas, ko je sonce že zašlo. J + intervju INTERVJU S FRANCEM KODELO, svetnikom občinskega sveta Občine Mengeš Franc Kodela je svetnik občinskega sveta občine Mengeš. V občinski svet je izvoljen prvič in sicer na listi SDS. Odraščal je v Ljubljani, obiskoval OŠ Bičevje, trgovsko, nato komercialno šolo, končal redni študij na pravni fakulteti ter na isti fakulteti pridobil naziv magister pravnih znanosti iz področja javne uprave. Kot mladinec se je aktivno ukvarjal z motokrosom. V času študija je bil zagrizen motorist. Sedaj sta njegov hobi tek, podvodni ribolov, cilj pa preživeti vsako minuto, ki je na voljo, z družino, v kateri sta 7 in 9 let stara fanta, ki vsak dan potrebujeta pozornost vse preveč odsotnega očeta. Svoje življenje v Mengšu označi kot splet srečnega naključja. Zelo je vesel, da je pristal v Mengšu. Razlog za to je njegova žena Barbara, ki jo jemlje kot eno najboljših stvari, ki se mu je v življenju zgodilo. Svojo poklicno pot je začel v gospodarstvu, nadaljeval v državni upravi in danes je namestnik generalnega sekretarja vlade, zadolžen za organizacijsko logistične priprave za predsedovanje Evropski uniji v Sloveniji. Zakaj ste se odločili za vstop v lokalno politiko? Za vstop v lokalno politiko sem se odločil, ker je dejansko najlažje samo kritizirati. Nerodno pa je biti glasen kritik, če nič ne naredimo, da bi bilo kaj drugače. To je prvi razlog, ob dejstvu , da mislim, da je v Mengšu marsikaj, kar bi lahko krajani uredili za boljše in mirnejše življenje. S svojo udeležbo v lokalni politiki, v občinskem svetu in telesih se slišijo tudi moja mnenja in pobude. Upam, da bo vsaj kakšna padla na plodna tla in bom lahko na koncu mandata rekel, da smo bili uspešni. Zakaj ravno lista SDS? Pred tem nisem bil politično aktiven in tudi same udeležbe pri strankah ne jemljem kot dejstva, da se gre nujno v eno ali drugo smer. Predvsem se mi zdi pomembno to, kar ocenim, da je po mojem mnenju potrebno podpreti in tisto, kar si moje osebne podpore ne zasluži. To je moje osnovno vodilo in ne pripadnost določeni politični opciji. Na listi SDS sem nastopil zaradi programa, ki ga je predstavil bivši župan, ki se je v bistvenih elementih identificiral z mojim mnenjem, kaj Mengeš potrebuje. Na njegovo pobudo sem se tudi vključil na listo SDS in bil izvoljen kot svetnik občinskega sveta občine Mengeš. Govorite o programsko podobnih izhodiščih z bivšim županom, čeprav se zdi, da so bili vsi programi na lanskih lokalnih volitvah zelo sorodni. Kaj je bilo tisto najpomembnejše? Programi so bili res precej podobni, zato bi s kančkom humorja lahko rekel, da bi glede na sam program lahko kandidiral na vsaki listi. Prepričan sem bil, da je bivši župan imel oziroma ima neko strokovno širino, ne nazadnje je bil 8 let župan in je tudi poslanec Državnega zbora Republike Slovenije. Zato sem ocenil, da bi s skupnim angažmajem bili lahko to najuspešnejši rezultati za sam Mengeš. Kako pa gledate na odnos pozicija opozicija, glede na to, da sem vas kot opozicijskega svetnika prosila, da komentirate delo župana, Franca Jeriča? Moti me, da se v občini Mengeš ne pove jasno, kaj je opozicija in kaj pozicija. Mislim, da bi moral imeti sedanji župan toliko politične modrosti, da to jasno predstavi. Le tako svetniška skupina kot sam človek lažje opredeli kot pozicija in opozicija. Lahko pa govorimo o poziciji in opoziciji iz dejstva, da sta imenovana dva podžupana iz strank, za kateri se je že naprej vedelo, da župana podpirata. Seveda to ni nič narobe, to je pravica vsakega posameznika in politične stranke. Vendar mislim, da je potrebno jasno povedati, kdo sodi v krog pozicije in kdo ne. Sam osebno ne pristajam na avtomatično delitev opozicija in pozicija, ker mislim, da so te trde in toge postavitve za sam Mengeš izredno slabe. Osebno menim, da je predvsem pomembno, kaj se občinskemu svetu predlaga v odločanje in ne, kdo to predlaga. Osebno nimam težav s podpiranjem katerega koli predloga župana. Razlog moje osebne podpore je zgolj v dejstvu, ali ocenjujem ali je to za sam Mengeš pomembno in kaj bo prineslo kraju in okolju, v katerem živimo. Mislim, da je v tem svetu in tem mandatu preveč besed namenjenih osebnim zameram posameznih svetnikov, ki po mojem mnenju izhajajo iz prejšnjih mandatov občinskega sveta, kot nekaterih osebnih zamer, ki ne sodijo znotraj samega političnega udejstvovanja. Pri tem upam, da bomo to stanje v nadaljevanju presegli, teme za pogrevanja pa počasi končale v Mengeškem Muzeju - prispodoba zgodovine. Tako bomo imeli v razpravah več časa in bolj korektno razmišljali o predlogu, ki je na mizi, brez obremenjenosti s tem, kdo ga je predlagal in kaj je bilo včasih. Politika je podobno kot življenje živa, dinamična in zlasti izredno nepredvidljiva. Prav zato vemo, da se lahko spreminjajo tako pogledi, nadzori kot osebna prepričanja, zato menim, da tem stvarem v življenju ne smemo dajati prevelike teže. Za nas je nujno potrebno to, da korektno precenimo, kaj je za kraj dobro in to podpremo. Vprašljive predloge kritično pregledamo in jih morebiti odložimo za čas, ko bodo dozoreli, slabe predloge pa že v začetku zatremo. To pomeni, da boste projekte, ki so pomembni za Mengeš, njegov razvoj in jih je potrebno reševati na državni ravni, podprli ozirom jih skladno s svojimi možnostmi še spodbujali? Zase osebno lahko rečem, da podpiram vse, kar je dobro za Mengeš. Hkrati pa sem prepričan, da je to tudi razmišljanje bivšega župana, za katerega vem, da je 100% pripravljen podpreti vse, kar oceni, da je za Mengeš dobro. Tako ne vidim nobene ovire, da bi osebno in tudi svetniki z liste SDS ne podpirali predlogov, ki bodo strokovno in korektno pripravljeni in bodo imeli določen cilj. Mislim pa, da je potrebno med bivšim in sedanjem županom vzpostaviti določen odnos, da se zadeve ne rešujejo z vidika nekih zamer, ampak iz dejstva, da tako eden kot drugi lahko za Mengeš veliko naredita. Če pa to spravimo v neko širšo sinergijo svetniških skupin, pa širših problemov ne more in ne sme biti. Mislim, da je zelo pomembno tudi, da se zavemo dejstva, da je v Mengšu nov župan, ki mu je potrebno dati priložnost, da pokaže, kaj hoče, kaj zna in da se to izmeri na naslednjih lokalnih volitvah. Stanja, ko imamo en kupček, na katerem sta dva petelina, so vedno nekoliko nerodna, zato je intervju potrebno jemati stvari take kot so in županu dati možnost, da poskuša uresničiti svoje cilje, ki si jih je zadal v programu. Prepričan sem, da bodo tisti cilji, ki so sorodni programu SDS po mojem osebnem mnenju podprti vsaj z moje strani in ne nazadnje pa ob tako izpolnjenjih pogojev tudi s strani ostalih svetnikov. Prav zato menim, da bi bilo dobro, če bi župan poskušal vzpostaviti nekoliko širšo relacijo z vsemi strankami in ponudil sodelovanje brez predhodnega razmišljanja, kdo je kje svetnik in katera svetniška skupina. Da pogleda na zadeve zgolj kot predlog sodelovanja z vsemi. Kako bi pogledali na delo novega župana? Delo novega župana je izredno težko ocenjevati po 100 dnevih njegovega delovanja, rezultati se kažejo na daljše obdobje. V tem času smo imeli šele 4 resne seje, pri čemer nekih nerodnosti pri samem ravnanju ne morem oceniti. Bi pa dokaj kritično ocenil pripravo gradiv za občinske svete, ker mislim, da je prišel čas, da se ugotovi, da gradiva v takih oblikah in s takimi razlagami kot jih doživljamo s strani občinske uprave na občinskem svetu, niso primerna. Pri gradivih pogrešam jasen oris stanja, ki je, oris stanja, ki naj bi bil in z jasno ciljno obrazložitvijo. Glede na dejstvo, da gradiva niso tako obsežna, niti strokovno tako zelo zapletena, upam, da bo to v bodoče pripravljeno tako, da iz tega razloga ne bomo več zgubljali časa. Sicer pa menim, da se župan trudi in poskuša ravnati skladno s cilji, ki si jih je zadal, vsekakor pa rabi čas, da te cilje tudi doseže in mislim, da bo pravi čas za pogled na uspešnost in na neuspešnost nekega obdobja prišel šele konec leta, ko bomo dejansko lahko ocenjevali določene projekte. Vemo, da so projekti večinoma dolgoročni, in da smo danes v poziciji, ko župan šele pripravlja pogoje za njihovo uresničitev. Glede na stanje financ je njegovo delo nekoliko težje, saj je nekaj obveznosti v finančnem smislu potrebno nujno poravnavati za nazaj, kar vsekakor zmanjšuje njegov manevrski prostor za bodoče projekte. V naslednjem proračunskem obdobju pa bo teža odgovornosti izključno na županu. Kako bi komentirali imenovanje dveh podžupanov? Zdi se, da veliko ljudi to moti. Kar se tiče imenovanja dveh podžupanov, naj najprej rečem, da osebno cenim oba kot kolega svetnika, vendar pa menim, da Mengeš glede na velikost občine v tem trenutku ni nujno potreboval dveh podžupanov. Imenovanje ocenjujem kot nekoliko nerodnejšo potezo sedanjega župana. Dejstvo je, da neprofesionalni podžupani ne morejo nameniti toliko časa občinskim problemom kot redno zaposleni v občinski upravi. Zato menim, da bi bilo bolj primerno strokovno ojačati občinsko upravo, vprašanja podžupanov pa prepustiti nekoliko daljšemu obdobju in se šele takrat odločati ali in če in koliko podžupanov občina dejansko zaradi njenega strokovnega delovanja potrebuje. Župan je imenovanje dveh podžupanov obrazložil z argumentom o zatečenem stanju, ki ga je prejel na občini. Veliko stvari je nerešenih in s pomočjo dveh podžupanov bo lažje in hitreje dosegel rešitve na posameznih področjih. Zavedam se dejstva, da je precej zadev župan podedoval, vendar pa je to vedno prisotno, ko prevzameš določeno vlogo. Isto se dogaja tako v gospodarstvu kot v državni upravi in le redkokdaj smo v tej srečni poziciji, ko lahko zadeve izgrajujemo z lastnimi pogledi in idejami. Tega stanja se zavedamo vsi, tudi sedanji župan, zato me ta argument v celoti ne prepriča. Sam kot svetnik sem ob razpravi glede števila podžupanov v Mengšu predlagal imenovanje enega, po preteku določenega časa pa naj bi župan realno ocenil potrebo po dodatnem podžupanu. Glede na dejstvo, da imamo že imenovana dva podžupana, je na to temo škoda izgubljati besede. Od obeh pričakujem resen pristop, prevzem nalog glede na delitev, ki jima jo namenil župan in poročanje pri reševanju katere problematike sta sodelovala. Kako gledate na reševanje problematike izgradnje obvoznice in telovadnice ob osnovni šoli? Dejansko mislim, da sta dva projekta za Mengeš nujno potrebna. Nujen projekt je obvoznica, ki zajema problematiko vseh Mengšanov v najširšem smislu, zato je potrebno največ energije in volje nameniti reševanju tega problema. Tu je izredno pomembno vloga države, zato bo strokovna in politična spretnost župana na resni preizkušnji. Pričakujem, da bo projekt dejansko doživel potrebno hitrost. Ob tem pa ne smemo zanemariti dejstva, da je bivši župan poslanec v Državnem zboru in da bo njegov angažma za reševanje te problematike izredno pomemben. Zelo nespametno bi bilo, če tega ne izkoristimo. Zavedam se dejstva, da obvoznica prinaša sorazmerno velike finančne obremenitve za občino Mengeš, vendar bi se upal trditi, da je prva prioriteta, ki ima podporo vseh svetnikov. Sicer pa je težko govoriti, kaj je prva in druga prioriteta ipd. Veliko stvari je potrebno urediti. Vsako sejo pri pobudah ugotavljamo, da je za nekoga pomembno nekaj, za drugega pa nekaj povsem drugega. Prepričan sem, da se enako kot problema izgradnje obvoznice zavedamo tudi problema izgradnje primerne športne dvorane. Tu se mi zdi projekt velike športne dvorane, glede na stanje financ in glede na predvidevanja, nekoliko preobsežen in preambiciozen. Manjša športna dvorana pa je vsekakor nuja, tako za otroke in mladino Mengša, kot za ostale prebivalce. Za konec bi vas še vprašala v zvezi z Mengšem in vašim delom - ali veste kakšna je pravilna dikcija Gradu Jablje, saj naj bi bil to protokolarni objekt? To je Grad Jablje, ki stoji v Loki pri Mengšu. Opozoril bi, da Grad Jablje ne bo tako zelo uporabljen za čas predsedovanja, kot se ga v javnosti poskuša prikazati. Dejstvo je, da je grad v upravljanju Ministrstvo za zunanje zadeve in da glede na samo notranjo razporeditev prostorov grad ni primeren za izvedbo zelo velikega in pestrega števila dogodkov in se bo v času predsedovanja uporabljal v manjši meri, izključno iz razloga same strukture gradu in ne zaradi neke druge odločitve. Še kaj? Izpostavil bi dvojno vlogo urednice Meng-šana in vlogo svetnice. Mislim, da je zadeva s strani politične higiene nezdružljiva, ker gre za dejstvo, da v primeru političnega angažiranja urednika ali avtorja nikakor ni mogoče doseči njenega objektivnega pogleda na samo problematiko, saj je v to problematiko že aktivno vpletena. Menim, da je v življenju potrebno sprejemati odločitve, ki gredo v političnih temah v eno ali v drugo smer. Sedenje na dveh stolih kot je primer občinskega glasila Mengšana, pa ni dobro niti za novinarsko pot urednice niti za njeno politično udejstvovanje. Pri tem ne želim biti kritičen o dosedanjih ravnanjih, temveč želim izpostaviti problem teoretično, iz dejstva, da je v tem primeru na to problematiko potrebno gledati kot v primeru delitve oblasti, ko izvršilna oblast in zakonodajna oblast ne moreta in ne smeta imeti vpliva eno na drugo, morata pa hoditi z roko v roki. Zavedam se dejstva, da ima vsak svoje ideološko prepričanje, ki je, hvala bogu, dopustno, vendar obe vlogi po mojem mnenju nista združljivi. Hvala za pogovor. Hvala tudi vam. zapisala urednica foto: arhiv Mengšan dogodki Že dalj časa živim v Mengšu, pa me je neka odsotna sila vedno speljala stran od Mengeške marele. Z idejo, da je to za druge, me je presenetilo posebno vabilo Lada Kosca. Seveda dileme ni bilo. Samo pomislek, to pa res ni moj glasbeni stil. Za boljše počutje sem s sabo vzela še »slabšo« polovico. Nepopisna gneča pred Kulturnim domom Mengeš me je še opozorila, da je to po mojih predvidevanjih res 3-urna prireditev. Glava je že razmišljala, da je v preddverju možno kaj spiti in da res ne morejo pričakovati od nas obiskovalcev, da bomo mirno sedeli vse tri ure. V gneči sem takoj opazila tudi nekaj posebnih gostov, častne občane, župana, oba podžupana in tudi župane sosednjih občin. Pohvala organizatorju, to je najboljša reklama. Ko smo se z zamudo zdrenali v dvorano, se je prireditev začela. Pozdravil nas je Podokničar, ki je predstavil rdečo nit prireditve - Dolenjsko s svojimi glasbeniki in cvičkom seveda. Že uigrani Mengeški godbeniki so nas pozdravili s Srebrno smučino in ko se jim je na odru pridružil Oto Pestner, se je že slišalo prvo ploskanje. Najprej sramežljivo, nato pa vse bolj glasno. Poseben ansambel, ki so ga sestavili za letošnjo marelo, so poimenovali Ansambel Slovenci. Zaigrali so Tihi studenček in Za dobro voljo. Zelo pozitivno me je presenetila kvalitetna izvedba narodnozabavne glasbe vseh izvajalcev. Povsem nekaj drugega, kar se vsak dan v medijih in po radiu predstavlja za »našo« narodno glasbo. To, ki sem jo poslušala, sem brez problema vzela za svojo, medtem ko »kolena« sicer zgledajo lepo, glasbeni aranžma prav gotovo ni tako kvaliteten. Nadaljeval je ansambel Korenine, družinski ansambel mladih Dolencev. Za humor je poskrbel Krjavelj. Ponovno je s ksilofoni presenetila Mengeška godba in zaigrala Visoko nad oblaki. Predstavila se nam je občina in godba Šentrupert ter se zahvalila kapelniku Primožu Koscu za pomoč s strokovnimi nasveti pri vodenju godbe. Predali so tudi darila in zahvale. Na odru so zapeli Zlati Muzikantje z Markom Pezdircem Pepelko, Berača in Ujeta si v meni. V skladu s pokrajino in temo večera se je predstavila tudi princesa cvička Bojana Kramar ter prijetno odgovorila na vsa žgečkljiva vprašanja Podokničarja. Mengeška godba je skupaj s Sebastjanom Boštjančičem navdušila z Vibraphonijo in sedaj je ploskala že vsa dvorana. Ko pa je na oder ponovno stopil Oto Pestner, so ga z glasnim ploskanjem privabili nazaj na oder. Sledil je humorističen vložek Krjavlja. Ko so na oder stopili Mladi Dolenjci in zapeli Nocoj je druga rekla mi, pa razmišljanja o taktičnem umiku v preddverje pri meni ni bilo več. Nato je Mengeška godba podelila priznanja za prizadevno delo svojim članom in članici ter častno članstvo podelila Vinku Sitarju in Janezu Peru. Za zaključek je vse navdušil še Alpski kvintet. Na odru se jim je pridružil tudi Oto Pestner in zapel Ljubim te, Slovenija. Prireditev je zaključila Mengeška godba s Pozdravom iz Knina. Vendar pa kratka kronologija ne pokaže veličine dogodka, ki sem ga nepremično tri ure in pol spremljala tudi sama. Neverjetna energija in volja vseh nastopajočih in organizatorjev je še enkrat pokazala, da je Mengeš res glasbeno mesto. Vsekakor dogodek, vreden ogleda. Tudi za mlajše, ki je bil ob 17ih seveda. Vložen trud in ideje so bile predstavljene tudi kasneje na banketu. Vsako leto najti novo idejo, ki bo povezovala 3-urno prireditev, sestaviti nov ansambel in z majhnimi vložki, kot so igranje klarineta kapelnika Primoža Kosca pokazati, da je glasba v srcu. Čestitam vsem in se vidimo naslednje leto. Tina Železnik Foto: Tina Železnik dogodki 23. POD MENGEŠKO MARELO RESNIČNO^ BREZ NJIHOVEGA PRISPEVKA MARELE V TAKI KVALITETI NE BI BILO GLAVNI SPONZOR - ŠPAS TEATER MENGEŠ BANKINA - GRADBENO PODJETJE, LJUBLJANA; JAGODIC - VRTANJE IN REZANJE BETONA, VODICE; CESTNO PODJETJE LJUBLJANA, SCT STANOVANJSKI INŽINIRING LJUBLJANA; AKROL - KOSEC ALOJZ, ROLETE,ŽALUZIJE, MENGEŠ; GLASO - TRGOVINA Z BARVAMI IN LAKI, TRZIN; ARMSTRONG KOBILŠEK, MENGEŠ; KOSEC MIHA - PRE-VOZI,GRADBENA MEHANIZACIJA IN GRADBENIŠTVO, MENGEŠ; HP COMMERCE - DOSTAVA KURILNEGA OLJA HUBAT, MENGEŠ; KAMNOSEŠTVO MATEJ MAKOVEC, MENGEŠ; TLAKI KAVKA-ESTRIHI, INDUSTRIJSKI TLAKI, DOMŽALE; ZU-MA POSLOVNE STORITVE, KNJIGOVODSTVO, REVIZIJSKO IN DAVČNO SVETOVANJE, RADOMLJE; STUDIO REPNIK, MENGEŠ; ZORA DOMŽALE, MENGEŠ; AVTOTEHNA VIS IN KOSEC - PRODAJA VOZIL OPEL, DOMŽALE; VAC-COMMERCE VARJENJE - MARJAN ČRNKOVIČ, RADOVLJICA; KOVI-NOPASARSTVO IN AVTOPREVOZNIŠTVO VIKTOR DORNIK, MENGEŠ; BENTON-SALON KLAVIRJEV, MENGEŠ; KOVINO-PASARSTVO DOLINŠEK MATEVŽ, MENGEŠ; MIZARSTVO IPAVEC, MENGEŠ; RP DESIGN, TISK NA TEKSTIL, SITOTISK, REKLAMNI NAPISI, OBLIKOVANJE^, MENGEŠ; HRAM ROŽICE, MENGEŠ; MELODIJA, MENGEŠ; SVEČARSTVO PIRC, MENGEŠ; KARO INŽENIRING, MENGEŠ; LES-MLAJ, OKNA, VRATA, STOJNICE, VRTNE MIZE IN KLOPI, STENSKE IN STROPNE OBLOGE, LJ-POLJE; HIT-FIT-PODJETJE ZA ŠPORT IN REKREACIJO, MENGEŠ; HILS-GRADBENA DELA, LJUBLJANA; RODEX - PEUGEOT - ROVA, RADOMLJE; AVTO CAR, MENGEŠ; KALCER - SKRIVNOSTI ENOSTAVNE GRADNJE, TRZIN; SERVIS GLASBIL ŠINKO TOMAŽ, LOKA; LGM PRAŠNO IN KLASIČNO INDUSTRIJSKO BARVANJE, MENGEŠ; STOPAR, POUČEVANJE DIATONIČNE HARMONIKE, LOKA; BO-ME, BORIN ŠTEFAN, MENGEŠ; MEDIC URADNI PRODAJALEC IN SERVISER CANNON IN HEWLETT PACKARD, MENGEŠ; PEČARSTVO KOŠAK, MENGEŠ; MINI BAR SKOK, MENGEŠ; FOTO REPANŠEK, MENGEŠ; AVTO-SERVIS GREGORC, MENGEŠ; IGNAC ZALETEL - UMETNIŠKO IZDELOVANJE BRENKAL, MENGEŠ; AVS, AUDIO, VIDEO SERVIS, MENGEŠ; SVETINA & LAZAR - PRODAJA OGREVALNE IN SANITARNE TEHNIKE,BRNČIČEVA, LJUBLJANA; LASTRA COMPANY - TRGOVINA Z GLASBENIMI INSTRUMENTI, SERVIS ZA PIHALA^, MENGEŠ; GOSTINSTVO PER, MENGEŠ; GARDENIJA ARS FLORAE - DEKORACIJA ODRA, LJUBLJANA; ZAVAROVALNICA TRIGLAV, LJUBLJANA; HELIOS, DOMŽALE IN OBČINA MENGEŠ - VSA LETA PODPIRA MARELO IN SEVEDA - MENGEŠKO GODBO HVALA. MENGEŠKI GODBENIKI Mengeški godbeniki so januarja na občnem zboru v častno članstvo sprejeli Vinka Sitarja in Janeza Pera Poglejmo, kaj so zapisali v obrazložitvi: Sta legendi narodno-zabavne glasbe. Igrala sta v enem najboljših ansamblov te zvrsti, koncertirala po vsej Evropi, pred ogromno množico navdušenih obiskovalcev, koncertov in veselic. Predstavljala sta Mengeš, v katerem sta se rodila in živita še danes, v pravem pomenu besede! Preko ansambla Alpski kvintet sta prišla do povezav po svetu! Vseskozi pa sta bila, in tudi njuni prvi koraki na glasbenem področju so se začeli tu, mengeška godbenika! VINKO SITAR je godbenik častitljivih 55 let. Začel je igrati še pod taktirko prvega kapelnika Mengeške godbe, Petra Liparja. Torej je igral pri vseh mengeških kapelnikih v njeni 123 letni zgodovini! Klub odsotnosti od doma je rad prišel do godbe tudi v zrelih letih in bil svojevrstna legenda, ko je prihajal s poti! Po upokojitvi je prevzel dirigentsko palico veteranske godbe in jih še vedno trdno drži skupaj! Na to smo še posebej ponosni! JANEZ PER je godbenik že 48 let. Kot odličen instrumentalist na instrumentu, ki jih ni prav veliko v godbi, igra pa vodilno vlogo, je rad prihajal na godbena igranja tako s poti z ansamblom, kot iz »štale«, kot iz županske pisarne ali parlamenta! Neverjetna energija! In čut pripadnosti oz. odgovornost do članstva v godbi. Uporabil je vse svoje zveze v tujini. Tako smo v zadnjem obdobju dvakrat nastopili v Molkovem Muzikantenstadlu! Pa še bi lahko naštevali! Kot maskota Alpskega kvinteta je dobrodošel na vseh odrih in zraven je bila nekajkrat tudi že Mengeška godba . Mislim pa, da bo takih igranj Janez organiziral še kaj! Še bi lahko naštevali! Razne povezave pri sponzorjih, županih po Sloveniji, ansamblih po tujini, ki so z Janezovo pomočjo prihajali na prireditve Pod mengeško marelo^ Mislimo, da je Janez lahko pravi glasbeno - turistični ambasador Mengša. In ne samo Mengša. Pri obeh, pri Vinku in Janezu je bil moto, ob narodnozabavni glasbi, predvsem godbeništvo! In nato smo mengeški godbeniki lahko ponosni! Konec koncev pa tudi njuni otroci igrajo v godbi! Pohvalno. Zato se, tudi ob 40 letnici Alpskega kvinteta, v častno članstvo Mengeške godbe predlagata VINKO SITAR in JANEZ PER ! dogodki PUST V TOPOLAH Pustni čas v Topolah že nekaj let označujejo dogodki, ki popestrijo ta, po ljudskih šegah, norčavi čas in v katerem naj bi maškare pregnale zimo. No, letos prave zime pravzaprav ni bilo, se je pa topolska mladina na predpustni petek zbrala na ustvarjalni delavnici, kjer so s svojo spretnostjo in kreativnostjo izdelali vrsto zanimivih stvaritev na času primerno tematiko, od pisanih pokrival iz papirja, mask iz kartonskih škatel do malih klovnov iz blaga v obliki rokavic. Druženje ob pustnem kresu Skupinska slika udeležencev maškarade V sobotnih popoldanskih urah pa so se mladi in stari zbrali na maškaradi pred gasilskim domom v Topolah. Najprej je pustni sprevod krenil po vaških ulicah, da so si vaščani lahko ogledali zanimive maske in njihovo veselo razpoloženje, nato pa je v gasilskem domu sledila predstavitev mask pred budnim očesom ocenjevalne komisije. Ta je imela težko nalogo odločanja o najboljših, katerim so bile za prva tri mesta v kategoriji mlajših in starejših mask podeljene praktične nagrade, za vse maske pa je bil organiziran tudi srečolov in prav vsak udeleženec se je domov vrnil z nagrado. Na pustni torek je bilo organizirano še eno družabno srečanje, tokrat ob pustnem kresu, ki je že dolgoletna topolska tradicija, namenjena druženju starih in mladih. Tudi tokrat se je ob kresu zbralo veliko število obiskovalcev, kjer ni manjkal niti zvok harmonike, ki je ob spremljavi kitare dajal srečanju ob ognju veselo razpoloženje vse do poznih večernih ur.. Komisija za mladino PGD Topole Mladi ustvarjalci pri delu OBČNI ZBOR PGD TOPOLE dogodki V petek, 23. februarja, smo se gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Topole zbrali na 59. letnem občnem zboru, kjer smo pregledali opravljeno delo v letu 2006 in sprejeli delovni in finančni plan za leto 2007. dink pa je nastopila na državnem tekmovanju v Slovenski Bistrici, ki je bil v rangu tekmovanj za kvalifikacije na gasilsko olimpijado v leto 2008. Skupaj so naši tekmovalci v pretekli sezoni priborili 14 pokalov. Zbrane udeležence je pozdravil predsednik društva Franc Bergant Občni zbor je otvoril predsednik društva Franc Bergant, ki je pozdravil navzoče gasilce, še posebej pa goste iz sosednjih društev, GZ Mengeš in župana Občine Mengeš Franca Jeriča. Po izvolitvi delovnega predsedstva so bila na vrsti poročila funkcionarjev društva, iz katerih je bilo razvidno, da je društvo delovalo prav na vseh področjih, tako operativnem kot organizacijskem, posebna skrb je bila namenjena vzgoji mladine, usposabljanju članstva, prav tako pa so bili aktivni veterani in članice. Po pregledanih poročilih je sledila razprava in pozdravi gostov iz sosednjih društev, navzoče sta pozdravila tudi predsednik GZ Mengeš Peter Petrič in župan Občine Mengeš Franc Jerič, ki je bil tokrat prvič v tej vlogi v naši sredini in ob tem izrazil pohvalo za naše prizadevno delo. V nadaljevanju so bila podeljena še priznanja tekmovalnim enotam za dosežke v preteklem letu, priznanja članom za dolgoletno delo v gasilski organizaciji, podeljeni sta bili tudi dve plaketi članoma, ki sta vstopila v veteranske vrste. Pokali za dosežke v letu 2006 Posebno pozornost so posvečali tudi gasilski tehniki, tako je bilo nabavljeno nekaj prepo-trebne manjkajoče opreme, posebej pa smo ponosni, da smo po večletnem prizadevanju končno uspeli nadgraditi gasilsko prikolico, na kateri je oprema za gašenje in reševanje, ki z vlečnim vozilom in posadko (v sili lahko tudi osebni avto ali traktor) predstavlja samostojno taktično enoto za gašenje požarov. Obširno je bilo tudi poročilo mladinske komisije, ki je preko celega leta izvedla različne oblike druženja z mladimi, od ustvarjalnih delavnic, kviza, pohodov, organizirano pa je bilo tudi enotedensko usposabljanje za veščino "kolesar", kjer so si mladi kolesarji z odličnim znanjem priborili diplomo in značko ob uspešno opravljenem teoretičnem in praktičnem izpitu. Tudi članice so bile zelo aktivne, saj je društvo na tekmovanju GZ Mengeš tekmovalo kar z dvema ekipama članic, obe sta zasedli 1. mesto, seveda pa so bile aktivne tudi pri društvenem delu od priprav na prireditve pa do dela z mladimi. Podelitev priznanj V operativno enoto sta z opravljenim izpitom za gasilca vstopila gasilka in gasilec, za kar sta prejela listino svečane izjave, obenem pa sta prejela tudi diplomi o opravljenem tečaju s čini in priložnostnim darilom. Občni zbor smo izkoristili tudi za promocijo naše spletne strani www.pgd-topole.si, kjer deluje mala šola gasilstva, v kateri vsak lahko preizkusi svoje znanje v reševanju nalog po sistemu ABC, najboljši pa vsako tromesečje prejme praktično nagrado. Tokrat si jo je prvič v obliki malega gasilnega aparata priborila članica Mateja Jemec Tomazin, nagrado pa ji je podelil predsednik društva. Občni zbor je vodilo delovno predsestvo Iz poročila poveljnika je bilo razvidno, da je število gasilskih posredovanj v porastu, saj je bilo v preteklem letu 15 intervencij zaradi požarov, 4 ob nesrečah z nevarno snovjo, 4 tehnična posredovanja in eno posredovanje ob prometni nesreči. Gasilci so se redno usposabljali na vajah v okviru društva, v sklopu izobraževanj na višjih nivojih pa smo pridobili 5 gasilcev z opravljenim tečajem za delo z motorno žago, v operativno enoto pa sta vstopila dva nova gasilca. V področje usposabljanj sodijo tudi tekmovanja, kjer smo na tekmovanjih v okviru GZ Mengeš sodelovali kar z 10 ekipami, mladina pa nas je zastopala tudi na tekmovanjih v regiji in na državnem nivoju. Tako je ekipa mladih nastopila na državnem kvizu v Dravogradu, nadalje na državnem srečanju DMG, ekipa mla- Župan Franc Jerič pozdravlja občni zbor Veterani prav tako aktivno sodelujejo pri delu društva, dejavni pa so tudi na tekmovalnem področju, kjer so v pretekli sezoni dosegli z 2. mestom lep uspeh v tekmovalnem delu srečanja veteranov regije Ljubljana III, enako mesto pa so dosegli tudi na tekmovanju starejših gasilcev GZ Mengeš. Podelitev nagrade zmagovalki v Mali šoli gasilstva Ob koncu je občni zbor soglasno sprejel še delovni in finančni plan, nato pa je sledilo tradicionalno druženje ob gasilski klobasi in kozarčku rujnega ter ob živi glasbi naših dveh članov, ki sta poskrbela za prijetno vzdušje in dobro razpoloženje. PGD Topole intervju Tomaž Soklič je »dolgih sedem let« učitelj športne vzgoje na Osnovni šoli Mengeš, na naše mesto ga veže tudi žena, Meng-šanka. On je doma iz Tržiča, kar se mu pozna predvsem po govorici in ljubezni do narave in gora, ki Tržič objemajo. Začetki njegove športne poti se začenjajo prav tam - smučati je začel s štirimi leti na klancu za hišo. V drugem razredu osnovne šole je dobil prvo medaljo za smučanje z Ženiklovca. Tekmuje še vedno in v družinski hiši pod Krvavcem mu zmanjkuje prostora za medalje in pokale, ki jih za svoje dosežke prejema poleti v (gorskem) teku, pozimi v turnem smučanju. Športno navdušenost je podedoval - v teh panogah tekmuje tudi njegov oče - in jo predaja naprej - o tekmovanjih že razmišlja njegov šestletni sin, ki mu je pripravljen odstopiti nekaj prostora v svoji sobi - za pokale. Nekaj časa torej Tomaž še lahko tekmuje! To nedeljo je bila zadnja tekma za slovenski pokal v tekmovalnem turnem smučanju, tokrat na Okrešlju, in v skupnem seštevku Soklič (kakor ga kličejo učenci) zaseda prvo mesto. Že tretje leto je državni prvak v turnem smučanju in o tem bom poklepetala z njim. Za uvod nam predstavi turno smučanje! Turno smučanje je ponekod imenovano »duhovna varianta smučanja«, saj je poleg gibanja in telesnega napora pomembna tudi estetska izpolnitev. Združuje hojo, vzpenjanje po zasneženih pobočjih gora oz. hribov in spuste. Poteka zunaj urejenih smučišč. Turni smučar mora poznati mnoge gorniške vsebine (npr. varnost, oprema, vremenske razmere, osnove alpinizma) in obvladati mora gibanje v gorskem svetu (hojo in plezanje po zasneženih gorah, smučanje po različnih vrstah snega in terena). Biti mora fizično in psihično pripravljen na napore in probleme, na katere lahko naleti v zasneženih gorah. Kdaj si začel turno smučati? Z alpskimi smučmi sem se spuščal po grapah in strmih nakloninah, zlasti s Storžiča in drugih tržiških gora. Naslednji korak sem storil, ko sem ugotovil, da je lažje kakor smuči nositi na hrbtu iti z njimi na nogah v klanec - to so bili začetki. Kdaj pa si se začel ukvarjati s tekmovalnim turnim smučanjem? Tekmujem deset let; takrat je bilo pri nas še vse v povojih, tekmovanje je potekalo le v dvojicah in tekmovalno turno smučanje so popolnoma obvladovali Jezerjani. Ko smo začeli tekmovati posamezno, sem kmalu začel dosegati najboljše rezultate, kar me je gnalo naprej. intervju Kdo sedaj organizira taka tekmovanja? V Sloveniji posamezna planinska društva, alpinistični odseki, postaje gorske reševalne službe in športna društva. Letos so bila tekmovanja na Krvavcu, Jezerskem, v Lomu pod Storžičem, na Pokljuki in Okrešlju. V tujini so to organizacije, ki se ukvarjajo prav s turnim smučanjem. Kje in kdaj treniraš? Treniram na Krvavcu, ki ga imam blizu, tako rekoč za hišo, in je zasnežen tudi, kadar drugje snega primanjkuje. Slaba lastnost Krvavca je, da je tam urejeno smučišče in me zato »razvaja«: smučišče je poteptano, palice se dobro oprijemajo, ni zdrsov - ni pravega situacijskega treninga. Čas za trening si vzamem, kadar le morem - predvsem zgodaj zjutraj ali zvečer, ko otroka že spita. Takrat v glavnem srečam le ratrakiste, s katerimi se že dobro poznamo. Treningi potekajo pod nadzorom osebnega trenerja? Ne, trenerja nimam. Imam srečo, da sem končal študij na Fakulteti za šport, zato mi te stvari niso tuje. Po nasvete grem h kolegom, sicer pa treniram »po občutku«, glede na to, na katerem področju čutim, da sem šibkejši. Vse je odvisno tudi od razpoložljivega časa. Urim se vse leto - poleti sodelujem v gorenjskem pokalu v tekih, zaradi česar moram tudi biti telesno dobro pripravljen. Kje so po tvojem glavne razlike med tekmovalnim in netekmovalnim turnim smučanjem? Odkar tekmujem, imam treninge (urim se v vzdržljivosti, hitrosti, vztrajnosti - odvisno od tega, kar čutim, da potrebujem). Turno smučanje sedaj ni več le užitek, ampak pomeni predvsem trening; užitek - »estetska izpolnitev« - je le »za povrh«. Na trening grem tudi, če je megleno ali če je temno - gledam predvsem v tla, razgleda ni, fotografiram precej manj kakor včasih. Včasih je bila vsaka tura edinstvena in sem se je dolgo spominjal, zdaj pa se ne spomnim, kako je bilo npr. na petem treningu na Krvavcu, medtem ko se zelo dobro spomnim svojih prvih spustov po grapah v Storžiču. Ne izbiram več točk glede na lepoto, ki je bom deležen med potjo in na vrhu. Zdi se mi, da se o turnem smučanju govori neprimerno manj kakor o alpskem. V medijih se ne govori veliko, vendar je turnih smučarjev vse več, verjetno sta razloga za to tudi predrage smučarske vozovnice in predvsem gneča na smučiščih. Pred tremi leti si bil prvič na evropskem tekmovanju v Andori, lani na svetovnem v Italiji, v kratkem greš na evropsko prvenstvo v Francijo - kako je turno smučanje organizirano v tujini? Razlika je taka, kakršna je razlika med tekmovanjem pri nas pred desetimi leti in danes. Medtem ko si v Sloveniji najboljši, v tuji konkurenci izpadeš le povprečnež. Najboljši so Italijani in Francozi, katerim ne sežemo niti do kolen - tako glede opreme kot dosežkov. (Mi opremo predelamo doma, smučarske čevlje sami navrtamo, da so lažji.) V tujini se marsikdo s turnim smučanjem preživlja - na zadnji tekmi v Savojskih Alpah je zmagal Italijan, ki polovico leta dela, drugo polovico nameni le treningom in tekmovanjem. Za treninge ima veliko več časa, ima sponzorje in dosega veliko boljše rezultate, pri nas pa smo prepuščeni sami sebi - iščemo »luknje« za treninge in ves denar za opremo, ki je precej draga, prispevamo sami. Sponzorjev bi bil torej vesel? Da (smeh). Možni sponzorji nimajo posluha za individualne športe, turno smučanje je premalo poznano in nepopularno, marsikje so me zavrnili prav zaradi tega. Še največ so mi dali posamezni znanci, žena in Občina Cerklje (Hvala). Imam pač opremo, kakršno si lahko privoščim, najboljša je precej dražja. Potrebujem veliko opreme - poleg »osnovne« smučarske (smuči, smučarski čevlji, vezi, palice, kože, čelada) še gorniško, pri kateri je zelo pomembna teža (lavinska žolna, cepin, dereze, pomožne vrvice, vponke, nahrbtnik) _ Česa bi bil še vesel? Predvsem bi rad izboljšal svojo najboljšo uvrstitev, vesel bi bil čim boljših pogojev za trening in zdravstvenega stanja, ki mi bo dopuščalo vse te napore. Bi kaj sporočil svojim učencem? Z učenci sem zadovoljen. Vesel sem, da imam take učence! Želim, da bi koristno uporabljali znanje, ki ga dobijo na urah športne vzgoje in da bi se v prostem času čimveč ukvarjali s športom; predvsem z vzdržljivostnimi športi - ker jih imam sam najraje, ker je treba trenirati in vlagati veliko energije za dosego želenega rezultata, kar pozitivno vpliva na osebnostni razvoj. Še veliko uspehov in ugodnih pogojev! Hvala za pogovor! Besedilo: Katarina Marin Fotografije: Tomaž Soklič m 't Si dogodki OBČNI ZBOR ŠPORTNEGA DRUŠTVA PARTIZAN MENGEŠ V petek, 9. marca 2007, so se na občnem zboru sestali člani Športnega društva Partizan Mengeš. Na občem zboru so sodelovali novoizvoljeni župan Občine Mengeš Franc Jerič in podžupana Aleš Janežič in Jože Vahtar, predstavniki ŠD Topole, balinarske in teniške sekcije, turističnega društva, Zveze kulturnih društev in NK Mengeš. Bogata dejavnost društva je razvidna iz poročila predsednika Jožeta Mlakarja. Društvo je vodil IO v sestavi: Jože Mlakar - predsednik, Franc Zabret - podpredsednik, Marjanca Lavrič - tajnica, Marija Sitar - blagajničarka, člani: Dušan Osolin - predstavnik NT, Ludvik Mikola - predstavnik balinanja, Marjan Mušič, predstavnik teniške sekcije, Rika Binter - predstavnica gimnastike, Sašo Jamšek - predstavnik badmintonske sekcije, Klemen Jamšek, predstavnik odbojke, nadzorni odbor: Igor Tisaj - predsednik, člana Irena Jerič in Francka Trobec, disciplinska komisija: Franci Zabret - predsednik, člana Jana Jenc in Jure Šinkovec. IO se je sestajal na skupnih sestankih skupaj z vaditelji, prisotni pa so bili tudi člani NO in DK. Na ta način smo bili vsi seznanjeni z vsem, kar se je v društvu dogajalo. V preteklem letu se je po sklepu IO trikrat sestal tudi ožji odbor v sestavi: Jože Mlakar, Franc Zabret, Francka Trobec in Marjanca Lavrič in sicer za pripravo slavnostnega občnega zbora ob šestdesetletnici delovanja društva in dvakrat ožji odbor v sestavi Franc Zabret, Francka Trobec in Jože Mlakar za pripravo ocenitve hišniškega stanovanja in pripravo pogodbe za uporabo hišniškega stanovanja. Naša spletna stran je dobro obiskana, saj jo je do sedaj obiskalo 26 217 obiskovalcev. Na strani, ki je preglednica delovanja društva od leta 1985 dalje, najdete marsikaj zanimivega, sproti pa tudi obveščamo o vseh aktualnih dogodkih v okviru društva, objavljamo fotografije s prireditev in tekmovanj v okviru društva in objavljamo rezultate ligaškega tekmovanja v namiznem tenisu. Za ažuriranje strani skrbi predsednik društva Jože Mlakar. Vadba poteka po ustaljenem programu in načinu dela. Organiziramo jo skladno z željami vadečih. V telovadnici OŠ imamo že ustaljene termine za vadbo odbojke, badmintona in gimnastike, pridobili smo še en termin za žensko košarko. S šolo dobro sodelujemo. Prav tako OŠ zagotavlja možnost uporabe šolske telovadnice za organizacijo tekmovanj v namiznem tenisu. Vadba je tako vsak dan do 22. ure zvečer. V dopoldanskem času je vadba dvakrat tedensko, prav tako v nedeljo dopoldne. Ob sobotah je telovadnica namenjena za tekme državne namiznoteniške lige od 15. do 20. ure. V ponedeljek, torek in petek imajo vadbo člani NK Mengos, ob sredah pa ima vadbo fizioterapija Skitek od 9.30 do 10.30. 6. in 7. oktobra 2006 smo organizirali seminar za pripravo na izpite za sodnike namiznega tenisa, poleg domačih kandidatov so bili prisotni tudi pripadniki društev ljubljanske regije. Seminar je vodil mednarodni sodnik Janez Stibrič, 14 udeležencev je izpite uspešno opravilo. Dva naša člana sta uspešno končala šolanje v okviru NTZS in Fakultete za šport ter pridobila naziv trener namiznega tenisa (Janez Stibrič, Miodrag Drljača). V preteklem letu je delovalo 29 vadbenih skupin oziroma sekcij. Na področju tekmovalnega športa je aktivnost društva usmerjena predvsem na vadbo namiznega tenisa, tenisa in balinanja. Za vadbo je skrbelo 28 vaditeljev, med njimi tudi hišnica in 4 člani uprave, ki pa so v večini primerov tudi vaditelji ter tajnica in blagajničarka. V preteklem letu je knjigovodske posle za društvo opravljala Mira Trampuš, s.p., z njenim delom smo zadovoljni. S 1. 9. 2006 je dotedanja hišnica društvo obvestila, da zaradi zdravstvenih razlogov ne bo več opravljala hišniška dela in čistila telovadnice, da pa bo še vedno ostala v hišniškem stanovanju, ki ga je pripravljena plačevati. IO je predlog o prenehanju opravljanja hišniški del sprejel in imenoval komisijo za pripravo pogodbe za uporabo stanovanja in pogodbe za opravljanje hišniških del za novega hišnika. Skupaj z Občino Mengeš smo pripravili uradno cenitev vrednosti stanovanja in določili prispevek za ogrevanje in komunalne storitve. Izračun je opravila Občina, mi pa smo pripravili pogodbo. Svoje obveznosti je bivša hišnica poravnala. S 1. 9. 2006 smo v dogovoru z Občino pripravili pravila za parkiranje pred Partizanom Mengeš. Parkiranje je dovoljeno na ustreznih mestih za parkiranje le z dovolilnico ŠD Partizan, to smo ustrezno označili s prometnim znakom za prepoved parkiranja in dodatnimi tablami s pojasnilom. Za pravilno parkiranje skrbi komunalna redarska služba. Pa še čisto na kratko o delu po posameznih vadbenih skupinah oziroma sekcijah. Balinarji so svoje delo pregledali na svojem občnem zboru. Sekcija ima 165 članov. Imajo svoj upravni odbor, ki se je sestal sedemkrat, samostojno vodijo plačilni promet preko svojega TRS. Predvsem so bili delavni pri urejanju balinišč. Obnovili so brunarico in uredili sanitarije. Večino del so opravili člani sekcije in naredili precej ur udarniškega dela, določena dela pa so opravili s pomočjo sponzorjev in danatorjev. Za delovanje so pridobili 13 sponzorjev, nabavili so nekaj nove opreme. Nujno pa bo potrebno urediti elektrifikacijo balinišča skupaj s tenisači in Občino. Sedanja ureditev je neprimerna. V pretekli sezoni so bili uspešni na tekmovalnem področju. Na občnem zboru so izvolili novo vodstvo in sprejeli program za delovanje v letu 2007. Tudi teniška sekcija je svoje delo pregledala na občnem zboru sekcije. V sekcijo je vključenih 94 članov. Oblika družinskega članstva se je pokazala kot pravilna odločitev. Število članov se je povečalo, temu primerna pa je tudi živahnost na teniških igriščih, ki so ponovno lepo zasedena. Upravni odbor se je sestajal po potrebi in reševal nastale probleme. Zastavljeni program so v celoti izpolnili. Organizirali so tradicionalne turnirje dvojic, turnir v počastitev občinskega praznika OP Mengša, klubsko prvenstvo, sodelovali so v poletni in zimski rekreativni ligi, imeli so tradicionalno srečanje MALI : VELIKI MENGEŠ in zaključek lige pod Kamniškimi planinami. Sodelovali so v rekreativni letni in zimski ligi, člani sekcije pa so se udeleževali rekreativnih turnirjev v organizaciji drugih klubov. Igrišča so bila dobro vzdrževana. Nadaljevali so z obnovo igrišč. Velik problem pa je neurejena elektrifikacija, ki jo bodo s pomočjo Občine uredili v letu 2007. Namiznoteniška sekcija je svoje delo pregledala na svojem sestanku. Gre za sekcijo, ki združuje mlade igralce od začetnikov, tekmovalcev in rekreativcev. V letošnjem letu nam je uspelo v naše vrste privabiti 22 začetnikov, učencev 1. - 3. razreda, ki zavzeto vadijo v namiznoteniški šoli, nekateri med dogodki njimi pa so na preglednih turnirjih osvojili svoje prve medalje. Prav tako so bili uspešni na medobčinskem prvenstvu osnovnošolcev in regijskem tekmovanju, kjer so osvojili skoraj vse razpoložljive medalje. Vadba je organizirana v sedmih vadbenih skupinah, ki so vadile pod vodstvom trenerjev: Gregorja Gostiše, Luke Pirša, Polone Leskovec, Željka Đuriča, Miodraga Drljače, Davida Orešnika, Andraža Avblja in Jožeta Mlakarja. Tekmovalci so sodelovali na 54 turnirjih. V vseh kategorijah naši tekmovalci dosegajo dobre rezultate. Ekipa članov NTS EDIGS že drugo sezona nastopa v 1. državni ligi za člane. V letošnji sezoni je s tekmovanjem prenehal dolgoletni igralec Peter Vida, ekipi pa se je pridružil Klemen Jazbič, ki je k nam prišel iz NTK Križe. Za ekipo so še igrali Andraž Avbelj, David Orešnik, Miodrag Drljača, Matjaž Osolin in Žiga Skok. Na posamičnih tekmovanjih pa smo tudi v pretekli sezoni dosegli imenitne rezultate. Pri najmlajših, ki tekmujejo na regijskih tekmovanjih na petih preglednih turnirjih, so ob zaključku sezone bili najuspešnejši. Kolajne so osvojili Teja Komar, Maja Tomšič, Kaja Skok, Anita Hadžipašič, Sanja Tomšič. Matjaž Osolin. Uspešno tekmujejo na uradnih tekmovanjih NTZS v vseh kategorijah in se uvrščajo med najboljše. Andraž Avbelj je na 1. OT za člane do 21 let osvojil 3. mesto, v kategoriji kadetinj pa sta kolajni osvojili Kaja Skok in Sanja Tomšič. Na TOP turnir najboljših kadetinj so se uvrstile 4 kadetinje, Kaja Skok in Sanja Tomšič sta osvojili 1. in 2. mesto. Na mednarodnem prvenstvu Alpe Adria je Kaja Skok osvojila 3. mesto med mlajšimi kadetinjami, vsi ostali pa so se uvrstili v finalni del tekmovanja. Ekipa kadetinj je na kvalifikacijah, na katerih je sodelovalo 5 ekip, osvojila 2. mesto in se uvrstila na državno prvenstvo med osem najboljših, prvenstvo bo konec marca v Izoli. Pri gimnastiki že tretje leto uspešno delajo v telovadnici OŠ. Žal je telovadnica prezasedena, saj bi zaradi velikega zanimanja in še boljšega dela nujno potrebovali še en termin. Vadijo pod vodstvom Rike Binter, Marka Binterja in Simone Hrovat. Ostala vadba poteka po ustaljenem programu: Badminton vodi vaditelj Sašo Jamšek, organizirali so 7. odprti turnir občine Mengeš za dvojice in se udeležili nekaj tekmovanj, rekreativci vadijo pod vodstvom Igorja Tisaja, članice pod vodstvom Marjance Lavrič in Francke Trobec, Dragice Jelenc in Milenke Mežnaršič, starejše članice pod vodstvom Jožefe Janežič in Kati Sršen, starejše članice 2 vadijo pod vodstvom Francke Svete, odbojko pod vodstvom Francke Trobec, odbojka mladi pod vodstvom Klemna Jamška, ženska košarka pod vodstvom Polone Leskovec, fitnes pod vodstvom Irene Jerič, namizni tenis 1 pod vodstvom Polone Leskovec, namizni tenis 2 pod vodstvom Željka Đuriča, namizni tenis 3 pod vodstvom, Željka Đuriča, odbojka na mivki, ki jo vodi Klemen Jamšek, ima 14 rednih članov, organizirali so osem turnirjev, trije turnirji so bili za starejše ( seniorje ) in turnir moških in ženskih dvojk, preostali turnirji so bili organizirani za trojke. KOŠARKARSKI MARATON so pod vodstvom Jane Jenc in Fredija Blejca organizirali v Trzinu, nastopilo je 35 tekmovalcev. 23. TURNIR V ODBOJKI za ženske so organizirali v telovadnici OŠ Mengeš, nastopile so štiri ekipe, 1. mesto je osvojila ekipa Partizana Mengeš. Podrobnejši rezultati so razvidni iz poročil posameznih vaditeljev in vodij sekcij. Pokazalo se je, da organiziranost društva omogoča samostojno oblikovanje programov, ki so prilagojeni željam in potrebam članov društva. Z doseženimi rezultati smo zadovoljni. Za vse, kar ste člani društva naredili v preteklem letu, gre zasluga dobro organizirani in vodeni vadbi in treningov. Posebno priznanje in zahvalo zaslužijo vsi vaditelje, trenerji, inštruktorji, organizatorji in sodniki. Vsa tekmovanja, bilo jih je preko trideset, so bila zgledno organizirana in vodena, zato so organizatorji prejeli priznanja od udeležencev tekmovanj in uradnih predstavnikov zvez na vseh področjih, tako na rekreativnih kakor uradnih tekmovanjih panožnih športnih zvez. Zadovoljen sem ob spoznanju, da nas kljub težavam nič ne odvrne od aktivne vadbe in druženja in od dela z mladimi, čemur bomo še naprej posvečali vso pozornost. Ponosni smo na vse dosežene rezultate. Na koncu bi se rad zahvalil vsem darovalcem, donatorjem in sponzorjem za darovana sredstva, saj brez njih vsega tega ne bi mogli opraviti. In še to: Občinski upravi se zahvaljujem za denarna sredstva za obnovo oken v hišniškem stanovanju in za finančno pomoč ob pripravi svečanega občnega zbora za šestdesetletnico delovanja našega društva. Upam, da bodo novi župan Franc Jerič in novoizvoljeni svetniki uresničili prepotrebni projekt nove športne dvorane, na katero že tako dolgo čakamo, da bodo čimprej pripravili vse potrebno za izgradnjo športne dvorane, da bodo znali prisluhniti potrebam bodočih uporabnikov dvorane, da bo tako ta nova dvorana omogočala najboljše pogoje za izvajanje športne vzgoje v šoli, potrebam športnih društev, da bo omogočena organizacija športnih, kulturnih in drugih prireditev. V Mengšu bo omogočen še veliko večji razvoj in napredek športa in dejavnosti, ki potrebujejo prostor za svoje delo. Prav ugotovitev, da je tudi dvorana v Komendi premajhna, da bi v njej lahko organizirali večja športna tekmovanja npr. v namiznem tenisu in tudi druga različna tekmovanja in prireditve, bi moralo biti za nas vodilo in izkušnja pri načrtovanju športne dvorane v Mengšu. Zgraditi je potrebno takšno dvorano, ki bo dobro služila današnjim in tudi naslednjim rodovom. Storimo vse, da bomo vsem, predvsem pa mladim omogočili ukvarjanje na področju športa, kulture in pri drugih oblikah dela. To je naložba v človeka in v zdravo družbo. Po razpravi o poročilih je župan Franc Jerič prisotne seznanil z načinom financiranja društvenih dejavnost. Povedal je še, da bo v kratkem imenovan odbor za pripravo izhodišč in vsega potrebnega za izgradnjo novega športnega objekta (telovadnice, dvorane). K sodelovanju bodo povabili bodoče uporabnike dvorane (šolo, športna društva) in predstavnike političnih organizacij. Oba podžupana pa sta predstavila svoje področje dela in način sodelovanja z društvi. Podana je bila tudi pobuda o ustanovitvi Športne zveze, ki bi zastopala interese športnih društev v Občini in imela nadzor nad izvajanjem dogovorjenih programov in na osnove delavnosti posameznih društev tudi vplivala na sofinanciranje društev. Na koncu je predsednik društva dolgoletnemu aktivnemu članu in trenerju namiznega tenisa Luki Piršu ob njegovem življenjskem jubileju predal v imenu društva priložnostno darilo. Vsem prisotnim ženam so podarili nagelj kot pozornost ob njihovem prazniku Dnevu žena. Po končanem občnem zboru je bilo tradicionalno družabno srečanje ob prav tako tradicionalni klobasi. Jože Mlakar dogodki PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO MENGEŠ Letno poročilo poveljnika PGD Mengeš za leto 2006 1. UVOD Naloge in dolžnosti, ki jih opravljajo gasilci, se iz leta v leto povečujejo, so vedno zahtevnejše, nevarne in nenazadnje jih je vedno več. Zato je še kako pomembno, da so gasilske operativne enote vedno psihično in fizično pripravljene za pomoč, ki bi jo ljudje potrebovali. Nesreča pa ponavadi pride takrat, ko jo najmanj pričakujete. Da pa lahko strokovno pomagaš, se moraš nenehno usposabljati in izobraževati. In zato, za to poslanstvo, ki ga izvajamo gasilci, porabimo veliko truda in časa in nikoli nam ni bilo žal. No, pa ves dan z nekaj dobre volje, s skupnimi močmi smo vsemu kos, pa naj bo še tako pomembna ali težka naloga. V nadaljevanju sem v nekaj točkah povzel večje dejavnosti , ki so se izvajale skozi leta 2006 in sicer; 2. INTERVENCIJE V primerjavi s preteklim letom se je število intervencij nekoliko povečalo, vendar kaj posebnega ni bilo. Je pa res, da se število požarov nekoliko zmanjšuje, se pa veča število drugih tehničnih intervencij, kjer ljudje potrebujejo pomoč. Če vzamemo samo to, da smo v preteklem letu morali posredovati dvakrat, je dejstvo da bomo morali naš stari gumenjak zamenjati. Pa vendar, v letu 2006 smo posredovali šestinštiridesetkrat (46), v lanskem obdobju pa štiri-intridesetkrat (34). V večini primerov smo bili obveščeni preko regijskega centra za obveščanje ReCo 112 v Ljubljani preko pozivnikov in v nekaj primerih preko telefona poveljnika. Vse intervencije so bile uspešne in zelo hitre, s tem preprečena večja materialna škoda in morda rešeno tudi kakšno življenje. 3. INTERVENCIJE V LETU 2006 Tehnična intervencija, reševanje utapljanca, ki je padel v potok na Ropretovi 30 v Mengšu Dimniški požar Zavrti 20, opazovanje, kontrola podstrešja in čiščenje dimnika Prometna nesreča, Grobeljska cesta; hude telesne poškodbe, prva pomoč, zaščita in razsvetljava Tehnične intervencije; izvlečenje kombija na cesti Mengeš - Rodica Dimniški požar Liparjeva 8; kontrola, razsvetljava, čiščenje dimnika Tehnične intervencije; razbijanje ledu po strugi Pšate do Jabel; ogroženi mostovi, obrežja in možnost razlitja Pšate Tehnična intervencija; pobiranje stresenega tovora po Grobeljski cesti Sesanje vode v kleti stanovanjske hiše na Janševi ulici v Mengšu Prometna nesreča Grobeljska, Zavrti; zaščita, prva pomoč, požarna varnost Reševanje zdrsnjenega vozila s ceste na Mengeško kočo; snežni vihar Žaganje drevja, ki je padlo pod težo snega na cesti Mengeš-Koseze Požar plinske jeklenke na gradbišču SCT - jama Izvlečenje vozila na Gorenjski cesti nazaj na vozišče Pranje Slovenske ceste zaradi razsutega tovora; tovornjaku se je odprla stranica, ko je prevažal gnoj Tehnična intervencija; na Gorenjski cesti se je tovornjaku odtrgala sprednja os s kolesi Reševanje dveh psov s čolnom na bajerju, kjer se je udrl led Dimniški požar; Šubičeva 5; čiščenje dimnika, razsvetljava Intervencija v Topolah, Topole 11 Požar stanovanja; Slomškova 8, gorela električna pečka Požar kontejnerja za smeti pri OŠ Mengeš Požar lesene lope za osnovno šolo Požar v industrijski coni, Gorenjska 20 LGM d.o.o. ; gorelo ostrešje hale Tehnična intervencija; v zaklenjenem avtomobilu na soncu joka otrok Požar kontejnerja za gradbeni material pri bivši ZORI v Mengšu Snemanje podrtih zastav navite na električne vodnike zaradi močnega vetra; Slovenska cesta Uhajanje plina v jami SCT - industrijska cona Požar kozolca v Topolah; pogoreli dve stojnici Tehnična intervencija, naraščala voda na Slovenski 26, možnost vdora v klet stanovanjske hiše Javljeno, da je v Topolah za stanovanjsko hišo visok plamen Reševanje mladega laboda s čolnom na bajerju, ki se je zapletel v ribiško mrežo Velik požar v papirnici Količevo-karton; gorele bale za surovino papirja Požar osebnega vozila v salonu Avtocenter Lovše na Rodici Gašenje velikega gozdnega požara pri Komnu na Krasu Gašenje velikega gozdnega požara pri Komnu na Krasu Hitri dovoz pitne vode v rezervoar na Gobavici, ker se je pokvarila črpalka za prečrpavanje iz zajetja podtalnice Dim v kopalnici, sum vonja po plinu na Glavarjevi 3 v Mengšu Prometna nesreča Liparjeva-Jelovškova, zaščita, posutje ceste in čiščenje Požar teniške mreže v športnem parku pri OŠ Mengeš Požar osebnega vozila na križišču proti Brniku, med gašenjem poškodovana ena oseba Prometna nesreča pri Filcu v Mengšu; zaščita , posipanje, odklop akumulatorja Gozdni požar nad Fit-topom 04.jan. 11.30 05.jan. 21.56 22.jan. 20.05 19.jan. 10.15 14.feb. 19.05 17.feb. 14.25 24.feb. 09.10 26.feb. 18.20 03.mar. 6.30 05.mar. 17.55 05.mar. 20.48 08.mar. 17.30 10.mar. 13.00 11.mar. 15.30 15.mar. 15.30 22.mar. 25.mar. 14.apr. 20.apr. 22.apr. 27.apr. 16.maj 22.maj 26.maj 01.jun. 12.30 18.30 15.01 8.12 6.50 23.34 6.22 17.30 21.34 20.55 02.jun. 21.28 20.jun. 23.55 29.jun. 21.42 14.jul. 21.20 18.jul. 20.45 21.jul. 15.33 22.jul. 00.30 24.jul. 6.00 25.jul. 29.jul. 21.00 07avg. 22.23 13.avg. 15.00 25.avg. 02.12 25.avg. 11.20 31.avg. 20.40 13.sep. 18.48 27.sep. 20.00 Iskanje pogrešanega otroka ob Pšati pri Kulturnem domu 12.nov. 18.24 Požar v gozdu med OŠ in Fit-topom 12.dec. 12.09 Požar kontejnerja na Slovenski pri BS Mengeš 23.dec. 1735 Odpiranje stanovanja na Levčevi 13 v Mengšu 29.dec. 15.57 Dimniški požar Gorenjska cesta 7; kontrola ostrešja, pogasitev in čiščenje dimnika 4. STROŠKI INTERVENCIJ Ne glede na to, da večjih intervencij v letu 2006 ni bilo, kljub temu znašajo po ceniku GZS 11.375,40 € (2.726.000 sit). Od tega je bilo gašenje v papirnici Količevo-karton stroškov za 3.547€ (850.000 sit), za gašenje požara na Krasu pri Komnu pa 1.986,3^^ (476.000 sit). Tako je bilo vse skupaj v preteklem letu opravljenih intervencijskih 432 dnevnih in 272 nočnih delovnih ur. Na vozilih, črpalkah in agregatih pa 192 delovnih ur. 5. POROČILO O AKTIVNOSTIH V OKTOBRU - MESECU POŽARNE VARNOSTI 01.okt. 03.okt. 03.okt. 04.okt. 05.okt. 10.okt. 10.okt. 20.okt. 20.okt. 21.okt. 21.okt. 21.okt. 23.okt. 25.okt. 25.okt. 30.okt. 31.okt. Udeležba na maši pod šotorom v organizaciji Mihaelovega sejma in GZ Mengeš Pranje asfaltnih površin pri vrtcu, banki in delu Zadružniške ceste Organizacija ob otvoritvi Kamniške ceste Tehnični dnevi in obisk štirih skupin 7. razredov otrok v gasilskem domu Obisk 3. razredov otrok v gasilskem domu Prikaz gasilskih dejavnosti na ploščadi pred OŠ za mlajše otroke do 15. okt.; večkratno namakanje neasfaltirane ceste (Slovenska, Cankarjeva; Maistrova; zaradi prahu) Občinska gasilska vaja na grad Jablje Udeležba na proslavi ob 150-letnici rojstva Frana Novaka Tehnični dnevi in prikaz gasilske tehnike in tekmovanje v gasilsko športnih disciplinah in prikaz gašenja z gasilniki Ekskurzije za gasilsko mladino v organizaciji GZ Mengeš ( ogled rudnika in muzeja v Idriji) Udeležba na maši v Loki za umrle tovariše gasilce Gasilska meddruštvena vaja v tovarni Lek v Mengšu Obisk gasilcev z vozili v vrtcu Sonček Tekmovanje na gasilskem kvizu mladine v Topolah Gasilska društvena vaja; ponazoritev prometne nesreče na Jarski cesti Udeležba na komemoraciji na Zalokah Ter redna in druga dela na področju zaščite, reševanje, ter vzdrževanja 6. DOVOZI VODE, ČIŠČENJA, PRANJA V LETU 2006 17.jan. Čiščenje kanalizacije pri restavraciji Grohar 18.jan. Čiščenje odtočnih jaškov pri restavraciji Grohar 04.feb. Črpanje vode in čiščenje v kleti pri Osenku 02.apr. Pranje ploščadi pri KD, občini, šoli, vrtcu, pred cerkvijo 06.apr. Pranje ploščadi pri gasilsko - godbenem domu 14.apr. Čiščenje, pranje okrog mrliških vežic v Mengšu 15.apr. Pranje kapelice pri Burgar Feliksu 24.apr. Tlačni preizkus sistema za plin (polnjenje z vodo) 29.apr. Pranje ploščadi pred AMO Mengeš 12.maj Dovoz ene cisterne vode k Dorniku 16.maj Dovoz vode k Hribar Marjanu 17 maj Dovoz vode na gradbišče Teh-max 25.maj Pranje ulice za sejemski prostor 27.maj Dovoz cisterne vode v Domžale 31 .maj Pranje ploščadi pred banko 20.jun. Polnjenje cisterne z vodo na gradbišču Teh-max 24.jun. Močenje Javške ceste zaradi prahu 29.jul. Dovoz vode v rezervoar pod Mengeško kočo (6000 litrov) 30.jul. Dovoz vode v rezervoar pod Mengeško kočo (18000 litrov) 31 .jul. Dovoz vode v rezervoar pod Mengeško kočo (6000 litrov) 01 .sep. Čiščenje kanalizacije na Murnovi 02.sep. Ponovno čiščenje kanalizacije na Murnovi 08.sep. Čiščenje kanalizacije pri Vesu 18.sep. Čiščenje kanalizacije pri Rovanšku 26.sep. Pranje parkirišč pri banki in zdravstvenem domu 29.sep. Močenje Slovenske ceste zaradi prahu 29.sep. Polivanje ploščadi-parkirišča pri KD zaradi asfaltiranja 30.sep. Ponovno polivanje Slovenske ceste 03.okt. Pranje ploščadi pri vrtcu, banki 10.okt. Močenje Slovenske ceste zaradi prahu 15.okt. Ponovno močenje Slovenske ceste 06.nov. Pranje kanalizacije na Prešernovi 02.dec. Pranje pred kulturnim domom 16.dec. Čiščenje meteornega jaška na Janševi ulici Skupaj 33 posredovanj pranja, dovozov vode in čiščenja. 7. REDARSKE SLUŽBE IN POŽARNE STRAŽE 19.jan. Požarna straža ob dobrodelni prireditvi KARITAS 20.jan. Redarstvo ob smučarskih skokih 28.feb. Požarna straža ob pustnem kresu v Preserjah dogodki 30.apr. Požarna straža in prižiganje prvomajskega kresa 01. maj Spremstvo ob prvomajski budnici 27. maj Redarstvo in požarna straža na Trdinovem sejmu 28.maj Redarstvo in požarna straža na Trdinovem sejmu 03.jun. Redarstvo ob 10-letnici skakalnega kluba 23.jun. Požarna straža za Mihaelov sejem 01.okt. Redarstvo ob povorki Mihaelovega sejma 26.dec. Požarna straža za koncert Mengeške godbe 31 .dec. Požarna straža ob ognjemetu za silvestrovanje na prostem Skupaj posredovali na redarskih službah in požarnih stražah trinajstkrat. poročila bomo v nadaljevanju slišali še iz mladinskega poročila in poročila veteranov Mladinska tekmovanja - Tekmovanja v orientacijskem teku - Izvedba veščine gasilec - kolesar - Tekmovanje DMG regije Ljubljana III v Šmartnem - Tekmovanje v orientacijskem teku Ljubljana III - Tekmovanje GZ Mengeš - Kviz gasilske mladine v Topolah - Kviz gasilske mladine regije Lj.-III na Križu 8. SLOVESNOSTI IN PRAZNOVANJA 04.feb 10.feb 11.feb 11.feb 11.feb 11.feb 17.feb 16.feb 25.feb 10.ma 10.ma 06.ap 06.ap 07.apr. 02.jun 03.jun 11.jun 18.jun 25.jun 26.avg 26.avg 01.okt 20.okt 21.okt 31.okt Udeležba na občnem zboru v Štantemberku Občni zbor mladine Udeležba na občnem zboru PGD Bevče Udeležba na občnem zboru v Semiču Udeležba na občnem zboru PGD Loka Udeležba na občnem zboru Balinarjev Občni zbor PGD Mengeš Udeležba na občnem zboru tabornikov Udeležba na občnem zboru v Topolah Udeležba na jubilejnem praznovanju predsednika Občni zbor Gasilske zveze Mengeš Udeležba na slavnostni akademiji ob 100letnici PGD Trzin Udeležba pri maši na Brezjah Udeležba pri Florijanovi maši v Trzinu Udeležba ob praznovanju 60-letnice TVD Partizan Udeležba pri sprejemu kardinala Rodeta na Rodici Praznovanje ob 80-letnici PGD Studenec Srečanje v St. Egyden v Avstriji z mašo in procesijo Praznovanje ob 100letnici PGD Stob - Depala vas Udeležba ob poroki našega člana Šinkovec Jureta Prijateljsko srečanje veterank in veteranov regije Ljubljana III. v Moravčah Maša pod šotorom ob Mihaelovem sejmu Udeležba ob 150letnici rojstva Frana Novaka Maša v Loki za umrle tovariše gasilce Komemoracija pri Zalokah v Mengšu Skupaj smo se udeležili na 26 srečanjih, praznovanjih in občnih zborih. 9. POGREBI 12.jan. Pogreb 13.jan. 25.mar. 30.mar. 20.apr. 28.avg. 13.sep. 07.okt. 21. nov. 28.nov. 05.dec. 16.dec. Pogreb Pogreb Pogreb Pogreb Pogreb Pogreb Pogreb Pogreb Pogreb Pogreb Pogreb podpornega člana Stele Maksa podporne članice Jamšek Matilde člana PGD Trzin Zafošnik Alfonza botre Marinke Gregorc predsednika GZ Jesenice Antona Arharja častnega člana PGD Topole Zabret Slavkota podpornega člana Ves Štefana podpornega člana Kunstelj Vinkota podpornega člana Poštrak Franca podporne članice Inke Gregorc podpornega člana Podgoršek Jožeta podpornega člana Maligoj Romana V letu 2006 smo se udeležili na dvanajstih pogrebih. 10. PRAKTIČNE VAJE Vsi vemo, da brez praktičnih vaj, usposabljanj, kondicijskih priprav še z tako tehniko, ne bi bili kos vedno zahtevnejšim intervencijam brez usposabljanj, ki jih imamo gasilci. Tako se dobimo vsako prvo nedeljo v mesecu v dopoldanskih urah, kjer izvajamo razne praktične vaje, izpopolnjevanja, brez katerih dandanašnje intervencije najbrž ne bi bile tako uspešne kot so. Tako bom izvzel samo nekaj večjih točk, usposabljanja in izobraževanja operativnih enot PGD Mengeš; 08.jan. Usposabljanje op.enot ; armature, izdelava penila, kondicijske vožnje) 05.feb. Usposabljanje op.enot; gašenje gozdnih požarov, sredstva zveze) 05.mar. Usposabljanje op.enot; zagon vseh motornih naprav, odpravljanje napak, 3D lestev 30.mar. Gasilska društvena vaja na šolski ulici 06.jun. Usposabljanje operativnih enot; vaje in tekmovanje 09.jun. Vaja gašenja in reševanje na OŠ Mengeš 23.okt. Gasilska meddruštvena vaja v tovarni Lek v Mengšu 30.okt. Društvena vaja; prometna nesreča treh vozil s telesnimi poškodbami in požarom 05.nov. Usposabljanje op.enot; prečrpavanje nevarnih snovi, postavitev lestve 11. TEKMOVANJA V LETU 2006 V preteklem letu smo se udeležili več gasilskih društvenih, občinskih, meddruštvenih, regijskih in državnih tekmovanj. Tako na področji mladinskih, članskih in veteranskih enot. Podrobnejša Tekmovanja veterank in veteranov - Tekmovanje v Oplotnici - Tekmovanje v Teharjih - Tekmovanje v Šinkovem Turnu - Državno tekmovanje - Tekmovanje v Vojniku - Tekmovanje v Škocjanu - Tekmovanje v Polju pri Vodicah - Tekmovanje v Prevaljah - Tekmovanje v Študi - Tekmovanje v Topolah Za vsa tekmovanja so se veterani udeležili na 37 vajah, veteranke pa na 46 vajah. Članske enote pa so bile udeležene še na občinskem gasilskem tekmovanju v Loki, na tekmovanju gasilskih šoferjev v Preddvoru in na tekmovanju gasilskih dvojic v vlečenju cevi v Topolah. 12. IZOBRAŽEVANJE, USPOSABLJANJE V LETU 2006 Kot je bilo že rečeno, brez usposabljanja in izobraževanja v operativnih enotah ne gre. Zakon nam predpisuje, da se morajo gasilci nenehno izpopolnjevati, pridobivati določene specialnosti in tečaje, saj brez tega ne more in ne sme posredovati v intervencijah. Tako se usposabljamo, doma in v in Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu in v Sežani. V preteklem letu smo tako pridobili dva nova gasilca, ki sta se udeleževala osnovnega tečaja v CPV Količevo. Imeli smo usposabljanje in posvete za posredovanje v primeru ptičje gripe. Pridobili pet gasilcev za posredovanje dela z motorno žago, ki so se udeleževali usposabljanja v Sežani. Pridobili smo tri nove gasilce za posredovanje v tehničnem reševanju, tri nove gasilce za posredovanje v notranjih zahtevnejših požarih (hot fire) in tri gasilce kot nosilce za izolirne dihalne aparate - Udeležba članic na posvetu v Kamniku in Šmartnem 13. RAZNE DEJAVNOSTI Poleg dejavnosti, ki sem jih opisal, izvajamo še cel kup drugih aktivnosti in srečanj skozi celo leto; - Postavitev mlaja za 1. maj - Sodelovanje na oratoriju kot gasilsko - športne vodne igre - Spremstvo ob 1 .majski budnici - Udeležba na sejmu starih strojev v Jablah - Udeležba in organizacija strokovnih ekskurzij - Udeležba na raznih analizah požarov - Postavitev miz, stojnic za Trdinov in Mihaelov sejem - Celoletno obešanje zastav - Organizacija delavnic za gasilsko mladino - Pranje in čiščenje vozil skozi celo leto - Priprave na zimo, ter še cel kup raznih drugih dejavnosti in aktivnosti, ki so nenazadnje potrebne za nemoteno delovanje operativne dejavnosti in delovanje društva 14. ZAKLJUČEK Ob tako velikem številu aktivnostih sem verjetno tudi kaj pozabil oziroma izpustil. Lahko me dopolnite ali opozorite. Želel pa bi, da se vam za vse zahvalim, za vse dejavnosti in požrtvovalne ure, ki ste jih opravili, za sebe, za gasilce, za nas, za ljudi. Hvala tovariši gasilci. Čisto na koncu pa naj samo omenim, da smo skozi celotno leto opravili preko 18.400 ur prostovoljnega in humanega dela, požrtvovalnosti v prid gasilske organizacije, poslanstva, ki ga opravljamo za nas in za vas spoštovani občani. V službi ljudstvu NA POMOČ Tomaž Žargi Poveljnik PGD Mengeš drobtinice OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA JANEZ TRDINA Planinci smo se 16. februarja zvečer zbrali na občnem zboru na Gobavici v Jurčku, da smo pregledali delo našega društva v letu 2006. Ali smo dovolj in dobro delali, so preverili tudi predstavniki iz okoliških planinskih društev, predstavnica Osnovne šole Mengeš ter predstavnika gasilcev in Občine Mengeš. Vsi si želimo še boljšega sodelovanja. Po tem ko smo z diapozitivi iz Durmitorja Jožeta Hribernika »prebili led«, nas je predsednik Miro Šušteršič pozdravil in opomnil, kako pomembno je, da skrbimo za (čisto) okolje in da dajemo s svojim vedenjem v naravi zgled vsem drugim. O stanju in akcijah so spregovorili načelniki posameznih odsekov. Blagajniško poročilo o prihodkih in odhodkih je bilo še zadnjič v slovenskih tolarjih. Gospodar Jože Nakrst je v svojem poročilu predstavil obnovitvena dela na Mengeški koči (verjetno ste opazili na novo prekrito streho in preoblikovan vhod). Vodniki iz mladinskega odseka smo v lanskem letu pripravili tabor na Rudnem polju na Pokljuki, ki smo ga morali žal prezgodaj zaključiti zaradi dežja in skoraj zimskih temperatur. Vseh tur nismo mogli izpeljati, spet pa smo se prepričali, da se narava ne ozira na naše želje in da jo moramo vzljubiti takšno, kakršna je, kar je tudi cilj našega »druženja«. Markacijski odsek pod vodstvom Maričke Volkar je skrbel za jasno označene poti v okolici Mengša in te tudi natančno ter potrpežljivo kartografiral. Alpinistični odsek vzgaja nove alpiniste v alpinistični šoli, sicer pa je bil v minulem letu najbolj odmeven vzpon na 8.210-metrski Čo Oju, ki ga je opravil načelnik odseka, Marjan Kovač. Bravo! »Bravo« lahko rečemo tudi sekciji Lek, ki izpelje veliko večino načrtovanih izletov, ki so tudi najbolj množično obiskani. Društvo je poleg tega organiziralo še spomladanski trimski pohod na Rašico in izlet na Uršljo goro v počastitev občinskega praznika. Jože Hribernik je v poročilu o delu vodniškega odseka povedal tisto, kar je najpomembneje: na izletih ni bilo poškodb - »konec dober, vse dobro«. Dober je bil tudi zaključek oz. »razno« našega občnega zbora (klobasa in čaj). In kaj bomo delali po občnem zboru? V marcu bomo v okviru občinske čistilne akcije počistili Gobavico (v petek 30. marca se ob 16. uri dobimo pri tabli na začetku trima), prvo soboto po veliki noči bo tradicionalni trimski pohod na Rašico (v soboto 14. aprila z začetkom od 7. do 9. ure pri južnem vhodu OŠ Mengeš), v maju pa bomo s slovesno akademijo počastili 55-letnico Planinskega društva v preddverju Kulturnega doma. Ob občinskem prazniku bomo šli na t. i. »vsemengeški avtobusni izlet« na Trdinov vrh. Lepo povabljeni zraven! Kdor želi biti obveščen o našem delu, naj se oglasi na e-naslov mojt@email.si! Katarina Marin KD MIHAELOV SEJEM V RDEČIH ŠTEVILKAH, VENDAR SEJEM KONEC SEPTEMBRA BO Na občnem zboru članov Kulturnega društva Mihaelov sejem je predsednik Štefan Borin v svojem poročilu potarnal nad dejstvom, da je društvo lansko leto zaključilo z minusom. Kljub vsemu pa vsi zrejo v prihodnost z optimizmom Dolgovi so nastali predvsem konec leta, ker je nakazilo za organizacijo Mihaelovega sejma (najmanj štiri mesece prepozno) iz proračuna bilo knjiženo kot čisti dobiček (po knjigovodskih kriterijih) in se od tega plača precejšen davek. Ni potrebno ugotavljati krivca, vendar pa se tedanji župan in uprava vsekakor nista izkazala, zakaj, je drugo vprašanje, s tem pa je podrl tudi sistem nadaljevanja projekta kot je sejem. Kot za vsak projekt je potrebno imeti tudi za organizacijo sejma določena zagonska sredstva, davek pa je pod vprašaj postavil tudi delovanje društva. Iz opisanega lahko zaključimo, da upravičeno letos v planu društva ni Trdinovega sejma medtem, ko vsi ostali projekti ostajajo bolj ali manj v enakem obsegu. Društvo ima dve sekciji, ki uspešno delujeta. Prav letos sekcija pritrkovalcev obeležuje deset let obstoja, ki jo bodo svečano proslavili 3. junija, kje, pa se bodo še dogovorili. V preteklem letu so člani društva ustanovili tudi sekcijo harmonikarjev. Ogrodje sekcije sestavljajo nekdanji učenci Pavla Kosca skupaj z drugimi. Člani društva se večkrat podajo preko slovenskih meja, točneje v Vrbo v Avstriji. Tako bodo v letošnjem letu na povabilo avstrijskih prijateljev kar dvakrat gostovali; skupaj s KD Mengeška godba in z enim od uspešnih mengeških pevskih zborov. Vmes jih čaka še 11. Festival koračnic s tekmovanjem aranžerjev in skladateljev glasbe za godbenike. Poleg 15. Mihaelovega sejma pa kanijo organizirati tudi letos silvestrovanje na prostem v soorga-nizaciji Občine Mengeš. Torej dovolj izzivov za vse leto 2007 in potrjevanja, poleg KD Mengeške godbe, mengeškega najuspešnejšega društVa. Marij Urh Neutrudni Franc Blejc, vodja sekcije Pritrkovalcev Vodja sekcije Harmonikarjev, Franci Veider drobtinice ŠTUDENTSKI KLUB DOMŽALE POZIVA... Študentski klub Domžale ponuja mladim ogromno možnosti preživljanja prostega časa, učenja novih spretnosti in spoznavanja novih ljudi, mehanizmov delovanja delčka sveta... V sklopu kluba so tako trenutno organizirane tako športne aktivnosti - smučanja (enodnevna, tedenska), turnirji badmintona, tedenska rekreacija..., ogledi športnih dogodkov - trenutno sodelujemo z agencijo TenTo-urs in organiziramo oglede nogometnih tekem italjanske prve lige, kulturna udej-stvovanja, izobraževalni tečaji, predavanja, raznorazne zabave, filmski večeri... Letno prirejamo tudi 3 večje dogodke - vsakoletno Brucovanje, kulturni DNK in poletno sago elektronske glasbe, znano pod imenom Kopalkanje. Klub pokriva torej veliko večino področij, ki zanimajo mlade (pa naj bo to kot dogajanje in preživljanje proste- ga časa, ali pa kot vpogled v notranjost in aktivno sodelovanje pri izvedbi projektov). Vse aktivnosti, dogodivščine, odklope... organizirajo namreč mladi, ki želijo pridobiti nove, bogate izkušnje in aktivno sodelovati pri prebujanju ali bujenju Domžal in okolice. Poleg tega se v taki - aktivni - vlogi naučiš ogromno o sebi, spoznaš ogromno ljudi, spleteš nove vezi in poznanstva in obenem narediš nekaj zase in za svojo okolico! Kader, ki skrbi za dogajanje, se pravi, klubski aktivisti, je super in ne odreka pomoči, mentorstvo jemlje še kako resno, kar pomeni, da, če imaš idejo in vsaj kanček volje, pridi v klubske prostore, deli z nami idejo (ali več njih) in skupaj bomo naredili vse, da boš idejo tudi zrealiziral/a. Klub je namreč tu za nas, za mlade, da prisluhne maldim in našim idejam, da podpira voljo in vztrajnost. Če se vidiš v kakšni zgoraj napisani povedi (ali vsaj besedi), le pridi! Bodi aktiven, ustvarjaj dogajanje! Se vidimo! Ana Strnad Študentski klub Domžale Dogajanje v klubskih prostorih v dopoldanskem času V MENGŠU NOVA ZLATA POROKA V februarju sta svojo zlato poroko praznovala Peter in Albina Gubanc. Skupna pot njunega življenja je bila vezana na Mengeš, skupno družinsko hišo in dva otroka, ki sta bila in tudi danes ostala ponosna Mengšana. Ob praznovanju ju je z darilom prijetno presenetil tudi župan Franc Jerič. Zaročenca sta se hitro znašla, zahvalila za darilo in povedala, da skupno življenje zahteva prilagajanje, hkrati pa podari veliko energije, tako v družini kot v službi - oba sta ponosna na svoji poklicni poti, Albina kot učiteljica ter Peter kot veterinar. Zadovoljstvo pa je kar sijalo in sreča preživetih skupnih trenutkov se je pokazala tudi ob praznovanju jubileja. urednica 'H, PRIROČNIK ZA SREČNE UPOKOJENCE Založba Maks Viktor d.o.o. je nasploh prvič v Sloveniji izdala priročnik za upokojensko populacijo z naslovom "PRAKTIČNI VODNIK ZA UPOKOJENCE ", ki na prijazen in poljuden način obravnava vse vidike upokojenskega življenja: upokojensko politiko, statistične preglede, pokojnine, bolezni, zdravstveno varnost upokojencev, socialno varstvo, izobraževanje v tretjem živ-ljenskem obdobju, turizem, hobije, rekreacijo^ V 64 poglavjih na 350 straneh vam 38 strokovnjakov podaja strokovne in koristne informacije za upokojensko populacijo, del priročnika pa je zasnovan kot pregled turističnih destinacij širom Slovenije. Skoraj sto ustanov in podjetij je omogočilo, da je priročnik kljub profesionalni zasnovi, oblikovanju in obsegu cenovno dosegljiv vsakomur. Naročila sprejemajo na brezplačnem telefonu: 080 15 17. urednica drobtinice ZAČETEK ČISTILNE AKCIJE MODERNIZACIJA OGRAJ PO MENGŠU II Gostilniška debata pri Fani se je razvila v stavo in naslednji dan se je začela v Mengšu čistilna akcija. Miro Križman je držal svojo obljubo in iz brezna potegnil več avtosedežev, gum in celo straniščno školjko. Zasluži si vse pohvale, saj je vse izvlečene stvari potegnil po strmem hribu na pot in jih za sabo vlekel še več kot 200 m. Vendar stava je stava in popoldan so bile odstranjene smeti iz nižjega dela. Sedaj je kup ob cesti čakal Ivana Trojanška, da ga odpelje na Dob. V višjem delu je ostalo še kar nekaj odbijačev in drugih avtomobilskih delov, ki jih je nekdo elegantno spustil po hribu navzdol. Vendar pa je bilo njihovo pobiranje zaradi strmega klanca zelo nevarno. Odločili so se, da jih bodo naslednji dan pobrali navezani ali pa počakali na novo stavo. Vsi prisotni so bili ogorčeni nad početjem nekaterih posameznikov. Ponosni na naravo, ki nas obdaja, so pozvali vse, ki so zgrešili deponijo Dob, naj pokažejo malo srca. Tu je izvir pitne vode, ki ga na svojih sprehodih večkrat obiščejo. Skale pa zaradi vlage s poraščenim mahom različnih barv in prebujajočo naravo spominja na pravo pravljico. Razen smeti seveda _ urednica MENGOSKOP pojasnilo k članku v glasilu Ne morem si predstavljati, s kakšnim pooblastilom bi si upal cerkljanski župan zapreti dotok vode v mengeško območje, če je bil nesporazum le med njim in našim županom. Razdelitev vodovodnega omrežja, ki je bilo s prisilo pripojeno domžalski komunali, pred tem pa last podjetja Hidrometal Mengeš, še ne pomeni, da je cerkljanski župan despot na področju izvirov pod Krvavcem in vodovodnega omrežja. Mengeš ima še vedno največji delež pri lastnini. Le občina Kranj je lastnik 40% zajetij. Tega se cerkljanski gospod župan ne zaveda. Ali si morete misliti, kdo bi si upal zapreti vodovodno pipo nekaj tisočem uporabnikom vode? Povsem neutemeljene trditve niso za objavo. To je nesramno zavajanje občanov. Upam, da bo v bodoče boljše, saj ste kar štirje uredniki in šestero v Uredniškem svetu? Stane Lužar Pri prebiranju zadnjega Mengšana sem opazil, da je bilo nekoliko posplošeno odgovorjeno svetniku g. Tonetu Hribarju na vprašanje modernizacije ograj (le za redke primere odgovor drži). Ker se ljudje kar precej sprašujejo, kako je s to stvarjo vam prilagam pojasnilo, ki bo med drugim verjetno zadovoljilo tudi pričakovanjem sprašujočega svetnika. Odgovor na vprašanje člana občinskega sveta g. Toneta Hribarja glede modernizacije ograj, ki je bil objavljen v februarskem Mengšanu je pomanjkljiv. Drži le v razmeroma redkih primerih, pa še takrat v podrejenem smislu do občinskih odlokov in pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Ur. l. RS, št. 114-4980/2003). Skladno s tem pravilnikom je medsosedska ograja namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na gradbeno parcelo oziroma dvorišče in vrt zaradi zagotavljanja zasebnosti, če je njena višina do 1,8 m. Edino v območjih evidentirane kulturne dediščine mora s postavitvijo soglašati Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. O tem je vsak graditelj obveščen preko lokacijske informacije, ki jo je pred gradnjo dolžan pridobiti na občini. V vseh primerih, ko bi želje graditelja ali soglasje pogojevalo višjo ograjo od 1,8 m, je za tako postavitev potrebno gradbeno dovoljenje. Občinski odloki pa imajo seveda možnost, da ograje omejujejo pod to višino. V mengeški občini taka omejitev velja za osrednje območje, ki ga ureja PUP center Mengeš. Ta določa dopustno višino ograj do 1,6 m, pa še to pod dodatnim pogojem, da ni okrnjena prometna varnost. Občina omenjeno problematiko regulira preko prostorsko ureditvenih pogojev, ki jih sprejema občinski svet. Kasneje lahko nastopa kot soglasodajalec v vlogi lastnika cestnega telesa, pa še to predvsem glede odmikov, nikakor pa ne glede odpustkov pri višinah! Ker za medsosedske ograje pod omenjenimi pogoji ni potrebno pridobivati gradbenega dovoljenja, tudi upravna enota z njimi nima opravka. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije izdaja soglasja na območjih, ki so v njegovi pristojnosti, v okviru odlokov in pravilnikov. To pomeni, da lahko vpliva na zgled ograje nikakor pa na njeno prekomerno višino. Pravo vprašanje torej ni, kje je tukaj občina, upravna enota, ali Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Previsoke ograje so nelegalne gradnje, za kar je na podlagi prijave pristojna Inšpekcijska pisarna Domžale. Prijavi pa lahko kdorkoli - tako preprosto je to. Po prijavah postopki stečejo, ograje pa praviloma ostajajo nespremenjene - tako zapleteno je to. Le zakaj? Meter v roke, pa poizkusite! Miha Skok (NE)VARNA POT V ŠOLO IN DOMOV Vsakdo, ki se malce spozna na meter, bo lahko ocenil, kakšna je z odlokom določena višina ograj v Mengšu. Že v prejšnjem dopisu sem omenil, da moj namen ni spodbijati te ali one variante o tekoči gradnji ograj, vendar gre za varnost otrok in ostalih udeležencev v cestnem prometu. Zato odgovor o pravilni gradnji ograje na Trdinovem trgu, za kar je dal soglasje tudi Zavod za spomeniško varstvo Kranj, ne more biti sprejemljiv. Če bi namreč investitor navedel, da je to šolska pot, potem bi se stvar zasukala drugače. Iz lastnih izkušenj vem, da zmanjšamo hitrost povsod tam, kjer je z znakom ali kako drugače označena pot v šolo ali bližina šole. Otroci so pač nepredvidljivi. Odlok o višini ograj v občini Mengeš še velja, zato ga spoštujmo. Z dobro voljo pozivam vse lastnike ograj, da preverite višino le-teh in jih, če je le mogoče, znižate. Za našo varnost in varnost naših otrok gre! Tone Hribar Predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu PLOČNIKI Nevzdržen režim popisovanja in kaznovanja lastnikov avtomobilov, ki parkirajo delno ali v celoti na pločnikih, tudi takrat ko prometa peščev ne onemogočajo. Cankarjeva ulica ima ob bifeju Rožice nemogoče stanje. Z novim parkirnim prostorom je dodatnih cca 10 m uničenega pločnika. Tudi prehod za pešce je nepravilno označen. Kdor hoče imeti gostišče, mora imeti parkirni prostor. To naj uredijo! Pokličite inšpekcijo, da nam stanovalcem tega ne bo treba storiti, O tem sem pisal že skoraj pred 3 meseci 20.12.2006. Stane Lužar politika DEMOKRACIJA TER SODELOVANJE DRŽAVLJANOV NA LOKALNI RAVNI (OBČINAH) nadaljevanje iz prejšnje številke (2. del) Poleg, v prejšnji številki, že opisanih neposrednih oblik politične soudeležbe, pa (lokalna) demokracija v Sloveniji pozna tudi posredno obliko lokalne demokracije, pri čemer mislimo na en sam instrument- volitve. V primeru volitev gre torej za demokratično odločanje o osebah, ki bodo zastopale voljo volivcev v predstavniškem telesu (občinski oz. mestni svet) ter funkciji župana. Voljen predstavniški organ (svet, župan) je izbran vsake 4 leta na rednih, splošnih in tajnih volitvah, na katerih se uporabljata dva volilna sistema za občinski svet ter eden za župana.. V občinah (60), ki štejejo do 3000 prebivalcev in imajo zato do vključno 11 občinskih svetnikov, se uporablja večinski volilni sistem. V teoriji večinski sistem zagotavlja večjo stabilnost in kontinuiteto delovanja predstavniškega telesa ter omogoča tesnejšo povezanost med volivci in izvoljenim. Ljudje namreč ne glasujejo za stranke (liste), temveč za posameznike, kjer lahko volivec obkroži toliko kandidatov, kolikor članov občinskega sveta se voli, zmaga pa tisti, ki dobi največ glasov (winner take all). V preostalih občinah (150) se uporablja proporcionalni volilni sistem, kjer se voli (strankarske) liste kandidatov, katerih je na listi največ toliko, kolikor svetnikov ima posamezen občinski svet. Mandati se delijo sorazmerno s številom oz. deležem glasov za posamezno listo, kar zagotavlja večjo sorazmerno razdelitve sedežev ter ustrezno zastopanost političnih stališč, in po vrstnem redu kandidatov na listi, zato imajo kandidati na vrhu seznama večje možnosti izvolitve kot kandidati na dnu seznama. Delno to korigira preferenčni glas (v povprečju ga odda od 15-20% upravičencev), ki ga lahko volivec podeli kateremu koli kandidatu na listi, saj je ob zadostnem številu preferenčnih glasov lahko izvoljen tudi zadnji kandidat. Ideja pre-ferenčnega glasu je ta, da se tudi v proporcionalni volilni sistem vpelje neko povezanost med volivcem ter voljenim. Pri volitvah za župana se v vseh občinah uporablja dvokrožni večinski volilni sistem z upoštevanjem načela absolutne večine. To pomeni, da zmaga kandidat, ki prejme več kot 50% glasov. Če noben kandidat ne dobi zahtevan odstotek glasov, se opravi drugi krog volitev, v katerem se pomerita kandidata, ki sta v prvem krogu dobila največ glasov. V primeru, da je rezultat tako v prvem kot drugem krogu izenačen, se zmagovalec določi z žrebom. DELITEV LOKALNE OBLASTI Za razliko od državne oblasti, ki je z ustavo eksplicitno razdeljena na tri bolj ali manj enakovredne dele, je delitev oblasti na lokalni ravni bolj implicitna. O delitvi lahko tako sklepamo le na podlagi pristojnosti oz. nalog posameznih organov občine. Občinski svet med drugim sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte, prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane komisij in odborov občinskega sveta. V tem okviru ima občinski svet predvsem urejevalno, volilno in nadzorno funkcijo ter funkcijo odločanja o konkretnih zadevah. Občinski svet, podobno kot Državni zbor, prav tako oblikuje delovna telesa (komisije, odbori), zato lahko občinski svet primerjamo s parlamentom. Pristojnosti župana so bolj operativne narave, saj predlaga občinskemu svetu sprejetje proračuna občine in zaključnega računa, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta ter skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta ter skrbi za zakonitost ter ustavnost delovanja občine. Slednjo funkcijo bi lahko prenesli na nadzorni odbor, ki že opravlja nadzor nad zakonitostjo in smotr- nostjo javne porabe finančnih sredstev v občini, saj župan iz svojih pristojnosti opravlja tako izvršilno kot (nepopolno) sodno funkcijo, kar verjetno ni povsem v skladu z demokratičnostjo. Ključen problem delitve pa ni v tem, temveč v možnosti dvojne funkcije, tj. »župan je lahko poslanec«. Stvar je sporna iz načela delitve oblasti, saj župan na lokalni ravni zastopa izvršilno vejo, na državni ravni pa zakonodajno, pri čemer lahko pride do kontradiktornosti oz. navzkrižja interesov. Seveda pa je po drugi strani tudi res, da lahko poslanec, ki opravlja funkcijo župana, lažje »lobira« v korist svoje občine. Kakorkoli, nastalo situacijo bi lahko rešila uvedba pokrajin ter vključitev njihovih predstavnikov v slovenski parlament, v smislu reorganizacije Državnega sveta kot popolnega zgornjega doma. Na ta način bi bili interesi pokrajin in občin veliko bolj jasno zastopani tudi na državni ravni, kar je že stoletna praksa zahodnih držav (ZDA, Velika Britanija, Francija, etc.). (V naslednji številki pa o lokalnih volitvah 2006) Urban Ropotar ZAKAJ SEM ZAPUSTILA STRANKO LDS Kot je bila širša javnost obveščena, sem v petek, 2. marca, sprejela odločitev, da izstopim iz stranke LDS in v Državnem zboru zapustim tudi njihov poslanski klub. Zdi se mi primerno, da o nekaterih vzrokih za ta korak obvestim predvsem svoje volilce in volilke, ki so mi leta 2004 namenili glasove za opravljanje že drugega mandata. Izstop iz politične stranke in njene poslanske skupine ni vsakdanje in običajno dejanje, zato sem sprejela odločitev po dolgotrajnem premisleku in zavedajoč se vseh posledic. Verjemite, da mi ni bilo lahko, še posebej, ker me z mnogimi članicami in člani LDS veže pristno prijateljstvo, ker sem v stranki preživela veliko lepih in ustvarjalnih trenutkov ter še posebej, ker na lokalnem nivoju v zvezi z mojim dosedanjim delovanjem ni bilo nobenih razhajanj. Moje poslansko delovanje v Državnem zboru je bilo že dalj časa enostavno preveč obremenjeno s stanjem v stranki, kjer žal že nekaj časa prevladujejo notranja nasprotja, konflikti in medsebojno ne sprejemanje. Večkrat sem poskušala s svojimi ravnanji, svojimi izkušnjami in tudi osebnim vplivom dejavno vplivati na vodilne posameznike v stranki, a žal brez pravega uspeha. Ljudje, ki so dobro delali in uspešno vodili Slovenijo več kot 10 let, so se znašli v pat poziciji in niso bili sposobni prerasti zlasti osebnih zamer, ki so se nakopičile. Predvsem me je motilo, da znotraj stranke konstruktivni pogovor ni bil več mogoč, še posebej pa so me motila obračunavanja preko medijev. Sama v tem nikoli nisem sodelovala. Prepričana sem, da bom lahko bolje in bolj neobremenjeno delovala v novi skupini neodvisnih poslank in poslancev. Slovenija potrebuje nove načine reševanja problemov in odpiranje novih razvojnih vprašanj. Morda je prav naša skupina zametek nečesa novega, kajti javnost vse bolj glasno izraža potrebo po alternativi. Želim si, da bodo ta pritisk in pričakovanja javnosti ter morda tudi naš odhod vsem, ki pri tem novem projektu enostavno moramo sodelovati, dala nov zagon in pozitivno energijo. Sama bom v teh smereh aktivno sodelovala. Tudi v novi skupini ostajamo v opoziciji, saj nismo menjali svojih prepričanj in programskih zavez, ki smo jih dali ob izvolitvi. Prav tako bom tudi v prihodnje po svojih najboljših močeh zastopala interese širšega okolja, iz katerega prihajam in mi je na volitvah tudi zaupalo. Cveta Zalokar- Oražem politika MENGOSKOP Piše: Marij Urh Kjer mislijo vsi enako, ne misli nihče; pravi neki rek. Kako je ta mislec pogodil, se mu verjetno niti ne sanja. V naši napredni familiji sem jaz tisti, ki »nič ne misli«. Bog ne daj, da bi bilo drugače. Vrla družica jako dobro kapira izrek, saj misli enako. Obče znano je, da moramo dedci štrik vleči v isto smer kot velecenjene gospe, ne pa kot na Mihaelovem sejmu, vsak na svojo stran. Ako vidim, da se bliža orkan, ob mojem majcenem poskusu mišljenja, se pred njim z adrenalinsko spodbudo poženem v zavetje. Najmanj v klet, kjer zaduši izbruh lave besed priložnostno rezanje s fleksarco. Družinsko menedžerske krike gospodinje zadušijo tudi moje kletvice, ko zarežem v mizico za piknik. Neizogibno jih bom spet slišal, če ne prej pa takoj, ko jo postavimo pod oreh. Drugače pa se v družini kar v redu razumemo, dokler se držim zgoraj omenjenega izreka. V prejšnji številki MENGŠAN-a mi je oči skočil prispevek kulturnika Francija, da pogreša orkan in razburkano ozračje v Mengšu. Tako, mimogrede, ga povabim k nam, kjer mu dovolim, da misli s svojo glavo. Verjetno je svetlobna hitrost prepočasna za oba, ker bi jo hitreje podurhala na svež zrak. Izrek zgoraj pa bi prav prišel, da bi povzročil klimatske spremembe na politični ali kakršnikoli hočete, sceni naše občine. Franci ima kar prav; vetrčki in sapice pašejo, vendar kakšne občutnejše spremembe ne povzročajo. Po več kot stotih dneh (in štirih sejah) je čas, da potipamo izvoljene. Če bi najprej pogledali državo in nato njene elemente - občine, bi rekli, da se le te zgledujejo po vrhu vodstva države. Zaenkrat država nima nikakršne usmeritve, katera področja razvoja bi bila primerna; ali je to poljedelstvo, turizem, vinogradništvo, _ Zamisel o regijah bi bila prava, če bodo meje regij združevale enake interese. Torej, na Gorenjskem denimo smučarski turizem, Pomurje in Prekmurje poljedelstvo, Dolenjska vino, nekje živinoreja itd. Vsekakor bi potem državne subvencije določenim panogam padle na plodna tla. Tako pa Slovenija zaenkrat ni ne tič ne miš. Prav tako občine. V Mengšu je reševanja polno drobnih zadev, sprotno zapravljanje za »nujna« dela in investicije in moteče fehtanje ter izpostavljanje finančnih težav društev in organizacij, ki se ustanavljajo kot po tekočem traku in nekaterih po premisleku niti ne potrebujemo. Občinski svetniki, pametno izvoljeni z vseh koncev občine, navijajo predvsem za svoj okoliš. Občutek je, da je za vsakega najpomembnejši in najbolj moreč problem le lasten oziroma iz njegove okolice. Ali je potrebno izpostavljati na seji občinskega sveta ukradeno pipo izpred brunarice v Loki? Ve se, kdo je upravitelj, kdo lastnik, občina pa ima za primer naravne katastrofe namenjena sredstva v proračunu. Vse preveč se nekateri oklepajo zakonskih podlag odlokov, sklepov občinskega sveta in zanimivo, le takrat, ko njim to ustreza. Tako izgledajo pametni, že kar pravniki, ki si zakone pač razlagajo po svoje. Zato imamo strokovnjake. Zakaj toliko besed o proračunu, češ, za to pa to ni namenskih sredstev, za ono pa je, zakaj toliko besed o tem glasilu, saj itak vemo, da je enim všeč, drugim ne, vendar je to povsod v svetu. Občina že nekaj let nazaduje, pa ne zaradi slabo sestavljenega proračuna in ne zaradi proračuna, ki ni bil narejen za dve leti vnaprej, temveč zaradi nedoločene smeri, v katero bi se razvijala. Občina Mengeš je v teh letih postala spalno naselje, kljub mobilizaciji nekaterih v življenju občine. To je premalo; imamo smučarski skakalnici, nogometno igrišče, Kulturni dom, Go-bavico, Dobeno, obširna polja, kup oštarij in še kaj. Imamo športno dvorano, imeli smo grad, ki je šel za 1 SIT, imamo smerokaze za muzej, ki pa ga v praksi ne najdemo in polno konfekcijskih blokov. Očitno pa nimamo strokovnega kadra, ki bi se poglobil v razvojne možnosti občine in to podkrepil z dejstvi. Lahko bi ga našli, vendar za velike pare in praktično tujca. Kdo pa se bo namesto nas ukvarjal z našimi problemi. Zato je težko razumeti, da se svetniki ukvarjajo le s sedanjimi, minimalističnimi problemi (in preteklimi, in še nerešenimi) obenem pa kričijo o razvoju in dejstvu, da so nam naši zanamci zapustili občino v upravljanje. Ni vse prenova ulice ali ulična razsvetljava, telovadnica; izhajati je potrebno iz cilja, torej kakšna dela bomo opravili in kakšna so potrebna, da ga bomo dosegli. Za letošnje leto je napovedano varčevanje, varčevanje in zelo malo narejenega, kar bi se na daleč videlo. Prav, ampak varčevati bi morali vsi, ki proračun vidijo kot nujnost zase in banko, ki daje nepovratna sredstva. Cuzati proračun je prijetno, ampak tudi tam kaj hitro zmanjka. Kam torej? Upam, da ne mislite vsi enako? SDS V eseljaisdlu^Qnyae Veli Èii.nUatse nam,in dekleEbc^thitamo ob p va nse limo razume Èea. nj OO SDS Mengeď m ob razr a i Najlepďi podarimo Naj se v naselili nad smrtj Velike noÈ dan naj mama na njihov p vseh nas, v veselje, raC o ob letoďnj OOSLS Me ^LDS UlUHAlJU DIMbrJtM.^ uninMii. Vsem materam selim materinski dan in v drusbi svojih na OO LDS Mengeď Matere, presivite brez vsakdanjih ob\ SD Mengeď N.Si Mam' &hjtúníío Dekletom, materam Èestitke ob materi blisajoÈih velikon vam selimo preďern vstalega ZveliÈarj m, I azni vsel ost em I nge( pr ese bli voj ezn n s ske Èni pr ^ Letna konferenca OO SDS za leto 2006 Članice in člani smo se zbrali 21. februarja na Dobenem. Pogovorili smo se o delu in doseženem v preteklem, volilnem letu ter iskali poti in načine za delo v prihodnje - za zastopanje in uveljavljanje zapisanega na volitvah, za vrednote, ki jih zastopamo, za bolje predstavljeno in vidno delovanje v javnosti. Želimo si in iščemo sodelovanja s posamezniki in organizacijami za delo pri uveljavljanju napredka občine in države. Slovenska demokratska stranka, občinski odbor Mengeš dogodki PREDSTAVITEV PROJEKTIRANJA IN IZVEDBE OBVOZNICE MENGEŠ Poslanec Slovenske demokratske stranke v Državnem zboru RS, mag. Tomaž Štebe, je v torek, 6. marca 2007, v Mengšu pripravil predstavitev in pogovor o pripravah in izgradnji OBVOZNICE MENGEŠ kot prednostnega dela navezovalne glavne ceste gorenjskega in štajerskega avtocestnega kraka med AC priključkom Krtina in Vodice - uradno poimenovano kot odsek od Želodnika do Mengša. Pogovora so se udeležili g. Brus Andrej, vodja inženiringa projekta iz DDC družbe za svetovanje in inženiring s sodelavcem g. Zupan Stanetom in svetovalko g. Šubic Ido ter g. Blaž Tomaž iz projektantskega podjetja LUZ d.d., Ljubljanski urbanistični zavod, ki je izdelovalo državni lokacijski načrt. Pogovor je začel župan občine Mengeš g. Franc Jerič. Prisoten je bil tudi sodelavec župana, odgovoren za investicije g. Andrej Urbanc. G. Štebe je pripravil dokument s pregledom pomembnih delov obvoznice in tistih odsekov, kjer mora občina Mengeš sodelovati z investitorjem pri projektiranju in izvedbi svojih elementov povezav na oz. preko obvoznice. Pomembno in spodbudno je bilo sporočilo s sestanka istega dne na DARS, ki je investitor obvoznice, med vodjo projekta g. Abdo-nom Peklajem, predstavnikom na MzP g. Gregorjem Fickom in poslancem Tomažem Štebetom, ki se glasi: - gradbeno dovoljenje za obvoznico in javni razpis bo izdelan v juniju 2007; - izvajalec bo izbran v septembru 2007, če ne bo zapletov z izborom izvajalca; - obvoznica bo zgrajena v letu 2008; - v marcu, aprilu in maju 2007 se bodo izvajale cenitve zemljišč, odkupi in geodetska merjenja. Poslanec g. Štebe je navedel vse okoliščine izgradnje in še posebej poudaril pomen dobrega sodelovanja in priprave občine Mengeš, ki mora planirati sredstva in doseči sodelovanja z investitorjem in ostalimi pri projektiranju in izgradnji obvoznice. menil je da je zelo pomembna je obnova vseh mestnih, sedaj še državnih cest v mestu Mengeš pred izgradnjo obvoznice. Nikakor se ni strinjal z dvomljivci in prepričanimi, da ne bo zgrajena drugo leto, med katerimi je tudi župan g. Jerič. Obljubil je, da bo imel pregledne in operativne sestanke z DARSom, njegovim inženiringom in izvajalci dvakrat na mesec ter tudi tako skrbel za obljubljeno in dogovorjeno delo na projektu. Povabljeni izvajalci projekta so vsak s svojega zornega kota predstavili problematiko izgradnje te ceste ter pred- vsem, kje in zakaj so težave s pripravami na samo gradnjo. V nadaljevanju so poslušalci zastavili kar nekaj konkretnih vprašanj. Največ glede poteka in posebnosti ter postopka odkupa zemljišč. In o neposrečenem prečkanju ceste na Drnovo in navezovalne ceste (severnega dela obvoznice) pri hišah Stele / Bele. Predstavitev obvoznice Mengeš in njenih posebnosti Prikazani so poteki obvoznice in posamezni odseki oz. krožišča ter zanimivejša in posebna ožja območja. Posebej so navedena križanja, pri katerih naj bi kot soinvestitor sodelovala občina Mengeš in odcepi oz. priključki na sedanje in predvsem nove ceste. DOGAJANJE od sprejema uredbe v letu 2004 V 2004 se navaja skupna postavka od Želodnika do Vodic in sicer v višini 30 mio SIT. V 2005 je še vedno ena sama skupna postavka od Želodnika do Vodic in sicer 120 mio SIT. Omenja pa se, da se bo izdelovala projektno-tehnična dokumentacija ter odkupovala zemljišča za obvoznico Mengša! V 2006 so tri ločene zneskovne postavke - za obvoznico Mengeš je 170 mio SIT, Mengeš - Žeje 135 mio SIT (tudi za projektno tehnično dokumentacijo)! In za zadnji odsek do Vodic znesek 5 mio SIT. Zapisi obrazložitev v DARS planih so bili naslednji: V letu 2004 se bo izdelovala projektna dokumentacija za odseke državnih cest (I.3.1.) Želodnik - Mengeš z obvoznico, (I.3.2.) Mengeš - Žeje in (I.3.3.) Žeje - Vodice v vrednosti 30 mio SIT. Prav tako se bo izdelovala projektna dokumentacija ter vršili odkupi zemljišč in nepremičnin za odsek državne ceste (I.1.4.) Zahodna obvoznica Maribor: Proletarskih brigad - Streliška cesta v vrednosti 50 mio SIT. V letu 2005 se bo izdelovala projektno-tehnična dokumentacija ter odkupovala zemljišča za obvoznico Mengša na odseku državne ceste (I.3.1.) Želodnik - Mengeš z obvoznico. Prav tako se bo izdelovala projektno-tehnična in prostorska dokumentacija za odseka državnih cest (I.3.2.) Mengeš - Žeje in (I.3.3.) Žeje - Vodice. Skupna vrednost teh del v letu 2005 znaša 120 mio SIT. V letu 2006 se bo izdelovala projektno-tehnična dokumentacija ter odkupovala zemljišča in druge nepremičnine za odsek državne ceste: - (I.3.1.) Želodnik-Mengeš z obvoznico Mengeš: obvoznica Mengeš Prav tako se bo izdelovala prostorska in projektno-tehnična dokumentacija za odseka državnih cest: - (I.3.2.) Mengeš-Žeje - (I.3.3.) Žeje-Vodice. Skupna vrednost teh del v letu 2006 znaša 310 mio SIT. mag. Tomaž Štebe, poslanec SDS Celotna obvoznica Mengeš - od TUS / IZI MOBILI (Tamiz / Vele-Trak) preko krožišča Kolodvorska / LEK do SCT jame (meje z občino Komenda) politika g. Franc Hribar: 1. G. Hribar je opozoril na nevarni izvoz iz Maistrove na Slovensko cesto, levo proti Ljubljani. Ta izvoz je dejansko zelo nevaren in se bojimo, da bo prišlo do hude nesreče na tem delu. Z zadnjo rekonstrukcijo se je Slovenska cesta razširila, tako da je potrebno v križišču s prednostno cesto ustaviti meter prej, kjer pa ni pregleda na cesto, saj je na levi strani ograja in določeni reklamni panoji, tako da dejansko ne vidiš, če ne zapelješ vsaj na cesto. Preden bo prepozno, bo potrebno nekaj narediti zaradi večje preglednosti. G. Hribar apelira na občinsko upravo, da pristopi k rešitvi problema. Odgovor: Križišče je izvedeno skladno s projektom. Problem smo že nakazali projektantu. Predlagali smo tudi, da se postavi ustrezno ogledalo na vogalu Cankarjeve in Slovenske ceste (sever) in s tem poveča preglednost križišča iz omenjene smeri. 2. Včeraj je g. Hribar v Delu zasledil članek, v katerem se kot možnost lokacije komunalnih odpadkov sedaj omenjajo Suhadole v občini Komenda. Vendar je potrebno najprej dobiti soglasje lokalne skupnosti. Ta beseda lokalne skupnosti, pisati bi moralo lokalnih skupnosti. Namreč ta deponija, če se bomo o njej pogovarjali, je 100 m oddaljena od občine Mengeš. Tako da so Občina Mengeš in občani enakovreden sogovornik kot Občina Komenda. g. Bogo Ropotar: 1. G. Ropotar je opozoril na večanje števila prebivalcev na območju občine Mengeš in s tem povezano zdravstveno oskrbo. Zanima ga, kakšne so možnosti dodelitve dodatne koncesije na tem področju. Predlaga, da se čim preje pristopi k reševanju tega problema. Odgovor: Pristopili smo k reševanju tega problema, saj je bila to tudi ena od predvolilnih pobud oziroma obljub Liste za Občino Mengeš in njen razvoj. Lahko povem, da dnevno dobivamo pritožbe oziroma prošnje za čimprejšnjo rešitev. 2. G. Ropotar je podal pobudo za ureditev parka v centru Mengša, o čemer se je že govorilo. Odgovor: Kaj in kdaj se je govorilo, vam žal ne morem odgovoriti, lahko pa povem, da bo to tudi ena od tem, o kateri bo razpravljal Občinski svet Občine Mengeš. Prepričan sem, da je vaše vprašanje vezano na trenutno situacijo v križišču bivši Lovec oziroma na Gasilsko godbeni dom. 3. Že dolgo časa se izpostavlja problem postavitve zaščitne ograje v športnem parku. Sedaj to ni toliko aktualno, ker se otroci ne igrajo na igrišču. Pred dvema letoma je bila ograja odstranjena in obljubljeno, da bo na novo postavljena, kar se do danes še ni zgodilo. Opozarja, da se ta problem čim preje reši. Odgovor: Problem športnega parka oziroma zaščitne ograje bomo rešili v letošnjem letu, saj smo v proračun namenili sredstva za izgradnjo za ta namen. ODGOVORI ŽUPANA IN OBČINSKE UPRAVE NA POBUDE IN VPRAŠANJA ČLANOV OBČINSKEGA SVETA Z DNE 15.2.2007 Pobuda ge. Justine Jerič Moje današnje vprašanje je obenem tudi pobuda. Gre za kontejner oz. zabojnik za papir na športni ploščadi v Loki. Iz svojih izkušenj in izkušenj nekaterih vaščanov smo prišli do zaključka, da je premajhen ali pa ga bo treba prazniti bolj pogosto, kajti nemalokrat je tako poln, da ljudje kar nalagajo kar na površino ali celo v sosednjega, ki pa je namenjen drugim vrstam odpadkov. Moj predlog pa je, da postavimo na drug konec vasi še enega, saj je za nekatere res kar precej oddaljen, zato raje odložijo kar v domačega, kar pa seveda ni dobro, ker je potrebno odpadke ločevati. Odgovor: Skupaj z vaškim odborom se bomo odločili, kje naj bi bila še ena lokacija za postavitev kontejnerja ali ekološkega otoka. Glede na to, da občinskih zemljišč v omenjenem delu Loke ni (razen ob kamnitem mostu, kjer postavitev v križišču ni dovoljena), ekološki otok pa potrebuje cca 20 -25 m2 površine z dostopom s ceste, so zaželjeni predlogi v obliki ponujenega dela takega zemljišča. Občina je pripravljena v ta namen skleniti z lastnikom ustrezno pogodbo. Vprašanje ge. Mojce Volkar Posredujem vprašanje gospoda Rojca. Zanima ga, kdaj bo urejena prometna signalizacija (semaforji) križišča Slovenske ceste in Cankarjeve ulice. Odgovor: Projekt v sedanji fazi ni predvideval semaforizacije, čeprav so narejene vse kabelske kanalizacije z jaški ter šest stojišč. Izvedena je (manjka le kakih 60 m) kabelska kanalizacija za povezavo do semaforja pri TUŠ-u zaradi sinhronizacije ter kanalizacija za energetsko napajanje. Semafor mora, skladno z Zakonom o javnih cestah, financirati lokalna skupnost. Občina bo naročila projekt, ko bo dobila od lastnika zemljišča (Lukač, Rožman) soglasje za postavitev ter nato tudi financirala izvedbo, oziroma se bodo uredila lastninska razmerja na omenjenih zemljiščih. Zaradi večje varnosti in urejenosti križišča bi bil semafor tudi potreben, prav tako bi zaradi tega (preglednost z smeri Maistrova) že moralo biti nameščeno dodatno ogledalo severnem na vogalu križišča Cankarjeva/Slovenska cesta. Po zagotovilih izvajalca bo to v teh dneh. Pobuda in vprašanja g. Franca Hribarja Podelitev koncesije za dimnikarske storitve V preteklem obdobju je imela Občina Mengeš podpisano koncesijsko pogodbo za opravljanje dimnikarskih storitev s podjetjem Energetski servis iz Ljubljane. Kot mi je poznano, je veljavnost koncesijske pogodbe potekla in tako ni novega uradnega koncesionarja za opravljanje koncesij za dimnikarske storitve po novem izključno v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor oziroma države. Kot kaže, se vračamo v čas centralizma, kjer bo država brez mnenja občine predpisala koncesionarja, državljani oziroma občani pa bodo plačevali včasih kvalitetne, včasih pa nekvalitetne usluge. V zadnjem obdobju na delo dimnikarskih storitev podjetja Energetski servis prihaja do pripomb in nezadovoljstva s strani občanov, največ na kvaliteto dela, ceno in načinom pristopa do strank. Predlagam, da Občina Mengeš na podlagi mnenja krajanov ( v Topolah je bilo na zboru krajanov podano negativno mnenje) poda pristojni službi na Ministrstvu za okolje in prostor negativno mnenje k podelitvi koncesije za opravljanje dimnikarskih storitev Energetskemu servisu Ljubljana na področju Občine Mengeš. Občina Mengeš naj poskuša aktivno sodelovati pri izbiri koncesionarja. Odgovor: Zakon o varstvu okolja (Ur. L. RS , št. 41/2004 ) je v 148.členu določil, da je dimnikarska javna služba obvezna državna gospodarska javna služba in ne več občinska, kot je to opredeljeval zakon iz leta 1993. Po tej ureditvi se je prva kocesija podelila brez javnega razpisa osebi, ki ima na dan uveljavitve Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja dimnikarske službe (Ur. L. RS št. 129 /2004) to je 18.12.2004 z občino sklenjeno veljavno koncesijsko pogodbo ali drugo pogodbo za izvrševanje dimnikarske službe, če ta oseba izkaže interes. Na dan 18.12. 2004 je imela Občina Mengeš s podjetjem Energetski servis d.d., Ljubljana, ki je že od leta 1998 na podlagi koncesijske pogodbe opravljal dimnikarske storitve na področju Občine Mengeš, sklenjen Aneks k pogodbi. Na podlagi javnega poziva Ministrstva za okolje in prostor z dne 17.12.2004 za predložitev vlog o zaiteresiranosti za izvajanje dimnikarske službe, ki se je iztekel 3.1.2005, je vlada Republike Slovenije izdala odločbe o izbiri koncesionarja za izvajanje dimnikarske javne službe. Zaradi nedokončanih postopkov v zvezi podelitve koncesije za opravljanje javne gospodarske službe izvajanja dimnikarskih storitev za področje Občine Mengeš, zaradi pritožb zaiteresiranih, še do danes za območje Občine Mengeš kot še za nekatere druge občine ni bila izdana odločba o izbiri koncesio-narja na podlagi vlog iz javnega poziva. Zato se dimnikarska služba na področju Občine Mengeš opravlja trenutno brez koncesijske pogodbe, na podlagi že zgoraj navedenih dejstev. Ministrstvo za okolje in prostor je 18.05.2005 Občini Mengeš za namen korektne podelitve koncesije za izvajanje dimnikarske javne službe posredovalo vprašalnik o obstoječem izvajanju dimnikarske službe v lokalnih skupnostih katerega je Občina Mengeš izpolnila ter v bistvu na podlagi izpolnjenega vprašalnika podala mnenje glede izbire koncesionarja. Torej je uporabnik na podlagi sprejete Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe dolžan spoštovati storitve in sicer pregledovanje in čiščenje malih kurilnih naprav in z njimi povezanih dimnih vodov, zračnikov in pomožnih naprav in izvajanje meritev obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak. Po Uredbi je letni obseg storitev dimnikarske službe na vseh vrstah malih kurilnih naprav na plinasta, tekoča ali na trdna goriva z nazivno močjo do 50 kW enkrat letno. Cena storitve obvezne državne gospodarske službe izvajanja meritev, pregledovanja čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov je določena glede na njihovo vrsto in moč kurilne naprave s sklepom Vlade Republike Slovenije, objavljeno v Ur. L. RS , št. 60/2006. politika Vprašanja g. Tomaža Štebeta Zakaj še ni odgovorov na vprašanja in pobude posredovane na IV03 seji sveta občine dne 23.01.2007 (Snemanje sej sveta občine - video, avdio, objava na spletu; Krvavški sistem - podpis pogodbe)? Stališče Uredniškega sveta o izpolnjevanju poslanstva, o vsebini in o urejanju lokalnega javnega glasila Mengšan Dajem pobudo Uredniškemu svetu javnega glasila Mengšan, da obravnava in poroča svetu občine o izpolnjevanju poslanstva, o vsebini in o urejanju. Odgovor: Uredniški svet se bo sestal v naslednjem tednu (predvidoma 21. marca in bo obravnaval poročilo odgovorne urednice, finančni plan za leto 2007, pravilnik za izplačilo avtorskih honorarjev, sistem trženja Mengšana, ocenil bo izvajalca za pripravo za tisk, tisk in dostavo, predlog cenika, že podpisani aneks (skladen z zakonom o medijih) ter nov aneks. Pozivam tudi urednico, da v skladu z odlokom o ustanovitvi, preko Uredniškega sveta poroča občinskemu svetu ter mu, glede na začetek mandata, predloži programsko zasnovo (14. in 16. člen odloka o ustanovitvi). Po odloku obveznih letnih poročil ni že več let. Odgovor: Urednica bo o sklepih, predlogih in ugotovitvah poročala na naslednji seji občinskega sveta. Zaradi pomembnosti odločitev, ki jih bodo kot predstavniki pol. strank sprejemali člani uredniškega sveta, je urednica predlagala dvostopenjsko odločanje in drugo sejo uredniškega sveta v dveh tednih. Predvsem pričakujem mnenje o ustreznosti prednostnega spremljanja dogodkov v občini Mengeš. Odgovor: Uredniški svet bo o tem odločal na svoji seji pod točko pobude in vprašanja. Pa tudi o ustreznosti novih žurnalistično tablo-idnih vsebin (horoskop, Mengoskop, reklamna križanka), ki so značilna za revijalne in časopisne medije. Odgovor: Nove vsebine smo v glasilo uvrstili na pobudo občank in občanov. Največ pobud je bilo za horoskop, velik odziv je na križanko, Mengoskop pa je kolumna za katero se je po lastni presoji odločila urednica. Ne moremo pa reči, da so to tabloidne vsebine, Mengšan je že pred časom imel tako horoskop kot križanko. Prav tako so te vsebine tudi v lokalnih, javnih glasilih sosednjih občin. Uredniški svet bo o tem odločal na svoji seji pod točko pobude in vprašanja. Zakaj še vedno ni lektoriranja, ki ga mora od izvajalca zahtevati urednica, preden se odda glasilo v tisk? Zakaj glasilo še vedno ne izhaja v (pogodbeno) predvidenem obsegu? Odgovor: Lektor bo zagotovljen v tej številki v celoti (marec) ali pa se bo prekinila pogodba z izvajalcem. Glasilo že več številk izhaja v pogodbeno pred- videnem obsegu, v zadnji številki (februar) je celo manjši tip črk, da je vsebina v celoti vključena v glasilo. Komentar urednice na to vaše vprašanje pa je, da se splača včasih Mengšana vzeti v roke in ga pregledati, ne zgolj pavšalno ponavljati starih očitkov in napak. Zakaj ni profesionalnega novinarskega in celovitega poročanja s sej sveta občine? Odgovor: Sam ocenjujem, da je novinarsko in celovito poročanje zagotovljeno. Dejstvo pa je, da ima vsak novinar ideološko in vrednostno zgrajen sistem, ki nedvomno vpliva na njegovo videnje sej in poročanje. Temu se je nemogoče izogniti in sam ocenjujem, da avtor prispevkov iz sej poskuša preseči te svoje okvirje. Župan Jerič je opustil prakso vabil z napovedano vsebino obravnav na sejah občine. Zapisi g. Urha pa omenjajo le del dogajanja, so polni napak in netočnosti ter pogosto pripomb, ki so povsem izven konteksta. Še posebej naj uredniški svet poroča o: Kako je (in ali je sploh) Uredniški svet in urednica ravnala v skladu z 10. členom odloka: „Sredstva v okviru koledarskega leta po posameznih postavkah razporeja odgovorni urednik. Razporeditev sredstev uredniku potrdi uredniški svet"? Odgovor: Poročilo o porabi sredstev v zvezi z javnim glasilom Mengšan in pobudo, da se uredi trženje je bilo upravi posredovano že na zadnji seji uredniškega sveta v prejšnjem mandatu ter pobuda naj predlog za porabo finančnih sredstev pripravi odgovorni urednik. Žal do tega tudi pri pripravi proračuna 2007 ni prišlo. Zakaj urednica še ni imenovala uredništva? Decembra 2006 (str. 34) je objavila povabilo „Sestava uredništva javnega glasila Mengšana". Iz povabila sicer ni jasno ali vabi dopisovalce ali išče kandidate za uredništvo, ki vse od sprejema odloka še ni bilo formalno imenovano. Odlok pa v 14. členu sicer nejasno zahteva: „Uredniški svet na predlog odgovornega urednika razpiše javni razpis za izbiro zunanjih sodelavce javnega glasila, npr. za pripravo, tisk in dostavo javnega glasila _ in predstavlja komisijo javnega razpisa, ki ji predseduje odgovorni urednik.". Odgovor: Navajate člen, ki govori o izbiri zunanjih sodelavcev za pripravo tiska, tisk in dostavo ter druge storitve, ne pa člen, ki govori o sestavi uredniškega odbora. Uredniški odbor po lastni presoji sestavi odgovorna urednica. Ali je 17. člen jasen ko uporablja izraz uredništvo in uredniški odbor? Za slednjega ni jasno, kdo ga imenuje, kakšna je njegova vloga glede na vlogo uredništva. Odgovor: Uredniški odbor imenuje urednica in je sestavljen iz sodelavcev, za katere urednica oceni, da jih potrebuje. Ali so spoštovana tudi druga določila odloka oz. kako se izvajajo? Odgovor: Pri predstavitvi odloka o skladu javnega glasila Mengšan, ki je bil vložen na pobudo urednice, da bi se javno glasilo Mengšan lahko deloma tudi samo financiralo, je prišlo na odboru za družbene in društvene dejavnosti ter na odboru za statutarno pravne zadeve do pobude, da se pravila trženja, honoriranja in vsa dodatna pravila, ki jih bo skladno s svojimi pooblastili sprejel uredniški svet vključijo v nov odlok. O jasnosti in razlagi določil odloka o ustanovitvi javnega glasila Mengšan naj svoje mnenje in priporočila poda odbor za statutarno pravne zadeve. Menim, da je Uredniški svet prvi poklican in pooblaščen, da pripravi stališče o Mengšanu. Pričakujem, da bo tudi obravnaval letno poročilo urednice, njen predlog svetu občine o ustanovitvi posebnega proračunskega sklada, da bo sprejel to mojo pobudo, izdelal stališče in obrazložitve ter o vsem poročal, skupaj s priloženimi gradivi, v okviru posebne točke na seji sveta občine v marcu 2007. To je nujno, ker se bomo odločali o več kot 50% povečanju proračunskih sredstev za namen glasila Mengšan, po predlogu župana Jeriča v osnutku proračuna 2007. Odgovor: Uredniški svet bo sklican v roku 10 dni in bo pod točko pobude in vprašanja pripravil mnenje na gornja vprašanja. Projekt sodobnega regijskega odlaganja odpadkov s predhodno mehansko biološko obdelavo, imenovanega MBO - tovarna za predelavo ločeno zbranih odpadkov z MBO V zvezi s tem projektom in pobudo župana občine Komenda predlagam naslednji sklep svetu občine Mengeš: Župan do naslednje seje sveta občine pripravi obravnavo posebne točke dnevnega reda »Reševanje zbiranja, predelave in odlaganja komunalnih odpadkov v občini Mengeš oz. občinah povezanih preko CERO in občinah, ki sedaj uporabljajo deponijo v Dobu«. V gradivu zahtevam naslednje odgovore: Ali župan g. Jerič podpira projekt tovarne? Ali bo predlagal priključitev občine Mengeš k projektu, pod kakšnimi pogoji in s kakšnimi argumenti? Kako načrtuje sodelovanja občine Mengeš v konzorciju CERO in z JKP Prodnik? Kakšna so stališča drugih partnerskih občin? Odgovor: Na zadnjem sestanku, ki potekajo vsak teden, smo se župani občin Domžale, Moravče, Lukovica , Kamnik, Trzin, Cerklje, Vodice, Komende in Mengša dogovorili in sprejeli sklep, da bo na aprilskih sejah posameznih občin predstavljena problematika MBO - lokacija Publicus. Za to točko bo župan Občine Komenda poskrbel tudi za strokovna mnenja. Na vsa ostala vprašanja bo podan odgovor po aprilski seji Občinskega sveta Občine Mengeš. Pri vseh nadaljnjih aktivnostih bom upošteval mnenja in sklepe Občinskega sveta Občine Mengeš. Obravnava zadržanih sklepov župana na seji sveta Prosim za pojasnilo, zakaj se zadržanih sklepov ne obravnava na seji sveta? Gre za dva sklepa v zvezi z razpisom najemnika KD Mengeš in enega v zvezi s sklepom o komunalnem opremljanju v območju OLN ME 23/2-S PRI CEGVENCI -ZAHD. Odgovor: Zadržani sklepi so bili obravnavani na 5. seji Občinskega sveta Občine Mengeš, in sicer 15.3.2007. izobraževanje KAMNIK ODSLEJ BOGATEJŠI ZA VIŠJO STROKOVNO ŠOLO! Višješolska izobrazba je želja mnogih. Toda odrasli moramo študijske obveznosti prilagajati delu in svojim najbližjim. Rešitev ponujata Šolski center Rudolfa Maistra in priznana zasebna višja šola B&B, ki začenjata v letošnjem študijskem letu z izvajanjem dveh višješolskih programov v Kamniku. Po 17 letih uspešnega prenašanja znanja, v zadnjih letih pa že skoraj 500 izrednim študentom v Kranju in Ljubljani je izobraževalni center B&B odprl vrata višje strokovne šole tudi v Kamniku. V sodelovanju z Šolskim centrom Rudolfa Maistra s sedežem ob glavni kamniški prometnici med Gorenjsko in Štajersko, bo šola B&B že v letošnjem letu ponudila vpis v programa Poslovni sekretar in Komercialist. Študij na višješolskih programih je praktično naravnan. V prvi meri je namenjen zaposlenim, ki si želijo pridobiti dodatna praktična in teoretična znanja. Na višji strokovni šoli B&B posvečajo največ pozornosti visoko strokovnemu kadru in dobri organizaciji študija. Prvi stik z študenti so namreč predavatelji, ki kot vodje različnih sektorjev na ministrstvih in v uglednih slovenskih podjetjih prenašajo na študente svoje bogate izkušnje in aktualna znanja. Organizacija študija je prilagojena izrednim študentom. Predavanja potekajo dvakrat tedensko v popoldanskem času. Končanemu bloku predavanj posameznega predmeta pa sledi izpit. V šoli vsaj dvakrat letno organizirajo tudi strokovne ekskurzije, med katerimi za preteklo študijsko leto izpostavimo le strokovni ekskurziji v Muenchen in Trst. Plačilo šolnine je možno v 20 obrokih v dveh letih, poleg tega pa vam bodo v referatu šole pripravili vse pomembne obrazce za vpis in vam brezplačno overili vse originalne dokumente. Izrednim študentom so na voljo vsi študentski popusti, prav tako pa lahko delajo preko študentskega servisa. Prvi rok za vpis v višje strokovne šole je potekal do 8. marca v referatu šole B&B v prostorih Šolskega centra Rudolfa Maistra kot partnerskega zavoda na Novem trgu 41/a v Kamniku. Za vse, ki jih bolj zanima področje prometa, bo tudi letos na voljo vpis v višješolski program Promet, ki se izvaja v Prometnem centru, v Ljubljani, na Letališki cesti 16. & Ne zamudite priložnosti! Pokličite nas na tel. 01 / 547 45 05, pošljite elektronsko pošto na jure.razinger@bb-kranj.si ali pokličite Šolski center Rudolfa Maistra v Kamnik na tel. 01 830 32 00. izobraževanje Izbirni predmeti v osnovni šoli Aktiv svetov staršev osnovnih šol domžalske regije, ki trenutno povezuje starše sedmih šol, je na redni 4. seji obravnaval predlagane spremembe Zakona o osnovni šoli, ki se nanašajo na izbirne predmete. Ugotovili smo, da je Ministrstvo za šolstvo in šport v predlogu upoštevalo pripombe na obstoječo ureditev, ki smo jih oblikovali aktivi svetov staršev, pa tudi učitelji in ravnatelji, zastopani v Svetu praktikov. Starši, ki se prek svojih otrok v praksi srečujemo z izvajanjem in rezultati izbirnih predmetov, opažamo v sedanji ureditvi pomanjkljivosti, ki ovirajo doseganje temeljnega cilja izbirnosti - optimalnega razvoja individualnih otrokovih sposobnosti. Predlagane spremembe vidimo kot korak k odpravi teh pomanjkljivosti, zato ponovno izražamo podporo: 1. ukinitvi delitve predmetov na družboslovno humanistični in naravoslovno tehnični sklop in posledične obveznosti učenca, da izbere predmete iz različnih sklopov; 2. omejitvi izbirnih predmetov na dve uri tedensko; 3. možnosti, da so učenci, ki obiskujejo glasbene ali baletne šole z javno veljavnim programom, na željo staršev oproščeni obiskovanja izbirnih predmetov. Dodajamo še, da imajo številni izbirni predmeti v praksi značaj interesnih dejavnosti in menimo, da bi dosegli boljše učinke, če bi take predmete ponudili v obliki krožkov (kar so nekdaj že bili), seznam izbirnih predmetov pa krepko skrajšali. Ob tem pa, zaradi skrb zbujajočih raziskav in lastnih opažanj o nazadovanju telesnih sposobnosti otrok, podpiramo prerazporeditev športno rekreativne vzgoje iz sedanjih izbirnih predmetov v obvezni program za vse učence. Upamo, da bo javna razprava o predlaganih spremembah široka in bo omogočila tudi javno predstavitev argumentov, na katerih sloni naša podpora predlaganim spremembam. Anton Meden, predsednik Aktiva svetov staršev osnovnih šol domžalske regije TERMOELEKTRARNA TOPLARNA LJUBLJANA V torek, 13. februarja, nas je kombi g. Slaparja odpeljal proti Ljubljani. Naš cilj je bil ogled termoelektrarne in toplarne TE - TO Ljubljana. Čeprav sem v otroških in najstniških letih živela nedaleč stran od tega objekta, si ga s šolo nikoli nisem ogledala. Človek se res uči celo življenje. Pri vhodu nas je čakal g. Stropnik, Ninin dedek, ki je bil kot strojni inženir več kot 20 let tu zaposlen in je veliko pripomogel k odprtju bloka 3. Ko sta nas vodiča, zelo prijazna in potrpežljiva, vodila po ogromnih zgradbah, sem ga opazovala. Tu je pustil ne le svoje neprecenljivo znanje in izkušnje, ki jih še danes deli z mladimi, ki se odločajo za poklic strojnika, ampak tudi srce. Hvala, ker ste si vzeli čas in bili z nami. Učenci so se zelo potrudili, ko so na papir izlili svoje vtise o ogledu. Zbrala sem le dva malo daljša, tokrat res težko, saj so vsi dobro napisali. Nina Stropnik: TE - TO proizvaja električno in toplotno energijo ter industrijsko paro. S toploto oskrbuje več kot tri četrtine mesta Ljubljana, električno energijo pa pošilja v skupno elektro omrežje Slovenije. Potrebna energija se pridobiva iz treh parnih kotlov, v katerih zgoreva premogov prah, ki ga pripeljejo iz Indonezije. Ta premog je zelo kvaliteten, ker ima zelo malo žvepla in pepela. Zato gre v ozračje mnogo manj škodljivih plinov, kot če bi kurili domač premog. Para, ki jo kotli proizvajajo, poganja parne turbine, te pa električne generatorje. Vsak kotel s parno turbino in električnim generatorjem tvori en blok. Torej imajo skupaj tri bloke. Blok 1 in blok 2 sta v obratovanju že od leta 1968, blok 3 pa od leta 1985. Poleg teh treh blokov ima TE - TO še naslednje naprave oziroma objekte: toplotno postajo (dobavlja vročo vodo v vročevodno omrežje mesta Ljubljane), kemično pripravo vode (pripravlja napajalno vodo za kotle in vodo za vročevodno omrežje), transport premoga z deponijo in roto bagerjem, vršno kotlovnico z dvema parnima kotloma, vsak po 20 t / h pare ter dvema vročevodnima kotloma vsak po 58 MWt. K našteti spadajo še elektro skladišče za predajo elektrike v električno omrežje in železniški tiri z zvračalnima napravama za praznjenje železniških vagonov. Skupna moč vseh naprav znaša 114 MW električne moči, 348 MW toplotne moči in preko 50 t / h industrijske pare. Z daljinskim ogrevanjem se onesnaževanje ozračja bistveno zmanjša. Izgorevanje goriva v teh napravah je mnogo bolj popolno kot v posameznih kuriščih. Poleg tega se dimni plini pred izpustom v ozračje v posebnih čistilnih napravah očistijo. Z vsemi napravami upravljajo visoko strokovno usposobljeni zaposleni. Opravljajo se stalne meritve dimnih plinov v ozračje in s tem kontrola in primerjava z uradno dovoljenimi vrednostmi emisije. Za zmanjševanje toplogrednih plinov se bodo v bodoče vgradile naprave, ki bodo uporabljale za gorivo zemeljski plin. Ana Medved: Avtobus nas je pripeljal pred vhod v TE - TO, kjer sta nas vodiča že čakala. Skupaj smo odšli do omare, kjer je vsak dobil svojo zaščitno čelado. Večini se je čelada majala, a nič zato. Glava je bila zaščitena. Vstopili smo. Joj, kako je bilo vroče. Tudi v dvigalu, ki nas je pripeljal 46 m visoko, je bilo vroče. Na terasi smo lažje zadihali, ko smo pod nami opazovali Ljubljano in ogromne kupe premoga. Povedali so, da vodo segrejejo s kurjenjem premoga, ki ga uvažajo iz Indonezije. Videli smo dva zelo visoka dimnika. Eden je visok 100 m, drugi pa je polovico manjši. Nato smo si ogledali skladišča, kjer hranijo premog in ga spuščajo po tekočem traku v mlin. Ta premog, ki ni večji od oreha, zmeljejo v prah. Videli smo velike naprave, kjer se voda spreminja v paro, s katero ogrevajo skoraj celo Ljubljano. Ker je precej ropotalo, smo se slabo slišali. Povedali so, da ostanke premoga skurijo, pepel pa ujamejo v vrečke. Preden gre dim v ozračje, ga prečistijo, da ne onesnažuje okolja. Videli smo tudi ogromne generatorje, v katerih se proizvaja elektrika. Proizvedejo približno šest krat manj elektrike kot v jedrski elektrarni Krško. Pokazali so nam tudi, kje prečistijo vodo, da v njej ni nobenih primesi. Imajo tudi sobo, v kateri vse nadzorujejo prek računalnikov. Zaposlenih je več kot 300 ljudi. Na koncu smo lahko vprašali vse, kar nas je še zanimalo, vrnili čelade in se zahvalili za poučen ogled. Nada Javh, razredničarka 4.d TABORNIŠKE NOVICE Zdravo! Na dan ustanovitelja taborništva, 22. februarja, smo tudi Mengeški taborniki oblekli svoje kroje in se odpravili na občni zbor. Na njem smo najprej izvolitvi delovno predsedstvo in potrdili dnevni red. Sledila so letna poročila starešine Jureta Šinkovca, načelnika Saše Osenarja, gospodarja Borisa Baloha, blagajnika Tomaža Novaka in seveda nadzornega odbora. Ker smo ugotovili, da so bili plani doseženi in da so vodilni korektno opravljali svoje delo, smo jim soglasno izglasovali razrešnico. Sledili so predlogi za novo vodstvo rodu. Predlog rodove uprave, pripravljen na zadnji seji, je bil soglasno sprejet. Tako so novi člani rodove uprave naslednji: starešina Jure Šinkovec, načelnik Sašo Osenar, blagajnik Tomaž Novak, gospodar Boris Baloh, tajnica Nina Dodič, propagandist Andrej Dolinšek, člani rodove uprave so Peter Car, Leon Šutar ter Aljoša Gerlica. Nadzorni odbor sestavljajo Marijan Šinkovec, Aleš Ručman in Gregor Žun. Po izvolitvi sta starešina in načelnik podala program dela za letošnje leto. Pozdravili so nas gosti, ki so bili tokrat: župan g. Jerič, predstavnik gasilcev g. Šinkovec, predstavnik planincev g. Ručman. Sledilo je le še vabilo na naslednji občni zbor leta 2008. Znan pa je datum letošnjega taborjenja in sicer si rezervirajte teden od 22. do 28. julija. Več informacij pa v naslednjih številkah Mengšana. Z naravo k boljšemu človeku! Propagandist Andrej KNJIŽNICA MENGEŠ V zadnjem letošnjem zimskem pozdravčku vam iz mengeške knjižnice pošiljamo nekaj pisanih utrinkov. Na pustni torek so otroci med uro pravljic,seveda oblečeni v imenitne kostume, izdelovali maske na palicah, peli in se zabavali s pravljičarko Anjo. V marcu pa so na ustvarjalni delavnici, pod budnim očesom naše študentke Barbare, »vzgojili« prve pomladanske rožice, namenjene mamicam za Materinski dan 25. marca. Ko bo naša knjižnica zaživela v novih, večjih prostorih, bo možnosti in motivacije za taka druženja prav gotovo še več! Nasvidenje spomladi! Zdenka Kopač Vrtec Mengeš, enota Gobica Kulturni mesec februar je v vrtcu nekaj posebnega. Otrokom želimo približati umetnost kot del družabnega in kulturnega življenja. Skupina Čebelic je pripravila igrico »Živali pri Babici zimi«. Otroci so nastopali pred vsemi skupinami v vrtcu. Na igrico so se pripravljali ves januar, najprej smo se naučili besedilo, potem ples, pesmice in skupaj z otroki izdelali kostume in instrumente za igro. Obiskali smo tudi knjižnico. Knjižničarka nam je na prijeten način pripovedovala o knjigah in kulturnem odnosu do njih. Mojca, Marta in Julija sport S pležuhom v dolino - po snegu! Motoristi imajo običajno pozimi svoje jeklene konjičke v garažah, zato pravijo, da morajo svoje potrebe po adrenalinu zadovoljiti malo drugače... Prav zato so se v moto klubu Rokovnjači iz Lukovice odločili, da tudi pozimi ne bodo počivali. Tako so letos organizirali že tretji zimski moto tabor, katerega rdeča nit je bil spust s pležuhi. Pležuh je eno najstarejših prevoznih sredstev, saj ga uporabljajo že več kot dvesto let. Spodaj smučka, nanjo je pritrjeno ogrodje s krmilom in na vrhu sedež... Tak je sodoben pležuh. Tisti pravi, izvorni, pa imajo namesto smučke ukrivljeno desko razpadlega soda, pa sedalo in krmilno palico... Prvoten namen zimskega tabora, za katerega lahko rečemo, da je zdaj že tradicionalen, je bil druženje motoristov tudi pozimi. Pa je zadeva počasi prerasla svoje okvire - res je, da se na zimskem moto taboru zberejo motoristi od blizu in daleč, res pa je tudi, da se na tem istem moto taboru zberejo tudi ljubitelji zimskih športnih aktivnosti ter, da je vsako leto opaziti več ljubiteljev pležuhov. Vreme je tisto soboto, 10. februarja, zdržalo, snega je bilo ravno dovolj za spust, proga je tudi zdržala - zahvaljujoč tudi prizadevnemu osebju smučišča Kandrše in gostišča Vidrgar ter organizatorjem - Moto Klubu Rokovnjači. Dan prej je potekal tudi uradni trening, na katerem so se imeli zainteresirani že možnost prijaviti in spustiti po progi, s katero je bilo zaradi visokih temperatur res veliko dela. Na zdaj že tradicionalnem 3. zimskem Moto taboru je bilo za spust s pležuhi prijavljenih 84 tekmovalcev - tokrat ne samo iz domačega in okoliških moto klubov, ampak praktično iz vse Slovenije. Tekmovalci so se najprej pomerili v kvalifikacijah, nato pa 32 najboljših še v paralelnem spustu. Paralelni spust oziroma finale poteka tako, da se tekmovalci v parih spuščajo po progi - slabši izpade, boljši pa gre naprej, vse do končnega finala, ko se pomerita še najboljša dva. Končni zmagovalci v paralelnem finalnem spustu so bili: 1. mesto: Branko Šlambergar (Tiger iz Bukovca) 2. mesto: Uroš Žibert (Moto Černe) 3. mesto: Blaž Razpotnik (MK Lašk Pot) Najboljši čas v kvalifikacijah je dosegel Gašper Cvetko (lanskoletni zmagovalec finala) iz MK Vaški Boysi. Kot zanimivost lahko omenim, da se je kot predtekmovalka po progi spustila tudi Špela Močnik iz Hitove budilke. Med spustom je v ciljni areni za obiskovalce potekal zabavni program: nastopila je letošnja zmagovalka v bitki talentov Eva Černe, za plesni vložek so poskrbele plesalke iz Plesne šole Miki, na prizorišču so nas zabavali Prjatli, kasneje pa sta v gostišču Vidrgar igrala ansambel Marela in Prjatli. Po progi so se spustili tudi Selniški pležuharji - iz Country Cluba Selnica z izvornimi lesenimi pležuhi, starodobni smučarji „Suhe Špage" (društvo Rovtarji). Spoznali smo tudi prvo slovensko bob reprezentanco, ki je predstavila svoj projekt zbiranja prispevkov za bob. Med tekmovalci smo opazili Igorja in Marka Jermana (oba uspešna motoristična dirkača), Klemena Gerčarja (najmlajši prvak v motokrosu na 125 ccm), Roberta Kotnika (državnega prvaka v teku na 10 km). Letos so podelili še nagrade prvim trem udeleženkam (Saška Cerar, Katja Goričan, Lara Urbančič), najstarejšemu in najmlajšemu udeležencu, nagrado za najatraktivnejši padec ter nagrado za najiz-virnejši pležuh. Moto Klub Rokovnjači se zahvaljuje vsem sponzorjem, občinam Lukovica, Moravče in Zagorje ter Radiu Hit kot medijskemu pokrovitelju. Več o spustu in dogajanju v Kandršah na 3. Zimskem Moto Taboru si lahko pogledate na spletni strani: www.mkrokovnjaci.com. Majda Vesel šport, kultura DRŽAVNO PRVENSTVO POSAMEZNIKOV V ŠAHU V času od 25.02.-03.03.2007 je potekalo v Murski Soboti 14 državno prvenstvo v kvalitetnem šahu. Tako kot lani si je tudi letos udeležbo zagotovil Abe Blaž, z uvrstitvijo na drugo mesto na regijskem tekmovanju. Po lanskem petnajstem mestu se je letos odrezal še bolje in osvojil 10. mesto v hudi konkurenci. Zbral je 5-točk (tri zmage, štiri remije in dva poraza). S tem izidom spada Blaž po ratingu (lestvica kakovosti igralca) med najboljšo deseterico igralcev do 12 let. Vsi šahovski strokovnjaki so si enotni, da ima ŠS ŠD Loka izjemno nadarjene mlade šahiste, ki bi lahko kmalu krojili slovenski šahovski vrh, vendar potrebujejo še veliko učenja (tudi volje do učenja) in tekmovalne zagrizenosti. Za ŠD Loka Matjaž Anžlovar Boj za meje po prvi svetovni vojni Odprtje razstave 21. marec 2007 «C u iuuilTUHU9ruui nna niřmwií II H ^ i um i i: ličili lůUíf » ÉUjniuawDiťruvLtOtnoi DD* S katalogom in razstavo Boj za slovenske meje v Medobčinskem muzeju Kamnik predstavljamo del izredno bogate zbirke razglednic prof. Milana Škrabca. Na ogled so razglednice, ki oživljajo vsakdanje življenje v prvi svetovni vojni. Prikazujejo nam vojaško življenje, zmage in poraze, srečanje s smrtjo, propagando pa tudi civilno življenje in porušeno domovino. Neposredno nas seznanjajo z dogajanjem po prvi svetovni vojni, ko so se oblikovale slovenske (jugoslovanske) meje, pri čemer je imel odločilno vlogo kamniški rojak general Rudolf Maister Vojanov. Poleg sprednje strani razglednic nam marsikaj pove tudi zadnja stran - še bolj osebno začutimo čas s sporočili, ki so jih vojaki in drugi, vključeni v zgodovinski proces, pošiljali sorodnikom in prijateljem. Na razstavi so prikazani tudi nekateri osebni predmeti vojakov iz prve svetovne vojne ter orožje iz zbirk Medobčinskega muzeja Kamnik in Muzeja novejše zgodovine Slovenije. GM Slovenije, Radio Slovenija, Mestna galerija ŠOŠTANJ in ZKP Celje vabijo na koncerte Črne ptice Klemen Leben, harmonika Program: Aho, Bach, Katzer, Ramovš, Sojar-Voglar LJUBLJANA Mala dvorana Slovenske filharmonije torek, 10. april 2007 ob 19.30 ŠOŠTANJ Mestna galerija sreda, 11. april 2007 ob 19.00 CELJE Galerija sodobnih umetnosti sreda, 18. april 2007 ob 19.30 Vstop prost. Vljudno vabljeni! Harmonikar Klemen Leben, rojen leta 1983 v Ljubljani, se je po končani Glasbeni soli v Mengšu vpisal na Srednjo glasbeno in baletno šolo Ljubljana (prof. Erno Sebastian), kjer je leta 2002 maturiral. Februarja 2007je z odliko diplomiral na Visoki šoli za glasbo »Franz Liszt« v Weimarju - razred: prof: Ivan Koval. Sedaj je, po uspešno opravljenih sprejemnih izpitih, vpisal na isti ustanovi umetniški magisterij. Za izjemne dosežke pri umetniškem uveljavljanju SGBS Ljubljana mu je bila leta 2003 podeljena Škerjančeva nagrada; prav tako pa mu je bilo v Weimarju za njegove uspehe na umetniškem področju podeljeno odličje »Franza Liszta«. Za svoje umetniško udejstvovanje je prejel še Nagrado Antonia Tarsie, Častni znak občine Mengeš^ Izmed mnogih odličnih kritik domače in tuje strokovne javnosti se najraje spominja besed akademika Lojzeta Lebiča o izvedbi skladbe Rej: „Poustvaritev je bila pravi sijaj!" Izpopolnjeval se je pri mojstrih, kot so Matti Rantanen, Joseph Macerollo, Tomaž Lorenz, Andrej Petrač in Artemis Quartett ter se udeležil večih nacionalnih in mednarodnih tekmovanj, kjer je praviloma posegal po najvišjih mestih. Njegovi posnetki bogatijo razne arhive radijskih in televizijskih hiš (RTV Slovenija, SWF, ORF, Deutschland Radio, RAI^). Poleg solističnega udejstvovanja igra v raznih komornih zasedbah, najaktivneje s Triom Marakle. Je tudi član wei-marskega Ansambla za novo glasbo. Trudi se za uveljavitev harmonike kot koncertnega glasbila in v ta namen sodeluje s priznanimi slovenskimi in tujimi skladatelji. Na dosedanji glasbeni poti je krstno izvedel že lepo število del in prekrižaril praktično vso Evropo. obvestila Čiščenje narave na dobensko rašiškem hribovju Vabilo na druženje z nami na čistilni akciji v soboto, 31. marca 2007. Dobimo se ob 9.00 ob mengeškem bajerju pri nekdanji opekarni v Pristavi. Smo med pomladansko čistilno akcijo. Postopoma se izboljšuje stanje v naravi. Sanirana so večja divja odlagališča. Toda nujna je stalna in še večja pripravljenost ali oprezanje, včasih že kar vojna z vedno novimi kršitelji, ki pritiskajo v gozdna področja. Letos je že marca vse v razcvetu! Prosimo vas, da skupaj opozorimo javnost na varovanje spomladanskega cvetja, saj se premnogi »pasejo« tako, da potrgajo tako velike šope, na primer zvončkov, da jih komaj držijo v rokah! NAJLEPŠA ROŽA JE RASTOČA ROŽA! Privežimo pse na vrvice in pospravimo njihove iztrebke! Primimo majhne otroke za roko in varujmo prebu-jajočo naravo! Zahvaljujemo se vsem, ki si prizadevate za čisto okolje, ki je odraz naše srčne kulture in našega odnosa do enkratne in nezamenljive narave. Slovenska demokratska stranka občinski odbor Mengeš MK Rokovnjači vabi Vabimo vas na 5. propagandni večer, ki bo v petek, 20. aprila ob 21h v Rok Pubu v Krtini pri Domžalah. Na propagandnem večeru bomo predstavili dogajanje v preteklem letu in planirane aktivnosti za letošnje leto. Po končani predstavitvi vas bo zabaval ansambel Pr'jatli. Vabljeni člani, simpatizerji in vsi, ki vas zanima dogajanje v klubu! Hvala in lep pozdrav. Majda Vesel Vabilo članom kolesarskega društva Mengeš V četrtek, 29. marca 2007 bo potekala spomladanska čistilna akcija. Zberemo se ob 16. uri pred Avtoservisom Gregorc na Kamniški cesti. Trasa ostaja ista kot prejšnja leta. Za vreče in rokavice bo poskrbljeno. Tudi kolesarji prispevajmo za čistejše okolje. Upravni odbor Gorniški pohod na Krvavec z ogledom vodovarstvenega in vodizbirnega območja vodovoda ter s pobiranjem odpadkov POBIRANJE ODPADKOV z gorniškim pohodom bo v soboto, 14. aprila 2007. Odhod bo izpred občine Mengeš ob 8. uri. Peš bomo odšli od spodnje postaje žičnice do Gospince, si ogledali objekte in na poti očistili Brezoviški graben, iz katerega se napaja Krvavški vodovodni sistem v Izvirih. Za svojo varnost odgovarja vsak sam. V primeru napovedi zelo slabega vremena pohod odpade (Dnevnik TVS na predvečer pohoda). Za malico poskrbi vsak sam, za vreče in odvoz odpadkov bomo poskrbeli mi. Zaradi organizacije prevozov svojo udeležbo obvezno najavite na mobilni telefon 051 372782 ali na eNaslova: menge-s@sds.si, tomaz.stebe@dz-rs.si . Medobčinsko društvo invalidov Domžale, Lukovica, Moravče, Mengeš in Trzin vabi Vabimo vas na že tradicionalno 32. srečanje težkih invalidov in njihovih spremljevalcev, v nedeljo 15. aprila 2007, s pričetkom ob 10. uri. Na srečanje vabimo vse člane - težke invalide in njihove spremljevalce na področju delovanja MDI Domžale. Vabimo tudi župane oz. predstavnike občin Domžale, Lukovica, Moravče, Mengeš in Trzin, predstavnike DI Gorenjske regije in prijateljskih društev ter predstavnike pobratenega Društva invalidov Izola. Medobčinsko društvo invalidov Domžale, Lukovica, Moravče, Mengeš in Trzin organizira državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. Državno prvenstvo bo potekalo 21. aprila 2007 s pričetkom ob 9. uri v Osnovni šoli Trzin. Vabimo vse strelce in ostale, da se tekmovanja udeležijo. MDI DOMŽALE Vabilo na ustanovni sestanek ženskega odbora SDS Mengeš Žene in dekleta iz občinskega odbora Slovenske demokratske stranke smo se odločile organizirati tudi v občini Mengeš. Vabimo vse, ki ste zainteresirane in pripravljene delovati v javnem interesu na ustanovno konferenco, ki bo v petek, 30. marca 2007, ob 19. uri v restavraciji Grohar. Veseli bomo soustvarjanja in sodelovanja pri vseh družbenih, občinskih, državnih, slovenskih in evropskih ter globalnih temah. Zavzemamo se za odpravljanje neenakosti v politiki zaposlovanja žensk, trudimo se za zagotavljanje enakih možnosti na delovnem mestu, kar pomeni, da prejemajo ženske za enako delo enako plačilo in imajo tudi enake možnosti za svoje poklicno napredovanje. Zavzema se tudi za večje sodelovanje žensk v postopku političnega odločanja, za večji odstotek zastopanosti žensk v predstavniških in izvršilnih organih, zato tudi ženske spodbujamo, da se dodatno politično izobražujejo. Vključujemo se v reševanje socialnih problemov, zavzemamo se za pravičnejšo stanovanjsko politiko, posebno za mlade družine, za izboljšanje zdravstvenega varstva žensk, otrok, mladine in ostarelih ter invalidnih oseb. Posebno skrb pa namenjamo odpravljanju vseh vrst nasilja nad ženskami in otroki ter odpravljanju vseh oblik zasvojenosti (alkoholizem, mamila). Več o ženskem odboru SDS najdete na http://www.sds.si/index.php?page=interes-ne_organizacije&menu=menu_organiziranost_sds#OS. Za Slovensko demokratsko stranko, občinski odbor Mengeš Pepica Glamuzina, Marija Gosar, Zlatka Zebec Iskanje novega kadra za pomoč pri izvedbi domžalskega kulturnega festivala DNK 08 Kulturni aktivisti in tisti z idejami - POZOR! Te zanima kultura in imaš idejo (ali nekaj njih) kako popestriti zaspane Domžale in okolico na kulturnem področju? Če je tvoj odgovor ja, potem je to prava stvar zate! Ekipa DNKja namreč potrebuje pomoč pri poganjanju velikih koles v organizaciji, sveže ideje in novo energijo! V ta namen bomo konec aprila v klubskih prostorih organizirali sestanek vseh, ki se želijo preizkusiti pri idejni zasnovi in končni izvedbi kulturno precej zajetne zadeve. Vsaka pomoč in ideja bo prav prišla, zato ne odlašaj in prikulturovrati! En kulturni pozdrav in se vidimo! Za vse ostale informacije pokliči 041/757-727 ali pa pridi v klubske prostore na Kolodvorsko 8 (nasproti domžalske železniške postaje) v Domžale. Ekipa DNK - ŠTUNF 07 Izkušena varuška vzame v varstvo otroka na vašem ali mojem stanovanju. Starost otroka ni ovira. Lokacija - Mengeš z okolico. Ga. Marija na tel: 01 72 37 475 ali 040 932 056 MALI OGLASI V naslednji številki bomo objavili rubriko Mali oglasi, ki bodo za fizične osebe do 20 besed brezplačni. Mali oglasi za pravne osebe in oglasi daljši od 20 besed so plačljivi po ceniku javnega glasila, kar znese 6 evrov z DDV. Oglasi bodo razdeljeni v rubrike. Kupon: IME IN PRIIMEK.............................................................. NASLOV........................................................................ TELEFON...................................................................... DATUM IN PODPIS.......................................................... VSEBINA MALEGA OGLASA Natečaj za grafičnega oblikovalca/oblikovalko za izdelavo celostne grafične podobe Kopalkanj 007 Kaj: Kopalkanje 007: večeri elektronske glasbe na domžalskem bazenu čez poletje, že tradicionalno peto leto, letos z enim dogodkom več (torej jih je 6). Za koga: Za vse mlade tako ali drugače. Za vse ljubitelje dobre elektronske glasbe vprijetnem ambientu... Za tiste, ki v poletnih dneh pridno služijo cekine, ki pišejo diplomsko delo, ki kravžljajo možgančke za jesenske izpitne roke ali popravne izpite, ki prebolevajo ljubezensko zvezo ali poletno afero, za tiste, ki so jim v poletnih dneh padli načrti v vodo... in vsem tistim, ki si želijo hudo dobrega večera (ali več njih)! Kako: Cilj: ustvariti mladostniško, privlačno, igrivo, zabavno, poletno prijazno podobo, kjer je prostor tudi za logotipe (organizatorjev, sponzorjev...)! Do kdaj in kam: Rok za oddajo predloga za CGP je 20. april Predlog lahko pošlješ na e-mail: ana@studentski-klub.com ali ga prineseš v klubske prostore na Kolodvorsko 8 v Domžale Za vse ostale informacije pokliči 041/757-727 ali pa pridi v klubske prostore na Kolodvorsko 8 (nasproti domžalske železniške postaje) v Domžale. Veliko ustvarjalne energije ti želimo klubovci in se vidimo! VIII. Florjanov sejem - povabilo in prijava Turistično društvo Trzin organizira VIII. Florjanov sejem v Trzinu, ki bo v soboto in nedeljo 5. in 6. maja na Ljubljanski cesti ob Gasilskem domu s povorko trzinskih gasilcev in koncertom godbe na pihala. Sejem bo potekal cel dan od 9 ure, pa do 19ih. Vabljeni vsi podjetniki, posebej rokodelci in domača obrt, da predstavijo svoje izdelke in dejavnosti. Za razstavljavce etno gradiva in predmetov dediščine razstavnega prostora ne bomo zaračunali. Posebej bomo organizirali tudi predstavitev društev in njihovih dejavnosti. V času sejma bomo poskrbeli tudi za kulturni in zabavni program, igre za otroke in odrasle, za hrano in pijačo ter seveda večerno glasbo za ples. Več informacij pri Jožici Valenčak na tel 031 668 615. Turistično društvo Trzin obvestila JUNAK Mengeš je staro mesto ali občina, karkoli že. Ima svoj pomen tako v času kot prostoru. Ima svojo več kot 850 let staro zgodovino, danes pa pomeni nekaj v državi in seveda tudi v združeni Evropi. Zgodovini in današnjem času daje Mengeš množico pomembnih ljudi s področja kulture, športa, politike, gospodarstva in drugih področij našega življenja. Toda! Ali se je že kdo vprašal ali nam je dosedanja zgodovina prinesla svojega »Junaka »?! Junaka kot so na primer pripovedni Peter Klepec, Martin Krpan, Kralj Matjaž ali celo svetovno znani junak pred Trojo Ahil. Ali morda čisto resničnega junaka v smislu Rudolfa Maistra ali Matije Gubca? Morda bi nam prav prišel sodobni športni junak, ki nosi domov kolanje iz svetovnih prvenstev in olimpijad! Morda nekoga, ki je nekoč rešil Mengeš in mu moramo biti vsi hvaležni! Junaka bi imeli za svojega in bi ga častili povsod in na vsakem koraku. O njem bi govorili samo dobro, o njegovih napakah in slabostih ne bi govorili in bi mu postavili spomenik. Sprašujem se, če ga potrebujemo ?! Po mojem skromnem mnenju ga ne rabimo in smo lahko zadovoljni s tistim, kar imamo in v miru lahko živimo naprej ter vzpodbujamo tiste, ki so pripravljeni za Mengeš karkoli narediti, teh pa imamo zaenkrat kar nekaj. Problem pa, po mojem skromnem mnenju, obstaja drugje! Poznam nekoga, ki misli, da je »Junak«, ki se narodu lahko rodi samo enkrat na tisoč let, ki meni, da je nekoč rešil Mengeš pred katastrofo, v preteklosti pa si ni imel časa postaviti spomenika, takega tapravega, izklesanega iz kamna in postavljenega v center Mengša, zato Mengeš rešuje še sedaj in nič ne kaže, da bo s tem nehal. Morda pa ga bomo Mengšani kdaj razumeli in imeli bomo zares svojega resničnega junaka! Morda ga bomo zares potrebovali! Nikoli ne veš! Toda, kako ga bomo poimenovali? Kako je že naš dolenjski rojak Josip Jurčič poimenoval junaka, ki je samega hudiča presekal na dve polovici ? NE UBIJAJT MEHANSKO BIOLOŠKA OBDELAVA GOSPODINJSKIH ODPADKOV Vabim vas na javno tribuno, v torek 17. aprila 2007 ob 19. uri, v Kulturnem domu Mengeš, kjer bomo predstavili projekt mehansko biološke obdelave gospodinjskih odpadkov na lokaciji Publikus v občini Komenda. Vabljeni! Župan Občine Mengeš Franc Jerič horoskop HOROSKOP ZA MESEC APRIL 2007 (21.03. - 20.04.) Obljublja se vam umirjen mesec, čeprav se zdi, da si tega ne boste ravno želeli. Rdeča nit bo vsekakor, da delate na sebi in da pridobite določene nove poglede na življenje. Nekoliko bolj se boste zaprti vase in se morda obremenjevali. Toda na drugi strani bo resnica ta, da so problemi večplastni in da s pomočjo pogovora vse rešite. Notranja občutljivost vam bo v pomoč, da razrešite določene stvari, ki vas ovirajo. V partnerju poiščite prijatelja in zaveznika. odpravile morebitne slabe navade in razvade. Na drugi strani vas bo v veliki meri zaznamovala svoboda in svobodni pogledi na življenje. Vsekakor bo veliko tudi prijetnosti in sproščenosti, kajti če je človek srečen, se mu dogajajo prijetne reči. (21.04. - 20.05.) Prijeten mesec, v katerem pridobite samozaupanje in tako greste naprej po poti življenja. Vaša zaveznica bo romantika in s prefinjenim čutom za dobro pridobite vse tisto, kar rabite. Razvoj se bo nadaljeval v smislu varnosti in spoznanju, da morajo priti tudi spremembe. Razvojno bo na vas delovala družba in v tem smislu boste nadvse aktivni. Na delovnem mestu se vam bodo odprle nove poti in spoznali boste, kaj pomeni moč sodelovanja. Uspehi se bodo vrstili v pogledu denarja. (21.05. - 20.06.) Uspehi se bodo vrstili in kolo sreče se bo zavrtelo v vašo korist. Seveda bo nujno, da naredite selekcijo in da si končno določite lestvico prioritet. Čeprav se zdi, da ste v preteklosti imeli v ljubezni nekaj več sušnih obdobij, bo april to sliko popravil in čaka vas prav prijeten čas. Globoko v sebi boste razigrani in se odpravili v družbo. V partnerju najdete prijatelja in tako gresta naprej objeta z roko v roki. Na splošno se dobro prilagajate in spretno vijugate po skrivnostih razpotjih. (24.10 - 22.11.) Kocke usode boste zlagali tako, da iz tega izvlečete korist. Pomembno vlogo igra dejstvo, da razmišljate pozitivno. Sreča bo na vaši strani, seveda morate biti premišljeni. Zanimivo je, da vas veliko prijetnosti in posebne sreče čaka v zakonskem življenju. Čeprav se zdi, da boste postali nekoliko bolj občutljivi in dovzetni za tuje vplive. Pridobite določena znanja in stvari skrivate v sebi. Spodbudno je, da življenje dojemate kreativno in da se vsega lotite na ustvarjalen način! (23.11. - 21.12.) Ustvarjalne in dinamične energije bo veliko v pogledu doma. Počasi bo čas, da se lotite spomladanskega čiščenja in da stvari daste na tisto mesto, kamor sodijo. Veliko lažje in bolj kvalitetno se boste izrazili v pisani besedi. Določene dogodke bi v osnovi želeli prehitevati, ampak se to ne bo zgodilo - kajti vse se zgodi ob svojem času. Mnogo sreče, romantike in harmonije občutite ob srčnem izvoljencu. Trenutki sreče v dvoje so čarobni in v svojem bistvu tudi sveti. (21.06. - 22.07) Pomladno hrepenenje vas bo prebudilo iz zimskega sna. In tako bo april čas, ko boste odkrito komunikativni, iskali družbo in uvidite, da so spremembe sestavni del življenja. V veliko pomoč in vzpodbudo vam bo intuicija - dobro je, da se pri tem tudi poslušate. Stvari ne smete delati na silo, ampak tedaj, ko občutite. Nekoliko bolj zaplujete v svet mistike, ezoterike in sanj. Moč za naprej boste črpali iz svoje zakladnice znanj. Primerno bo, da se še izobražujete. (23.07. - 22.08.) Čeprav bi si v osnovi želeli hitrih rezultatov, se to ne bo zgodilo. Šolo, ki jo piše življenje, spoznavate počasi in tako je tudi prav. Zdi, se da vas na delovnem mestu čaka veliko prijetnosti in da boste znali stvari obrniti tako, da iz omenjenega izvlečete koristi. Na svoj način boste tudi tokrat v središču pozornosti in omenjeno vam bo prav odgovarjalo. Zanimivo je, da vas bo privlačilo vse tisto, kar je drugačno. V ljubezni dokažete strast in lojalnost. (22.12. - 20.01.) Korak za korakom boste ugotavljali, da resnica sega dlje, kar lahko vidite ali občutite. Zanimivo je, da vas bo spremljala ustvarjalna energija in da boste veliko svojega časa namenili tistim dejavnostim, ki imajo v sebi kreativni pečat. Besede bodo nekoliko bolj ostre in dinamične. Svoje mnenje boste vsekakor želeli uveljaviti jasno in glasno. Nujno je, da uvidite smisel življenja in da lahko iz dneva v dan uživate. Na duhovnem nivoju negujte svojega notranjega otroka! (23.08. - 22.09.) Obetajo se vam prijetni trenutki, čeprav boste določene stvari miselno prehitevali. Sproščenost bo kot nektar zaupanja in dobra popotnica za nadaljnje delo in trud. Izobraževanje in delo s tujino bo nekaj, kar vam lahko v samopomoč. Ljubezensko življenje bo sprva obarvano v svobodne vode, v katerih se naužijete prijetnih trenutkov. Resnica bo ta, da se v veliki meri sprostite. Na delovnem mestu prihaja vaših pet minut in jih ne zamudite. (21.01 - 18.02.) Pridobili boste notranji mir in zaupanje vase. Iz preteklosti ste se vseeno mnogo naučili in tako vam bodo izkušnje dragocene. Na delovnem mestu se bo vrstilo kar nekaj uspehov in priznanj. Finančno stanje bo precej stabilno, čeprav se boste istočasno morali varovati nekih nejasnosti. Potreba po čustveni varnost bo nekaj normalnega in iskanega v začrtanem vsakdanu. Postali boste bolj sproščeni in se prebujali v umetniškem in čutnem izražanju! (19.02 - 20.03.) Mesec april bo čas, ko se boste aktivno in odgovorno lotili vseh nalog in projektov. Zastavljene cilje opravite tako dobro, da boste zato deležni še pohvale. Vse tisto, kar vas moti ali ovira, lahko daste iz sebe. Veliko prijetnih trenutkov in romantičnih doživetij doživite doma, kjer se spočijete in dobite moč za vse odgovornosti, katere vas še čakajo. Pomladno hrepenenje bo obrodilo umetniške navdihe in tako boste o svoji muzi tudi kaj napisali. Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog • •••••• M*»^ •• •• •• •••••••^ a^ a^ <« (23.09. - 23.10.) .............................. April bo v svojem bistvu nekoliko skrivnosten in tako se bodo stvari .............................. dogajale na nekoliko bolj mističen način. Privlačilo vas bo vse tisto, • ................................».«^.^^.................^ kar tako ali drugače odstopa. Poglobite se v določena znanja, ki bodo ............................... mengeški godbeniki v križanki AVTOR ŠTEFAN MARKOViC GLADKA TLA IZ ILOVICE, MALTE, CEMENTA, ZDROBUENE OPEKE ALI M AVCA ZEVSOV SIN, PO SMRTI SODNIK V PODZEMUU ZDRAVILIŠČE V BELGIJI IME NEKDANJEGA MINISTRA TURNŠKA MESTO V SRBIJI, JUŽNO OD ČAČKA IGOR EFIMOV POSVEČEN PROSTOR, SVETIŠČE ZDRAVUE- NJES ČEBEUIM STRUPOM NEZNANI LETEČI PREDMET (ANGLEŠKA KRATICA) KRAJŠA OBLIKA IMENA PAMELA MESTO, KJER JE KAJ UPOGNJENO, POVEŠ REKA V SRBIJI FALOT (UUBKO-VALNO) VBOD, ŠIV S KATERIM SE PREPREČI CEFRANJE VZDEVEK PESNIKA SL. MODERNE JOSIPA MURNA KOFI ANAN LESENA POSODA Z DVEMA ROČAJEMA, UŠESOMA RENAULTOV AVTO PRENOSNA ŽIČNA OVIRA ZASVOJENEC Z ALKOHOLOM DRUGO IME ZA RASTLINO KOŠENIČI-NICO Z GOLIMI LISTI AMERIŠKI PISATEU (STEPHEN) PREDPLAČILO AVANS MOGOČNA GORA ANDREJ BAJUK VRS.TROPSKE DIŠ.SMOLE ANTON JANŠA GRŠKI BOG VETRA, EOL KRAJ V SRBIJI URADNO POVABILO NA SESTANEK DUHOVŠČINA (ŽAUIVO) MESTO V ŠPANIJI ALI SEATOV TIP AVTOMOBILA EDWARD (KRAJŠE) SLOV.BIATL. (PETER) KRAJ PRI LOGATCU PODZEMEU-SKI KANAL ZA ODVAJA-IJE NESNAGEr ODPLAKE, ODPADNE VODE KONCENTRACIJSKO TABORIŠČE ŠVEDSKA POKRAJINA LETOS UMR. AM.PEVEC (FRANKIE) GOVEJI MLADIČ RAČJI MLADIČ HRVAŠ.LUKA NEKDAJ KARDEUEVO ITALU. ŠP. MOŠKO IME ANGLOAM. UTEŽNA EN. ESTONSKI SKLADATEU (EVALD 1900-M39) KRAVICA, ICIKA, TUDI MESTO V PERUJU ÍVIC.ŠAH.VEL (VLADIMIR) KRAJ PRI LBISTRICI BRST, CIMA MAJHEN CICIBAN VZDEVEK ATLETINJE JOLANDE ČEPLAK DAVE ALLEN MESTO V nALUI, CIVIDALE DEL FRIULI VOJAŠKA ŠARŽA ANTON ČEHOV MESTO V INDIJSKI DRŽAVI MAHARAŠTRA IME KOSTUMO-GRAFINJE VOGELNIK Rn, RSOVCI - kraj v Srbiji Peter DOKL - biationec APnERAPUA - zdravijeitje s čebeljim strupom Viadimir MILOV - ivicarsiii iahovsiii velemojster ruskega rodu BDELLI - vrsta tropske diSeCe smoie Med pravilno izpolnjenimi križankami, ki bodo do 16. aprila prispele na naslov Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš ali jih boste dostavili v vložišče ga. Marti Kuret, bomo 17. aprila izžrebali nagrado in tolažilno nagrado. Prva nagrada bo pizza v Gostilni Pavovc. Tolažilna nagrada je osvežilna pijača v Gostilni Pavovc. Sponzor križanke je Gostilna Pavovec, dostava hitre hrane na tel. 723 77 77 na Kamniški cesti 1, 1234 Mengeš,. Glavno nagrado je prejel Zdeno Cerar iz Mengša, tolažilno pa Breda Martinčič iz Mengša. Čestitamo! Priimek poročilo o intervencijah Poročilo o intervencijah policije v občini Mengeš 03.02.2007 TATVINA DELOV VOZILA Neznanec je na Slamnikarski ulici izvršil tatvino zadnjih luči za vozilo znamke Peugeot Boxer. Materialna škoda znaša okoli 300 €. 04.02.2007 INTERVENCIJA Občan je prijavil, da nekdo v Loki pri Mengšu poziva k pretepu. Kršitelju je bil izdan plačilni nalog. 06.02.2007 TATVINA POCINKANE PLOČEVINE Neznanec je na Zoranini ulici s strehe izvršil tatvino dveh pocinkanih pokrovov zračnika. Materialna škoda znaša okoli 200 €. VLOM V OSEBNI AVTOMOBIL Na Šolski ulici je neznanec vlomil v vozilo in iz vozila vzel torbico z vsebino. Materialna škoda znaša okoli 200 €. POŠKODOVANJE TUJE STVARI Na Kolodvorski cesti je neznanec poškodoval dve parkirani vozili. Materialna škoda znaša okoli 500 €. 07.02.2007 INTERVENCIJA IN NAJDENO KOLO Občan je prijavil, da so mu neznanci prevrnili smetnjak za smeti. Policija že poizveduje za neznanci. Prav tako je občan povedal, da je našel kolo Rog Qallager, črno sive barve, št. okvirja 497398. Lastnik lahko kolo dobi na Policijski postaji Domžale. 08.02.2007 PROMETNA NESREČA Na ulici Ogrinovo je prišlo do prometne nesreče z materialno škodo zaradi nepravilnega srečevanja vozil. Povzročiteljici je bil izdan plačilni nalog. 09.02.2007 TATVINA VOZILA Na Trdinovem trgu je neznanec izvršil tatvino osebnega avtomobila Renault Clio 1.5 DCI, modre barve, registrskih številk LJX0-309. Materialna škoda znaša okoli 8000 €. TATVINA DELOV VOZILA Neznanec je na Gorenjski cesti izvršil tatvino vzvratnega ogledala za vozilo znamke Opel Kadett. Materialna škoda znaša okoli 50 €. 09.02.2007 VLOM V HIŠO Na Maistrovi ulici je neznanec vlomil v hišo, iz katere je vzel prenosni računalnik znamke NEC in nakit. Materialna škoda znaša okoli 1500€. 10.02.2007 VLOM V HIŠO Na Mehletovi ulici je neznanec vlomil v hišo, iz katere je vzel nakit. Materialna škoda znaša okoli 2000 €. TATVINA LESA Ob lokalni cesti Loka - Dobeno je storilec izvršil tatvino rezanega lesa v vrednosti 100 €. Zoper osumljenca bo podana kazenska ovadba. 11.02.2007 PROMETNA NESREČA S POBEGOM Na Slamnikarski ulici je neznanec z vozilom trčil v ograjo in jo podrl. Materialna škoda znaša okoli 150 €. INTERVENCIJA Občanka je prijavila, da jo je znana oseba davila in ji grozila. Kršitelju je bil izdan plačilni nalog in izrečen ukrep prepoved približevanja. 12.02.2007 POŠKODOVANJE TUJE STVARI Na Levčevi ulici je neznanec poškodoval parkiran osebni avtomobil. Materialna škoda znaša okoli 500 €. PROMETNA NESREČA Na Jelovškovi ulici je prišlo do prometne nesreče s telesnimi poškodbami zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča. Povzročitelju oz. samoudeležencu je bil izdan plačilni nalog. 17.02.2007 ZATAJITEV Neznanec je na avtobusu na relaciji Mengeš - Ljubljana vzel denarnico, ki je oškodovancu padla z žepa. Materialna škoda z znaša okoli 250 €. 19.02.2007 POŠKODOVANJE TUJE STVARI Na Slamnikarski ulici je neznanec poškodoval parkiran osebni avtomobil. Materialna škoda znaša okoli 300 €. 20.02.2007 TATVINA Na Kersnikovi ulici je neznanec izvršil tatvino denarnice. Materialna škoda znaša okoli 200 €. POSKUS VLOMA V GOSTINSKI LOKAL Na Slovenski cesti je neznanec poskušal vlomiti v gostinski lokal, vendar mu to ni uspelo. Materialna škoda znaša okoli 200 €. 21.02.2007 OGROŽANJE VARNOSTI Občanka je prijavila, da ji grozi znana oseba. Zoper osumljenko bo podana kazenska ovadba. PROMETNA NESREČA S POBEGOM Na lokalni cesti Mengeš - Koseze je prišlo do prometne nesreče s pobegom zaradi vožnje po nasprotnem voznem pasu. Materialna škoda znaša okoli 300 €. 22.02.2007 PROMETNA NESREČA Na Kamniški cesti je prišlo do prometne nesreče s telesnimi poškodbami zaradi izsiljevanja prednosti. Materialna škoda znaša okoli 2200 €. Zoper povzročitelja sledi ob-dolžilni predlog. 26.02.2007 PROMETNA NESREČA S POBEGOM Na Kolodvorski cesti je neznani voznik trčil v parkiran osebni avtomobil. Materialna škoda znaša okoli 200 €. 27.02.2007 OGROŽANJE VARNOSTI IN PREPREČITEV DOKAZOVANJA Občan je prijavil, da mu grozi znana oseba. Poleg navedenega je tudi odstranil mejnik. Zoper osumljenega sledi kazenska ovadba. 28.02.2007 VLOM V VOZILO Na Trdinovem trgu je neznanec vlomil v osebni avtomobil in iz vozila vzel žensko torbico z vsebino. Materialna škoda znaša okoli 400 €. PROMETNA NESREČA S POBEGOM Na Kolodvorski cesti je prišlo do prometne nesreče z materialno škodo zaradi vožnje na prekratki varnosti razdalji, povzročitelj pa je s kraja odpeljal, ne da bi nudil podatke. Materialna škoda znaša okoli 500€. Povzročitelj je bil izsleden, izdan mu je bil plačilni nalog. Policisti naprošajo vse, ki bi karkoli vedeli o nerazrešenih primerih ali pa jim pozornost vzbudijo sumljive osebe, naj informacijo čimprej sporočijo na PP Domžale, tel. Št. 01 724-65-80, na brezplačno št. 113 ali na brezplačni anonimni telefon 080 1200. POROČILO O INTERVENCIJAH PGD MENGEŠ ZA MESEC FEBRUAR Izvleček iz intervencijskih poročil PGD Mengeš 28. 2. 2007 ob 16.00 Črpanje vode iz jaška za cisterno kurilnega olja zaradi vdora vode pri KD Mengeš Zadnja novica: 19. in 20. 3. 2007 Ob močnem sneženju smo posredovali pri žaganju vej in drevja na Ropretovi in Kolodvorski ulici v Mengšu. zahvale "N Zvonovi zapeli so pesem bolečo, Bog ti namenil nebeško je srečo, Odšel si tiho s tega sveta, Gotovo se snidemo preko neba^ Odslej bodi zvezdni naš vodnik, Marijin vdani priprošnjik. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža,očeta, sina, brata in svaka ZALETELJ STANKOTA Se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in moralno podporo. Zahvaljujem se tudi dr.Kovač-Moharjevi, sestri Vandi, sestri Sabini, g. župniku Janezu Kvaterniku za lepo opravljen obred, ter Mengeškemu zvonu za lepo zapete pesmi. Se posebno bi se zahvalila Evi Cerne za pesem, ki jo je zapela. Pavle, hvala tudi tebi, ki si mu s svojim iskrenim prijateljstvom v času bolezni stal ob strani. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča: žena Stanka, hčiAnja in sin Matic ZAHVALA V 92. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama in prababica IVANKA PODBORŠEK, roj. POGAČAR Iskreno se zahvaljujemo duhovniku za lep obred, pevcem, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni y V Mrtvi niso vsi mrtvi, mrtvi živijo v nas in bodo drugič umrli z nami in v nas. T. Pavček ZAHVALA OB SMRTI NAŠE DRAGE MIHAELE SLAPŠAK -HELČI V tej lepi zgodnji pomladi je prenehalo biti srce naše drage žene, mame in babice. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se od nje poslovili, prinsesli sveče in cvetje ter nam izrekli sožalje. Hvala zdravstvenem osebju, ki se je trudilo ohranjati plamenček njenega življenja; zlasti gospe dr. Kovač-Mohar, medicinski sestri Vandi in patronažni medicinski sestri Majdi. Spominjali se je bomo take, kot smo jo poznali: prijazne, čuteče in dobrosrčne. Žalujoči: mož Marjan, hči Alenka Cankar z družino, hči Maja Jež z družino, vnuka Urška Cankar in Andraž Jež. V GAJU POMLADNEM LIPA OZELENELABO, A TEBE, NAŠA SREČA, NIKOLI veCnebo. y v NOČI Vse te noči, te žalostne noči ko nimam govoriti s kom besede in so z menoj le žarki lune blede, te pričakujem s trudnimi očmi. A ko se dela dan in še te ni, bi hotel, da bi bila noč ta večna, ker samo v temni noči ni nesrečno srce je moč tolažiti z lažmi. Alojz Gradnik ZAHVALA Ob smrti naše drage IVANKE TOTTER Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se Janezu Puhanu za izrečene besede ob slovesu, mešanemupevskemu zboru Svoboda, godbi Mengeš ter vsem, ki ste nam stali ob strani in jopospremili na njeni zadnjipoti. Vsi njeni! y v i I h ^ Sť t Î