] PROBANKA PE KRANJ - Koroška c. 1, tel. 04 / 280 16 00 Poslovalnica za prebivalstvo posluje od 8. do 17. ure GBD Goreryska borzno posredniška družba d.d. Vaš posrednik pri prodaji in nakupu vrednostnih papirjev Koroška 33, 4000 Kranj tel.: 041280 10 40, 2H0 10 17, 280 10 30 faL·: 041280 10 12 www.gbd.si, info(ctgbd.si UGODNI KREDITI Gorenjska y Banka Banka <* posluhom Če imaš cilj, boš našel tudi pot. Leto LV1 - ISSN 0352 - 6666 - št. 15 - CENA 290 SIT (14 HRK) OGLAS Kranj, petek, 21. februarja 2003 Foto: Gorazd Kavčič Slovo slabih agencij Pred približno poldrugim desetletjem so se v Sloveniji pojavili prvi zasebni posredniki v prometu z nepremičninami. Na Gorenjskem sta bila to blejski Makler in kranjski Kern. Potem so se nepremičninske agencije namnožile kot gobe po dežju in zgodi se. da isto stanovanje prodaja pet agencij. Avto, mobitel, nabrušen jezik, pa je bil rojen nov "meteor". Veliko takšnih meteorjev je v teh letih sicer že ugasnilo, potem ko so napravili dovolj škode. Resni, ki delajo strokovno, pošteno, dolgoročno, so ostali. In ni jim vseeno, kdo meče slabo luč na njihovo stroko. Še manj pa je vseeno ljudem, ki prek posrednikov prodajajo ali kupujejo hiše, lokale, stanovanja, parcele. Večkrat se je namreč že pokazalo, da zaščitni znak agencije ne zagotavlja pravne varnosti. In pravna varnost je običajno povezana z denarjem. Velikim denarjem. Življenjskimi sanjami, /godilo se je, tla je hila kupljena hiša pod hipoteko, ker posrednik ni preveril stanja v zemljiški knjigi, daje bilo stanovanje prodano dvema kupcema hkrati, propadli pa so tudi neka teti projekti, kjer so se nesposobni (ali pa goljufivi) agenti igrali inve-stitorstva. Z denarjem kupcev, seveda. Eden takih primerov je tudi na Visokem pri Kranju, kjer je zdaj že razsuta agencija zaigrala svoje ime in tuj denar. Zato je res že skrajni čas z.a zakon, ki bo urejal posredovanje v prometu z nepremičninami. Vlada gaje sprejela, v parlamentu ga bodo bržčas še pred poletjem. Po njem posrednik ne bo mogel biti več vsak. ki ima avto, mobitel in nabrušen jezik. Imeti bo moral višjo izobrazbo, strokovni izpit in licenco ministrstva za okolje, prostor in energijo, posredniška družba pa poslovne prostore in zavarovanje odgovornosti za morebitno povzročeno škodo. Ministrstvo bo podeljevalo in odvzemalo licence, vodilo imenik nepremičninskih posrednikov in javne evidence o posredovanju, nadzor nad delom nepremičninskih posredniških družb pa bo dobila tržna inšpekcija. Kupci in prodajalci, najemniki in najemodajalci, ki bodo za največ štiriodstotno provizijo posle zaupali posredniški družbi, bodo torej končno, upajmo vsaj, lahko mirneje spali. Helena Jelovčan Adrià Airways najela novo letalo Brnik - Slovenski letalski prevoznik Adrià Airways je svoji floti dodal osmo letalo, saj seje trem letalom Airbus A 320 in štirim letalom Canadair Regional Jet 200 LR pridružilo še peto. V sredo je namreč prvič poletelo pod Adriinim znakom letalo, ki so ga vzeli pri Bom-bardier Corporation v najem, letelo pa naj bi na novih progah Dunaj -Miinchen in med Ljubljano in Beogradom. Letalo CRJ 200 LR ima 48 sedežev in je v svetu najbolje prodajano regionalno reaktivno letalo. Opremljeno je tudi s sistemom za pristajanje v pogojih zmanjšane vidljivosti, kar prevozniku omogoča večjo prilagodljivost v dneh, ko je vidljivost majhna. Prva tri letala CRJ je Adria kupila leta 1998 in četrtega leta 2000. Slovenski letalski prevoznik Adria Airways je lani navkljub težkim razmeram v letalskem prometu prepeljal za dva odstotka več potnikov, kot v letu 2001. Na 16.102 poletih smo prepeljal 814.156 potnikov, od tega na rednih progah 720.516 potnikov oz. štiri odstotke več kot leto prej, na čarter letih pa 93.640, kjer se je promet zmanjšal za šestnajst odstotkov. Povprečna zasedenost letal je bila 58,4-odstotna. Za enajst odstotkov seje povečala tudi količina tovora, prepeljali smo ga 4.620 ton. Poslovno leto 2002 je Adria Airways končala s pozitivnim rezultatom, dobiček znaša 744.000 evrov. Š. Ž., foto: Tina Doki GERLITZEN - OSOJŠČICA. veliko smučišče v bližini Beljaka, izvoz z avtoceste »Villach - Ossiachersee«. Moderne žičnice, dolge in urejene proge, umetni sneg, raj za smučarje in deskarje na snegu. S smučarsko karto dobite 50% popusta pri vstopnini za terme Warmbad Villach/Beljak! Smučarske karte s popusti za posameznike, družine in skupine: GÉRLITZÉN \JJJJLi. SKIPASS TRAVEL Kranjska Gora na novi lokaciji v apartmajih Garni, nrTlc.ič'! PA^C. tel,: 04 - 582 10 00 in na IK-U-da avtocesti pred karavanškim '--ITRAVEL predorom v stavbi BES, tel.: 04 - 586 15 31 www.skipasstravel.si 22.-23.03. Tekmovanje »Ski Charity Fanclub Race« Rdeči križ pomaga stavkajočim V sredo je škofjeloški Rdeči križ stavkajočim delavkam Loka Pro razdelil živilske pakete, pomoč pa obljubljajo tudi Občina in Center za socialno delo ter Zavod za zaposlovanje. Škofja Loka - Po šestnajstih dneh stavke približno 80 delavk konfekcijske družbe Loka Pro so v sredo na pobudo Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za Gorenjsko na škofjeloškem Rdečem križu pripravili 117 živilskih paketov in 61 vreč pralnega praška. Kot smo že poročali, so se delavke odločile za stavko, ker jim vodstvo družbe dolguje dve in pol plači in lanski regres, sredi preteklega tedna pa so se delavke odločile na Okrožno sodišče v Kranju vložiti predlog z.a stečaj. Zadnje izplačilo so namreč prejele v januarju v višini 35 tisoč tolarjev, kot del novembrske plače, predlog, da prevzamejo del 47 milijonov tolarjev vredne strojne opreme, pa so zavrnile. Delavke so pripravile seznam socialno najbolj ogroženih. d.o.o., Grajska c. 11, Bled UGODNE CENE kurilno olje, premog, drva B" 04/5745-230 na katerem je 61 imen in tem so razdelili tudi pakete pomoči. Pomoč pa obljubljajo tudi na škofje- loškem centru za socialno delo, kamor že prihajajo vloge za dodelitev socialne pomoči, škofjeloška Dvigalo stisnilo serviserja Kranj - V sredo seje ob 13.10 uri pri opravljanju servisnih del (U) HONDA na hidravličnem tovornem dvigalu v Dijaškem in študentskem domu v Kranju smrtno ponesrečil 40-letni Milan Petrovič iz. Ljubljane. Tega dne so delavci ljubljanskega podjetja Otis lift v domu servisirali 24 let staro tovorno dvigalo Rade Končar. V času nesreče je bilo dvigalo spuščeno na pol. njegova vrata si) bila odprta. Ljubljančan je k vhodu postavil manjši delovni voziček in stopil nanj, da je lahko opravljal dela na zunanjem zgornjem delu plošče kabine. Preiskovalna komisija zaenkrat še ni uspela ugotoviti, zakaj seje dvigalo nenadoma samodejno dvignilo in delavca stisnilo oh podboj vhoda v dvigalo. Ljubljančan je zaradi hudih poškodb umrl na kraju nesreče. SA, foto: T.D. občina pa je tudi ena redkih, ki ima v svojem proračunu prav letos prvič predviden poseben sklad z.a pomoč socialno ogroženim. 6 milijonov tolarjev, kolikor se je nabralo denarja v tem skla clu. naj bi začeli deliti že prihodnji teden. Pobudo za pomoč je območni sindikat ZSSS naslovil tudi na občino Gorenja vas - Poljane, od koder je 18 delavk, takoj ko bodo delavke prejele sklepe o prenehanju delovnih razmerij, pa se bo v reševanje njihovega položaja vključil tudi Zavod za zaposlovanje. Š.Ž., foto: Gorazd Kavčič oo o H 1 9770352666025 Vključevanje v Nato je priložnost za strpen dialog med Slovenci Nihče nima pravice nikogar kamor koli siliti, so povedali v sredo zvečer na pogovoru o vključevanju Slovenije v Nato na Teološki fakulteti v Ljubljani in menili, da je tokratna razprava preizkus strpnosti Slovencev do različnih stališč. Mag. Vinko Ošlak Ljubljana - Na vprašanje Nato: da ali ne so odgovarjali dr. Jože Plut. vojaški vikar. mag. Vinko Ošlak. publicist s Koroškega, in dr. Milan Jazbec, državni sekretar na ministrstvu /a obrambo. Mag. Vinko Ošlak je uvodoma dejal, da se ima /a civiliziranega človeka, ki zagovarja stališče, da je treba na mnenje, s katerim ne soglašaš, odgovoriti, ali pa ga pustiti tam, kjer je bilo izgovorjeno. Začuden je bil nad dejstvom, da so zaradi njegovega nekoliko drugačnega stališča do Nata in Evropske unije posamezniki odpovedovali časnike, v katerih je bilo njegovo mnenje objavljeno. Vseeno mu je namreč, ali gremo v Nato in Evropsko unijo ali ne. Kot kristjan se drži Jezusove misli, da nas nobena stvar, ki prihaja od zunaj, ne sme omadeževati. Predvsem pa noče imeti nič skupnega z ljudmi, ki so danes za Nato, včasih so ga pa preklinjali kot najbolj krvavo stvar na svetu. Državni sekretar, dr. Milan Jazbec je odločen zagovornik vključevanja Slovenije v Nato. Slovenci smo se že stoletja nazaj uspešno vključevali v svetovna dogajanja. Omenil je slovitega diplomata in razumnika Žigo Herberšlejna. znanstvenika Hermana Potočnika in potomca slovenskih staršev Josepha Sultona, ki je bil podpredsednik ameriške družbe Boeing in konstruktor bo- Dr. Milan Jazbec eingovih letal. Slovenija se mora vključiti v vse evropske varnostne procese, katerih jedro so Nato, organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi in Evropska unija. Razprava o vključevanju Slovenije v Nato in Evropsko unijo je z.a Slovence preizkus sposobnosti z.a strpen dialog. Dr. Jože Plut pa je povedal, da se zaradi zunanjih vplivov res ne smemo omadeževati, vendar moramo sodelovati. Dokaz sta Francija in Nemčija, ki sta se v zgodovini pogosto bojevali, po drugi svetovni vojni pa sta na osnovi krščanske tradicije v obeh državah začeli sodelovati. Erancija in Nemčija sla bili pobudnici z.a romanje vojakov v Lurd. Danes se romanj v Lurd udeležujejo vojaki iz. 30 držav. Vsako klanje ni vojna Ali je Nato organizacija, usposobljena in ustanovljena z.a vojno ali za mir, so bili vprašani sogovorniki. Mag. Vinko Ošlak je odgovoril, da je samo za vojno, ki osvobaja jetnike. Zato je bil Ameriški obračun s Hitlerjem v drugi svetovni vojni moralno opravičljiv. Vsako drugačno razmišljanje je oslarija. Vprašajte še žive jetnike iz Dachaua, pa vam bodo povedali, koliko je ura, je povedal Ošlak. Seveda Nato ni Rdeči križ ali Karitas, ampak vojaška organizacija. V Bosni je posredoval prepozno. Tam ni šlo za vojno, ampak za klanje. Vsako klanje pa ni vojna. Če bi Nato posredoval prej, bi bilo manj mrtvih. Dr. Jože Plut je dejal, da pa je bil Nato edini, ki je reagiral in se je zato vojna končala. Za končanje grozot so včasih potrebne tudi vojne. Zakaj potem sploh članstvo, če bi Nato posredoval v primeru voj- ne na evropskih tleh? Dr. Milan Jazbec je odgovoril, da je članstvo pogoj za posredovanje v primeru napada na eno od članic. Od zunaj sam od sebe ne bo nihče posredoval. Mag. Vinko Ošlak je v tem primeru opozoril, daje treba ljudem [taliti čistega vina in povedati, da Nato ne posreduje v spopadih med dvema državama, ki sta članici Nata. Ko sta se vojskovali Grčija in Turčija. Nato ni posredoval. Slovenija bo v primeru članstva v Nato vojna krajina kot je bila v času Avstro-Ogrskc. Slovenski fantje bodo umirali na raznih bojiščih sveta. Vprašal se je, kdaj je sploh zahod prelil kapljo krvi za Slovenijo. Nikoli. Na Soči in na drugih bojiščih je tekla slovenska kri... Dr. Milan Jazbec je pojasnil, da bo v primeru članstva V Nato o sodelovanju slovenskih vojakov v operacijah na tujem odločal parlament in nihče drug, dr. Jože Plut pa je spomnil, daje Avstrija šele pred kratkim umaknila težke topove z. meje s Slovenijo. Poudaril je. da nihče ne bo za Slovenijo in njeno varnost ničesar naredil, četudi sama pri tem ne bo sodelovala. Slovenci smo še vedno preveč zapečkarski. in zaverovani vase ter premalo svetovljanski. Slovenija bo kot članica Nata lahko še veliko več storila'za mir in se s tem mednarodno uveljavila. Prav tako pa ne bi smeli pozabljati, daje nato tudi velika gospodarska in znanstvena organizacija. Na vprašanje o vrednotah Nata so bilki odgovori zanimivi. Temeljne vrednote Nata naj bi bile varnost, stabilizacija in investici- Dr. Jože Plut SLOVENSKA ODŠKODNINSKA DRUŽBA, D.D., LJUBLJANA objavlja na podlagi četrtega odstavka 12. člena Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/2001, 111/2001 in 67/2002; v nadaljevanju: ZSPOZ) in 94. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/1999, 70/2000 in 52/2002), naslednje javno naznanilo DEDIČEM UPRAVIČENCEV DO ODŠKODNINE PO ZAKONU O PLAČILU ODŠKODNINE ŽRTVAM VOJNEGA IN POVOJNEGA NASILJA (ZSPOZ) ZSPOZ določa, da pripada odškodnina v primeru, ko je oseba s statusom (izdana ji je bila ustrezna odločba ali sklep), ki daje pravico do odškodnine po Zakonu o žrtvah vojnega nasilja. Zakonu o popravi krivic in Zakonu o posebnih pravicah žrtev v voini za Slovenijo 1991. umrla, njenim dedičem po predpisih, ki urejajo dedovanje. Odločbe o višini odškodnine izdaja na podlagi prvega odstavka 12. člena ZSPOZ-a Slovenska odškodninska družba. Dediče pozivamo, da najkasneje do 20. 5. 2003 priporočeno po pošti pošljejo naslednje podatke oziroma listine: - točne osebne podatke pokojnega upravičenca, po katerem bodo dedovali odškodnino po ZSPOZ-u (ime in priimek, rojstni podatki, naslov zadnjega stalnega prebivališča); - fotokopijo listine, s katero se izkazuje sorodstvena vez s pokojnim upravičencem (rojstni list ali poročni list), ali fotokopijo pravnomočnega sklepa o dedovanju po pokojnem upravičencu; - fotokopijo osebnega dokumenta dediča (osebna izkaznica ali potni list); - navedbo naslova dediča, kateremu se pošlje odločba o višini odškodnine. V roku 30 dni po prejemu popolne vloge bo Slovenska odškodninska družba dedičem na naslov, ki ga bodo navedli, poslala odločbo o višini odškodnine ter ustrezna navodila. Zahtevani podatki in listine se pošljejo na naslov: Slovenska odškodninska družba, d.d., p.p. 139, 1001 Ljubljana. DA Nt g© Se ve£ £kodb* . oe r> »MS JtftlrJlSTB?- je. Mag. Vinko Ošlak je menil drugače. Začetki evropske civilizacije in zavesti so res krščanski, vendar je tega vedno manj, saj je Evropa najbolj "raz.krisljanjena" celina. Glavna vrednota sedanje Evrope in Nala je denar. V tej vojaški organizaciji nimajo glavno besedo Združene države Amerike, ki imajo Nato za igračo, ki jo vedno redkeje uporabljajo. Dr. Milan Jazbec in dr. Jože Plut sta menila drugače. Nato še spoštuje ustanovne vrednote in tudi kristjani so dolžni poskrbeti za varnost svoje države. Najboljše in najcenejše zagotovilo za varnost pa je prav Nato, ki nam bo omogočal še druge koristi. Morebitni "ne" na referendumu bi povzročil veliko škode. Zavrnili bi povabilo, za katerega smo si prizadevali in osem let aktivno sodelovali v Partnerstvu za mir, stroški za obrambo pa bi se povečali. Nato je realnost in najboljša izbira z.a Slovenijo. Nato in Evropska unija sta cilja, ki jih je Slovenija izbrala ob osamosvojitvi in za katera se zavzema tudi večina slovenske politike. Mag. Vinko Ošlak pa je vprašal, odkod ugotovitev, da bomo osamljeni, če ne bomo šli v Nato in Evropsko unijo. Zakaj Slovenci znova in znova iščemo nove gospodarje. Komaj smo se osamosvojili, že želimo nekam iti. V podzavesti smo v tem pogledu še vedno nomadi. Jože Košnjek Na prebivalca 85.948 tolarjev Ljubljana - Vlada je znesek primerne porabe na prebivalca in finančno izravnavo občinam za leto 2003 sprejela že konec leta 2001. Ker je v začetku letošnjega leta začela delovati nova občina Šmartno pri Litiji, je bilo treba na novo izračunati primerno porabo na prebivalca in finančno izravnavo občinam. Nov izračun je narejen na osnovi dopolnjenih podatkov o številu prebivalcev po občinah, na osnovi podatkov o občanih mlajših od 15 in starejših od 65 let, na osnovi podatkov o površini občin in dolžini lokalnih cest ter na osnovi ocen lastnih prihodkov občin. Na novo izračunana primerna poraba na prebivalca za leto 20(13 in 2(104 je 85.948 tolarjev. Občine Bled, Domžale, Kranj, Kranjska Gora, Medvode, Mengeš in Trzin zaradi dovolj visokih svojih prihodkov niso upravičene do finančne izravnave. Občina Bohinj bo dobila 96,9 milijona tolarjev, Cerklje 163,3 milijona tolarjev. Gorenja vas - Poljane 377,1 milijona tolarjev, Jesenice 468,6 milijona tolarjev, Jezersko 40,6 milijona tolarjev. Kam- Upokojenci ponovno praznih rok Ljubljana - Nova Slovenija preseneča odločitev upravnega odbora Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ), ki ni odobril uskladitve pokojnin z. drugimi dajatvami. Mag. Janez Drobnič poudarja, da so slovenske pokojnine očitno postale sredstvo za razreševanje proračunskih zagat ter, da poskuša vladajoča koalicija z neusklajcva-njem pokojnin zapolnili svoje potrebe in nastale proračunske luknje. Ravnanje vladajoče koalicije je ob dejstvu, da je nekaj več 10.000 minimalnih pokojnin padlo pod raven socialne pomoči, kar prejemnikom teh pokojnin ne omogoča dostojnega življenja, skrajno nedopustno, neprimerno in tudi nepravično. Opozoril je tudi na dejstvo, da se v preteklem obdobju ni spreminjal samo sam zakon temveč seje poljubno spreminjala tudi metodologija usklajevanja pokojnin. Ob tem se zastavlja vprašanje, kaj so na tem področju storili predstavniki upokojencev, upokojenska društva, sindikati in tudi DeSUS. Zanimivo je, da so v zadnjem času utihnili. Podatki, ki jih slovenska vlada posreduje javnosti glede zviševanja in usklajevanja pokojnin, je za upokojence le pesek v oči. Zadnja uskladitev pokojnin z rastjo plač je bila meseca februarja 2002 v višini 4.1 odstotka, po tem ponovne uskladitve pokojnin kljub zviševanju življenjskih stroškov ni bilo. Marko Štrovs, sekretar poslanske skupine je poudaril, da se pozablja na dejstvo, da pokojnine niso nekaj, kar je dano, temveč pridobljene pravice. Sedanji upokojenci so namreč v času. ko so bili še zaposleni z.a svoje pokojnine plačevali prispevke. Načelo, da tega, kar so pridobili, nihče ne sme enostransko spreminjati, očitno ne velja več. To osnovno načelo seje krepko spremenilo, zato je, po besedah Marka Štrovsa, načeta tudi pravna varnost slovenskih upokojencev. Po metodologiji, ki jo je SP1Z uporabljal v preteklem letu, bi morali v mesecu februarju 2003 pokojnine zvišati za okoli 2,5 odstotka. J.K. nik 511,9 milijona tolarjev, Komenda 69,5 milijona tolarjev, Moravče 203,2 milijona tolarjev, Naklo 37.7 milijona tolarjev. Preddvor 96.8 milijona tolarjev, Radovljica 79,5 milijona tolarjev, Šenčur 87,1 milijona tolarjev, Skofja Loka 99,6 milijona tolarjev, Tržič 394,5 milijona tolarjev. Vodice 54,6 milijona tolarjev, Železniki 239 milijonov tolarjev. Žiri 148,2 milijona tolarjev in Žirovnica 11,8 milijona tolarjev. Jože košnjek Moj brat Avguštin Kranj - Mestni odbor Nove Slovenije Kranj je v petek, 14. februarja 2003, kot izzvenevanje kulturnega dogajanja ob obletnici Prešernove smrti pripravil literarni večer s kranjskim rojakom prof. Francetom Pibernikom. Ob tej priložnosti nam je znani slovenski pesnik, pisatelj in literarni kritik predstavil eno svojih zadnjih knjig Moj brat Avguštin, kije lani izšla pri Mohorjevi družbi v Ce-(ju. Zbranemu občinstvu, ki je dodobra napolnilo modro dvorano gradu Khislstein, je z velikim spoštovanjem spregovoril o življenju in prerani smrti svojega brata Avguština, duhovnika, ki se je moral po 2. svetovni vojni umak niti v tujino, kjer je leta 1956 tudi umrl. Usoda tega mladega slovenskega izobraženca na svoj način osvetljuje dogajanja v najbolj krvavih dneh slovenske zgodovine. Zamolčane bolečine tistih dni še danes razdeljujejo Slovence, prav Erance Pibernik pa skuša tako s to kot številnimi drugimi knjigami o zamolčanih slovenskih literatih povezati ustvarjalne moči slovenstva. Pogovor je vodila ga. Tina Primožič, popestrili pa so ga prebrani odlomki iz knjige ter glasbeni nastop kvarteta flavtisk kranjske glasbene šole. V.S. Meja ne ovira sodelovanja V minulih dveh letih je šest evropskih univerz raziskovalo obmejna območja, ki ležijo ob sedanji zunanji meji Evropske unije. V projekt sta za bili prek projektne skupine s celovške univerze zajeti občini Jezersko na naši in Železna Kapla Bela na avstrijski strani. Jezersko, Železna Kapla - Znanstveni projekt (financirala ga je Evropska unija), ki se sedaj končuje, je raziskoval tri generacije ljudi ob meji in je želel razširiti vedenje o tem, kakšen vpliv imajo politične spremembe in kočljive zgodovinske razmere na identiteto ljudi na vzhodni in jugovzhodni meji Evropske unije. V 20. stoletju so bile meje večkrat postavljene in prestavljene, ponovno razmejevanje Evropske unije pa bo spet pomenilo nekaj novega. Procese povezovanja in razdruževanja, ki jih je sprožila ta preobrazba, še posebej občutijo skupnosti, ki imajo državno mejo tik pred domačim pragom. V eni od delavnic, ki je novembra lani potekala na Jezerskem, raziskovala pa je mnenja politično in družbeno angažiranih ljudi i/ obeh obmejnih občin pod naslovom Sodelovanje prek mej(e), so se zbližali in obnovili svoje sodelovanje ljudje iz občin Jezersko in Železna Kapla. Zgodba o sodelovanju teh dveh obmejnih skupnosti je že stara. Celo v obdobju, ko je bila severna meja tesno zaprla, so se ljudje z obeh strani družili in sodelovali, saj imajo marsikaj skupnega. Za Jez.erjane je denimo v zgodovini veljalo, da so bili bolj vezani na koroško kot na kranjsko stran. Dva moža, ki se že pred petimi desetletji nista kaj dosti menila z.a oviro, ki jo je predstav Ijala državna meja, sta tedaj izmenjaj e organizirala smučarska tekmovanja. To sta bila z avstrijske strani Eberhard Klaura, s slovenske pa Andrej Karničar. Slednji je sedaj že pokojni, prvi pa je bil le- tos skupaj s Karničarjevim sinom Davom spet organizator smučarskega srečanja, prvega, ki sta ga tokrat ob sekciji Avstrijskega turističnega kluba iz. Železne Kaple in Smučarskem društvu Jezersko soorganizirali tudi obe obmejni občini. Eberhard Klaura, ki je tudi navdušen gornik, pa ima še veliko zamisli, kako bi lahko sodelovali obe lokalni skupnosti. Ker ima turistični klub, ki ga vodi, dobre stike z avstrijsko zvezno vlado, lahko posreduje državno pomoč pri projektih, kjer imamo sosedje skupne interese. Tako je bilo denimo pri urejanju čistilne naprave v koči na Okrešlju. Podobno sodelovanje ima klub vzpostavljen s Češko in tudi z. njo dela na podobnih projektih. Občini Jezersko, ki ima ravno letos v načrtu urejanje čistilne naprave za Češko kočo, tako sosedje ponujajo tehnično pomoč in posredovanje pri kontaktu z. zvezno vlado. Jezerski in kapelski župan Milan Kocjan in dr. Peter Haderlapp Sicer pa sosednji občini že sedaj veliko sodelujeta na skupnih pohodnih poteh. Ta del je zajet tudi v eno od petih alpskih pohodnih poti (vijolična pot). Gre za prvo mednarodno čezmejno pot. Ko bo Slovenija čez leto dni postala del Evropske unije in bodo meje izbrisane, bodo skupna gorniška druženja še lažja, lažje bodo markirali tudi nove poti, pravi Eberhard Klaura. Ena od poti, ki jo štejejo z.a svojo ljudje z. obeh strani meje, je tista, ki vodi na Pri- stovški Storžič in Virnikov Grin-tovec. Stikov, o kakršnih govorijo športniki in ljubitelji gora, pa je med občinama še več. Tako se denimo v Slovenskem prosvetnem .društvu Zarja v Železni Kapli spominjajo skupnih gledaliških iger že izpred 30 let. V skupnem mešanem pevskem zboru so peli ljudje iz. Kaple in z Jezerskega, skupaj so prirejali predavanja. Sedaj namesto na kulturnem sodelujejo na športnem področju, saj s Šolo smučanja in gorništva Jezersko prirejajo skupne šole smučanja za otroke z obeh strani meje. V prihodnje pa bo sodelovanje spet kulturno, saj obljubljajo, da bodo letošnjo jesen spet naredili skupno gledališko predstavo. Sodelovanje v evropskem projektu pa je prvič zbližalo tudi obe občini. Kako ponovno srečanje ocenjujeta oba župana? Dr. Peter Haderlapp, župan občine Železna Kapla - Bela: "Vesel sem, da smo se našli na prvem smučarskem tekmovanju, ki druži dve društvi in dve občini z obeh strani meje in da lahko sodelujejo vsi prebivalci obeh občin. To je staro že čez 50 let, po zas lu gi Avstrijskega turističnega kluba iz naše občine in njegovega vodje arhitekta Klaure. Po vojni so bili pionirji sodelovanja na športnem področju, pozneje pa se je to razširilo na več področij. Posebej moram poudariti sodelovanje gasilcev, saj imajo iz. naše občine in občine Jezersko že več desetletij skupne vaje. Sodelujejo tudi lovci in kulturni društvi. V zadnjem času pa se povezujejo tudi kmetje, začeli so sodelovati v skupnem društvu. Prebivalstvo na tej strani meje ima že vsa leta pozitiven odnos do vključevanja v Evropsko unijo in prepričan sem, da se bo sodelovanje potem, ko odpade Od šivov do Braillovega računalnika Galerija Mestne hiše v Kranju gostuje zanimivo razstavo o razvoju šolstva za slepe in slabovidne na Slovenskem, ki jo je posodil Pokrajinski muzej Kočevje. V razponu od starodavne učilnice s skromnimi pripomočki do modernih pristopov s pomočjo računalnikov ter orisom nekdanjih značilnih poklicev se odstira svet slepih, ki je za večino od nas prava tema, neznanje. Kranj - Slovenski zavod za slepe je bil formalno ustanovljen leta 1919, že čez tri leta pa se je preselil v Kočevje, kjer je deloval do konca novembra 1944, ko je bil med bombardiranjem porušen. Zavod je v tistem času predstavljal pomemben pedagoški premik na področju izobraževanja slepih in slabovidnih otrok, saj je dokazal uspešnost zastavljenega vzgajanja, izobraževanja in usposabljanja. Učni načrt in urník rednih šol so prilagodili njihovim potrebam in specifičnosti pouka, otroci pa so imeli enake učne predmete kakor v običajnih osnovnih šolah. Posebej pomembno je bilo ročno delo. Poučevali so jih strokovni učitelji s posebno izobrazbo in strokovnim izpitom za poučevanje slepih. Učilnice so bile skromne, opremljene s tablicami za Braillovo in Hebboldovo pisavo, imeli so pripomočke za branje v vrsti, reliefni globus, velike knjige s teksti, ki so imeli odebeljene črtke, zemljevide držav, katerih meje so bile obšite z nitjo, da so učenci lahko začutili meje in si jih predstavljali, glavna mesta pa so bila označena z žebljički. Imeli so Braillov pisalni stroj, ki je še danes edini pripomoček, ki ga slepim in slabovidnim namenja država brezplačno. Ročna dela so bila zelo pomembna. Moški so se ukvarjali predvsem s pletarstvom in ščet-karstvom, znanj pa so se učili v leta 1929 ustanovljeni obrtno nadaljevalni šoli, v kateri so imeli posebej prirejena orodja, ženske pa so se v strokovno nadaljevalni in gospodinjski šoli za dekleta učile pletenja, kvačkanja, šivanja in kuhanja. To so bili nekoč glavni poklici slepih in slabovidnih. Po osvoboditvi seje ustanovil Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. S splošnim zakonom je izobraževanje slepih postalo integralni del vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, poučevanje pa izenačilo z videčimi, kar je danes problem, saj redne šole niso prilagojene za njihovo šolanje. Danes številni, a tudi dragi pripomočki Sodobni pripomočki so v glavnem narejeni iz. plastike z vakuumsko vtisnjenimi reliefnimi stvarmi kot na primer različni atlasi, tipne slike, ki slepim in slabovidnim razložijo različne podobe sveta: na primer, kako črv leze po listu, kraško polje s ponikalnicami, kroženje planetov okrog zemlje, pristanišče, zemljevid sveta. Elektronska lupa povečuje Učilnice so bile včasih skromne, ravno tako pripomočki. Preden so šli na izlet, so si najprej s prsti ogledali maketo stavb, ki so si jih nameravali ogledati. črke do določene mere, opremljena pa je z. različnimi barvami, saj nekateri določene barve zaznavajo bolje. Primerna je tudi za šivanje, osebno higieno in še kaj. Vredna je okrog milijona in ni dostopna vsakomur. Od računalniške tehnologije je prirejena Braillova vrstica v kombinaciji s sintetičnim govorom, ki govori, katere črke so vpisane na ekran in hkrati se na Braillovi vrstici vpisuje, kaj je vpisano na ekranu. Tako človek prebere vse, kar je napisal in spremlja korake pri nastavljanju programov. Ima številne prilagojene funkcije, a takšna oprema je zelo draga. Celoten računalniški sistem z Braillovo tipkovnico, prilagojenim tiskalnikom, programom in računalniškimi funkcijami stane najmanj 3 milijone! Najmlajši uporabljajo fizične barve, s katerimi "rišejo" na folije, igre šah, karte, človek ne jezi se in podobno pa so po snoveh in otipu prilagojene. Center slepih v Škofji Loki Za Gorenjsko področje je danes najbolj pomemben 1964 leta ustanovljen Center za rehabilitacijo in varstvo slepih in slabovidnih, ki v srednji šoli nadaljuje z njihovim usposabljanjem in rehabilitacijo. V celi Sloveniji še vedno pred- stavlja edini zavod, ki rešuje probleme poklicnega usposabljanja, zaposlovanja in domskega varstva slepih in slabovidnih, starejših od 15 let. V njem so se izšolali že številni telefonisti, administratorji, ščetarji, metlarji in delavci različnih poklicev v proizvodnji, Saša Poljak, avtorica razstave pa pojasnjuje, da se danes v Centru razvijajo nove oblike izobraževanja, s katerimi ponujajo specifična znanja predvsem slepim in slabovidnim, ki niso vključeni v redne programe izobraževanja. Iščejo možnosti uvajanja novih, sodobnih izobraževalnih programov, s katerimi jim povečujejo izbiro poklicev, omogočajo zaposlovanje pri kreativnih delih in nadaljevanje študija v želeni smeri. Učne programe razvijajo za vse generacije. Braillove tablice so bile sestavljene iz dveh kovinskih plošč, med kateri so vstavili papir. Na eni strani so bili prostorčki s šestimi luknjicami, v katere so pisali črke. Pisati so morali obratno, od desne proti levi, da so vtisnjene luknje na drugi strani lahko prebrali od leve proti desni. Danes se tega sisteme ne uporablja več. Prirodoslovni muzej Slovenije je v sodelovanju s Škofijsko Karitas Ljubljana minuli teden izdal dvojno zgoščenko Gozdne ptice Slovenije in jo prvič opremil s knjižico v Braillovi pisavi, ki omogoča tudi slepim in slabovid- nim spremljanje zvočnega zapisa 93 ptic. Poklici prihodnosti Tehničen razvoj je prinesel spremembe tudi za slepe in slabovidne. Saša Polajnar meni, da danes za slepe in slabovidne predstavlja pereč problem zakon o integraciji, ko se slepi in slabovidni otroci vključujejo v redne osnovne in srednje šole, ki pa za njih nimajo ustreznih pripomočkov. "Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani in Center z.a slepo in slabovidno mladino Škofja Loka tako izgubljata svoj prvotni pomen šolanja otrok. Danes se oblikujeta v centra za pomoč otrokom, staršem in učiteljem, ki se ob prilagojenem šolanju srečujejo s problemi. Na področju zaposlovanja se res odpirajo nekatere možnosti, ampak kljub temu je iskanje zaposlitve težko. Najpogosteje opravljani poklici med slepimi in slabovidnimi so ekonomski tehnik, nekaj pedagoških poklicev za šolske zavode, možnosti zaposlovanja pa so še v informatiki in prevajalstvu." Predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih za Gorenjsko Anton Žakelj pa je iz izkušenj povedal, da je bil nekoč najbolj razširjen poklic telefonista, ki zdaj ugaša zaradi razvoja digitalne tehnologije. "V Centru v Skof-ji Loki danes izvajajo poklic telekomunikacijski elektronik in administrator, slepi in slabovidni pa delajo predvsem v invalidskih delavnicah. V Skofjj Loki je samostojno invalidsko podjetje, kjer so člani zaposleni v kovinarski stroki. Prevladujejo pa tudi razni intelektualni poklici humanističnih smeri: pravniki, pedagogi, socialni delavci, psihologi. Tisti, ki imajo večji ostanek vida, se usposabljajo tudi za vrtnarje, gredo v živilsko stroko. Danes si za mlade prihodnosti brez računalnika težko predstavljamo, saj predstavlja revolucionarni pripomoček pri premagovanju težav s slepoto.*' Katja Dolenc meja, še bolj razvijalo. Naj omenim še eno sodelovanje: šesto leto že med občino Železna Kapla in Preddvor poteka tradicionalni maraton, za katerega je dal idejo takratni župan Preddvora Miran Zadnikar. Lepo bi bilo. ko bi se v ta dogodek vključilo še več občin z vaše in naše strani meje, prav tako več gledalcev in gledalk. Čestitam obema županoma za sodelovanje. Sedaj smo sosedje z občino Jezersko in bi lahko izvedli mali maraton med sosedama." Milan Kocjan, župan občine Jezersko: "Prvo smučarsko tekmovanje, ki tokrat poteka tudi v organizaciji obeh občin, pomeni druženje, ki ima že dolgo zgodovino in smo ga sedaj nadgradili. Pomembno je za oba kraja. Srečali se bomo na smučišču Peca, v naši občini pa žal nimamo smučišča, zato se moramo kolegom na drugi strani zahvaliti, da lahko tekmovanje poteka pri njih. Organizatorji so iz. njihove in naše občine in prepričan sem, da bo tekma zbližala ljudi. Zahvala za to, da je tekma spel oživela, gre nedvomno arhitektu Klauri. Sodelujemo tudi na področju gasilstva. Ti kraji so med seboj zelo povezani, saj so zelo razdrobljeni. Vaje potekajo na visokogorskih kmetijah (hvala Bogu, da so in bodo obdržale življenje v bolj odmaknjenih krajih) in čeprav bi na naši strani v primeru nesreče intervenirali poklicni gasilci, sem tudi prepričan, da bi si tudi gasilci z obeh strani meje priskočili na pomoč. Meja je politična ovira, ki smo jo prebivalci obeh občin uspešno premagovali z medsebojnim sodelovanjem, v prihodnje, ko meje ne bo več, pa bomo še bolj. Sodelujemo tudi prek stare romarske poti (cerkvica v Kortah), kjer se srečujemo krajani Kort, Obirskega, Jezerskega maja v Kortah, junija pa na Jezerskem. Veliko pa si obetamo tudi od skupnih projektov s področja kmetijstva." Danica Zavrl Žlebir GLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peter-nel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica Marjeta Vozlič GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Gregor. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 17. ure. Naročnina: za prvo trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4 744 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 290 SIT (14 HRK za prodajo na Hrvaškem). Osnutek proračuna na izredni seji Radovljica - Na zadnji seji občinskega sveta so svetniki sprejeli informacijo o letošnjem občinskem proračunu, ki ga je podrobno predstavil župan Janko S. Stušek. Dober teden so proračun obravnavali v delovnih organih občinskega sveta, osnutek proračuna pa bodo obravnavali na izredni seji, ki bo v začetku marca. V letošnjem ohčinskem proračunu bo 2,3 milijarde tolarjev, kar je 9 odstotkov več kot so planirali lani. Dobrih 72 milijonov tolarjev so namenili gradnji in obnovi cest ter pripravi dokumentacije. Slednjo naj bi pripravili za rekonstrukcijo ceste Svoboda in Radovljica - Nova vas, preplastili bodo most Globoko v Mošnjah in del lokalne ceste Cešnji-ca, načrtujejo tudi pripravi) projektne dokumentacije in odkup zemljišč za gradnjo in obnovo ceste za Verigo. Obnovi cest in infrastrukture v enajstih krajevnih skupnostih proračun namenja dobrih 60 milijonov tolarjev, njihovemu delovanju pa okoli 15 milijonov tolarjev. Na svoj račun bo prišla tudi ureditev Linhartovega trga, kjer gre, kljub občutnemu zmanjšanju sredstev, za večjo investicijo, saj je v proračunu namenjenih 65 milijonov tolarjev. Več sredstev je tudi za turizem, ki mu namenjajo dobrih 36 milijonov tolarjev, kar je dobrih 10 milijonov tolarjev več od predlaganih. Med večje investicije spadajo tudi obnova graščine in preureditev prostorov, kjer je bila davčna uprava ter centralna čistilna naprava, ki naj bi ji proračun namenil 30 milijonov tolarjev, občina pa še vedno nima potrjene lokacije zanjo. V Begunjah naj bi končno začeli graditi primarno kanalizaciji), ki po višini proračunskih sredstev spada med večje investicije v kanalizacijsko omrežje, občinski proračun naj bi ji zagotovil skoraj 28 milijonov tolarjev. Pri oskrbi z. vodo je največja investicija sanacija zajetja Kroparice. V proračunu je zanjo predvidenih 16 milijonov tolarjev, pri stanovanjski dejavnosti pa proračun del sredstev namenja tudi reševanju socialnih vprašanj Romov. Velik zalogaj predstavlja v letošnjem proračunu ureditev pogojev za uvedbo develletke; pripravi dokumentacije, novogradnji in adaptaciji so v proračunu namenili 230 milijonov tolarjev, izobraževanju pa proračun skupaj namenja dobrih 778 milijonov tolarjev. Med letošnje proračunske porabnike so uvrstili tudi varno hišo in ji v proračunu namenili 3,5 milijona tolarjev. Renata Skrjanc Bo Rožca kmalu novo smučarsko središče Med projekti, ki so v jeseniški občini razvojno naravnani in hkrati pomenijo krepitev čezmejnega sodelovanja, je nedvomno ideja o ureditvi smučarskih terenov na Rožci. Jesenice - Jeseniški župan Boris Bregant pravi, da ta projekt poskušajo obravnavati v okviru slovenske turistične ponudbe. Trudili se ga bodo uvrstiti v sklop mednarodnega sodelovanja in pristopnih programov k Evropski skupnosti. Pri tem sledijo spoznanju, da Gorenjska skoraj nima drugega dolgoročnega programa kot intenzivni razvoj turizma, ki bi se moral odvijati preko celega leta. "Bodočemu turistu bomo morali ponuditi vse, kar ga zanima. Ena od ponudb za širšo regijo je ravno Rožca. Zato si prizadevamo, da bi zaživela, vendar se hkrati zavedamo, da le ob sodelovanju sosednjih občin, občin na avstrijskem Koroškem in tudi evropskih ustanov v Bruslju," meni Boris Bregant. Na Gorenjskem je po županovem prepričanju najprimernejši prostor z.a zimski in letni turizem ravno gorsko sedlo Rožca, nad katerim se dviguje Klek. Pred drugo svetovno vojno je do vzpostavitve državne meje tu že bilo smučišče, kjer so se odvijala vsa slovenska smučarska tekmovanja. Poleg Zelenice je bila za to primerna samo še Rožca. Do danes je ostala homologirana smukaška proga, kije druga smučišča v Slo- veniji nimajo. Jeseniški smučarji temu predelu pravijo jeseniški St. Moritz. Prostorsko je nekdanje in bodoče smučišče na območju Karavank s sončno (južno) lego na slovenski strani meje, ki je primerno za smuko od novembra do konca februarja. Na avstrijski (senčni) strani leži planina Koprivna, na kateri so nesporno najlepši tereni za tekmovalno smučanje. Januarja in februarja bi bilo moč pripra- Praznik poveljniško štabne šole Prvega februarja 1993 je bila ustanovljena Poveljniško štabna šola. Takrat je bil imenovan tudi prvi načelnik šole major mag. Pavel Vindišar. viti progo, ki bi se lahko kosala s progo fis v Kranjski Gori in ostala trdna do pomladi. Naravne ovire za povezavo slovenskega in avstrijskega pobočja ni, prehod ovira le državna meja. Po drugi svetovni vojni so domačini smučanje opustili prav zaradi ostre ločnice med vzhodnim in zahodnim blokom, ki sojo postavili v obliki državne meje. "Prihodnje leto bo Slovenija sestavni del Evrope in meje ne bo več. Zato je to najboljši povezovalni projekt, na katerem intenzivno delamo," razlaga jeseniški župan. "Zanj se zelo zanimajo Korošci, saj so na njihovi strani St. Jakob, Podrožca, Šentjanž, ki so zavoljo tega enako kot naša občina turistično manj razviti v primerjavi z. ostalo Koroško. Priložnost vidijo v razvoju planine Ko-privne in so zelo zainteresirani, da se projekta lotimo skupaj." Ocenjujejo, da bi bilo smučišče po obsegu večje od Krvavca ali Vogla. Kadar v dolini ni snega, bi vorniških Rovt do Mojslranške planine," je prepričan župan. Ko bi bilo smučišče urejeno, bi lahko sprejelo okoli 5000 smučarjev in bi predstavljalo protiutež italijanskim Višarjem, kamor danes zaradi dobre smuke, ugodne lege in dostopnih cen zahajajo mnogi slovenski smučarji. Doslej je občina Jesenice v različne analize vložila 15 milijonov tolarjev. Ugodni sta geološka in hidrološka slika, saj ima območje dovolj vode za umetno zasneževa-nje. Tudi površin, ki ne segajo v vodovarstveno območje, je dovolj. Meteorološka analiza kaže, da so glede na 50-letno povprečje na tem območju zimske temperature pod nič stopinj Celzija. Raziskave plazišč ne obetajo večjih težav. Tereni, primerni za smučišče, ne segajo na naravovarstvena območja (v bližini je rezervat rušev-ca, ki bi ga ne želeli motiti). Projekt Rožca je pred tem, da preide v tehnični del. Okvirno naj bi bil vreden okoli 40 milijonov služilo tako Kranjski Gori kot evrov za ureditev prevoznih na- Bledu in ostalim, ko si zaželijo smučanja. "Ko bo dograjena avtocesta, bo do Rožce časovno bližje kot do Krvavca. Poleg tega je tu nadmorska višina med 1350 in 1850 metri, lega je južna in severna, območje pa se razteza od Ja- prav, umetnega zasnez.evanja m z upoštevanjem naravovarstvenih ukrepov, nastanitvene zmogljivosti pa niso vključene. V tem delu ne bi želeli konkurirati Blejcem in Kranjskogorcem, ampak se povezati. Mendi Kokot Poljče - V počastitev desete obletnice delovanja Poveljniško štabne šole (PŠŠ) so se v prostorih PPŠ v Centru za obrambno usposabljanje (COU) srečali nekdanji in sedanji delavci šole. Šola je bila ustanovljena na podlagi sprejete odločitve ministra za obrambo jeseni leta 1992. Ta je poudaril, naj se kot del nastajajočega izobraževalnega centra ministrstva za obrambo ustanovi šola. ki bo sistematično, vojaško, strokovno usposabljala častnike stalne in vojne sestave. Pogovarjali smo se s sedanjim načelnikom Poveljniško štabne šole. majorjem Antonom Vav-rošem. Razložil nam je, da smo imeli v Sloveniji do leta 1993 častniško in podčastniško šolo, v Poljčah pa je bil Center za obrambno usposabljanje, (dede na razvoj Slovenske vojske v prihodnosti, so ugotovili, çla častniki potrebujejo več znanja. Lani so tudi prvič izvedli tečaj "NATO in EU": "Začeli smo s tečajem za poveljnike čet, poveljnike bataljonov, brigad, kasneje pa razmišljali o tečajih, ki so jih v tujini že imeli. Tako imamo sedaj tri osnovne programe: štabni, višji štabni in gene-ralšlabni tečaj. Zanimanja zanje je veliko, ker pomeni dokončanje tečajev enega izmed pogojev za napredovanje v činu, napredovanje na višje delovno mesto. Za tečaje se odločajo lahko le častniki, ki so že bili neki čas prisotni v enotah Slovenske vojske. To pomeni, da so zaključili dolžnost poveljnika voda. da so že delali kot namestnik ali poveljnik Major Anton Vavroš čete ali v poveljstvih bataljonov in brigad." Časovno trajajo tečaji različno dolgo. Major Vavroš razlaga: "Štabni tečaj traja štiri mesece, višji štabni tečaj pet mesecev in pol, generalštabni pa šest mesecev. Ko se tečaj zaključi, so tisti, ki ga uspešno opravijo, razporejeni v enote, iz katerih so prišli, na delovna mesta, ki jih tečaj omogoča in imajo enega izmed pogojev za napredovanje v činu. Ni to osnovni pogoj za napredovanje, pa vendar je bistveni. Njihove naloge se tudi pri vključevanju v NATO ne bodo spremenile, saj je tam princip delovanja podoben. Usposabljajo pa se tudi z.a domače potrebe, odhode v tujino." V Poveljniško štabni šoli se tečajniki spoznajo s teorijo, praktično delo pa pomenijo razne štabne vaje, organizirane v okviru šole. "Štabna vaja ni ravno povezana z vojsko, ker ne urimo vojakov, temveč častnike v razmišljanju, kako pripraviti ukaz za določeno nalogo. Lahko gre za miroljubno, vojno nalogo, lahko le za izdelavo načrta." Ker v šoli izobražujejo različne profile tečajnikov, se njihova starost razteza od 30 do 45 let. Do lanskega leta je usposabljanja v Poljčah zaključilo čez sedemsto udeležencev. Kandidat, ki želi opravljati tečaj v Poveljniško štabni šoli, mora imeti različna priporočila, potrebno je znanje tujega jezika (angleščina), preverjajo pa se tudi psihofizične sposobnosti posameznika. Če želi opraviti več tečajev, mora najprej za- GLASOVO OMIZJE v Hotelu Creina || Marija Koejan, S Britof 294, Kranj '•, i Janez Polajnar, I Zalog 4/a, Golnik Nagrajujemo vas! Na sliki z leve: načelnik Centra vojaških šol brigadir mag. Viktor Kranjc, polkovnik v pokoju Pavle Vindišar, podpolkovnik Ivan Mlekuš in polkovnik Tomaž Strgar. ključih enega - najnižjega, da se potem lahko vpiše v višjega. Na Poveljniško štabni šoli že od njenega začetka predavajo predavatelji Centra vojaških šol ter vodilni delavci in strokovnjaki s posameznega področja. Cilj šole je s premišljenim zaposlovanjem zagotoviti lastne strokovne kadre in s tem dvigniti nivo avtonomnosti. Alenka Brun, foto: Tina Doki I O http: Iti »dk>fJC08&. sk>l com Mahkovec S&D, dno, Valvasorjev Ug 3, Litija Novo vodstvo skupnosti občin Slovenije Boris Sovič, novi stari predsednik skupščine: "Imamo status reprezentativnega združenja in pooblastilo, da smo servis za 108 članic." Kamnik - Mariborski župan Boris Sovič bo tudi v naslednjem mandatu skupščine Skupnosti občin Slovenije njen predsednik. Tako so soglasno sklenili na skupščini Skupnosti, ki združuje že I08 slovenskih občin, minuli teden v Kamniku. V zahvali za zaupanje je novi stari predsednik poudaril, da seje v zadnjem mandatu vloga skupnosti povečala in prav tako tudi članstvo v njej. "Danes ima skupnost status reprezentativnega združenja in imamo pooblastilo, da smo servis za naše članice. Zato pa bo potrebna tudi primerna podpora tako znotraj skupnosti, kot državna. Le tako bomo lahko naredili vsi skupaj več, kar pa je tudi želja in hotenje vseh." Število članov se je od ne- GOSTINSKI LOKAL V TRGOVSKEM CENTRU NA JESENICAH Opremljen gostinski lokal velikosti 86 m2 v lani odprtem trgovskem centru na Jesenicah, Spodnji plavž 3, oddamo v najem. Pogoji za oddajo prostora - lokala v najem: • odkup opreme lokala, • pisna ponudba, ki mora vsebovati predstavitev in točen naslov ponudnika in višino ponujene mesečne najemnine, • pisne ponudbe pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi oglasa, v zapečateni ovojnici z oznako "NAJEM-jESENICE", na naslov: MERKUR, trgovina in storitve, d. d. - Storitve, 4501 Kranj, Gregorčičeva ul. 8. Na podlagi tega oglasa nismo zavezani skleniti pogodbe o oddaji poslovnega prostora v najem, s katerimkoli ponudnikom. Vse ostale informacije dobijo interesenti na telefonski številki 04 20 66 500, ob delavnikih od 7. do 15. ure. MERKUR Ustvarjamo zadovoljstvo kdanjih 60 povečalo z.a več kot tri četrtine. Tako ima danes 108 članic skupnosti 1,7 milijona občanov. To pa je številka, za katero je upravičena ugotovitev, da skupnost občin Slovenije še kako zastopa lokalne interese v tej državi. To vlogo pa bo poslej treba strokovno okrepiti in jo še bolj krepiti tudi v sodelovanju z državo, z ministrstvi pri oblikovanju pravil in zakonodaje. Vse bolj plodna so prizadevanja za sodelovanje in servis s komisijami, odbori v državnem zboru in za pomoč občinam. To se je zadnje čase že uspešno dogajalo, okrepiti pa bo potrebno čimbolj tudi vpetost v mednarodne tokove. V prihodnje bodo še bolj povečali število strokovnih služb, okrepili povezanost z ministrstvi, da bi na ta način stališča iz. skupnosti občin prišla do vlade in v državni zbor. Najbolj nemočni pa so župani v tem trenutku, kot je poudaril kamniški župan Anton Tone Smolnikar, v šolstvu in otroškem varstvu. Tu se dogajajo stvari, ki jih računska sodišča in nadzorni odbori ne vidijo, v občinah pa se bodo na tem področju zlomili. V program so zapisali oblikovanje pokrajin, naloge ob spremembah zakona o lokalni samoupravi, ki gaje državna sekretarka Astrid Prašnikar napovedala že za prihodnji mesec. Opozorili so na potrebno reorganizacijo uprave, na preveliko centralizacijo in odmaknjenost države na vseh področjih, na vsebinska prostorska vprašanja, na pokrajine in izobraževanje tako v skupnosti kot v občinah. Na skupščini so izvolili tudi podpredsednike in sicer: za enajst mestnih občin župana Nove Gorice Mirka Brulca, za 39 sekcij občin s sedeži upravnih enot domžalsko županjo Cveto Zalokar Oražem in za 58 drugih občin župana občine Rogašovei Janka llalta. Andrej Žalar Je odškodnina realnost ali le iluzija Na Jesenicah razmišljajo, da bi ob prodaji Acronija Jesenice od države kot lastnice zahtevali, da jim iz kupnine plača odškodnino zaradi razvrednotenja okolja, ki ga je železarska industrija povzročila v preteklosti. Zakon sicer to pravico priznava, a vlada v desetih letih še ni izdelala meril za izračun višine odškodnine. Smelo začrtan proračun Kamnik - Občinski svet v Kamniku je obravnaval osnutek proračuna, ki po uvodni razlagi župana Smolnikarja ni najbolj razvojno naravnan, je pa smelo začrtan. Jesenice - Za nakup podjetja Acroni Jesenice se potegujejo trije kupci, med njimi tudi slovenska Hidria, kakor smo pred kratkim pisali. Toda še preden bo znan končni kupec in s tem tudi višina kupnine za 80-odstotni državni delež, na Jesenicah že razmišljajo, da bi moral vsaj del kupnine ostati lokalni skupnosti. Občinski svetnik Boris Smolej je namreč že pred dvema mesecema podal pobudo, naj občina kot zastopnik interesov občanov pristopi k izterjavi povrnitve škode zaradi degradacije okolja, za katero je kriva dolgoletna železarska proizvodnja. Občinski svetnik Združene liste se pri tem sklicuje na 72. člen slovenske ustave, ki med drugim govori tudi o pravici državljanov do zdravega življenjskega okolja. "Železarski kompleksi, ki so v večinski lasti države, bodo prodani, kupnino bo dobil njihov lastnik, torej država, zato je ona tudi odgovorna za degradacijo okolja. Od nje moramo izterjati primerno odškodnino, z. aktivnostmi pa moramo začeti čimprej, da ne bomo zamudili vseh rokov," je ob tem dejal Boris Smolej. Svetnik je sicer pričakoval, da bo župan Boris Bregant to tematiko uvrstil že na dnevni red januarske seje, a tega ne bo dočakal niti na februarski, ki bo prihodnji četrtek. Smo pa izvedeli, da se je tako že dogovoril za srečanje z. državnim sekretarjem z.a gospodarstvo na ministrstvu za gospodarstvo Janezom Trčkom, da bi spregovorila o tej temi. Medtem ko se v Acroniju izgovarjajo, da niso pristojni za dajanje izjav, ki so povezane s prodajo podjetja in so nas naslovili na koncem Slovenskih železarn, pod okriljem katerega Acroni Jesenice delujejo, pa tudi tam nismo uspeli ničesar izvedeti. Tako smo povprašali na ministrstvu za okolje, prostor in energijo, ali obstajajo zakonske osnove, po katerih bi bili na Jesenicah opravičeni do odškodnine zaradi degradacije okolja. Štefanija Novak iz pravno sistemske službe v Uradu za okolje je tako dejala, da je malo nenavadno, da bi odškodnino za razvrednotenje okolja zahtevali od države. Po njenem je holding lastnik železarske dejavnosti na Jesenicah, ki je po zakonu dolžan odpraviti morebitne posledice do okolja. "Vendar je treba najprej sploh ugotoviti, ali gre dejansko z.a take poškodbe okolja, da je to izgubilo regeneracijsko sposobnost. Za ta zahtevek trenutno ne vidim pravne podlage," je pojasnila. Res pa je, da je v 78. členu leta 1993 sprejetega zakona o varstvu okolja navedeno, da mora povzročitelj razvrednotenja (degradacije) okolja plačati odškodnino ali zagotoviti drugačno nadomestilo za zmanjšano uporabno vrednost nepremičnine, zmanjšano kako- vost bivalnega okolja ali za zmanjšano vrednost nepremičnine in izgubljeni dobiček. "Toda v zakonu je tudi navedeno, da mora merila za določanje vplivnega območja in najnižje odškodnine predpisati vlada, kar pa še ni storila. Enostavno ni meril, po katerih bi vedeli, kdaj lahko nekdo zahteva odškodnino," odgovarja Novakova. Občina lahko le pomaga Župan Boris Bregant je razložil, da občina v skladu z zakonodajo mora skrbeti, da vse dejavnosti na njenem ozemlju tečejo tudi po predpisanih standardih o varovanju okolja, kar tudi počnejo, bodisi z. analizami in monito-ringom emisij bodisi z opozarjanjem povzročiteljev obremenjevanja okolja. Po čem so nepremičnine na Jesenicah? Ostanki vira onesnaževanja. Foto: Janez Pipan "Smolejev predlog pa se dotika posledic onesnaževanja v preteklosti. V tem primeru gre za zahteve občanov, da se jim zaradi industrije zmanjšuje vrednost premoženja. Moramo se sicer zavedati, da je na Jesenicah manj vredna zemlja kot v Kranjski Gori ali na Bledu, toda po drugi strani razumem občane, da zahtevajo del kupnine od prodaje železarskega premoženja, saj so prav oni s privolitvijo postavitve in delovanja te težke industrije na svojem območju omogočili njeno proizvodnjo. Ker občani niso "sitnari- li" zaradi vpliva na okolje, so železarni omogočili, daje bila ekonomsko več vredna, zato so verjetno ob prodaji njenega premoženja upravičeni do povračila," razmišlja Bregant. Po njegovem so del povračila občani prejeli v obliki 20-odstot-nega lastništva zaposlenih in bivših zaposlenih Acronija Jesenice, drugi del pa bi morali dobiti tudi ostali upravičenci. "Občina pri tem sicer ne more sodelovati kot stranka v postopku, lahko pa občanom pomaga v drugih oblikah, ki jih ima na razpolago," dodaja Bregant. Štipendijski ali socialni sklad Zaveda se sicer, da so te zahteve kompleksno vprašanje, pri katerem bo potrebno vložiti veliko truda v njegovo razrešitev, saj bo na primer problematično že določiti meje razvrednotenega območja. V primeru uspeha pa jeseniški župan razmišlja, da bi bilo z dobljeno odškodnino mogoče primerno ustanoviti nekakšen sklad, ki bi bil štipendijske ali socialne narave, iz njega pa bi lahko dobili denarno pomoč občani za izobraževanje, za socialne projekte in podobno. Delitev morebitne odškodnine posameznikom v roke se očitno kaže kot nerešljiva zagata. Ugotoviti, za koliko je razvrednoteno jeseniško premoženje zaradi njihove železarne, po županovem niti ni tako zahtevno. "Pregledajo se cene nepremičnin v primerljivih slovenskih krajih, ki nimajo težke industrije, se ugotovi razlika v primerjavi s cenami na Jesenicah, nato pa pomnožite ta znesek s številom nepremičnin v naši občini in dobite okvirni znesek," enostavno zveni njegovo razmišljanje. Toda ob tem seje takoj vprašal, kaj pa sredstva, ki jih je v preteklosti železarna v takšni ali drugačni obliki vložila v gradnjo stanovanj na Jesenicah, kaj pa vse nepremičnine, ki so jih občani zgradili v času, ko je železarna že delovala in je bilo že znano, da je tamkajšnje zemljišče manj vredno, jn še in še. Mnogo stvari je nedorečenih, čas pa se izteka. Simon Šubic Osrednja točka druge seje občinskega sveta občine Kamnik v novem mandatu je bila vsekakor uvodna razprava o letošnjem občinskem proračunu. V uvodni raz lagi predloženega proračuna v tako imenovanem prvem branju je župan Anton Tone Smolnikar poudaril, da bi sicer težko rekel, da je letošnji proračun razvojno naravnan, zagotovo pa je korajž.en in zelo smel. Po uskladitvi vseh predlogov, ugotovitev in pripomb v razpravi so izgledi, da bi predlog obravnavali in sprejemali do konca marca. Največji zalogaj v letošnjem proračunu bo vsekakor izobraževanje in z njim uresničevanje šolskega programa. Za dokončanje šolskega programa Marije Vere, ki bo veljal 720 milijonov tolarjev, namreč država namenja le 59 milijonov oziroma drugače povedano le 15 odstotkov za potrebno plačilo DDV. Nelikvidnost pa se kaže tudi na področju otroškega varstva. Sicer pa jim v občini primanjkuje prostora za varstvo okrog tristo otrok. Pred koncem minulega mandata so obravnavali tri variante za rešitev problema, zdaj pa se kaže v tako imenovani coni B5 Perovo še četrta varianta rešitve tega problema. Županje pojasnil, da pospešeno iščejo kupca z.a Malograjski dvor in da resno razmišljajo, da bi v tako imenovani "dolvodni smeri" odprli z.a promet Šutno s polurnim brezplačnim parkiranjem med 7. in 19. uro na dan. V programu je obnova Trga Svobode in obnova Malega gradu, kjer pa bo najprej treba uredili fizično ali elektronsko varovanje. V ožjem centru Kamnika je tudi že okrog tisoč parkirnih prostorov, na katerih naj v prihodnje ne bilo več brezplačnega parkiranja. V okviru že začetih investicij naj bi letos nadaljevali tudi z izgradnjo cevovoda Iverje, kjer bo največji zalogaj v Stahovici, kjer naj bi na najožjem (prometnem) delu pomagala tudi država. Ob velikih zahtevah iz krajevnih skupnosti pa zmanjšuje sredstva za tako imenovani komunalno in-frastrukturni del tudi letošnja zima, kjer so januarja porabili za vzdrževanje cest kar 45 milijonov tolarjev. V uvodu je zato župan še posebej priporočil članom občinskega sveta, naj bodo pri oblikovanju letošnjega proračuna čimbolj realni. Ob zakonskih obvezah je predlagal zmerno razvojno naravnanost in strpnost, kjer bi morda radi dosegali več kot normalne storitve. Za primerjavo je omenil, da bi reševanje problema šole Stranje najbrž preprečilo ureditev prenekate-re ceste v občini in zmanjšanje programa tudi na oskrbi z. vodo. Skratka, varčevanje na vseh področjih. Andrej Žalar Največ denarja za devetletko V razpravi o osnutku proračuna občine Šenčur so razpravljali skoraj vsi svetniki. centralni vrtec v Šenčurju. Na Šenčur - Letos se je v občinsko blagajno steklo manj denarja, je v uvodni razlagi k osnutku občinskega proračuna, ki letos znaša 888 milijonov, povedal župan Miro Koželj. Eden od razlogov je odcepitev krajevne skupnosti Hrast je, kije občino osiromašila za dobro desetino davčnih prihodkov. Naslednje leto se bo gradnja šolskega prizidka zagotovo začela. Razen tega bodo morali za potrebe devetletke prilagoditi tudi prostore treh podružničnih šol. Tem načrtom in dokončanju lanskih nalog na področju komunalne infrastrukture je župan namenil veliko pozornost, od dokončanja ceste in kanalizacije v Olšev-ku do povezovalnega kanala med Šenčurjem in Kranjem, za katerega so slednjič le dobili uporabno dovoljenje. Da je letos občinski proračun siromašnejši, pripisuje tudi manjšemu prihodku od prodaje zemljišč. V živahni razpravi so svetniki opozarjali na posamezne postavke, ki bi bile lahko deležne več denarja, tako denimo kmetijstvo, ki je po mnenju Janka Goloreja letos "kaznovano" z manjšim deležem sredstev. Lani so namreč na račun intervencij v kmetijstvu izločili del denarja za nakup škofjeloške klavnice. Občina je s tem dobila lastninski delež, kmetje pa so prikrajšani, je menil svetnik. Župan mu je odgovoril, da se je tudi število namenov za subvencije letos zmanjšalo in torej ne more biti govora o kakem kaznovanju. Jože Murnik je bil kritičen do delitve denarja za kulturo, češ da ga imajo društva premalo, novi muzej občine pa nesorazmerno več. Tudi za krajevne skupnosti gre po njegovem premalo denarja v primerjavi z minulim letom, ko so v tamkajšnje investicije vložili 90 milijonov, letos pa le 67.milijonov. Eden od virov, s katerim bi lahko dopolnili ta del proračuna, bi bile lahko najemnine od krajevnih stavb. Marko Dolinar je ob šolskih naložbah opozoril na problem vrtca v podružnični šoli Voklo. Ta prostor bodo namreč začasno nameni li učilnici za prvi razred devetletke, trojico otrok, ki menda še ostanejo v vrtcu, pa preselili v Dolinarjevo bojazen, da to pomeni ukinitev vrtca v Voklem, je župan zagotovil, da je selitev začasna. Aleksander Sašo Zupan je naštel vrsto proračunskih postavk, ki se mu zdijo potratne in kjer bi lahko privarčevali denar za druge, po njegovem mnenju potrebnejše programe, pripombe pa je imel tudi na osnutek odloka o proračunu, ki se v nekaterih členih ne ujema z občinskim statutom. Glede na slednjo pripombo so svetniki skupaj s predsednikom nadzorne ga odbora Antonom Kepicem predlagali, da občinski svet sprejme tudi poslovnik, da ne bo prihajalo dO tovrstnih ovir. Ob dejstvu, da jim bo največja občinska naložba (okroglih 700 milijonov) za šolo pobrala večino letošnjega in lep del proračunov prihodnjih let, je Filip Vesel predlagal, naj občina hkrati sprejme tudi štiriletni plan investicij, in to še do sprejetja predloga proračuna. Po štirih urah so osnutek proračuna svetniki potrdili. Danica Zavrl Žlebi i Predlagani za jeseniška občinska priznanja Jesenice - Prihodnji četrtek bodo jeseniški občinski svetniki odločali o predlogu komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za podelitev letošnjih občinskih priznanj. Na razpis, ki so ga zaključili 6. februarja, je prispelo 60 pobud: dve za naziv častni občan Občine Jesenice. 11 za plaketo občine, 27 za plakete in 15 za diplome po posameznih področjih - šolstvo, kultura, šport, podjetništvo in obrt. Podelili bodo tri plakete občine ter devet plaket in pet diplom po področjih. Župan lahko podeli še plakete župana - zaenkrat sta vloženi dve pobudi. Naziv častni občan želijo podeliti igralcu Mihu Balohu in znanstveniku dr. Božidarju Brudarju. Izjemno plodovita igralska kariera Miha Baloha, leta 1929 rojenega Jeseničana, obsega številne gledališke vloge v več kot tisoč odigranih predstavah, v letih 1965 - 1980 pa je bil tudi najbolj zaposleni slovenski igralec na filmskem prizorišču v tujini. Za svoje delo je že prejel številna priznanja doma in v tujini, vendar je ves čas ostal zvest Sloveniji in domači občini. Prav tako je obsežno znanstveno delo dr. Božidarja Brudarja, fizika, ki se je v letih 1990 - 1998 podal tudi v politiko, najprej kot predsednik skupščine Občine Jesenice in kasneje župan. Med njegove prispevke k znanosti je moč šteti merilno napravo za rezanje blumov in izboljšanje tehnološkega postopka ogrevanja v globinskih pečeh s področja železarstva, kasneje pa se je specializiral z.a področje defektoskopije - neporušit-venih preiskav. Iz njegovega zgodnejšega (pedagoškega) obdobja je Zbirka nalog iz aritmetike in algebre, ki so jo s pridom uporabljale generacije srednješolcev. Za prejem plakete občine so predlagani hokejist Andrej Razingar, Božidar Pogačar za prispevek na področju socialnega dela in Kulturno društvo Vintgar Blejska Dobrava ob 80-letniei delovanja. še predlogi za plakete po področjih: Majda Malenšek in Gimnazija Jesenice (šolstvo), Valentin Cundrič in Primož Kerštajn (kultura), Viktor Krevsel in Ženski košarkarski klub Jesenice (šport), podjetji Slaščičarna Metuljček ABM in ACF Ferk ter Tiskarna in fotokopirnica "TISK-AM" Margarete Abram. Predlogi za medalje po področjih so Doroteja Smolej (šolstvo). Farno kulturno društvo Koroška Bela (kultura), Alenka Zidar (šport), Vinko Razingar (obrt) in podjetje DOKA Tokrat je komisija predloge pripravila še po pravilniku, za katerega so že svetniki prejšnjega mandata menili, da ga je potrebno spremeniti, ker preveč razdrobljeno določa vrste priznanj. V pripravi so spremembe, po katerih naj bi bilo le pet različnih občinskih priznanj. Mendi Kokot snu RADIO OGNJIŠČE GORENJKA - GORENJEC MESECA JANUARJA 2003 Dejan v vodstvu SEDMICA Nekaj je treba storiti Dejan Košir Vito Rožej In tako smo že v drugem krogu glasovanja /a Gorenjca meseca januarja. Po prvem glasovanju je Dejan Košir dobil 66 glasov. Vito Rožej pa 29. Po drugem krogu pa je razlika med kandidatoma še nekaj večja v korist Dejana. Vito je namreč dobil 47 glasov in jih ima tako po dveh krogih skupaj 76. Dejani) pa ste k 66 glasovom i/, prvega kroga dodelili še 77 glasov in jih je tako po dveh krogih /bral skupaj 143. Vaše glasovanje Za oba predloga pa gre naprej. Dejan Košir, najboljši deskar. doma i/. Kranjske Gore je na svetovnem prvenstvu v Kreischbergu v Avstriji osvojil naslov najboljšega na svetu v paralelnem veleslalomu. Kranjskogorec, ki je tako znova dokazal, da zna zmagovati, je takrat nazadnje ugnal še Švicarja Simona Schocha. Že prej pa si je zagotovil nastop med najboljšo šcstnajsterico zagotovil z uspešnimi kvalifikacijami. Vito Rožej, Kranjčan, je po Mariu Galuniču nov voditeljski obraz, v oddaji nedeljskega večernega termina prvega programa TV Slovenija. Oddaja s pomenljivim naslovom Človek ne jezi se - sosed sosedu..., štrudelj seje že utrdila. Vita pa se sicer spomnimo tudi iz poptevejske televizijske serije TV dober dan. Trenutno pa Vito Rožej igra v predstavi Seks, laži in štrudT. Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Sora, Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124, 4001 Kranj. V izboru sodelujejo v mesecu decembru tudi FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev. V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Nika Kotnik, Visoko 123, 4212 Visoko. Vrednostna pisma prejmejo: Marija Pfeifer. Nemški Rovi 15/A, 4264 Bohinjska Bistrica: Vinko Pintar. Poljane 25, 4223 Poljane; Berta Bertoncelj, Selca 119, 4227 Selca. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Pavla Kmetic. Karlovškova 4 1230 Domžale; Anica Čimžar, Dvorje 61. 4207 Cerklje; Majda Šmid, Spodnja Luša 17, 4227 Selca; David Ahačič. Pristavska cesta 50, 4290 Tržič; Anže Pipan, Voglje, Krožna 25, 4208 Šenčur in Jožica Grivec, Cankarjeva ulica 25, 4240 Radovljica (pri blagajni pokažite le osebni dokument). Gorenjke In Gorenjci Poslušamo Kranj - Radovljica - Jesenice Biroteh, d.o.o. - Hrušica Internet: www.radiotop.net Po podpisu vilnuške deklaracije je zunanji minister Dimitrij Rupel opravil še nekaj javnih nastopov, v katerih je prisebno branil svojo politično integriteto češ, da je k zadevi pristopil z. vednostjo državnega in vladnega predsednika, nakar je odšel na dopust. Če ga nista na hladno postavila Janez Drnovšek in Anton Rop. Kako si lahko človek po hudem diplomatskem šoku v oseminštiridesetih urah opomore, bi vedel povedati psihoterapevt. Vsekakor je nekaj bilo treba storiti. Že zato, ker se šefov javno ne tunka v godljo. Pa tudi zaradi same preventive, da ne bi pod vplivom samoobrambnih mehanizmov povedal še kaj več kot to, da akcije ni izpeljal na svojo roko. Kje bo Rupel v bližnji prihodnosti pristal, bomo pa še videli. Malo verjetno je, da v fotelju evropskega komisarja, saj je liberalcev v evropskem parlamentu precej manj kot v slovenskem. Pravzaprav jih je le za vzorec. Daje nekaj treba storiti, je sklenila tudi Drnovškova tekmica na predsedniških volitvah in vrhovna državna tožilka Barbara Brezigar. In je dobila šestinosemdeset somišljenikov (v ožji krog spadajo še Drago Demšar, Dragi) Jančar, Vaško Simoniti, Rudi Šeligo in Aleksander Zorn), ki so podpisali pobudo, v kateri med drugim ugotavljajo, da "v Sloveniji vlada monopol politične oblasti, ki je začel resno ogrožati temelje demokratičnega ravnotežja, zato je treba nekaj storiti, da bo v državi končno zaživela demokracija". Z ugotovitvami, do katerih je prišla "Janševa" avantgarda, se povsem strinjam in bi pobudo zoper monopol politične oblasti takoj podpisala, če ne bi izvirnega greha za stanje pripisali medijem oziroma novinarski srenji. Da ne* bo pomote. Tudi s tem se strinjam, da so vplivne medijske hiše z. državno televizijo na čelu pudrnice vlada- joče elite. Brez zamere, ampak, Brez.igarjeva četica bi morala za začetek razčistiti z dejstvi v lastnih vrstah in zamenjati predsednika največje opozicijske stranke Janeza Janšo. Prvič zato, ker je s prevzemom oblasti pol leta pred državnozborskimi volitvami servisiral liberalno demokracijo. Drugič pa zaradi strankarskega trinoštva, kije v nasprotju z vsemi demokratičnimi manirami. (Nesojena žena ga je menda že dala na čevelj.) Tudi sama sem menila, da ne more škodovati, če človek nekaj stori zase in za Vesoljno skupnost in sem odšla na demonstracije zoper Bushevo željo, da napade Irak. Okrog mene je bilo najmanj osem tisoč somišljenikov, ne pa samo nekaj tisoč, kot so poročali mediji. Mrzlo je bilo kot na severnem tečaju. Kulturnikov ni bilo. Kolikor mi je uspelo videti, je bila na grajskem stolpu poleg zastave Ljubljane (za kratek čas) izobešena še ameriška zastava z vdelanim kljukastim križem, s čimer pa državna televizija javnosti ni seznanila. Predvidevam da preventivno. Naslednji, ki seje odločil, da naredi zatečenemu stanju konec, je nekdanji državni sekretar Boris Šuštar. Prišel je na zamisel, da je potencialni kriminalec pravzaprav Darko Selan, kronska priča tožilstva, ne pa on, kije na zatožni klopi pristal zaradi sume storitve kaznivega dejanja korupcije. Najprej je Selan Šuštarju naprtil norčevanje iz vse države, saj naj bi kot državni sekretar v zameno z.a nepovratna sredstva gospodarskega ministrstva zahteval 210 tisoč mark. Nasprotno Šuštar meni, da je Selan tisti, ki brije norca, in da sploh ne ve, kaj vse ga na vnovičnem sojenju čaka. Menda naj bi imel Šuštar osem prič, od katerih naj bi štiri potrdile, daje Selan na sodišču lagal in ga izsiljeval, naj mu v zameno za "resnico" izroči pol milijona mark, zaradi česar ga je tudi kazensko ovadil. Selana pa naj bi izsiljevala policija, saj naj bi odkrila, da je Ljubljanskim mlekarnam izstavljal fiktivne račune. Med pričami naj bi bil tudi neki zasebni detektiv, ki naj bi Selana nagovoril, naj Šuštarja ovadi policiji. Da ne gre za hec, ampak zares, bo za zdaj še vedno edini osumljeni menda dokazal s posnetkom tega pogovora. In kaj Šuštar trenutno počne? Veseli se vnovičnega sojenja. Ekstravagantno, ni kaj. Marjeta Smolnikar LDS je pripravljena za nove izzive Jelko Kacin, poslanec LDS LDS je na svojem nedavnem izrednem kongresu v Celju izvolila novo vodstvo in strnila svoje vrste. Novoizvoljeni predsednik LDS Tone Rop se je v svojem nagovoru še zadnjič zahvalil dr. Janezu Drnovšku za dolgoletno predsedovanje najmočnejši slovenski stranki in s tem začel novo poglavje LDS v slovenskem političnem prostoru. Tone Rop je pred mesecema najprej postal predsednik Vlade RS, potem pa takoj najavil še svojo kandidaturo za predsednika stranke in s tem tudi vladajoče koalicije. Če ne bi nastopil tako, če bi npr. pristal na nekatere zamisli o delitvi funkcij predsednika stranke in vlade, bi se zagotovo in povsem onemogočil v vlogi predsednika vlade, izloč"il bi se kot predsednik vladajoče koalicije in povzročil krizo v vladi, koaliciji in stranki, ki jo vodi. Nerealno bi bilo pričakovati, da bi še lahko vodil vlado v primeru, če bi bil pravi center politične moči in odločanja na sedežu LDS ne pa v vladi. Tega so se dobro zavedali tudi predsednik sveta LDS Golobic, ki sploh ni dal svojega soglasja k kandidaturi za predsed- nika stranke, pa tudi podpredsednik LDS Anderlič, kije svoje, sprva potrjeno soglasje, kasneje umaknil. Rop, druga dva možna kandidata in stranka so se že pred kongresom odločili drugače. Odločili so se za politično stabilnost v Sloveniji, za predvidljivost razmer pri nas, za operativno sposobnost slovenske vlade in predvsem za načelo realnosti kot temelja naše politike. Izjemno uspešen rezultat, ki ga je Tone Rop dosegel na volitvah tako kot mandatar in tudi kot predsednik stranke, je bil hkrati izraz veliko širših pričakovanj in zaupanja v njegove sposobnosti, ki jih je pokazal že pred tem v številnih vlogah in funkcijah v dosedanjih vladah RS. V obdobju do izrednega kongresa LDS so zlasti mediji pri oblikovanju javnega mnenja kar tekmovali, kdo bo do predsednika vlade bolj kritičen pri očitkih, da se (preveč) skriva, da noče posredovati, ko bi moral in da ne obvladuje (dovolj) svojih ministrov. Kandidat za predsednika stranke pa v tem času ni nasedel zunanjim provokacijam, ni posredoval in ni dovolil, da bi mu spet očitali, da je morda netoleranten ali pretrd. Nasprotno, vse po vrsti je presenečal s svojo že kar preveč umirjeno in pretirano zadržano držo v kakršni ga nismo vajeni. Pri tem pa kljub temu ni bilo nobenega dvoma več, kdo vodi vlado in slovensko državo. Zares ni podoben predhodniku, tudi njegov klon ni, je pa dovolj izkušen in samozavesten, da vzbuja zaupanje doma in na tujem. Stranka je v petek dobila še dva podpredsednika, saj je spremenila statut in tudi na tej ravni uveljavila žensko kvoto. Majda Sirca, namestnica vodje poslanske skupine LDS, je postala še podpredsednica stranke, dr. Slavko Gaber pa je kot podpredsednik stranke okrepil položaj predsednika stranke in stranke same v vladi. Stranka se ni razklala, nasprotno, okrepila se je in strnila je svoje vrste navznoter in navzven. Slovenski javnosti je LDS predstavila dve deklaraciji, s katerima se je prepričljivo odzvala na aktualen trenutek in pričakovanja naše javnosti. Jasno in razumljivo je pojasnila vsem volivcem, da je naše mesto tako v EU kot tudi v zvezi NATO. To pa nam bo dosegljivo le, če se bomo udeležili in glasovali dvakrat ZA na obeh referendumih 23. marca. Ostati zunaj bi namreč pomenilo storiti napako in stopiti korak nazaj, tja, kjer smo nekoč politično in geografsko že bili. Naš dosedanji mednarodni položaj bi se v primeru večinskega NE po referendumih zamajal in spremenil na slabše, namesto da bi ga z našo skupno odločitvijo za oba vstopa še okrepili. LDS pa se je odzvala tudi na svetovne izzive z resolucijo za mir. V njej najprej poziva države članice in kandidatke za članstvo v EV naj oblikujejo in tudi uresničujejo skupno zunanjo in varnostno politiko EV in s tem okrepijo tudi vlogo in pomen našega kontinenta v svetu. Le tako bo Evropa lahko v pomoč varnostnemu svetu OZN pri ohranitvi miru in varnosti v svetu. Vse države poziva k spoštovanju mednarodnega prava in mednarodnih obveznosti. Pri tem ima posebno odgovornost Irak, ki (že 12 let) ne izpolnjuje resolucije VS OZN št. 687 in mora v celoti uresničiti resolucijo št. 1441. IJ)S nasprotuje enostranski vojaški akciji za razorožitev Iraka brez odločitve varnostnega sveta OZN, pri čemer pa presojo o tem ali je (zadostna) odločitev za razorožitev z vojaškimi sredstvi (morda) že (bila) sprejeta prepušča prav varnostnemu svetu samemu. V LDS upamo, da Irak tega in drugih sporočil v podporo miru ne bo razumel narobe in ravnal na način, kot je to počel dolgo vrsto let. Šele zadnji resni pritiski z realno grožnjo oborožene intervencije so ga namreč prisilili k sodelovanju z inšpektorji OZN. Piše Milena Miklavčič Usode Možje, bojte se prefrigank Idila je trajala kar nekaj časa. Še celo snahi sta bili zadovoljni, da se je njun tast po dolgem času spet malo zasmejal in da ni kazal le svojega čemernega obraza. Edino, kar je obe motilo, je bilo to, da je Cilka znala očeta tako zlahka oviti okoli prsta. Vendar sta bili pametni in se nista vtikali, ker sta pač mislili, da če se "star štor" vname, da je prav tako slep in gluh, kot če se mlad. "Vendar se nama je začelo zdeti malce nenavadno, ker sva ugotovili, daje oča začel pred nami skrivati ne samo denar, temveč tudi hranilne knjižice. Bilje šparoven, nekaj denarja je dobil od prodaje njive, pa še sam je marsikaj dajal na stran. Zmeraj je bila ena od naju tista, kije šla na pošto plačevat položnice, zadnje čase pa nama je govoril, da bo kar sam, da se je osamosvojil in da še ni star, da bi bil odvisen od svojih otrok. Seveda sva mu verjeli, saj smo se na skrivaj menili o tem, kaj neki "stara dva " počneta, da je čez noč prišlo do take spremembe, " sta pripovedovali snahi. Marjan je bil takrat še ves raznežen. ko je videl, kako Cilka želi skrbeti zanj. Mimogrede mu je nekoč omenila, da bi mu lahko kar ona uredila denarne zadeve, da bo sam bolj pri močeh in frišen, ko spet pride k njemu. Ker se ni takoj zrajtal, se mu je nekoč kar sama prilepila zraven, ko je šel na pošto in tam je povsem neprisiljeno predlagala, da naj jo pooblasti na hranilni knjižici, da bo tako zonj najbolje. Ker je bil Marjan preveč sramežljiv, pa še nerodno mu je bilo, da bi ji vpričo drugih ljudi ugovarjal, je na njen predlog, sicer s težkim srcem, tudi pristal. Ko je šel domov, seje še malo sekirah vendar mu je njena nežnost in pozornost... veliko kasneje, pregnala vse dvome. "Saj ne rečem, bila je zlata ženska, vse je naredila zame in če je ne bi moj denar pokvaril, kdo ve, kako bi še orala," nadaljuje Marjan in glas se mu trese od razočaranja in žalosti. Potem pove, da še zmeraj ne more verjeti, da je res, kar se mu je dogajalo. Sprašuje me, ali se tudi meni zdi tako naiven in trapast, kot seje verjetno zdel njej. "Ko sem nekoč pogledal v knjižico, sem videl, da manjkajo štirje milijoni. Ja, kje pa so, sem se zgrozil, saj sem obljubil sinu, da bom prispeval del denarja za streho. C lika se je kar stopila, ko je dejala, da je dala na pol leta vezat, da bo več obresti. Potem mi pa pogodbo pokaži, sem vztrajal, toda bolj, ko je brskala po torbici, bolj je bila prepričana, da jo je nekje založila. Saj tako ali tako na pošti vedo, imajo vse zapisano, me je tolažila in za tisti dan je bila stvar opravljena. Je pa ostala cel teden pri meni in mi pospravila hišo od vrha do tal, pa še v toplice sva šla skupaj z.a vikend. Ni kaj, bilo je res lepo in zato sem na tiste mttijončke kar malo pozabil.... " Cilka mu je prinesla marsikaj tudi iz trgovine. Da ne bova lačna, je govorila, toda zmeraj se mu je zdelo, da je račun z.a nekaj tisočakov večji kot takrat, ko sta zanj nakupovali snahi. Toda jurja gor ali dol, za- radi tega se sploh ni sekiral, saj si ženska lahko tudi zase kaj kupi, se je tolažil. Ko je prišla pomlad in lepo vreme, je sin prišel k očetu in ga vprašal, ali še drži, da bi mu pomagal pri nakupu strešne opeke. Marjan je ves vesel začel razlagati, da mu bo lahko dal še več, kot je sprva nameraval, da so celo zimo tekle obresti in da se je na knjižici že veliko nabralo. "Čeprav oče ni imel pogodbe, sva se zapeljala do pošte in povedala uslužbencu, da se je tisti papir izgubil, če lahko po svojih zapiskih poišče tiste štiri milijone, " pripoveduje sin. "Možakar je za več kot petnajst minut izginil skozi ena vrata in potem ko se vrne, nama pove, da na žalost ni nobene pogodbe, da je bil denar dvignjen in da mora biti doma. Očeta je skoraj kap, ko je to slišal. Začel se je razburjati in ker ga tudi sam še nikoli nisem slišal kričati, sem kar otrpnil. Potem uslužbenec pravi, da je z njihove strani vse, kot je treba, da se podpisi ujemajo in da se naj doma zmenimo, kako in kaj, da to njega nič več ne briga. Z očetom sva se poklapana privlekla do avta in oče se je naslonil na volan in zajokal. Tako sem bil besen, da bi tisto žensko na mestu zadavil, če bi bila kje pri roki. Oče je hotel oditi k njej domov, vendar sem mu to preprečil. Kar počakajva, da spet pride, se bomo pri nas doma lažje pogovorili, sem ga pregovoril." V naslednjih dneh se je oče vsaj toliko umiril, da ni več videl "rdeče", če mu je kdo omenil denar in Cilko. Tudi ko je vsa vesela potrkala na vrata in ga objela, jo ni zagrabil za vrat, kot je prej razlagal. Počakal je na pravi trenutek in jo lepo mirno prosil, da naj vzame knjižico in da naj prinese denar, ker ga sin rabi. Cilka mu je sveto obljubila, da bo denar v hiši gotovo do petka. Toda minil je petek, pa še ponedeljek in torek, nje pa ni bilo. Oče je bil prepričan, da ne bo nikoli več videl ne hranilne knjižice ne denarja. Potem pa se v sredo le prikaže in začne Marjanu razlagati, da bo moral še pol leta počakati, da je prišla prepozno, da se je denar ravno dan prej naprej "zavezal" in da se pogodbe ne da prekiniti. "Ko sem slišal njene laži, mi je bilo, kot bi mi v srce porinila oster nož. Zagrabil sem jo za roko in ji povedal, da vse vem, da je denar ukradla, da me ima za norca in da bom poklical policijo, če mi ga takoj ne vrne. Začela je vpiti na pomoč, da jo bom ubil, da ji bom polomil roke, da ona ni nič kriva, da so krivi na pošti, ker so se nekaj zmotili in so nekaj zamešali, saj ne vem več, kaj je že govorila...." Velika ljubezen se je ohladila prav tako hitro, kot je nastala. Eden od Marjanovih nečakov je potem izvohal, da je Cilka velika prefriganka, ki je dobro živela od naivnosti starejših možakarjev, ki jim je hodila streči. Bila je na čakanju, imela je veliko časa, sina, ki se je ukvarjal s sumljivimi posli, namesto da bi delal -začaran krog, iz katerega ni mogla ali ni hotela uiti. "Njej v dobro moram .povedati, da je denar, malo več kot tri milijone, čez kakšno leto vrnila. Kje ga je dobila, ne vem in me sploh ne zanima. Bi pa svetoval tistim možakarjem, ki so sami in osamljeni, da dobro premislijo, preden kakšni taki ženski pokažejo, kje imajo denar in koliko ga imajo. Šel sem na led, bog mi pomagaj, zame je to bila dobra šola. Pa da se po cajtngih ne bo pisalo, da smo samo možakarji pokvarjeni, tudi kakšna prefrigana ženska se najde vmes, "je na koncu dodal. V Kranj prišla "vroča" razstava iz Slovenj Gradca Dve zgodbi ob eni niti? Razstava z naslovom "Med kljukastim križem in rdečo zvezdo", ki je že s premierno predstavitvijo v Slovenj Gradcu razburkala in razdelila slovensko javnost, je od srede naprej na ogled v Avli MO Kranj. Kranj - "Iskreno in dosledno soočanje z lastno zgodovino je najboljše sredstvo za dobesedno razorožitev nasprotne strani," je na odprtju bržkone ene najbolj "vročih" muzejskih razstav preteklega leta med drugim povedal veleposlanik Republike Avstrije v Sloveniji, dr. Ferdinand Mayrhofer - Grünbühel. Kot so v podnaslovu zapisali snovalci razstave "Med kljukastim križem in rdečo zvezdo", pa gre v projektu za čezmejno soočenje nacionalnih predsodkov, totalitarističnih in drugih ideologij in partijskih diktatur ob primeru Slovenije in avstrijske Koroške. Projekt, ki je potekal v okviru programa Phare, poleg razstave obsega še knjižno izdajo, zgoščenko, predstavitev na internetu in anketo. Razstava, multimedijski projekt v sodelovanju med slovenskimi in avstrijskimi zgodovinarji, je precej nasprotovanj, a hkrati tudi odobravanj, požela že ob njeni prvi ^postavitvi novembra lani v Slovenj Gradcu, podobno pa gre pričakovati tudi tokrat v Kranju. Menda se to že dogaja. Pa vendar, kot je ob odprtju povedal slove-njegraški župan Matjaž. Zanoškar, gre polemike jemati predvsem v smislu iskanja zgodovinske resnice, s tem da seveda ne gre za enačenje dveh ideologij, ampak za njuno soočenje. Kot so k razstavi zapisali njeni ustvarjalci, ta na- mreč prikazuje strukture in dejavnike, ki so vzpostavili totalitarna režima nacionalnega socializma in komunizma na območju zgodovinsko in geografsko tesno povezanih Koroške in Slovenije. Projekt je sicer potekal v sodelovanju Koroškega Pokrajinskega muzeja iz Slovenj Gradca, Gorenjskega muzeja iz Kranja ter Mohorjeve založbe iz Celovca, vodila pa sta ga zgodovinarja Jože Dežman in Alfred Elste s sodelavci Hanzijem Filipičem, Micha-elom Koschatom in Marjanom Linasijem. Slovenski del razstave se časovno začne sredi devetnaj- Razstava govori o velikih dogodkih, pod katerimi se prepletajo usode posameznikov," je povedal eden snovalcev projekta Jože Dežman in dodal, da gre za poskus prestopa meje, saj po nje govem mnenju še nismo prišli do točke, ko bi vsa nasprotja, ki so se nagrmadila po vojni, jasno predstavili, da se še nismo odtajali do razstava bo tudi na Gorenjskem doživela nemalo polemik, zagotovo tudi s strani Zv,eze združenj borcev. Nekaj mnenj je bilo soočenih že na okrogli mizi pred odprtjem razstave. Mnogi bodo kot provokacijo razumeli tudi znak. v katerem ob gledanju nanj iz različnih zornih kotov rdečo zvezdo prekrije kljukasti križ. Govorniki na razstavi: (z leve) župan MO Kranj Mohor Bogataj, veleposlanik Republike Avstrije v Sloveniji dr. Ferdinand Mayrhofer - Grünbühel, župan MO Slovenj Gradec Matjaž Zanoškar in soavtor razstave, zgodovinar Jože Dežman. stega stoletja v času Zedinjene Slovenije in preko bojev za severno mejo in koroškega plebiscita prehaja do sklopov o komunistični partiji, okupaciji, vprašanju vojne in revolucije, da bi se skozi Pestro fotografsko leto Kranj - Te dni so bila v Domu krajanov na Primskovem razstavljena dela, nastala na l. Medob-močnem seminarju modne fotografije, ki gaje lani decembra pod okriljem JSKD OI Kranj vodil fotograf Boštjan Gunčar. Preteklo leto je bilo na področju fotografske dejavnosti še posebej pestro, saj je bilo tokratno foto druženje po seminarjih na teme portreta, pokrajine in kompozicije že četrto po vrsti. Slušatelji Vinko Lavti-žar, Sašo Valjavec, Nejc Poljanec, Sabina Plaznik, Vladimir Brlek, Jani Novak, Jernej Prelac in Mojca Hcdvika - Perat so se modne fotografije učili v studiu z. vso po- trebno fotografsko, opremo k sodelovanju pa so povabili tudi dve manekenki. Na razstavi so se predstavili vsak s po dvema fotografijama. Drugi del razstave je bil namenjen pregledu ljubiteljske kiparske ustvarjalnosti na Gorenjskem, razstavljali pa so Karel Kuhar, Nejč Slapar, Boris Holy, Jože Volarič, Maja Zaje Sabočan, Marjan Smrckar, Izidor Vrhovnik in Brane Škofic. Po besedah slikarja Zmaga Puharja, ki je na skladu zadolžen za likovno in loto - filmsko dejavnost, je bila tokratna kiparska razstava na nek način priprava na Gorenjsko srečanje ljubiteljskih kiparjev, ki je v načrtu letošnjega leta in naj bi postalo tradicionalno, kot to velja za srečanje gorenjskih likovnikov na Brdu. Poleg tega bo tudi letos pod okriljem Sklada potekal tečaj grafike, pa tudi umetnostno zgodovinarske in likovno teoretske delavnice. I.K., foto: V. Brlek Dve obletnici v Cerkljah Z dvema predstavama ljudske igre Stari lli ju bodo jutri, v soboto, 22. februarja, ob 19.30 uri in v nedeljo ob 18. uri v dvorani Kulturnega doma Cerklje obeležili dve obletnici, 145 let rojstva Ignacija Borštnika in 65 let obstoja KUD "pod lipo" Adergas. Kulturno društvo Adergas je bilo ustanovljeno leta 1938 v okviru tamkajšnjega samostana, kjer so leto kasneje tudi uredili dvorano kulturnega doma. Jedro njihove dejavnosti, v društvu delujeta še mladinski pevski zbor in orfov orkester, je bilo vsa ta leta gledališče. To še posebej velja za zadnjih 25 let, odkar je predstave začel režirati Silvo Sire, ki je v vseh teh letih na oder postavil kar 95 različnih predstav, bodisi z odraslo skupino bodisi z mladinsko ali otroško. Dramska skupina KUD Pod Lipo je danes zagotovo nepogrešljiva ob vseh pomembnejših dogodkih v vaseh pod Krvavcem. "Zadnja tri leta smo igrali komedije, zato smo se letos odločili za dramsko delo. Hkrati pa smo želeli tudi obeležiti 145-letnico rojstva gledališkega igralca, režiserja, pedagoga in dramatika Ignacija Borštnika," je povedal Silvo Sire, ki je v iskanju pravega teksta za njihov oder prišel kar do Slovenskega gledališkega muzeja, kjer je našel dramo Stati llija. Kot je povedal, je drama še posebej zanimiva, ker gre za zgodbo, ki se dogaja v kmečkem okolju vasi Zalog pri Cerkljah in je vsebinsko torej povezana z njihovim okoljem. Dramo v treh dejanjih so adergaški igralci, v predstavi jih igra kar 31, že uspešno predstavili v dneh ob slovenskem kulturnem dnevu, ko so trikrat napolnili dvorano domačega kulturnega doma, pretekli konec tedna pa so dvakrat gostovali v Šenčurju. Igor Kavčič vojne grozote ustavila ob povojnih pobojih in se iztekla v današnjem času, ko se ubadamo z vprašanjem sprave. Koroški oziroma avstrijski del najprej obravnava počela nemškega nacionalsocia-lizma in antisemitizma, se ustavi pri oblikovanju NSDAP v Avstriji, obravnava tako imenovani "anšlus" leta 1938, se nadaljuje s poglavji, vezanimi na 2. svetovno vojno in se zaključuje z dogodki po njej in današnjim avstrijskim gledanjem na vse to. "Gre za dve zgodbi, ki tečeta vzporedno. Izogibali smo se tega, da bi s prstom kazali drug na drugega. Dva različna pogleda? te mere, da bi začeli preštevati nek inventar neprijetnih vprašanj, ki jih s sabo nosi zgodovina. "Projekt ni zasnovan kot provo-kacija. nobenega dejstva ni, ki bi ga na novo ustvarili, saj gre z.a razmeroma znane podatke, ki pa jih do sedaj še nobeden ni sestavil in soočil na enem mestu," je še povedal Dežman. Kakorkoli že, zato njegov avtor, akademski sli kar, grafik Črtomir Frelih, v katalogu tudi podaja svojo interpretacijo znaka. Razstava, ki je bila v celoti financirana z. denarjem Evropske skupnosti, ministrstvo za kulturo je na primer ni podprlo, naj bi se po Kranju selila na Primorsko in za tem v Avstrijo. Igor Kavčič, foto: Tina Doki Pridi gola na večerjo V Kulturnem domu v Predos-Ijah bodo jutri, v soboto, ob 19.30 uri premierno uprizorili komedijo Marca Camolettija Pridi gola na večerjo. V nedeljo ob 19. uri bo prva ponovitev. V zadnjih letih zelo popularen dramatik pri nas, spomnimo se uspešnice Stevardese prihajajo, ki so jo lani igrali v Špas teatru v Mengšu (že pred petimi leti jo je uprizorila tudi igralska skupina v Predosljah), Marco Camoletti, se znova vrača na staro mesto. Po dveh resnejših predstavah v zadnjih dveh sezonah so se v KUD Predoslje letos spet odločili za komedijo. "Za komedijo Pridi gola na večerjo smo se odločili zaradi publike, ki si v gledališču želi predvsem sprostitve, pa tudi igralci raje igrajo komedijo, saj na ta način dobijo takojšnjo reakcijo občinstva, kar je največja nagrada za nas, ki ustvarjamo v ljubiteljskem gledališču," je povedal neutrudni režiser (to je že njegova 13 režija) Jože Basaj. Si-tuaeijska komedija v dveh dejanjih, ki so jo pred leti igrali tudi v MGL, je prava zbirka zapletov A je majhna in bolj čokata? Ne, moja je suha in visoka. med šestimi ljubezni željnimi odraslimi osebami. Zakonski par, prijatelj, ljubica, kuharica, njen mož se po popolnem zapletu le nekako uspejo "odvozlati". Pred tem se v podeželski hiši, nedaleč od Pariza, seveda zgodi marsikaj zanimivega. Nekoliko prirejen tekst, z zabavnimi dialogi v pogovornem jeziku bo tudi tokrat predstavila izvrstna ekipa domače gledališke skupine: Herman Muhi, Simona Vreček, Franci Kranjec, Nataša Gros. Jana Ovse-nik in Damjan Avguštin. Režiserju Jožetu Basaju so pomagali sce-nografinja Mojca Basaj Kos. ko stumografinja Slavica Kljajič in drugi ... Med ponovitvami, ponavadi jih nanizajo kakih 15, bosta tudi letos tradicionalni v Fari pri Kostelu in Semiču. Igor Kavčič Piše Miha Naglic Po ljudeh gor, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih Gorenjska in Glasova preja Tole nadaljevanje podlistka posvečam dvema obletnicama: H()-letnici smrti Ivana Tavčarja in 15-let-nici Glasove preje. Pisatelj je namreč umrl ravno na dan, ko pišem te vrstice, 19. februarja 1923 v Ljubljani. Pobuda za Glasova prejo, ki je ena od najbolj uspešnih "blagovnih znamk" Gorenjskega glasa, pa je bila izrečena 29. januarja 19HH v kranjskem hotelu Creina, kjer je Viktor Žakelj zbral celo omizje gorenjskih pesnikov in pisateljev, predlagal, da bi takšna besedovanja postala stalna praksa in da bi se imenovala po starem ljudskem običaju - gorenjski preji. Iztočnico za prejo najdemo tudi v Tavčarjevi Visoški kroniki, kjer v X. poglavju beremo: "Pričele so se preje ... " Sledi opis preje pri visoškem sosedu Debelaku, na kateri je Agata zavrnila snubca Marksa Wuljfinga, ta pa jo je v svoji užaljenosti obtožil čarovništva. Predlogo za svoj opis visoške preje je Tavčar našel pri Valvasorju, v drugem poglavju šeste knjige Slave, ki nosi za nas pomenljivi naslov: Jezik, noša, šege in navade na Gorenjskem. Tu beremo, kar sledi. "Povsod na Gorenjskem je tudi navada, da se zberejo pozimi ob delavnikih zvečer, po večerji, dekleta iz. cele vasi v kaki hiši in predejo v veliki sobi. Mize pospravijo iz sobe in ostanejo skupaj do preko polnoči. Tista, ki sedi v kotu, je bolj čislana ko druge. In kakor precej izvohajo čebele in prilete tja, kjer je dosti cvetlic, tako začno prihajati tudi mladi Coridones in Meliboei, neoženjeni vaški gizdalini, po praznikih sv. treh kraljev k predicant ali, kakor se po kranjsko pravi, gredo na prejo. Pripeljejo tudi godce s seboj in vsakdo se usede k svoji, ki mu tiči v očeh in srcu. Medtem pa, ko se ti gorenjski Alexes in 77-tyri /imena pastirjev v Vergilovih Eklo-gahJ svojim Amari-lam /ime Vergilove pastirice, pesniško ime za mlado kmeti- Glasove predice in predilci co/ sladkajo, jim dvorijo, jih ljubkujejo in jim po svoje delajo poklone, tedaj eden vstane, prime svojo sosedo za roko in z njo z.apleše. Nato ona spet sede k preji. Medtem gre drugi s svojim dekletom plesal in tako delajo venomer naprej. To se zgodi enkrat, včasih tudi dvakrat ali večkrat na teden. Če sem prej dejal, da se dogaja vsak delavnik, je tako mišljeno, da se le dekleta zbirajo vsak dan zvečer razen nedelj, njih spremljevalci pa se zglase pri njih le nekaj dni ali večerov ter jim krajšajo čas. " Do tu je vsa reč še povsem spodobna, a kaj, ko ima tudi svoje pohujšljivo nadaljevanje. "Po polnoči pa pospremi vsakdo svojo domov in ji nese preslico do doma. Marsikatera se mu za to tako hvaležna izkaže, da se odloči njemu na ljubo prevzeti in nositi drugo preslico, ki sta jo dva hkrati opredla in ki iz nje nastane podoba njih dveh. Zakaj nekateri teh udvorljivih presličar-jev ostanejo kar pri njih ali narobe, one pri fantih, in spe z njimi tako sramežljivo in v tako skrivni, globoki zaupljivosti, da se šele prihodnje leto izve, kako spod obno so skupaj ležali. " Ja, kaj se hoče, tudi z.a Gorenjce velja, da so trenutki, ko je duh sicer voljan, meso pa slabotno. Poglejmo še, kakšna je bila zadnja preja, kako SO jo v pustu pred postom razdrli. "Naposled zlaže denar, dekleta in fantje, le-one z.a polovico manj kakor mladeniči, da kupijo sodček laškega vina, včasih celo cel tovor, t. j. toliko, kolikor nalože na tovornega konja. Ob njem se v ponedeljek zvečer v pustu vesele, jedo in krepko plešejo. In temu pravijo, da prejo razdero. Tako se konča preja, pri nekateri na žalost tudi dcvi\ki cvet. 'Poštenju, sramežljivosti res slabšega varuha ni ko potrešnost, močno vino. grešen poljub, ples in noči.' Po taki mokri razhodnji se ne shajajo več na preji, temveč vsaka prede poslej doma. Iti se čez nekaj časa pokaže, da si je ta ali ona pripredla kaj živega, ko ji je bilo predivo zastonj dano." No vidite. Glasove preje so v primerjavi z. nekdanjimi res čisto spodobna srečanja. Na njih razpreda mo o samih vzvišenih ali vsaj nekoliko povzdignje-nih rečeh. Navsezadnje ob kozarcu tudi katero raz-deremo. Da hi na njih plesali ali še kaj bolj grešnega Spočeti, se pa - koliko/ je meni znano - še ni zgodilo. Ko bi bil psihoanalitik, bi sklenil, da so Gluso-ve preje "sublimacija" stare gorenjske kmečke preje. GORENJSKI GLAS • 8. STRAN ZADETEK / zadetek.so@fov.uni-mb.si Petek, 21. februarja 2003 Vsak ponedeljek na GTVIJ^ ob 20.30" ^ Ne prezrite Klub študentov Bled Vas vabi v petek, 21. februarja na koncert glasbene skupine Moonart s pričetkom ob 22. uri. V soboto, 22. februarja pa se boste od 20. ure dalje lahko zabavali na KŠB žuru z D J Zokijem. Več informacij dobite na spletni strani: www.ksb.bled.si Klub študentov Selške doline Skupaj pozabimo na izpitno mrzlico, ki smo jo doživljali cel mesec, zato pridite v soboto, 22. februarja od 21. ure dalje v Kulturni dom Železniki na prvi večji žur v letošnjem letu s skupino Zaklonišče prepeva. Klub študentov Kranj Organizira dvodnevno delavnico ličenja z začetkom v soboto, 22. februarja ob 11. uri v prostorih kluba. Cena za člane KŠK znaša 6.000 SIT, za nečlane pa 10.000 SIT. Prav tako v soboto, 22. februarja pa bo v baru Mitnica študentski žur s skupino Venere s pričetkom ob 21. uri. Vstopnine ni! Več informacij dobite na spletni strani: www.klub-studentov-kranj.si. Klub študentov Poljanske doline Praznuje v soboto, 22. februarja svojo 2. obletnico delovanja v novih prostorih, zato se lahko od 19. ure dalje oglasite na košček torte in prijazen klepet. Več informacij.dobite na spletni strani: www.klub-kspd.si. Vsak petek v Gorenjskem Glasu SO FOV V okviru projekta GETW0RK se pripravlja brezplačno delavnico z naslovom Mala šola zaposlovanja, ki bo potekala 26. in 27. februarja na Fakulteti za organizacijske vede. Zavod mladim Prireja v dvorani Primskovo, 4. marca 2003 Bulldogovo pusto-vanje s pričetkom ob 20. uri. Čakajo vas bogate nagrade za najboljšo skupinsko masko, za najboljši par ter najbolj izvirno samostojno masko. Bodite izvirni in odnesite domov lepo nagrado. Mlade glasbene skupine se lahko do 28. februarja 2003 prijavijo na pred izbor za Zlato deko, ki bo potekal v mesecu marcu in aprilu 2003. Več informacij na www.zavod mladim.com. Pri rdeči ostrigi V soboto, 22. februarja bo eks-kluzivni dvojni nastop švedske skupine THE CROWN in nizozemske skupine GOD DE-THRONED. Zaradi velikega povpraševanja se bo dogodek ponovil v nedeljo, 23. februarja 2003. Prihodnji teden 27. februarja pa vam bosta na svoj način glasbo predstavila DJ MIXXLE in DJ RAMBO SAN SELECTA. Mestna občina Kranj V veliki dvorani Mestne občine Kranj, bo v ponedeljek 24. februarja 2003 potekala Skupščina Mladinskega sveta Kranj, v katero se bo v MSK včlanilo predvidoma sedem novih organizacij (članic). Glasbeni natečaj za Zlato deko in lanski zmagovalci skupina Hepa Kdo se bo z "Zlato deko popeljal" naslednji? Natečaj z imenom Zlata deka je namenjen vsem še ne uveljavljenim mladim, glasbenim skupinam, ki se želijo predstaviti širši javnosti, se dokazati in prepričati publiko, da so dober »bend«, ki igra komade, ki »folku« dobesedno sedejo v ušesa. Natečaj se odvija na Tradicionalnem študentskem pikniku, ki je običajno zadnji torek v maju, letos bo to 27. maj in ga vsi študentje že nestrpno pričakujejo. Tudi tokrat se bodo lahko mladi »bendi« potegovali za naziv najbolj obetavne glasbene skupine. Na prvem izboru lansko leto je naziv najbolj obetavnega »benda« dobila skupina Hepa, ki je navdušila komisijo in kar »pometla« s konkurenco še petih glasbenih skupin. Glavna nagrada za zmagovalce je snemanje prve neuradne zgoščenke v študiju Poet. To priložnost je Hepa dodobra izkoristila in tako pričela s snemanjem svojega prvenca. Pop-rock skupina Hepa, prihaja iz Kranja in je nastala kot zlitje nekaterih najpomembnejših ele- pripadniki različnih glasbenih stilov, od punka prek metala, ročka pa do funky ritmov. Kdaj pa kdaj bo poslušalcu odleglo tudi ob kakšni lepi baladi, sicer pa se band ne počuti poklicanega, da bi definiral svojo glasbo, to je in naj bo, naloga glasbenih kritikov. Vsi navedeni žanri so prepojeni z avtorsko ekspresijo, kajti skupina Hepa izvaja izključno avtorsko glasbo. Kar tudi ne preseneča, saj vsi člani prihajajo iz skupin, v katerih so bili posamezniki gonilne sile, pri ustvarjanju avtorske glasbe. Kitarist Dejan Osterman se lahko pohvali z avtorsko zgoščenko iz časov skupine Apeiron, Drejc in Martin Pogačnik z enakim dosežkom pri »bendu« Slon-volmizakramplopata, Matjaž Ples-nik pa je k temu spodbujal skupino Bambrlepele. Skupina Hepa - zmagovalci Zlate deke 2002. mentov skupin, ki so zaznamovale Gorenjsko glasbeno sceno v devetdesetih letih. Ime »benda« izhaja iz »novega imena za nov bend«, etimološko pa za to ime še ni ustrezne razlage (filtri hepa na sesalcih so analogni pojav). Skupino sestavljajo: Drejc Pogačnik (vokal), Dejan Osterman (kitara, spremljajoči vokal), Lenart Pogačnik (klaviature), Matjaž Plesnik (bas) in Martin Pogačnik (bobni). Ob zvokih Hepe, bi se lahko našli Zgodilo se je Najboljše diplomske naloge o EU V četrtek, 13. februarja, smo dobili nagrajence letošnjega četrtega natečaja za najboljšo diplomsko nalogo o Evropski uniji na Mariborski in Ljubljanski univerzi. Nagrajenci bodo za štiri dni odpotovali v Bruselj, si ogledali Evropske institucije in se srečali s tamkajšnjimi predstavniki Slovenije. Mladi smo proti vojni Pohod za mir je vse evropska mirovna pobuda za preprečitev vojne proti Iraku in vojnam nasploh. Ideja zanj se je porodila na prvem Evropskem družbenem forumu, ki se je odvijal novembra lani v Firencah. Manifestacije za mir so hkrati potekale po 350. evropskih in svetovnih mestih. V soboto, 15. februarja, sta tudi v Ljubljani ter Mariboru, potekala podobna shoda, na katerih se je zbralo več tisoč nasprotnikov vojne proti Iraku. Valentinov koncert Na dan zaljubljenih, v petek 14. februarja 2003, se je zgodil Megasrčkov Valentinov ples, na katerem je nastopil dalmatinski romantik Goran Karan. Koncerta se je udeležilo mnogo zaljubljencev vseh generacij, tako starih, kot mladih. Po koncertu pa so se trije srečni pari udeležili romantične večerje z Goranom Karanom v gostilni Pr' Matičku. Trenutno se Hepa pripravlja na snemanje prve samostojne zgoščenke. Kakor omenjeno bo nagrada snemanje v študiju Poet, maksimalno izkoriščena, skupina Hepa, pa se bo pohvalila s svojo prvo samostojno zgoščenko. O samem vzdušju in občutkih na izboru za Zlato deko in kasneje na snemanju pa nam je bobnar skupine Hepa Martin, povedal naslednje: » Natečaj se mi zdi zelo 0K. Čez dan je bilo za spoznanje premalo obiskovalcev, mogoče bi bilo bolje, če bi se piknik pričel malo prej. Snemanje je potekalo brez problemov, v študiju pa je bilo vzdušje odlično« Na izboru so poleg že omenjene skupine Hepa, sodelovali še The Strings, Anaurini, Ročk Shock, Escape in The End. Glasbeno dogajanje in vzdušje na študentskem pikniku, so popestrili še Vzdušje na 8. Tradicionalnem študentskem pikniku 2002 Princepsi, amaterska skupina Se-strične, Shannon in zvezde večera Siddharta. Pred izbor za letošnji glasbeni natečaj »Zlata deka« se bo pričel v mesecu marcu in nadaljeval v aprilu. Štiri najbolje uvrščene skupine po izboru komisije, se bodo pomerile na Tradicionalnem študentskem pikniku v maju. Mlade, še neuveljavljene glasbene skupine, se lahko prijavijo na Info točki Š0 FOV (Kidričeva cesta 55A, v kletnih prostorih Fakultete za Organizacijske vede v Kranju). Ob prijavi izpolnijo prijavnico, na katero napišejo: ime skupine, kontaktno osebo, točen naslov, telefonsko številko in naslov inter-netne strani (če le ta obstaja) ter kratko biografijo skupine s priloženimi fotografijami in najmanj dvema demo posnetkoma avtorske glasbe. Prijave oddajte na Info točko Š0 FOV v ovojnico s pripisom za »natečaj za Zlato Deko« ali pošljite na e-mail: srečo.so@fov.uni-mb.si Prijave zbiramo do 28. februarja 2003. POROTA... Kaj o samem glasbenem natečaju menijo posamezniki že uveljavljenih »bendov«, kaj to pomeni za središče Gorenjske -Kranj ter ali se bodo letos udeležili natečaja? PRÍNCEPS: »Take vrste tekmovanje se mi zdi za Kranj zelo dobrodošlo. Mladi še neuveljavljeni bendi dobijo možnost, da se predstavijo in jih ljudje spoznajo. O letošnjem nastopu na tekmovanju za Zlato deko se še odločamo, sicer pa že imamo svojo zgoščenko.« ROČK SHOCK: Matej Lani smo že so- Izidor Romantični Goran Karan s svojo publiko. delovali na tem tekmovanju. Sama prireditev se mi zdi fajn, poleg tega pa spodbuja mlade »ben-de«, le žirija bi lahko bila občinstvo. Letos po vsej verjetnosti ne bomo nastopili, ker nimamo dovolj časa in materiala, imamo pa tudi druge plane. THE STRINGS: Nasplošno se mi zdi tekmovanje OK. Vsak ima možnost, da se predstavi, predvsem mladi »bendi«. Anže Letos se tekmo- vanja ne bomo udeležili, ker ne hodimo več na taka in podobna tekmovanja. Uršula Hafner Tekoči izziv Ta teden se je začel na lahko. Do srede sem si privoščil športni dopust. Mešani-yt^'T^ ca smučanja in čofotanja v bazenu je super kombinacija za sprostitev telesa in duha. In ko takole bežno opazujem vse te danosti, vidim koliko priložnosti ponuja turizem. O tej točki bi se morali v Kranju še kako pogovarjati. Temelj je staro mestno jedro, ki je sam po sebi kulturni spomenik, tu pa je še po-hodništvo, smučarija, kmečki turizem... Samo kaj, ko lahko damo turiste spat le v šotor. Vemo, da nas čaka evropsko prvenstvo v vaterpolu, pa tekme v smučarskih skokih, športno plezanje, kolesarske dirke in še kaj. Kar kliče po pripravi enotne turistične strategije! Sedaj je čas za pripravo novih programov, zaključnih poročil in še česa. Do konca februarja bomo še vzdržali v pisarnah, vse z mislijo: »Dobra priprava je pol dela!«. Med nove programe sodi tudi še ena veja projekta zadetek, strani, ki jo berete - saj bo stran dobila brata - sliši na ime: . Govorim o portalu, kjer boste iz prve roke prišli do informacij, kam dati svojo ubogo dušo ali konkretno: »Kje se kaj dogaja!!«. Tako bo zadetek dosegel svojo tarčo. Če niste zaspana duša in vam mraz ne seže do kosti, oble-cite jutri zjutraj dolge gate, v ter-movko si nalijte toplega čaja, oprtajte smuči, sani ali kakšen drug smučarski pripomoček in na prvi hrib. Velja tudi zračnica od traktorja. Boste videli, po kosilu se vam bo počitek prav prile- Nagrajenci na večerji v Gostilni Pr' Matičku Zvezde večera so bili Siddharta. gel. Pa adijo Gorenjska. ob 17.00 uri Otroško pustovenje z vsaka maska dobi krof ob 20.00 uri Izbor naj posamezne maske,naj para in skuplne(n«jm«nj s članov) Luka si bo pomagal z računalnikom Trije gorenjski Lions klubi so zbrali denar za prenosni računalnik, ki bo v prihodnje služil slabovidnemu Luki Pavlinu pri njegovem šolskem delu. Ljubljana - Luka Pavlin z Brega pri Žirovnici je sedaj še dijak petega letnika Srednje biotehniške šole v Kranju, prihodnje leto pa bo študiral na Filozofski fakulteti. Močno je slaboviden, zato mu je v šoli malo težje kot vrstnikom, saj vidi brati le močno povečan tisk. To mu bo sedaj omogočil računalnik s programom "zoom text" (slednjega je prispevala Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije), poleg prenosnega računalnika pa je dobil še vmesnik, ki mu omogoča tudi priključitev na elektronsko povečevalo. V skupni akciji Lions klubov Kranj, Bled in Bled Golf so zbrali denar za nakup računalnika, ki bo fantu služil tako doma kot v šoli. Računalnik je vreden 580 tisočakov, od tega pa je država pobrala dve petini za DDV, so povedali na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije, kjer pravijo, da jim država ne prizna davčne olajšave. Od štirih računalnikov /. Braillovo vrstieo tako eno poklonijo državi, so premlevali v druščini lionov, ki so s svojimi pri- spevki že večkrat pomagali slepim in slabovidnim. Luka Pavlin hodi na srednjo šolo v Kranj, kamor se vozi z avtobusom. Že prihod v šolo je za človeka s slabim vidom precejšen zalogaj. Starša Tončka in Zvone pravita, da gre z avtobusne postaje v šolo vedno po isti poli, kjer pozna vse značilnosti in morebitne ovire. Ko je šel prvič v šolo, sta ga skrivaj zasledovala, da bi se prepričala, ali je varno prišel. Luka se je v šoli dobro znašel: Luka v družbi gorenjskih lionov, Mire Grm, Danje Rus in Roka Chvatala. Preizkusili so, kako deluje računalnik. Z Lukom se veselijo tudi mama Tončka, oče Zvone in sestra Tamara. šolal se je za poklic mlekarja in potem vpisal še dodatni dve leti, da je pridobil srednješolsko izobrazbo. Dobro mu gre, zato bo nadaljeval šolanje na fakulteti. "Z računalnikom mi bo na fakulteti lažje," pravi Luka. "Lažje bom pisal z njim kot ročno, pa tudi bral s pomočjo programa, ki kar do dvanajstkrat poveča besedilo na ekranu, razen tega pa ima vgrajen tudi govor." Kot je povedal Brane But z Zveze slepih in slabovidnih Slovenije, študentje invalidi na fakultetah niso več nobena redkost. Študira jih že več kot sto, med njimi pa je tretjina slepih in slabovidnih. Opremljeni s posebnimi pripomočki, kakršen je tudi Lukov novi računalnik, lažje sledijo študijskim zahtevam. Žal takšni pripomočki niso samoumevni, starši jih morajo bodisi kupiti sami bodisi se zanje zavzamejo dobrodelne organizacije. Lions klubi velik del svoje dobrodelne dejavnosti namenjajo ravno slepim in slabovidnim, pri tem pa se povezujejo z Zvezo društev slepih in slabovidnih, ki dobro pozna potrebe svojih članov na eni strani in zanesljive dobavitelje opreme za te ljudi na drugi strani, je ob podelitvi računalnika Luki Pavlinu povedala ljubljanska lionesa Nuša Kerševan. Ob tej priložnosti je pohvalila delo treh gorenjskih klubov, ki se jim je lani pridružil še Lions klub Skofja Loka, v prihodnje pa se obeta tudi ustanovitev kluba v Bohinju. "Vse težje je zbrati večje denarne zneske, zato je sodelovanje klubov v takšnih akcijah dobrodošlo," so dejali predstavniki treh gorenjskih klubov, ki so prispevali za Lukov računalnik: Mira Grm iz LC Kranj, Danja Rus iz LC Bled in Rok Chvatal iz LC Golf Bled. Kranjčani so zbrali denar ob lanski otroški razstavi Plakat miru, najstarejši klub na Gorenjskem LC Bled je zbiral sredstva na lanskoletni stojnici v Festivalni dvorani in ob akciji Krog prijateljstva, LC Golf Bled pa je pred božičem postavil stojnico v središču Kranja in izkupiček namenil Luki. Predlani so denar, zbran na stojnici, podarili kranjski porodnišnici. Sogovorniki tudi menijo, da ljudje radi darujejo denar, ko gre za konkretnega človeka, potrebnega pomoči. Lions klubi (v Sloveniji jih je že 40 s skupaj 1200 člani) so le v lanskem poslovnem letu zbrali in podelili za 72 milijonov pomoči. Tretjina zbranega denarja je šla za slepe in slabovidne, sicer pa pomagajo tudi ljudem z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, šolam s posebnimi programi, pa tudi revnim otrokom. Kot je povedala Nuša Kerševan, so v osmih letih, odkar obstaja distrikt lions klubov v Sloveniji, zbrali že milijon dolarjev. Brez njihove pomoči bi precejšnje število slepih in slabovidnih študentov najbrž težko študiralo. Danica Zavrl Žlebir, foto: Gorazd Kavčič Lahko bodo glasbeno ustvarjali Dobrodelna akcija GORENC GORENCU Tudi avtomehaniki Pomagamo trem gorenjskim družinam z invalidnimi otroki. Vse in ŠOferji darOVali kri dobre stvari so tri, naredimo nekaj dobrega vsi. Gorenjski glas je že prispeval 300 tisoč tolarjev, vsaki družini po 100 tisoč tolarjev. Kranj - Podjetje Iskrateling iz Kranja je varovancem Varstveno delovnega centra Kranj poklonilo sredstva v višini 200 tisoč tolarjev za financiranje glasbenih delavnic, s čimer so pripomogli k boljši kakovosti življenja varovancev. V poslovno uspešnem kranjskem podjetju so se lani odločili, da denar, ki bi ga sicer izdali za novoletne voščilnice, namenijo v dobrodelne namene. Njihov slogan Zbližujemo svetove jih je vodil pri donaciji, ki bo omogočila zbližanjc ljudi z motnjami v duševnem razvoju s svetom glasbe in jim tako odprla nov način komuniciranja s svetom. S poklonje-nim denarjem bodo v VDC organizirali redne mesečne glasbene Gorenjski invalidi so se odločili za skupni nastop Radovljica - Februarja so se v Lescah srečali predstavniki društev invalidov z vse Gorenjske. Društvo invalidov Radovljica je gostilo predstavnike iz Domžal, Jesenic, Kamnika, Kranja, Kranjske Gore, Radovljice, Škofje Loke, Tržiča in Žirov. Koordinacijo je vodil predstavnik iz Kamnika Jože Gorjan. Govorili so o decembra lani sprejetem zakonu o invalidskih organizacijah, ki ureja status, področje delovanja, financiranje in lastnino invalidskih organizacij. Društva, ki delujejo na lokalni ravni, bodo prek Zveze delovnih invalidov Slovenije skušala pridobiti status invalidske organizacije, reprezentančne za delovne invalide. Temu je treba prilagoditi društvene statute. Društva že sedaj izvajajo posebne socialne programe za svoje člane, v prihodnje pa bodo poskrbela, da bo to delo strokovno vodeno. V naslednjih dveh mesecih bodo v zvezi s tem na občnih zborih ali skupščinah sprejeli ustrezne akte in sklepe. Nato bodo lahko vložili zahtevo za priznanje reprezentančne invalidske organizacije pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Le tako se bodo namreč lahko priglasili na razpis fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (F1HO), ki zagotavlja sredstva organizacijam, ki izvajajo posebne socialne programe. Sprejetje novega zakona je društvom prineslo precej organizacijskega dela. Prostovoljci, ki delajo v teh društvih, pa upajo, da bodo te spremembe na bolje, torej da bo zagotovljenih dovolj sredstev za posebne socialne programe, ki jih izvajajo lokalna društva. Evropska skupnost je leto 2003 razglasila za evropsko leto invalidov, kar je sprejela tudi naša država. V tem letu naj bi več pozornosti posvečali ljudem s posebnimi potrebami. Če bo ob izteku leta zaznati vsaj nekaj pozitivnih sprememb, ki bodo invalidom olajšali vsakdanje življenje, bo namen leta dosežen, so še menili na koordinacijskem odboru gorenjskih društev invalidov. D.Ž. delavnice, ki jih bo vodil Joseph Rokotahalahy, glasbenik z Madagaskarja. Glasba je za varovance univerzalen jezik, ki jim pomaga doživljati nove izkušnje. Varovanci se s tem počutijo sprejete, kar krepi njihovo samozavest in sa-mopodobo. Osnovno dejavnost varstveno delovnega centra financira proračun, za dejavnosti, potrebne za dvig kakovosti življenja varovancev, pa je treba denar zbrati s prodajo lastnih izdelkov in darili donatorjev. Podjetje Iskrateling je eno izmed njih, ki je lani poklonilo varovancem 10 prilagojenih koles, razpisali pa so tudi prvi likovni natečaj za vse VDC v Sloveniji. D.Ž., foto: Gorazd Kavčič Ziri - Minulo soboto je na pot iz Žirov v Ljubljano odpeljal poseben avtobus s člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Žiri. Zbralo se jih je dvaindvajset, odločili pa so se, da darujejo kri. "V našem združenju smo dali pobudo za akcijo, ki so jo člani navdušeno sprejeli. Res niso mogli na pot vsi, ki so si želeli, saj so nekateri imeli službene obveznosti, vendar je bil naš cilj dosežen. Zavedamo se, da krvi v tem času vedno manjka in zato smo se že dogovorili, da bomo podobne akcije pripravili vsako leto. Upam, da se nam bodo pridružili tudi člani ostalih združenj," je povedal poveljnik uniformiranih članov združenja Vojko Jezeršek. V.S. Smučanje za humanitarni namen Kranjska Gora - Lions klub Bled Golf v nedeljo, 23. februarja, v Kranjski Gori organizira smučarsko tekmovanje Lions Ski Open 2003. Prireditev ima predvsem humanitarni namen: izkupiček prve humanitarne tekme bodo izdali za nakup invalidskega vozička za Urško Gregorij. Deklica ima cerebralno paralizo, živi pa z bratom in mamo, ki ji z nizko plačo vozička ne more kupiti sama. Če bo denarja od štartnin še kaj ostalo, ga bodo dali v sklad za nakup psa vodnika za slepe. D.Ž. Dobrodelna akcija Gorenc Gorencu bo potekala tri mesece, prostovoljne prispevke zbiramo za invalidne otroke, ki smo vam jih predstavili v Gorenjskem glasu 31. decembra 2002. Dobrodelno akcijo vodi naša novinarka Danica Zavrl Žlebir, kije bila pred leti uvrščena med ljudi odprtih rok. "Mislim, da ima posluh za človeka v sebi veliko ljudi, le impulz rabijo, da ga potegnejo na piano." Sladžan Umljenovič z Jesenic je bil lani uvrščen med ljudi odprtih rok: "Darovati je posebna sreča. Tisti, ki niso še nikomur pomagali, zamujajo najlepše trenutke v življenju. Občutek, da si nekomu pomagal, je nepopisen." Z nami je tudi Aleksander Mežek iz Žirovnice, živi v Londonu, ki je bil izbran za dobrotnika leta 2002: "Daš, kar lahko. Pomembno je le, da daješ." Svoje prispevke lahko nakažete: - za Žana z. Bodešč pri Bledu, ki potrebuje transportni invalidski voziček, na transakcijski račun OZ Rdečega križa Radovljica 07000-0000487321 (sklic 00 2909) - za Aleksandra, Emino in druge otroke s posebnimi potrebami z Jesenic na TR OZ Rdečega križa Jesenice pri Aban-ki 05100-8010106034 (sklic 555) - za Zorana iz Škofje Loke, ki potrebuje dvižno ploščad, na TR Društva paraplegikov Gorenjske 07000-0000108633 (sklic 555 s pripisom: dvigalo Komljen) Delovna rehabilitacija in zaposlovanje Kranj - Humana, združenje svojcev oseb s psihozo je ta teden pripravilo posvet na temo Delovna rehabilitacija in zaposlovanje. Z gosti so se pogovarjali o možnostih zaposlovanja in reševanja statusa bolnikov. Trenutno imajo potrjen program delovne vključenosti težje zapo-sljivih, radi pa bi izvedeli tudi čim več o tem, kaj prinašajo zakonske spremembe na tem področju. Na vprašanja svojcev so odgovarjali Dominik Presen z Republiškega zavoda za zaposlovanje, pristojen za zaposlovanje invalidov, Ivan Kepec, Nevenka Gradišar in Darja Ški janc, vsi z Zavoda za zaposlovanje Kranj. Namen srečanja je bilo pridobiti čim več informacij o možnosti nadaljevanja programa delovne vključenosti, najti skupno rešitev za učinkovito reševanje zaposlovanja in pomoč strokovnih sodelavcev pri dejavnostih združenja. D.Ž. Naj prostovoljec in prostovoljka 2002 Ljubljana - Mladinski svet Slovenije je novembra lani izvedel natečaj za Naj prostovoljca in prostovoljko leta 2002, ki se mu je odzvalo 30 organizacij in posameznikov s 55 predlogi za ta naziv. Naj prostovoljca in naj prostovoljko so razglasili prejšnji teden. To sta Roman Pa-škulin, ki idejno vodi radijske oddaje o zasvojenosti na Radiu Študent in tudi sicer sodeluje v več projektih za zdravljenje odvisnikov, in Katarina Žugman, članica društva Šotorovci, za predstavljanje projekta Telefon mladi - mladim v Rotterdamu in angažirata vodenje društva. Za posebne dosežke so izročili priznanje Mariji Štrbenc in Rezki Povše (slednja je tudi najstarejša na razpis prijavljena prostovoljka), priznanje Mladinskega sveta Slovenije pa so prejeli Nataša Janežič, Tanja Šturm in Domen Rakovec. Kol najmlajša na razpis prijavljena nalogah prihodnjega Foruma svojcev Slovenije spregovoril Edo Belak. prostovoljka pa je priznanje dobila Marijana Toplek. D.Ž. Več o tem prihodnji teden. D.Ž. Ustanavljajo forum svojcev Kranj - V okviru Združenja za duševno zdravje Šent svojci ustanavljajo poseben forum, v katerem si bodo prizadevali za izboljšanje položaja ljudi, kijih mučijo duševne bolezni. Gre zlasti za zakonodajno področje, kjer si bodo prizadevali za uveljavitev zakona o zagovorniš-tvu. v Sloveniji želijo dobiti tudi krovni zakon o duševnem zdravju, status teh ljudi pa bi radi urejali z ustanovitvijo varstveno delovnih centrov za ljudi z duševnimi boleznimi. Svojcem ljudi z duševnimi boleznimi, ki obiskujejo dnevni center Šenf k v Kranju, je ta teden o Za vas izbira Danica Dolenc VSEENO, ČE NI VSAK DAN POTICA Oj, predpust, ti čas presneti Tako dolgo se letos obira ta pust, da ga kar ne moremo pričakati. In ko ga iščem po vseh koledarjih, ga sploh ne najdem. Pomislite, v marec se je spravil ta šment, pa vendar je nepisano pravilo, da je za pust rezerviran februar pa pika! Če ga že noče biti, si pa vsaj s kolinami postrezimo in kakšen krof si tudi že vnaprej privoščimo. Laborška gospodinja k svoji kmečki pojedini ponudi poseben kruhov svaljek, ki daje bogatemu krožniku poseben pečat, golaž s fižolom je tudi ena od dobrot v slovenski kulinariki, pa še kaj dobrega in okusnega se bo našlo za ta predpustni teden. Kruhov svaljek po laborško Star bel kruh narežemo na kocke, ga prelijemo z mlačnim mlekom. Na maslu in olju prepražimo sesekljano čebulo, malo naribane-ga korenčka (za barvo!) in veliko Laborška kmečka pojedina je sestavljena iz pečenice, krvavice, pečenke, dušenega zelja in repe, kupčka praženega krompirja in rezine kruhovega svaljka, vse priloge pa so posute še z domačimi ocvirki... Tedenski jedilnik Nedelja: Kosilo: kmečka pojedina s krvavico, pečenico, pečenko, repo in kruhovim svaljkom po laborško, krof, cviček. Večerja: sirov zavitek, dišeči čaj. Ponedeljek: Kosilo: golaž s fižolom, dušeni riž, kompot. Večerja: široki rezanci z orehi, bela kava. Torek: Kosilo: panirane sardele. krompirjeva solata s česnom, čebulo in z olivami, teran. Večerja: grmada iz suhih žemljic, jabolk in rozin, sadni čaj. Sreda: Kosilo: telečja rižota, zelena solata. Večerja: ocvirkovka. bela kava. Četrtek: Kosilo: cvetača z zmletim mesom, polenta s paradižnikovo omako, solata. Večerja: zrnat kruh s širnim namazom, sadni čaj. Petek: Kosilo: juha iz ovsenih kosmičev, dušena repa z rezino gnjati ali s kranjsko klobaso, krompir v koščkih z ocvirki. Večerja: palačinke s pomarančnim namazom, pomarančni sok ali bela kava. Sobota: Kosilo: pečenka iz zmletega mesa, pire krompir, zelena solata, trdi flancati. Večerja: zelenjavna musaka, črn kruh, pivo. sesekljanega zelenega peteršilja. Vse to stresemo na kruh. Z jajci ne skoparimo: beljake ločimo od rumenjakov. Rumenjake zmešamo in z. njimi prelijemo kruh. Iz beljakov naredimo sneg, ga malo osolimo in dodamo masi. Sneg iz beljakov naredi štrukelj rahel. Nalahno premešamo, bolijo namaže-mo z maslom, vanjo zavijemo kruhovo maso z jajci, zelišči in začimbami in damo kuhat v slan krop. Lahko bi štrukelj zavili tudi v platnen prtič. Če se le da, kuhaj-mo na sopari, lahko pa tudi v vodi. Ko je po približno pol ure štrukelj kuhan, ga vzamemo iz. vode, odvijemo, narežemo na primerne rezine in zabelimo z drobtinicami, prepraženimi na maslu. Golaž s fižolom Za 4 osebe potrebujemo: 250 g suhega fižola, 750 g svinjine, 500 g čebule, 30 g rastlinske masti, sol, poper, pol litra rdečega vina, 2 žlici paradižnikove mezge, 1 žličko kaper, 1 žličko poprovih zrn, 200 g kisle smetane, 2 žlički timijana. Fižol namočimo prejšnji večer, naslednji dan skuhamo. Meso narežemo na kocke. V kožici segre-jemo rastlinsko mast. Na masti popečemo meso. Popečeno meso damo na krožnik, na maščobi v kožici pa prepražimo drobno sesekljano čebulo. Dodamo rjavo zapečeno meso, premešamo, zali-jemo z. rdečim vinom, solimo, po-pramo in dušimo v pokriti posodi na majhnem plamenu 30 minut. Primešamo paradižnikovo mezgo, kapre in poprova zrna. Kuhani fižol odcedimo, primešamo mesu, dodamo kislo smetano in kuhamo 10 minut. Začinimo s timijanom in kuhamo še 10 minut. Grmada Približno 30 dag starega belega kruha ali žemljic narežemo na kocke in dobro prepojimo z 2 dl mleka, v katerem smo razmešali 2 rumenjaka, 2 žlici sladkorja in 2 žlici masla. Narahlo vmešamo sneg iz 2 beljakov. V dobro po-maščeno nepregorno posodo damo polovico zmesi, obložimo jo z naribanimi jabolki, pomešanimi z rozinami, namočenimi v rumu, s cimetom in malo sladkorja, prekrijemo s preostalo zmesjo in spečemo v pečici. Čebula, tudi za zdravo ožilje IZBERITE MODRO SVOJO POT Zavarovalnica Maribor d.d., trdna in zanesljiva vseslovenska zavarovalna družba, ki je vredna zaupanja zavarovancev, išče novega sodelavca/sodelavko v PE Predstavništvo Kranj ZAVAROVALNI ZASTOPNIK /ZASTOPNICA za sklepanje zavarovanj za področje Gorenjske Če vas veseli delo z ljudmi, ste dinamični, ustvarjalni, komunikativni in željni novih izzivov, vas vabimo k sodelovanju. Pogoji: • srednješolska izobrazba (V. stopnja) • 1 leto delovnih izkušenj • vozniški izpit B-kategorije • komunikativnost Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev s polnim delovnim časom. Svojo vlogo z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev pošljite v roku 8 dni od objave oglasa na naslov: ZAVAROVALNICA MARIBOR d.d., Cankarjeva 3, 2507 Maribor, Služba upravljanja s človeškimi viri. O rezultatih izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni v roku 8 dni od sklenitve pogodbe o zaposlitvi z izbranim kandidatom. Vse poslane vloge bomo obravnavali zaupno. ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI Čebula spada med eno najbolj vsestranskih zelenjav, ki vsebuje zdravilne učinkovine za številne zdravstvene težave. Proti gripi in prehladu, za razkuževanje prebavnega trakta, za nižji krvni tlak in količino maščobe v kri, proti boleznim ožilja in za ublažitev bolečin v venah. Čebula je že tisočletja preizkušeno ljudsko zdravilo za ublažitev najrazličnejših razpoloženjskih težav, tegob in bolezni. Na Kitajskem, v Indiji in na Bližnjem vzhodu je znana kot eno najstarejših in najpomembnejših naravnih zdravilnih sredstev. Z njo so čistili kri in zdravili kašelj. Rimljani sojo z osvajalnih pohodov prinesli v Evropo, pri nas pa so jo najprej vzgajali v samostanih. Kot odličen naravni antiseptik uspešno nadomešča aspirin, z relativno nizko ceno pa je tudi eno naj cenejših zdravil. Čebula med rastjo razvije veliko obrambnih snovi zoper žuželke in bakterije, zato jo je med rastjo s kemičnimi sredstvi potrebno manj varovati kot ostale vrste zelenjave. Vsaka čebula je majhna tovarna alicina in drugih spojin, ki vsebujejo žveplo, ki deluje predvsem na sluznicah močno protibakterij-sko. Snovi zato preprečujejo okužbe in varujejo nežne ter ob- Pričeska trenda Modni frizerji narekujejo resasto postriženo pričesko z gladkimi lasmi in stopnjevano pristriženimi "špicami". Spredaj se lasje postriženi do ali pa čez oči, daljši pa jih resasto lahko tudi prekrijejo. Bleščeč glamur še vedno prevladuje, zato so svetleči lasje najboljši. Če želite biti s trendom, vam modni frizerji priporočajo ohranjati lase v tip-top kondiciji in uporabo vsaj enega proizvoda za lase za najboljši rezultat. Za takšno pričesko boste potrebovali le krožno krtačo, po česanju pa uporabite sijoč sprej, da bo ostala trdna. Katja Dolenc čutljive celice zunanjih plasti sluznic. Zato se pri vdihavanju čebule razkužijo sluznice nosne, ustne in žrelne votline, ki se izločijo z jokom. Čebulne učinkovine se ne razgrajujejo hitro, zato zdravijo in blažijo vnetja tudi v ledvicah, mehurju in sečevodu. Njena eterična olje, nekatere beljakovine in flavonidi zmanjšujejo krvni tlak in količino maščob v krvi. Njene učinkovine koristijo predvsem starejšim in starim ljudem: spodbuja tek, varuje pred boleznimi ožilja, zlasti ven, pomaga pri slabi prekrvitvi, bolečih venah hemoroidih, krepi srce in ožilje ter preprečuje arteriosklerozo. Poleg tega vsebuje čebula tudi veliko folne kisline, ki zbudi dobro razpoloženje, nastajanje krvi in pomlajevalo celično rast, veliko vitamina C, ki krepi imunski sitem, zbistri um in pospeši nastajanje hormonov. Ima veliko železa, ki pospešuje nastajanje krvi in prenos kisika po krvi do celic, iz tal pa posrka tudi številne mikroelemente, ki so pomembni za vezivna tkiva, spolno poželenje, možgane in ostenje žil. Pri čebeljem in osjem piku v ustni votlini reši življenje, če jo takoj prežvečimo. Katja Dolenc Debel pulover Mraz je zopet pritisnil. Topli volneni in udobni puloverji so najbolj enostavna in hitro sestavljiva modna kombinacija, ki je primerna za različne priložnost. Prefinjeni in okrašeni z zlatimi nitmi in bleščicami so primerni tudi za najbolj svečane priložnosti. A ostanimo raje pri vsakdanu, ko lahko na žamet, jeans, flanelo ali kateri koli drugi material hlač ali krila hitro nadenemo lep pulover v izbrani barvi, ki bo dobro "služil" za različne priložnosti. Danes je zvitkov s stoodstotnim deležem domače volne bolj mak), če pa jo uspete dobiti, je zanjo vredno odšteti malo več denarja. Kljub številnim mešanicam, kijih danes nudi sodobno "pletilsko" tržišče, se volna obnese zelo dobro. Čeprav se sem in tja naredi kakšna mucka. Topla je, lepo se pere in daje prijeten občutek, ko se jo nosi. Izbira vzorca in barve je seveda v vaši domišljiji. Nekaj modnih namigov pa vseeno: še vedno so modni puloverji z izredno širokim ovratnikom, pol puli ovratnikom in dolžino čez boke, vzorci pa debele kite, samo leve, ali samo desne. Katja Dolenc Sodelujte z nasveti in izkušnjami Drage bralke in bralci! Kot vidite, je v Gorenjskem glasu po novem stran, ki je namenjena prehrani, modi in alternativam. Vabim vas k sodelovanju, da v rubriki alternative sodelujete s svojimi nasveti in izkušnjami, predvsem pa pozivam vse tiste, ki bi bili pripravljeni povedati, kako so se na domač, naraven ali kakršen koli alternativni način ozdravili bolezni, manjših ali večjih zdravstvenih težav, ko so zdravila in medicina "odpovedala" ali pa ste se želeli pozdraviti sami, brez zdravil. Pogumne bomo tudi predstavili. Vaše nasvete in izkušnje pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj, s pripisom alternative, lahko pa nas tudi pokličete ali pridete osebno. Kontaktna oseba sem... Katja Dolenc ^ 2 Življenjsko zavarovanje Izjemna ponudba 20. februar - 20. april Ob sklenitvi življenjskega zavarovanja dobite še enoletno življenjsko zavarovanje za vas ali osebo po vasem Izboru (1.000.000 SIT za simbolični 1 SIT). GKNEHAU i www.generali.si' GENFRAÏJ 22SHE 6 7 Iz krčnih žil vnetja in razjede Deset do trideset odstotkov Slovencev ima težave zaradi krčnih žil. Med vzroki je na prvem mestu dednost. Za operacijo so v Sloveniji dolge čakalne dobe. Prihodnost zdravljenja je v laserjih in peni. Kranj - V zahodni civilizaciji so krčne žile pogosta zdravstvena težava, ki je v Sloveniji prisotna pri približno 10 do 30 odstotkih odraslih prebivalcev. Za razliko od Evropejcev, Indijci in črnci teh težav skoraj ne poznajo. Pogosteje obolevajo ženske kot moški, kar lahko pripišemo igri hormonov. Krčne žile, oziroma razširjene podkožne vene so lahko zelo vidne in zadebeljene, ali pa tanke in skoraj neopazne. V vsakem primeru je treba poskrbeti za ustrezno zdravljenje. dojenju izzveni, kar jih ostane, pa jih je treba zdraviti. Krčne žile spadajo med bolezni, pri katerih je med prirojenimi vzroki na pr-, Imate občutek težkih in utrujenih nog, mišične krče ponoči, vidne krčne žile in otekline okoli gležnjev, ki čez noč splahnijo, potem ne odlašajte z obiskom zdravnika. Pravila, v kateri starosti so krčne žile najpogostejše, ni. Lahko se pojavijo že pri najstnikih, najpogostejše pa so med 30. in 40. letom starosti, v najbolj aktivnem obdobju človekovega življenja. Krčne žile so vidno razširjene podkožne vene, ki nastanejo zaradi motenega odtoka krvi po ožilju (venskem sistemu) nog. Normalen in nemoten odtok omogočajo zdrave zaklopke žil nog in zdrave mišice. Pri ženskah se pojavljajo pogosteje kot pri moških, kar je posledica hormonskih sprememb, oziroma delovanja hormonov estrogen in progesterone, ter nosečnosti. Pogosti so primeri, ko se krčne žile pojavijo prav med nosečnostjo, kajti v tem obdobju ne prihaja le do hormonskih sprememb ampak tudi do večanja maternice, ki pritiska na velike vene. "Spodbudno je dejstvo, da veliko krčnih žil po porodu in končanem Primer zelo razširjenih krčnih žil. vem mestu dednost, med pridobljenimi pa prebolela venska tromboza," je povedala specialistka dermalologije in flebologije Metoda Košiček, dr. med., ki bo v začetku marca začela delati v specialistični ambulanti kranjskega zdravstvenega doma. Med ostale dejavnike, ki spodbujajo nastanek razširjenih ven, spadata tudi čezmerna telesna teža ter pomanjkanje gibanja, saj so krčne žile pri debelih ljudeh izrazitejše. In celo ploska stopala lahki) pripomorejo k razvoju krčnih žil, saj v tem primeru mišice meč ne delajo ali slabo delajo in lahko pride do krčnih žil. "Zmotno je tudi prepričanje, da je stoječe delo vzrok za nastanek razširjenih ven. Skupaj z debelostjo lahko le pospešita njihov nastanek, če so za to tudi vse ostale preddispozicije," je pojasnila Ko-šičkova. Dobro in spodbudno pri krčnih žilah je, da se jih da dobro zdraviti in odpraviti, na žalost pa zdravniki ne morejo preprečiti nastanka novih, s pravilno nego ga lahko le upočasnimo. Pri krčnih žilah je priporočljivo gibanje, čim manj naj bo stanja na mestu, priporočljiva je zdrava prehrana ter uporaba medicinskih kompresij-skih nogavic po meri. Pravilo številka ena, ki ga zdravniki pogosto ponavljajo, je, da nikoli ne kupujte nogavic brez. predhodnega pregleda pri specialistu flebologu, ki Metoda Košiček, dr. med. določi moč kompresije in višino, do katere naj sega nogavica. "Nogavice so nekakšna opora venam in pospešijo odtok krvi po venskem sistemu od spodaj navzgor, ker ob hoji masirajo žile nog in z njimi lahko upočasnimo nastanek novih krčnih žil. Krčne žile lahko uspešno zdravimo tudi kirurško in z zdravili. Pri slednjem zdravilo vbrizgamo v krčno žilo, ob tem pa morate nogo povijati z elastičnimi povoji. Včasih je zdravljenje končano v pol leta, včasih tudi prej in je zelo učinkovito. V nekaterih primerih tako zdravljenje ne zadošča in je nujen kirurški poseg, s katerim odstranimo krčne Zdravniški nasveti Kranj - V tokratnih zdravniških nasvetih prim. mag. Slavko Popa-dič, dr. med., odgovarja na vprašanje o refluksni bolezni, dokaj pogosti bolezni, ki ljudem povzroča neprijetne pekoče bolečine. Spoštovani bralci in bralke, prosimo vas, da vaše vprašanje ni daljše od 20 vrst, zaradi lažje postavitve diagnoze napišite svojo starost, in dosedanje diagnoze. Vprašanja pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, s pripisom 'zdravniški nasveti'. Stara sem 60 let. Gastrolog je pri pregledu ugotovil gastroezofa-gealno refluksno bolezen (prilagam izvid). Dva meseca sem jemala zdravilo ultop, nato tri mesece controloc in digenol. Kljub terapiji me je enkrat tedensko bolelo, peklo, tiščalo v želodcu, občutila sem tudi slabost v želodcu, zato sem prenehala jemati zdravila. Torej, z dieto in terapijo ali brez njiju se težave enkrat tedensko še vedno pojavljajo. Zanima me, kako naj si izboljšam kakovost življenja in ali se iz moje sedanje bolezni lahko razvije tudi kaj hujšega. Prisrčna hvala za odgovor. Lep pozdrav. Bralka Marjeta Refluksna bolezen Spoštovana gospa Marjeta. Ga-stroezofagalna refluksna bolezen je relativno pogosta in je na tretjem mestu bolezni zgornjega dela trebuha. Težave, ki jih imate (tiš-Čanje, pekoča bolečina, slabost v želodcu), kažejo, da gre skoraj zagotovo za funkcionalno motnjo - refluks zaradi diskinezije mišičnega tonusa kardije in posledične prizadetosti spodnje tretjine požiralnika, kar pomeni, daje moteno delovanje gladkih mišic prehoda požiralnika v želodec. Refluks je lahko mehanske narave - občasne hiatusne hernije, motnje kardial-nega sfinkterja ali postoperaliv-nega refluksa (gastrektomije, ezo-fagogastrektomije, idr.). Vzrok kataralnega vnetja spodnjega dela požiralnika je verjetno posledica delovanja želodčne vsebine (solne kisline, pepsina). Najprej se pojavi kataralno vnetje, ki lahko, če se ne zdravi, zaradi ingestije povrhnje sluznice požiralnika preide v razjedo, fisuro in ulkus, krvavitve in stenozo. Vaše težave odgovarjajo klinični sliki bolezni, kar je v vašem primeru potrjeno tudi z. ezofagogastroskopijo. Gastrolog je ugotovil gastroezofagalno refluksno bolezen, odredil terapijo, kontrolni pregled in ultrazvok trebuha. Pišete, da ste prenehali jemati zdravila, ker težave kljub slednjih niso izginile. Zal pa ne navajate, ali ste bili na pregledu in Prim. mag. Slavko Popadič, dr.med. ali ste opravili ultrazvok trebuha. Med zdravljenjem je priporočljivo opraviti gastroskopijo in ezofagogastroskopijo, s katerima lahko preverjamo učinek zdravljenja, od katerega pa je odvisna tudi kakovost življenja. S pravilnim in doslednim zdravljenjem se izogne- Zasebna specialistična ordinacija za pediatrične in kardiološke preglede ter preventivne preglede za menedžerje, prim. mag. Slavko Popadič, dr. med., Mengeška cesta 48 a, Trzin, tel. (01) 56 42 096, (031) 580 957. mo morebitnim zapletom (steno-zi, možnosti nastanka tumorjev). Svetujem vam ustrezno prehrano, poskrbite za več obrokov dnevno, priporočam pa vam tudi uživanje dodatkov k prehrani; v vašem primeru magnezijevega karbonata in Green care - liste lucerne. Obroki hrane naj bodo brez ostrih začimb, po hranjenju pa vsaj pol ure ne ležite, ampak ostanite v vertikalnem položaju, da se vam vsebina iz želodca ne bo vračala v požiralnik. Želim vam čimprejšnjo ozdravitev, v katero sem prepričan, če boste nadaljevali z zdravljenjem. Prim. mag. Slavko Popadič, dr. med. DOM STAREJŠIH OBČANOV Potoče 2 4205 PREDDVOR Tel.: (04) 27 52 000 Fax: (04) 25 51 110 Zaposlimo ZDRAVSTVENEGA TEHNIKA Pogoji: - V. stopnja izobrazbe - poskusno delo 2 meseca - strokovni izpit - najmanj 1 leto delovnih izkušenj na zdravstveno negovalnem področju Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje: - za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas Pisne ponudbe z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi. Cink in C vitamin večata odpornost Kranj - Raznolika in polnovredna hrana je zelo pomembna za telesno zdravje in ugodno vpliva tudi na obrambne sposobnosti organizma. V zimskih mesecih, ko se manj gibljemo in več zadržujemo v zaprtih prostorih, pogostejše so tudi virusne okužbe, moramo poskrbeti za večjo odpornost organizma. Za dobro delovanje imunskega sistema ter odpornost telesa so poleg vitamina C zelo pomembni tudi vitamin E, B vitamini, beta karoten, selen, magnezij, cink in železo. Cink krepi imunski sistem, zaradi njegovega pomanjkanja so okužbe lahko pogostejše. Odrasla oseba mora dnevno zaužiti 15 mi-ligramov cinka. Pomanjkanje ali pretirano uživanje lahko v telesu povzroči nasprotni učinek in zmanjša odpornost organizma. Največ cinka je v morski hrani (školjkah in rakih), z njim pa so bogati tudi ovčje, puranje, goveje meso in divjačina, parmezan, jajca, žitarice in semena. Dober imunski sistem nas obvaruje pred okužbami in v primeru bolezni-pospeši zdravljenje, zato je dobro, da ga krepimo tudi s hrano in rednim gibanjem. Najbolje je, če vitamine in minerale telesu zagotovimo s kakovostno in svežo hrano, kar pa zaradi čedalje hitrejšega življenjskega ritma pogosto ni žile. Telo samo poskrbi za obvod-nice, po operaciji pa je priporočljiva hoja s povitimi nogami ali z. uporabo nogavic. Odsvetujemo gretje nog, sončenje, savnanje in sunkovite športe, npr. tenis, borilne športe, priporočamo pa plavanje, kolesarjenje in sedenje s privzdignjenimi nogami," je dejala Košičkova. Krčne žile operirajo v bolnišnicah na Jesenicah, v Novem mestu, Izoli in v ljubljanskem sanatoriju Rožna dolina, na žalost so čakalne dobe še vedno zelo dolge, saj morajo bolniki na operacijo čakati tudi do enega leta. Med nosečnostjo operativno zdravljenje ni mogoče, je pa nujno, da nosečnice, ki imajo krčne žile, redno nosijo nogavice. V tujini že potekajo študije uporabe endoskopskih laserjev pri odstranjevanju krčnih žil, ki naj bi nadomestili kirurški poseg, vendar so laserji po besedah Košičkove zaenkrat uporabni le pri drobnih žilah, poleg tega po posegu na koži puščajo bele lise. Krčne žile je treba zdraviti, kajti v nasprotnem primeru se lahko pojavita hujše vnetje ali venska razjeda. Znanost pa napreduje tudi na tem področju; sedanje tekoče zdravilo, ki ga vbrizgajo v krčno žilo, naj bi nadomestila sklero-zantna sredstva v obliki pene, ki naj bi bila učinkovitejša, vendar jih v Sloveniji zaenkrat še ne uporabljajo. Prihodnost je tudi v laserjih in flavonoidih, kot dodatnem zdravljenju, ki pa je lahko učinkovito le ob uporabi kompre-sijskih nogavic. Renata Škrjanc, foto: R. Š. Zdravju nevarna duda Ljubljana - Po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) naj bi bila v Sloveniji naprodaj zdravju nevarna duda Baby Suzy, ki vsebuje strupene, karcinogene in mutagene snovi. Gre za tolažilno dudo in dudo za otroško steklenico. Podatke o nevarni dudi je Zveza potrošnikov Slovenije zasledila na spletnih straneh Trapexa (Transitional Ràpid Exchange of Information on Danger Arising from the Use of Dan-gerous, sistema medsebojnega obveščanja o nevarnih izdelkih med državami Srednje in Vzhodne Evrope, v katerega je vključena tudi Slovenija). "Zaskrbljujoče je dejstvo, da potrošniki o izdelku, ki ogroža zdravje najmlajših, sploh niso bili obveščeni. Menimo, da bi pristojni javnost morali obvestiti o nevarni dudi in izdelek umakniti iz prodaje in uporabe," so še zapisali v Zvezi potrošnikov Slovenije. Analiza omenjene vrste dude, ki je bila narejena konec lanskega leta, je pokazala, da duda ne izpolnjuje zahtev Zakona o splošni varnosti proizvodov. R.Š. Moj zdravnik 2003 Kranj - Akcija Moj zdravnik 2003 se je že krepko prevesila v drugo polovico. Še dobre tri tedne boste lahko glasovali za družinskega zdravnika/ zdravnico, ginekologa/ginekologinjo in pedia-tra/pediatrinjo. Bralke in bralci Gorenjskega glasa ste akcijo lepo sprejeli in nam doslej poslali že več kot 380 izpolnjenih kuponov, dober odziv pa beležijo tudi v koprskem Studiu Moderna, kjer zbirajo glasovnice iz. vse Slovenije. Lanski glasovi so presegli vsa pričakovanja, saj je za svojega zdravnika glasovalo več kot 13.000 gla-sovalk in glasovalcev, kar je dober dokaz, da je akcija potrebna. Z njo iščemo zdravnike, ki znajo prisluhniti človeku in zdravijo tudi z. besedo in človeško toplino. Iščemo torej zdravnike, ki so se sposobni dvigniti nad zelo dobro opravljanje svojega poklica. Glasovanje, ki se je začelo 3. januarja in se bo končalo 21. marca, spremljajo tudi nagrade; vsak teden izžrebamo bralko ali bralca, ki prejme polletno brezplačno naročnino na revijo Viva, vsi sodelujoči pa bodo sodelovali tudi v velikem zaključnem žrebanju. Slovesna razglasitev rezultatov in podelitev priznanja Moj zdravnik 2003 bo 3. aprila. Ta teden smo med prejetimi kuponi izžrebali Natašo Čadež, Hotavlje 38, 4224 Gorenja vas. ki bo pol leta brezplačno prejemala revijo Viva. Izpolnjene kupone pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj, glasujete pa lahko tudi po telefonu na tel. številki: (04) 201 42 00. R. Š. mogoče, zato si lahko pomagamo tudi z dodatki k prehrani. Dodatki k prehrani so še posebej primerni pri C vitaminu, ki bi ga dnevno morali zaužili vsaj 3000 miligra-mov, vendar je tako veliko količino s hrano težko zagotoviti. Na tržišču so na voljo kapsule C vitamina z daljšim časom razgrajevanja, pri katerih se C vitamin izloči iz telesa šele po več urah. Z omenjenim vitaminom so zelo bogati agrumi (limone, pomaranče, grenivke, mandarine), jagode, kivi, robide in špinača. C vitamin je topen v vodi in se ga med predolgim kuhanjem veliko izgubi, zato zelenjave in sadja ni priporočljivo predolgo kuhati. C vitamina tudi ne uživajte s pravo kavo in pravim čajem, saj zmanjšata vsrkanje vitamina v prebavilih. ' R.Š. KUPON Glasujem za: Mojo družinsko zdravnico ali zdravnika Mojo ginekologinjo ali ginekologa Mojo pediatrinjo ali pediatra________............ ilMEK: e ftd 3.1 do 21.3. 2003. Glasujete lahko tudi na tel. št: 04/201-42-00 Spodai podpisani. dovol|u,em, da Studio Moderna d o o moie zgorai naveden« osebne podatke hrani in i.porabt)a fe statiBUcne obdelave, ifliolnievanio pogodbenih obvemosti. obveščani« o morebitnih napakah na idelkih. se»ien|en|em s posebnimi ponudbemi m ugodnost™ ter ;a telefonsko, pisno «1 elektronsko ankajranp Mo|e osebne podsfte lahko Stud« Moderra obdeluie do pisnega preklica moie pnvottve. Izpolnjene kupone pošljite na naslov: JJMUGLAS Zoisova 1, 4000 Kranj Gorenjski nominator30 Gorazd Šinik Naslovnico današnjega TV Okna je ponovno prispeval Gorenjski glas. Krasi jo nadvse popularni Jan Plestenjak. Dogovor /, njim je bil dokaj preprost, kako sva Še lovila vse do Strunjana, kjer Jan /daj živi, pa je zanimivejša plat fotografiranja. Kljub temu sva portretiranje opravila na izjemno neprijetni burji v zavetju izolske marine prav v času vele-slalomskega nastopa Tine Maze. Jan je odmahnil z roko, kaj češ, pojdiva raje na kavo in umešana jajca. Janov celovit profesionalni Odnos je narekoval pregled posne- Aniko Horvat, Manco Urbane in Moniko Pučelj. Mi smo glasovali na daljavo po telefonih, Miša Molk si je bila všeč in se kasneje kot običajno opravičila. Rotaryjanci so stara "združba*'. Prvi klub so ustanovili leta 1905 v ZDA (kje pa drugje?) na pobudo poslovneža in popotnika Paula Harrisa. Danes je več kot 30.000 klubov v 160 državah s približno 1,2 milijona članov. Prvi Rotary klub je bil v Sloveniji ustanovljen leta 1930 v Mariboru, leta 1939 pa tudi v Kranju. Po drugi svetovni vojni je oblast prepovedala Bojan Dremelj, Aleš Kristančič in Aljoša Domijan s penečo Movio jo z nekaj znanja in ideje povezali v novo kulinarično ponudbo. Japonsko kuhinjo - na kratko kar suši. Ob sodelovanju z. japonsko ambasado z Dunaja in nekaj lastne iznajdljivosti jim je uspelo zagotoviti potrebne sestavine, da lahko zahtevni zvitki riža in morskih alg ter sveže ribe. ingverja in hrena, stojijo skupaj. Zanimiva in okusna ponudba za vse navdušence azijske prehrane in drugačnosti. Seveda k takim otvoritvam so- naj boljšega kuharja po presoji Kulinarične akademije časopisa Delo. Koncept je dokaj dobro zasnovan, nikoli pa ni všeč vsem. Številni člani akademije ocenjujejo v ljubljanskem Maximu, kamor pridejo kuharji pripravit svoj prej najavljen jedilnik. Kuharje letos predlagajo člani akademije in se sami ne prijavljajo. Se jih pa letos nekaj kandidiranih kljub vsemu ni udeležilo. A o tem naj v Delu in Poletu, v Nominatorju in Jan Plestenjak tih dia filmov. Dobila sva se v Ljubljani in zelo zavzeto je pregledal material, se ocenil in odločil, kaj naj objavimo. Bil sije "všeč". Všečen je bil tudi njegov nastop na dobrodelnem rolaryjanskem plesu v prenovljeni Unionski dvorani Grand Hotela Union v Ljubljani, ki ga je odlično povezovala še bolj všečna in mična Natalija Verboten. Glasbeno in plesno pa so okoli 300 gostov Velikega rotaryjanske-ga plesa zabavali skupina Šok in pevka Alenka Godec. Jan je za Valentinovo zabaval v Postojni, Natalija v Kranju, nastopila pa je tudi v najboljši glasbeni točki in priredbi na Krni skupaj z VRTIMO GLOBUS Natalija Verboten delovanje rotaryjanskih klubov. Leta 1990, tedaj še v YU, je bil ponovno ustanovljen klub v Ljubljani in kasneje so mu sledili ostali, tako da imamo danes v Sloveniji 18 klubov. Rotaryjanci povezujejo uspešne različnih poklicev, ti pa skrbijo za dobrodelne dejavnosti in širijo dobro voljo in mir na svetu. Tako so tudi v Ljubljani nazdravili s prekrasnim penečim vinom, Kranjčan Bojan Dremelj, direktor Simobila in glavni donator večera, Aleš Kristančič, najbolj poznan z imenom Movia ter predsednik kluba Aljoša Domijan. Vsi poslovneži, vsi zelo poznani, dobre volje in pripravljeni pomagati. Tokrat so namenili dve štipendiji, diplomantki tekstilne tehnologije Olgi Košica, ki odhaja na podiplomski študij na Royal College of Art v London, smer zlatarstvo, oblikovanje kovin in nakita. Olga Košica po študiju namerava s svojim znanjem pomagati na Akademiji za likovno umetnost, ter seveda oblikovati svoj lasten nakit in modo. Drugi štipendist velikega rotary-janskega plesa je Martin Turk, absolvent filmske in TV režije, ki je lani prejel akademsko Prešernovo nagrado. Osem priznanih slikarjev pa seje odzvalo s svojimi deli na dobrodelno licitacijo. Tatu razburil glasbeno sceno Poljub v desno Kontroverzni ruski najstnici, 16-letna Julia Volkova in 17-letna Lena Katina, ki sestavljata ruski pop duet, sta pošteno razburili evropsko glasbeno sceno. V novem videospotu "AH The Things Sne Said" se dekleti ljubkujeta in poljubljata, oblečeni v šolski uniformi. Medtem ko nekateri zahtevajo prepoved predvajanja, češ da lezbično nagnjeni mladoletnici mejita na otroško pornografijo, ter ciljata predvsem na "starejše opolzke moške", je pesem zelo priljubljena med mlajšimi poslušalci. V kratkem času je postala hit in zasedla prva mesta evropskih glasbenih lestvic. Shaq kot kuhar Znani ameriški košarkar Shaquille O'Neal, sredinski igralec Los Angeles Lakersov, je za Valentinovo ženi Shaunic Nelson pripravil presenečenje; odpeljal jo je v elegantno restavracijo, kjer je sam pripravil večerjo. S pomočjo kuharskih mojstrov je pripravil šest različnih jedi, med drugim na pari kuhano rako-vico, pečeno jagnje, piščanca in rebrca. Osebje restavracije je povedalo, da se je Shaq med kuhanjem zabaval, čeprav ni preveč izkušen kuhar. Poleg odlične večerje je poskrbel je tudi za romantično vzdušje, tla restavracije je posul z. vrtnicami, povsod so gorele sveče in igrala je nežna glasba. Nemški psiholog Onur Gunturkun iz Univerze Ruhr je v najnovejši študiji ugotovil, da kar dve tretjini ljudi pri poljubljanju glavo instinktivno nagne v desno stran. Obračanje glave pri poljubljanju v levo in desno je lastnost, ki se razvije že v maternici in verjetno traja celo življenje, razmerje 2:1 pa se ujema s prioritetami ljudi pri uporabi desne noge, očesa in ušesa. Svoje ugotovitve je utemeljil na opazovanju 124 poljubljajočih parov na mednarodnih letališčih v Nemčiji, v ZDA in v Turčiji, v študijo pa je vključil le prvi poljub. Promet v Londonu V središču Londona so uvedli novost v prometu, za vožnjo v središče mesta je namreč treba plačati prometno pristojbino v višini petih funtov. Z novo omejitvijo za vožnjo po centru Londona želijo mestne oblasti zmanjšati promet v središču britanske prestolnice ter pričakujejo, da se bo zaradi relativno visoke pristojbine več ljudi odločalo za uporabo sredstev javnega prevoza. Londonski župan Ken Li-vingstone je sicer napovedal, da bo novost v začetku povzročila veliko težav, dolgoročno pa naj bi se promet v središču mesta zmanjšal za 10 do 15 odstotkov, / zbranim denarjem pa bodo posodobili javni promet. Prijetno in veselo druženje s plesom in poslom. Miro Senica, odvetnik, veliko in popularno ime še posebej v zadnjih dneh, ko se pojavljajo teme Pivovarne Laško in SIB banke, je v družbi svoje spremljevalke Katarine pokra-mljal z Vesno Kristančič. Katarina je bila izjemna, zanesljivo med prvimi damami večera, Miro Senica pa je veliko bolj sproščeno deloval na smučanju v Bad Kleinkirchheimu, kjer sem ga Pomočnik Peter Pesjak in tekmovalni Blaž Kočevar. Katarina, spremljevalka Mira Senice in Vesna, žena Aleša Kristančiča. dijo "zanimivi" ljudje. Nekateri poklicno, drugi ljubiteljsko. Janez Kadivec iz Šenčurja je zagotovo oboje. Iz Azije mu vozijo večino avtomobilov v njegovo hišo avtomobilske ponudbe in morska hrana mu je ob nekaj domačih "pečenkah zagotovo zelo blizu. Poslovna priložnost ob takih večernih izletih pa tako nikoli ne izostane. Prav to priložnost je izkoristila Danila Gačeša, nekoč članica plesne skupine Krik, novinarka in kratek čas zaposlena v kabinetu dr. Janeza Drnovška. Da se izognem neprijetnim pogledom, Danilinih spremljevalcev ne bom omenil. Morebiti le to, daje bila nekoč zaljubljena v Hvar, še posebej v Sveto Nedeljo, kamor je dolga leta hodila z Draškom Veselino-vičem. Ja, tistim z Borze. Vse to jim je predlagal in razkazal Dean Dubokovič. Kranjčan, znani in popularni fotograf, ki ga družinske vezi dobesedno vozlajo s Hvarom. Tudi mene je navdušil nad otokom, družino Zlatana Plenkoviča in plavcem. Po sušijih sta Dean in Janez šla ustanavljat prvi cigara klub v Sloveniji. Če me povabita v aromatično družbo, vam ob kaki sliki kaj napišem. Povabili pa so me na "Zlato žlico". Na letošnje tekmovanje za Gorenjskem glasu pa po končanem žličkanju. Blaž Kočevar, kuhar iz Žirov, ki delo in hrano združuje v gostišču Krištof v Pre-dosljah, je bil letos predlagan in minule dni se je potegoval za finale. Se pravi, okušali smo njegov in nasprotnikov polfinalni jedilnik. Blaž je pripravil Simfonijo slovenskega sušija (spet ta moderni suši), jagnjetino z medenim česnom in jogurtom ter ingverje-vo peno z. rdečim poprom in čokoladnim glazejem v pajčolanu. Slastno in mikavnd. Toda ne dovolj za izbirčno in dokaj konzervativno komisijo. Sam sem še ob 34 drugih okušal Blažev jedilnik, 12 preostalih pa meni Franca Pivka iz Kendovega dvorca iz Spodnje Idrije, tako da težko sodim. Presodili pa so, da Blaževa jagnjetina z medenim česnom ni šla v linijo menija in da je za sladico prejel največ tekmovalnih točk doslej. Začuda jim je bil ingver in rdeči poper bolj domač kot med, česen in jagnje. Pač. Kaj vse so si dejali in razložili po tekmovanju, je dolga zgodba. O čevljih kopitar, o hrani komisije in akademije. Sta si pa tekmovanje družinskega kuharja ogledala oba Bolkova, Tomaž in Krištof v spremstvu svojih najdražjih. No, vsaj tako je /gledalo. Tomaža je pomagala nahraniti fotograf i nj a in manekenka Barbara Zaje. Krištofu pa Jožef Oseli v Levu srečal pred dnevi. Prijazen, kot je, komunikativen in "narejeno" nasmejan, mi je že v začetku razorožil misli, da bi ga slikal, ko sije v kavarni Huter ob cigarilosu privoščil penino. Nekaj zanimivih parov in čudovitih dam vam predstavim v prihodnjem "dobrodelnem" Nominatorju. Ponovno je "udaril" Jožef Oseli, kuharski nemirni duh, popotnik po svetovnih kuhinjah, zdaj v zavetju ljubljanskega hotela Lev. Združili so poslovno priložnost in Barbara Zaje in Tomaž Bolka Janez Kadivec, Danila Gačeša in Dean Dubokovič Nina Turuk in Krištof Bolka dajala moralno oporo po tekmovanju Nina Türuk. Prav Nina je trenutno "vroče" ime na prestopni listi "piarovk". Iz kranjske Planike, kjer je svetovala pri komuniciranju Milanu Bajžlju, se Nina seli v ljubljanski Lev k direktorju Igorju Kaduncu. Se pa obeta še en hud prestop, a ga moram "obdelati" z našim odvetnikom in mojima šefoma. Torej, veselo zimo še naprej. GLOSA Statistične burke Diplomat si ali pa nisi. Diplomacije se vendarle da lepo priučiti, če ti seveda leži in ti je že kot Janezku blizu. Če pa drviš in padeš vanjo na vrat na nos, kot predvojni revolucionar, ki se je tolkel in tolkel za demokracijo pa postaneš celo neka sveta krava, ki ti je država dolžna podeliti vsakršno funkcijo, v najbolj kočljivih trenutkih zamočiš. Če si totalno nesamokritičen, čisto po slovensko trmast, padaš globlje in globlje. Naša zunanja politika je družno z novimi članicami za EU in Nato podpisala izjavo v podporo /nacistični 'ameriški politiki. Zdaj so vse tiste novinke, ki so podpisale proameriško vilniuško izjavo pošteno krenili po prstih Francozi, češ da je nespretna in da bodo zahtevali pojasnila. Od vseh desetih, vključno od slavne slovenske prilizniške diplomacije. Kar je preveč, je preveč in prvi državni diplomat je s svojo škod- ljivo otročarijo vladi prišel vrh glave. Na dopustu je. Na snegu. Smuča. Na Črnem vrhu. Ali pa na gričku za vasjo. Če bo referendum o vstopu v Nato padel, bo padel tudi zaradi gneva nad oslarijami in otroškim vrtcem, ki ga uprizarja politika, kajti slovensko ljudstvo ni priplavalo po župi in dobro ve, kaj se dogaja. Proti bodo mirovniki in očitno inteligenca, veliko jih bo pa takih, ki bodo z NE želeli povedati, da imajo te politike zadosti. Na referendumu bodo tudi žleht glasovi proti in te naj si politika kar lepo za uho pripiše. Takih napak, ki jih dela v mednarodnih vodah, se ne da več skriti, sploh se pa ne da več zmuz.ljivo odkorakati in zamahniti z roko, češ saj to ni nič. Za povrh so ljudje do grla siti revolucionarjev li-derske stranke, ki ji ob raznih ma-hinacijah, ki jih počnejo njeni ljubi člani in še ljubše članice, HOROSKOP TANJA in MARICA - 090 43 77 ALEMARS s.p.,252,10 SIT/min f9 %3 1% Oven (21.3. - 21.4.) Na čustvenem področju se boste odločili za napad in samozavest vam ne bo delala težav. Naveličali ste se samo čakati in prišli boste do tega, da je treba stvari vzeti v svoje roke. Če boste poslušali svoje srce in vsaj za hip pozabili na svoje skrbi, se bo vse obrnilo vam v prid. Bik (22.4. - 20.5.) Ves teden boste nemirni in napeti. Različni ljudje vas bo neprestano spravljali v slabo voljo. Šele kasneje se boste postavili po robu in začeli boste drugače gledati na določene situacije. Pri financah bodite zelo pazljivi, da vam ne bo kasneje žal. Dvojčka (21.5.-21.6.) Sami sebi ne obljubljajte in nalagajte si še novih obveznosti. Zadnje čase vam primanjkuje časa čisto za vse. Zato si zadev nikakor še ne poslabšujte. Raje se poveselite v družbi prijateljev, ki vam jih nikoli ne zmanjka. Torek bo vaš srečen dan. Rak (22.6. - 22.7.) Že nekaj časa v sebi držite jezo. Občutka, da se vam je vse postavilo na glavo, se nikakor ne morete znebiti. S tako nerazumljivo jezo naredite največjo škodo sami sebi. Uradna pošta, ki jo že nekaj časa čakate, vas bo prijetno presenetila. zmanjkuje kredibilnosti. Zsmsjev-ci, ki so zdaj na krmilu, podeljujejo lastnim kadrom kot nekoč preveč bianco naročilnic, da bi jim še verjeli. Gospa županja ljubljanska, ki jo je oblast tako stopila v glavo, da je želela biti drugi ljubljanski župan Hribar in je po njegovem zgledu kupila banko, je že ena taka huda in sramotna zadeva. Zsmsjevci sojo sicer dali na stranski tir, a kaj, ko brez skrbi, ne bo ne lačna ne žejna in ne bo pristala na povprečni slovenski plači. Na svoji pokojni niči pa bo do nadaljnjega ostala tudi horda slovenskih upokojencev, ki jih mlada zsms-jevska oblast niti približno ne mara, njihovi desuski predstavniki pa tako ali tako ne veš, kaj delajo in zakaj jih upokojenci sploh volijo. Zdaj, ko je oblast spet preskočila pokojninsko povi-šico za baje en mesec, bi se morali začeti dreti i desuski predstavniki i sindikati - pa lepo nič. Dojenčku je jasno, kako stvari stojijo. 9,7 odstotka je predvideni mejni znesek za povišanje pokojnin in za prav toliko je bila višja lanska povprečna bruto plača. Pomeni: pokojnine se ne morejo povišati. Zadnja leta se človek kar ne more in ne^ more zadosti načuditi naši vrli statistiki. Že pri inflaciji so briljantni. Moja soseda, ki ima vse do potankosti preračunano, pravi, da je njihova stopnja inflacije taka smešnica, Lev (23.7. -23.8.) Ob srečanju s starim znancem boste zelo prijetno presenečeni. Obnovili boste stare vezi in sklenili tudi nove. Snidenje bo ravno ob pravem času, saj ste ravno sedaj najbolj potrebni pravega zaupnika in prijatelja. Pri financah boste rahlo razočarani. Devica (24.8. - 23.9.) Skrajni čas je že, da se odmaknejo temni oblaki, ki jih imate že dolgo časa nad sabo. Obeta se vam dober pogovor, zaradi katerega se boste lažje odločili in prihodnost se vam zaradi tega ne bo zdela več negotova. Darila boste zelo veseli. Tehtnica (24.9. -23.10.) Novice, ki jih boste prejeli, vam bodo sprva dale veliko misliti in šele pogovor z nekom vam bo odprl oči in postavil stvari na svoje mesto. Obeta se vam tudi daljša pot, od katere boste skušali potegniti vse najboljše in vam tudi uspe. Škorpijon (24.10. -22.11.) Na poslovnem področju se vam približuje velika prelomnica. Ponudba, ki jo boste dobili, bo zadetek v polno. Ne samo, da si boste po dolgem času denarno opomogli, tudi skrite želje, ki so bile doslej nedosegljive, lahko postanejo resničnost. Strelec (23.11.-21.12.) Že nekaj časa odlašate s pomembnimi pogovori, ki so tako poslovni kot tudi osebni. Te dni imate najbolj ugoden čas, zato kar pohitite. Energije boste imeli več kot dovolj in dokončali boste tudi obveznosti iz preteklosti. Kozorog (22.12. - 20.1.) Kar malo preveč boste strogi sami do sebe. Včasih si je treba malce privoščiti in zato pač malo globlje seči v žep. Ker to drugače še zdaleč ni vaša navada, bo to res težko izvesti, a boste videli, da se boste veliko bolje počutili. Vodnar (21.1. -19.2.) Družabno življenje boste te dni postavili na prvo mesto. Predolgo časa ste se utapljali v samoti in izgubljali čas zaradi vsakodnevnih in ne vedno pomembnih opravilih. Premišljevali boste o nakupu nove garderobe - same akcije in popusti... . Ribi (20.2. - 20.3.) Spoznanje, da se vam še ni potrebno odločiti, vas bo za nekaj časa uniirilo. Čeprav ste včasih zelo neučakani, potrebujete določen čas. Strpnost! V naslednjem tednu se boste posvetili družini in ljudem, ki jih imate radi. TANJA ODGOVARJA NA VASA VPRAŠANJA V GORFNJSKFGA GLASA GRt GORI kaj smešnica, komedijantska burka, da ji gredo kar lasje pokonci. Za natančno odmerjen gospodinjski tolar dobi vedno manj in manj. Kakorkoli obrača in kakorkoli računa. Kako pa oni, tam gor, izračunajo inflacijo, ji pa ni in ni jasno. Kljub temu da ve, da je statistika predvsem ena velika laž, se ji take kosmate laži na ravni države vendarle z.dijo preveč okrutne. Kot nihče pri nas ne zna izračunati, koliko družin je revnih. Stalno premetavajo tistih 14 odstotkov revežev sem in tja in se jim sanja ne, kakšna so merila za revščino. Enako je z. izračunavanjem inflacije ali gornjim 9,7 odstotka. Ma-donca je to naključje, da so se plače vzdignile ravno za 9,7, kolikor je meja za dvig pokojnin ? A se niso morda za 9,8 ali za 9,6 - ne, mi smo eksaktni, natančni, pri nas ni "glifianj". Pri inflaciji zanesljivo so, reveže država šteje v približkih. Plače in pokojnine pa so z. 9,7 pokritosti en sam čudež, naključje, ki se resni državi, ki kaj da nase in ne goljufa, pripeti na vsakih sto ali več let. Nam se, če hočete, pripeti to vsako sezono. Vse je treba znati. Biti diplomat ali vrhovni statistik. Treba je znati plesati na diplomatskem parketu in treba je statistično tako goljufati, da se zdi verjetno. Mojster si šele tedaj, ko znaš tako oskubi-ti gos, da ne bo vedela, daje izgubila perje. Darinka Sedej Lea Tufek iz Kranja. Foto: Janez Pipan ŠTIRI TAČKE Andraž Kalamar Na Gorenjskem pred 100 leti Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od 15. do 21. februarja 1903 Interurbanska telefonska zveza Kranj, 15. februar 1903 - C. kr. trgovsko ministrstvo je objavilo, da namerava napeljati interurbansko telefonsko zvezo med Trbižem in Ljubljano. Zveza bo imela svoje medpostaje v Beli Peči, Mojstrani, na Jesenicah, v Lescah, Radovljici. Podnartu in Kranju. Predvideva pa se še napeljava treh stranskih zvez, prva bo povezala Lesce z Bledom, drugi dve pa bosta napeljani i/ Kranja proti Škofji Loki in Tržiču. V Kranju, Škofji Loki in Tržiču pa bo mogoče tudi napeljati še lokalno omrežje, če bi bilo kdaj dovolj zainteresiranih naročnikov. Bankrot konzumnega društva v Dolenji Dobravi Dolenja Dobrava, 17. februar 1903 - V konzumnem društvu Dolenja Dobrava v Poljanski dolini poka po vseh šivih. Upravnika konzuma g. Zvanuta so te dni prijeli orožniki in ga zaradi suma goljufije predali sodišču. Nepošteni upravnik naj bi namreč na veliko goljufal in ponarejal dokumente, ter tako društvo opeharil za več sto kron, ki si jih je prisvojil. Bolj kot za dobro poslovanje podjetja je skrbel za svoj žep, tako da ima konzum že 6.000 kron izgube in mu tako verjetno grozi bankrot. V pijanosti smrtno ranil prijatelja Kranj, 19. februar 1903 - Ta konec tedna sta se ponoči iz. neke gostilne na Klancu domov proti Primskovemu vračala mizarski pomočnik Jurij Hafner in kajž.arjev sin Rudolf Pičman. Oba sta bila zelo pijana in med potjo sta se začela prepirati in groziti drug drugemu. Prepir se je prevesil v pretep in Pičman je Hafnerja udaril s kamnom po glavi, daje padel na tla, ko pa seje pobral, je izza pasu izvlekel nož in z njim zabodel Pičmana v vrat in hrbet, daje ta smrtno ranjen obležal. Ko je Hafner spoznal, kaj je storil, je stekel po pomoč in le zaradi hitrega prihoda zdravnika nesrečnež ni takoj izkrvavel, vendar pa še vedno leži doma in se bori za življenje. Jurij Hafner pa se je takoj naslednji dan predal policiji in sedaj v zaporu čaka na sojenje. V Kamniku prijeli dezerterja Špitaliči, 20. februar 1903 - Za Ivanom Štrajharjcm je vojaška oblast že pred mesecem dni izdala tiralico, da je dezertiral iz svoje vojašnice, zato je kamniška policija skrbno opazovala njegov dom v Špitaličih pri Kamniku. Kot so policaji pravilno domnevali, se je dezerter res vrnil v rodni kraj, da bi se skril na domu. Tu so ga tudi prijeli in so ga takoj poslali nazaj k vojakom, kjer je bil takoj obsojen na dolgo zaporno kazen. SVET PRED STO LETI Srečen kaznjenec Noxbell - Obsodba na dolgo zaporno kazen pomeni za vsakega človeka le nesrečo, povsem drugače pa je bilo s temnopoltim Johnom Yotingom iz Noxbell Countyja v Ameriki. John je imel že od začetka svojega življenja smolo, saj je bil vedno bolj lačen kot sit. Delal je kot hlapec na neki farmi in najdaljše potovanje v njegovem dobrih dvajset let dolgem življenju, je bilo v deset milj oddaljeno mesto. Do sedaj ni videl ne vlaka ne avtomobila. Zaradi pretepanja in pijanosti pa je bil Young pred kratkim obsojen na dve leti zapora in ko je iz vede tj da se bo v ječo lahko peljal z vlakom, se je tega potovanja nepopisno veselil. Tudi samo življenje v ječi mu je zelo všeč, saj pravi, daje njegova celica veliko lepša kakor njegova koča. Vsak dan dobi dovolj okusne hrane, ko pa je dobil novo kazensko obleko pa kar ni vedel, kaj naj stori od veselja, saj je bilo to njegovo prvo novo oblačilo v življenju. Koliko hrane poje človek v svojem življenju? Dunaj - Neki dunajski statistik je objavil svoj izračun koliko moški srednje velikosti in s srednjim apetitom ter dobrim želodcem poje do svojega sedemdesetega leta. Ponaša se lahko s tem, da je pojedel 25.000 kilogramov kruha, 18.000 kg mesa, 40,000 kg zelenjave, 4.000 ducatov jajc... Poleg tega naj bi popil še 500 hektolitrov raznih pijač. Skupna vrednost vse te hrane in pijače pa znaša lep znesek v višini 40.000 kron. VIR: Gorenjec in Slovenski narod (februar 1903) Ana Bešter Vlečni psi Tekme vlečnih psov privabijo številne gledalce, še posebej v zimah z veliko snega. V tujini je to zelo popularen šport, uveljavlja pa se tudi pri nas. Na začetku leta, ponavadi konec januarja, v Logarski dolini pripravijo državno prvenstvo pasjih vpreg. Tako je bilo tudi letos. Vsi, ki jih ta šport zanima, pa naj bodo to tekmovalci ali gledalci, se odpravijo v Logarsko dolino, kjer jih čaka zanimiva tekma vlečnih psov. Vedno se zbere kar nekaj tekmovalcev v različnih kategorijah in mnogo gledalcev, ki tekmovalce spodbujajo in navijajo vsak za svojega favorita. Na nekaterih dirkah po svetu lahko nastopajo le pasemski psi (sibirski fuisky. aljaški malamut, samojed in grenlandski pes), tu pa so prevladovali mešanci. To niso navadni mešani kužki, temveč psi, ki jih načrtno križajo med sabo ter na ta način vzgojijo pse, ki so zelo hitri in prilagojeni za ta šport. Za te pse so značilna čvrsta, gosta dlaka, koničasta glava in košat rep. Psi lahko s svojim vodnikom tekmujejo v različnih kategorijah: skijoring (tekmovalec na smučeh, ki ga vleče pes), 2 psa (tekmovalec na saneh, ki ga vlečeta dva psa), 4 psi (tekmovalec na saneh, ki ga vlečejo štirje psi) in 6 psov (tekmovalec na saneh, ki ga vleče šest psov). Vsak se torej sam odloči, kako bo tekmoval, seveda pa je tO odvisno tudi od tega, koliko psov ima in kako hitri so. Sicer pa lahko tekmujejo vsi, ki imajo zdrave pse. ki radi tečejo, ki so polni energije in želje po gibanju. Poleg tega je seve- da potrebnega tudi nekaj znanja, dobra oprema in treningi, ki se izvajajo pozimi, spomladi in jeseni, ne glede na to, ali je sneg ali ne. Vlečni psi seveda potrebujejo hrano, ki je energetsko visoko koncentrirana, saj na tekmi porabijo zelo veliko energije. Prav tako ti psi potrebujejo veliko vode, da ne dehidrirajo. Na tekmi popije vsak pes približno štiri litre vode. Državno prvenstvo je vsekakor odličen trening z.a svetovno prvenstvo, ki je vsaki dve leti (letos je bilo od 14. do 16. februarja v Nemčiji, torej pred petimi dnevi) in evropsko prvenstvo, ki je vsako leto (letos bo od 14. do 16. marca na Finskem). V Sloveniji imamo trenutno štiri tekmovalce, ki se redno udeležujejo mednarodnih tekem po skoraj vsej Evropi. V razredu štirih psov nastopata Primož Urank in Dušan Jon-tes, v razredu osmih psov Peter Bezgovšek, v razredu z neomejenim številom psov v vpregi pa nastopa Aleš Vernik. V skijoringu pa tek mujeta še Edo Schumet in Bojan Bogovič. Vsem, ki nas bodo zastopali na evropskem prvenstvu na Finskem, želimo veliko sreče. Veleslalomska prvaka sta Tina in Aleš Smučarska zveza Slovenije in ASK Kranjska Gora sta bila v začetku tedna v Podkorenu organizatorja letošnjega državnega prvenstva v veleslalomu, naslova prvakov pa sta se veselila Črnjana Tina Maze in Aleš Gorza. VATERPOLO Kranjska Gora - Prelepo sončno vreme in prave zimske tekmo valne razmere na odlično pripravljeni progi v Podkorenu so dva dni krojili tekmi državnega prvenstva v veleslalomu, ki je z množično udeležbo tujih tekmovalcev in tekmovalk dobil pravi predznak mednarodne PIS tekme. Najprej so se v ponedeljek pomerila dekleta, najhitreje pa je obe progi presmučala češka tekmovalka Eva Kurfuerstova, ki je zmagala pred Hrvatico Ano Jelu-šič. Najboljša slovenska veleslalo-mistka je bila 19-letna Tina Maze (SK Črna TAB), ki je za Cehinjo zaostala devet stotink sekunde. Na četrto mesto seje uvrstila druga Hrvatica, Nika Fleiss, pela pa je bila Mojstrančanka Alenka Dovžan (SK Jesenice). Na šestem mestu je tekmovanje končala Šve-dinja Susanne Ekman, sedma pa je bila Špela Pretnar (SK Bled). Tako so prva tri mesta v točkovanju za državno prvenstvo osvojile Tina Maze, ki je domov odšla z Aleš Gorza in Mitja Dragšič sta se v cilju veleslaloma v Podkorenu veselila naslova prvaka in podprvaka Slovenije. zlato kolajno, Alenka Dovžan, ki je dobila srebro, in .Špela Pretnar, ki je osvojila bron. V mladinski konkurenci je prav tako zmagala Tina Maze, druga je bila Ana Kobal (TVD Blejska Nini Mihovilovič srebro v veleslalomu Kranj - Minuli konec tedna seje slovenska otroška reprezentanca v alpskem smučanju udeležila 42. Trote Topolino v Pinzolu v Italiji, največjega tekmovanja za mlade smučarje od 12 do 15 let. Najbolje med posamezniki seje odrezala Škol jeločanka Nina Mihovilovič (Alpeto-ur), ki je v veleslalomu starejših deklic osvojila srebrno kolajno ter s tem prismučala ekipi nastop na tekmi Whister Cup v Kanadi. Drugi najboljši dosežek naših mladih smučarjev je bilo četrto mesto Timija Gašperina (Bled) v slalomu mlajših dečkov. Skupno je ekipa Slovenije v Italiji osvojila četrto mesto za reprezentancami Avstrije, Italije in Norveške. D.K. Dobrava), tretja pa Urška Rabič (ASK Kranjska Gora). Med mlajšimi mladinkami je naslov prvakinje osvojila Lana Grandovec (SK Olimpija), pred Alenko Ku-erner (SK Bled) in Mašo Reden-šck (SK Olimpija). V torek so se nato pomerili še fantje. Že po prvem nastopu je vodil 22-letni Aleš Gorza (SK Črna TAB), ki seje zmage veselil tudi ob koncu tekmovanja. "Trenutno sem res v pravi formi in upam, da bo trajala do konca sezone," je bil zadovoljen Crnjan, ki se je prejšnji teden na svetovnem prvenstvu veselil četrtega mesta. Na drugo mesto seje uvrstil Mitja Dragšič (SK B(anik), tretji pa je bil Bernard Vajdič (SD Unior Celje). Obolele jeseniške hokejiste čaka veliki finale "Kljub temu da v ekipi trenutno vlada viroza, so fantje še kako motivirani, da v finalu mednarodne hokejske lige pokažejo vse, kar znajo," pred današnjim prvim finalnim derbijem z Albo Volanom na Jesenicah pravi tehnični vodja Brane Jeršin. Bled, Jesenice - Po "velikem" nedeljskem obračunu in zasluženem slavju nad ZM Olimpijo v polfinalu Siemens mednarodne hokejske lige jeseniški hokejisti niso imeli prida počitka. Že v torek je bil namreč na sporedu 8. krog drugega dela državnega prvenstva. V skupini A je ekipa Acroni Jesenic gostovala na Bledu, kamor pa so potovali oslabljeni, saj se članov moštva po vrsti loteva viroza. Nekaj obolelih je bilo tudi v moštvu Bleda, tako da je gorenjski derbi minil brez nekaterih ključnih igralcev. Več priložnosti za gol so imeli Jeseničani, ki pa so jih izkoristili šele v drugem delu tekme, ko sta zadela Primož. Balderman in Luka Rebolj. V zadnjem delu je bil za domačine vendarle uspešen Januš Pavčič, tako da se je tekma končala z rezultatom 1:2 (0:0, 0:2, 1:0). Drugo tekmo v skupini A med ZM Olimpijo in Slavijo M Optimo je zanesljivo 5:0 (2:0, 2:0, I .(»dobi la ekipa državnih prvakov. Na lestvici vodi ZM Olimpija s 16 točkami, Acroni Jesenice imajo 14 točk, Slavija M Optima 8 in Bled Vesele novice te dni dobivamo iz sicer mrzlega Quebecka (-30 stopinj), kjer na neuradnem svetovnem prvenstvu nastopa najmlajša slovenska hokejska reprezentanca. Fantje so namreč v prijateljski tekmi z ekipo St. George zmagali z 12:3, na turnirju pa so v prvi tekmi premagali ekipo Conecticuta z 8:1, ekipo Charlesbourga pa s 7:0. 4 točke. Na lestvici strelcev je še naprej na prvem mestu Tomaž Razingar (Acroni Jesenice) s 26 goli in 25 podajami, skupaj 51 točkami. Naslednji tekmi državnega prvenstva v skupni A bosta v sredo, 26. februarja, ko se bosta v Zalogu pomerila Slavija M Optima in Bled, na Jesenicah pa (ob 18. uri) Acroni Jesenice in ZM Olimpija. V skupini B je bila v torek odigrana le tekma med Triglavom in Mariborom. Končala seje z neodločenim rezultatom 2:2 (0:0, 1:(), 1:2). Ekipi HIT Casino Kranjska Gora in Marc Intericri sta tekmo preložili. Naslednji krog v skupini B naj bi odigrali v torek, ko se bosta ekipi Marc Interierov in Maribora pomerili v Tivoliju, ni pa še določen termin tekme med Triglavom in Hit Casinojem Kranjska Gora. Dobro se je odrezal Miha Malus (SD Dolomiti), kije bil na koncu četrti, na peto mesto pa se je uvrstil najboljši gorenjski tekmovalec, Mitja Valeneič (ASK Triglav) s Spodnjega Brnika. Šele šesti je bil prvi tuji tekmovalec Philip Schoerghofer (Avstrija), nato pa so sledili Andrej Šporn (ASK Kranjska Gora), Gregor Šparovec (SD Jesenice), Jernej Koblar (SK Bled) in Mitja Kune (SK Črna TAB). Manj zadovoljen s svojim nastopom je bil domačin Jure Košir z. Mojstrane, ki pa je povedal, da ima po decembrski poškodbi še vedno nekaj težav z obremenitvijo kolena, da pa bo na naslednjih tekmah letošnjega svetovnega pokala v Koreji in na Japonskem skušal nastopiti kar najbolje ter osvojiti čim več točk. Sicer naj bi v odnosih znotraj naše reprezentance po odslovitvi slalomskega trenerja in nato še neuspehu na svetovnem prvenstvu marsikaj škripalo (kar ob slabih rezultati vedno izbruhne na dan), vendar pa so se tekmovalci in vodstvo reprezentance na čelu s Klemnom Bergantom in Urbanom Planinškom odločili, da se bodo o tem pogovorili po koncu sezone in se takrat tudi odločili za ukrepe. Ta konec tedna pa bodo trenirali v Kranjski Gori. Vilma Stanovnik Začetek prvenstva tudi za skakalce Kranj - Minuli torek se je s tekmo žensk v teku na 15 kilometrov klasično začelo letošnje svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju v dolini Val di Fiemme v Italiji. Prvo kolajno je osvojila Norve-žanka Bente Skari, z 8. mestom pa je navdušila tudi naša Petra Maj-dič, ki je bila včeraj nato sedma. Danes bodo s tekmovanjem začeli nordijski kombinatorci, ki se bodo pomerili na posamični tekmi, zvečer pa kvalifikacije čakajo tudi smučarje skakalce na 120-metrski skakalnici. Individualna tekma bo jutri ob 18. uri, ekipna pa v nedeljo ob 18. uri. V.S. Že danes, z začetkom ob 18. uri, pa bo v dvorani Podmcžakla na sporedu prva finalna tekma Siemens mednarodne hokejske lige. Ekipa Acroni Jesenic, ki se je po nedeljski zmagi nad ZM Olimpijo uvrstila v veliki finale, se bo pomerila z ekipo Albc Volana, ki je v polfinalu premagala Dunaffer. Povratna tekma bo v nedeljo ob 18. uri v Szekesfeher-varu. "Motivacija igralcev za zmago v mednarodni ligi je velika in zagotovo si vsi želijo, da bi bili vsaj za gol boljši od Albc Volana. Tudi vzdušje v ekipi je zmagovalno, žal pa igralce drugega za drugem napada viroza. Tako so včeraj na treningu manjkali Tomaž. Razingar, Dejan Vari, David Mlinarec, Blaž Klinar, še vedno je poškodovan Miha Rebolj, pa tudi nekateri drugi stokajo zaradi slabega počutja. Zaradi smrti v družini je vprašljiv tudi nastop vratarja Gabra Glaviča, tako da bodo morali vsi preostali odigrati po najboljših močeh," je pred današnjim srečanjem povedal tehnični vodja ekipe Brane Jeršin. ki skupaj z moštvom danes upa na dodatno spodbudo s tribun. Sicer pa bo danes tudi prvi obračun za tretje mesto. Ekipa ZM Olimpije bo gostovala v Dunauvarosu. Povratna tekma bo v nedeljo ob 18. uri v Tivoliju. Vilma Stanovnik ATLETIKA Naše začele z visokim porazom Kranj - V sredo se je v olimpijskem bazenu v Kranju začel turnir predkroga evropskega pokala državnih prvakinj. Naše prvakinje, ekipa Kranj 90, so prvo tekmo proti favoriziranim Špankam izgubile vi- Langerholčeva z normo Kranj - Minuli konec tedna so atleti kranjskega Triglava nastopali na tekmah doma in v tujini. Na državnem prvenstvu z.a mlajše mladince in mladinke je bila med Triglavankami najuspešnejša Špela Kovač, ki je bila druga v troskoku in tretja v skoku v daljino. Mitinga, ki je bil organiziran po prvenstvu, sta se udeležila Marko Prezelj in Jure Kovač. Marko je v teku z, ovirami na 60 metrov osvojil 2. mesto, v teku na 60 metrov pa je bil peti. Jure je z novim osebnim rekordom v teku na 60 metrov osvojil 2. mesto. V Ljubljani je bil v nedeljo skakalni miting, na njem pa je Trigla-vanka Tina Čarman v skoku v daljavo osvojila 2. mesto za Kristino Žumer. V Leverkusnu pa se je izkazala Školjeločanka Brigita Langer-holc. ki je v teku na 800 metrov v dvorani brez težav s časom 2:02,95 opravila normo (2:04) za nastop na dvoranskem svetovnem prvenstvu prihodnji mesec v Bir-minghamu. V Linzu, na otvoritveni tekmi v novi dvorani, je Rožle Prezelj v skoku v višino osvojil prvo mesto, a s skokom 222 centimetrov za 8 centimetrov zaostal za normo za svetovno prvenstvo. V.S. soko kar 1:23 (0:4, 0:7, 0:6, 1:6). Ker na turnir ni pripotovala ekipa iz Portugalske je sedaj razpored spremenjen, ekipe pa igrajo enokrožno vsaka z. vsako. Tako se bodo naše vaterpolistke danes pomerile z ekipo Slavije Plzen ob 20. uri, jutri bodo ob 20. uri igrale z ekipo Družbe Gomel, v nedeljo ob 12.30 uri pa še z ekipo Basla. Jože Marinček, foto: Tina Doki NAMIZNI TENIS Zmagi Križanov in Merkurjevk Križe, Kranj - Konec tedna so namiznotenisači ekipe Lisk Križe v l.SNTL doma gostili ekipo Škofij in zmagali s 6:3. Na lestvici so z. 11 točkami na 5. mestu, jutri pa gostujejo v Preserjih. V l.SNTL za ženske so Merkurjevke v torek odigrale zaostalo tekmo 11. kroga z ekipo Rakeka in zmagale s 6:0. Jutri v domači dvorani na Primskovem ob 17. uri pričakujejo ekipo Ptuja. Ekipa Edigsa z Mengša bo gostila ekipo Arrigonija. V.S. Vabila, prireditve FIS evropski pokal v deskanju - S treningi seje v sredo v Kranjski Gori začel program 3. pokala Barovške dilje, evropskega pokala v deskanju na snegu. Včeraj je bil na sporedu paralelni veleslalom, danes pa bo, z. začetkom ob 9. uri na sporedu še tekma v paralelnem slalomu. Finale v Dolenčevem rutu bo ob 12. uri. Na domačem terenu bo nastopil tudi svetovni prvak Dejan Košir. Kontinentalni pokal v smučarskem teku - SZS in ŠD Planica sta jutri in v nedeljo, oba dneva z začetkom ob 10. uri, organizatorja mednarodnega tekmovanja FIS v smučarskih tekih. Nočno tekmovanje v veleslalomu na Rudnem - ŠD Buldožerji Rudno iz Selške doline bo jutri, v soboto, z začetkom ob 18. uri, organizator nočnega tekmovanja v veleslalomu. Prijave (vabljeni od vsepovsod) sprejemajo dve uri pred startom v brunarici v izteku smučišča. V Sebenjah za pokal Cockta in državno prvenstvo - Skakalna sekcija pri SK Trifix Tržič bo jutri in v nedeljo pripravila tekmi pokala Cockta in državnega prvenstva v smučarskih skokih za cicibane do 9 let in deklice do 11 let ter skokih in nordijski kombinaciji za dečke do 15 let in ženske. Tekmovanje se bo jutri začelo ob 10. uri, v nedeljo pa z uradnim treningom ob 9.30 uri. Odbojkarski spored - Moške ekipe v 1. DOL čakajo na sredin začetek nadaljevanja prvenstva, ekipe v drugi ligi pa igrajo redni krog. Termo Lubnik bo jutri ob 19.30 uri v OŠ Šk. Loka mesto gostil Mežico, ekipa Flaycoma pa v OŠ Žirovnica Krko. V 3.DOL doma jutri igrajo Iskra Mehanizmi Kropa - LOK Črnuče (OŠ Lipnica ob 18. uri), Kamnik II - Bled (Stari ZD Kamnik, danes ob 19. uri), v ženski konkurenci pa ŽOK Partizan jutri ob 17. uri v OŠ Šk. Loka mesto gosti Semič, Bohinj v OŠ B.Bistrica ob 18. uri Luko Koper mlade, v OŠ Žirovnica pa bo jutri ob 17. uri zgornjesavski derbi med ekipama Pizze-rije Morena in Mladi Jesenice. Rokometni spored - V 1. A ligi Siol za moške bo ekipa Terma Š ko l'ja Loka jutri, v soboto, ob 20. uri gostila ekipo Slovana. V LA ligi za ženske je ekipa Loka kave Jelovice v vnaprej odigrani tekmi 26:45 izgubila z. ekipo Krim Eta Kotex, ekipa Save Kranj pa bo v Ljubljani jutri gostila Olimpijo. V l.B ligi z.a moške bo ekipa Chio Kranj jutri ob 18. uri doma igrala z ekipo Gorice Leasing. V II. ligi za moške bo Radovljica gostovala pri Razkrižju, ekipa Cerkelj pa bo v športni dvorani v Cerkljah jutri ob 18. uri gostila Dravo Ptuj. V III. državni ligi za moške bo ekipa Alplesa Železniki jutri ob 19. uri gostila Jezersko, ekipa Dupelj Tržič pa Radeče. Košarkarski spored - V LA SKL bo ekipa Triglava jutri, v soboto, z začetkom ob 20.15 uri gostila Birokrat SQL, ekipa Heliosa pa je prosta. V l.B SKL bo ekipa Radovljice ob 20. uri gostila Ilirijo, Loka kava TCG pa ob 17.30 uri Hrastnik. V l.A ženski ligi je ekipa Odeje v sredo že igrala z RC Maribor in izgubila z 72:87, ekipa Jesenic pa jutri gostuje pri Lek Jezici. V.S. HIWUNI gllfl PJT Bogata oprema 9 WW Irl Najnižja cena POPUSTI do 400.000 ,T Terenci in osebni letnik 2002 $ suzuki Odar j 130.0005" CENEJE Stegne 33, (01) 58-10-131, 58-10-127 ..... AVTO KADIVEC ^B'-'-S^S Mlakarjeva 81, 4208 Šenčur ^^W^^k tel.: 04/279 OOOO SALON VOZIL POOBLAŠČENI SERVIS Gosreče 8, 4220 ŠKOFJA LOKA IfiSUSIftL — tel.: 04/502 2000 ^1 KOŠARKA Loka Kava TCG ■ GD Hrastnik Sobota, 22. 2. 2003, ob 17.30 uri v ŠPORTNI DVORANI PODEN Blejsko jezero še ni varno drsališče Jezero je le delno zamrznilo in je nevarno za drsanje. Ob obali so namestili opozorilne table in zračnice z reševalno vrvjo. Kljub opozorilom na ledu drsalci. V soboto reševali ponirke, v ponedeljek drsalca. NESREČE Izsilil prednost Bled - Ponedeljek. Ura je bila 14.38, ko so na OKC Kranj prejeli klic, da se je drsalcu na Blejskem jezeru vdrl led in je pristal v mrzli jezerski vodi. Drsal je v bližini vile Bled, približno 30 metrov od obale. Led ni vzdržal njegove teže in ker se ni mogel sam rešiti, je začel klicati na pomoč. Slišal ga je drsalec K.C. z Bleda in mu z vejo pomagal iz vode. Štiriinšcstdesetletni Kranjčan G.B. ni upošteval opozoril in je tvegal, kljub temu da jezero še ni povsem zamrznilo in je ledena ploskev tanka. Tokrat seje izzivanje nesreče srečno končalo. Minule dni je bilo na ledu še videti sodelovali tudi reševalci blejske postaje za nujno zdravniško pomoč. Pri tovrstnem reševanju reševalni čoln zaradi varnosti vedno pri-vežejo na obrežje, včasih je treba led sproti razbijati, pred tremi leti Šenčur - Pri avtohiši Kadivec v Šenčurju seje minulo sredo opoldne pripetila prometna nesreča, v kateri se je ponesrečil 24-letni voznik osebnega avtomobila M.G. iz Kranja. Pri zavijanju levo s ceste Brnik - Kranj proti šenčurski obrtni coni je izsilil prednost 37-letni voznici osebnega vozila, ki je pripeljala iz smeri Kranja. Pri trčenju se je povzročitelj lažje poškodoval in so ga odpeljali v ljubljanski Klinični center. Foto: Samo Vidic Varljiv videz - do otoka po ledu še ni varno. Kljub opozorilu in reševalni zračnici drsalci izzivajo nesrečo. drsalce, le da slednji z.a razliko od omenjenega Kranjčana niso pristali v vodi. Doslej. Jezerska gladina je začela zmrzovati konec minulega tedna. Zamrzovala je tako hitro, da se je v ledeno past ujelo pet črnih ponirkov. Domačin Kaj ko Bcrnik je o tem obvestil blejske gasilec. "Ponirki so bili ujeti v ledu približno 100 metrov od obale, pod Kazino. Reševali smo jih s čolnom, vendar je na žalost preživel le eden. Za tovrstno reševanje imamo poseben čoln s sanmi. Čez dva dni (minuli ponedeljek, op. p.) smo reševali še drsalca. K sreči se mu je led vdrl blizu obale in je padel v vodo le do pasu, ni pa potonil. Hujših poškodb in ozeblin ni imel," je povedal gasilec in reševalec iz vode ter tajnik Prostovoljnega gasilskega društva Bled Miha Tavčar. V reševalni akciji so poleg blejskih gasilcev pa je pri reševanju iz zaledenelega blejskega jezera sodeloval tudi helikopter. "Zadnja smrtna žrtev zaradi utopitve v zaledenelem jezeru je bila pred petimi leti. Ljud- je se prehitro odločijo za drsanje po jezeru in tvegajo kljub nenehnim opozorilom. Jezero je neenakomerno zamrznjeno, debelina ledu je približno od 2 do 7 centimetrov, za varno drsanje pa mora biti debel vsaj 15 centimetrov. Hoja in drsanje po ledu sta zelo nevarna, zato ju vsem odsvetujemo. Naj ne izzivajo nesreč," je dejal Tavčar. Zamrznjena je večina jezera, vendar je debelina ledu zelo neenakomerna. Podjetje Infrastruktura Bled je ob obali namestilo 12 opozorilnih tabel, blejsko Društvo za podvodne dejavnosti pa je poskrbelo z.a zračnice z reševalno vrvjo, s katerimi lahko pomagajo že mimoidoči. Na blejski občini so povedali, da so slednje najprej namestili na najbolj obiskanih delih obale, v naslednjih dneh pa jih bodo namestili še na področju Male Zake, Mlina in ko bo jezero povsem zamrznilo, tudi na otoku. "Raztezanje ledu povzroča še dodatno težavo in rušenje obale. Za rezanje ledu skrbi Vodnogospodarsko podjetje iz Kranja, lastniki zemljišč in objektov ob jezeru pa so rezanje ledu dolžni naročiti in plačati sami. Vsem obiskovalcem Bleda hojo in drsanje po jezeru odsvetujemo," je dejal blejski župan Jože Antonič. Za popolno zamrznitev jezera je potreben še teden dni nizkih temperatur, svoje pa bo dodal tudi sveti Matija, ki led razbija, če ga ni, ga naredi. Do tedaj pa ne izzivajte nesreče, saj drsate lahko tudi v športni dvorani, ali na drsališčih v Zaki in Ribnem. Kenata Skrjanc, foto: K.S. Nezgodi pri turni smuki Komna - V torek dopoldne se je v pogorju Lanževice nad Komno pri turni smuki poškodoval 34-lcl-ni D.K. iz Zagreba. Z dvatisočaka Lanževice seje v skupini 20 turnih smučarjev pod vodstvom gor skih reševalcev spustil proti Kom-ni. Že po dveh zavojih se mu je odpela turna vez. na levi smučki, tako da je z levo ramo priletel v poledenelo podlago. Z vojaškim helikopterjem so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Vršič - Istega dne popoldne je snežni plaz pod Sutno glavo odnesel 29-lelnega nadzornika v Triglavskem narodnem parku B.l. iz Kranjske Gore, ki je tudi član GRS Rateče. Ta je zaradi lažjega gibanja po snegu uporabljal turne smuči, in ko je na višini 1.800 metrov opazil nevarnost sprožitve plazu, se je spustil proti Tičarje-vem domu. Med spustom se je pod njim sprožil plaz, ki gaje po- tegnil s seboj. Po 10 metrih seje nadzornik ujel za macesen in tam počakal na reševalce. V helikopter so ga zaradi težko dostopnega terena spravili s pomočjo vitla, nato pa ga huje poškodovanega odpeljali v jeseniško bolnišnico. S sankami v drevo Tržič - Pri sankanju po cesti od Križ pri Vetrnem se je v sredo dopoldne huje poškodoval 53-letni A.T. iz. Škofje Loke, ki se je v družbi sorodnikov s sanmi spustil po zasneženi in poledeneli cesti, ki je v tem obdobju zaradi sankanja zaprta za promet. Po približno 300 metrih spusta gaje na strmem ovinkastem delu zaradi velike hitrosti obrnilo in zaneslo s ceste, tako da je nazadnje trčil v bližnje drevo. Huje po škodovanemu je na kraju nezgode pomagal zdravnik iz liviškega zdravstvenega doma, nato pa so ga reševalci odpeljali v jeseniško bolnišnico. S.Š. Zavil na stara pota? V sredo so kriminalisti v okviru preiskave organizirane kriminalne združbe pri letališču Brnik v osebnem vozilu našli 28 kg marihuane in pridržali dve osebi. Hoja in drsanje po jezeru sta nevarna! Odgnala sta jih s sekiro Eden od osumljencev je proti nezaželenim gostom v jezi zalučal sekiro. Škofja Loka - Škofjeloški policisti so imeli pred dnevi opravka s trojico občanov občine Gorenja vas - Poljane, ki so se sprli zaradi domnevnega dolga. V razvnetem prepiru, kdo je komu dolžan, če sploh je, sta bila uporabljena celo cepilec in nož, po zraku je letela sekira... Kakor poroča policija, je 25-letni P.B. s prijateljema v ponedeljek popoldne obiskal svojega 42-letnega sorodnika A.O. in od njega zahteval denar, ki naj bi mu ga dolgoval. Sorodnik o povračilu dolga ni žele ničesar slišati, zato sta se najprej sprla verbalno, nato pa sta začela svoj prav uveljavljati še z rokami. V spor se je tedaj vmešal še 46-letni M.O.. Š cepil-cem v roki je trojici obiskovalcev menda zagrozil, da jih bo ubil, če ne zapustijo hiše. Obiskovalci so malo počakali, da se huda kri poleže, nato pa se je P.B. vrnil v hišo, kjer se je s svojim starejšim sorodnikom znova spri. A.O. naj bi pri tem zagrabil nož in svojega 25-letnega sorodnika spodil iz hiše. Verjetno vdani v usodo so se obiskovalci podali proti svojemu avtomobilu, ko naj bi jih začel izzivati M.O., kar je P.B.-ja tako razjezilo, da je z roko sunil proti oknu in pri tem razbil steklo. M.O. je znova uporabil cepilec in zagrozil, da jim bo razbil avto, nakar sta spremljevalca skočila naj, ga podrla na tla in mu cepilec vzela. Sledilo je umirjanje razgretega ozračja, ko je znova počilo med sorodnikoma. Domnevni dolžnik je potem nameraval preprečiti, da bi se trojica obiskovalcev odpeljala stran, zato se naj bi postavil pred njihov avto, tako da ga je P.B. pri speljevanju rahlo zadel. M.O., ki ima očitno rad razna orodja, je tedaj skočil v hišo in se z nje vrnil s sekiro, ki jo je iz razdalje petih metrov zalučal proti avtomobilu. V vetrobransko steklo seje zarezala ravno v trenutku, ko je eden od spremljevalcev P.B.-ja vstopal v avtomobil. Da so odnesli celo kožo, so se obiskovalci potem raje raz.bežali in kasneje zaprosili za posredovanje policistov. Ti so nazadnje kazensko ovadili najbolj razgreto trojico, oba sorodnika in M.O.-ja, saj so osumljeni storitve kaz- nivega dejanja ogrožanja z nevarnim orodjem pri pretepu ali prepiru oziroma kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari. Simon Šubic KRIMINAL Kranj - Policijska uprava Kranj je v sredo popoldne poslala skopo poročilo, da so na cesti Kranj -Brnik zasegli 28 kilogramov marihuane. "V sklopu kriminalistične preiskave zoper organizirano kriminalno združbo, ki se je ukvarjala z. neupravičeno proizvodnjo in prometom z mamili, so policisti in kriminalisti PU Kranj dopoldne, 19.2.2003, na cesti Kranj - Brnik (pred odcepom za letališče) ustavili osebni avto bmw in dvema osebama odvzeli prostost," se glasi sporočilo. V vozilu so našli in zasegli 28 kilogramov marihuane. Preiskava še ni končana, zato so s policijske uprave Kranj še sporočili, da bodo 0 vseh ugotovitvah in poteku kriminalistične preiskave in osum- ljencih spregovorili na ponedeljkovi čedni tiskovni konferenci. Po neuradnih podatkih naj bi bil eden od prijetih tudi 43-letni prevoznik Ivan Grilc iz Cerkelj, ki je bil leta 1997 na Nizozemskem obsojen na osem let zapora, ker so v njegovem tovornjaku našli 90 kilogramov heroina, ki je bil namenjen v Veliko Britanijo. Tri tedne kasneje so v Sloveniji aretirali še njegovega spremljevalca Franca Kovača iz Škofje Loke in ga obsodili na štiri leta zapora. Grilca so tedaj povezovali s številnimi gorenjskimi prevozniki, ki so jih v tistem obdobju zasačili pri tihotapljenju heroina. Marka Oselja so oktobra 1996 v Srbiji zasačili s 190-kilograin skim beroinskim tovorom in ga obsodili na deset let zapora. Matjaža Zavrla so zaradi tihotapljenja 25 kilogramov heroina leta 1997 v Švici obsodili na šest let zapora, sedaj pa zoper njega na Okrožnem sodišču v Kranju poteka sojenje zaradi domnevnega Sodelovanja z Andrejem Hartmanom pri prevozu heroina iz Bolgarije v zahodno Evropo. Andrej Harlman trenutno prestaja 15-letno zaporno kazen, ker je kot vodja gorenj ske heroinske naveze organiziral več prevozov heroina iz Bolgarije v zahodno Evropo. S.S. Pretepli so ga in mu vzeli avto Škofja Loka - Policija bo ovadila 32-letnega P.P. iz Škofje Loke, 20-letnega M.G. iz okolice Kranja in trenutno še dva neznana storilca, ker so osumljeni, da so 22-lctnemu Skofjcločanu odvzeli osebni avtomobil renault 19, fanta pa so menda pri tem še lažje poškodovali. Prvoosumljeni 32-lelni P.P. naj bi namreč ostalo trojico, med katero je bil tudi osumljeni M.G., v enem izmed škofjeloških lokalov nagovoril, da mu pomagajo "urediti" težave z enim od gostov - 22-letnim Škofjeločanom. Tega je tako trojica zaprosila za prevoz do doma in 22-letnik je privolil. Na Novem svetu v Škofji Loki so osumljenci izstopili in z. lesenimi palicami pretepli svojo žrtev, nazadnje pa so se odpeljali z njegovim avtomobilom, vrednim okoli 500 tisoč tolarjev. 22-letnik je moral poiskati zdravniško pomoč. Š.Š. Pobral gotovino Radovljica - V torek zvečer je neznani storilec skozi kletno okno vlomil v stanovanjsko hišo v Lescah. V dnevni sobi je našel ključe kovinske blagajne, jo odklenil in iz nje pobral nekaj gotovine v domači in tujih valutah, vsega skupaj za okoli 500 tisoč tolarjev. S.Š. Kaj je pila Alenka? Kranj - V sredo se je na Okrožnem sodišču v Kranju nadaljevala glavna obravnava zoper Ljubiše Šaule, Šurkije Kačarja, Kubilaya Haina in Milutina Rešetareviča zaradi domnevnega tihotapljenja 36,7 kilograma heroina iz Slovenije v Veliko Britanijo. Na torkovi obravnavi je kot priča znova nastopila tajna policijska sodelavka Alenka, tudi tokrat skrita v sosednjem prostoru, tako da so z njo komunicirali preko mikrofonov in zvočnikov. Ona in njen kolega Aleksander (obe imeni sta izmišljeni) sta novembra 2001 delala v restavraciji Mehika v Miljah, ki gaje upravljal prvoobtoženi Šaula. Slednji je v skladu z njegovimi navedbami s prejšnje obravnave, da seje Alenka V Mehiki pogosto opijala, tajno policijsko sodelavko spraševal o vrsti in količini popite pijače. Ta je odgovorila, daje večinoma pila sokove, občasno pa tudi koktejl ali dva. kar je sodilo k njenemu delu. Ob tem je prvoobtoženi sodnemu senatu priporočil, naj pridobi račune za popilo pijačo, ki jih je Alenka kot policijska sodelavka verjetno izstavljala generalni po licijski upravi, saj ti dokazujejo, daje popila veliko alkohola. S.Š. Osumljen vlomov v avtomobile Radovljica - Radovljiški policisti pišejo kazensko ovadbo zoper 25-letnega domačina R.L., saj ga sumijo, da je v noči na minuli torek vlomil v sedem osebnih avtomobilov in iz njih pobral uradne listine in manjše predmete. Z vlamljanjem je povzročil za okoli 200 tisoč tolar jev škode. O njegovi usodi je odločal preiskovalni sodnik. S.Š. Nataša Belopavlovič, državna sekretarka, zadolžena za področje dela in pravic iz dela Bistvena je pogodba o zaposlitvi Prvega januarja je začel veljati nov zakon o delovnih razmerjih, s katerim smo nadomestili trinajst let veljavno staro zakonodajo na tem področju. Zakon je nastajal več kot šest let, saj je delovna zakonodaja zelo interesno obarvana in je bilo treba doseči usklajenost med vsemi socialnimi partnerji in je v celoti usklajen z vsemi direktivami Evropske komisije. Določila prinašajo precej novosti tako za delodajalce kot delojemalce. O tem in nekaterih drugih s področja delovne zakonodaje in pravic iz dela smo se pogovarjali z Natašo Belopavlovič, državno sekretarko na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Kakšne so temeljne značilnosti novega zakona o delovnih razmerjih ? "Gotovo je na prvem mestu pogodba 0 zaposlitvi, ki smo jo poznali tudi prej, vendar je v novem zakonu element pogodbe zelo natančno razdelan. V zakonu so namreč natančno opredeljene pogodbene stranke, pogodbena svoboda in odpoved pogodbe. Ali povedano drugače; delavee in delodajalec se s pogodbo o zaposlitvi dogovorita o elementih, kot so: kaj in na katerem delovnem mestu bo delavec delal, pod kakšnimi pogoji in podobno. Delodajalec se v pogodbi nato zaveže, kolikšno bo plačilo za to delo, kakšne ugodnosti sledijo iz. tovrstnega dela in podobno. Oba podpisnika pa se dogovorita še o odpovednem roku delovnega razmerja. Skratka; v pogodbi so dogovorjeni vsi bistveni elementi delovnega razmerja.'" Kaj je bistveno za dogovor med delavcem in delodajalcem? "Pogodba o zaposlitvi mora obsegati podatke o obeh pogodbenih strankah, datum nastopa dela, naziv delovnega mesta in kratke podatke o vrsti dela, ki ga bo delavec opravljal. Določen mora biti natančen kraj in čas trajanja delovnega razmerja, prav tako je pomembna določba, ali gre za določen ali nedoločen delovni čas. Pomemben je tudi dogovor o polnem ali krajšem delovnem času. Dogovorjen mora biti dnevni in tedenski počitek, dopust ter osnovna plača. Sledijo določbe o morebitnih drugih sestavinah plače, morda tistih v naravi (hrana, stanovanje in podobno). Vse našteto so bistvene sestavine, o katerih se morata delavec in delodajalec že pred nastopom dela s pogodbo dogovoriti. Če se te sestavine nato spremenijo, je treba pogodbo o zaposlitvi spremeniti ali dopolniti." Ali je treba pogodbe po l. januarju 2003 sklepati na novo? "Ne, ni potrebno. Stare pogodbe veljajo naprej. Če pa bodisi delavec ali delodajalec menita, da bi kazalo pogodbo skleniti na novo, potem se to lahko naredi. Poudarjam pa, da se pogodba nikoli ne sme spremeniti enostransko. Z elementi pogodbe se morata vedno strinjati obe stranki." V čem je bistvena razlika med starim in novim zakonom? "Bistveno razliko je težko opredeliti na kratko. Novo je, daje pogodbeni koncept izdelan do potankosti, nova je tudi filozofija pogodbenega odnosa. Če to povem na primeru; včasih so lahko delodajalci delavce prerazporejali z enega delovnega mesta na drugega. Zdaj tega ni več in to je verjetno najbolj očitna novost. Če še nekoliko bolj pojasnim: če bi zdaj prerazporedili delavca brez dogovora, bi s tem kršili bistven element pogodbe. To pomeni, da je filozofija pogodbenih odnosov drugačna; ni več združevanja dela, po katerem je bilo vseeno, kje in kaj je nekdo delal. Pomembno je bilo le, da je bilo delo pri istem delodajalcu. Po novem zakonu velja le tisto, kar je dogovorjeno s pogodbo." Kakšna pa je po novem vloga predstavnikov zaposlenih, to je sindikatov? "Sindikat ima kar precejšnjo vlogo, saj so organizirani sindikati tisti, ki lahko sklepajo kolektivne pogodbe tudi na podjetniškem nivoju, to je na nivoju delodajalca. Poleg tega ima sindikat veliko vlogo pri pripravi organizacijskih aktov v podjetju, kjer mora podati svoje mnenje. Nadalje ima sindikat veliko vlogo v primeru, če bi prišlo s strani delodajalca do bodisi redne ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pri vsaki odpovedi mora svoje mnenje dati tudi sindikat. Nadalje mora sindikat podati svoje mnenje v disciplinskem postopku in podobno. Skratka: po zakonu ima sindikat močno vlogo." Ali je vloga sindikata zdaj močnejša ali je približno ista kot pred spremembami zakonodaje ? "Menim, da ima zdaj močnejšo vlogo, predvsem pa je ta bolj dorečena." Pogodbo lahko prekličeta oba, delodajalec in delojemalec. Verjetno se redko zgodi, da bi odpoved zahteval delojemalec, pač pa v praksi velja, da to največkrat stori delodajalec. Kaj lahko delojemalec naredi v tem primeru? "Zakon opredeljuje tri razloge za odpoved. Po prvem lahko delodajalce pogodbo o zaposlitvi odpove redno, pri čemer gre za odpoved zaradi poslovnih razlogov, kar pomeni, da zaradi ekonomskih, organizacijskih in tehnoloških sprememb potrebe po zaposlitvi, kakršne so bile dogovorjene v pogodbah, niso več mogoče. Naslednji razlog za odpoved pogodbe je lahko razlog nesposobnosti, ko delavec ne opravlja dela kvalitetno, pravočasno, strokovno ali pa ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev. Tretji razlog odpovedi' pogodbe s strani delodajalca pa je krivdni razlog, ki velja v primeru, če je pogodba grobo kršena. Poudariti pa moram, da morajo biti v vseh treh primerih razlogi za prenehanje delovnega razmerja resni in utemeljeni, pa tudi obrazloženi." Ali še vedno obstajajo disciplinske komisije oziroma komisije za ugotavljanje delovne uspešnosti? "Teh komisij ni več. Tudi takšnega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, kot smo ga poznali prej, ni več. Po novem zakonu gre za kršitev pogodbe o zaposlitvi. V primeru hujše kršitve delovnih obveznosti govorimo o kršitvi pogodbe o zaposlitvi in ne o kršitvi discipline. Termin red in disciplina je po novem zakonu nekaj blažjega. Če je ta kršena, govorimo o disciplinskem postopku, kjer je najvišja sankcija opomin." Kaj pa, če se delojemalec ne strinja z obrazložitvijo v odpovedi pogodbe oziroma kakšne vrste pritožbe poznamo? "Po novem zakonu pri delodajalcu ni več dvostopenjskega odločanja. To pomeni, da delojemalec sam ali prek sindikata razloge za odpoved označi kot neutemeljene in nato svoje pravice uveljavlja na sodišču. Prek sindikata ali prek inšpektorja za delo lahko delojemalec na sodišču doseže izdajo začasne odredbe. V tem primeru se odpoved ne bo izvršila bodisi do arbitražne odločitve bodisi do odločitve sodišča na prvi stopnji. Ta odpoved se torej lahko zadrži tako dolgo, da bo sodišče razsodilo o pritožbi. Začasna odredba je tako varovalka, da delojemalec v primeru utemeljenosti svoje pritožbe ne more takoj ostati brez dela, pač pa je treba počakati na dokončno odločitev sodišča." Pritožbe na sodišče so torej novost... "Tako je. Včasih smo imeli dve pritožbeni stopnji. Prva je bila pri delodajalcu, naslednja pa je bila pot na sodišče. Po novem zakonu obstaja le pritožba na sodišče. Ker pa se nekateri postopki dolgo vlečejo, smo v zakon v skrbi za delavce vgradili t. i. začasno odredbo sodišča." Kakšni pa so zakonski odpovedni roki? "V primeru, če pogodbo o zaposlitvi odpove delojemalec, velja krajši, to je enomesečni odpovedni rok. Sicer pa velja, da se je treba tudi o tem dogovoriti v pogodbi o zaposlitvi. Nekoliko drugačni so odpovedni roki v primeru presežnih delavcev. V tem primeru, pa tudi v primeru, ko gre za razlog odpovedi zaradi nesposobnosti, so odpovedni roki različni glede na delovni čas, ki ga je delojemalec imel pri delodajalcu. Tako so v primeru presežkov odpovedni roki od 30 do 150 dni, v primeru nesposobnosti pa od 30 do 120 dni. Skratka; daljši je delovni čas pri istem delodajalcu, daljši je odpovedni rok." Zakon opredeljuje tudi odpravnine. Ali so te drugačne? "Tudi odpravnine so drugačne, kot so bile doslej. Po zakonu so odpravnine vezane na delovni čas pri delodajalcu in znašajo eno petino bruto plače za delovno dobo do pet let, eno četrtino za čas od pet do petnajst let delovne dobe in eno tretjino plače za več kot 15 let. Upošteva se torej odstotek povprečne delavčeve bruto plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto delovnega časa pri delodajalcu." Kako je v zakonu določen regres za letni dopust? "Regres za letni dopust je opredeljen. Velja, da najnižji znesek regresa ne sme biti nižji od minimalne plače. Tako kot pri regresu kot pri vseh drugih pravicah je v zakonu določena najnižja meja izplačil. Za višje zneske se morajo zaposleni dogovoriti s kolektivnimi pogodbami. Za leto 2003 so se ti na primer že dogovorili, da bodo delodajalci izplačali višji regres za letni dopust od zakonsko opredeljenega zneska. Letošnji re- gres bo tako dobrih 132 tisoč tolarjev bruto." Kako pa je z odpravninami ob upokojitvi in jubilejnimi nagradami? "V zakonu so določena obvezna izplačila odpravnin ob upokojitvah v višini dveh povprečnih plač v RS oziroma zakon določa, da ti znašajo dve povprečni plači konkretnega zaposlenega, če je to zanj ugodnejše. Vendar pa se je tudi za te pravice prek posebej dogovorjenih določil v kolektivnih pogodbah mogoče dogovoriti drugače. Podobno kot pri drugih prej navedenih pravicah. Zakon govori o spodnji meji, zgornja pa ni omejena in je stvar kolektivnih pogodb. Nasprotno pa izplačila jubilejnih nagrad v zakonu niso določena in so stvar kolektivnih pogodb." Slišati je tolmačenja, da naj dodatka za delovno dobo ne bi bilo več. Ali to drži? "V zakonu je zapisano, da dodatek za delovno dobo delavcu pripada, ne določa pa višine dodatka. Določeno je, da mora biti ta dodatek opredeljen v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti. Sicer pa je v zakonskih prehodnih odločbah zapisano, da mora delodajalec tistim, ki na dan uveljavitve zakona prejemajo dodatek v višini 0,5 odstotka za vsako leto, tega v tej višini priznati in izplačevati še naprej." Kako pa je s stroški prevoza na delo? "Zakon določa pravico stroškov prevoza na delo in iz dela, pa tudi stroške prehrane med delom, ne določa pa višine." Ali menite, da je po novem zakonu delojemalec bolj zaščiten, kot je bil prej? "Nekatere pravice so vsekakor nove, saj so bile te prej določene njih veljalo, da lahko nekdo opravlja delo na določen čas le dve leti." Ali so predpisane tudi kakšne sankcije za delodajalce, če zakonskih določil ne spoštujejo? "Predpisane so različne sankcije in sicer od denarnih kazni za prekršek, do mandatnih kazni v nekaterih primerih, ki jih lahko na kraju prekrška izreče inšpektor za delo." Kako pa so opredeljene mened-Žerske odpravnine? "Zakon tega ne ureja, saj gre za pogodbeno določilo, ki nima z zakonom o delovnih razmerjih nič skupnega. Sicer pa je odpravnine nekaj časa urejal zakon o gospodarskih družbah in so bile te omejene glede na višino. Po novem teh omejitev ni več." Kako pa so varovane invalidne osebe in druge posebej varovane kategorije delavcev? "Tudi z novim zakonom so opredeljene kategorije delavcev, ki so tako kot prej zaščitene. Gre za ženske v zvezi z materinstvom in nosečnostjo, za mladino med 15. in 18. letom in starejše delavce, to je moške in ženske nad 55. letom. Dodati moram, da se v prehodnem obdobju starost za ženske počasi pomika navzgor. Tako je na primer letos za ženske kot posebno kategorijo, ki so posebno varovane, določena starost 51 let. Določbe so različne in sicer tako, da se določenim kategorijam na primer ne sme nalagati nadurnega dela, da se jim brez njihovega soglasja ne sme nalagati nočnega dela, da se jih do določene mere ne more odpustiti, če gre za poslovne razloge in podobno. Varovanje je skratka različno; z vidika varnosti zdravja pri delu, z medicinskega vidika pa so določene kategorije varovane pred odpo- le prek kolektivnih pogodb, kar je za delojemalce zagotovo ugodnejše, saj se mu za njih ni treba pogajati. Gre za regres za letni dopust, odpravnine ob upokojitvi, dodatek za delo v manj ugodnem delovnem času, kot so nočno in nadurno delo, delo ob nedeljah in praznikih ter podobno. Če pa gledamo na primer odpovedne roke ali odpravnine, so se te pravice za delavce nekoliko zmanjšale, zlasti za tiste, ki imajo manj delovne dobe pri delodajalcu. Tisti, ki imajo te več, ostajajo na podobnem nivoju kot doslej. Razlika je tudi v najvišjem odpovednem roku; ta zdaj znaša pet mesecev, prej je bil en mesec daljši. Nekoliko drugače je pri odpravninah, vendar bistvenih razlik ni. Težko je stvari označiti enoznačno; so stvari, ki so ugodnejše, in so stvari, ki so manj ugodne." Kako pa je opredeljeno delo za določen čas? "Po zakonu lahko to delo traja največ dve leti oziroma v prehodnem obdobju največ tri. Za male delodajalce, to je za tiste, ki zaposlujejo 10 ali manj delavcev, velja prehodno obdobje do leta 2010, za velike delodajalce pa do leta 2007. Po tem času pa bo tudi za vedjo vsaj v enem določenem obdobju." Kako pa je urejeno nočno delo žensk? "Za nočno delo žensk v gradbeništvu in industriji že nekaj let obstaja mednarodna konvencija dela, ki zahteva izpolnitev posebnih delovnih pogojev pri delodajalcu. Istočasno pa zahteva soglasje pri delodajalcu in poseben nadzor, tako da za takšno delo izdaja soglasje naše ministrstvo." Postopki na delovno-socialnem sodišču trajajo precej dolgo. Ali so možnosti za njihovo skrajšanje? "Na ministrstvu za pravosodje pospešeno pripravljajo spremembe delovnih in socialnih izhodišč, ki je matični zakon za urejanje postopkov in organizacije teh sodišč. S spremembami nekaterih postopkov in spremembo zakona o delovnih in socialnih sodiščih se da na tem področju marsikaj postoriti. Nekaj se da rešiti tudi z oblikovanjem arbitraže kot prostovoljne oblike reševanja spora na različnih nivojih. O tem seje mogoče dogovoriti tudi s kolektivnimi pogodbami in kar sama ocenjujem kot zelo dobro rešitev. Zakon daje določeno možnost tudi inšpektorju za delo, kjer ima ta možnost posredovanja reševanja sporov med delodajalcem in delojemalcem. Inšpektor lahko obe sporni stranki usmeri k rešitvi nekega problema, če se obe pogodbeni stranki za to seveda prostovoljno odločita. Nekaj možnosti je, tako da sodišče ni edina možnost. Res pa je, da se individualni spori povsod po svetu rešujejo pred sodiščem. Tudi v slovenski ustavi je določeno, da individualne spore rešuje neodvisni organ, to je pravosodje." Rešitev je torej tudi v inšpektorjih za delo. Pa vendar, teh je premalo... "Inšpektorji pravzaprav ne morejo razsoditi, pač pa lahko samo posredujejo in opozarjajo, nekatere stvari kaznujejo, ne morejo pa odločati v sporu. Inšpektorji so izvršilna veja, sodišče pa sodna veja oblasti. O pravicah pa lahko odloča le sodišče." Ali je v zakonu dogovorjena pravica za pošteno opravljeno delo pošteno plačilo? "Zakon govori o tem, kako naj bo plača sestavljena. To je iz osnovne plače in dodatkov za uspešnost. Po zakonu osnovna plača ne sme biti nikoli nižja od minimalne plače, kije dogovorjena z zakonom ali dogovorom o politiki plač. Določeno je tudi enako plačilo za enako delo ne glede na spol. Gre za t. i. delo enake vrednosti." Kako se lahko v praksi ugotavlja delo enake vrednosti glede na spol? "Z delom enake vrednosti se ukvarja pravzaprav vsa Evropa, saj je to zahteva ene izmed direktiv Evropske komisije. Kriteriji so, da bi približno enako vrednotili delo, ki zahteva približno enako obdobje šolanja za neki poklic. To naj bi bilo izhodišče tudi pri izhodišču za plače, kar po zdaj veljavnem sistemu tarifnih sistemov, ki so izraženi s stopnjo izobrazbe od I. do IX., pri nas že ve-Ija." Kako pa je po novem urejeno delo prek študentskih servisov? "Določilo zakona, ki govori o študentskem delu, določa, da študentje lahko delajo prek ene napotnice nepretrgoma 90 dni. Nato pa lahko s prekinitvijo opravljajo bodisi drugo delo ali pa nadaljujejo z istim delom. Zakon določa le, da mora imeti po tem času novo napotnico študentskega servisa. Pri tem menim, da gre le za nekoliko bolj poostren nadzor, saj smo ugotavljali, da so mladi prek stalnih študentskih napotnic pogosto delali zelo dolgo. Prek napotnic je dela pogosto opravljal kdo drug in ne tisti, na katerega je bila napisana. Skratka: stvari so se nekoliko izkoriščale in včasih tudi izigravale. Zato bi radi na to področje vnesli več reda." Delavci pogosto kršitev delodajalcev ne prijavljajo, saj se bojijo, da bodo izgubili delo. Kako lahko država v teh primerih ugotavlja kršitve? "Največ lahko naredi prek inšpekcije za delo, ki je zelo dejavna, čeprav je večina dela inšpektorjev na poziv. To pomeni, da ti ukrepajo takrat, ko pride do prijave bodisi prek sindikata, osebno ali anonimno. Drugače pa inšpektorji opravljajo še posebne akcije, usmerjene v zaposlovanje na področju gradbeništva, v gostinskih in nočnih lokalih in podobno. Gre za tako imenovane usmerjene akcije inšpektorjev in teh je kar veliko. Obstaja pa tudi posebna koordinacijska komisija v okviru vlade, ki obsega več inšpektorjev in več inšpekcij, ki koordinira nadzor nad opravljenim delom na črno in zaposlitvijo na črno." Pogovarjala se je Vida B. Kocjan Najboljši sosed lani presegel tudi svoje načrte Poslovni sistem Mercator je lani postal s 320 milijardami prometa in več kot 14 tisoč zaposlenimi največje slovensko podjetje. Za kranjski nakupovalni center pravijo, da je biser v ogrlici trgovskih centrov v Sloveniji. Ljubljana - Uprava Poslovnega sistema Mercator, d.d. je v sredo razkrila dosežene poslovne rezultate preteklega leta, ki jih je dan pred tem obravnaval tudi nadzorni svet. Ti so, kot so povedali, višji od pričakovanj in zato celo višji od letošnjih planov. Vse bolj utrjujejo partnerske odnose z dobavitelji, nadaljujejo z izrednim obsegom investicij in vztrajali bodo tudi na nedeljski ponudbi. Uprava je dobila nov petletni mandat. Kar veliko vzrokov je imel predsednik* uprave Poslovnega sistema Mercator Zoran Jankovič za dobro voljo in prijazen sprejem na sredini tiskovni konferenci o lanskih dosežkih, saj je ponosno poudaril, da so lanski rezultati presegli vsa njihova pričakovanja, pri čemer je Mercator postal največje slovensko podjetje. V petih letih so povečali v Sloveniji svoj tržni delež, iz 15 na 40 odstotkov, število zaposlenih od 8 na več kot 14 tisoč, čisti prihodki prodaje pa so v tem obdobju narasli od 121 na 320 milijard tolarjev. Če so leta 1997 ugotovili še 2,5 milijarde tolarjev izgube, je bilo lani doseženo 5 milijard tolarjev čistega dobička ugotovljenega po novih računovodskih standardih (brez revalorizacij), oziroma za kar 40 odstotkov več, kot leto poprej, če bi ne spremenili računovodskega "vatla". Razumljivo je torej, da so bili predstavniki lastnikov na torkovi seji nadzornega sveta z dose- ženim zelo zadovoljni in upravi z Zoranom Jankovičem na čelu podelili nov petletni mandat. Pripravljeni na konkurenco Poslovni sistem Mercator ima v svoji razvojni politiki, po besedah Zorana Jankoviča, dva pomembna cilja: ohraniti in utrjevati doseženi 40-odstotni tržni delež v Sloveniji tudi v pogojih zaostrene konkurence, ki jo bo omogočila odprava meja po vstopu Slovenije v Evropsko unijo, ter postati najmanj drugi trgovec na trgih sosednjih držav na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Tem ciljem so podrejena izredno velika vlaganja, ki so lani po vrednosti dosegla skupno 37 milijard tolarjev, pri čemer so izgradili skoraj 42 tisoč kvadratnih metrov novih površin in približno prav toliko površin v 88 trgovinah obnovili. V Sloveniji so lani odprli tri nove centre: v Kranju, Logatcu in Grosupljem, na Uprava Mercatorja je v torek dobila nov petletni mandat. Od leve: Marjan Sedej, Stanislav Brodnjak, Zoran Jankovič, Jadranka Dokič, Aleš Čerin. novih trgih v tujini pa center v Splitu in Beogradu, z nakupom družbe Nip pa je Mercator dobil tudi velik distribucijski center v Zagrebu. Živahna investicijska dejavnost se bo nadaljevala tudi v letošnjem letu, ko naj bi bilo vlaganj z.a 27 milijard tolarjev, pri čemer naj bi v Sloveniji izgradili dva nova centra (Trebnje in Celje), štiri obnovili, na novih trgih pa izgradili centre v Tuzli in Osi- Trgovski center Vele v Mengšu Poleg sodobnega hipermarketa so v njem združili tudi veliko pohištveno ponudbo iz dosedanjih centrov v Kamniku, Domžalah in Ivančni Gorici. Mengeš - V torek so Mengšani dobili nov trgovski center Vele. V predelanih prostorih nekdanjega podjetja Trak Mengeš je Vele Domžale odprl sodoben hipcr-market na približno tisoč kvadratnih metrih, na dva tisoč kvadratnih metrih pa je v zgornji etaži tudi pohištveni center. V okviru centra, ki sta ga slovesno odprla mengeški župan mag. Tomaž. Ste-be in generalni direktor Vele Domžale Stane Skok, pa so poskrbeli tudi 300 parkirišč v dva tisoč kvadratnih metrov veliki parkirni hiši in na zunanjem prostoru. Nov trgovski center na okrog deset tisoč kvadratnih metrih v sedanji fazi obsega okrog pet tisoč kvadratnih metrov prodajnih in funkcionalnih površin. "V njem smo združili dosedanjo ponudbo iz. pohištvenih centrov v Kamniku, Domžalah in Ivančni Gorici, hkrati pa smo v centru uredili tudi ponudbo tekstila, dro-gerije, frizerski salon in kavarno," je povedal glavni direktor Vele Stane Skok in poudaril, da ima mengeški trgovski center nedvomno izredno lego, saj gre skozi Mengeš vsak dan okrog 20.000 Po ureditvi trgovskega centra v Mengšu, kjer je 50 zaposlenih (vseh zaposlenih v Vele pa je 1240), zdaj načrtujejo ureditev hipermarketa tudi v Domžalah in gradnjo v Komendi. Za slednjo že pripravljajo dokumentacijo. V programu Vele v prihodnje niso gradnje hipermarketov, marveč ureditev oskrbovalnih središč v večjih krajih na okrog tisoč kvadratnih metrih. Andrej Žalar jeku. Nadaljevali bodo tudi z dopolnjevanjem mreže manjših mar-ketov - letos bo na Gorenjskem nov marke! v Gorenji vasi, ter obnovo trgovin po vsej Sloveniji. Vsaj enako pozornost, kot novim vlaganjem, pa namenjajo kakovosti storitev, pri čemer veliko vlagajo v izobraževanje kadrov, uveljavljanje internih Mercatorje-vih standardov in standardov po ISO 2001/2000. Za desetmesečno poslovanje Mercatorjevega centra v Kranju je predsednik uprave Jankovič dejal, daje biser v ogrlici slovenskih centrov, Mercator Gorenjska pa ena od treh najuspešnejših družb v poslovnem sistemu. Tudi letos je posebej pohvalil Ludvika Lebna, predsednika uprave Mercator Gorenjska. Dobavitelji postajajo partnerji Posebej so tokrat omenili letošnje četrte trženjske dneve - tradicionalno srečanje Mercatorja in dobaviteljev oz. proizvajalcev, ki se gaje udeležilo kar 400 vabljenih iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne gore. Predstavljena je bila strategija poslovanja in internacionalizacije in razvojna vizija s posebnim poudarkom na opredelitvi, da so edino merilo za izbor dobaviteljev kupci. V Mercatorju priznavajo, da so trdi pogajalci, ki si prizadevajo za čim ugodnejše nabavne cene, vendar uspejo dogovorjeno tudi dosledno uresničevati tudi v pogledu ločnih plačil, kar je na novih trgih sosednjih držav velika posebnost. Odločno zavračajo očitke o neekonomskem izboru dobaviteljev (zlasti na Hrvaškem), sledijo opredelitvi o raz merju med domačim, slovenskim in uvoženim blagom (40:40:20) in poudarjajo, da je večina dobaviteljev postala dobrih poslovnih partnerjev s prodajo v celotnem sistemu. Slišali smo tudi zavrnitev očitka iz. Beograda, da Mercator ovira prodor srbske trgovske družbe Delta v Ljubljano, saj da so s ponudbo kar dveh lokacij v Ljubljani skušali to celo olajšati. V Sloveniji Ocenjujejo, da ni real no pričakovati povečevanje Mercatorjevega tržnega deleža, je pa Zoran Jankovič izrazil obžalovanje, da se načrti o drugem stebru slovenske trgovine v okviru GIZ Suma 2000 ne uresničujejo. Ob nedeljah tretjina trgovin Seveda pa se ni bilo mogoče izogniti tudi še vedno zelo aktualnemu vprašanju nedeljskega dela trgovin. V Mercatorju so prepričani, da to pričakujejo kupci s spremenjenimi nakupovalnimi navadami, zato bo tudi v prihodnje ob nedeljah odprta tretjina Mercatorjevih trgovin. Pri tem zagotavljajo popolno upoštevanje delovne zakonodaje in z. obema reprezentativnima sindikatoma je uprava konec januarja podpisala aneks k kolektivni pogodbi o 60-odstotnem dodatku za nedeljsko delo. Menijo, da spremembe zakona o trgovini, za katere si prizadeva sindikat, niso potrebne, in spoštovali bodo tudi morebitne dogovore o višjih dodatkih, če bodo ti doseženi na državni ravni. Štefan Zargi r \ DOBAVA KURILNEGA OLJA d.o.o.-' KONKURENČNE CENE in HITRA DOSTAVA ekstra lahko kurilno olje čiščenje cistern Dvorje 98, 4207 Cerklje 04/23-15-742 Stane Skok, glavni direktor Vele vozil proti Gorenjski, Kamniku in Štajerski. Sedanji center ob Slovenski cesti, kjer so že uredili tudi tretji vozni pas s semaforjem, leži tudi ob bodoči mengeški obvoznici, kjer naj bi bilo v prihodnje tudi krožiš-Če in s tem povezava z obvoznico. Center bo odprt vse dni od 8. do 20. ure, ob nedeljah od 8. do 12. ure. Največja letošnja naložba na sicer deset tisoč kvadratnih metrih v Mengšu je Vele veljala 1,8 milijarde tolarjev. Poleg sedanjega centra s hipermarketom v Mengšu ima zdaj Vele tovrstne markete tudi v Celju, Domžalah in Grosupljem, podobne z živilskimi in neživilskimi izdelki pa še v Ivančni Gorici, Vidmu in Dobrem polju. "Ocenjujemo, da bo center v Mengšu poslovno uspešen. Čeprav naj bi se to pokazalo čez. čas, nas je že ob odprtju presenetil izreden obisk celega dne. To je bil pravi praznik za Mengeš. Za ureditev centra v Mengšu pa smo se sicer odločili tudi zato, ker Mengeš doslej ni imel nobene večje trgovine z. urejenimi parkirišči. Ob načrtovanju pa smo se odločili za program centra pod naslovom Vse z.a oskrbo doma." ZELENJAVNA 149,00 SIT JUHA DIETA Eta, 415 g JUNČJE STEGNO 1.299,00 SIT Celjske mesnine, brez kosti, 1 kg HiperaVtfwn* čez vikend *~ SVEŽE URICE NAPITEK 555,00 SIT CEDEVITA okus limona, pločevinka, 500 g V petek, 21. in v soboto, 22. februarja je na sporedu posebna ponudba, ki velja samo za izdelke v zalogi. Obiščite HIPERMARKET Črnuče, Pot k sejmišču 32 in HIPERMARKET Parmova, Parmova ulica 51 v Ljubljani, HIPERMARKET Cerklje, Slovenska cesta 10, Cerklje na Gorenjskem ter HIPERMARKET Tržič. Cesta Ste Marie aux Mines 4 v Tržiču v soboto, 22. FEBRUARJA, od 9. do 13. ure: To soboto z NAJCENEJŠIMI SAMPINJ0NI HIPERMARKET Cerklje, Črnuče, Parmova, Tržič 2IVILA KRANJ d d , Cesta na Okroglo 3, 4202 Naklo Spet moramo napovedati dohodnino Leto je spet naokrog in že dvanajstič po vrsti bomo davkariji napovedovali dohodnino za minulo leto. Letos je nekaj drobnih novosti, znana je tudi lestvica za odmero dohodnine. Do konca marca moramo oddati davčno napoved za leto 2002, obrazci z uradnim nazivom Napoved za odmero dohodnine so že na voljo v knjigarnah. Sedaj smo se že navadili na vsakoletno obveznost do države in nam izpolnjevanje obrazca za napoved dohodnine ne predstavlja več težav, kljub temu pa ne bo odveč nekaj koristnih napotkov. Na podlagi podatkov Statističnega urada Republike Slovenije o povprečni mesečni plači v državi za leto 2002, ki predstavljajo podlago za izračun lestvice za odmero dohodnine v minulem letu in zneskov olajšav, ki znižujejo osnovo za dohodnino, je na voljo ipformacija, s katero si lahko pomagate pri izračunu. Zneski olajšav, ki zmanjšujejo osnovo za dohodnino za leto 2002, ugotovljeni na podlagi podatka o povprečni letni plači zaposlenih v Sloveniji v minulem letu (ta znaša 2.825.232 tolarjev), so naslednji: znesek obdavčljivega dela v višini 11 odstotkov povprečne plače po 7. členu zakona o dohodnini, znaša 310.776 tolarjev. Zneski olajšav po 8. členu zakona o dohodnini so priznani invalidom s 100-odstotno telesno okvaro v višini 100-odstotne povprečne plače (2.825.232 tolarjev), učencem in študentom za prejemke, dosežene z opravljanjem dela prek študentskih in mladinskih organizacij v višini 40 odstotkov povprečne plače (1.130.093 tolarjev), starejšim od 65 let v višini 8 odstotkov povprečne plače (226.019 tolarjev). Posebne olajšave za vzdrževane družinske člane po 10. členu zakona o dohodnini pa znašajo za prvega otroka in za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana 10 odstotkov povprečne plače, za vsakega nadaljnjega otroka pa se olajšava poveča za 5 odstotkov. Tako za enega otroka uveljavimo olajšavo v višini 10 odstotkov povprečne plače, torej 282.523 tolarjev, za dva otroka v višini 25 odstotkov (10 + 15), torej 706.308 tolarjev, za tri otroke v višini 45 odstotkov (10+15+20), torej 1.271.345 tolarjev, za štiri otroke 70 odstotkov (1.977.662 tolarjev), za pet otrok 100 odstotkov (2.825.232 tolar- če znaša osnova SIT znaša davek nad do SIT SIT 1.403.322 17 % 1.403.322 2.806.642 238.563 + 35 % nad 1.403.322 2.806.642 4.209.966 729.725 + 37 % nad 2.806.642 4.209.966 5.613.285 1.248.956 + 40 % nad 4.209.966 5.613.285 8.419.927 1.810.286 + 45 % nad 5.613.285 8.419.927 3.073.274 + 50 % nad 8.419.927 Nižje trošarine - malenkost dražji bencin Ljubljana - Ta teden je vlada znižala trošarino na neosvinčen motorni bencin, dizelsko gorivo in kurilno olje za ogrevanje, kljub temu pa so od torka naprej naftni derivati za malenkost dražji. Neosvinčeni 95-oktanski bencin je dražji za K) stotinov, liter torej stane 183,50 tolarja, 98-oktanski seje podražil za 30 stotinov in je sedaj 196,80 tolarja za liter. Za 10 stotinov je dražje dizelsko gorivo in stane po novem 161,90 tolarja za liter, cena kurilnega olja pa seje povečala za 1,30 tolarja za liter. Glede na razmere na svetovnem naftnem trgu se s spremembo uredbe o določitvi zneska trošarine za mineralna olja, ki jo je sprejela vlada, zniža trošarine za neosvinčeni motorni bencin, in sicer z 82.922 na 78.537 tolarjev za tisoč litrov, za plinsko olje za pogonski namen s 65.417 na 61.003 tolarjev ter za plinsko olje za ogrevanje s 7192 na 4203 tolarje za tisoč litrov. Kot je znano, se slovenske prodajne cene motornih bencinov oblikujejo vsakih 14 dni glede na gibanje cen na svetovnem naftnem trgu. D.Ž. FORME 12, ŽABNICA TEL: 04 515 35 35 0VINA • lastna izdelava oblačil od 0 -8 let - ugodne cene, najboljši materiali • oprema - avto sedeži, vozički, postelje, previjalne mize itd. • kozmetika za najmlajše • igrače Oddelek komisijske prodaje rabljenih izdelkov za otroke Če želite kaj kupiti ali prodati po ugodni ceni, se oglasite pri nas. • vozički, sedeži, stajice, hojice, previjalne mize, postelje itd. H&P HOTELI BLED hotelirstvo in turizem, d.o.o., _>4jL Cankarjeva 6, Bled ^-J|)r ★ ★ ★ * ★ objavlja PRODAJO RABLJENE GOSTINSKE OPREME GOLF HOTEL PARK HOTEL V RIKLI HRAMU Park hotela na Bledu najugodnejšemu ponudniku ugodno prodamo rabljeno gostinsko opremo: - gostinski šank, retro pulte, dve električni pepi za peko pic, stole, mize, pomivalno korito in drugo gostinsko opremo Ogled opreme je v ponedeljek, 24. 2. 2003, od 9. do 14. ure. Prodaja in odvoz opreme je v torek, 25. 2. 2003, od 9.00 do 12.00 ure. Dodatne informacije dobite pri dir. Park hotela Ludviku Kerčmarju, tel. 041 754 450. jev) in tako naprej po enaki metodologiji za vsakega nadaljnjega otroka. Za otroka z zmerno, hujšo ali hudo motnjo v duševnem ali telesnem razvoju uveljavljamo olajšavo v višini 50 odstotkov povprečne plače, to je 1.412.616 tolarjev. Napoved dohodnine je sedaj že utečena praksa, zato že vemo, da je treba obrazec izpolniti skrbno in odgovorno, saj nas za morebitne napačno navedene podatke lahko kaznujejo. V napoved moramo vnesti vse obdavčljive dohodke, ki smo jih prejeli v letu 2002. Pri teh številkah ne moremo špekulirati, saj so tudi izplačevalci naših prejemkov davkariji poslali vse podatke o obdavčljivih dohodkih in se morata podatka ujemati. Delodajalci in drugi, od katerih prejemamo dohodke, so nam podatke o lanskih izplačilih večidel že poslali, v nasprotnem primeru jih spomnimo na to. Sicer pa tudi za izplačevalce velja, da jih doleti kazen, če davčnemu uradu ne posredujejo teh podatkov. V letošnji napovedi dohodnine je novost, ki se nanaša na ljudi, ki so bili na podlagi sklenjenega delovnega razmerja poslani v tujino in jim je bil davek obračunan in odtegnjen od plače v tujini. Poleg podatkov o tem morajo priložiti tudi uradno prevedeno potrdilo, iz katerega je razviden znesek plačanega davka v tujini in tudi osnova, od katere je bil davek obračunan. Če do 31. marca teh podatkov in dokazil še nimajo na razpolago, so jih dolžni davčne- mu uradu predložiti naknadno. V dvanajstih letih smo se tudi naučili, kako uveljavljati olajšave. Olajšavo v višini II odstotkov povprečne lanske plače smo že omenili, enako olajšavo za vzdrževane družinske člane. Ob slednjem morda napotek: olajšavo za otroke naj uveljavi tisti zakonec, ki je imel v preteklem letu višje prejemke. Če sta med letom olajšavo za vzdrževane družinske člane uveljavljala oba starša (ali vsak nekaj časa), je navadno najbolj ugodno, če v obrazec oba vpišeta vzdrževane družinske člane, in se bo obema upošteval sorazmerni del olajšave. Ni pa najbolj smiselno, da bi denimo zakonca z dvema otrokoma v davčni napovedi za olajšavo navedla vsak po enega. V napovedi pa lahko uveljavimo tudi olajšavo za nekatere stroške, s katerimi si lahko znižamo osnovo za dohodnino za 3 odstotke. Kateri so ti stroški, je razvidno iz. navodil v obrazcu davčne napovedi. Najbrž, ni treba posebej poudarjati, da je treba račune o tem hraniti, da lahko davčnemu uradu kadarkoli dokažemo resničnost navedenih podatkov. Pametno pa je imeti doma tudi kopijo napovedi dohodnine, ki jo bomo oddali davkariji, da lahko podatke med letom morda tudi preverimo. Ko nam namreč odmerijo dohodnino, tako najlažje vidimo, ali smo si sami pravilno izračunali, koliko za lani dolgujemo državi (ali ona nam). Danica Zavrl Žlebir Plače višje le za dva odstotka Povprečna lanska bruto plača je znašala 235.436 tolarjev mesečno, kar je za 9,7 odstotka več kot v letu 2001, realno pa le za dva odstotka več. Povprečna bruto plača zaposlenih v podjetjih, družbah in organizacijah v decembru lani, je bila 2262.136 tolarjev. Po podatkih slovenskega statističnega urada je bila ta plača za 3,7 odstotka višja od lanske novembrske in za 12 odstotkov od plače iz decembra 2001. Glede na rast cen življenjskih potrebščin v lanskem decembru, ki je bila po izračunih statističnega urada 0,6 odstotka, slednji ugotavlja, daje bila lanska decembrska plača realno višja od novembrske za 3,1 odstotka, od decembrske iz prejšnjega leta pa z.a 4,5 odstotka. V prej omenjenem znesku decembrske plače so še zaostala plačila, božičnice in podobno, zato je znesek toliko višji, brez teh izplačil pa je decembrska plača 2002 znašala 243.533 tolarjev, kar je za 10,2 odstotka več kot decembra 2001. Povprečna neto plača, zaslužena decembra lani in izplačana januarja letos, je znašala 163.849 tolarjev, kar je po znesku za 3,5 odstotka več, kot mesec dni poprej, torej zasluženega novembra lani in izplačanega decembra. Od čistega osebnega dohodka, zasluženega decembra 2001 in izplačanega januarja lani, pa je to za 12 odstotkov več. Če naše plače preračunamo v evre (po srednjem tečaju Banke Slovenije 15. januarja letos), vidimo, da smo v povprečju zaslužili 1136 evrov bruto, neto plača pa je bila 710 evrov. Januarska plača, preračunana v evre, je bila od prejšnjega meseca za 3,2 odstotka višja, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa za 7,8 odstotkov višja. D.Ž. V Celovcu sejem Gast Celovec - Od 9. do 12. marca bo v Celovcu potekal že tradicionalni mednarodni strokovni sejem za hotelirstvo in turizem GAST. Na njem se bo predstavilo okrog 400 razstavljavcev iz 13 držav. Lani je sejem obiskalo 16 tisoč strokovnih obiskovalcev, med njimi tudi veliko Slovencev. Organizatorji tudi letos pričakujejo precej obiskovalcev iz naše države, ob tem pa opozarjajo, da je predor Ljubelj zaradi obnovitvenih del še vedno zaprt in bodo morali v Avstrijo prek drugih mejnih prehodov. Pokojnine se še ne bodo povečale Pogoji za februarsko uskladitev pokojnin s plačami niso izpolnjeni, zato se februarja pokojnine in drugi prejemki ne bodo povečali. Ljubljana - Upravni odbor zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je ta teden odločal o uskladitvi pokojnin s plačami. Ta se opravi dvakrat letno, praviloma februarja in septembra. Pokojnine se usklajujejo na podlagi statističnih podatkov o gibanju povprečnih plač na zaposlenega v državi. Rast pokojnin v posameznem koledarskem letu ne sme presegati stopnje rasti povprečnih plač na zaposlenega, doseženega v tem, in ne more biti nižja od stopnje rasti cen življenjskih potrebščin v istem letu, razen v primeru, če je bila tudi stopnja rasti plač nižja od stopnje rasti življenjskih potrebščin. RAZPRODAJA BAČA, d.d., V STEČAJU OBVEŠČA, DA IMA V SVOJI TOVARNIŠKI TRGOVINI V POD-BRDU RAZPRODAJO SVOJIH ZALOG BLAGA. IZBIRA JE VELIKA - CENE SO UGODNE TRGOVINA JE ODPRTA: SREDA, ČETRTEK, PETEK 10.00 - 12.00 IN 15.00 -18.00, SOBOTA 8.00 r 12.00 Povprečna mesečna neto plača, izplačana za obdobje januar - december 2002, je bila 148.089 tolarjev, v letu 2001 pa 134.959 tolarjev, torej se razlikujeta za 9,7 odstotka. Stopnja rasti povprečnih plač, izplačanih za obdobje januar - december 2002, v primerjavi z izplačili z.a obdobje januar - december 2001, je tako znašala 0,0097. Enaka je bila tudi stopnja rasti pokojnin v tem obdobju, tako da ni bilo pozitivne razlike med rastjo plač in pokojnin in torej niso izpolnjeni pogoji za povečanje pokojnin. Prav tako ni izpolnjen drugi pogoj, da bi namreč rast življenjskih stroškov prehitela rast pokojnin. Stopnja povprečne rasli cen življenjskih potrebščin je od začetka minulega leta do konca v primerjavi z enakim obdobjem leto poprej znašala 0,0075. Stopnja pokojnin je bila višja (0,0095), torej ni niti drugega razloga, zaradi katerega bi se lahko povišale pokojnine. Pač pa v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije napovedujejo, da se utegnejo na podlagi dosedanjih gibanj in ocen pokojnine uskladiti v marcu, ko naj bi se pokojnine povečale za pet do šest odstotkov. D.Ž. OPREMA CENTER Liiz Karantania - ambienti Zaposlimo, predhodno za določen čas, za delo v PE Kranj 1. LOGISTIKA - moškega za delo v salonu pohištva (mlajši, izobrazba ni pogoj) 2. TRGOVKO - za delo v salonu pohištva (srednjih let, arhitektka, trgovka, ozir. izobrazba ni pogoj) 3. POSLOVODJA - moški za delo v salonu pohištva (srednja ali višja izobrazba) - izkušnje pri vodenju so pogoj Kandidati naj prošnje pošljejo na naslov: Liiz Karantania - ambienti, d.o.o., Topniška 5, 1000 Ljubljana s pripisom - prošnja za PE Kranj. OBČINA SENCUR Kranjska 11 4208 Šenčur tel. 04 - 2519 100 fax. 2519-111 e-mail:obcina@sencur.si url:www.sencur.si Na podlagi 16. člena Odloka o priznanjih Občine Šenčur (Uradni vestnik Gorenjske št.43/97) Komisija za podelitev priznanj Občine Šenčur objavlja RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev priznanj Občine Šenčur za leto 2003 Priznanja občine Šenčur so: - Zlata plaketa Občine Šenčur, - Srebrna plaketa Občine Šenčur, - Bronasta plaketa Občine Šenčur, - naziv Častni občan Občine Šenčur, - spominsko priznanje Občine Šenčur. Zlata plaketa Občine Šenčur je najvišje priznanje Občine Šenčur in se podeljuje: - posamezniku za njegovo življenjsko delo ali več kot 25-letno uspešno delo na področju sedanje občine Šenčur za dosežene uspehe, s katerimi prispeva k ugledu in razvoju občine Šenčur, -skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 50-letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela. Srebrna plaketa se podeljuje: - posamezniku za njegovo več kot 15-letno uspešno delo na področju sedanje občine Šenčur za dosežene uspehe, s katerim prispeva k ugledu in razvoju občine Šenčur, -skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 25-letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela. Bronasta plaketa se podeljuje: - posamezniku za njegovo več kot 5-letno uspešno delo na področju sedanje občine Šenčur, za dosežene uspehe, s katerimi prispeva k ugledu in razvoju občine Šenčur, - skupinam občanov, društvom, podjetjem, zavodom in drugim pravnim osebam za več kot 15-letne uspehe in dosežke, s katerimi povečujejo ugled občine na gospodarskem, družbenem ali drugem področju življenja in dela. Naziv Častni občan Občine Šenčur se podeli: Občanom občine Šenčur in drugim državljanom Republike Slovenije, kakor tudi državljanom tujih držav, ki imajo posebne zasluge na področju gospodarstva, znanosti, umetnosti, kulture in športa ter za druge izjemne dosežke, ki so pomembni za razvoj in dvig ugleda občine Šenčur, lahko občinski svet podeli naziv Častnega občana. Spominsko priznanje Občine Šenčur se podeli: Posamezniku ali skupini občanov in drugim pravnim osebam, kadar le-ti z enkratnim ravnanjem prispevajo k ohranitvi, zaščiti in zdravju človeških življenj, okolja ali premoženja oziroma izvršijo takšno dejanje, ki je z gospodarskega, družbenega ali kulturno humanitarnega vidika ocenjeno kot pozitivni dosežek. Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev občinskih priznanj Občine Šenčur so lahko občani, politične stranke, podjetja, zavodi, društva ter druge organizacije in skupnosti iz območja občine Šenčur. Pobudo oziroma predlog je treba podati pisno in mora vsebovati: - ime in priimek ali naziv pobudnika oziroma predlagatelja, - ime in priimek ali naziv predlaganega prejemnika priznanja in njegove osnovne osebne podatke, - obrazložitev pobude oziroma predloga, -dokumente, ki potrjujejo dejstva v dani obrazložitvi pobude oziroma predloga. Predlagatelji oz. pobudniki morajo svoje pobude pisno posredovati v roku 30 dni po objavi razpisa na naslednji naslov: Občina Šenčur, Kranjska 11, 4208 Šenčur s pripisom KOMISIJI ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE ŠENČUR. Tudi obrtniki - delodajalci stavkajo V soboto je predstavnike Obrtne zbornice za München in Zgornjo Bavarsko, v prostorih Obrtne zbornice Slovenije, sprejel predsednik Miroslav Klun. Ljubljana - Vodja bavarske delegacije je bil njen predsednik Hein-rich Traublinger, ki je vodstvu slovenske zbornice predstavil nadaljevanje programa Business support program II (program poslovne podpore II). Pogovorili so se tudi o možnostih za skupne programe tehnične pomoči v državah nekdanje Jugoslavije ter o izmenjavi nastopov na obrtnih sejmih. Program BSP II vključuje postopek priprav harmonizacije evropskega pravnega reda in vključuje vsaj dva partnerja - v tem primeru obrtni zbornici iz Münchna in Slovenije. "Zelo smo zainteresirani; kakor tudi naša podjetja, za posredovanje znanja slovenskim obrtnikom glede pozitivnih in negativnih posledic vključitve v EU," je povedal Heinrich Trau-blinger in dodal, da bodo poudarki sodelovanja na več plateh: za- gotavljanje kvalitete, finančnem managementu, strategijah in podobno. Dr. Viljem Pšeničnv, generalni sekretar, je poudaril, da večino evropske zakonodaje že poznamo in jo tudi uporabljamo, osredotočiti pa se bo potrebno na "šok 1. leta", kjer bo potrebno obrtnike pripraviti na sprejemanje usodnih odločitev. Predsednik Miroslav Klun meni, da bi morali pridobiti čimveč sredstev iz evropskih strukturnih skladov. še posebej po vstopu v Evropsko unijo. Predlagal je tudi, da bi že letos začeli s strokovnimi pogovori z državami nekdanje Jugoslavije. Slovenska zbornica'želi tem državam pomagati predvsem pri ustanovitvi podobnih institucij, kot je slovenska. "Predvsem srbsko gospodarsko zbornico zelo zanima naša organiziranost, vendar veliko izhaja iz. osebnih kontaktov iz. preteklosti. Sodelovanje z. vami pa jim nenehno reklamira mo tudi mi, saj poudarjamo naše dobro sodelovanje," je povedal Miroslav Klun. V nadaljevanju so se pogovorili še o sejemskih aktivnostih - že kmalu bo vrata odprl Obrtni sejem v Mlinchnu, septembra pa lahko pričakujemo Ba- varce v Celju. Delegaciji sta se pogovorili tudi o pomoči pri uveljavljanju mojstrskih izpitov ter dualnega sistema v naše poklicno šolstvo, zelo zanimiva pa je bila tudi pred dnevi izvedene demon stracije nunskih obrtnikov. "Prvič v zgodovini so stavkali delodajalci, zato so bili nekateri zelo začudeni. Samo v Miinchnu je demonstriralo več kot 20.000 ljudi, po vsej Nemčiji kar 150.000 ljudi," je povedal HenrichTraublinger. In vzrok? Nov zakon, ki ob isti bruto plači daje precej manjše neto izplačilo oziroma so močno narasle dajatve (ali je podobno tudi v Sloveniji?) ter močno zmanjša nje števila zaposlenih na Bavarskem. V zadnjih dveh letih kar za pet odstotkov. Boštjan Bogataj Predsednika Miroslav Klun in Henrich Traublinger sta si ob koncu pogovorov stisnila roke in obljubila, da se bodo pogovori kmalu nadaljevali. Uporabni za poslovneže in športnike V Mariboru so predstavili nov mobilni telefon Nokia 5100. Nokia, Ericsson in Siemens pa so združili razvojne moči. 1 Na svetovnem prvenstvu v deskanju na snegu v Mariboru je Nokia prvič v Sloveniji predstavila nov mobilni telefon Nokia 5100. Mobilni telefon je oblikovan za uporabnike, ki jim dinamično in športno življenje pomeni del vsakdana in je dostopen širši javnosti od 10. februarja. Njegova cena bo okoli sto tisoč tolarjev. Predstavniki Nokie, podjetja Teleray, so predstavili Nokio 5100, najboljši slovenski deskar Dejan Košir (desno) pa izkušnje z Nokio 3650. sem prilagodi telefon svojim potrebam z dodatnimi aplikacijami. Deskar Dejan Košir, ki je član Nokia Rider Tcama, pa je predstavil tudi Nokio 3650, ki ima vgrajen tudi digitalni fotoaparat, video-predvajalnik in cameorder. Pred dnevi so Nokia, Ericsson in Siemens združili razvoj "push to talk" (PTT) v storitve v omrežjih GPRS in EDGH. Gre za govorno storitev, ki omogoča dvosmerno komunikacijo - podobno kot Wal-kie Talkie. PTT je cenovno ugodna in enostavna storitev. Uporabnikom bo dostopna v drugi polovici leta. V poslovnem svetu bo storitev uporabna za servise kot taxi in podobno, posameznike pa bo navdušila predvsem pri druženju in rekreaciji na velikih smučiščih, v parkih in na zabavah. Nokia, Siemens in Ericsson bodo z. novo storitvijo obogatili ponudbo za več kot 800 milijonov ljudi v 190 državah sveta, ki uporabljajo GSM mobilno tehnologijo. Alenka Brun, foto: Tina Doki Novi razpisi ministrstva za gospodarstvo Ministrstvo za gospodarstvo je v Uradnem listu 24. januarja letos objavilo 11 razpisov v okviru ukrepov za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti. Globalni cilj ministrstva za gospodarstvo je povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, ki bo zagotavljala trajno visoko gospodarsko rast in produktivnost v pogojih globalne konkurence. Politika ministrstva je usmerjena v uresničevanje vizije o Sloveniji kot uspešnem, mednarodno konkurenčnem in gibkem gospodarstvu, o državi izobraženih in motiviranih ljudi, ki ustvarjajo visoko rast in s tem blaginjo in družbeno sožitje. V enajstih objavljenih razpisih ministrstvo razpisuje 5,6 milijarde tolarjev za različne državne spodbude. Do 24. februarja se lahko vsi zainteresirani prijavijo na razpis za spodbujanje začetne aktivnosti mikro in malih podjetij na mednarodnih trgih, kjer je na voljo do 50 milijonov tolarjev. Rok za prijavo na razpis dodeljevanje spodbud z.a razvoj inovativ-nega okolja v letu 2003 v skupni vrednosti 380 milijonov je 26. februar. 40 milijonov je namenjenih za razpis dodeljevanje spodbud za razvoj podjetniških inkubatorjev na univerzah, rok z.a prijave pa je zadnji dan tega meseca. Tudi na razpis za spodbujanje priprave občinske prostorske dokumentacije za razvojne potrebe turizma 2003/04 je rok za prijavo 28. februar, višina razpisanih sredstev pa znaša 100 milijonov tolarjev. Do 5. marca bo čas za razpis na spodbujanje izvozne intenzivnosti malih in srednjih podjetij, višina sredstev znaša 250 milijonov tolarjev, dan kasneje bo možno še vložili vlogo za razpis spodbujanje izhodnih naložb slovenskih podjetij v vrednosti 400 milijonov. Prav toliko milijonov je ministrstvo namenilo za spodbujanje povezovanja podjetij, rok za oddajo vloge je 7. marec. Do 11. marca bodo zainteresirani obrtniki in podjetniki lahko sodelovali na 100 milijonov težkem razpisu za spodbujanje uvajanja in nadgrajevanja celostnih sistemov stalnih izboljšav, Do 12. marca pa je čas za prijavo na razpis spodbujanja tržne, tehnološke in kadrovske prenove tekstilnih, oblačilnih, usnjarskih in obutvenih podjetji v skupni vrednosti kar 1,132 milijarde tolarjev. Za 350 milijonov je čas za prijavo na ministrstvo za razpis spodbujanje razvoja gozdov nameni do 21. marca. Do 1. septembra pa imate čas za PJrJjavO na 400 milijonov težak razpis spodbujanje neposrednih tujih naložb. Podrobnosti o razpisih so objavljeni na internetni spletni strani ministrstva za gospodarstvo http://www2.gov.si/mg/ingslo.nsf, v sklopu razpisi/aktualni razpisi. Informacije lahko pričakujejo tudi vsi člani območni obrtnih zbornična njihovih sedežih. B.B. Nokio 5100 odlikujejo konstrukcija in prožni materiali, ki so odporni proti prahu, vodi in udarcem. Ima vgrajeno štoparico, števec porabljenih kalorij, termometer, svetilko in sterco FM radio. Primerna je za potepanja, saj deluje v omrež- jih EGSM 900 / GSM 1800/1900. Mobilni telefon ima tudi storitev WAP, ki omogoča GPRS prenosi podatkov, polifonične melodije, zvonjenja, možnost MMS-jev, barvni zaslon in možnost, da uporabnik s pomočjo Jave (TM) pov- Aktivnosti škofjeloške obrtne zbornice Novi urniki obratovanja za trgovce lipbled oib i Škofja Loka - Območna obrtna zbornica Škofja Loka za člane v tem času organizira vrsto aktivnosti za lažje poslovanje. Območna obrtna zbornica tudi opozarja, da od 12. februarja do 13. marca poteka razpis za mojstrske izpite, ki pa bo objavljen v februarski številki Obrtnika. Vsi, ki so pravico priznavanja praktičnega in strokovnega teoretičnega dela mojstrskega izpita želeli še uveljavljali po Pravilniku o mojstrskih izpitih, pa po 28. januarju letos tega ne morejo več, saj se je triletni rok iztekel. Člani zbornice se lahko udeležijo tudi predavanja Milice Gostiša iz Obrtne zbornice Slovenije, ki bo na temo vodenja poslovnih knjig po novem 12. marca letos. Zbornica sprejema tudi prijave na tečaj in izpit iz varstva pri delu, februarja pa v sodelovanju s Freisingom organizirajo še računalniške tečaje corel dravv. začetni tečaj cxcella in osnove računalništva ter worda. B.B. S ponedeljkom, 10. februarja, je začela veljati Odredba o določitvi obrazca za prijavo urnika obratovalnega časa prodajaln. Trgovci so dolžni prijaviti obratovalni čas prodajalne na novem obrazcu največ 45 in najmanj 15 dni pred začetkom ali spremembi) obratovanja. Trgovci, ki so na 29. novembra lani že obratovali morajo obratovalni čas prijaviti do 29. maja letos, do takrat pa lahko obratujejo v skladu z obratovalni časom prodajalne, kije veljal 29. novembra 2002. Trgovci morajo urnike obratovanja prijaviti na domačih upravnih enotah, kjer bo imela prijava trajni značaj in ne tako kot v preteklosti po periodah. V primeru, da se bo trgovec odločil za delo ob nedeljah, praznikih in dela prostih dnevih, bo moral razpolagali z dokazali, da s takšnim obratovanjem soglašajo tudi zaposleni. Ti bodo soglasje lahko izrazili preko sveta delavcev ali delavskega zaupnika ali osebnim soglasjem. B.B. petek, 21.2. od 14. do 19. ure in sobota, 22. 2. od 8. do 17. ure -tovarna Vrat rečica Rečiška 61 A, BLED -PRODAJNI SALON BLED, Ljubljanska C 27, BLED EKOLOŠKO KURILNO OLJE 'ECO OIL. 04 531 77 00 UGODNI PLAČILNI POGOJI EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA DOLINA 10. NAROČILA OD 7. DO 18. URE. UGODNO-POPUSTI ZA VOZILA LETNIK 2002 HONDA ŽIBERT-Britof 173, 4000 Kranj - tel.: 04/23 43 100 Začeli z gradnjo gospodarskih poslopij Predvidoma novembra 2004 naj bi se Biotehniška šola Kranj preselila v nove prostore na svojem posestvu v Strahinju. Gradnja gospodarskih poslopij, ki je že v teku, bo stala 110 milijonov tolarjev, v kar oprema ni všteta. Predračunska vrednost za izgradnjo in opremo šolskega poslopja in športne dvorane pa je 1,8 milijarde tolarjev. Strahinj - Na posestvu Biotehniške šole Kranj v Strahinju od oktobra lani potekajo gradbena dela, ki jih izvaja na javnem razpisu izbrano podjetje Lesnina inženiring iz Ljubljane. Biotehniška šola se naj bi namreč po načrtih ob koncu leta 2004 selila v novo šolsko poslopje v Strahinju, ob katerem bo stala tudi nova športna dvorana. "V gradnjo nove šole nas je v prvi vrsti prisilila velika prostorska stiska, ki našo šolo pesti zadnja leta. Od leta 1990 naprej se je zaradi novih izobraževalnih programov, ki smo jih uvedli, zelo povečal vpis dijakov. Samo za primerjavo, leta 1990 je bilo na tedanji srednji mlekarski in kmetijski šoli 180 dijakov, v letošnjem šolskem letu pa jih imamo 630. Tako imamo za potrebe pouka najete prostore na Smledniški cesti, Pie šernovi ulici in celo učilnice v prostorih AMD Kranj. Dislocirano poteka tudi športna vzgoja, in sicer v športni dvorani na Planini in v filness centru Popaj v Čirčah. Lahko si predstavljate, da imamo kar velike organizacijske težave, čeprav so dijaki stacionirani na enem mestu in se na različne lokacije selijo zgolj učitelji," je trenutne razmere na biotehniški šoli opisal njen ravnatelj Marijan Pogačnik. Selitev na šolsko posestvo v Strahinju bo organizacijske težave zagotovo razrešila, še posebej zato, ker že sedaj tam poteka večina praktičnega pouka. "Z vidika uspešnega izobraževanja je zagotovo bolje, če imamo vse na enem mestu, saj tako lažje dopolnjujemo pouk s praktičnim delom." dodaja Pogačnik. Najprej gospodarska poslopja V prvi fazi gradnje, ki se je začela oktobra lani, bodo zgradili nova poslopja za govedo in konje, silose in senik, saj bodo nadome- stili sedanje objekte, kijih bodo v nadaljevanju porušili, ker bo na njihovem mestu zraslo novo šolsko poslopje. Poleg tega je sedanji hlev, kije bil zgrajen leta 1967, že zastarel in dotrajan in ni več primeren za tako proizvodnjo, kakršno vodijo v biotehniški šoli. Obrat v Strahinju je namreč registriran kot ekološka kmetija. "Novi hlev bo sodoben kmetijski objekt, ki bo prilagojen zahtevam ekološke proizvodnje, kot sta prosta reja in izpusti, v njem pa bodo za potrebe izobraževanja prikazane različne tehnologije reje živali. Možno si ho ogledali molžo živali, strop nad mlekarno bo tako urejen, da bo z vrha možen ogled celotnega hleva, kar bo verjetno zanimivo tudi za zunanje obiskovalce, pa tudi uporabljali ga bomo za izobraževanje odraslih," pravi Pogačnik. Gradnja novih gospodarskih objektov, ki jo financira kmetijsko ministrstvo, bo stala 110 milijonov tolarjev, za opremo hleva za govedo bo predvidoma treba odšteti še okoli dvajset milijonov tolarjev, medtem ko bodo opremo hleva za konje in senika načrtovali kasneje. V hlevu za govedo bo prostora za trideset krav in približno dvajset glav mlade živine, medlem ko bo v manjšem hlevu prostora za deset konj. Kolje pojasnil Pogačnik, bodo pri gradnji v največji možni meri uporabili les, ker ta "poceni gradnjo vsakemu kmetu, ki razpolaga z lesom in ga tudi obdeluje". Kol v vsaki gospodarski veji je pač tudi v kmetijstvu na prvem mestu racionalnost. Vselitev konec leta 2004 Za šolsko poslopje in športno dvorano, katerih gradnja in oprema bosta predvidoma znašali 1,8 milijarde tolarjev, naj bi predvidoma do junija letos pridobili gradbeno dovoljenje in tedaj bodo za- Obrisi novih gospodarskih poslopij so že vidni. Slovenci skromni na celovškem sejmu Kranj - Na celovškem sejmišču so konec januarja organizirali prvi kmetijski sejem Alpe Adria in ga obogatili z lovsko in ribiško vsebino. Ze ime sejma pove, daje bil cilj sejma še tesnejša povezava in sodelovanje tega območja, ki bo še posebej prišlo do veljave z. vključitvijo Slovenije v Evropsko unijo. Slovenija te priložnosti ni izkoristila, ne na gospodarskem in še manj na ribiškem in lovskem področju, čeprav se avstrijski in tudi italijanski lovci in ribiči zanimajo za lov pri nas, kmetijstvo pa bo tudi kmalu del kmetijstva Evropske unije. Obisk sejma je bil rekorden, saj ga je v treh dneh obiskalo nad 30.000 ljudi. Eden redkih slovenskih razstavljavcev je bil inž. Vitomir Gros iz Kranja. Njegov razstavni prostor sla med obiskom sejma obiskala zadnji direktor nekdanjega Gorenjskega sejma iz Kranja mag. Franci Ekar in nekdanji slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smcrkolj (na sliki), ki sta redna gosta celovških sejemskih prireditev. J.K. čeli z gradnjo. To investicijo financira ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, s tem da gradnjo športne dvorane sofinancira tudi občina Naklo. Zasnova objek- J0^L ta šole' ki J° JC g pripravil kranj- ski arhitekt Franci Nadižar, je v tlorisni obliki I 1 Ravnatelj Marijan Pogačnik črke U z neenakima krakoma. V njej bo prostora za 26 oddelkov oziroma za 650 dijakov in 70 zaposlenih. Obsegala bo klet, pritličje, I. nadstropje, delno pa tudi 2. nadstropje. V njej bo na neto površini 5.500 kvadratnih metrov sedemnajst učilnic za teoretični pouk in štirinajst delavnic za praktični pouk, laboratoriji za živilstvo, kmetijstvo, kemijo, mikrobiologijo, večnamenski prostor z jedilnico, kuhinja, knjižnica, multimedijska učilnica, predavalnica ter spremljajoči in upravni prostori. Stroški gradnje in opre- Tri desetletja in pol stari hlev bodo podrli. me bodo po predračunu znašali okoli 1,2 milijarde tolarjev. Ostalih 600 milijonov tolarjev bo šlo za izgradnjo športne dvorane z zunanjimi igrišči. Dvorana bo takih dimenzij, da bo igrišče dovolj veliko tudi za potrebe rokometa, ki je v Naklu dobro razvita športna panoga. V Biotehniški šoli Kranj sicer opravljajo štiri izobra- ževalne programe. V kmetijskem se dijaki izobražujejo za kmetijskega in vrtnarskega tehnika, kmetovalca in vrtnarja, v živilskem z.a mlekarja, živilskega tehnika in pomočnika v živilstvu, v gospodinjskem z.a pomočnika gospodinje oskrbnice in v cvetličarskem za cvetličarja. Simon Šubic, foto: Tina Doki Za spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih Ljubljana - Na prvi seji so se sestali člani komisije državnega sveta za kmetijstvo in soglašali s predlagano spremembo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki naj bi jo sprejel državni zbor. Po odločbi ustavnega sodišča je treba spremembo sprejeti do konca letošnjega marca, z njo pa bodo odpravljene nepravilnosti pri prometu s kmetijskimi zemljišči. Po predlogu spremenjenega zakona bodo imeli predkupno pravico pri nakupu kmetijskih zemljišč lastniki, solastniki ali zakupniki, na dru- Obvestili Kranj - Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske vabi na predavanje z. naslovom Novosti pri varstvu rastlin s poudarkom na vodozbirnih območjih. Predavanje bo v sredo, 26. februarja, ob 10. uri v sejni sobi Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj v Kranju. Predaval bo mag. Andrej Simončič. Društvo podeželske mladine Škofja Loka in škofjeloška enota Kmetijskogozdarskega zavoda Kranj vabita na predavanje Kako poiskati pravega partnerja in ostati skupaj. Predavala bo Damjana Šmid, predavanje pa bo v petek (danes), 21. februarja, ob 20. uri v lovskem domu v Poljanah. J.K. gem mestu bo sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije, na tretjem pa kmetijske organizacije. S seznama so izpadle občine, ki pa imajo predkupno pravico po zàkònu o urejanju prostora. Promet s kmetijskimi zemljišči bo potekal skladno z. zakonom, ki bo predpisal obvezno objavo na oglasni deski upravne enote, krajevnega urada ali informacijske pisarne, občine in na spletnih straneh e-uprave. Prodajo bo odobrila upravna enota. Člani komisije so v razpravi menili, naj se dodatno prouči možnost, da bo lahko kmet, ki ima zemljišče v zakupu, dobil posojilo za odkup te zemlje. Ponovno naj se analizira 24. člen, po katerem se za kmetijsko organizacijo šteje gospodarska družba, ki je registrirana za kmetijsko dejavnost in ustvari nad 50 odstotkov prihodkov iz kmetijske dejavnosti, saj bo to v praksi prej izjema kot pravilo. Preuči naj se tudi predlagani 21. člen, ki v primeru 30 odstotkov višje ponudbe od vrednosti zemljišča zahteva cenitev po predpisani metodologiji. Komisija je sklenila, da bo zaradi aktualnosti obravnavala razvojne možnosti hranilno kreditnih služb in zadružnega hranilništva v Sloveniji ter problem poseljenosti in razvoja slovenskega podeželja. j:k. Zima vpliva na cene Uspešna kooperacijska reja prašičev Slovenski kmet enakopraven z evropskim Ljubljana - Na ministrstvu z.a kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je sestal svet za kmetijstvo in podeželje Republike Slovenije in obravnaval letošnje ukrepe kmetijske politike. Ukrepe bo predpisala vlada z ustreznimi uredbami, njihov glavni namen pa bo zagotavljanje enakopravnosti slovenskega kmeta z evropskim. Na seji sveta so še posebej opozorili, daje leto 2003 izhodiščno za določanje višine neposrednih plačil ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo leta 2004, ko naj bi se letošnja neposredna plačila povišala za 10 odstotkov. Le tako se bo lahko Slovenija leta 2007 izenačila z neposrednimi plačili, ki bodo takrat veljala v Evropski uniji. Da se bomo lahko ravnali po kmetijski politiki Evropske unije, bo treba uskladiti še neusklajeno zakonodajo. Evropski denar bomo dobili Le, če bomo zagotavljali denar tudi sami in če bomo sposobni uresničevati programe. To velja še posebej za namenske podpore za območja z omejenimi možnostmi za kmetijstvo in z.a nove ukrepe kmetijsko okoljskega programa. J.K. Ihan - Farme Ihan so na novinarski konferenci predstavile razvoj kooperacijske reje prašičev v letu 2002 in načrte za letošnje leto. Obseg prireje dokazuje, daje bilo sodelovanje farm in rejcev uspešno. Med lanskim marcem, ko seje sodelovanje začelo, in decembrom so kmečki gospodarji v sodelovanju s farmami Ihan vzredili 15.600 prašičev pitancev. Letošnja pričakovanja so še večja, saj je taka reja gospodarsko varna tudi v Evropski uniji. Farme Ihan imajo 44-letno tradicijo. Ob uresničevanju gospodarskih ciljev je pomembna stalnica poslovanja skrb za okolje. Farme so prejele mednarodna standarda ISO 9001 in ISO 14001. Pri zagotavljanju zdravega in kakovostnega prašičjega mesa imajo uveden kakovo- sten sistem sledljivosti skozi vse stopnje vzrejnega kroga. Posebna pozornost je namenjena nabavi surovin kot njihovemu transportu in skladiščenju. Lani je s farmami Ihan sodelovalo 60 kooperantov z. več kot 10.000 stojišči. Letos naj bi se število prašičev v koopera-cijski reji podvojilo in preseglo 30.000. Cilj farm je 20.000 stojišč oziroma 60.000 vzrejenih prašičev letno. Ključni elementi partnerstva v kooperaciji bodo še naprej strokovna in tehnična pomoč pri vzreji, kakovostne živali, vrhunska krmila, pomoč pri transportu, posodobitvah objektov in novogradnjah. Načrtujejo tudi investicijske bonuse in požarno zavarovanje objektov in prašičev ter druge oblike pomoči. J.K. Ljubljana - Ker je letošnja zima daljša in ostrejša, kot je bila pretekla leta, to že vpliva na cene nekaterih vrtnin na tržnicah. Dražiti seje začela tudi navadna solata. V tedenskem vodniku po kupčijah v Kmečkem glasu so objavljene cene na kranjski tržnici. Te so naslednje: krompir od 60 do 100 tolarjev, korenje od 200 do 250 tolarjev, čebula od 200 do 250 tolarjev, česen od 500 do 800 tolarjev, fižol v zrnju od 500 do 800 tolarjev, zelje v.glavah 100 tolarjev, kislo zelje 300 tolarjev, kisla repa 300 tolarjev, ohrovt od 250 do 300 tolarjev, cvetača od 300 do 400 tolarjev, brokoli od 450 do 500 tolarjev, rdeča pesa od 200 do 300 tolarjev, por 400 tolarjev, solata 400 tolarjev, radič 400 tolarjev, špinača 700 tolarjev, blitva 400 tolarjev, paradižnik od 300 do 400 tolarjev, paprika od 300 do 400 tolarjev, jabolka od 150 do 200 tolarjev, hruške od 350 do 400 tolarjev, grozdje 500 tolarjev, limone 300 tolarjev, orehi (jedrca) 1100 tolarjev, jajca od 17 do 25 tolarjev in šampinjoni 700 tolarjev. Na ljubljanski veletržnici je ponudba dobra in tudi na njej so cene nekoliko poskočile. Tako je cena kilograma grozdja od 450 do 700 tolarjev, hrušk od 200 do 400 tolarjev in orehov od 900 do 1200 tolarjev. Cene nekaterih vrtnin so naslednje: blitva od 160 do 250 tolarjev, cvetača od 330 do 450 tolarjev, čebula od 70 do 100 tolarjev, česen od 180 do 300 tolarjev, hren od 350 do 400 tolarjev, krompir od 25 do 40 tolarjev, paradižnik od 280 do 400 tolarjev, radič od 300 do 430 tolarjev, repa od 100 do 180 tolarjev, solata en-divija od 200 do 300 tolarjev, solata kristalka od 650 do 750 tolarjev, špinača od 380 do 480 tolarjev, zelje glave od 60 do 100 tolarjev in kislo zelje od 100 do 200 tolarjev. J.K. Biološko dinamično poljedelstvo Bled - Krožek bralne kulture Bled vabi občane Bleda, poljedelce, kmete, vrtnarje, sadjarje in vse ljubitelje samostojnega pridelovanja vrtnin in poljščin na predavanje o biološko dinamičnem poljedelstvu, ki bodo v knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu, Ljubljanska 10. Prva dva sklopa predavanj sta bila 13. in 20. februarja, druga dva pa bosta v četrtek, 27. in prihodnji četrtek, 6. marca, vsakič ob 16.30. Predavanja vodi Meta Vrhunc, rojena Blejka, ekonomistka in prevajalka, kije pred desetimi leti ustanovila društvo Ajda. Zaradi izjemne vztrajnosti in prizadevanj za ozaveščanje javnosti o pomenu sonaravnega kmetovanja je kandidirala z.a Slovenko leta 2002. Biološko dinamična metoda je najstarejša sonaravna metoda pridelovanja. Utemeljil jo je filozof in znanstvenik dr. Rudolf Steiner, rojen v Sloveniji. J.K. -R Žičnica v Mojstrani je naprodaj RTC Žičnice Kranjska Gora prodajajo žičnice v Španovem in Črnem vrhu ter vlečnico v Mojstrani, za katero se zanimajo podjetniki z Dolenjskega. Mojstrana - Družba RTC Žičnice Kranjska Gora, d.d., že nekaj let prodaja sedežnici v Španovem in Črnem vrhu, vendar se za zdaj z interesentom, ki je občina Jesenice, še niso uspeli dogovoriti. Žičnice v Španovem in Črnem vrhu, ki so bile skupaj z napravami, postajami in zemljiščem ocenjene na 42 milijonov tolarjev, ponujene pa za manj, so bile nekdaj izjemno dobro smučišče, predvsem vabljivo za bolj zahtevne smučarje in dobre rekreativce. Upajmo, da se bodo le dogovorili za prodajo in da bodo v prihodnjih letih zaživela tudi ta smučišča. RTC Žičnice Kranjska C iora so v svojem sistemu žičnic in vlečnic ohranile smučišče v Gozd Martuljku, kjer letos 561 metrov dolga vlečnica obratuje le ob petkih, sobotah in nedeljah, ko se v Gozd Martuljku radi zaustavijo smučarji, predvsem družine z otroki. V kranjskogorskem sistemu žičnic letos edini med slovenskimi smučišči niso podražili vozovnic in tudi v Gozd Martuljku veljajo enake cene kot lani: dopoldanska ali popoldanska vozovnica sta malo cenejši kot v Kranjski Gori urne vozovnice, ki so jih uvedli namesto dopoldanskih in popoldanskih kart. Za dnevno vozovnico je treba odšteti 3.500 tolarjev, za dopoldansko karto 2.350 in za popoldanski) 2.550 tolarjev. Karte za otroke so cenejše: dnevna 2.500 tolarjev, dopoldanska 1.600 tolarjev in popoldanska 1.700 tolarjev. Otroške vozovnice veljajo za otroke od 6. leta naprej. Parkirnine, ki jo je treba plačati na toliko slovenskih parkiriščih, pa v Vlečnica v Gozd Martuljku obratuje smučišče je dobro obiskano. Gozd Martuljku ni. Smučišče v Gozd Martuljku je res vabljivo tudi zato, ker je poleg izjemno ob petkih, sobotah in nedeljah in nTTTTTTJff^™^ Drsališče in smučišče v Mojstrani kljub obilni snežni odeji samevata. Žičnice Kranjska Gora vlečnico prodajajo... V Kranjski Gori največ Hrvatov Kranjska (iora - Zavod za turizem Kranjska Gora je postregel z. januarskimi podatki o turističnem obisku. Zaokroženo območje Kranjska Gora je po (še neuradnih podatkih) v prvem letošnjem mesecu zabeležilo 50.831 nočitev, kar je za 18 odstotkov več kot lanskega januarja, ko so imeli 43.111 nočitev. Na račun slovenskih gostov gre 12.864 nočitev, tujih pa 37.967. Med slednjimi je bilo največ Hrvatov, 14.914, veliko je tudi italijanskih obiskovalcev (6711), angleških (2185) in nemških (1728). Veliko število hrvaških gostov je pripisati dejstvu, da so januarja pri sosedih zimske počitnice. Ali bodo zimske počitnice v Sloveniji kaj popravile nočitve domačih gostov, bomo lahko ocenili konec meseca. Sicer pa je prvi teden, ko so bili na počitnicah tudi šolarji z. Gorenjskega, skoraj že mimo. prihodnji teden pa napočijo počitnice za Ljubljano in Maribor, kar se bo prav tako poznalo na kranjskogorskih smučiščih od Martuljka so Podkorena in Planice. Snega je še dovolj, naprave obratujejo vsak dan od 9. do 17. ure, vsak dan, razen ponedeljka, pa je na sedežnici Dolenčev rut tudi nočna smuka med 19. in 22. uro. Za ljubitelje teka na smučeh, ki imajo na voljo proge Rateče, Planica, Tamar, Kranjska Gora, Podkoren, Gozd Martuljek in Mojstrana, je za hotelom Kompas od 17.30 do 20. ure mogoč tudi nočni tek. In kaj poleg smučanja še nudi turistična Kranjska Gora? Umetno drsališče pred hotelom Pri-sankje odprto od 10. do 22. ure, tam izposojajo tudi opremo. Deluje tudi drsališče pri smučišču v Moj- strani. Za tiste, ki od zimskega dopustovanja zahtevajo še več, pa ponujajo vožnjo z motornimi sanmi, vožnjo s severnimi jelenčki. ledno plezanje v soteski Mladca v Mojstrani, ledeni karting, vožnje s kočijo, pod teniškim balonom pred hotelom Kompas pa tudi igranje tenisa. Ta konec tedna je tudi nekaj prireditev, ki utegnejo pritegniti obiskovalce: razstava karikatur Bineta Roglja v Liznjekovi domačiji, razstava malih živali v osnovni šoli Josipa Vandota, v soboto ob 19.30 v Ljudskem domu v Kranjski Gori gledališka predstava Trasvestitska svatba, na smučiščih pa je včeraj in danes 3. pokal Baroška dilja. LIS evropski pokal v deskanju na snegu, danes I. državno veteransko prvenstvo v smučarskih tekih, v nedeljo pa dobrodelna prireditev Lions ski open Smučamo in pomagamo. D.Ž. Nočno sankanje ob baklah Velika Planina - Tudi na Veliki planini sedaj lahko poleg smučanja tudi sankamo. Nočno sankanje ob baklah sta rekreacijsko društvo Rigelj in Velika planina Zaklad ta teden že pripravila, danes in jutri. 21. in 22. februarja, zatem pa še 26. in 28. februarja, bo nočno sankanje z Velike planine od 18. do 20. ure. Organizatorji zagotavljajo prevoz, z gondolo in sedežnico na start sankanja ter vrnitev z. gondolo po končanem sankanju, sankači pa naj imajo s seboj poleg sani tudi baterijske svetilke. lepa in vabljiva smučarska tekaška steza, ki vodi od Martuljka pa vse do Kranjske Gore. Tako ob vi kendih lahko vidimo družine, ki se pripeljejo na smučišče: nekateri člani družine tečejo, drugi smučajo, spet tretji vzamejo sanke in se ob robu smučišča sankajo. Okolica je prekrasna in če je lepo vreme, je v Gozd Martuljku prava zimska pravljica. Daleč od gneče kranjskogorskih smučišč, daleč od smučarjev, ki le razkazujejo sebe in svojo opremo. V Qozd Martuljku je res lepa družinska smuka. Tako smuko bi lahko ponujali tudi v Mojstrani, če bi obratovala vlečnica, ki pa jo RTC /.ič niče Kranjska Gora prodajajo. Že nekaj časa. Zdaj so se našli zasebni interesenti z Dolenjskega, ki bi žičnico kupili. Mojstrančani le upajo, da se bo to res zgodilo. Če bo vlečnica obratovala in če bodo po mojstranškem polju potegnili tekaške proge, potem bo v Mojstrani ob dobri zimi spet tako živahno, kot je bilo nekoč, ko sko rajda nisi mogel po cesti mimo smučišča, toliko je bik) smučarjem in drsalcev. Ob žičnici je drsališče in lako bi tak mini zimsko športni center privabil zelo veliko obisko valcev. Zaledje mesta Jesenic je namreč izjemno veliko. Darinka Sedej JEREB, , d.o.o.. TURISTIČNA AGENCIJA & AVTOBUSNI PREVOZI 04 51 57 110, GSM: 041 833 088, E-pošta: jereb.doo@slol.net vas vabimo na razpisana potovanja. Za naročnike Gorenjskega glasa nudimo 5 % popust. • RIM, ASSISI: 13. -16.3. - 39.600 SIT • TOSKANA, CINQUETERRE: 24 25 3 22.800 SIT • SARAJEVO - DUBROVNIK: 1 35 33.800 SIT • BOROMEJSKI OTOKI: 6 75 21.100 SIT • BERLIN - DRESDEN: 26 30.5. 95.100 SIT • LETOVANJE LLORET DE MAR, SKANDINAVIJA, ANGLIJA -ŠKOTSKA - IRSKA, IBERSKI POLOTOK, MAROKO IN ŠE KAJ. POKLIČITE NAS. SMS happy hour iz Al Kurilno olje evropske kakovosti Z Magno nakup celo do 9 obrokov! Biti hiter seveda pomeni biti prvi ... in Petrol vam ekstra lahko kurilno olje dostavi prvi. Tudi ko mraz pošteno pritiska, vam bomo olje ob pravočasnem naročilu dostavili takrat, ko boste želeli. Poskrbite torej za vašo toplo zimo in imejte eno skrb manj. Z Magno dobite več ... ob vključitvi v lojalnostno shemo kartice Magna imate dve možnosti: ena je pridobitev občanske kartice in ugodnost nakupa do 9 obrokov, druga pa pridobitev gotovinske kartice zvestobe, ki omogoča ugodnejše nakupe pri Petrolu. 080 22 66 - Hitro, enostavno in brezplačno naročanje kurilnega olja. Petrolovo ekstra lahko kurilno olje, kurilno olje evropske kakovosti PETROL PETROL d.d., Ljubljana, Dunajska cesta 50, 1527 Ljubljana Ko boste letos slalomirali po avstrijskih smučiščih, izkoristite tudi vesele urice brezplačnih SMS-ov iz omrežja A1! Vsi Si.mobilovi naročniki in uporabniki Si.mobit Halo* si ogrejte prste vsak večer med 19.00 in 20.00 uro vse do 30. marca 2003. Pa . pazite na ostre zavoje med tipkami! Ponudba velja za odhodne SMS-e iz omrežja A1. Vse ostale storitve se obračunajo po veljavnem ceniku. * Velja za uporabnike Si.mobil Halo, ki imajo aktivno storitev Odisej. www.simobil.si 080 40 40 Simobil d.d., Smartinska 134b, SI-1000 Uubl vedno zame simobil HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Lenti 15.3. 2003, Trst 28.2.2003, Medžugorje od 21. do 23. 3. 2003; Lidl 13.3.2003; Toplice v Prlekiji (Banovci) - pustovanje od 2.3. do 5.3. 2003; tel.: 04/53-15-249, Šenčur: 251-18-87 0 Prešernovo gledališče Kranj Glavni trg 6, Kranj, tel.: 202 26 81 Danes v petek ob 19.30, H. Pinter: ZABAVA ZA ROJSTNI DAN, za ABONMA PETEK 3, IZVEN in KONTO. Jutri v soboto ob 19.30, H. Pinter: ZABAVA ZA ROJSTNI DAN, za ABONMA SOBOTA 2, IZVEN in KONTO. Četrtek, 27. februarja, ob 19.30. uri, M. Mc-Donagh: SAMOTNI ZAHOD, (Gledališče Koper), za ABONMA PETEK 2, IZVEN in KONTO. 33. TEDEN SLOVENSKE DRAME, 8.-18. marec 2003 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ PROGRAM 33. TEDNA SLOVENSKE DRAME, 8. - 18. marec 2003. I* LOŠKI ODER Bf ŠKOFJA LOKA Tel.: 04/ 51-20-850 GSM: 041/730-982 Jutri, v soboto 22. februarja ob 10. uri Nataša Herlec: OJOJ, BOLI!, gostuje Lutkovna skupina 3 (Tri), sobotna matineja, za IZVEN. Spodnji trg 14, 4220 Škofja Loka prof. META KONSTANTIN, s.p. ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 253 ALPETOUR potovalna agencija,i,i wMj/mMM Turistične poslovalnice: Kranj - 04 201 3 220, Škofja Loka - 04 51 70 305, Tržič-04 59 71 350, Radovljica - 04 53 20 445, Bled - 57 80 420 TEČAJI TUJIH JEZIKOV za odrasle, dijake, učence, upokojence, tel.: 04/51-50-590 ZAKRITI OBRAZI BENEŠKIH ULIC - beneški pustni karneval 1.3. - 5.500 SIT SEJEM ZA LJUBITELJE NARAVE - Hohe Jagd v SALZBURGU 1.3. - 5.500 SIT KROJAŠTVO - PEČOLER, s.p. KRANJ tel./fax: 04/23 28 332 GSM 031 711 055 ROČNA IZDELAVA IN POPRAVILO KLOBUKOV - moške obleke, ženski kostimi, lovske obleke - PO MERI IN UGODNI CENI. GLASOV KAŽIPOT Prireditve Literarno-glasbeni recital Kamnik - V Galeriji Veronika v Kamniku se bo jutri, v soboto, 22. februarja, ob 19. uri začel literarno-glasbeni recital, posvečen spominu kamniškega rojaka, pesnika, prevajalca, kritika in urednika Frana Albrehta (1889 - 1963), Recitatorja bosta Zvone Hribar in Tone Ftičar, avtorska glasba pa je delo Lada Jakše. Sejem pustnih kostumov Jesenice - V Gledališču Toneta Čufarja na Jesenicah so lani v prepustnem času prvič organizirali sejem pustnih kostumov in tudi letos ga bodo. Torej, če imate doma pustne kostume, ki jih ne boste več rabili, jih prinesite v prodajo na sejem, tam pa boste morda lahko tudi kupili kostum za letošnji pust. Sejem bo odprt od 24. februarja do 4. marca od 8. do 18. ure v spodnji avli Kina Železar. Zimski semenj Kranj - Jutri, v soboto, 22. februarja, bo v organizaciji Turističnega društva Kranj na Glavnem trgu, pri vodnjaku, od 8. do 13. ure potekal Zimski semenj. Semenj,bo posvečen letnemu času zimi in bo okrašen s snežaki, kepami, opisane pa bodo zimske radosti. Poleg tega pa bo to semenj domače in umetne obrti. Je eden izmed tradicionalnih in že nekaj let vabi obiskovalce na obisk. Dan odprtih vrat Gabrče - V soboto, 1. marca, bo v Gabrčah pri Zgornjih Gorjah cel dan potekal dan odprtih vrat "Grajskega mlina", ene izmed šestih tradicionalnih hiš v Sloveniji. Reagge dance night Kranj - Alternativno kulturno društvo Izbruh vabi danes, v petek, 21. februarja, od 20. ure dalje v prostore starega zimskega bazena, kjer boste lahko zaplesali ob GLASOV IZLET 1. MARCA - PUSTNO RAJANJE v ZDRAVILIŠČU DOLENJSKE TOPLICE Dopoldne bomo obiskali vinsko klet, nato si ogledali nekaj turističnih in zgodovinskih znamenitosti, se kopali v termalnih bazenih Zdravilišča Dolenjske Toplice (trije bazeni s temperaturo 36 stopinj) ter večerjali v hotelski restavraciji. Za dobro razpoloženje bo poskrbel zdraviliški animator ter ansambel Petra Finka. Maškare bomo zaplesale in najbolj kvalitetne bo komisija nagradila. Cena je Izleta Je 5.500 SIT. Program bo zanimiv in pisan, dan bo prekratek, zato se bomo domov vrnili šele v zgodnjih jutranjih urah nasljednjega dne. Vaše klice pričakujemo po tel.: 04/ 201 42 47, 04/ 201 42 49, 041/ 626 154. Število udeležencev Je omejeno, zato s prijavami pohitite. Napovedujemo: 8. marec v Termah Banovci 8. marec bomo praznovali v Banovcih. Več o izletu v prihodnjih številkah. Vaše klice pričakujemo po tel.: 04/ 201 42 47, 04/ 201 42 49, 041/ 626 154. reage glasbi. Vstop je prost, prostovoljni prispevki pa so zaželeni! Naj flancat Cerklje - Turistično društvo Cerklje bo v soboto, 1. marca, to je na pustno soboto, pripravilo tradicionalno prireditev Naj flancat, na kateri bodo izbrali in nagradili najlepše in največje flancate. Tradicionalna prireditev bo v avli Osnovne šole Davorina Jenka v Cerkljah. Sprejem flancatov za ocenjevanje bo od 10. do 11. ure, nato bo do 12. ure potekalo ocenjevanje, podelitev nagrad pa bo, ob 12.30 uri. Največji flancat je do sedaj meril 73 centimetrov, tehtal pa je 5 kilogramov in pol. Kreativne delavnice Trata - V knjižnici na Trati so ta teden potekale Kreativne delavnice s Sašo. Danes, v petek, se ob 10. uri še lahko udeležite delavnice Izdelaj mo si pustno masko. Pustovanje Škofja Loka - Društvo invalidov Škofja Loka vabi v soboto, 1. marca, ob 17. uri na veselo pustovanje v restavracijo Krona. Za dobro voljo bosta poskrbela Marko in Lojze. Maske so zaželene in bodo tudi nagrajene. Prijave sprejemajo v pisarni društva po tel.: 51 22 970 in 51 21 730. Čajanka Kokrica - Turistično društvo Ko-krica spet pripravlja tradicionalno čajanko in sicer jutri, v soboto, 22. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu na Kokrici. Gost na predavanju bo dr. Brane Kobal, ki je prepotoval že 31 dežel in povsod po svetu proučeval starostnike. Naslov predavanja je Zapovedane in prepovedane poti do zdravja. Postreženi pa boste tudi s čajem in domačim pecivom. Prireditve v Kranjski Gori Kranjska Gora - V Kranjski Gori bo še danes, v petek, 21. februarja, potekal FIS Evropski pokal v deskanju na snegu. Na trgu pred Turistično informacijskim centrom Kranjska Gora bo pokušina kuhanega vina ob zabavni glasbi v sre- do, 26. februarja, ob 20. uri. V četrtek, 27. februarja, se lahko udeležite pohoda z baklami. Zbor pohodnikov bo pred Turistično informacijskim centrom Kranjska Gora ob 20. uri. Jutri, v soboto, 22. februarja, bo ob 10. uri start 1. Državnega veteranskega prvenstva v smučarskih tekih, ki bo v Ratečah in Planici. Ob 19. uri si lahko v Kulturnem domu Dovje ogledate kinopredstavo Bili smo vojaki. V Ljudskem domu v Kranjski Gori pa ob 19.30 uri gledališko predstavo Transvestitska svadba. Prireditve v Tržiču Tržič - V Tržiču bodo v prihodnjih dneh potekale naslednje prireditve: danes, v petek, 21. februarja, se bo ob 20. uri v baru Pr' Rihtar-ju v Zvirčah začelo kegljanje za tržiške delavce in obrtnike, ki ga prireja Območna obrtna zbornica Tržič; jutri, v soboto, 22. februarja, bo na sankaški progi na Ljubelju tekmovanje v sankanju z navadnimi sanmi za člane Sankaškega kluba Podljubelj; ob 10. uri se bo v Skakalnem centru Sebenje začelo tekmovanje Pokal Cockta v smučarskih skokih in državno prvenstvo za cicibane do 9 let in deklice do 11 let (K 15m). Prirejata ga Smučarski klub Tržič, Skakalna sekcija Trifix in Smučarska zveza Slovenije; ob 19. uri se bo v Dvorani tržiških olimpijcev začel koncert skupin Bepop, Power Dancers, Game Over in pevca Se-bastiana, ob 20. uri pa se bo v Osnovni šoli Križe začela rekreacija za. tržiške obrtnike in delavce, ki ga prireja Območna obrtna zbornica Tržič. V nedeljo, 23. februarja, se bo od 10. ure dalje nadaljevalo tekmovanje za Pokal Cockta in državno prvenstvo v smučasrkih skokih in nordijski kombinaciji za dečke do 15 let in ženske absolutno (K 50m). Tek za nordijsko kombinacijo bo 1 uro po končanih skokih na relaciji Grahovše - Sla-parska vas; ob 17. uri se bo v Kriški dvorani začela komedija Kulturnega društva Brezje Zadrega nad zadrego, ki jo prireja Kulturno umetniško društvo Kruh. V ponedeljek, 24. februarja, se bo ob 18.30 uri v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja začel klekljarski krožek z naslovom Odkrivamo lepoto čipke. Otroške dejavnosti Jesenice - V času zimskih počitnic se na Otroškem oddelku Občinske knjižnice Jesenice odvijajo razne otroške dejavnosti. Danes, v petek, 21. februarja, se od 10. do 12. in od 15. do 17. ure še lahko udeležite delavnice Veselo s ši-vanko. Gorenjska - arhitekturni vodnik Predstavitev Arhitekturnega vodnika Gorenjska, avtorja arhitekta Roberta Potokarja, bo danes, v petek, 21. februarja, ob 19. uri v Kurnikovi hiši v Tržiču; v četrtek, 27. febraurja, ob 17. uri v renesančni dvorani v mestni hiši Kranj; v petek, 21. marca, ob 19.30 uri v knjižnici na Bledu ter v mesecu marcu še na občinskih dnevih na Jesenicah in v Kamniku. Torkov večer Radovljica - V Knjižnici A. T. Linharta se bo v torek, 25. februarja, ob 19.30 uri v okviru prireditev pod skupnim naslovom Torkovi večeri začela prireditev z naslovom Tomaž Šalamun, uganka sedanjih in bodočih generacij. O poeziji, pesnikovi literarni poti in njegovi novi pesniški zbirki Table se bo s Tomažem Šalamunom pogovarjal Orlando Uršič. Ura pravljic Radovljica - V Knjižnici Blaža Ku-merdeja na Bledu se bo pravljica za otroke Lisica pastirica, norveška ljudska pravljica, začela danes, v petek, 21. februarja, ob 17. uri. Pravljično uro za otroke, stare vsaj 3 leta, bo pripravila Majda Ribnikar. RadioTriglav® HA 9la/ Gorcnj/kc^ Prvi ftaštkCorenj/ke® Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4. 4270 Jesenice STERE0, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj Kopalni izlet v Izolo Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi na kopalni izlet v Izolo, in sicer 19. marca. Odhod avtobusa izpred avtobusne postaje v Škofji Loki bo ob 7. uri. Prijave zbirajo na sedežu društva do 7. marca oz. do zasedenosti avtobusa. Čez Blegoš na Lubnik Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka vabi v soboto, 1. marca, na 7. rekreacijski pohod "Čez Blegoš na Lubnik". Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Tura bo trajala 6 do 7 ur in je primerna le za kondicijsko dobro pripravljene. Priporočajo pohodne palice in male dereze. Informacije dobite na PD, tel.: 5120 667, kjer se lahko tudi prijavite. Arihova peč -Bleščeča planina Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi svoje člane na tradicionalni, že 25. zimski pohod na Arihovo peč. Pohod bo v nedeljo, 2. marca. Odhod posebnega avtobusa bo izpred hotela Creina ob 7.30. Hoje navkreber bo 2 do 3 ure, pri sestopu nekoliko manj. Na cilju pohoda, pri koči Slovenskega planinskega društva na Bleščeči planini, bodo rojaki pripravili topel čaj in prigrizek ter krajši program, v spomin na rojake, ki so tod padli v boju februarja 1945. Potrebna je dobra obutev in obleka za zimske razmere, dokumenti za prehod meje, tudi palice ne bodo odveč, priporočata vodnika Burgar in Prinčič. Prijavite se lahko v pisarni društva na Koroški 27 ali po telefonu 23 67 850. Po slovenski Istri Kranj - Pohodna sekcija Društva upokojencev Kranj vabi na izlet po slovenski Istri. Izlet bo v četrtek, 27. februarja, ob 7. uri izpred hotela Creina. Skupne hoje bo za dobre tri ure. Vodnika bosta dr. Zdravko Kaltnekar in Jože Škorc, ki zaradi predpusta priporočata, da s seboj vzamete tudi dosti dobre volje in po želji posodo za nakup vina. Jurčičeva pot Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj vabi svoje člane na tradicionalni pohod po Jurčičevi poti, ki bo v soboto, 1. marca, z odhodom avtobusa ob 7. uri izpred hotela Creina. Hoje bo za približno 5 ur. Vodnik Marjan Prinčič priporoča dobro pohodno obutev, pohodniške palice in vremenu primerno obleko. Hrano in pijačo bo moč dobiti povsod med potjo, rezervo pa le imejte v nahrbtniku. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva do zasedbe mest v avtobuu. Izlet na kurentovanje Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na enodnevni izlet na kurentovanje, ki bo v torek, 4. marca, z odhodom ob 7. uri izpred hotela Creina. Maske in dobra volja so zaželene. Prijave v društveni pisarni do zasedbe mest v avtobusu. V Posavsko hribovje Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira jutri, v soboto, 22. februarja, izlet v Posavsko hribovje - Štrusov pohod. Odhod bo ob 6. uri z železniške postaje Kranj. Hoje bo za dobre štiri ure, s seboj pa imejte pohodne palice, vremenu primerno obutev in oblačila ter hrano in tople napitke. Dodatne informacije dobite po tel.: 04/204 15 04 - Lojze Zelnik. Izleti DU Naklo Naklo - Društvo upokojencev Naklo organizira ogled karnevala v Cerknici v nedeljo, 2. marca. Vabijo vse člane, ki se želijo zabavati, da se jim pridružite. Zaželene so tudi maske. Vabijo še na pohod od Trnovca do Udinborštva, in sicer 24. februarja. Zbirališče je pri Trnove ob 13. uri. Organizirajo še en pohod, in sicer 8. marca v Rateče - Tamar. Zbirališče je pri Grmač ob 9. uri. Aprila in maja pa organizirajo dva vsebinsko zelo bogata izleta na Poljsko in v Švico. Prostih je samo še nekaj mest, zato pohitite s prijavami. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu 2571-699 ali 2571-004. Na Lošinj Žirovnica - Planinsko društvo Žirovnica vas vabi po zalivih in hribih Lošinja, in sicer od četrtka, 6., do nedelje, 9. marca. Prijave z vplačilom sprejema Tončka Kajdiž, tel.: 580-14-69 do 12. februarja oziroma do zasedbe prostih mest v avtobusu. Ob prijavi prejmete popolni program. Dodatne informacije po tel.: 040/241-737, Boris Madon. Na Zasavsko goro Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane v soboto, 1. marca, na planinski izlet na Zasavsko goro. Tura je nezahtevna, možne so še "zimske rezerve". Hoje bo od 5 do 6 ur. Odhod izpred trgovine Dvor bo ob 6. uri. Prevoz je lasten. Prijave in informacije Janez Planine, tel.: 255 15 65 do petka, 28. februarja. Izlet na Korčulo Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj letos za velikonočne praznike, od 18. do 21. aprila, prireja izlet na Korčulo. Odhod izpred hotela Creina bo v petek, 18. aprila, ob 4. uri. Prijave z vplačilom akontacije sprejema Niko Ugrica, tel.: 041 /734-049 do zasedbe mest v avtobusu. Obvestila Združenje mobilizirancev obvešča Kranj - Združenje mobilizirancev obvešča svoje člane, ki so v letu 2002 prodali obeznice za vojno odškodnino, da morajo to prodajo prijaviti do 28. februarja 2003 pristojnemu uradu Davčne uprave. Prijavi je potrebno predložiti na obrazcu Davek na dobiček od kapitala. Prijava je obvezna, ker kazen znaša do 100.000 sit. Ob tem omenjamo, da ne bo potrebno plačati nobenega davka na prodajo obveznic in tega ni potrebno vnašati v prijavi o dohodnini. DU Kranj obvešča Kranj - Društvo upokojencev Kranj - sekcija za zimske športe organizira društveno in regijsko tekmovanje v veleslalomu in tekih na smučeh, ki bo v torek, 25. februarja, s startom ob 10. uri na Pokljuki - Rudno polje. Društva upokojencev lahko svoje ekipe prijavijo še danes, v petek, 21. februarja. Organiziran avtobusni prevoz bo iz Kranja ob 7.30 uri izpred hotela Creina (tudi za navijače). Dodatne informacije dobite po tel.: 236 18 70 od 8. do 12. ure ali pri g. Egartu, tel.: 041 618 577. Občni zbor PD Dovje - Mojstrana Mojstrana - Upravni odbor PD Dovje - Mojstrana vas vabi na redni letni občni zbor, ki bo danes, v petek, 21. februarja, ob 18. uri v avli Osnovne šole 16. decembra v Mojstrani. Po zaključku rednega dela bo Janez Brojan pokazal film s planinsko tematiko. Občni zbor TD Cerklje Cerklje - Turistično društvo Cerklje bo imelo danes, v petek, 21. februarja, ob 19. uri v mali dvora- GLASOV KAŽIPOT ni Osnovne šole Davorina Jenka občni zbor. Pregledali in ocenili bodo delo v preteklem obdobju, sprejeli program dela za letošnje leto ter izvolili novo vodstvo. Po občnem zboru bo predavanje Me-lite Miš iz Arboretuma Volčji Potok z naslovom Pomladansko urejanje vrta. Občni zbor PD Jesenice Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 28. februarja, ob 17.30 uri v Osnovni šoli Preži-hovega Voranca na Jesenicah. Občni zbor PD Iskra Kranj - Občni zbor Planinskega društva Iskra Kranj bo danes, v petek, 21. februarja, ob 18. uri v restavraciji Iskra v Savski loki v Kranju. Občni zbor PD Radovljica Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 28. februarja, ob 18. uri v avli Osnovne šole A. T. Linharta v Radovljici. Občni zbor PD Žirovnica Žirovnica - Planinsko društvo Žirovnica vabi na redni letni občni zbor, ki bo v petek, 28. februarja, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma na Breznici. Otvoritev bo popestrena s kulturnim programom. Delavnica za uspešno življenje Stražišče pri Kranju - Absolut Ti-mer k.d. vabi na delavnico za uspešno življenje v sredo, 26. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Stražišču. Na delavnici se boste naučili, kako si pomagati pri stresu in raznih težavah. Učili se boste kreativnega pogovora, sa- momasaže, lahkih telesnih vaj, s katerimi si povrnete moči, starih tehnik za boljše počutje, dihalne vaje in sprostitve. Potrebujete udobna oblačila in obutev, ležalno podlogo in beležko. Informacije na številkah 041 942 009 ali 041 829 122. Predavanja Pomladno srečanje Radovljica - Vrtnarija Reš iz Pod-vina pri Radovljici vabi na prvo iz niza pomladanskih srečanj. Danes, v petek, 21. februarja, bo ob 17. uri Ruth Podgornik Reš pripravila zanimivo predavanje o čarobnem svetu buč. Predavanje za kmetovalce Strahinj - Društvo Ajda Gorenjska vabi na predavanje za kmetovalce "Biološko - dinamična metoda v praksi", z diapozitivi, dipl. agronoma Edvina Tomažiča (kontrolor "Demeter"), ki bo danes, v petek, 21. februarja, ob 18. uri na posestvu Srednje biotehnične šole v Strahinju. Zainteresirane društvo uvede v znamko "Demeter". Dodatne informacije po tel..: 041/749-339, Janez Kepic. Živeti brez bolezni Trata - V Gasilskem domu na Trati bodo v petek, 28. februarja, ob 18. uri ponovno gostili g. Marjana Videmška iz društva Preporod. Na predavanju z naslovom Živeti brez bolezni bo govoril o tem, da naj bo življenje veselje ter da večina ljudi ne sluti, da bo lahko življenje v bližnji prihodnosti mnogo srečnejše, kot so si ga danes zamisli, vendar le, če bodo negovali intuicijo, da živijo z najvišjimi duhovnimi načeli, ki jih lahko njihov razum dojame. Pridelovanje hrane Bled - V Knjižnici Blaža Kumerdeja Bled se bo v četrtek, 27. februarja, ob 16.30 uri začelo predavanje o najstarejši sonaravni metodi pridelovanja hrane z naslovom Kompost, gnojenje, kolobar, uporaba čajev. Predavala bo Meta Vrhunc. Peru in Bolivija Žirovnica - Kulturno-prosvetna sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na predavanje z naslovom Peru in Bolivija, ki se bo v torek, 25. februarja, ob 18. uri začelo v rojstni hiši Matija Čopa v Žirovnici. Predavanje z barvnimi diapozitivi bo predstavil gospod Andrej Rekar. Dojenje Škofja Loka - Mednarodna zveza za dojenje LLL vabi na srečanje danes, v petek, ob 16.30 uri v prostorih Zdravstvenega doma Škofja Loka. Tema srečanja je Prvi tedni dojenja. Vabljene bodoče, doječe in druge matere ter očetje, dobrodošli tudi dojenčki in malčki. Informacije po tel.: 510-8001 - Irena. Beseda o Prešernu Kranj - V sredo, 26. februarja, bodo v predavalnico Srednje elek-tro in strojne šole Kranj v okviru projekta Srečanja in praznovanja slovenskega kulturnega praznika v mesecu februarju povabili novega zanimivega gosta, akademika prof. dr. Borisa Paternuja, literarnega zgododvinarja, ki raziskuje vsa obdobja slovenske književnosti, vid no'mesto pa zavzemata prešernoslovje in moderna lirika. Blejski večer Bled - V Knjižnici Blaža Kumerdeja na Bledu se bo danes, v petek, 21. februarja, ob 19.30 uri začel Blejski večer z naslovom Skrivnostno izginotje Vikingov na Grenlandiji. Ob diapozitivih bo predaval Damjan Končnik. Dva koncerta Moonarta Bled, Škofja Loka - Danes, v petek, 21. februarja, bo v klubu McBled (nekdanji Glemart) nastopila pop ročk skupina Moonart. Koncert bodo ponovili jutri, v soboto, v Loškem pubu v Škofji Loki. Oba koncerta se bosta začela ob 22. uri. Nastop ročk skupine Bled - V Ročk baru Bled se bo jutri, v soboto, ob 22. uri začel nastop skupine Obidil. Koncert zborovske glasbe Šenčur - Komorni pevski zbor Osti jarej Kranj vabi na koncert zborovske glasbe, ki bo v ponedeljek, 24. februarja, ob 20. uri v Domu krajanov v Šenčurju. Večer slovenskih pesmi Kranj - Komorni zbor Gallus Kranj vabi na prireditve ob 20-letnici. Prva izmed njih bo koncert z naslovom Večer slovenskih pesmi, ki se bo v župnijski dvorani na Tavčarjevi 43 v Kranju začel v nedeljo, 23. februarja, ob 20. uri. Sodelovali bodo Kamniški koledniki. Koncert Aritmije Kranj - Alternativno kulturno društvo Izbruh vabi jutri, v soboto, od 20. ure dalje v prostore nekdanjega zimskega bazena na koncert skupine Aritmija. Osti jarej Šenčur - Komorni pevski zbor Osti jarej Kranj vabi na koncert, ki bo v ponedeljek, 24. februarja, ob 20. uri v Domu krajanov v Šenčurju. barcaffe Plastike Petra Cerneta Ljubljana - V prostorih Mestne galerije Ljubljana bodo v ponedeljek, 24. februarja, ob 19. uri odprli razstavo interierske in monu-mentalne plastike akademskega kiparja Petra Černeta. Na razstavi ob avtorjevi 70-letnici bo prikazan umetnikov fazni razvoj od akademskih let, prek posameznih ciklov, ustavrjenih v lesu in bronu ter v kombinaciji teh materalov, do razigrane in barvne slikovite rastlinske motivike v najbolj prvin-skem kiparskem gnetivu - glini. Vitraži Škofja Loka - V Okroglem stolpu Loškega muzeja bo do 13. marca na ogled razstava Vitraži oblikovalke Irme Kopač. Likovna dela Nejča Slaparja Kranj - Likovno društvo Kranj vabi v Malo galerijo v Kranju na ogled razstave likovnih del Nejča Slaparja. Ustvarjalci v kovini Jesenice - Gornjesavski muzej Jesenice in Sekcija umetnostnih varilcev, kovačev in livarjev Plamen pri Društvu za varilno tehniko Ljubljana vas vabijo na ogled razstave Likovnih samorastnikov ustvarjalcev v kovini. Razstavo si lahko ogledate v Kosovi graščini, Titova 64, in sicer do 15. marca, vsak dan, razen nedelj in ponedeljkov, od 10. do 12. ure in popoldan od 16. do 18. ure. Ob sobotah pa od 10. do 12. ure. Razstava fotografij Radovljica - Fotografsko društvo Radovljica se predstavlja s svojimi novejšimi deli na društveni razstavi Radovljica 2002 - 2. del, v foto-galeriji Pasaža v radovljiški grašči- ni Linhartov trg 1. Sodelujejo tudi učenci foto krožka na OŠ A.T. Linharta Radovljica. Kipi Ljuba Kožica Radovljica - Danes, v petek, 21. februarja, se bo ob 17. uri v galeriji Avla Občine Radovljica začela otvoritev kiparske razstave Ljuba Kožica. O avtorju in njegovem delu bo spregovoril dr. Cene Avguštin, umetnostni kritik. Razstava bo na ogled do konca marca. Razstava karikatur Kranjska Gora - V Liznjekovi hiši v Kranjski Gori bo do konca marca na ogled razstava karikatur Bi-neta Roglja, Andreja Novaka in Jožeta Frica. V deželi pingvinov Tržič - Vzgojno varstveni zavod Tržič, vrtec Deteljica in Turistično društvo Tržič vas vabita na ogled razstave z naslovom "V deželi pingvinov" v rotundi Abanke v Tržiču. Izdelki so delo otrok vrtca Deteljica ob pomoči mentoric Tatjane Malovrh in Petre Jurjevčič. Razstava je na ogled do 28. februarja. Krajina Ljubljana - Do 21. marca je v prodajalni Atrij, Slovenska cesta 58, na ogled razstava barvnih fotografij z naslovom Krajina. Razstavlja Aleksander Čufar, član Fotografskega društva Grča. Umetniška dela Jožeta Vogelnika Spodnje Bitnje - V piceriji Baron razstavlja likovna dela v akrilu na platno in risbe - svinčnik. Razstava bo na ogled do aprila. yMMGLAS Nadaljevanje na naslednji strani PREJELI SMO Diagnostični center ugotavlja Odgovor na članek z dne 11. 2. 2003 V Diagnostičnem centru Bled smo v zadnjem času presenečeni nad članki, ki se pojavljajo v različnih časopisih. Ugotavljamo, da je bilo zapisanih kar nekaj neresnic, zato želimo predstaviti potek dogajanja v zvezi s predvideno gradnjo prizidka k Vili Bogatin. Ves postopek se je začel v decembru 2000, ko nam je občinska uprava na sestanku kot edino možnost za izgradnjo prizidka predstavila postopek spremembe oz. dodatka k veljavnemu PUP-u za območje, kjer se nahaja Vila Bogatin. Pri tem so predstavniki občine izrazili željo, da ob južni meji parcele, ki je v naši lasti in na kateri bi stal prizidek, potekajo stopnice do cerkve sv. Martina, s čimer se sosedi niso strinjali. Celoten postopek smo začeli po pravilih - pridobili smo urbanistično informacijo in vložili prošnjo za izdajo lokacijskega dovoljenja. Zatem nas je občina pisno obvestila, da je za posege potrebna sprememba PUPa. Ker občina v svojem planu za leto 2001 in kasneje ni imela predvidenih sredstev za postopek spremembe PUPa, je Diagnostični center Bled sam financiral celoten postopek. Kot izvajalca nam je občina predlagala Urbi, d.o.o., kije že v preteklosti sodeloval z. njimi in zato seveda poznal potek sprejemanja PUPa. Na lokacijskem ogledu, kamor so bili vabljeni tako mejaši, kot tudi pristojne institucije, je takratni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine zahteval sondiranje terena, saj v primeru, da bi bilo pod površino nadaljevanje skale, na kateri stoji cerkev sv. Martina, ne bi izdali soglasja. Smernice Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in njihovo sodelovanje je zahtevala občinska uprava. Za sondiranje terena smo morali pridobiti še dodatna soglasja in geodetski načrt terena. Izvedeno sondiranje je pokazalo, da v tem predelu ni skale, temveč pesek. S tem postopkom smo zadostili pogoju za nadaljevanje pridobivanja PUPa. Po drugem ogledu so marca 2001 na Zavodu za varstvo kulturne dediščine sprejeli sklep, da njihova enota ni pristojna za odločanje o našem primeru, temveč so zaprosili za imenovanje strokovne komisije na republiškem nivoju. Obvestilo o tem smo prejeli 22. maja 2001. Komisija se je sestala avgusta 2001 dvakrat -izvedla je tudi ogled na samem mestu ter po izvedbi predlaganih korektur makete z upoštevanjem stopnišča do platoja za cerkvijo in podrobnejšo obravnavo zasaditve Z visokim drevjem in nižjo obrast-jo, podala pozitivno mnenje h gradnji prizidka. Pogoj, ki ga mora investitor upoštevati, je, da je komisija obveščena o vseh fazah projekta. V decembru 2001 smo začeli s programom priprave za spremembo PUPa, v katerem so bile obrazložene planirane spremembe. To je bilo gradivo, ki se je obravnavalo v nadaljevanju 26. seje občinskega sveta z 19.12.2001. Na tej seji občinskega sveta je občinski svet izrazil zahtevo, da se sklene tripartitna pogodba med Občino, hotelom Jelovica in Diagnostičnim centrom Bled glede izgradnje parkirne hiše. Na seji so bile zahtevane tudi dopolnitve PUPa, kar je izvajalec postopka pripravil v skladu z zahtevami. Občinski svet se je na predlog občinske uprave na 27. seji sveta 30.1.2002 odločil, da k postopku, kije potekal za Diagnostični center Bled, priključi še hotel Golf in njihove spremembe, s čimer pa se mi, tudi kot nosilec financiranja postopka, nismo strinjali. Javna razgrnitev sprememb in dopolnitev PUPa za središče Bleda je potekala od 5. februarja do 7. marca 2002. V tem času je bila izvedena tudi javna obravnava sprememb PUPa. Urbi, d.o.o., je pripravil strokovna stališča do pripomb in predlogov iz razgrnitve in jih kasneje na zahtevo svetnikov, ki je bila podana na 28. seji občinskega sveta 13. marca 2002, še enkrat dopolnil z natančnejšo obrazložitvijo. V mesecu maju smo prejeli stališče takratne občinske uprave in župana glede gradnje prizidka, ki je zahteval odmik od parcelne meje ter sofinanciranje izgradnje parkirne hiše. To stališče, skupaj z nadaljevanjem sprejemanja sprememb PUPa, je bilo obravnavano na 29. seji občinskega sveta 29. maja 2002. Po tej seji smo začeli s pridobivanjem zahtevanih soglasij k spremembi PUPa za gradnjo prizidka. Vsa smo pridobili do 30. seje občinskega sveta, vendar točka glede sprememb PUPa na seji ni bila obravnavana. Zal od seje v začetku julija do 31. seje, kije bila 23. oktobra 2002, ni bilo nobene seje več. Na zadnji, 31. seji, so svetniki potrdili spremembe in dopolnitve PUPa, ki so bile v novembru 2002 tudi objavljene v Uradnem listu RS. Naše mnenje, kot tudi mnenje strokovnjakov na tem področju, je, da je bil postopek izpeljan pravilno in legalno. Postopek sprejema dodatka k PUPu je trajal dve leti, obravnavan je bil na več sejah občinskega sveta, kjer so imeli svetniki možnost podati svoje pripombe in dopolnitve. Vedno so imeli na razpolago kompletno gradivo, maketo prizidka ter prisotnost arhitekta, ki je projektiral idejno zasnovo prizidka. Informacije, ki pa trenutno krožijo, pa vodijo v smer zavajanja tistih, ki pri postopku niso sodelovali. Želimo poudariti, da med Občino Bled, hotelom Jelovica in Diagnostičnim centrom Bled ni bila sklenjena nikakršna pogodba o gradnji garažne hiše na področju med Vilo Bogatin in hotelom Jelovica, saj smo tako mi kot hotel Jelovica mnenja, da je ta predel občutno premajhen za garažno hišo, ki poleg tega tudi ne sodi v to območje. Gradnje na tem območju ni predlagal Diagnostični center Bled. Vsekakor pa smo mnenja, da Bled zaradi akutnega pomanjkanja parkirnega prostora potrebuje garažno hišo, vendar na ustreznejši lokaciji. Članki govorijo o t.i. betonskem bloku, ki bo kazil oz. celo zastrt pogled na cerkev sv. Martina. To ne drži, saj bo večji del prizidka pod sedanjim nivojem površine in bo zatravljen. Del objekta, ki bo nad zemljo, bo ožji in umaknjen k opornemu zidu. Poleg tega bo za en nivo nižji, kot je Vila Bogatin ter kot tak ne bo zastiral pogleda na cerkev. Slednjega trenutno zastirajo smreke in topoli. Narava naše dejavnosti pomeni dokajšnjo frekvenco ljudi na tem območju, vendar je prihod in odhod pacientov edini hrup, ki nastaja. Aktivnosti se med tednom običajno zaključijo poz.no popoldne, med vikendi in prazniki pa je center zaprt. Nimamo proizvodne dejavnosti, ki bi povzročala hrup. Poleg tega mimo nas in naših sosedov vodi pot do cerkve, ki jo turisti dokaj pogosto obiskujejo. V bližini Vile Bogatin je tudi nekaj lokalov, iz katerih se hrup širi pozno v noč, vse dni. Omenja se tudi vonj po kemikalijah, ki naj bi se širil v okolico. Pri svojem delu uporabljamo nekaj vrst kemikalij, vendar je količina majhna, hranijo se v vakuumsko zaprtih posodah in vonjav po kemikalijah ni bilo nikoli zaznati v okolici. Trudimo se, da tako ostane, saj bi bilo to zelo moteče tudi za naše paciente, ki pa jim želimo nuditi visoko kvaliteto naših storitev. Presenečeni smo, da se nad frekvenco pacientov, hrupom in neprijetnimi vonjavami (ki jih ni, saj smo celo z ogrevanjem vezani na Jelovico) pritožuje tudi g. Andrej Kavčič, ki živi v Ljubljani in ga zelo redko srečamo. Z njim namreč poslovno sodelujemo, saj nam je celo dal v najem spodnjo etažo hiše, katere solastnik je. Vsekakor smo mnenja, da je bil celoten postopek pravno formalno pravilno izpeljan, da je bilo glasovanje pravilno in daje objava v Uradnem listu zaključek postopka sprememb PUPa. Vedno smo se trudili biti v sožitju s sosedi in celotnim Bledom in vedno smo pripravljeni na pogovor in iskanje skupnih rešitev v dobro vseh. Do sedaj smo bili prepričani, da je temu tako, saj nam neposredni sosedje niso nikoli podali pritožbe nad čemerkoli. Prav tako smo se s svojim kvalitetnim delom trudili promovirati Bled in na svoj način pomagati blejskemu turizmu. Zal pa taki članki, ki prikazujejo le eno plat resnice, škodijo tako nam kot Bledu. Diagnostični center Bled Distribucijski center Save Tires, d.o.o., je še vedno črna gradnja V Gorenjskem glasuje bil dne 7. 2. 2003 na 6. strani objavljen članek Jelke Laurenčič. podpredsednice z.a korporativne komunikacije Save Tires, d.o.o., z naslovom Distribucijski center Save Tires ni črna gradnja. Za pravilno razumevanje navedb, ki so zapisane v tem članku, je potrebno navesti tudi vsebino sklepa Ustavnega sodišča RS št. Up 456/02-4 z dne 17. 9. 2002, ki je bil objavljen V Ur, listu RS št. 87/2002. Ustavno sodišče je v tem sklepu zavrglo ustavno pritožbo pritožnika, ker upravni spor v zvezi z veljavnostjo enotnega dovoljenja za gradnjo distribucijskega centra še ni konca» in je bila vložitev ustavne pritožbe v tem delu prezgodnja. Ustavno sodišče pa ni sprejelo predloga za začasno zadržanje iz vajanja enotnega dovoljenja za gradnjo iz razloga, ker to dovoljenje sploh še ni izvršljivo, dokler ni končan upravni spor. Poleg tega je Ustavno sodišče ugotovilo, da tudi stališče, s katerim je Upravno in Vrhovno sodišče zavrnilo odločitev izvršitve enotnega dovoljenja za gradnjo, ni zakonito. Ker pa dovoljenje ni izvršljivo pred končanjem upravnega spora, to ni moglo vplivati na pritožnikove ustavne pravil e. Tako enotno dovoljenje za gradnjo sploh ni moglo biti razveljavljeno, ker še nikoli ni bilo veljavno. Tudi ugotovitev v članku da so vse zahteve za prekinitev .//raai<>ycioss siol.com Mahtovec Š40. dno. \r, ■■<:■■■ trg 3. Lrtqa R MEGANE COUPE I. 99, klima in ostala oprema, možnost financiranja. RONDO 041/942-912 2271 Zelo ugodno prodam OPEL ASTRA 1.6 i karavan, I 95, klima, CZ, ES, radio, kovinska barva, garažiran, odlično ohranjen tr 040/642-693_2275 R 5,1.90, rdeč, ohranjen, 145 000 SIT. TS 040/614-404 2288 R 5 FIVE, I. 96, 95000 km, bel. 3 v . DCZ. TS 040/771-700 2318 Prodam GOLF bencin 1.3, I. 89, tip 90, v dobrem stanju, reg. do konca leta, 140.000 km. TS 041/8300-83 2324 LANCIA DEDRA 2.0 T. 1.93, 180 000 km, dodatna oprema, kovinsko črne barve, cena 390 000 SIT. TS 040/300-838 2331 RENAULT CLIO 1.4 RT, 1.98, klima + vsa oprema. TS 041/787-050 2334 R 5 CAMPUS, 1.93, kovinsko srebrna, 5 V, kot nova. tr 040/398-574 2335 ZAPOSLIM ZIDARJA zaposlim za fasaderstvo in strojne omete, v okolici Jesenic. Lahko tudi delavec, ki bi imel veselje do tega dela. TS 041/584-227, Vajdec Damjan, ul. Prvobor-ca 6, Jesenice 1060 Zaposlim STAVBNEGA KLEPARJA - KROVCA. TS 041/628-292, 04/2555-444 SPARTAK d.0.0., Sveteljeva 4, Šenčur 1663 Iščem pomoč za likanje na domu (Drulov-ka), 3 ure na 14 dni. TS 23-55-930, popoldan 1826. Zaposlimo KV MIZARJA s prakso. Smolej,d.o.o., Kovor, Pod gozdom 30, Tržič, tr 595-88-02 ali 041/619-302, med 8. in 18. Uro 1896 MAKLER BLED d.o.c PRODAJA NEPREMIČNIN 4260 Med, Ljubljanski, cesta tel.: 5767-600, 041/647-974 Zaposlimo mlajšega moškega, strojna smer, bližnja okolica Škofje Loke. Roto-plast, Kidričeva c. 9, Šk. Loka, TS 5134- 120 1943 Zaposlim več deklet za delo v šanku. K.K. ŠTALCA, Britof 48, Kranj TS 041/331-875 Zaposlimo prikupno dekle za delo v šanku. tr 031/325-442, Okrepčevalnica Kozolec, Sp. Bitnje 2 1939 Vabimo k sodelovanju samostojne podjetnike- pečarje, zidarje, pleskarje, za sanacijska in zaključna dela v gradbeništvu. Gradbeništvo Tempo, Senično 60, Križe, tr 041/643-512 2011 SVI I NfPRI MM' NIM 04/2«ll()00 : O4/707-MW NTPRTMICNINF RIAI fSlAII 1,1,,,://» Zaradi širitve obsega dejavnosti zaposlimo takoj: gradbenika, lahko je invalid z obveznim znanjem na računalniku, delo je predvsem v pisarni, samostojnega kleparja in mladega fanta, ki ima veselje za krovsko-kleparska dela, možnost priučitve Zaposlimo tudi vodovodnega instalaterja. Informacije vsak dan na TS 25311-47 od 7. do 8. ure, ali pismene prijave na naslov: Hočevar Slav-ko.s.p., Visoko 135, 4212 Visoko 2012 Ste ostali brez službe ali pa bi radi izboljšali gmotni položaj? Nudimo vam dinamično delo z možnostjo lepega zaslužka Pokličite na TS 041/645-186 (ni prodaja), MKZ, Slovenska c. 29, Ljubljana 2027 Zaposlimo dekle za pomoč v kuhinji in pomoč v strežbi med vikendi. TS 5720-100, Zupan Alojz s.p., Boh. Bela 128 2082 ŠTUDENTKI za občasno pomoč v stežbi, zaposlimo. TS 041/228-486, Innervi-ew.d.o.o., Rodine 26, Žirovnica 2098 NATAKARJA in KUHARJA zaposlimo. Gostilna Bizjak, Zg. Bela 20, Preddvor TS 031/640-930 2108 Mlada družina iz Tržiča išče pomočnico za likanje in pospravljanje TS 031/811-708 2129 Delo dobi dekle za strežbo v šanku ter FRIZERKA. Prošnje poslati na naslov: Katra bar in frizerstvo, Podnart 42 b, 4244 Podnart __Tj_ AVTOHIŠA KAVCIC E_tJ POOBLAŠČENI PRODAJALEC PEUGEOT IN SERVISER VOZIL PEUGEOT razpisuje naslednje delovno mesto AVTOMEHANIKA Pogoji: - izobrazba IV. stopnje - samostojnost pri delu - starost do 30 let - vozniško dovoljenje B kategorije Pisne prijave in dokazila o izobrazbi pošljite na naslov: Avtohiša Kavčič, d.0.0., Milje 45, 4212 Visoko. njdomplan družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem mi in energetiko, d.d. kranj.bleiweisova 14 GSM: 041/647-433 STANOVANJE PRODAMO v Kranju pri Vodovodnem stolpu prodamo dvosobno stanovanje v I, nadstropju, izmere 54,5 nv; ' Na Planini III. v Kranju prodamo obnovljeno dvosobno * kabinet stanovanje s hobi sobo v kleti, samostojnim vhodom in dvema atrijema, izmere 94,50 m!; ' na Planini I v Kranju prodamo 2 ♦ 2 kabineta stanovanje v VI. nadstropju, izmere 91 m'; ' v Kranju. Savska loka. prodamo obnovljeno trosobno stanovanje s centralnim ogrevanjem v I. nadstropju, izmere 85,60 m'; v Kranju na Planini I. prodamo 3-sobno • 2 kabineta stanovanje, III. nadstropje, v izmeri 103,7 m1: v Kraniu na Planini I. prodamo dvosobno * 2 kabineta stanovanje v IV. nadstropju, izmere 88.6 m!; ' v starem mestnem jedru Kranja prodamo starejše trosobno stanovanje brez centralnega ogrevanja v I. nadsstropju, izmere cca 130 mf na Planini I v Kranju prodamo obnovljeno garsonjero v XI. nadstropju, izmere 21 m!; na Planini II v Kranju prodamo dvosobno stanovanje v II. nadstropju, izmere 68,3 m'. v Školji Loki prodamo enosobno stanovanje v III. nadstropiu, v izmeri 33 nv • nizek blok - klasično ogrevanje: HIŠE - PRODAMO v Ciičah pri Kranju prodamo stanovanjsko hišo z gostinskim lokalom in urejenim parkirnim prostorom: Kranj ■ bližnja okolica, prodamo družinsko enonadstropno hišo z 345 m: bivalne površine in kletjo na parceli velikosti 1400 m: (hiša je prenovljena): ' v Podbrezjah prodamo visokopritlično hišo z gostinskim lokalom v obratovanju in svojim parkirnim prostorom, na parceli velikosti cca 1000 m' v bližini Cerkelj na Gorenjskem prodamo pritlično hišo, tlorisa 12 x 11 m', na parceli velikosti 572 nf; ' v Radovljici prodamo pritličje enonadstropne stanovanjske hiše m prizidek z garažo za dva avtomobila na parceli velikosti 980 nv; ' v Kraniu, v centru mesta, prodamo na lepi lokaciji starejšo hišo, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovno-stanovanjski objekt: v Zmmcu pri Školji Loki prodamo visokopritlično hišo v III. gradbeni lazi. na parceli velikosti cca 600 m;; ' Iz Bleda. 10 km proti Bohinju, prodamo starejšo hišo na parceli velikosti 520 m!; na Kokrici pri Kranju prodamo novozgrajeno hišo v IV. gradbeni lazi, na parceli velikosti 541 m!; v bližini Naklega prodamo visokopritlično hišo v III. gradbeni lazi. na parceli 500 m1; v bližini Škofje Loke na zelo lepi lokaci|i prodamo visokopritlično hišo na parceli, velikosti 160 m'. ' na Primskovem v Kranju prodamo dve poslovni stavbi različnih velikosti, na parceli velikosti cca 1000 m1; Brezje nad Tržičem - vas Leše • prodamo starejšo kmečko hišo s trgovino v pritličju na parceli velikosti 80 m'; ' v bližini Preddvora prodamo zelo lepo visokopritlično hišo. tlorisa 13 x 9 m' na parceli velikosti 685 itf; ' na Kokrici pri Kranju prodamo starejšo visokopritlično hišo, tlorisa cca 10 x 8 m. na parceli velikosti 460 m!; POSLOVNI PROSTOR-prodamo ' na Jesenicah blizu železniške postaje prodamo poslovne prostore, primerne za pisarne, v II nadstropju, v izmeri 307 nv, ' v neposredni bližini Kranja prodamo več skladiščnih prostorov v skupni izmeri cca 450 nv - lahko tudi po delih; ' na Planini III. v Kranju prodamo gostinski objekt, delno opremljen velikosti 78 m!; è v Kranju blizu avtobusne postaje prodamo poslovne prostore v III. nadstropiu, v izmeri cca 135 m:, primerno za pisarne (možnost prodaje tudi manjših kvadratur); ' v Kraniski Gori prodamo poslovni prostor v IV. gradbeni lazi pritličje, v izmeri 136 m!; ' v Kranju na Primskovem prodamo v mansardi poslovne prostore v izmeri cca 150 m'; ■ v Kranju ■ Zlato polje prodamo poslovni prostor v pritlični, v izmeri 42 m'; ' v Kranju, blizu Zavarovalnice Triglav, prodamo poslovni prostor, primeren za trgovino, banko ali podobno dejavnost, v skupni izmen 552 nv (bivši Comming); ' v Kranjski gori prodamo poslovni prostor v izmeri 125 rrv v 1 etaži stanovanjsko preskrbovalnega centra; ' v Hrastju pri Kranju prodamo poslovni prostor v izmeri 400 m: primeren za trgovino ali skladišče in v mansardi izdelanim dvosobnim stanovanjem, velikosti cca 60 m'; ' v Krizah pri Tržiču prodamo poslovni prostor (primeren za trgovino) v pritličju, izmere 64 m' ■ parkirišče urejeno; POSLOVNI PROSTOR: - oddamo«najem ' v Čirčah pri Kranju oddamo v najem pisarniške prostore v izmeri 80 m1; ' v Centru mesta Kranja oddamo v naiem več poslovnih prostorov različnih velikosti v II. nadstropju; ' v Kranju na Primskovem oddamo v najem poslovni prostor v pritličju, izmere cca 32 m' - samostojni vhod; ' na relaciji Kranj • Školja Loka - Sveti Duh - oddamo v najem zelo lepo urejen poslovni prostor (pritličje • etaža) v izmeri cca 150 m'; ' blizu Krania oddamo v najem večje parkirišče, na parceli velikosti 860 nv; ■ v Kranju na Cesti Staneta Žagarja oddamo v najem poslovni pros tor v izmeri cca 40 m!: ' v Žireh oddamo v najem skladiščne prostore v izmeri cca 130 m: (višina 3,30 m); ' V Cirčah pri Kranju oddamo v najem sklarjščne prostore v izmeri 50 nt, ' v Tržiču oddamo v najem manjši poslovni prostor v izmen cca 30 nv. primeren za trgovino ali pisarno, PARCELA-PRODAMO: ' v Kranjski gori - Podkoren prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 2.500 m'; ' na Zg. Jezerskem prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 1500 m • v Žireh prodamo zazidljivo parcelo, velikosti cca 3000 m; možnost delitve tudi na manjše; ' v Bitnjah pri Kranju prodamo zazidljivo parcelo velikosti 1800 m'; ' v Vodicah prodamo parcelo, velikosti 950 m2, za poslovno dejavnost; VIKEND PRODAMO ' na Zgornjem Jezerskem prodamo manjši vikend na parceli velikosti 460 m1; ' na Krvavcu - Kriška planina • prodamo garsonjero v izmeri 27,10 m1 " na Bledu prodamo vikend, tlorisa 46 m, na parceli velikosti 1400 nv VIKEND PARCELA ' pod Joštom nad Kranjem • Pševo prodamo vikend parcelo v izmeri 1166 m' ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH. DONNA d.o.o. zaposli v nabavno prodajni službi komunikativno osebo z najmanj srednješolsko izobraz, aktivnim znanjem angleškega jezika in znanjem računalništva. Pisne prošnje pošljite na naslov: DONNA d.o.o., Boh. Bela 37 a, 4263 Boh. Bela 2169 W I FAMILY FROST. d.0.0. Tacenska 20, 1000 Ljubljana Podjetje FAMILY FROST zaradi reorganizacije išče 5 novih dostavljalcev. Če ste pripravljeni na nove izzive, pokličite po tel.: 031/609-738, na katerem se lahko dogovorite za razgovor. Zaposlimo VOZNIKE kamionov v mednarodnem prometu, s kategorijo B, C, E in končano IV. stopnjo izobrazbe. Pisne ponudbe z življenjepisom pošljite na: HABJAN TRANSPORT, d.0.0., Zmlnec 78, Škofja Loka. Iščemo KUHARJA, možnost priučitve, v pizzeriji in NATAKARICO. tr 041/682-219 Pizzerija Košuta, Kokrškega odreda 18, Križe 2190 Iščete delo, ki bi vam bilo pisano na kožo? Ste radi sami svoj šef in imate radi izzive? Potem vas vabimo, da pokličete 041 /703-941, Pivnik,d.o.o., Maribor 2199 PIRŠ poslovni imenik Slovenije, zaposli ZASTOPNIKA na terenu. Pogoji: lasten prevoz, komunikativnost. tr 031/669-245, Zupan Marjana,s.p., Senično 18, Križe 2247 OAD nepremičnine Hotel Grajski dvor. Kranjska c. 2, 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24, 03I/322-246. 041/703-839 Zaposlimo NATAKARJA in KUHARJA. Pokličite na ts 031/517-521 Margos d.0.0., Smledniška c. 32, Kranj 2289 Zaposlimo PRODAJALCA s poznavanjem telefonskih aparatov in računalnika. ts 041/59-39-55, Profitel, Zg. Bitnje 70 a, Žabnica 2290 Urejeno dekle za strežbo v bifeju zaposlimo. Prevoz urejen, tedenska plačila. Kugla bar, Zapoge 2, Vodice, 041/795-273, 01/8324-141 2291 Redno zaposlim MIZARAJA z večletno pra-ko. Mizarstvo Stare Roman,s.p., Sp. Senica 21/c, Medvode, 041/695-272 2292 Zaposlimo TRGOVKO za delo v trgovini z oblačili v Šenčurju. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: LAVITA.d.o.o., Prvomajska 29, 3000 Celje, najkasneje do 28.2.2003 2293 ZAPOSLITEV IŠČE Iščem delo - vzamem v varstvo dva otroka na območju Jesenic. ts 5862-484 2037 Iščem delo duo ali trio, igra na ohceti, obletnicah in pustovanju, ugodno. ts 533-10-15 Iščem delo - oskrba oz. nega starejši in bolni osebi. ts 040/756-409_2203 Sprejmem kakršnokoli delo na dom. ts 041/847-500 2236 Iščem delo - varstvo otrok ali čiščenje stanovanja. iT 201-28-61 2266 Iščem delo na obletnicah, porokah vam igra na frajtonarico + midi. ts 25-22-152 ali 031/582-457 2276 ŽIVALI KVALITETNE PRAŠIČE od 25 do 150 kg z možnostjo dostave, prodam. ts 041/655- 528 934 foto ~ FOTO GM redno zaposli: - FOTOGRAFA - VODJA FOTO LABORATORIJA - VZDRŽEVALCA FOTOGRAFSKIH STROJEV ter DELAVCA ZA DELO NA FOTOGRAFSKEM STROJU Pisne ponudbe na: FOTO GM, Ljubljanska c. 5, Kranj PRAŠIČE od 25-200 kg prodam in pripeljem na dom ts 041/724-144 1944 Prodam PRAŠIČA, teža 120 kg, domača krma. ts 041/905-557, 040/886-208OVCE in OVCE z jagenjčki in dvojne okrasne JELENOVE ROGE. IT 5862-484 2086 Prodam ZAJCE za pleme francoski sre-brec. 1T 23 11 907 2093 Prodam težko KRAVO simentalko, dobro ' mlekarico pred telitvijo, pašno. ts 53-14- 089 2097 Prodam ZAJCE za pleme in nadaljno rejo, lahko tudi breje. ts 256-18-79, 031/511-102 2102 Prodam BIKCA simentalca, težkega 200 kg. Besnica ts 041/223-797 21 is Prodam BIKCA simentalca, težkega 160 kg. ts 595-73-06 2127 ZAJCE - mladiče za nadaljno rejo, pasma za meso, ugodno prodam, tr 031 /578-355 Prodam 2 tedna starega čb BIKCA. Selan, Trata 5 pri Velesovem, 041/270-913 2136 Prodam enoletne KOKOŠI nesnice za zakol ali nadaljno rejo. Cena 100 SIT. ts 5132- 622 2139 KRAVO simentalko po telitvi in TELICO osemenjeno simentalko, prodam, tr 5801- 151 2153 Prodam burske KOZLIČE in križance, tr 05/380-80-95 2157 KRANJSKA ZASTAVLJALNICA Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti. 04/236-73-73 FESST d.0.0.. Stritarjev* 5, Kranj Gorenjke In Gorenjci Poslušamo Kranj - Radovljica - Jesenice Biroteh, d.o.o. - Hrušica Z Vami smo vsak dan 24 (štiriindvajset) ur na dan najhitrejši in najzanimivejši medij današnjosti, nekomercialni regionalni TV program GORENJSKE TELEVIZIJE G 24 ur na dan oddajamo strani GORENJSKEGA TELETEKSTA Ves dan VIDEOSTRANI vsak večor GORENJSKA TV POROČILA Sedem dni v tednu oddajamo zanimiv.domač, pester, pozitiven in nenasilen TV program Snemamo v TV studiu, v VbH občini, v Vasi KS ali celo pri Vas doma telefon uredništvo: telefon komerciala: 04/233 11 59 04 / 233 11 55 telefon TV STUDIO: 04 / 233 11 56 fax marketing: 04 / 232 45 50 fax poročila DESK: 04/233 12 31 e-mail: |jtv@ti INTERNET! http://www.tele-tv.si TELETEKST STRANI, VIDEOSTRANI, TV REPORTAŽE, VIDEOSPOTE, OTVORITVE, TV PROGRAM V ŽIVO, PREDSTAVITVE PODJETIJ, DIREKTNE PRENOSE ALI "CELOVEČERNI FILM" Našli nas boste v $reu Gorenjsko -GTV gorenjska televizija. Nikole Tesle 2, p.p. 181,4001 KRANJ Prodam 1 teden starega čb BIKCA. ts 2561-600 2159 Prodam JARKICE, stare 19 tednov. Res-nik, Moste 76, 1218 Komenda ts 01/8341- 118_2164 Prodam 1 teden starega BIKCA. ts 040/516-409 2210 Prodam KOKOŠI nesnice za zakol ali nadaljno rejo 150 SIT. Zadraga 18, Duplje, ts 595-84-05 2214 RJAVE JARKICE tik pred nesnostjo, prodam. Globočnik, Letališka 14, Voglje, Šenčur, 041/644-221 2218 Prodam KUNCE samce in samice renske lisce, čiste pasme, samice breje. Kušar Ciril, Sv. Duh 124, Šk. Loka 2226 Prodam ZAJCE za pleme samice in enega samca. ts 531-86-64 2238 Prodam 2 PAVJI SAMICI, stari 9 mesecev. ts 5180-441_2240 Prodam čb BIKCA starega 10 dni. ts 041/693-955 2243 Prodam teden dni staro TELIČKO simentalko in dva meseca starega čb BIKCA. ts 5333-196 2245 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko in do 40 kg težke PRAŠIČKE, tr 041/855- 7 5 3 2253 Prodam 10 dni staro TELIČKO simentalko in polovico MESA od enoletnega BIKA. tr 231-18-12_2263 Prodam čb BIKCA starega 14 dni. ts 513- 20-77 2265 Prodam 2 ali 5 tednov staro TELIČKO si-mentalko. ts 25 21-499_2273 Prodam 10 dni starega čb BIKCA, tr 2041-182_2284 BIKCA čb prodam. ts 2042-638 2294 Prodam TELICO mosne pasme limuzin, staro 12 dni. ts 5721-335 2323 Internet: www.radiotop.net KOIHO BelVi Glasbene želje: 04 231 60 60 SMS box: 031 363 383 Marketing: 041 713 072 Radio Oelvi. rtü 0., Smaiieliu 6, 4000 Kion| ŽIVALI KUPIM Kupujemo MLADO PITANO GOVEDO, krave, jančke. tr 041/650-975 2013 Kupim KRAVO simentalko s teletom ali visoko brejo in BIKCA 200-400 kg. tr 53-12-263,041/754-709 2096 Kupim bikca simentalca, starega do 10 dni, tr 041/922-679 ali 2571-183 2126 Kupim BIKCA sim. starega 10 dni. ts 041/716-887 2189 Kupim BIKCA simentalca starega 10 dni. ts 041/901-888 2198 Kupim do 14 dni starega BIKCA simentalca. ts 040/522-070 2202 Kupim en teden staro TELIČKO simental-ko. tr 23 12 237_22ie_ Kupim KRAVO simentalko, visoko brejo. ts 031/309-731 2225 Kupim BIKCA simentalca, starega do 12 dni tr 041/841-632_2286 Kupim BIKCA simentalca. tr 51-22-777 2326 X m €, da JMIWj v 8t> PETEK SOBOTA NEDELJA v •. , ,. od -10 °C od -6 "C od -7 °C do 1 "C do 1 °C do 3 "C Danes, v petek, se bo zmerno pooblačilo, popoldne bo oblačnosti več. Veter bo šibak. Jutro bo še mrzlo, temperature bodo okli -10 stopinj. Podnevi bo živo srebro okoli ničle ali malo nad 0. Jutri, v soboto, bo pretežno oblačno, tu in tam je možna kakšna snežinka. Zjutraj bo topleje, podnevi pa kakšno stopinjo manj kot v petek. V nedeljo se bo po razmeroma oblačnem jutru postopno zjasnilo. Sankanja ni - posipamo V eni izmed prejšnjih sezon so takih uporabnikov, zaradi katerih plužijo cesto na Vršič, v tednu dni našteli le devet. Sol neizmerno uničuje vršiško cesto. Kranjska Gora - V zimski sezoni 2000 in 2001 je Direkcija RS za ceste zaradi posledic zemeljskega plazu v Logu pod Mangartom in s tem povezanim zaprtjem mejnega prehoda Predel naročila Cestnima podjetjema Nova Gorica in Kranj, da zagotovita prevoznost Vršiča vso zimo, razen v času nevarnosti snežnih plazov oziroma vzpostavitve prevoznosti ceste preko Predela. V naslednji sezoni je bilo malo padavin, cesta se je posipala s peskom in soljo. Letos je bilo dovolj snega, cesta se dan za dnem, če je treba, pluži in posipa. Če se danes zapeljete na Vršič, se boste peljali po tako suhi cesti, kot so suhe vse magistralne ceste. V eni izmed prejšnjih sezon so po podatkih Direkcije za ceste za zimsko vzdrževanje porabili 34 milijonov tolarjev in za letno 14 milijonov tolarjev, v zadnjih dveh letih pa je bilo porabljeno z.a investicije in redno vzdrževanje kar 127 milijonov tolarjev. Lani avgusta in septembra so spet opravili kar nekaj popravil od sanacije zidov, zelo dotrajan most nad Erjavčevo kočo - skratka najnujnejša popravila, kajti sama cesta je bila v katastrofalnem stanju. Na gorenjski strani ceste, ki jo vzdržuje Cestno podjetje Kranj, cesto izredno dobro pozna strokovnjak Vido Jagodic, ki pravi: "Vršiška cesta je bila vso zimo prevozna, zaprla je bila le v času nevarnosti plazov. Ko cesto zapremo, si odseke, kjer so plazovi, ogleda meteorolog. Posipamo jo z mešanico peska in soli, prometa je ob vikendih ogromno, prihajajo predvsem smučarji, turisti, planinci. Cesta sama je od ruskega križa naprej potrebna preplaslitve. Vršiška cesta je v trdi zimi zelo zacvetela.. Ivko Dolenc V nekaj letih naj bi se v skladu z razpoložljivim denarjem obnovila v dveh ali treh etapah..." Cesta je tudi zaradi posipanja s soljo - blago opominjamo, da je v Triglavskem narodnem parku, kjer naj bi se s soljo ne posipalo -pokazala zobe: na nekaterih odsekih asfalt cveti, da je veselje. Direkcija za ceste nas je enkrat na to temo že okrcala, da se s soljo mora posipati, ker da ima cesta velike vzdolžne naklone, na cesti je sneg ali led, pri vožnji navzdol pred ovinkom pa obstaja velika možnost zdrsa. Samo pesek je na taki cesti blažev žegen, učinkuje le skupaj s soljo. Čeprav je res krasno, da se na Vršič sredi najtrše zime pripelješ kot gospod, ima posipanje in zimsko vzdrževanje veliko nasprotni-' kov, ki pravijo, da sol v park ne Med tednom je malo turnih smučarjev, ob koncu tedna pa jih kljub nevarnosti plazov prihaja kar veliko... sot*L ^a cest0 preveč uničuje in da je Vršič še lepši, če ga zavzameš peš ali s sanmi. Naključni hribola-zec Ivko Dolenc pravi: "Ni prav, da se cesta posipa. Kaj se pa to pravi! Cesta se s soljo grozno uničuje." Mnogi menijo, da država meče denar proč; posipa, nato mora asfaltirati, medtem ko je Primorcev, ki naj bi se preko Vršiča vozili v Ljubljano, le peščica. Prejšnjo zimo so takih uporabnikov ceste, zaradi katerih se v resnici tako drago vzdržuje Vršič, v tednu dni našteli komaj devet. Komu na čast in za koga potem vršiška cesta Most nad Erjavčevo kočo so lani lepo popravili... cveti? Darinka Sedej Čiv, čiv! Pridi, bova šla gnezdit! Prirodoslovni muzej Slovenije je nedavno izdal dvojno zgoščenko zvočnih zapisov 93 vrst gozdnih ptic, ki jih je v različnih tipih gozdov na Slovenskem zbral Tomi Trilar. Ob poslušanju prijetnega žvrgolenja je potrebno kar nekaj tankega posluha, da med množico ptic prepoznamo posamezne vrste. Ljubljana - Dr. Tomi Trilar se je odpravil v gozdove in /. veliko mero potrpežljivosti in ljubezni do drobnih bitij ter narave, na zvočne zapise shranil številne ZVÒke ptic, ki gnezdijo, se oglašajo in pojejo v različnih tipih gozdov. Pri predstavitvi ptičjega petja in oglašanja se je omejil na zvoč- ne zapise, ki so nastali na Sloveti skem, le pri taščini penici je uporabil posnetke s Hrvaškega. Gradivo je posnel / mikrofonoma ter digitalnima kasetofonoma, posnetki pa so bili obdelani s programom ProTools 5 na računalniku Macintosh G4. Pri tem bistveno ni posegal v posnetke, le pri 'Individualna" lesna sova Lepa kalinčka. Pojeta tudi v mestih. nekaterih je odstranjeno moteče ozadje nižjih frekvenc, pri čemer ni posegal v frekvenčno območje ptičjega petja. Ptice nam s svojim peljem, pa čeprav jim le redko prisluhnemo, blažijo, pomirjajo ali pa poživijo naš razburkani um, obremenjen z vsakdanjimi skrbmi, obveznosti in napetosti. Ob pozornem poslušanju in že majhnem poznavanju petja ptic se lahko razloči območno petje samcev, ki se pri nekaterih vrstah tudi večinoma oglašajo. Samice se oglašajo navadno le v primeru komunikacije s samci in mladički in sporočajo svojo prisotnost, samec pa: "Tu sem, pridi, bova šla gnezdit..." Tisti, ki partnerke že imajo, se tako ne oglašajo. Ves čas gnezditve je petje in oglašanje namenjeno le temu. Stržer in ernoglavka sta na Slovenskem dve najmočnejši vrsti med najglasnejšimi pevci, ščinkavec pa najpogostejša, saj se nahaja skoraj povsod po Sloveniji. Značilen je po svojem petju za dež. Zanimivo je tudi. da ščinkav-ci po različnih delih držav Evrope pojejo in se oglašajo drugače. To je pokazala grafična raziskava in primerjava petja. Vsi samci in samice z enega območja pa pojejo enako. Med glasovi in oglašanji pa je prepoznali tudi individualnost ptic, kar je značilno predvsem za različne vrste sov. Na zgoščenki je ob posameznih pticah razloženo tudi petje ostalih ptic, ki so se "ujele" na posnetek, vse pa je zapisano tudi v angleščini in prvič tudi v Braillovi pisavi za slepe. Katja Dolenc, foto: Tina Doki, Tomi Lombar PDI Uè DoéuiAAHO ja* **<*, RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ TELEFON: (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA (04) 2025-290 TRŽENJE E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si ^OUHJSKIHEÇASRttt Spletna stran: http://www.radio-kranj.si NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM