ULTRAMAT 14 plus Best.-Nr. 6464 CA ^AC!T} f ■ www.graupner.de * Unverbindliche Preisempfehlung ‘\/a >Pb . 4 pri priključitvi na omrežno napetost li-MH/Ni-Cd — 0,1 A; Lt-Po/Li-io/Li-Fe -0,3, 4£x 14px 54/rW Izenačevalnifc S Izenačevalni.tok: Mere: > Maša brez omrežnega tUPNERtjinbH »Co KG Postfach 1242 < < Poinilfiitok: f < : /w/eo G ^M fe^rj^ooF// m ■? Tehnični podatki: Delovna napetost: * 11—15 V/8,5 A, enosmerna ali 100—240 V, izmenična jžndst polzenja:* ' 1-+14 ceffc Ni-MH/Ni-Cd h ttp:// sh „ ’ ° Ve ma Bife. 759 01 03 - O vgrajen Graupnerjev izenačevalnik s priključkom za 1 do 6 akumulatorjev NkCd/Ni-MH/Li-po/Li-io-/Lt O samodejni programgp polnjenje modelarskih batei 5 Časovno stikalo z možnostjo izključitve 3 enostavno programiranje s pomočjo štirih tipk 5 osvetljen dvovrstični LCD-prikazovalnik, ki omogoča hkratno prikazovanje vseh pomembnejših futik O možnost polnjenja akumulatorjev Ni-Cd, Ni-Mh. Lbpo, Li-io, Li-Fe, Li-Mn in svinčenih akumulatorjev O možnost nastavitve zaznavanja de’lta-peak za akumulatorje Ni-Cd in Ni-MH D možnost polnjenja samo ene celice ’ C/, polnjenje baterij Li-po, Li-io in Li-Fe s konstantno napetostjo in tokom: samodejno i zmanjševanje polnilnega toka in izklop po dosegu nazivne polnilne napetosti . O’več polnilnih programov za polnjenje svinčenih akumulatorjev , O zaščita pred preobremenitvijo, kratkim stikom in napačno polariteto O možnost izbire angleškega, nemškega ali francoskega menija O prikaz notranje upornosti akumulatorjev pri ročni nastavitvi polnjenja akumulatorjev Ni-MH in Ni-Cd prikaz napetosti posameznih celic pri polnjenju 2- do 6-celičnega akumulatorja Ni-Cd/Ni-MH/Li tok ‘ r - _ AZ 258 • DZ10022 KAZALO Revija za tehniško ustvarjalnost mladih MAJ 2009, LETNIK XLVII, CENA 2,50 € POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠT11102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: Blaž de Costa Odgovorni in tehnični urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Katarina Pevnik Trženje oglasnega prostora: Bernarda Žužek Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, brezplačna številka: 080 17 90 faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mojca.borko@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslov uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 2,50 €, naročnina za prvo polletje pa 12,50 €. Transakcijski račun: 07000-0000641745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 50 €. Devizni transakcijski račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana, d. d., Trg Republike 2, 1520 Ljubljana IBAN: SI56029220012171943 Koda SWIFT: UBASI2X Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Računalniški prelom in izdelava filmov: Studio Luksuria, d. o. o. Tisk: Delo tiskarna INPO, d. o. o. Naklada: 5.000 izvodov Publikacijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Model istrske batane s polkrožno krmo med krstno plovbo po piranskem mandraču. Foto: Slobodan Simič - Sime KAZALO 4 8 11 14 19 20 PLASTIČNE MAKETE NA SEJMU V NURNBERGU (2. DEL). IZDELAJMO ISTRSKO BATANO S POLKROŽNO KRMO (4. DEL) MIM-104 PATRIOT BISTRA - MODEL MOTORNEGA ČOLNA. TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - REGGIANE RE.2000 GA MODEL VAGONA ZA OGREVANJE POTNIŠKIH IN BRZOVLAKOV V MERILU HO TIM 9 maj 2009 3 MITJA MARUŠKO Eduard Ponudba vrhunskih plastičnih maket je zdaj že enako prepoznaven element ponudbe češke firme Eduard kot njiho¬ va serija kovinskih jedkanih dodatkov. V novi seriji letalskih maket v velikem merilu 1 : 32 je že izšel znani nemški lovec messerschmitt Bf 109E-1 (3001), v pripravi pa sta še poznejši različici Bf-109E-3 (3002) in Bf-109E-4 (3003). Makete najuspešnejšega ameriškega mornariškega lovca grumman F6F hell- cat so v letu 2008 kar deževale. Serijo zaključuje najcenejša različica F6F-3 z letalonosilke USS Yorktown (8433) v merilu 1 : 48 v seriji »Za konec tedna«. Zbirka maket nemškega dvomotornega lovca messerschmitt Bf 110 se je zače- Odlična Eduardova maketa sovjetskega lov¬ ca 1-16 tip 24 je zdaj na voljo v osnovni seriji »Weekend«. Posebna izdaja makete fokkerja D. VII v me¬ rilu 1:48prinaša zanimive oznake s sedmi¬ mi palčki. la z izvedenko Bf 110C (8201), le¬ tos pa se nadaljuje z Bf 110D (8202), Bf 110E »Weekend« (8403) ter dvema nočnima lovcema Bf 110 G-4 (8206) in Bf 110 G-2 (8205). Kratkonosim Fw 190, med katerimi bo novost nočni lovec Fw 190A (1144), se zdaj pridružu¬ jeta še dolgonosa Fw 190D-9 (8184) in Fw 19OD-11/D-13 (8185). Z novimi na¬ lepkami bosta spet na voljo Fw 190A-8 (8173) in Fw 190A-5 (8174). V omejeni se; iji »profipack« bo izšel še Bf 108B taj- 4 fun z oznakami Kraljevine Jugoslavije (8054). Polikarpov 1-16 tip 24 (8468) in lavočkin La-7 (8461) bosta zdaj na voljo v osnovni cenejši izdaji. Veselili se bomo tudi ponatisa makete britanskega lovca havvker tempest (1146). Pri Eduardu nadaljujejo z izposojo Airfixovih kalupov. Makete bodo izšle v novi opremi s kovinskimi dodatki in deli iz poliuretanske smole. V pripravi so francoski jurišnik jaguar Al (1133) in njegov britanski brat jaguar F.GR (1131) ter britanski prestreznik BAC light- ning F.6 (1134). Ponatisnjeni bosta ma¬ keti spitfire Mk.22/24 (1121) in različi¬ ca z dodanimi poliuretanskimi deli (1140). Maketa avstro-ogrske različice lovca alba¬ tros D.III oeffag serije 253 v merilu 1 : 48 bo zanimiva tudi za slovenske maketarje, saj so ta letala leta 1919 letela v ljubljanski in mariborski letalski enoti. Messerschmitt Bf-109E-4 v merilu 1 : 32 bo druga izvedenka v novi seriji velikih Eduar- dovih maket. Eduardovim kratkonosim lovcem Fw-190A in Fw-190F bo sledil dolgonosi Fw-190D-9 v merilu 1:48. Eduard se je vrnil k svojim koreni¬ nam, ko se je uveljavil kot ponudnik maket letal iz prve svetovne vojne v me¬ rilu 1 : 48. Izšel je nov nemški enokril- ni lovec fokker E.II/III (8156), v seriji »Weekend« kot E.III (1141), ter tro- krilnik fokker Dr.I (8190). Že dolgo je pričakovana maketa francoskega lov¬ ca spad XIII, ki je na voljo v pozni iz¬ vedbi (8196) kot maketa »profipack«, enaka maketa je na voljo tudi v izdaji »Weekend« (8424), v manjši nakladi pa bo z oznakami ameriških eskadrilj na voljo še v omejeni seriji (1147). Odlič¬ no serijo maket nemškega lovca fokker D.VII letos dopolnjuje posebna izdaja fokkerja D.VII (OAW) »Sedem palčkov« (1139) in avstro-ogrska izvedenka fok¬ ker D.VII (MAG) s češkimi oznakami ob 90. letnici ustanovitve njihovega letal¬ stva (1145). Končno bo na voljo tudi av¬ stro-ogrska različica lovca albatros D.III oeffag serije 253 (8112). Hobby Boss Hobby Boss dopolnjuje serijo hitro sestavljivih in cenovno ugodnih maket v merilu 1 : 72: grumman F-14A tomcat (80276), F-14B tomcat (80277), F-14D super tomcat (80278). Bogatejši je tudi seznam novosti v seriji vrhunsko obli- Še en ponatis messerschmitta Bf 108 tajfun v merilu 1 : 48, tokrat z oznakami jugoslo¬ vanskega kraljevega letalstva Nočni lovec Bf 110G-4 bo vsekakor Eduardo¬ va uspešnica jeseni 2009. V merilu 1 : 48 bo nasledila Revell-Monogramovo maketo, ki ima kar nekaj pomanjkljivosti. maj 2009 t::.: RS Models je izdal kar tri slikovite make¬ te ameriškega dvokrilnega lovca v merilu 1 : 72. Serijo začenja curtiss hawk II s ki¬ tajskimi, kubanskimi in turškimi oznaka¬ mi (92044), sledi mu letalo nemškega asa 1. svetovne vojne Ernesta Udeta, nato letalo z olimpijskimi oznakami (92046) in zaklju¬ čuje izvedenka s plovci (92048). kovanih maket v merilu 1 : 72 klasične konstrukcije z več sestavnimi deli in detajli: dassault rafale B (87245), rafa¬ le C (87246), rafale M (87247), kamov Ka-29 helix B (87227), mil Mi-2T ho- plite (87241), Mi-2URN (87243), Mi-2URP antitank (87244), Mi-2US gunship (87242), sikorsky HH-60 jay- hawk (87235), HH-60 rescue hawk (87234), HH-60 seahawk (87233), SH-60B seahawk (87231), SH-60F oce- anhawk (87232), westland lynx HAS.3 (87236), lynx Mk.88 (87239), lynx Mk.90 »danish« (87240) in super lynx (87238). V seriji letalskih maket v merilu 1 : 48 Hobby Boss ne zapolnjuje več vrzeli v ponudbi ostalih proizvajalcev, temveč začenja s ponudbo izjemno ka¬ kovostnih maket, ki se bodo kosale s konkurenco. Ob Eduardovem odličnem F6F hellcatu je tu še serija konkuren¬ čnih maket: F6F-3 hellcat (80338), F6F-5 (80339) in F6F-5N (80341). Dobrodošle novosti bodo general dyna- mics F-111A aardvark (80348), LTV A-7B corsair II (80343), LTV A-7C cor- sair II (80346), tornado ADV (80355) in tornado IDS (80353). Messerschmitt Me 262 B-1A/U1 (82411) očitno najav¬ lja večjo serijo teh letal v merilu 1 : 48. Čeprav je Hobby Boss eno od redkih podjetij, ki skoraj v celoti izpolnijo ob¬ ljube, pa iz lanskega programa čaka¬ mo še na mig-17PF fresco D (80336), mig-17 PFM fresco E (80337) in PLAAF J-5 (80335). V merilu 1 : 32 si lahko obeta¬ mo iljušin 11-2 (83201) in dvosedežni I1-2M3 (83204). Komur je merilo 1 : 32 TEMI maj 2009 L Češkoslovaško šolsko letalo praga E-241 so uporabljali tudi nemški okupatorji. Pri RS models so izdali dve različni izpeljanki iste makete v merilu 1 : 72. Hobby Boss skrbi za ponudbo sodobnih ameriških vojaških vozil v merilu 1 : 35. Ena od izvedenk bo amfibijsko desantno vozilo AAVP-7Al. za makete letal premajhno, naj počaka na maketi ameriškega mornariškega bombnika SBD-1/2 (81801) in SBD-3/4 dauntless (81801) v merilu 1 : 16. V merilu 1 : 35 se Hobby Boss odloča za doslej še neupodobljena oklepna vozila. Med novostmi napove¬ dujejo ameriški težki tank T26E4 per- shing (82427), izraelski tank merkava Mk.IV (82429), hitra puščavska vozila delta force (82406), nemški pz.kpfw. I ausf.C (VK 601) (82431), assault am- phibian vehicle recovery AAVR-7A1 (82411) in izvedenko s stranskim okle¬ pom AAVP-7A1 RAM/RA (82416). V ladijskem merilu 1 : 350 bo izšla še ena maketa USS Arizona BB-39 iz leta 1941 (86501) in italijanska težka križar¬ ka Pola (86502). Makete Hobby Boss so dosegljive pri Združenju graditeljev plastičnih maket Slovenije, p. p. 8, 1001 Ljubljana. RS Models Robert Schneider je po lanskoletni izvrstni seriji maket nemškega bomb¬ nika dornier Do-17 letos poskrbel za klasičen plastični ponatis nekaterih maket v merilu 1 : 72, ki so bile prej dosegljive zgolj kot poliuretanske ma¬ kete. Ameriški dvokrilni lovec, strmo- glavec, bo dosegljiv v treh izvedenkah: s plovci in kubanskimi oznakami (92048), kot kopenska kubanska izve¬ denka (92044) in kot letalo nemške¬ ga asa Ernesta Udeta (92046). Češko šolsko letalo praga E-241 bo na voljo s češkimi (92045) in nemškimi (92047) oznakami. Makete so dosegljive pri ZGPMS. MPM-Azur-Special Hobby Tri blagovne znamke istega proiz¬ vajalca. Tudi letos so seznami še neiz¬ danih maket dolgi in upam, da bo ve¬ liko tudi presenečenj, ki jih sploh niso najavili. Oglejmo si najprej MPM, ki v zbirki maket 1 : 48 še vedno ponuja Eduardovo maketo avia B-534 III. se¬ rije (48057) s kopico dodatkov, zato je Eduard to maketo tudi začasno umaknil iz ponudbe. Nemški bombnik heinkel He-177A-5 greif bo izšel s francoskimi oznakami (48062), v pripravi pa je še iz¬ vedenka He-177A-3 (48063). Poleg teh nastajajo še dva britanska lovca, klasični gloster gladiator (48055) in mornariški D.H. sea vixen FAW.l (48064), italijanski dvomotorni lovec breda Ba.88B »linče« Japonsko šolsko letalo tachikawa Ki-9 v merilu 1 : 72 je v dveh škatlah na razpolago s celo kopico oznak. 5 REPORTAŽA (48059), nemški izvidnik focke wulf Fw-189A (48066) in ameriški helicopter beli AH-1G huey cobra (48061). Seznam že napovedanih novosti so pri MPM še dopolnili in v merilu 1 : 72 si lahko obetamo makete nasled¬ njih letal: hawker fury (72533), bre- da Ba.88B linče (72538), A-29/PBO-1 hudson (72741), E.E. Canberra B.Mk.2 (72546), E.E. lightning F.Mk.3 (72547), gloster meteor T.Mk./ (72548), focke wulf Fw 189A-2 s strojnicami MG81Z (72550), gloster meteor Mk.IV (72554) in vickers wellington Mk.IV (72555). Ponudba maket Special Hobby v velikem merilu 1 : 32 je lani izjemno narasla, vendar je za leto 2009 ostalo še MPM v seriji 1 : 32 pripravlja maketo itali¬ janskega lovca mačehi MC.200, ki ga ponu¬ ja tudi v manjšem razmerju 1: 48. Heinkel He 100D je MPM-jeva upodobitev t. i. propagandnega lovca v merilu 1:32. MPM bo z maketo znanega šolskega letala D.H. tiger moth v merilu 1 : 48 razveselil ves maketarski svet. MPM-jeve makete v merilu 1 : 72 dobivajo svoje večje brate. Tako bo tudi z bombnikom bristol beaufort Mk. VII v merilu 1: 48. precej neizpolnjenih obljub: P-51 mu¬ stang (32005), hansa brandenburg C.l serije 369 (32007), heinkel He 100D (32009), Jak-3 (32011), P-51A mustang (32012), brewsterbuffalo model 339 C/D (32013), A-36 apache (32014), fiat G.55 (32020), mačehi MC.200 »early version« (32021), roland Cl.II walfish (32024), nieuport Ni-16 lafayette (32030), X-15 zgodnja izvedenka (32029) in X-15A2 z vlačilcem (32031). Seznam novosti v merilu 1 : 48 se¬ stavljajo: mistel kombinacija DFS 230 in messerschmitt Bf 109E (48016), D.H. tiger moth (48025), hansa-bran- denburg C.l serije 369 (48034), F-84F thunderstreak (48035), schreck FBA (48039), fairey firefly Mk.IV/V (48041), fokker D.III (48042), aviatik berg D.I (48043), Hoyd C.V serije 82 (48044), bristol beaufort (48048), breda Ba.65 (48053), fairey battle Mk.I (48056), loire-nieuport LN-40/401 (48058), po- likarpov 1-152 s smučmi in bombami FAB 50 (48060), H-21 flying banana (48062), S2F tracker (48063), E-1B tracker (48063), E-IB tracker (48064), E-2 hawkeye (48065), fiat BR.20 (48068), lebed/sopwith tabloid (48071), IMAM Spitfire Mk. VC v merilu 1 : 48 je sicer že lanski sneg, vendar je velika uspešnica leta 2009. Z njim so leteli tudi v partizanski eskadrilji. Special Hobby bo poskrbel za celo družino poznih izvedenk britanskega lovca spitfire. Seafire MK.XVje le eden izmed njih v merilu 1: 72. Azurova maketa žirokopterja cierva C. 19 v merilu 1 : 72 dokazuje špansko-francosko usmerjenost v izboru maket. (romeo) Ro 57 (48075), dornier Do 24T (48076), maryland (48077), nieuport Nie X (48082), airspeed AS. 51 horsa (48083) in fairey albacore Mk.II (48084). V manjšem merilu 1 : 72 pri Speci¬ al Hobby najavljajo: vodno letalo L-l (72062), beli AH-1G huey cobra (72076), hansa brandenburg C.l serije 369 (72091), B-18 bolo (72095), vau- tour VIIA (72096), supermarine seafire Mk.XV (72097), supermarine seafire Mk.47 (72099), reggiane Re 2000 s ka¬ tapultom (72102), fiat G.55B centauro dvosed (72104), hawker hart (72107), reggiane Re 2001 (72108), S.43/S.43B baby Clipper (72114), supermarine spitfire Mk.22 (72127), supermarine seafire Mk.17 (72129), folland gnat Mk.I (72137), messerschmitt Bf 209V-1/ V-4 (72138), L-19/O-1 bird dog (72139), blackburn skua Mk.II (72140), black- burn roc Mk.I (72141), westland lysan- der Mk.I (72142), fairey fulmar Mk.I (72143), letov Š-328 (72145), aero L-29 delfin (72147), BV 141 (72148), IAR 80 (72151), fairey albacore Mk.I (72152), fairey battle Mk.I (72153), sea harrier FRS.Mk.2 (72154), VL myrsky II (72161), short sunderland (72162), AD-5 skyrai- der (72164), FJ-2 fury (72165), nakajima Ki-43II ko (72170), GAL-25 monospar RAF (72171), CH-37B mojave (72172), PV-2D harpoon (72174), nakajima Ki-43-III oscar (72178), SB2A-3 bucca- neer (72179) in D-558-2 skyrocket »jet & rocket«(72180). V seriji Special Navy v merilu 1 : 72 ni novosti med maketami podmornic in drugih plovil, ki smo jih napovedali že lansko leto. Še vedno pričakujemo pod¬ mornico tipa heicht/hai (SN72003), CV 707 vesikko (SN72004) in biber (SN72006). Zbirka Special Armor Vehicles je namenjena maketam oklepnih vozil v merilu 1 : 72 in program 2009 obsega: sd.kfz 250/1 neu (SA72005), sd.kfz 11 einheitsfahrerhaus (SA72006), pz.kfz. I ausf.B (SA72007) in pz.kfz.II ausf.F (SA72008). Azur je francoska blagovna znam¬ ka, ki jo trži MPM, obsega pa v glavnem makete francoskih letal in letala špan¬ ske državljanske vojne. V največjem merilu 1 : 32 se nam obeta lovec cau- dron 714 (A061) in autogiro cierva/ leo C.30 (A062), v merilu 1 : 48 pa se¬ rija letal bloch 174 (A078), bloch 175 (A079), potez 633 B.2 (A082) in vought V-156 s francoskimi oznakami (A084). V najmanjšem merilu 1 : 72 najdemo med novostmi: supermarine sea otter (A047), breguet Br 19 hispano suiza 12hb (A048), nieuport-delage Ni-D 62 (A049), avtožiro cierva C.19 (A050), koolhaven FK.58 C.l (A052), breguet Br 693 (A053), vautour VIIN (AO55), vautour IIB (A056), potez 25 (AO63), caproni Ca 310 (AO65), dassault super mystere B2 (A070), HA-U12M-1L bu- chon (A071), bloch 174 (A072), amiot 354 (A073), bloch 152 (A074), morane saulnier MS 410 (AO75), PZL 24 (A076), maj 2009 TIE.C’ Pri AZ models so izdelali skoraj vso družino dvosedežnikov hawker hind in hart v merilu 1 : 72. Lovska izvedenka Mk.Iprihaja na trg med zadnjimi. REPORTAŽA AZ models v posebni seriji ponuja češke letalske konstrukcije, ki jih na področju civilnega letalstva kar mrgoli. Embalažo so povzeli po znanih maketa KP iz sedemdesetih let. Makete prvih izvedenk nemškega lovca Fw- 190 so redke. AZ Models jih bo prav vse po¬ nudil v merilu 1 : 72. latecoere 298 z vozičkom (A077), loire 130M z vozičkom (A078) in bloch 175 (A081). AZ Models AZ Models je zdaj že uveljavljena kla¬ sična plastična linija podjetja Legato z maketami, ki vsebujejo večinoma kovin¬ ske jedkane dele in poliuretanske dodat¬ ke, zato je so cene nekoliko višje. Makete AZ Models lahko dobite pri ZGPMS. Serija novosti v merilu 1 : 72 ob¬ sega: dve maketi ameriškega helikop¬ terja MD.500MD defender (72031) in MD.500E (72032), italijanski bomb¬ nik breda 65 A-80 s strojnično kabino (72034), fokker C.X danskega letalstva (72038), britanski bombnik hawker osprey (72039), finski lovec V.L. myr- sky (72041), italijanski lovec breda 27M kitajskega letalstva (72043), češka bombnika aero A-304 v češkoslovaški (72044) in nemški službi (72051), ita¬ lijanski jurišnik caproni AP-1 (72045) in bombnik cant Z.1018 leone (72046), španski fokker C.X (72052), lovec hawker hart M.k.I (72060), izvidnik auster AOP Mk.III (72063), češke ra¬ zličice K-61 (72064), nemške lovce Fw 190A-0 (72065), Fw 190A-1/2 jabo (72066), Fw 190A-1 »aces« (72067) in Fw 190A-2 (72068), brewster bermu- da Mk.I (72069 ter P-47B thunderbolt »zgodnji« (72070). AZ je oblikoval posebno »domačo« serijo maket v merilu 1 : 72 z oznako CZ, ki po oblikovanju povsem spomi¬ nja na zgodnje KP-jeve makete. V tej seriji izhajajo makete čeških letalskih konstruktorjev. Na voljo so že: helikop- TIErC 9 ma j 2009 ter HC-2 heli baby (CZ01), HC-120 heli baby (CZ02), L-13 blanik (CZ03), L-13/J blanik (CZ04), avia Ba-33 (CZ05), avia Ba-33 z japonskimi oznakami (CZ06), DFS kranich 2 (CZ07), VT-52 jerab/kra- nich 2 (CZ08), zlin Z-242L (CZ09), zlin Z-242L military (CZ10), mraz M-1C so¬ kol (CZ 11), mraz M-ID sokol (CZ 12), mraz M-1E sokol s plovci (CZ 13), zlin Z-326 trener master (CZ14), zlin Z-526F trener (CZ15), zlin Z-326A acrobat ma¬ ster (CZ16), zlin Z-526A acrobat (CZ17), zlin 43 (CZ18), zlin Z-143L (CZ19), zlin Z-50L (CZ20), DFS olympia (CZ21), Go-3 minimoa (CZ22), DFS olympia spe- cial (CZ23), L-200 morava (CZ24). Kar veliko teh letal leti tudi s slovenskimi oznakami! V merilu 1 : 48 se obetajo japonska lahka bombnika mitsubishi Ki-15 babs (48012) in C-5M babs (48014), ame¬ riški bombnik vultee vengeance Mk.I (48013), češki lovec avia B.135 lastov¬ ka bolgarskega letalstva (48018), če¬ ška akrobata zlin Z-50L/LS (48022) in Z-50M (48023), češki lahki bomb¬ nik letov Š-16 (48024) in Š-16T/L (48025), finska lovca V.L.myrsky II v vojni (48026) in povojni izvedbi (48027), nizozemski lovec fokker G.l (48028), žirokopter kellet YG-1A/B (48029), japonska samomorilska ra¬ ketna bomba kugisho ohka model 11 (48030), japonski bombnik kawasaki Ki-48 lily (48031) in akrobatski pitts special S.2 (48032). V največjem merilu 1 : 32 pri AZ Mo¬ dels še vedno pripravljajo nemško šol¬ sko letalo arado Ar 96B (32001) in nje¬ govo češko izpeljanko avia C-2 (32002). Serijo civilnih letal v merilu 1 : 144 bo v letu 2009 dopolnila maketa ATR-72 (14405). Valom Makete češkega proizvajalca Valom je prav tako mogoče naročiti pri ZGPMS. V merilu 1 : 72 v letu 2009 nastajajo na¬ slednje makete: uspešna Fokkerjeva konstrukcija F.VIIb/3m (72037), avia F.VIIB (72038), avro 618 »ten« (72039) fokker F.VIIb »Josephine Ford« (72047), beli YFM-1A airacuda (72022), bristol brigand B.MK.I (72030) in TF Mk.I (72041), bristol buckingham (72032) in bristol buckmaster (72031), han- dley page hampden B.Mk.I (72033) in TB.Mk.I (72042), handley page hereford (72035), pozna različica Jak-7B (72040), japonsko šolsko letalo yokosuka K5Y1 willow (72048) in K2Y2 willow na plov¬ cih (72049). V merilu 1 : 48 že drugo leto čakamo na serijo kar petih maket antonova An-2 colt: vojaško (48001), ci¬ vilno (48002), potniško (48003), s plov¬ ci (48004) in s smučmi (48005). Uspešno predvojno potniško letalo fok¬ ker F. VLIb bo pri Valomu na voljo v merilu 1 : 72 v kar nekaj izvedenkah. Letalo Jose¬ phine Ford ima posebne motorje in oznake. Valom dopolnjuje svojo serijo manj znanih japonskih letal z vodno različico šolskega le¬ tala yokosuka K5Y2 ivillou.’ v merilu 1: 72. An-2 v merilu 1:48 bo zagotovo tržna uspeš¬ nica in pri Valomu pripravljajo kar štiri raz¬ lične izvedenke. MAKETARSTVO feVsko biriiino s polkrožno krmo 0. dzJ) SLOBODAN SIMIČ-SIME Prišli smo do zadnjega poglavja v nizu o gradnji batane s polkrožno krmo in na vrsti je barvanje. Katere barve bomo uporabili, je stvar našega okusa, povem pa naj, da so bile sprva vse sta¬ re batane pretežno črne ali skoraj črne, ker so za zaščito uporabljali le katran, terpentin, polsurovo nafto in podobno. Barv niso poznali oziroma so bile drage in kratkotrajne. V začetku 20. stoletja pa je bilo vedno več batan tudi že pobarva¬ nih in če se je le dalo, v belo ali kakšno svetlo barvo. Svetle barve namreč od¬ bijajo UV-žarke, les se manj segreva ter dalj časa zdrži. Za konec izdelamo še sidro, škatle za ribe, fošine, mreže, vrše in vse drugo, kar so batane peljale s seboj na ribičijo. Tudi drobno, z vrvjo opleteno stekleni¬ čko domačega žganja so pogosto imeli s seboj, zato je nikar ne pozabimo pri¬ kazati. V večji steklenici so, predvsem poleti, imeli vodo. Na slikah 2 do 4 so prikazane vme¬ sne faze pri izdelavi sidra, slika 5 pa nam kaže videz škatle za ribe in svitkov za ribolov. Tanek laks in drobne trnke lahko kupimo v trgovinah z ribiškim priborom. Zdaj na batano namestimo vse dele in natančno privežemo vse jadrne vrvi. Izognimo se uporabi napačnih vozlov! Dodajmo še manjkajoče predmete in zajemimo sapo. Naša batana je res čudo¬ vita! Na slikah 6 in 11 vidimo končano batano z različnih zornih kotov. Sledi tisto najrazburljivejše - krst v pravem morju. Batano, ki sem jo gradil ves čas našega druženja, smo s prijate¬ lji prvič preizkusili v precej vetrovnem vremenu. Model smo dali v vodo in dih se nam je ustavil. Močan veter ji je pol¬ nil jadra s krme (slika 10), toda batana se je odlično odzivala nanj in če je ne bi imeli na laksu, bi kaj hitro odplula na sredino Piranskega zaliva. Kar plula je in plula in ko smo jo čez nekaj časa končno potegnili iz morja, v njej ni bilo niti kap¬ ljice vode. Na slikah 7 do 9 je še nekaj pomem¬ bnih detajlov z modela. Posamezni deli opreme so prikaza¬ ni na načrtu, vendar lahko marsikateri del prikrojimo nekoliko po svoje. Tudi pajoli so lahko drugačni, na primer po¬ stavljeni počez, sidro je lahko trikraki maček itd. Kako velika je maketa batane v me¬ rilu 1 : 6, vidimo na posnetku skupaj z avtorjem (slika 12). 8 maj 2009 TIM’ MAKETARSTVO TTE.Z 9 ma j 2009 Kosovnica opreme: 9 Naj zaupam še podatek, da maketa batane, ki je zdaj konča¬ na, vsebuje tako kot prava, več kot 250 sestavnih delov, ki smo jih morali narediti. Za kakovostno maketo batane bodo dobri modelarji potrebovali 180 do 200 ur dela. Skupno bo porab¬ ljenih krepko nad tisoč žebljičkov. Samo za material, vključno s čopiči, zaščitnimi premazi in barvami, bomo sicer porabili skoraj 200 evrov, vendar pa je razveseljivo to, da je vrednost odlično izdelane makete skoraj desetkrat višja. Upam, da ste ob gradnji batane preživeli obilo prijetnih uric in da vam je prinesla veliko veselja, kot ga je stoletja dajala ljudem z obale. Kot je bilo razvidno iz besedila, sem za posa¬ mezne dele plovila ali aktivnosti uporabljal izvirne izraze, saj so tudi ti izrazi pomemben del naše pomorske zgodovine in ni nobene potrebe po njihovem spreminjanju ali izmišljanju no¬ vih, sodobnejših. Na koncu vsaka umetnina dobi avtorjev podpis, zato ne po¬ zabimo na skrito mesto v batani ali na njeno dno napisati svo¬ jega imena, datuma in kraja izdelave. Vsi, ki so izdelali to ali obe v Timu predstavljeni batani, lah¬ ko zdaj izdelajo tudi vseh ostalih osem tipov istrskih batan, ki so opisane v knjigi Batane Istre (v knjigi so tudi načrti) in si ustvarijo čudovito floto nekoč najpogostejših plovil ob naši in istrski obali. Za nujno pomoč pri gradnji bom še nekaj časa do¬ segljiv na naslovu sime.simic@siol.net. Naj bo vaši batani mirno morje in naj ji bodo njegovi bogo¬ vi naklonjeni. Približno tako bi zvenela misel, ki so jo nekoč izrekali ob splovitvah ladij. KOLEDAR MODELARSKIH PRIREDITEV ZA LETO 2009 (dodatek) Oznake: Pozivna tekma: tekma, ki se za cestne kategorije izvede pred uradnim delom tekmovanj; Rally DP: tekma DP, ki je razpisana samo za kategorijo 1 : 8 rally; Skupna cestna DP: tekma DP, ki je razpisana za vse cestne kategorije državnega prvenstva; Off-road DP: tekma, ki je razpisana za kategoriji 1 : 8 in 1 : 6 off-road; Cestna DP: tekma, ki je razpisana za vse cestne kategorije, razen 1 : 8 rally. 10 maj 2009 Tir.r M IM-104 patriot PRILOGA JOŽE in MIHA ČUDEN Risbe: Nikola Cvijetičanin in Živan Josipovič Med zalivsko vojno oz. v t. i. operaci¬ ji »Puščavski vihar« je bil na strani zavez¬ niških sil najbolj opevan raketni sistem Patriot. Bolj ali manj uspešno uporabo proti iraškim raketam scud-B oz. al hus- sain in al abbas, izstreljenih proti civil¬ nim ciljem v Izraelu in Savdski Arabiji, so Američani označevali kot zmago so¬ dobne tehnike. Po prvi izstrelitvi patriotov proti scudu, 23. januarja 1991, iraški terori¬ stični napadi sicer niso pojenjali, a so jih patrioti razmeroma uspešno prestre¬ zali in uničevali. Do konca vojne je bilo z raketami patriot uničeno 39 od 62 iz¬ streljenih scudov. Proti tistim, za katere je bilo z računalniškim sistemom ugo¬ tovljeno, da ne bodo zadele cilja, patrio¬ tov niso lansirali. Večina teh projektilov je na srečo brez škode padla na nenase¬ ljena puščavska območja. Ameriška pro¬ paganda je zanesljivost sistema Patriot sprva prikazovala kot zelo uspešno, po¬ zneje, po koncu zalivske vojne, pa so v javnost pricurljali podatki, ki so prvo¬ tno sliko močno spremenili. Priznana uspešnost pri uničevanju raket scud naj bi bila 40-odstotna, glede na to, da so proti nasprotnikovim projektilom iz¬ strelili več patriotov hkrati, pa je bila ta še manjša. Zanimivo je, da sistem Patriot prvo¬ tno ni bil predviden za taktično proti¬ raketno orožje, temveč kot protiletalski sistem. Njegovo uporabo proti raketam je omogočil šele napredek računalniške tehnike in tehnologije. Za ilustracijo naj povemo, da je pri razvoju patriotov pr¬ votnih 200 modulov krmilnega sistema nadomestilo le 13 čipov. Preprogrami- ranje programske opreme tako, da bi bil radarski snop sposoben slediti balisti¬ čni krivulji leta, je omogočilo različici PAC-2, da kot cilj prestreže tudi raketo. Sistem Patriot je bil že od vsega za¬ četka označen s presežniki. Med ope¬ racijo Puščavski vihar je potrdil dokaj visoko učinkovitost, vendar je bil to do¬ tlej tudi najdražji bojni sistem. Njegov razvoj naj bi bil po nekaterih podatkih celo dražji od razvoja vesoljskega rake¬ toplana Space Shuttle. Trajal je od leta 1961 do 1985, ko je bila s patrioti obo¬ rožena prva enota ameriške vojske v Ev¬ ropi v nemškem Giesenu. Projekt, ki je bil prvotno označen kot SAM-D (razvoj vodenega projektila zemlja-zrak), je bil potrjen s sporazu¬ mom med obrambnim ministrstvom ZDA in družbo Raytheon. Od leta 1969 dalje gre za klasični protiletalski si¬ stem, saj so odstranili iz programa za¬ htevo po boju s taktičnimi raketami. Preizkusna lansiranja prototipov so se začela leta 1972 in so se nadaljevala do konca sedemdesetih let prejšnjega sto¬ letja. Prvi kompleti naj bi bili po načr¬ tu v oborožitev vključeni že leta 1982, dejansko pa so jih začeli uvajati aprila leta 1983. Nasploh naj bi nadomestili dotedanja protiletalska raketna sredstva MIM-23B improved hawk in MIM-14C nike hercules. Celotni sistem Patriot je sestavljen iz več delov. Avtomatiziran je do tolikšne mere, da v primerjavi s predhodnikom, TIKI 9 maj 2009 11 PRILOGA starejšim sistemom hawk, zahteva za 70 % manjšo posadko, tj. 208 mož. Osnov¬ na enota bataljon ima tri baterije, ki lah¬ ko po potrebi delujejo tudi samostojno. Enota ima 30 lansirnih naprav in s tem v pripravljenosti skupno 120 raket. Opre¬ ma ene baterije je na 12 težkih vozilih. K enoti sodi tudi skupina za elektron¬ sko motenje nasprotnika oz. spuščanje slepilnih ciljev, da oteži borbeno delo¬ vanje nasprotnika. Dobre manevrske sposobnosti patri¬ otov med zalivsko vojno je omogoči¬ la tudi možnost priključitve na druge informacijske in telekomunikacijske si¬ steme. Izstrelitve scudov sta beležila dva geostacionarna satelita nad Perzijskim zalivom in Indijskim oceanom. Podatki, zabeleženi s pomočjo teh dveh satelitov, so bili poslani na Zemljo v postajo Na- rumbaru v Avstraliji, od tod prek teleko¬ munikacijskih satelitov do središča za vesoljsko obrambo v Cheyenskih gorah v Koloradu, nato pa spet nazaj na krizno območje Zaliva. Ves postopek, od locira¬ nja izstrelitve scuda do predaje povelja bateriji patriotov, je trajal le 90 sekund. Osnova celotnega sistema je radar AN/MPQ-53, katerega antena omogo¬ ča spremljanje do 100 ciljev naenkrat, osmim med njimi pa je mogoče ocenje¬ vati tudi tirnico. Radar je poleg tega opremljen s sistemom za razpoznavanje in razlikovanje lastnih od tujih ciljev v zraku. Zmožen je učinkovito delovati tudi v pogojih elektronskega motenja. Sistem vodenja rakete združuje pred¬ nosti daljinskega vodenja in samou- smerjanja. Po startu je patriot voden po poveljih z zemlje, v končni fazi leta pa preide na sistem vodenja polaktiv- ne glave za samousmerjanje, ki poda¬ tke o svojem položaju in položaju cilja prenaša v nadzorni center za vodenje. Po opravljenih korekturah (sistem je sposoben oceniti popravke zaključne faze leta za tri rakete naenkrat) se let ra¬ kete korigira. Ves radarski sistem je po¬ stavljen na priklopniku standardnega pettonskega vlačilca 6x6. Naslednji sistem AN/MSQ-104, ki ob¬ sega vodilni računalnik, je nameščen na tovornem vozilu 6x6. Dva operaterja hkrati spremljata dogajanje na zaslonih in glede na razvoj dogodkov posegata vanj prek tipkovnice. Celotni sistem oskrbuje z električno energijo 150-kilo- vatni generator MJQ-20, ki je na poseb¬ nem tovornem vozilu 6x6. Lansirna naprava je postavljena na priklopnik naslednjega pettonskega vlačilca. Štiri rakete so vsaka v svojem hermetično zaprtem zabojniku z last¬ nim diagnostičnim sistemom. Po lansi- ranju rakete se izpraznjen zabojnik na lanserju nadomesti z novim. Zabojnik štirikotnega preseka je iz duraluminija in je zatesnjen z membrano, ki se ob startu pretrga. Zabojnik skupaj z raketo tehta 1686 kg (sama raketa 680 kg) in v obdobju do 5 let ne potrebuje poseb¬ nega vzdrževanja. Lansirni postopek se izvaja radijsko iz nadzornega mesta za vodenje, medtem ko so lansirne napra¬ ve na oddaljenosti do enega kilometra. Lansirna naprava ima možnost izravna¬ vanja naklona (do 10°), tako da se rake¬ te lahko izstreljujejo tudi na neravnem terenu. Konstantni elevacijski kot lan- siranja je 38°, azimut pa je nastavljiv v razponu + 90°. Raketo poganja motor s trdim pogon¬ skim sredstvom in ji zagotavlja največ¬ jo hitrost 5 do 6 machov. Motor deluje 12 sekund. Maksimalni efektivni domet rakete je okoli 60 km. To razdaljo pre¬ leti raketa v 50 sekundah. Vertikalni do¬ seg je 24 km. Bojna glava z maso 90 kg vsebuje klasično razstrelivo in je zaradi večje učinkovitosti razdeljena na večje število delov. Obstaja tudi možnost uporabe je¬ drske glave. Bojna glava se aktivira s pomočjo bližinskega vžigalnika M818E1 ali E2. 12 maj 2009 PRILOGA Raketa je izdelana pretežno iz kompozitnih materialov. Spre¬ dnji del glave, okrov, ki ščiti sistem za vodenje, je izdelan iz keramične snovi na osnovi kobalta, da vzdrži visoke tempe¬ rature, ki so posledica trenja z zrakom pri veliki hitrosti. Iz istega razloga je celotna površina rakete prekrita s t. i. abla- tivno snovjo, ki pod vplivom visoke temperature izpareva in na ta način hladi površino rakete. Na spodnjem delu ima od¬ sek s servomehanizmi, ki upravljajo štiri krmilne površine za usmerjanje rakete z razpetino 0,87 m. Glede na bliskovit razvoj računalniške tehnologije in nove zahteve v bojevanju Američani patriote ves čas izpopolnjuje¬ jo in starejše različice nadomeščajo z novimi sodobnejšimi (PAC-2, PAC-3). Sistem Patriot imajo poleg ameriške vojske, kjer ga upo¬ rabljajo že skoraj četrt stoletja, zdaj v oborožitvi tudi Tajvan, Egipt, Nemčija, Grčija, Izrael, Japonska, Kuvajt, Nizozemska, Savdska Arabija, Združeni arabski emirati in Španija, po za¬ dnjih izstrelitvah severnokorejskih balističnih raket pa jih je naročila tudi Južna Koreja. MIM-104 PATRIOT BARVNA SHEMA BELA ČRNA BAKELIT TEMNO RJAVA RUMENO ZELENA SREBRNA Risala: Nikola Cvijetičanin in Živan Josipovič 4 1 21 2 32 3 43 4 1 -mr maj 2009 13 PRILOGA Načrt: ANTON PAVLOVČIČ Besedilo in izdelava: MATEJ PAVLIČ Foto: Manca Pavlič Ideja za ta model in obenem za nje¬ govo ime je nastala pred enim letom ob uspešni izvedbi Dneva Tehniške založbe Slovenije v parku Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki. Na prireditvi ob 60-letnici omenjene založbe so se na tamkajšnjem ribniku s svojimi modeli predstavili tudi ladij¬ ski modelarji. Načrt je namenjen pred¬ vsem tistim, ki že imajo nekaj izkušenj z gradnjo čolnov. V modelu z dolžino 55 cm, širino 19 cm in višino 10 cm je poleg pogonskega elektromotorja in baterij za njegovo napajanje še dovolj prostora za vgradnjo naprave za radij¬ sko vodenje. Posebnost konstrukcije sta bočna usmerjevalnika, ki skrbita za prav poseben videz modela, čeprav je njuna vloga še precej pomembnej¬ ša: že med gradnjo ogrodja učinkovito preprečujeta njegovo zvijanje, ki je pri gradnji z rebri in letvicami sicer ne¬ kaj običajnega, med plovbo usmerjata model in zmanjšujeta škropljenje vode, nenazadnje pa tudi varujeta čoln pred poškodbami. V tej številki Tima je predstavljena gradnja trupa in vgradnja pogonskega sklopa (slika 1), v prihodnji številki pa bo opisano barvanje in vgradnja pre¬ ostale opreme. Gradivo Trup je grajen klasično, pri čemer je kobilica iz 6 mm debele vezane plošče, rebra pa so za polovico tanjša. Ogrodje modela na fotografijah je za spremem¬ bo iz brezove vezane plošče (dobili smo jo v Mizarstvu Ipavec iz Mengša, kjer jo izdelujejo), ki jo je mogoče hitreje žaga¬ ti in lažje obdelovati kot bukovo, seveda pa lahko uporabite tudi topolovo ali še kakšno drugačno vezano ploščo. Ena¬ ko velja za letvice: ker se nekatere tež¬ je krivijo od drugih in že ob manjšem upogibanju pokajo oz. se lomijo, name¬ sto predvidenih s prerezom 5x5 lahko vzamete po dve letvici s prerezom 3 x 5 mm, vendar morate v tem primeru ne¬ koliko povečati zunanje utore na rebrih. Uporaba dveh tanjših letvic namesto ene debelejše malenkost podaljša čas izdelave, vendar pa je njihovo lepljenje lažje in končni rezultat boljši. Za prekri¬ vanje boste potrebovali tri plošče balze debeline 2,5 ali 3 mm. Pri lepljenju se najbolje obnese belo polivinilacetatno lepilo za les, za notra¬ njo zaščito modela pred vlago oz. vodo pa je dober kateri koli brezbarven lak. Ker nitrolaka ni več v prodaji, si po¬ magajte z akrilnim lakom, ki nima tako močnega vonja in se prav tako hitro suši, redčimo pa ga lahko kar z navadno vodo. Vso potrebno opremo (elektromo¬ tor, os motorja, ladijski vijak in krmi¬ lo) je prispevalo podjetje Mibo modeli, d. o. o., iz Logatca, ki je uradni zastopnik podjetja Graupner v Sloveniji. Njihovi izdelki so naprodaj tudi pri vseh poob¬ laščenih prodajalcih oz. v modelarskih trgovinah. Orodje in pripomočki Pri izdelavi trupa boste potrebovali daljše kovinsko ravnilo, kotnik, svinč¬ nik, ročno ali električno rezljačo, oster modelarski nož, škarje, komplet iglastih pilic, večjo ploščato pilo, okroglo pilo 0 5-6 mm, modelarski vrtalnik s pri¬ borom (majhni svedri, brusilni valjčki, rezalne ploščice), modelarske bucike in majhne spone ali navadne kljukice za perilo, nekaj listov brusilnega papirja (od grobega do najfinejšega), elektri¬ čni vrtalnik s kompletom svedrov za les, manjši izvijač in čopič. Izdelava trupa in podstavka Obrisi kobilice (1), reber (2-8), bočnih usmerjevalnikov (9) in povezav med rebri (10) so na načrtu in v prilogi narisani v merilu 1:1. Prefotokopiraj- te jih, z odstranljivim lepilom prilepite na vezano ploščo (slika 2) in čim bolj natančno izžagajte z modelarsko rezlja¬ čo. Upoštevajte smer letnic, da se rebra pozneje ne bi zvijala. Vse dele obrusite ter vanje z rezljačo in iglastimi pilicami naredite utore. Njihovo globino in širi¬ no sproti preverjajte s koščkom letvice 5x5 (oz. dvakrat 3x5 mm). V kobilico (1) po vrsti zalepite vseh pet reber (2-6), povezavi (10) med če¬ trtim in šestim rebrom ter naslon krme (8). Pazite na medsebojno pravokot- nost sestavnih delov (slika 3)! Šesto re¬ bro oz. krmo (7) je treba nekoliko upo¬ gniti, zato upoštevajte označeno smer letnic. Pred krivljenjem je priporočlji¬ vo les namočiti v vodi. Ko se lepilo po¬ suši, prideta na vrsto bočna usmerjeval¬ nika (9), ki potekata po obeh straneh vzdolž vseh reber in se stikata v utoru na sprednjem delu kobilice. Za njuno natančno namestitev naj vam ne bo žal nekaj več časa, saj se vam bo to bogato obrestovalo pri vseh nadaljnjih postop¬ kih gradnje. Vsako hitenje in površnost pri sestavljanju ogrodja se namreč grdo maščuje pri njegovem oblaganju z balzo. 14 maj 2009 t:e,c 9 Kosovnica V utore v rebrih najprej nalepite let¬ vici 5x5 mm, ki na spodnji strani po¬ tekata tik ob kobilici od kljuna do krme. Sledi lepljenje letvic z enakim prerezom ob kobilici na zgornji strani, vendar ju morate na sredini prekiniti. Pri leplje¬ nju si pomagajte s ščipalkami in majh¬ nimi sponami. Na koncu nalepite še let¬ vici, ki potekata vzdolž najširših delov reber in dajeta obliko plovilu. Kot je bilo že omenjeno, se zaradi razmeroma velike ukrivljenosti na drugem rebru letvice s prerezom 5x5 rade lomijo, zato jih je bolj priporočljivo zamenjati z dvema tanjšima. Pred lepljenjem oblog je treba ogrodje obrusiti. Stike letvic z rebri po¬ snemite z rašpo in brusilnim papirjem, ki ga ovijte okoli kosa ravne deščice. Brusite vedno vzdolž letvic in prek ro¬ bov reber. Nekoliko posnemite tudi ro¬ bove in utore na prvem in drugem re¬ bru, da se bo linija bokov enakomerno nadaljevala proti kljunu. Obrise oblog dna, bokov in krova, ki so na prilogi narisani v naravni veliko¬ sti, prerišite na kos tankega kartona in izrežite s škarjami (slika 4). S pomočjo tako dobljenih šablon prenesite obliko oblog na balzo in jih z ostrim mode¬ larskim nožem pazljivo izrežite (slika 5). Pri oblogi dna (11) notranji rob (ki maj 2009 15 Obrisi vseh preostalih sestavnih delov modela so objavljeni na prilogi. PRILOGA teče po sredini trupa) pustite nespre¬ menjen, zunanjega pa odrežite 2-3 mm večjega. Pri oblogah bokov (12) in kro¬ va (13-15) naj bodo kosi nekoliko širši na zgornji oz. zunanji strani. Pred lep¬ ljenjem obvezno preverite njihovo pri¬ leganje ogrodju in morebitne netočno¬ sti odpravite. Najprej prekrijte dno. Lepilo nane¬ site kar se da enakomerno in na vse sti¬ čne površine. Srednji stik obeh polovic mora potekati točno po sredini kobili¬ ce in naj bo čim manj opazen. Zunanji rob obloge na stiku z bočnima usmer¬ jevalnikoma poševno obrusite in dobro stisnite s ščipalkami. Sledi oblaganje bokov, pri katerem spet ne gre brez šči¬ palk in bucik. Posebno pazljivi bodite na premcu, kjer se obe oblogi stikata pod ostrim kotom. Balzo, ki na zgor¬ njem robu in krmi štrli čez letvice, pre¬ vidno odrežite z ostrim nožem, nato pa robove poravnajte z večjo ploščato pilo (slika 6). Tisti, ki ga vidni zaključki let¬ vic na krmi motijo, naj vse skupaj pre¬ lepi z 1 mm debelo balzo. Ko ste s tem gotovi, korito z notra¬ nje strani dobro prepojite z nekoliko razredčenim akrilnim lakom, ki bo zalil morebitne špranje in preprečeval vdi¬ ranje vode v trup. Lakiranje notranjosti trupa je priporočljivo tudi pri modelu, ki bo služil le kot okras in ga ne boste spuščali po vodi. Čas med sušenjem laka lahko izko¬ ristite za izdelavo podstavka modela, ki je narejen iz štirih delov (23-25). Izža- gajte jih iz 5 mm debele vezane plošče, obrusite in zlepite, pri čemer bodite pozorni na njihovo medsebojno pravo- kotnost (slika 7). Vgradnja ležišča motorja in osi z gredjo Ob pripravi tega načrta smo vse po¬ trebne elemente za pogonski del mo¬ dela (elektromotor, os motorja, ladijski vijak in krmilo) dobili v modelarski tr¬ govini Mibo v Logatcu (slika 8). Os z gredjo (20) poteka poševno skozi dno modela. Luknjo v njem nare¬ dite tako, da točno na sredini pod pe¬ tim rebrom (6) v dno z 2 mm debelim svedrom pod pravim kotom izvrtate plitvo luknjico, nato pa vrtalnik posta¬ vite poševno in pazljivo prevrtate kobi¬ lico v smeri proti četrtemu rebru (5), kot je s prekinjeno črto označeno pri kobilici (1) na načrtu. Luknjo nato po¬ stopoma povečujete s 3-, 4- in nato še s 5-mm svedrom, do konca pa jo obdelate z okroglo pilo (slika 9). Da bi se izognili kardanu, je uporabljena takšna izvedba osi z gredjo (20), ki ima na vrhu prirob- nico za pritrditev neposredno na ohišje motorja, s čimer je dosežena popolna soosnost obeh. Ležišče za pogonski motor ima obli¬ ko korita, tako da dopušča tudi uporabo daljše osi in različnih oblik kardana. Se¬ stavljeno je iz štirih delov 5 mm debele vezane plošče (16, 17 in 18) in je kon¬ struirano za elektromotor SPEED 400 s premerom ohišja 28 mm (slika 7). Če imate motor z drugačnimi merami, mo¬ rate ležišče temu ustrezno predelati. Os z gredjo z dvema priloženima vijakoma privijte na ohišje motorja in vse skupaj z notranje strani trupa potisnite skozi odprtino v dnu (slika 10). Pod motor vstavite ležišče, ki ga lahko oblepite s Tv/v 9 L kLUb maj 2009 PRILOGA tanko penasto gumo za zmanjševanje tresljajev. Nanj ga pritrdite z nekaj ela¬ stikami. Pazite, da os z gredjo na spod¬ nji strani ne bo molela iz korita bolj oz. manj, kot je narisano na načrtu. Za vsak primer na spodnji konec osi po¬ skusno privijte ladijski vijak (22), ki mora biti od dna modela oddaljen vsaj 5 mm, od zadnjega roba trupa pa do¬ brih 10 mm. Ko je vse na svojem mestu, ležišče modela in os z dvokomponent- nim lepilom zalepite na dno trupa. Pre¬ hod osi skozi dno lahko ob straneh do¬ datno utrdite z dvema 95 mm dolgima koščkoma letvice s prerezom 5x5 mm (slika 11). Da lepilo na spodnji strani ne bi teklo skozi režo, jo prelepite z nekaj koščki ličarskega lepilnega traku. Ker se paluba od sredine rahlo spu¬ šča proti bokom in je poleg tega na sre¬ dini še odprta, je obloga narejena iz še¬ stih delov. Pri lepljenju pazite, da bodo stiki med njimi čim bolj neopazni (slika 12). Morebitne špranje zakitajte z gosto mešanico laka in smukca. Osušeno površino korita brusite to¬ liko časa, da bo kar se da gladka, nato pa jo nekajkrat prelakirajte z razredčenim lakom. Po vsakem lakiranju jo obrusite z vodnobrusilnim papirjem. Pri zadnjih dveh nanosih lahko laku primešate malo smukca. Zdaj je pravi čas, da v trupu pred¬ vidite še ležišče za baterije oz. akumu¬ latorje, do katerega boste lahko brez težav prišli tudi po tem, ko bo na trup prilepljen krov. Enako velja za RV-spre- jemnik in nosilec servomehanizma ter njegovo povezavo s krmilom. O tem in o vsem, kar še manjka do dokončanja gradnje modela, podrobne¬ je v naslednji številki Tima. Zdaj v novi podobi in na 52 straneh! Kupite jo lahko v bolje založenih kioskih za samo 1,49€. J 18 maj 2009 TIM 9 Italijanski lovec reggiane Re.2000 GA (Italeri, kat. št. 1272, M 1 : 72) MITJA MARUŠKO Mali okretni lovec je nastal leta 1938 v tovarni Reggiane in ni skrival podob¬ nosti z ameriškim lovcem seversky P-35. Tehnični direktor Antonio Alessio se je šolal v ZDA in zato je reggiane Re.2000 prepričljiv posnetek svojega ameriške¬ ga vzornika z nekaj spremembami. Bil je lažji in hitrejši, čeprav je imel šibkej¬ ši motor. Zaradi rezervoarjev za gorivo, vgrajenih v krilih, ga je italijansko vojno ministrstvo zavrnilo. Na srečo proizva¬ jalcev pa so letalo dovolili prodati tu¬ jim letalskim silam in tako sta se v letu 1940 zanj ogreli švedsko in madžarsko vojno letalstvo. Za letalo se je zanimala tudi Velika Britanija, toda vstop Italije v vojno je preprečil naročilo. Šele letalo druge serije je vzbudilo zanimanje itali¬ janske mornarice. Reggiane Re.2000 GA (G = grande, A = autonomia) je bil lovec dolgega dosega, ki ga je končno naro¬ čilo tudi italijansko vojno letalstvo, saj njen favorit, dvokrilni lovec fiat CR.42 ni imel zadostnega dosega za prelete do vzhodnoafriških kolonialnih ozemelj. Skupno so izdelali le 170 letal Re.2000 falco (sokol). Pri Italeriju so maketo izdali precej nepričakovano. V merilu 1:72 je Re.2000 prvič izšel pred dvema desetletjema pri italijanskem Supermodelu. Italerijeva maketa ne skriva podobnosti s to make¬ to, vendar ni povsem enaka kot izvirni Re.2000. Gre za nov kalup z večinoma vgraviranimi linijami, le na repnih povr¬ šinah se pojavijo reliefni detajli. Krila so oblikovana v dveh polovicah. Zakrilca so ponujena kot ločeni sestavni deli. Pod¬ vozje je sprejemljivo oblikovano, kolesni prostori pa so brez površinski detajlov. V pilotski kabini so reliefno ponazorjene stranice trupa, sedež, krmilna ročica in instrumentna plošča, ki jo lahko dopolni¬ te z nalepkami. Maketo odlikuje izjemno tanka zasteklitev pilotske kabine, saj bi tanjšo res težko našli. Italijanski motor pi- aggio R.C 40 z dvema zvezdama valjev je sprejemljivo upodobljen. Opiate motor¬ ja imajo pregrobo in debelo oblikovane lopute hladilnega sistema, zato jih velja zamenjati s tanko plastiko ali kovinskim trakom. Zgodnje izvedenke Re.2000 so imele zastekljen tudi del trupa za pilot¬ sko kabino, pri poznejši pa za kabino opazimo le kovinsko grbo. Odločitev za prav tega lovca resnično preseneča, saj sta ga nedavno upodobi¬ li kar dve češki firmi, Legato in Special Hobby, ki sta obe izdali klasično plasti¬ čno maketo v kar štirih izvedenkah. Italeri je z izborom nalepk dobro po¬ kril različne kamuflaže malega italijan¬ skega lovca v različnih službah in v eno škatlo dodal številne oznake. Te so na vo¬ ljo za tri italijanske lovce, madžarsko iz¬ vedenko heja I s predvojnimi in vojnimi oznakami ter švedsko različico. Vsa leta¬ la so v tribarvni kamuflažni shemi. Ob¬ likovalec načrta in embalaže je pozabil na kakšen dodaten podatek o proizvajal¬ cu barv, saj izvirne oznake za italijanske letalske kamuflažne barve običajnemu graditelju maket niso znane. Maketa ni ravno nezahtevna za gradnjo, vendar jo vseeno priporočam slehernemu gra¬ ditelju. Maketa kar kliče po dodatnih kovinskih delih, ki pa jih na trgu še ni. Predstavitveni primerek te Italerijeve makete je prispeval uvoznik maket, Me- tronic Komet, d. o. o., iz Trbovelj. ITALERI i'iT‘1 n SVET PLASTIČNIH www.italeruom ZGRADITE OSEBNO ZBIRKO PLASTIČNIH MAKET FIRME ITALERI IN SE SPREHODITE SKOZI ČAS. KAKOVOSTNE MAKETE SO DOSEGLJIVE V DOBRIH TRGOVINAH Z IGRAČAMI, V SPLETNI TRGOVINI BAMBI IN NA NASLOVU: nfo@metronic-komet.si OPEKARNA 5,1420 TRBOVLJE, SLOVENIJA www.metronic-komet.si tel.: 03 56 33 280, faks: 03 56 33 285 www.bambi.si TIM’ maj 2009 19 TADEJ BRATE Foto: Igor Kuralt Nedavno mi je v roke prišel model vagona za parno ogrevanje potniških vlakov tovarne Heris z oznakami JŽ, veli¬ kosti HO (1 : 87). Pošteno sem se ga raz¬ veselil, saj je modelov z oznakami JŽ na tržišču razmeroma malo. Natančnejša raziskava pa je pokazala, da gre za mo¬ del nemškega vagona, ki ga je Heris iz¬ deloval že nekaj časa, le da so ga tokrat potiskali z oznakami JŽ. »Modernizacija Jugoslovanskih želez¬ nic (JŽ)« je bilo v preteklega pol stoletja verjetno eno izmed najbolj zlorabljenih gesel pri nas. Pod temi besedami se je skrivalo marsikaj, pogosto tudi prav ne¬ čedne stvari. Prav med slednje bi lahko uvrstili nakup teh nenavadnih vagonov in njihovo uporabo na tirih JŽ. Politiki so takoj po drugi svetovni vojni začeli med drugim na ves glas ob¬ ljubljati, kako bodo JŽ v najkrajšem času posodobljene in ljudje osvobojeni ga¬ ranja na umazanih in prastarih parnih lokomotivah. Modrovalo se je o super vlakih, o popolni elektrifikaciji vseh železniških prog in sodobnih lokomoti¬ vah, toda realnost je bila daleč od tega. Parna vleka se je pri nas obdržala vse do sredine sedemdesetih let, na jugu drža¬ ve pa še dlje. Leseni vagoni so zahtevali zastarelo parno gretje, ki so ga zmogle tako parne lokomotive kot tudi ameri¬ ške dizelsko-električne lokomotive vrste 661, ki so imele vgrajene posebne parne generatorje. Sicer pa se je železnice po¬ sodabljalo brez nekega posebnega pro¬ grama, kakor je pač naneslo. V začetku sedemdesetih let je Jugo¬ slavija za območje železnic južno od Slo¬ venije nakupila več sto lokomotiv vrste Rb2 po švedski licenci ASEA, ki so pri Slika 1. Herisov model vagona JŽ za parno ogrevanje potniških vlakov v merilu 1: 87 (HO) nas dobile oznako JŽ 441. Medtem ko smo v Sloveniji takrat uporabljali vo¬ zno enosmerno napetost 3 kV, so nove lokomotive vozile pod izmenično nape¬ tostjo 25 kV ter 50 Hz in so bile prire¬ jene tako, da so lahko potniške vagone ogrevale le z elektriko. Jasno je bilo, da na ta način nove lokomotive pozimi niso mogle greti vlakov, ki so bili pravi¬ loma sestavljeni iz zelo starih vagonov. Reševanja težav so se lotili tako, da so električne lokomotive nekaj časa s se¬ boj vlekle celo parne lokomotive, ki so jih uporabljali zgolj za gretje vagonov, a kaj, ko ti stari stroji niso bili grajeni za tako visoke hitrosti kot nove lokomoti¬ ve. To prakso so zato hitro opustili. Ne¬ mudoma je bilo treba najti ustrezno re¬ šitev in urediti ogrevanje po starem. V ta namen so nakupili rabljene štiriosne vagone Nemških železnic, namenjene prav ogrevanju vlakov. Iz zgodovine vemo, da je v drugi svetovni vojni nemška vojska sprva uspešno zavzemala vzhodne države, predvsem dele Sovjetske zveze. Vojaki na fronti so po določenem času vojsko¬ vanja imeli pravico za nekaj časa odpo¬ tovati domov in se spočiti. Tako so na¬ stali posebni vojaški dopustniški vlaki, ki so vozili med Nemčijo in frontnim zaledjem v Sovjetski zvezi. Da bi posad¬ ke lokomotiv obvarovali pred čezmer¬ nim kurjenjem kotlov so za ogrevanje teh dolgih brzovlakov skonstruirali posebne štiriosne vagone, podobne po¬ štnim vagonom, v katerih so bili na¬ meščeni posebni parni kotli, podobni lokomotivskim, s katerimi so proizva¬ jali paro za gretje vseh vagonov vlaka. Kotli so bili izdelani po vzoru kotlov v lokomotivah, tako da so lahko v teh va¬ gonih brez težav zaposlili lokomotivske kurjače. 20 maj 2009 *> *<***• Slika 2. Vsi napisi na vagonu so kakovostno natisnjeni in berljivi. Nove vagone so Nemške železnice naročile ob izbruhu vojne in jih označi¬ le kot tip 1940. Sprva je bilo naročenih blizu 1000 vagonov, toda proizvodnja se je zaradi vojne in zmanjšanih dobav železa ustavila že leta 1943, ko so jih iz¬ delali okoli 400. Pri nas so se ogrevalni vagoni poja¬ vili kmalu po nakupu lokomotiv vrste 441, a so jih uporabljali predvsem v juž¬ nih republikah. Mednarodni brzovlaki so imeli te vagone občasno pripete tudi na vožnji od Jesenic in naprej proti Hr¬ vaški in Srbiji. V Sloveniji teh vagonov skorajda ni bilo videti, saj je bila takrat večina potniškega prometa preusmer¬ jena že na elektromotorne vlake vrste 311/315 in motornike 812/818. Za gretje brzovlakov v Sloveniji pa so pozimi na¬ čeloma zadostovale lokomotive vrste 661. Ni znano, da bi bili ti vagoni kdaj v sestavu vozil železnic v Sloveniji. Na veliko pa so jih uporabljali v sosednjih Originalno srebrno pobarvana streha va¬ gona republikah, predvsem na Hrvaškem in v Srbiji. Koliko vagonov je bilo nakup¬ ljenih in od kod so prišli, za zdaj še ne vemo, vendar gre verjetno za vagone Vzhodnonemških železnic, ki so jih v za¬ četku sedemdesetih let prejšnjega stolet¬ ja izločili iz rednega prometa. Vse kaže, da so JŽ ugodno odkupile večje število teh vozil, jih obnovile in vključile v svoj vozni park kot premostitveno sredstvo. Z leti je jugoslovanska industrija tirnih vozil predvsem TŽV Maribor in Goša iz Smederevske Palanke izdelala vrsto no¬ vih vagonov z električnim gretjem, ki so jih počasi uvajali v promet. S tem se je TIEE 9 ma j 2009 Slika 3. Lepo izdelan podstavni voziček vključno z vsemi drobnimi detajli MAKETARSTVO Slika 4. Varnostni ročaji na koncih vagona in lestve za vzpenjanje na streho vagona potreba po vagonih za parno ogrevanje počasi zmanjševala, dokler jih niso do¬ končno opustili nekje ob koncu osem¬ desetih let. Ogrevalne vagone so po izlo¬ čitvi iz prometa razrezali za staro železo, tako da se jih je do danes ohranilo le ne¬ kaj primerkov, ki še stojijo odstavljeni v Zaječarju. Herisov model je dobro izdelan, ka¬ kovostno detajliran in ima ustrezne voz¬ ne lastnosti. Kritiziramo lahko le dim¬ nik, ki v notranjosti ni črno pobarvan, sicer pa bi lahko imel dimnično luknjo speljano tudi v notranjost vozila. Toda vse to bi zagotovo še dodatno dvignilo ceno vagona. Sicer pa lahko to majhno pomanjkljivost vsak sam popravi s čopi- z oznakami JŽ. Da so bili ti vagoni obi¬ čajno zelo umazani in imeli streho sko¬ raj črno od umazanije, je razumljivo. Tako bi poseg modelarja z dodatnim nanosom črne barve v obliki umazani¬ je oz. postaranjem lahko veliko dopri¬ nesel k pristnemu videzu vagona. Tudi vgradnja naprave za kajenje morda ne bi bila odveč, saj se je iz teh vagonov med delovanjem močno kadilo, dim pa je legal na strehe vagonov in se plazil po njih. Sicer pa gre za lepo izdelan in precej verodostojno posnet model pravega va¬ gona, ki z oznakami JŽ pridobi še večjo vrednost med zbiralci tako pri nas kot tudi v državah nekdanje Jugoslavije. čem in malo črne barve. Dimenzijsko vagon ustreza ori¬ ginalu, potrebne poenostavitve, ki jih poznamo za vrsto podobnih vagonov v veli¬ kosti HO, pa mo¬ ramo pač vzeti v zakup. Kolikor se spominjam, naj bi bili varnostni ro¬ čaji na koncih va¬ gona v prehodih iz vagona v vagon pri nas pobar¬ vani črno, sicer pa barvna shema ustreza originalu Nanos črne mat barve na dimnik in na streho vagona prispeva k pri¬ stnosti makete vagona. MOK TRIX Pl KR IfaLLMER Modellel»nt»hn GmbH spletna trgovina www.peter-pan.si TRGOVINA KOVAČ Vir, Litijska 1, 1230 Domžale telefon: 01/7295 124 e-naslov: info@moko.si FLEISCHMANN Die Modellbahn der Prof is Program železnic: marklih 29 ELEKTROTEHNIKA Okrasna nočna svetilka JAKA AŽMAN Že odkar smo v šoli izdelovali pre¬ proste ulitke iz poliestrske smole, se navdušujem nad umetnimi masami, ker pa včasih naredim kak izdelek tudi z LED-diodami, sem se odločil, da nare¬ dim nekaj iz obojega. Tako je nastal ta projekt. Pozabavali se bomo z LED-dio- dami in poliestrsko smolo, kajti naredili bomo nočno svetilko. Projekt je prime¬ ren za vse, ki radi izdelujete predmete iz umetnih mas, ki vas navdušuje elektro¬ nika, pa tudi če doslej niste naredili še nič podobnega. V prispevku je natan¬ čno opisana izdelava svetilke in izbira elektronskih elementov, ki jih potrebu¬ jemo zanjo. Potrebujemo: - poliestrsko smolo colpoly (nepospe- šen poliester), - pospeševalec colpoly, - katalizator colpoly (slika 1), - nekaj visokosvetilnih LED-diod, - upor (oz. nabor uporov) (slika 2), - 12-V napajalnik z okoli 300 mA toka, - orodje in pripomočke za izdelavo svetilke. Pred začetkom dela moramo vedeti, da so poliestrska smola, pospeševalec in katalizator zdravju škodljivi, zato se priporoča nošenje zaščitne maske. De¬ 30 lamo v dobro prezračevanem prostoru, najbolje pa kar na prostem. Vse tri kom¬ ponente (nepospešeni poliester, pospe¬ ševalec in katalizator) mešamo skupaj v steklenem lončku, saj nekateri plasti¬ čni lončki niso odporni na uporablje¬ ne komponente in jih lahko jedka zmes razžre. Najprej pa povejmo še nekaj o LED- diodah. LED-dioda je polprevodniški elektronski element, ki sveti, kadar pre¬ vaja tok. LED-diode svetijo dalj časa kot navadne žarnice in za delovanje porabi¬ jo manj energije. Potrebovali bomo ne¬ kaj enakih LED-diod, ki jih bomo med seboj vezali vzporedno, kar pomeni, da bomo povezali negativne nožiče skupaj in pozitivne skupaj. Vzporedna vezava sicer ni najboljša, vendar jo bomo v na¬ šem projektu uporabili iz razloga, da če ena LED-dioda pregori, ostale še vedno delujejo, kar pri zaporedni vezavi ne bi bilo mogoče. Pri vzporedni vezavi delu¬ jejo diode kot tokovni delilnik, torej je napetost na vseh enaka, tok skozi LED- diode pa različen, zato so možne tudi manjše razlike v svetilnosti. Pri boljših diodah, ki so med seboj usklajene (angl, »matching«), skoraj ni vidnih razlik, pri slabših diodah pa je ta tok skozi eno lah¬ ko toliko večji od drugih, da pride do uničenja diode. Omenil sem, da imajo LED-diode negativen in pozitiven kon¬ takt. Ločimo ju preprosto, saj je pozi¬ tivna, znana tudi kot anoda, tista, katere nožiča je daljša od druge, negativne, oz. katode (slika 3). Če je bila LED-dioda prej že uporabljena in sta nožiči skraj¬ šani, potem je katoda (-) tista, na katere strani je zareza na ohišju. Izbira LED-diod Izberemo lahko katere koli LED-dio¬ de, najboljše so tiste z visoko svetilnost¬ jo, saj želimo, da bi svetilka sijala čim močneje. Barve so lahko seveda takšne, kakršne nam ustrezajo. Vedeti moramo le, kolikšen tok porabi LED-dioda in pod kakšno napetostjo deluje, saj sta ta dva podatka ključna pri računanju upora. Izbira upora Ker so LED-diode različne, bo zato vsaka potreboval drugačen upor. Kak¬ šen upor rabimo, pa izračunamo po na¬ slednji enačbi: _ UnAP ~ UlED 1LED UNAP pomeni napetost, s katero bomo napajali LED-diodo, ULED pome¬ ni napetost, pri kateri LED-dioda sve¬ ti, in ILED tok skozi LED-diodo - npr: 20 mA. V opisanem primeru je nape¬ tost, s katero bomo napajali 12 V, nape¬ tost, pri kateri LED-dioda deluje, pa je 3 V in tok 20 mA. Če te podatke vsta¬ vimo v enačbo dobimo (12 V - 3 V)/ 0,02 A = 450 Q. Za dani primer potrebu¬ jemo 450-omski upor. Če se sprašujete, zakaj 0,02 A in ne 20 mA, je to zato, ker morajo biti vse vrednosti napetosti in toka v osnovnih enotah, pri toku pa je osnovna enota A (amper) in ne mA (mi- liamper). 20 mA zato delimo s 1000 in dobimo 0,02 A. Pri izbiri upora ne upo¬ rabimo manjšega, kot smo ga izračunali, saj bi v takem primeru LED-dioda lahko pregorela. Zaradi varovanja diod lahko izberemo tudi malo večji upor, v opisa¬ nem primeru 470 ali 560 D. Izdelava Izdelava kalupa Poliestrsko smolo bomo vlivali, zato moramo najprej izdelati kalup. Ta naj ne bo iz plastike, saj lahko naletimo na tako, ki jo poliestrska smola raztopi in potem izteče. Kalup postavimo na vo¬ doravno površino, da bo strjena masa ravna in povsod enako visoka. Ko zmes vlijemo v kalup, mora biti površina vo¬ doravna in tako naj se tudi strdi. Zmes pripravimo po navodilih, ki so podana na pločevinki nepospešenega poliestra. Sam sem to naredil s tehtnico, ki meri na 0,1 g natančno in je zelo priročna za tako delo, saj se smoli doda le 1 % po¬ speševalca in 1 % katalizatorja. Priprav¬ ljeno dobro premešano zmes vlijemo v kalup (slika 4). Medtem ko se zmes str¬ ma) 2009 TZKI 9 juje, lahko vanjo položimo lističe, vejice ipd. Ko se bo zmes strdila, bomo dobili trden ulitek, v katerem bodo vsi okraski, ostali na tistem mestu, kamor so sedli. Pred vlivanjem lahko v maso vmešamo tudi poljubno barvo, vendar v majhnih količinah, saj se sicer lahko zgodi, da se zmes ne bo strdila. Spajkanje LED-diod Ker se smola strjuje dalj časa, se med¬ tem lahko že lotimo spajkanja LED-diod, če tega nismo naredili že prej. Pri svoji svetilki sem uporabil pet enakih belih visoko svetlečih LED-diod ter en upor za omejevanja toka. LED-diode, ki sem jih uporabil, delujejo pri napetosti 3 V in porabijo skupaj 20 mA. Zanje sem upo¬ rabil 450-omski upor. LED-diode vežemo vzporedno, torej povežemo skupaj vse negativne in vse pozitivne nožiče. Pazi¬ mo, da se snopa med seboj ne dotikata, saj bi to povzročilo kratek stik. LED-dio¬ de zato ne bi gorele, napajalnik pa bi bil preobremenjen. Ko vse LED-diode tako povežemo med seboj, prispajkamo upor (slika 5) in nazadnje še konektor, prek katerega se bo svetilka napajala. Sam sem uporabil kar konektor za 9-V bate¬ rijo, ki ima enak priključek kot uporab¬ ljeni napajalnik. Namesto napajalnika lahko uporabimo tudi 9-V baterijo (sli- Tir.3 maj 2009 ELEKTROTEHNIKA ka 6). Preden LED-diode vstavimo v uli¬ tek, preverimo, ali svetijo. Priklopimo jih na napajalnik in morajo zasvetiti. Na¬ nje lahko prispajkamo tudi kak drug ko¬ nektor, ki nam ustreza, ali jih vežemo na napajalnik neposredno brez konektorja. Vgradnja LED-diod Ko se smola strdi, dobimo ulitek, ki ga previdno vzamemo iz kalupa in lah¬ ko nadaljujemo z vstavljanjem LED-diod. Če želimo, lahko ulitek obrusimo. Sam ga nisem, saj mi tako deluje lepše (sli¬ ka 7). V ulitek zvrtamo luknjo, v katero bodo vstavljene LED-diode. To lahko napravimo z vrtalnim nastavkom za les ustreznega premera, da bo v izvrtini do¬ volj prostora za vse diode (sliki 8 in 9). Izvrtino očistimo prahu, ki je nastal pri vrtanju, najbolje kar z vodo. Nato LED- diode pazljivo vstavimo na svoje mesto, bomo lahko svetilko lažje prižigali in ugašali. Svetilko postavimo na primerno mesto in jo priklopimo vir napajanja (slika 11). Svetilko lahko prižgemo za prijetnej¬ še vzdušje v prostoru ali da preženemo temo (slika 12). pred tem pa jih upognemo tako, da vsaka gleda na svojo stran in bo svetloba razprše¬ na na vse strani. Ko smo LED-diode namestili, kot smo želeli, jih s pištolo za toplotno lep¬ ljenje prilepimo ob steno izvrtine. Naša svetilka je tako končana (sli¬ ka 10). Dodaten namig Po želji lahko dodamo tudi sti¬ kalo, s katerim 31 MAKETARSTVO Maketa s premikajočimi se vozili na cestah (8. del) SAŠA OGRIZEK Zadnjič smo izvedeli, kako na več načinov samostojno izdelamo cestišče. Omenili smo tudi, kako lahko popestri¬ mo dogajanje na maketi z več vozili. V primeru, da ne moremo vgraditi elemen¬ tov, ki bi omogočali spremembo smeri, lahko v cestišče vstavimo dve ali več kr¬ milnih žic v eni smeri. Eni žici sle¬ vložimo delčka krmilne žice, določa smer vožnje vozila (slika 1). Omenjeni pogon je lahko nameščen nad ali pod raven cestišča. Kuliso premi¬ kata električni navitji, vgrajeni v ohišju, ki ju krmilimo z 12 do 16 volti izmeni¬ čne ali enosmerne napetosti. Drugi izdelek je elektromagnetni od¬ cep (kat. št. 161 677). Spremembo smeri iz vožnje naravnost določi namagnete¬ no železno jedro v tuljavici. Element okrogle oblike (slika 2) vgradimo pod cestišče na mestu, kjer želimo, da vozilo spremeni smer. Zanesljiv odklon dose¬ žemo tako, da element namestimo dijo osebna vozila, drugi pa avto¬ busi, ki zavijajo na postajališča. V tem primeru morajo biti krmilne žice med seboj oddaljene najmanj 5 mm, kar zahteva širše cestišče. Primer zavijanja avtobusov na po¬ stajališče rešimo z vgradnjo od¬ cepov, pri čemer je v cestišče pol¬ ožena le ena krmilna žica. Odcepi Proizvajalec Faller izdeluje dva elementa, ki omogočata spre¬ membo smeri. V šestem delu seri¬ je je bil opisan elektromehanski pogon (kat. št. 161 676), ki s po¬ močjo premične kulise, v katero v ravnem delu cestišča, potem ko je vozilo prevozilo vsaj deset cen¬ timetrov vožnje naravnost. Odce¬ pa nikakor ne smemo vgraditi v ovinku! V tem primeru moramo element namestiti v ravnem delu in skozi ovinek vzporedno voditi krmilni žici (vijoličasta in zelena linija, označeni z rdečo), med se¬ boj oddaljeni 5 mm, vse do točke, kjer se smer odcepi (slika 3). Vgradnja odcepa Za vgradnjo elektromagnetne¬ ga odcepa 161 677 moramo v ce¬ stišče izvrtati luknjo premera 25 mm (slika 4). Pokrovček tega ele- 32 maj 2009 TIM’ menta omogoča odcep v levo ali desno smer. Zanj moramo odvisno od smeri ekscentrično izrezkati vdolbino pre¬ mera 32 mm tako globoko, da je zgornji rob pokrovčka poravnan s cestiščem (slika 5). Želena smer odcepitve določa, kako bomo pokrovček postavili na pritrdilni izboklinici pogona in ju prilepili ali za¬ varili s segretim kosom kovine. Zgornji rob pokrovčka pogona moramo po¬ ravnati z ravnijo cestišča in ga prilepiti na osnovo. V tej fazi je še posebno po¬ membna natančnost pri načinu izdelave cestišča s krmilno žico na podlagi, kar je bilo opisano v sedmem delu. Na koncu moramo celoten pokrovček prekriti z mavčno maso, kot kaže slika 6. Pri izgradnji odcepov se lahko zgodi, da se krmilne žice križajo. V tem prime¬ ru ne smemo voditi krmilnih žic druge prek druge, ampak ju moramo 2 mm pred križanjem prekiniti, da ne pride do neželene spremembe smeri vožnje. Električna priključitev Element odcepitve lahko priključi¬ mo na enosmerno ali izmenično nape¬ tost, saj je v ohišje vgrajen tudi usmerni- ški mostič, ki določa pravilno magnetno polarizacijo jedra. Kot je prikazano na sliki 9, je jedro polarizirano na južni pol, saj so magneti vodil na vozilih tovarni¬ ško polarizirani na severni pol, kar pre¬ verimo tako, da odcep priključimo na napetost, in opazimo, da vodilo vozila, ki ga držimo nad odcepom, potegne navzdol. To lahko uporabimo kot trik, da s spremembo polarizacije magnetov vodil dosežemo želene spremembe sme¬ ri vožnje le pri na ta način določenih vo¬ zilih. Seveda morajo temu primerno s spremenjeno polarizacijo jeder delovati tudi odcepi. Če elemente odcepov napajamo z virom enosmernega toka (DC), je pri¬ merna napetost 12 V. V primeru izme¬ ničnega napajanja (AC) z napetostjo 16 V je priporočljivo v električni krog zaporedno vezati upor 82 Q,1 W. Elementa za ustavljanje Za ustavljanje vozil pred semaforji, na postajališčih, pred železniškimi pre¬ hodi ali na parkiriščih sta na voljo dva m: 9 maj 2009 elementa, ki delujeta na različna na¬ čina. Faller je ob nastajanju Car-systema razvil element za ustavljanje (kat. št. 161 675), ki ga kaže slika 7. To je elektro¬ magnet, ki v aktivnem stanju prek kon¬ takta reed v vozilu prekine napajalni tokokrog. Pozneje je v trgovine prišel element za parkiranje (kat. št. 161 674), ki ima jedro iz permanentnega magneta (sli¬ ka 8). Ob prihodu vozila nad parkirni element jedro prek kontakta reed preki¬ ne napajanje motorja in vozilo se trajno ustavi. Jedro permanentnega magneta je obdano z električnim navitjem, ki ob aktiviranju izniči magnetno polje jedra, posledica česar je vnovični stik kontak¬ ta reed v vozilu in speljevanje. Element za parkiranje naj bi se le kratek čas na¬ pajal z napetostjo, saj za vnovični štart vozila ni potrebnega veliko časa, takoj za tem pa postane jedro trajnega magneta spet učinkovito. Vgradnja elementov za ustavljanje Oba opisana elementa vgradimo pod cestišče, kot je prikazano na stran¬ skem risu in tlorisu na sliki 9. Element za ustavljanje (161 675) vgradimo po¬ dobno kot odcep, le izvrtina je večja, saj zaradi večjega premera tuljave, ki jo vstavimo v cestišče, ta meri v premeru 30 mm. Poleg izvrtine moramo izrezkati še dve vdolbini, v kateri sedeta pritrdit- veni ušesci. Najprimernejša razdalja med zgornjim robom cestišča in elementom za ustavljanje je 3 mm. Če je razdalja manjša, se lahko zgodi, da ob aktivnem stanju elementa njegovo magnetno po- MAKETARSTVO Ije pritegne vodilo vozila, ki tedaj izgubi stik s krmilno žico in zgreši smer giba¬ nja. Če je razdalja večja od 3 mm, se moč magnetnega polja zmanjša in vozilo se nad točko ustavljanja ne ustavi. Zaradi vsega tega je najprimernejša debelina lesene osnove 3 mm, saj pri tem niso potrebne nikakršne prilagoditve in ele¬ ment preprosto pritrdimo na spodnji strani vozišča. Poleg pravilne globine od ravni cestišča je zelo pomembna razda¬ lja od središča ustavitvenega elementa do krmilne žice, in sicer 11 mm v desno, gledano v smeri vožnje. Ta vrednost ve¬ lja na ravnih delih ceste. Če je element ustavljanja nameščen v levem ovinku, je ta razdalja manjša, v desnem ovinku pa večja. Vrednost je odvisna od radija ovinka in dolžine vozila oziroma položa¬ ja kontakta reed pod vozilom. Pravilno vrednost določimo s poskusnimi vož¬ njami oziroma ustavitvami. Na območje magnetnega polja vplivata tudi pritrdil¬ ni ušesci. Območje delovanja omejimo tako, da čim bolj skrajšamo pritrdilni ušesci. Če pritrditev z vijaki ni mogoča, lahko element na podlago prilepimo. Pri tem moramo zaradi segrevanja tuljave uporabiti toplotno obstojno lepilo. Element za ustavljanje lahko upo¬ rabimo kot samostojen del, vsebujejo pa ga tudi tovarniški kompleti križišča (kat. št. 161 655), avtobusnega po¬ stajališča (kat. št. 161 671), delovišča (kat. št. 161 673) in komplet za vzdrževa¬ nje varnostne razdalje (kat. št. 161 678). Vsi kompleti vsebujejo podrobna navo¬ dila za vgradnjo in električno priključi¬ tev vseh potrebnih elementov. Element za ustavljanje je predviden za krajše postanke vozila na maketi, saj zaradi segrevanja električno navitje ne sme biti dolgo časa priključeno na vir napajanja, medtem ko je za daljše po¬ stanke med delovanjem makete kot tudi za neaktivnost vozil v času izklopa ma¬ kete predviden element za parkiranje. Tudi ta element vgradimo pod raven makete. Izvrtati moramo luknjo pre¬ mera 10 mm, pravokotno oddaljeno 14 mm od krmilne žice na desno, gleda¬ no v smeri vožnje. Zgornji rob izvrtine izrezljamo pod kotom 45°, da bo zgornji premer izvrtine 11,2 mm (slika 9). Jedro trajnega magneta z navojem moramo za debelino osnovne plošče odviti iz ohišja. S spodnje strani plošče potisnemo jedro v izvrtino in element z vijaki privijemo v osnovo. Plastični po¬ krovček jedra, v katerem je kos trajnega magneta, zdaj poveznemo na jedro in ga zavrtimo toliko, da je zgornji rob po¬ krovčka poravnan z ravnijo cestišča. Električna priključitev Napajanje znaša 16 V izmenične na¬ petosti pri potrošnji toka okrog 340 mA. Kot smo že dejali, element za parkiranje ni predviden za dolgotrajno napajanje, ki naj ne bi trajalo več kot 15 sekund, kar omejuje tudi termična varovalka. Dokler se varovalka ne ohladi, vozilo ne more znova speljati. Dolgotrajna napa- 33 MAKETARSTVO ©J S S 11,2 mm Tekmovanje v plastičnem maketarstvu Kranj, 9. 5. 2009 Društvo SVM vas vabi na Tekmovanje v plastičnem maketarstvu v soboto, 9. 5. 2009, v avlo Mestne občine Kranj (Slovenski trg 1) med 9.00 in 17.00. Glavni dogodek: - tekmovanje v plastičnem maketarstvu. Razstave: - zbirka kovinskih maket F1 (formule ena), - razstava kovinskih modelov D-C (prvič v Sloveniji), - prikaz miniaturne železnice pod okriljem društva Železna cesta, - razstava maketarskih krožkov in predstavitev društva SVM. Spremljevalni program: - uporaba 3D-modeliranja in 3D-tiska v plastičnem maketarstvu, - prikaz izdelovanja in barvanja plastičnih maket, - predstavitev kulturnozgodovinskega društva Triglav, - brezplačne delavnice plastičnega maketarstva, - maketarski bolšji sejem. Vstop prost! Več informacij: www.svm.si,www.makete.si,www.makete.net jalna napetost lahko poškoduje tuljavo! Za vse elektromagnetne elemente (od¬ cepitev, ustavitev, parkiranje) velja, da jim moramo odvajati toploto, kar dose¬ žemo z ustreznim zračenjem elementov. Nanos cestišča Ko so vsi elementi pravilno name¬ ščeni in električno povezani, z mavčno maso zapolnimo vse reže in jih zgladi¬ mo. V sedmem delu nadaljevanj smo že opisali, kako cestišče pobarvamo z bar¬ vo asfalta (kat. št. 180 506) ali betona (kat. št. 180 507) ali prelepimo s samo¬ lepilnim trakom iz krep papirja tovarne Noch s ponazoritvijo asfalta, betona ali tlakovane ceste. TIM NA ZGOŠČENKAH Celotna letnika revije TIM 2003/04 in 2004/05 lahko dobite shranjena tudi na zgoščenkah. Cena posamezne je 4,17 € 34 maj 2009 TB5 9 IZDELEK ZA DOM SAŠO AVSEC Sestavljanje motorja je na prvi po¬ gled videti samo kot obrnjeno razstav¬ ljanje, vendar v resnici ni čisto tako. Pri sestavljanju je potrebna popolna čisto¬ ča, saj so ležaji in ležišča gredi občutljivi deli. Zahtevajo tesno prileganje, pravil¬ no zračnost in položaj. Obdelani so na stotinko milimetra natančno, nekateri celo na tisočinko. To je zelo majhna raz¬ dalja, če pomislimo, da je človeški las debel kar celo desetinko milimetra. Nadvse pomembna sta ležaja na glavni gredi. Ta se vrti najhitreje - pri 3000 vrtljajih na minuto se zavrti 50-krat v sekundi. Ob vsakem vrtljaju bat prek ojnice sunkovito pritisne na glavno gred, ta pa naprej na ležaja. Če sta ležaja ob¬ rabljena tako močno, da z roko čutimo premikanje notranjega dela, ali če se pri vrtenju zatikata, ju moramo zamenjati. Ležaja sta kroglična, imata oznako 6203 in morata biti odprtega tipa. To pomeni, da ju z obeh strani lahko ob¬ liva olje, ki je raztopljeno v gorivu, in ju ustrezno maže. V prodajalnah včasih dobimo enojno ali dvojno zaprte ležaje, kakršna sta na sliki. Z izvijačem odstra¬ nimo stranski ploščici. Zaprti ležaji so namenjeni umazanim okoljem in manj¬ šim hitrostim vrtenja ter so napolnjeni z mastjo. To mast moramo odstraniti z bencinom. Na zunanji strani vsakega le¬ žaja je tesnilni obroček, ki se po izumite¬ lju imenuje simmerjev obroček. Tovrstna ležaja preprečujeta uhajanje gorivne me¬ šanice iz komore pod batom v okolico in vstopanje nesnage. Tesnilni obroček odstranimo z izvijačem. Pri tem ga bomo verjetno uničili, a prav gotovo je njegova drsna površina tako obrabljena, da je po¬ trebna menjava. Ležaj je vtisnjen v alumi¬ nijasto ohišje. Če ga izbijamo s kladivom, ga bomo prav gotovo lahko izrinili iz ležišča, nevarno pa je, da bomo pri tem uničili mehko aluminijasto ležišče. Pravi način je ta, da ležaj in okolico segrejemo s pištolo z vročim zrakom. Če z njo 10 mi¬ nut pihamo z razdalje 15 cm na ležaj, se bo segrel na 250-300 °C. Ker se aluminij pod vplivom temperature skoraj trikrat bolj razteza od jekla, bo med ležajem in ohišjem nastala približno stotinko mm široka reža. Ležaj bo iz ležišča padel kar sam, lahko pa mu malo pomagamo z lese¬ no palico (slika 148). Robove ohišja moramo temeljito očistiti in z njih povsem odstraniti stara tesnila. Razloga sta dva: 1.) tesnila lahko tesnijo le, če so povsem ravna, brez gr¬ bin in vboklin; 2.) deli ohišja si morajo stati popolnoma vzporedno, da gredi ne pritiskajo poševno na ležaje. Za odstra¬ njevanje uporabimo plastično strgalo, nikakor pa ne kakih izvijačev, dlet ali TlErt 9 maj 2009 brusilnega papirja. S temi bomo v meh¬ ko površino naredili raze, ki jih tesnilo ne bo zatesnilo (slika 149). Zelo pomemben je ležaj na glavni gredi. Tega ne moremo menjati, saj so ga v tovarni namestili že med sestavlja¬ njem gredi. Pri tem so segreli oba okro¬ gla vztrajnika in ju stisnili z močno sti¬ skalnico. Sledovi segrevanja so vidni na kovini kot barvne lise. Če ta ležaj šklepe¬ ta ali če se ne vrti gladko, bo treba zame¬ njati celo glavno gred skupaj z ojnico, sicer se bo motor tresel, iz njega se bo širil kovinski ropot in kmalu bo tudi ne¬ hal delovati (slika 150). Motor ima v notranjosti dva med seboj ločena prekata. V sprednjem (de¬ sno) je del dvotaktnega motorja in se imenuje predkompresijska komora. Ko se bat giblje navzgor, vanjo vstopa upli¬ njena zmes zraka, bencina in olja. Ko bat potuje navzdol, ustvarja v komori tlak in to zmes skozi kanale v valju potisne v zgorevalni prostor, ki je v valju nad ba¬ tom. Olje maže ležaje in stene valja in tako omogoča njihov gladek tek. Skupaj z bencinom nato zgori v zgorevalni ko¬ mori. Da pri tem ne nastaja preveč škod¬ ljivih ali strupenih plinov, mora biti olje čim bolj gorljivo, v gorivu pa ga ne sme biti preveč. Flexer potrebuje 2-odstotno mešanico - na 10 litrov bencina 2 decili¬ tra olja (olje za dvotaktne motorje). Manj škoduje motorju, a bolj škoduje okolju. V zadnjem prekatu je prenosni si¬ stem, ki ga sestavljajo sklopki, menjalnik in zagonski mehanizem. V tem delu je olje za avtomatske menjalnike, ki je po¬ polnoma drugačno od olja v gorivu. To olje ni namenjeno gorenju. Gori zelo sla¬ bo in pušča ogromno saj, saj vsebuje več kot 20 odstotkov kovinskih soli in drugih dodatkov. Z njimi izdelovalci dosežejo dvoje: zadovoljivo mazanje, pa tudi dovolj veliko trenje na drsnih površinah sklopk. Obe olji sta po lastnostih zelo razli¬ čni, zato se ne smeta mešati. Pri sestav¬ ljanju bomo zato sprednji del motorja mazali z oljem za dvotaktne motorje, zadnjega pa z oljem za avtomatske me¬ njalnike (slika 151). Rob stranice okrova zelo na tanko na¬ mažemo z mastjo, da se bo tesnilo lepo uleglo po vsej površini in da med sestav¬ ljanjem ne bo odpadalo in delalo težav. Pred postavljanjem tesnila preverimo, ali morda na njem ne manjka kaka luk¬ njica - v tem primeru jo izrežemo z nož- kom. Ko je tesnilo na mestu, skozi ležaj vtisnemo glavno gred. Čisto z lahkoto ne gre in ne sme iti, saj bi to pomenilo, da se ležaj ne prilega dovolj dobro. Pomaga¬ mo si lahko z blagimi udarci gumijastega kladiva, nikakor pa ne s kakim železnim kladivom. Pri tem je treba paziti na ojni¬ co, ki prosto opleta (slika 152). Gonilna gred ima v notranjosti dva široka iglična ležaja. Pred nameščanjem 35 IZDELEK ZA DOM preverimo stanje teh ležajev. Gonilna gred je zelo »globoko« v motorju - če jo bomo pozneje hoteli zamenjati, bomo morali razstaviti ves motor. To pravilo je splošno veljavno: čim težje je nek del ali sklop dostopen, tem več dela (in de¬ narja) je potrebno za njegovo menjavo in tem bolj se mu je treba posvetiti ob sestavljanju (slika 153). Gonilno gred vstavimo na svoje mesto, pred tem pa vse ležaje na¬ mažemo z oljem za avtomatske menjalnike, ki je rdečkaste barve (slika 154). Oba dela sestavimo. Pri tem poma¬ gata dve vodili, ki molita iz ene stranice okrova in se usedeta v luknjici na drugi. Na svoja mesta namestimo vseh 8 vija¬ kov in jih postopno privijamo. Ta korak je pomemben. Vijake moramo privijati tako, da sta oba dela okrova ves čas vzpo¬ redna! Malo privijemo prvi vijak, nato po vrsti druge in spet prvega. Ko se okrova spojita, vijake privijemo do konca. Pravo orodje za to je momentni ključ. Z njim lahko vse vijake privijemo z enakim na¬ vorom. Za vijak M6 v ohišju iz aluminija je pravi navor okrog 10 Nm (njutonme- trov). Ta ključ zagotovi, da vijak ne bo premalo privit in bi med delovanjem motorja izpadel iz navoja, pa tudi ne tako močno, da bi poškodoval navoj. Ob¬ čutek, ki ga imamo pri delu z običajnimi ključi kar »v roki«, je namreč zelo varljiv: odvisen je od dolžine ključa in načina drže, pa tudi od tega, ali smo imeli za ko¬ silo klobaso ali mlečni riž (slika 155). Predležna gred ima v notranjosti me¬ hanizem z valjčki, ki omogoča vrtenje v eno smer, v drugo pa ne. Te valjčke na¬ menja majhna vzmet v obliki vprašaja. Ce je ta vzmet počena, je treba poiskati 36 vse njene ostanke v motorju in jo nado¬ mestiti z novo. Vzmeti ni težko zamenja¬ ti, saj je samo zataknjena v luknjico in naslonjena na trn (slika 156). Zagonska gred je preprosta. Pri njej preverimo samo to, da ni odrgnjena, da je utor za zagozdo ročice nepoškodovan in da so zobci na notranji strani zobnika še celi (slika 157). Zagonsko in predležno gred pove¬ zuje veriga, ki navadno ne utrpi hudih poškodb, saj se ves čas vrti v olju. Gredi in verigo sestavimo, kot kaže slika, in ju postavimo na njuno mesto. Poskrbimo za to, da se predležna gred natančno in do dna usede v njen ležaj (slikal58). Sklopko menjamo v primeru, če mo¬ tor rohni z visokimi obrati, moped pa pelje zelo počasi, cuka, slabo speljuje in ne zmore vožnje v klanec. Takrat so ob¬ rabljene obloge sklopke. Sklopko sestavlja boben, v katerem se vrtita dve plošči, sestavljeni iz treh la¬ mel. Zunanja plošča pade iz bobna brez težav, notranjo pa lahko odstranimo samo tako, da s kleščami razpremo varo¬ valni (segerjev) obroček in ga snamemo (slika 159). Plošča sklopke ima tri vodila, nanje pa so nataknjene tri lamele. Povezuje jih vzmet, ki jih stiska skupaj. Pri vrtenju na lamele deluje sredobežna sila, ki ob določeni hitrosti premaga silo vzmeti. Lamele se nekoliko razprejo in razmak¬ nejo, pri tem pa pritisnejo na notranje stene bobna. S tem boben povežejo z glavno gredjo, ki teče skozi središče sklopke. Če se motor vrti počasi, so la¬ mele stisnjene in ne prenašajo moči z glavne gredi na boben. Pri srednji hi¬ trosti se raztegne sklopka prve prestave (zunanja), pri višjih pa sklopka druge prestave (notranja). Pri razstavljanju sklopke z izvijačem odstranimo vzmet, razpremo lamele in odstranimo tri kovinske trakove (slika 160). Budno oko takoj opazi, da je nekaj narobe v zvezi z zago¬ nom motorja. Če sklopka prenaša navor samo pri visokih hitrostih vrtenja, kako potem ob zagonu, ko so hi¬ trosti nizke, navor pride do glavne gre¬ di? V bobnu sklopke je vtisnjena ležajna sklopka. Ta prenaša vrtenje v eno smer, v drugo pa se samo prosto vrti kot obi¬ čajni iglični ležaj. Če motorja ni mogoče pognati z nožnim zaganjalnikom, je zelo verjetno poškodovana ta ležajna sklopka (slika 161). Na glavno gred namestimo podložko, ki po¬ skrbi za to, da se zobniki sklopke in predležne gre¬ di pravilno uja¬ mejo. Nato na¬ mestimo boben sklopke, nanjo zobato podložko, ki prepreči odvijanje zaradi tresenja, in nato matico. Te za zdaj še ne moremo priviti do konca, saj nimamo nobene oporne točke, prek katere bi za¬ držali gred. To bomo storili s pomočjo magnetnega vztrajnika, ko bo ta name¬ ščen (slika 162). Navitja na nosilni plošči na levi stra¬ ni preverimo z merilnikom upornosti (ommetrom). Če so navitja v redu, naj bi med nosilno ploščo in rumeno žico izmerili okrog 1 £1, med nosilno ploščo in črno žico pa okrog 300 Q. Rumena žica napaja nizkonapetostne (12 V) po¬ rabnike (žarnice, hupo, smerokaze), ki potrebujejo velik tok, črna pa visokona- maj 2009 TIM’ petostno tuljavo, ki potrebuje le majhen tok (slika 163). Nosilno ploščo namestimo na svoje mesto in pritrdimo z dvema vijakoma. Pazimo na oznako, ki smo jo na ploščo vrezali pri njenem odstranjevanju. Od nje je namreč odvisen trenutek, ko v svečki preskoči iskra. Na glavno gred na¬ mestimo zatič, ki določa lego magnetne¬ ga vztrajnika. Tudi ta je zelo pomembna, saj mora magnet ravno v pravih trenut¬ kih drveti mimo navitij (slika 164). Namestimo magnetni vztrajnik, ga pridržimo s ključem za odstranjevanje oljnih filtrov in ga privijemo. Zdaj lahko privijemo tudi matico sklopke na desni strani motorja (slika 165). 9 maj 2009 Namestimo tesnilo še na desni po¬ krov motorja in v ležaje nakapamo olje za avtomatske menjalnike. Na zagonsko in predležno gred namestimo naletne podložke, ki preprečujejo stransko pre¬ mikanje gredi. Če smo zamenjali ležaje, moramo določiti debelino teh podložk in dodati nove ali odstraniti stare. Novi ležaji se namreč navadno ne usedejo na¬ tančno do iste globine, kot so sedeli sta¬ ri. Pokrov namestimo na svoje mesto in privijemo z vijaki M6 (slika 166). Namestimo verižnik na levi strani, vzmet, ki vrača zagonsko ročico v osnov¬ ni položaj, in levi pokrov (slika 167). Valj moramo pred sestavljanjem teme¬ ljito očistiti. Povrtamo izvrtine, s katerimi se usede na stojne vijake. Če ga hočemo pobarvati, moramo uporabiti barvo, ob¬ stojno pri visoki temperaturi. Dobimo jo v pršilkah in prenese do 600 °C. Na sesalno odprtino valja namestimo membranski ventil. Ta ima debelo tesni¬ lo, ki preprečuje prehod toplote z valja prek sesalne cevi do uplinjača. Sesalno cev privijemo s štirimi vijaki (slika 168). V oko ojnice vstavimo iglični ležaj, nanj postavimo bat in skozi ležaj poti¬ snemo sornik. V utora na batu morata biti na obeh straneh sornika vstavljeni IZDELEK ZA DOM vzmetni varovalki. Ti preprečita, da bi se sornik med delovanjem motorja pre¬ maknil in zataknil ob steno valja. Pušči¬ ca na batu kaže v smer izpušnih plinov, torej mora biti obrnjena navzdol proti izpušni odprtini. V valj uvijemo štiri stojne vijake in nanje namestimo tesnilo valja (slika 169). Nameščanje valja je nekoliko zahtevnejše, saj moramo pri tem paziti na pra¬ vo lego batnih obročkov. Njuna reža se mora lepo ujemati s trnom v steni bata, tako da valj obročka z lahkoto stisne in oblikuje po svoji notranji površini. Pri tem je potreb¬ na nežnost in previdnost. Če sta obročka pravilno zasukana, ju bo poševni rob va¬ lja z lahkoto stisnil. Če ne stojita pravilno, ju bomo ob vsakem malo močnejšem gibu prelomili (slika 170). Med valjem in glavo je zgo¬ revalni prostor, v katerem ob eksploziji goriva močno naraste tlak in tempera¬ tura. Za tesnjenje takšnih prostorov so potrebna posebna tesnila, ki to prenesejo. Papirna tesnila bi v kratkem razpadla ali zgorela. V ta namen se uporabljajo tesnila, ki imajo po obodu natisnjeno trpežno kovinsko folijo (slika 171). Na stojne vi¬ jake nataknemo še glavo in jo privijemo s štiri¬ mi maticami M7, pod katere seve¬ da obvezno vsta¬ vimo podložke (slika 172). Motor je tako sestavljen in pripravljen na namestitev na okvir flexer- ja. Manjkajo mu še svečka, upli- njač in nožiča žaganj ača, a te pustimo za po¬ zneje. Motor je namreč lažje nameščati brez njih (slika 173). 37 MATEJ PAVLIČ Foto: Manca Pavlič Ta prispevek objavljamo na željo lju¬ biteljev rezljanja, ki v naši reviji pogre¬ šajo tovrstne načrte. Izdelave lestenca s premerom približno 43 cm naj se lotijo predvsem tisti, ki že imajo nekaj izku¬ šenj pri delu z režijačo, saj utegne po¬ polnim začetnikom zaradi kar nekaj ur razmeroma zahtevnega rezljanja pred¬ časno zmanjkati volje. Druga možnost je skupinsko delo pri tehničnem po¬ uku ali krožku, kjer vsak izdela samo en segment senčnika. Kdor ima električno rezljačo, naj jo vsekakor uporabi, saj je z njo mogoče brez težav žagati kar dve vezani plošči naenkrat, večina pa omo¬ goča tudi žaganje pod poljubnim kotom do 45°, kar pri izdelku na sliki 1 pride zelo prav. Gradivo Lestenec je narejen iz 5 ali 6 mm de¬ bele bukove vezane plošče, ki jo je resda nekoliko težje žagati, vendar pa se manj trga kot vezane plošče iz mehkejšega lesa. Sestavni deli so med seboj spojeni z običajnim belim lepilom za les, za bar¬ vanje in zaščito površine pa lahko upo¬ rabite enega od obstoječih premazov za les (po možnosti na naravni ali vsaj akrilni osnovi). Da bi lestenec lahko priključili v elek¬ trično omrežje, potrebujete okov za žar¬ nico (E 14 ali E 27), 0,5-1 m izolirane dvo¬ žilne bakrene pletenice 2 x 0,75 mm 2 , dve lestenčni spojki in lonček, ki bo pre¬ kril električni priključek pod stropom. Mnogo lažje in tudi ceneje je kupiti že izdelan komplet, ki vsebuje vse našteto in npr. v OBI-ju stane manj kot 3 evre (slika 11). Orodje Od orodja potrebujete ročno (ali električno rezljačo) z žagicami št. 4 ali 5, škarje, modelarski nož, modelarski vr¬ talnik, sveder za les 0 0,8-1 mm, fino rašpo, večjo ploščato pilo, grob in fin brusilni papir, ličarski lepilni trak širine 5 cm, čopič in manjši izvijač oz. preizku- ševalnik toka. Izdelava Senčnik je sestavljen iz šestih po¬ polnoma enakih segmentov (risba 2), ki so od vodoravnice odmaknjeni pri¬ bližno 25°. Kdor bi želel nekoliko večji kot, naj naredi nekoliko ožje segmente, kar označuje prekinjena črta na risbi 2. Predlogo s pomočjo kopirnega papirja in kemičnega svinčnika šestkrat preri¬ šite neposredno na gladko obrušeno in popolnoma ravno vezano ploščo. Takšnemu prerisovanju, ki je precej zamudno in ne preveč natančno, se je mogoče izogniti tako, da načrt šest¬ krat prefotokopirate, nato pa razrezane kopije na hrbtni stran premažete z od- stranljivim lepilom ter jih prilepite na obrtišen kos vezane plošče. (Če bi želeli narediti nekoliko večji lestenec, naj vam načrt iz revije v fotokopirnici ustrezno povečajo, vendar morate potem prilago¬ diti odprtino za pritrditev okova za žar¬ nico na sredini senčnika.) Pri razporeja¬ nju fotokopij posameznih segmentov na vezano ploščo (slika 3) bodite pozorni na smer letnic in morebitne poškodbe (globoke raze, razpoke, grče ipd.). Na¬ nos odstranljivega lepila naj bo tanek in enakomeren. Da bi lahko izrezljali vse notranje za¬ ključene površine, ki jih je kar 41, mora¬ te v vsako z modelarskim vrtalnikom in s tankim svedrom za les najprej izvrtati 38 maj 2009 TIM’ IZDELEK ZA DOM Merilo 1 : 1 Risba 2. 39 tančen pa je treba biti pri žaganju dolgih robov posamez¬ nega elementa, ki morajo biti popolnoma ravni in poleg tega še nekoliko pod kotom. Ob koncu rezljanja, ki ga je za kar nekaj ur, najprej pre¬ vidno odstranite vse preostale koščke prilepljenega papirja (slika 4). S finim brusilnim papirjem obrusite ostre robove in obe strani segmentov. Če nimate električne rezljače z možnostjo nagiba delovne mizice, si pri poševnem posnemanju robov pomagajte z rašpo, ploščato pilo in brusilnim papirjem. Obdelovanec med delom trdno vpnite. luknjico. Skoznjo s spodnje strani po¬ tisnite v modelarski lok vpeto žagico in jo zategnite še z vijakom na vrhu loka. Uporabite žagice št. 4 ali 5, saj bo rez le tako čist in gladek. Glede na veliko števi¬ lo zavitih figur v predlogi med žaganjem lahko tudi malenkost zaidete z narisane črte. Čeprav tega na končanem izdelku skoraj ne bo videti, se vseeno potrudite, da takih primerov ne bo preveč. Res na- TIErE. 9 maj 2009 IZDELEK ZA DOM Pri sestavljanju lestenca boste po¬ trebovali širok ličarski lepilni trak, s katerim je to delo opravljeno izredno hitro in natančno. Vseh šest segmentov položite na ravno podlago tako, da se tesno stikajo med seboj. Ob tem pazite na vzorec: segmenti so lahko obrnjeni vsi v isto smer ali pa sta po dva in dva obrnjena zrcalno drug proti drugemu. Čez stike nalepite koščke lepilnega tra¬ ku (slika 5) in nato vse skupaj zvijte v prisekano šestkotno piramido. Ko od¬ pravite morebitne pomanjkljivosti in neujemanja, zlepek obrnite in razprite ter vzdolž vseh stičnih robov nanesite enakomerno plast belega lepila za les (slika 6). Nato vse skupaj z nekaj ščipal¬ kami spet stisnite v obliko senčnika (sli¬ ka 7) in z vlažno krpo previdno obrišite vse ostanke iztisnjenega lepila (slika 8), ki bi sicer (zlasti pri poznejšem luženju oz. barvanju z zaščitnim sredstvom za les v temnem odtenku) postali vidni in bi zelo kazili videz izdelka. Ko se lepilo posuši, odstranite ko¬ ščke ličarskega traku in vse stike zgla¬ dite najprej z grobim in na koncu še s finim brusilnim papirjem. Senčnik po¬ barvajte po svojem okusu, nato pa ga vsaj dvakrat polakirajte, da ga boste po¬ zneje lahko brez skrbi očistili z vlažno krpo. Med posameznimi nanosi laka popolnoma osušeno površino izdelka narahlo obrusite z zelo finim in že izrab¬ ljenim vodnobrusilnim papirjem. Na koncu je ostala le še »elektroin- štalaterska faza« izdelave lestenca, kjer sta na voljo dve možnosti. Pri prvi je treba iz vezane plošče izžagati šestkot- ni nosilec z odprtino za okov žarnice (risba 9, slika 10) in ga s spodnje strani nalepiti čez odprtino v senčniku (sli¬ ka 11). Druga možnost, ki je elegantnej- ša, je montaža kupljenega kompleta, kjer zadostuje, da okov z že priključenim ka¬ blom od zgoraj potisnete v odprtino v senčniku in s spodnje strani utrdite s priloženim obročkom (slika 12). Priklju¬ čitev lestenca v električno omrežje naj opravi nekdo od odraslih - seveda pri izključenem stikalu in po možnosti tudi odviti varovalki. Zaradi razmeroma dobrega hlaje¬ nja lahko v lestenec privijete kakršno koli klasično ali varčno žarnico, vendar upoštevajte omejitev glede največje do¬ voljene moči, ki je označena na okovu. Kdor želi, lahko namesto šestdelne- ga lestenca, namenjenega pritrditvi pod strop, naredi tridelni senčnik za stensko svetilko (slika 13). V ta namen je treba dva stranska segmenta odrezati glede na želeni kot, vse skupaj morda tudi neko¬ liko povečati ter poskrbeti še za pritrdi¬ tev na steno. 40 maj 2009 tih 1 m semite ALENKA PAVKO - ČUDEN Foto: Miho in Nino Čuden ZA SPRETNE ROKE Na letošnjem sejmu igrač v Ntirnber- gu je kultna otroška družabna igra Spo¬ min praznovala 50-letnico. Od leta 1959, ko si jo je izmislil Švicar Wiliam Hunter, je bila izdelana v več kot 250 različicah, prodana pa v več kot 75 milijonih izvo¬ dov v 80 državah. Igro sestavljajo pari kartic s sličicami, ki so na igralno mizo položene z licem navzdol. Igralci drug za drugim obračajo po dve kartici, jih pogledajo ter znova položijo na igralno mizo z licem navzdol. Poiskati morajo pare kartic tako, da si zapomnijo njihov položaj na igralni mizi. Ob obletnici je bila izdana jubilejna spominska igra, ki z 72 pari predstavlja predmete iz vsakdanjega življenja, npr. likalnik, kotalke ali telefon; ena izmed kartic kaže sodobno sliko predmeta, parna kartica pa enak izdelek v podobi iz 50. let prejšnjega stoletja. Spominske igre so družabne in zelo priljubljene med starimi in mladimi. Z nekaj dobre volje si lahko po vzoru Spo¬ mina tudi sami izdelate bolj ali manj pe¬ stro igro. Pri tem uporabite domišljijo. Igro poenostavite z uporabo preprostih geometrijskih motivov ali jo naredite bolj zahtevno z uporabo zahtevnejših motivov, na videz podobnih barv in vzorcev, simetričnih vzorcev, poveča¬ njem števila parov kartic ipd. Potrebujete polistirensko penasto ploščo (depron), mahgumo, lepilo, škar- Slika 1. Material za izdelavo kartic spomin¬ ske igre Slika 2. Orodje za izdelavo spominske igre maj 2009 je, modelarski nož, modelarski rezalnik za rezanje krogov, podlago za rezanje, kovinsko ravnilo ter svinčnik za označe¬ vanje (sliki 1 in 2). Na polistirenski plošči s svinčnikom označite kvadrate velikosti 5x5 cm (sli¬ ka 3). Svinčnika ne pritiskajte premoč¬ no, da ne poškodujete površine plošče. Pri merjenju bodite natančni; uporabite čim tanjši svinčnik. Slika 3- Označevanje razdalj na depronski plošči S pomočjo kovinskega ravnila in ostrega modelarskega noža narežite ploščo iz deprona na kvadrate. Najprej režite v eni smeri, nato še v pravokot¬ ni (sliki 4 in 5). Plošče ne prerežite do roba, ampak le do oznak, da ne razpade in da se kvadratni sestavni deli ne pre- Slika 4. Vzdolžno rezanje depronske plošče Slika 5. Prečno rezanje deprona maknejo (slika 6). Rezilo modelarskega noža naj bo ostro in nagnjeno dovolj poševno, da se odrezani rob depronske plošče ne cefra. Ko končate rezati, loči¬ te narezane kvadratne ploščice (slika 7). Če se še držijo skupaj, jih pazljivo ločite s pomočjo modelarskega noža. Slika 6. Zarežite le do oznak, da se kvadratni sestavni deli med rezanjem ne premikajo. Slika 7. Ločite narezane ploščice. Nato se lotite označevanja in rezanja mahgume. Izberite mahgume različnih barv ter naredite seznam barv in vzor¬ cev ploščic spominske igre. Preračunaj¬ te, koliko kvadratov posamezne barve potrebujete, in jih prav toliko narežite. Na posameznem listu mahgume najprej označite razdalje (slika 8). Kvadrati iz mahgume naj bodo nekoliko večji od ploščic iz deprona, npr. 5,5 x 5,5 cm, saj jih boste pozneje obrezali. Tudi mahgu- Slika 8. Označevanje razdalj na mahgumi 41 ZA SPRETNE ROKE Slika 9. Rezanje mahgume Slika 10. Izrezovanje kvadratov mo najprej razrežite v eni, nato še v pra¬ vokotni smeri (sliki 9 in 10). Enobarvni kvadrati so za spomin¬ sko igro veliko preveč enostavni. Zato jih razrežite na manjše elemente, nato kartice spominske igre sestavite iz raz¬ nobarvnih sestavnih delov. Kvadrate iz mahgume npr. z modelarskim nožem in kovinskim ravnilom diagonalno razreži¬ te (slika 11). Morebitno slabo razrezano konico do konca razrežite le z nožem (slika 12). Trikotnike, ki jih dobite z dia¬ gonalnim razrezom kvadrata, lahko še Slika 11. Rezanje diagonalnega vzorčnega sestavnega dela Slika 12. Ročno rezanje za dokončanje reza 42 Slika 13- Nadaljnje diagonalno rezanje na manjše sestavne dele nadalje razrežete v manjše sestavne dele (slika 13). Kvadrate iz mahgume na hrbtni stra¬ ni diagonalno označite, da dobite središ¬ če (slika 14). Vanj zabodite konico rezal¬ nika za kroge in izrežite krog primerne velikosti (slika 15). Iz izrezanih razno¬ barvnih sestavnih delov sestavite zani¬ mive vzorce (slika 16). Pri izrezovanju krogov in merjenju razdalje do središča kroga si lahko pomagate z rezalno pod¬ lago, ki ima označeno mrežo in ravnilo. Slika 14. Označevanje središča kvadrata Slika 15. Izrezovanje kroga s pomočjo rezila za kroge Slika 16. Sestavljanje vzorcev iz izrezanih raznobarvnih sestavnih delov Iz izrezanih sestavnih delov sestavite različne vzorce (slika 16). Kombinirajte zanimive barve. Oblikujte zelo podobne kartice, da bo za igro treba pošteno na¬ penjati možgane. Na ploščico iz penastega polistirena nanesite lepilo. Primerna sta npr. UHU por ali hitro sušeče lepilo za les. Plast lepila naj bo tanka. Lepilo razmažite s kosom kartona ali plastike in počakajte nekaj minut (slika 17). Na lepilo položi- Slika 17. Nanašanje lepila na depronsko ploščico te motiv iz mahgume (slika 18). Če se mahguma rahlo zvije, jo na depronsko osnovo rahlo pritisnite s prsti (slika 19). Slika 18. Lepljenje vzorca iz mahgume na depronsko ploščico. Slika 19. Utrjevanje s stiskanjem lepilnih po¬ vršin. Polepljene polistirenske ploščice lahko tudi obrnete z vzorcem navzdol na delovno podlago in jih obtežite (sliki 20 in 21). maj 2009 TIEI’ Slika 20. Razporejanje polepljenih depron- skih ploščic na delovno površino Slika 21. Obtežitev polepljenih ploščic Ko je vzorec iz mahgume trdno pri¬ lepljen na polistirenski temelj, odvečno mahgumo obrežite. To lahko storite s pomočjo kovinskega ravnila in ostrega modelarskega noža, lahko pa uporabite tudi ostre krojaške škarje (slika 22). Slika 22. Obrezovanje polepljenih ploščic Izdelajte čim več parov kartic in po¬ vabite družbo, naj se vam pridruži pri urjenju spomina. Rob vzorčaste kartice je viden tudi, če je kartica obrnjena, in izdaja barvo vzor¬ ca. Temu se lahko izognete tako, da vsem karticam dodate okvir enake barve. Če ste brez idej, si lahko enostavne geometrijske vzorce ogledate na slikah 26-32. Slika 23- Pari kartic za spominsko igro Slika 24. Kartice s trikotnimi vzorci Slika 25. Kartice s krožnimi vzorci Slika 26. Enostavni diagonalni vzorec ZA SPRETNE ROKE Slika 27. Vzorec s središčno piko Slika 28. Vzorec s kotno piko Slika 29. Trikotni vzorec Slika 30. Vzorec z okvirjem Slika 32. Diagonalni vzorec s piko mt 9 maj 2009 43 ZA SPRETNE ROKE j Jcikit iz SlpiruJna) /mira žice ALENKA PAVKO-ČUDEN Foto: Miho in Nina Čuden O uporabi žice za nakit smo že več¬ krat pisali. Tokrat bomo pokazali, kako je mogoče iz žice zviti spiralo, iz nje pa izdelati raznovrstne okraske. Potrebujete kovinsko žico srebrne, zlate ali bakrene barve debeline 0,6 ali 0,8 mm, okrogle in ščipalne klešče ter razne koralde (slika 1). Potrebujete tudi debelejšo pletilko ali kitajsko jedilno pa¬ ličico. Slika 1. Potrebščine za izdelavo žičnega na¬ kita in okraskov Žico navijte na pletilko, da dobite spiralo (slika 2). Ne navijajte pretesno, da ne boste imeli težav pri snemanju spirale (slika 3). Slika 2. Navijanje žice na pletilko Slika 3- Snemanje žične spirale Spiralno žico zvijte v želeno obliko (krog, srce, kolobar...). Obliko utrdite z zatikanjem ovojev spirale enega v dru- 44 gega (sliki 4 in 5). Ko je okrasek končan, odščipnite žico s ščipalnimi kleščami (slika 6) in konec z okroglimi kleščami zvijte v notranjost (slika 7). Slika 4. Spiralo zvijte v želeno obliko. Slika 5. Oblikujte obesek ali okrasek. Slika 6. Ščipanje spiralne žice Slika 7. Zvijanje odščipnjenega konca žice Okrasek dodatno okrasite s koral¬ dami. Nanizajte jih na drugo žico, ena¬ komerno razporedite in z ovijanjem pletilke oblikujte spiralo (sliki 8 in 9). Spiralno žico z nanizanimi koralda¬ mi enakomerno ovijte okrog okraska (slika 10). Na podoben način izdelajte tudi dru¬ ge oblike. Slika 8. Nizanje korald na žico Slika 9- Navijanje žice s koraldami na pletilko Slika 10. Ovijanje okraska s spiralno žico z nanizanimi koraldami Slika 11. Obesek iz spiralne žice Slika 12. Okraska iz spiralne žice februar 2009 tih 1 Pikapolonica MANCA HERLEC Pikapolonica, drobni hrošček v ob¬ liki polkrogle, z okroglimi pikicami spominja na domišljijski svet in velja za prinašalko sreče. Ko jo opazimo, nas raz¬ veseli, saj jo sprejmemo kot droben sim¬ bol svetlobe in sreče. V svojih pikicah nosi skrito sporočilo človeških vrednot. Poštenje, resnica, ljubezen, spoštovanje, mir, nenasilje in pravilno ravnanje - se¬ dem prvin za srečo. Figurico pikapolonice lahko obliku¬ jemo iz različnih materialov. Za izdelavo pikapolonice, kakršno predlagamo v tem prispevku, pa potrebujemo nasled¬ nje: - glino ali maso das, - časopisni papir, - škrobno lepilo (npr. lepilo metylan za papirnate tapete), - tempera barvice, - žico, - zobotrebce, - širok čopič za kaširanje, - čopič za barvanje, - črn flomaster za risanje sredinske črte in pik. Postopek izdelave Za trup pikapolonice iz gline obliku¬ jemo kroglico poljubne velikosti. Name¬ sto gline lahko uporabimo tudi ustrezno umetno maso (npr. maso das). Razlog za uporabo tega gradiva je predvsem ta, da ga dobimo v manjših paketkih, kupimo pa ga lahko v vsaki bolje založeni trgovi¬ ni oz. blagovnem centru. Naravna glina je sicer mehkejša in se lažje oblikuje, res pa je, da jo lahko kupimo samo v hobij- skih trgovinah in še to v večjih količi¬ nah. Kroglico z nožem razrežemo na dve polovici. V prikazanem primeru smo uporabili naravno glino. S pomočjo zobotrebca polovičko na¬ rahlo razdelimo na tri dele. Prva tretji¬ na je predvidena za glavo pikapolonice. Črto poglobimo in sprednji del zmanjša¬ mo. Glavo oblikujemo in zgladimo s po¬ močjo vlažnega čopiča. Pikapolonici dodamo tipalke, ki jih izdelamo iz žice in gline. Oblikujemo dve majhni kroglici, ki ju pritrdimo na konca žice. Napol dokončan izdelek pu¬ stimo, da se posuši (približno en dan) in ga šele nato kaširamo. Če nas preganja čas, lahko kaširamo tudi na svežo glino, KAJJ1GA. MESECA 96 barvnih strani, 25,7 x 32,5 cm Tisoč naravnih bivališč Kakšna je razlika med mestno in kmečko lastovko? Kako deluje voda v gorah in podzemnih jamah? Zakaj kukavica skrivaj nadzoruje gnezda nekaterih ptic? Kako se alge prilagajajo ritmu plimovanja? Kje se skriva nevarna murena? Knjiga Tisoč naravnih bivališč odgovarja na vsa ta vprašanja z lepimi barvnimi risbami in besedilom. Redna cena: 23,99 € Cena za naročnike revije TIM je mi’ maj 2009 45 ZA SPRETNE ROKE vendar je to težje, predvsem pri kašira- nju tipalk. Za kaširanje potrebujemo papirno kašo, ki jo lahko naredimo na dva nači¬ na. Pri prvem uporabimo škrobno lepilo za tapete (npr. metylan), ki ga zmešamo z vodo, da dobimo želatinasto zmes. Za drugi način pa potrebujemo moko in vodo, skratka sestavine, ki so nam na voljo doma v kuhinji. V obeh primerih seveda uporabimo še časopisni papir, ki je mehak in se lepo razmoči. Lepimo manjše koščke ča¬ sopisnega papirja, da se površina pika¬ polonice ne naguba in jo pozneje lažje pobarvamo. Kaširamo tudi spodnji del pikapolonice, saj glino težje pritrdimo oz. prilepimo na določeno podlago kot pa časopisni papir. Figurico pobarvamo z gosto rdečo in črno tempero, da prekrijemo časopis¬ ni papir. Izdelek dokančamo s pomočjo črnega flomastra tako, da narišemo sre¬ dinsko črto in pike. Velikost pikapolonice je odvisna od velikosti kroglice, ki jo oblikujemo na začetku. Uporabimo jo lahko kot samo¬ stojen kipec, manjše prilepimo na vo¬ ščilnice ali jih pritrdimo na veje za spo¬ mladansko okrasitev šole ... Srečno! Ime in priimek: Ulica in hišna številka: Poštna št.: E-naslov: Telefon: Podpis: Datum: Tehniška zalozba Slovenije Vaša udeležba pri poštnini je 2,99 €. Rok za reklamacijo je 8 dni. Morebitni odstop od naročila je 15 dni po prejemu pošiljke. KMJiGA MESECA Knjigo Tisoč naravnih bivališč naročam: ([j po redni ceni 23,99 €, Q kot naročnik revije TIM po ceni (S križcem označite svojo odločitev.) 46 maj 2009 TEMI 9 5526 '/MFA333 MARINES Foto: A. Kogovšek in I. Kuralt 3. Na lanskem pokalu Revell v Celju je domiselno vinjeto na temo slavne pesmi »Lili Marlen« predstavil ljubljanski maketar Sebastijan Kerše. 5. Zdravko Lenac iz Zagreba je na lanskem odprtem državnem pr¬ venstvu Slovenije predstavil vinjeto, ki prikazuje slavnostni mimohod 2. tankovske brigade NOVJ skozi Zagreb 13- maja 1945. 1. Boštjan Vester iz Ljubljane je avtor makete večnamenskega bojne¬ ga letala phantom F4J v merilu 1 : 32. 4. Revellovo maketo potniškega letala L.1049 G super constellation z oznakami nemške Lufthanse je izdelal Litijčan Sebastijan Videc in z njo postal državni prvak za leto 2008 v disciplini civilnih letal. 2. Ročno postaran model parne zalogovniške lokomotive razreda T3 Pruskih državnih železnic (KPEV) v merilu 1 : 87 (HO) iz obdobja 1881 do 1910 prihaja iz zbirke ljubitelja malih železnic Igorja Kuralta. Kovinski model z veliko detajli ima za upravljanje vgrajen 21-polni dekodirnik in v žarometih vgrajene svetleče diode. RAZISKOVALCI IN ODKRITJA Odkrijte, kako so neverjetne resnične zgodbe, polne poguma in dogodivščin, oblikovale svet, v katerem živimo. • Spremljajte Aleksandra Velikega in se pridružite pionirjem na poti čez Ameriko. • Spoznajte, kako je tehnološki razvoj raziskovalcem omogočil, da so šli še dlje v neznano, se potopili v globine oceanov in segli daleč v morje. 64 strani 22,6 x 28,8 cm Cena: 14,99 € NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA DS 186 671 2008/2009 920084746,9 ODKRIVANJE VESOLJA COBISS Q O potovanju po vesolju ljudje sanjarimo že stoletja, pred komaj petdesetimi leti pa je to postalo mogoče.Ta knjiga pripoveduje čudovito resnično zgodbo o znanju, pogumu in domišljiji, ki so človeštvo vodili do prvega pristanka na Luni, do izgradnje raketoplana in do nepretrganega raziskovanja najbolj oddaljenih predelov našega Osončja. 64 strani 22,6 x 28,8 cm Cena: 14,99 € ob nakuou knjig 20-^ MODRA ŠTEVILKA Naročila: (( (»080 17 90 ) ali www.tzs.si/eknjigarna 9,0 n PREREZ B-B 3 45 Pogled od spodaj co . ooooo 0 0 0 0 o o 6 odprtine 0 0 0 0 o o o o i+r 2,0 12,68 3,73 10,0 2,5 CO 29,20 9,0 8,70 CM DETAJL C 1 3 4 M1M-104 PATRIOT CM 32,66 STABILIZATOR Merilo 1 :16.08 o o o o o o o o o o o o o PREREZ A-A 61,5 11,44 31,58 84,50 30,00 5,00 3,56 16,16 U. S. ARMY 75^0 O 114,5 349,0 1^5,0 660,0 LO id CO in CM cm co co in co 28 vijakov s križno glavo CO CM in 00 M CM 'rt 0 0 0 0 O O O O 0 0 0 0 CM o ™ co Merilo 1 :8,04 Risal: Živan Josipovič Podatke obdelala: Nikola Cvijetičanin i Živan Josipovič o ooooo o o o o o oooooo drorob o o ooooo o o o (o o oooo o o

4*^— 21,63 5,00 23,12 6,84 motornega čolna Podatki o modelu: Rebra 3, 4 in 6 so narisana v reviji na strani 16. H Dolžina: 540 mm Širina: 190 mm Višina: 100 mm bJ O M B bJ O C bj UJ Merilo: 1 : 1 Konstruiral: Anton Pavlovčič ® Bistra - model ? B N bJ O © 'O