PROM:

FATHHR BEBTRAND
St Mozy s , Lemom

SEPTEMBER. 1953

IMMIGRANT ARCHIVES

Universitjr
of Minnesota

Nabožni slovenski mesečnik

VSEBINA: Rojstni dan /P.Odilo ofci/,
stran 257 - Bogkov kot, pesem /Marjan
Jakopič/ stran 258 - Za Gospodovim
hrbtom /P.B-ič/, stran 259 - Edina
stavba svetovnega mitu, stran 261 - Ba¬
raga in križev pot /Dr. Franc Jaklič/,
stran 262 - Dva sija, pesem /Bogdan
Budnik/, stran 265 . Marija na Tinski
gori /P.Odilo/, stran 266 - Trpljenje
matere - tisočletni blagoslov /K.Z./,
stran 268 - Stolp slonokosteni /P.Mir-
šek/, stran 270 - Brooklynski mučenec
/I.F./, stran 272 - Po kraljestvu križa,
stran 274 - Pota božje previdnosti /P.
Fortunat ofm/, stran 279 - Baraga uči,
Slomšek govori /Priredil p.Odilo/, stran
280 - Čebele pijanke /O./, stran 283 -
Lemontski odmevi, stran 284 - Kramlja¬
nje na zapečku, stran 286.

Urejajo in izdajajo
SLOVENSKI FRANČIŠKANI
v Združenih državah ameriških
St. Mary’s Seminary, Lemont, Illinois - Tel: 494
Editor : Fr. Basil Valentin OFM
Business Manager : Fr. Cyril Shircel OFM
Naslov-Address: AVE MARIA,' Bot  608,
Lemont, 111. - TelephonerLemont 873

Naročnina - Subscription rate: Za U.S.A.
in Kanado $ 2.50 - Za inozemstvo i 3.00

Tvoja naročnina Je dar fantom, ki se v našem
semenišču pripravljajo na duhovniški poklic.
Naročnikov in dobrotnikov se lemontska franči¬
škanska družina dnevno spominja pri molitvah.

Published once monthly - twlce In October- by
the Slovene Franciscan Fathers, Lemont, Illinois,
in the interests of the Commlssarlat of the Holy
Cross. - Entered as second class matter at the
post offlce of Lemont, Illinois, under the act of
March 3, 1879. Acceptance of malllng at special
rate of postage provided for In sectlon 1103, act
of October 3, 1917. - Autherized July 14, 1945.

Printed by AVE MARIA PRESS, Lemont, 111.

DRAGI ROJAKU Mesec septem¬
ber je zopet na stežaj odprl šolska
vrata: našo mladino bodo sprejele u-
čilnice. Vem, da imaš skrb za svoje
otroke, če še niso dorastli. Ali pa
kot stara mati in stari oče s skrbjo
gledaš na otroke svojih sinov in hče¬
ra. Tudi na tebi leži, kako bo mla¬
dina doraščala in kakšna bo.

Rad bi povedal besedo o katoli¬
ških šolah. Koliko jih imamo v svo¬
bodnih Združenih državah: od osnov¬
nih farnih šol pa do katoliških High
Schools in kolegijev ter univerz.Le¬
po se razvijajo ter poskrbe katoli¬
ški mladini za duhovno zgradbo prav
od temeljev pa do vrha. Kar govo¬
rite z osebo, ki je vse svoje šolanje
napravila v katoliških zavodih I Kako
je urejeno njeno katoliško mišljenje,
izklesan njen značaj; pozna svoje
krščanske dolžnosti, spoštuje duhov¬
nike; ve, kako more najti srečo sebi
in svoji družini...

Da, to dajo Vaši mladini katoli¬
ške šolel Vem, da jih večina Vaših
otrok poseča. Poznam pa tudi starše,
ki se jim zdi, da bodo otroci tudi
v državnih šolah dobili isto vzgojo.
Morda je taka šola nekaj blokov bli¬
že, morda se bojiš vzdrževanja, ali
pa je majhen nesporazum s sestro-u-
čiteljicozakrivil tvojo jezo in izbris
otroka iz katoliškega zavoda. In ven¬
dar ni zanj nikjer tako lepo preskrb¬
ljeno, o tem bodi prepričan. Morda
bo imel v državnih šolah več športa,
aktivnega dela na zunaj. Toda du¬
hovno obzorje bo le enostransko
razvito. Zakaj bi duhovna stran,ki
se oblikuje prav v teh odločilnih le¬
tih razvoja, ostala na stopnji nedo-
rastlega otroka? Bodimo raje veseli,
da imamo priliko poskrbeti mladini
versko vzgojo. Koliko staršev v Slo¬
veniji želi Tvoje mesto. Tam so ka¬
toliške šole zaprte, verski pouk je
vržen iz šol.

Zato naj ne bo vprašanja, kakšno
šolo naj obiskuje Tvoj otrok. Katoli¬
ško I Le ta odgovor je vreden ameri-
škegc katoliškega SlovencaI -Ur.

September 1953 - Leto XLV

a n

a na njen rojstni dan se je rešenje
približalo padlemu človeštvu. Nato teko leta
dalje in bliža se materinstvo božje Matere. Z
materinstvom pa se prične velika predstava
Človeštvo se spominja daleč nazaj v temne
Nebesa so bila zaprta, ljudje so drug

do pa ima rojstni dan?Inkdaj? Naša nebeška
Mati Marija vendar in sicer vsako leto osmega septem¬
bra.

Srečni rojstni dan je bil tudi za nas tisti dan, ko je
bila rojena Marija. Ona je bila kot svetla zarja pred pri¬
hodom božjega Sina,
nenadoma
bliskovito
Marijinim
odrešenja,
dni pred Marijo,
drugega kovali v verige in usužnjevali zlasti žensko.
Cela ljudstva so hitela v pogubo, narodi so častili hudo¬

bijo in celo strasti so klicali za bogove. Strahotni dnevi
teme! A črne megle so bile pregnane z rojstvom naj-
večje žene - Marije.

Prišla je Marija. . . In v duši žene se je pričelo jasniti. Žena ni več
zaničevana, ni več ponižana pod moževim tiranstvom. Sam Bog je bil ro¬
jen iz ene izmed njih. Nikoli več se ni treba ženi sramovati, da je zape¬
ljana Eva človeštvu zapravila srečo raja. Napaka prve žene je popravljena
za vedno. Po novi Evi je prišlo k nam božje življenje. Človeški rod mora
od tistega dne, ko je Marija prišla na svet, popolnoma drugače gledati na
ženo in tudi žena sama se mora smatrati za vredno svojega poslanstva. Ni
samo orodje, ki ga mož vzame v roke ali zavrže, ni samo igrača, ki jo
vsakdo lahko zlorabi ali uniči - enakovredna pomočnica pri izvrševa¬
nju božjih načrtov je in mora biti možu žena. V duhovnih ozirih se lahko
dvigne celo visoko nad njega, če je že po svojem telesu šibkejša. Oba, mož
in žena, pa skupno drug drugega izpopolnjujeta in tako vršita božjo voljo.
Marija nas je naučila, Marija nam je pokazala, kje je pravo mesto za že¬

no.

In danes? Vsi, moški in ženske, se moramo znova učiti. Moderna
žena je zopet vržena iz svojega mesta. Vidi se, da s tem ni zadovoljna, da-
si je marsikdaj tudi sama kriva svojega padca. Zastonj se trudijo moški,
da bi moderno ženo zadovoljili; saj jo ravno oni najbolj ponižujejo, pač
največ zato, ker žena pozablja, da more in mora biti duhovna voditeljica
moža. In ker je žena na to pozabila, zato hoče imeti glavno besedo nad
možem na drugih področjih, ki njej ne pripadajo. Tako je pravilno raz-

258 AVE MARIA

merje danes tolikokrat postavljeno na glavo, ker je žena zaposlena s stvar¬
mi, ki so proti njeni naravi. Pa tudi moški ne delajo prav. Spoštujejo, kar
je vredno prezira, hvalisajo na padli ženi telesno lepoto, pozabljajo pa na
njeno dušo. Teptajo čednost in poštenje, s tem pa teptajo in ponižujejo
predvsem ženo. Moški, ki hoče videti v ženi samo žensko, pa ne matere,
je sebičnež in ženo najhuje ponižuje. Koliko jih je danes na svetu!

Pridi, prosimo te, o Marija! Še enkrat moraš biti rojena, rojena v
naših srcih. Uči naše žene, kje je njih prava veličina. Ne v čaru telesne
lepote, ampak duhovne; ne v spolnosti, ampak v dobrotljivosti; ne v tem ,
da možu poveljuješ, temveč mu stojiš ob strani in ga navdušuješ pri vseh
njegovih podvigih: In naše može uči, o Marija, da bodo spoznali prave,
neminljive vrednote; da bodo svojim ženam pomagali do častnega imena
junaških, požrtvovalnih mater.

P. Odilo OFM

kol

Jezus, naš križani Bog,
v kotu nad mizo visi,
ob križu vsa skrušena Mati
sedmerih bridkosti trpi.

Skozi vse leto je z nami,
le na božično noč -
tam Dete smehlja se na slami
in angel časti Ga pojoč.

Svetniki na vsaki so strani:
glej sveto Lucijo z očmi,
nasproti nje Barbara zala
v rokah zlati kelih drži.

Tam Joahim sveti z družino
in Izidor, naš pomočnik,
na konju junak sveti Jurij
pred zmajem je močni branik.

O, prašne steklene podobe,
a lepe kot pesem srca,
tja vabite v skromni kotiček,
kjer tiha je sreča doma.

A vse, ki pri mizi sedimo
in božjo zajemamo jed,
vsak dan sveti Duh blagoslavlja
in druži ves dom brez besed...

Marjan Jakopič

September 1953

Za Gospodovim
hrbtom

V onih dneh, ko je bilo spet
mnogo ljudstva in niso imeli kaj jesti,
je poklical učence in jim rekel:“Ljud-
stvo se mi smili. .. ” - - -

Do sem sem poslušal, potem sem
se raztresel. Ko sem pa že tolikokrat
bral in slišal ta evangelij, da bi ga
znal povedati na pamet! Postal sem
raztresen in sem začel po svoje raz¬
pletati zgodbo za Jezusovim hrbtom,
Jezus je vprašal apostole:“Koli¬
ko hlebov imate ? ”

“Sedem, ’’ so odgovorili.

Te besede je slišal oni mlade¬
nič, ki je poprej enkrat dal apostolom
pet hlebov in dve ribi, da jih je Go¬
spod pomnožil. Recimo, ime mu je bi¬
lo Štefan. Ni mu bilo prijetno pri sr¬
cu, ko je pomislil, da danes nebo
nič pripomogel k čudežu, ki se obeta.
Nič krušne, nič ribje zaloge nima.
Pa bi tako rad, da bi se - kot takrat -
tudi danes vse oči obračale vanj!
Od tistega dne, ko je njegovih pet
hlebov z dvema ribama nasitilo pet
tisoč mož in je še ostalo dvajnast ko¬
šev, je imel čuden občutek. Zdelo
se mu je, da njegova roka v Jezuso¬
vih očeh nekaj pomeni. Če je le mo¬
gel, je šel z množico za Njim. Tudi
danes je bil tam. Ni pa pričakoval
ponovitve velikega čudeža, sicer bi
gotovo prinesel s seboj nekaj hlebov.
Zdaj pa naenkrat vprašanje, kakor
tistikrat:“Koliko hlebov imate?”

Štefan je dvignil glavo in nate¬
gnil vrat. Odkod bo danes prišlo ti¬
stih sedem hlebov in nekaj ribic, ki
jih baje nekdo ima? Pa je zastonj
prežal na odgovor. Preden se je za¬
vedel, je bilo vse pred Jezusom. Za

Štefana se Gospod ni zmenil in tudi
apostol Andrejne. Ljudje so posedli
in jedli. Tudi Štefan je dobil svoj de¬
lež, pa mu čudežna hrana kar ni šla
tako v slast, kot mu je šla prvič. Po
glavi so se mu podile različne misli.
Ko že pri čudežu samem ne more i-
meti nobene vloge, si mora na drug
način pomagati, da bo obrnil pozor¬
nost nase.

“Hm! To je že lepo, ” je raz¬
mišljal sam pri sebi, “da se je Go¬
spod že drugič usmilil lačne množi¬
ce. Ampak zakaj nasičuje samo tiste,
ki so slučajno pri njem? Po širni Pa¬
lestini je polno lačnih želodcev, za
te se pa nič ne zmeni. Če bi jaz imel
tako moč, da bi lahko pomnožil kruhe,
bi se pokazal kot drugačen človeko¬
ljub. Vso Palestino bi napolnil s kru¬
hom in ribami, pa še kaj boljšega bi
navrgel. Potem bi vsa dežela drla za
menoj in še farizeji bi ne mogli kaj
ziniti zoper mene. . . ”

Tako je žvečil misli in zraven
njih čudežni kruh. Pogledoval je proti
Jezusu in skušal ujeti Njegov pogled.

260

AVE MARIA

Gospod pa se ni zmenil zanj. Mirno
je sedel in z drugimi vred pospravljal
svoj delež. Štefanu se je zdelo, da ne
bo kazalo pred Njim kaj reči. Čakal
je raje, da je pojedina minila in so
apostoli začeli pospravljati ostanke.
Tedaj se je prismukal k Andreju, ki
ga je od vseh še najbolj poznal, saj
je tistikrat njemu izročil svojih pet
hlebov in dve ribi.

Andrej je poslušal Štefanove po-
nrsleke, ni pa prenehal z delom.Fant
je moral stopati za njim, ko je apostol
pobiral kose kruha. Da bi ne bil komu
v napotje, je prijel koš in ga nosil za
Andrejem. Apostol se je nalahno na¬
smehnil, ko je Štefan ob koncu še en¬
krat povedal svojo misel. Začel je
razlagati:‘‘Dečko, ti si še tam, kjer
sem bil nedavno tudi jaz. Zdaj se mi
pa zdi, da pričenjam že nekoliko ra¬
zumevati Učenika. Vidiš, vsi Njegovi
čudeži so samo znamenja, ki pomenijo
vse nekaj drugega, kot pa se zdi nam.
Ti misliš, da z današnjim čudežem ni
imel nič drugega v mislih, kot štiri
tisoč lačnih želodcev. . . ”

“Kaj naj bi pa imel ? ”

“Tega ti jaz ne morem povedati.
To se bo šele počasi razvidelo. Na
eno reč pa te lahko spomnim. Saj go¬
tovo še nisi pozabil, kako je Učenik
takoj drugi dan po prvem takem čude¬
žu pomnožitve kruhov posvaril mno¬
žico: Ne trudite se za hrano, ki vza¬
me konec, ampak za tisto, ki ostane
za večno življenje, ki vam jo bo dal
Sin človekov! S temi besedami je do¬
sti jasno povedal, da mu v glavnem
ni šlo za nasičenje nekaj lačnih že¬
lodcev, ampak za znamenje, ki naj
bi šlo ljudem do srca in jim vzbudilo
misli na kaj višjega. Bomo že še vi¬
deli, kaj bo iz tega. "

“Bo že res tako, Andrej. Meni
pa le ne gre v glavo, kako je to. Člo¬
vek, ki ima tako moč, da igraje po¬

množi par kruhov v cele skladovnice,
kot bi mignil ozdravi bolnika - in še
toliko je takega in podobnega - tak
človek se potika tod po puščavi, ko
bi lahko zavladal nad vsem svetom
in v hipu odpravil vso revščino. . . ”

Andrej je vrgel prgišče krušnih
kosov v nastavljeni koš in zamahnil
s prazno roko: “Stefan, to stvar smo
mi že stokrat premleli. Veš, kar nič
prav ni, da ti praviš o Učeniku samo
‘tak človek’. Je sicer človek, pa je
prav gotovo tudi Sin božji. Mi smo
šele počasi uvideli, da se za zemelj¬
sko komaj kaj zmeni. Same nebeške
reči ima v mislih. Še enkrat ti re¬
čem, da je tudi današnji čudež le
znamenje. ”

Koš je bil poln. Andrej ga je vzel
Štefanu iz rok in ga nesel k Jezusu.
Prepustil je fanta samemu sebi. Mla¬
denič je grebel vase, pa se mu je le
počasi odpiralo. Apostolov nauk ni
bil slab, a tisto o ‘znamenju’ je bilo
za Štefanovo miselnost pregloboko.
Še vedno ga je bolelo, da ni malo prej
nič doprinesel k današnjemu čudežu.
Pa si ni mogel pomagati. Gospod se
ni zmenil zanj in ko je množico od¬
slovil, je z drugimi vred tudi Štefan
odšel svojo pot - s težkim srcem. . .

Šele pozneje nekoč, ko je zve¬
del, kaj se je zgodilo pri zadnji ve¬
čerji, je do dna razumel Andrejeve
besede. Tedaj ga  je postalo sram, da
mu je bilo tisti dan hudo, ko ni mogel
k Jezusovemu čudežu pristaviti svo¬
jega piskrčka - —

Tako! Ta zgodbica mi je šla sko¬
zi možgane, ko sem med poslušanjem
evangelija postal raztresen. Pa mor¬
da le ni bila raztresenost, ampak po¬
sebne vrste zbranost? Naj bo to ali
ono - nič mi ni žal, da sem se neko¬
liko pomudil s Štefanom in Andrejem
- za Gospodovim hrbtom. . .

P. ii-ič

September 1953

261

|^NA RAJNA STAVBA SVETOVNEGA AAlkU*

<£> l>  —i " J* - tl 1

dolga tisočletja se trudi človeški
rod, da bi si na svetu postavil stalno stavbo
miru in reda, kjer bi vladala pravičnost člo¬
veka do človeka, naroda do naroda. A prav
vsi poskusi so se doslej ponesrečili. Bile so
mogočne države z mogočnimi vladarji, da
je vse trepetalo pred njimi. Bile so močne
in vsakovrstne zveze, unije in lige narodov,
pa od vseh je ostalo prej ali slej - kup raz¬
valin. Kako je svet upal v Wilsonovo "Ligo
narodov" in si upapolno obetal: Nič več voj¬
ne! A konec? Vse se je razsulo. Zdaj ima¬
mo U.N.- Zvezo narodov. Bo morda ta
uspela? Vsa znamenja kažejo, da bo njen
konec - razpad in nove vojne...

Proti vsem tem poskusom v tisočletjih
pa vidimo drugo stavbo svetovnega reda,
pravičnosti in bratstva med ljudstvi in na¬
rodi, stavbo božjega kraljestva na zemlji -
sveto katoliško Cerkev. Bog sam jo je usta¬
novil na temelju ustave svetega evangelija,
na temelju večnih in od Njega razodetih
resnic. Ni ji dal ne vojaštva, ne orožja, ne
bomb, ne kanonov in ne policije v obrambo
nje in njene vlade. Dal pa ji je najpopol¬
nejšo svobodo in demokracijo, najpopolnejše
svetovno bratstvo, najpopolnejšo enakoprav¬
nost vseh njenih članov brez razlike narod¬
nosti in barve. Pa je do zdaj že skoraj dva
tisoč let vzdržala toliko svojih smrtnih sov¬
ražnikov, toliko napadov, ki bi uničili vsa¬
ko drugo ustanovo. Ona pa je še vedno naj¬
močnejša mednarodna Liga vseh narodov in
ljudstev, najmočnejša in najmogočnejša
ustanova sveta.

Svet je videl države najrazličnejših oblik
vladavine. Videl je na tronih može najraz¬
ličnejših imen in naslovov. Kaj je ostalo od
vsega tega? Držav ni več, od vladarjev so

ostali le grobovi in njih ime beleži zgodovi¬
na. - Božje kraljestvo na zemlji pa je dru¬
gačno. Če so sovražniki pobijali v masah in
prelivali kri božjih državljanov, je prav ta
kri seme nove moči, iz katerega poženejo
novi člani. Če so pridrli nadenj in požgali
ter porušili, kar je v stoletjih pozidalo - kaj
se je zgodilo? Nove cerkve so zrastle iz tal;
morda na istem kraju, morda drugje, a vendar
pri razvalinah ni ostalo. Kolikokrat je moralo
to božje kraljestvo bežati pod zemljo, v ka¬
takombe poganskega Rima ali modernega sve¬
ta "naprednih" stoletij, in to za dolge dobe.
In konec? Vedno je isti: prišlo je spet slej ali
prej vse zmagovito na površje, očiščeno, o-
krepljeno in prekaljeno je nadaljevalo svoje
veliko poslanstvo med človeškim rodom. Na¬
rodi, ki so Cerkev božjo uničevali, pa so s
tem postavljali največje spomenike svojim
lastnim žrtvam. Orožje ljubezni,dobrote,
usmiljenja in pravičnosti je nepremagljivo 1

Zato pa Bog s svojim kraljestvom na zem¬
lji - sveto Cerkvijo danes kliče vsemu svetu
veliko resnico: Ni in ne bo miru na svetu, ni
in ne bo reda, ne bo pravičnosti, ne bratstva
in zadovoljstva! Nobena vaših držav ne bo
obstala, nobena vaših lig narodov ne bo
uspela! In zakaj ne? Ker ustanavljate vse na
svoj omejeni razum, na svoje postave, ki ste
jih skovali v nasprotju z večnimi božjimi po¬
stavami. Zidate na pesek, namesto na skalo,
ki je Kristusi...

Državniki sveta! Ustanavljajte države,
svoje lige narodov, svetovni mir na večnih
postavah božjih, z Bogom in v Bogu - pa
boste uspeli. Drugače je vse delo zastonj.
"Če Gospod ne zida hiše, zastonj se trudijo
zidarji I*

Mesežni misijonski namen:

ZA VZGOJO KATOLIŠKIH DELAVSKIH VODITELJEV V MISIJONIH

262

AVE MARIA

Med katoliškimi pobožnost¬
mi so posebno ganljive pobožnosti v
čast Kristusovemu trpljenju, zlasti
žalostni del rožnega venca in križev
pot. Dober vernik rad moli, z du¬
hovnikom ali pa sam, sveti križev
pot v postu in na kvatrne nedelje.
Moli ga pred spovedjo ali po spove¬
di. Mnogi ga molijo vsak dan. Sveta
Cerkev je to pobožnost obdarila z
velikimi odpustki. Zato je skoraj ni
cerkve, ki bi na njenih stenah ne vi¬
selo štirinajst podob križevega pota.

Ako na podlagi teh podob pobož¬
no premišljujemo Jezusovo bridko
trpljenje, nam srce nehote zagori v
močnejši ljubezni do Njega. Težko
nam postane zaradi grehov, ki smo
z njimi povzročili vse te Jezusove
bridkosti. Iz tega kesanja nam vsta¬
jajo lepi sklepi za prihodnost. Ko
smo pobožno obiskali postaje križe¬
vega pota, se čutimo duhovno raz¬
svetljene, očiščene in okrepljene,
pa tudi potolažene v lastnih bridko¬
stih; tako potem z novimi mislimi in
močmi stopimo v svoje vsakdanje
življenje.

Tudi naš veliki rojak Friderik

Baraga je kot duhovnik v ljubljanski
škofiji in kot misijonar ter misijon¬
ski škof v Ameriki goreče častil Je¬
zusovo trpljenje. Zato je visoko ce¬
nil in pridno molil križev pot. V
njem je tudi iskal tolažbo in moč za
telesno in dušno trpljenje, ki mu ga
je Bog zelo pogosto pošiljal. Najbrž
ga je za molitev križevega pota nav¬

dušil že kot visokošolca na Dunaju
njegov spovednik in duhovni vodnik -
sv. Klemen Hofbauer.

Tukaj hočemo omeniti dva do¬
godka iz Baragovega življenja.

I.

Kot kaplan ljubljanske škofije je
Baraga služboval v dveh velikih žup¬
nijah. Od začetka novembra 1824 do
konca maja leta 1828 je bil kaplan v
Šma rtnem pri Kranju, potem je pa
služboval v Metliki v Beli Krajini ob
hrvaški meji, dokler ni proti koncu
oktobra 1830 odšel v Ameriko. V
njegovi dobi je bilo tudi v slovenskih
krajih še vedno razširjeno mišlje¬
nje, ki se po belgijskem škofu Kor¬
neliju Janzeniju imenuje janzenizem.
Duhovniki janzenisti so skoraj po¬
polnoma pozabljali na božje usmi¬
ljenje in na Jezusovo potrpežljivost
s spokornimi grešniki. O Bogu so
vedeli zlasti to, da je neskončno
svet in pravičen, posebno v kaznih
za grehe. Boga se je treba silno ba¬
ti. K spovedi in sv. obhajilu naj člo¬
vek ne gre, dokler ni grehu že po¬
polnoma odmrl in se že zelo utrdil
v svetosti.

Med Slovenci, kakor tudi med
drugimi narodi tedanje Avstrije, je
bil razširjen tudi jožefinizem. Ime
je dobil po cesarju Jožefu II. , ki je

September 1953

hotel vladati tudi nad Cerkvijo in je
zato v svoji državi odpravljal samo¬
stanske redove, bratovščine, ro¬
manja in ljudske pobožnosti, med
njimi tudi pobožnost križevega pota.

Malo je bilo slovenskih duhovni¬
kov, ki bi si bili upali postaviti se
janzenizmu in jožefinizmu po robu.
Med temi redkimi je bil tudi Bara¬
ga, a je prav zato moral trpeti pre¬
ganjanje in zaničevanje. V Šmar¬
tnem pri Kranju in v Metliki je na
prižnici, v spovednici in v osebnih
pogovorih oznanjal Jezusovo ljube¬
zen in usmiljenje z grešniki. Zato
soljudje njegovo prižnico in spoved¬
nico kar oblegali. V Šmartnem in v
sosednjih župnijah je širil bratov¬
ščino Jezusovega Srca, ki jo je bil
Jožef II. zatrl, a so jo ljubljanski
frančiškani skrivaj obnovili; pri njih
je Baraga dobival sprejemnice in tja
tudi pošiljal imena članov. Na sto
in sto jih je bilo, češčenje Jezuso¬
vega Srca posebno lepo proslavlja
Jezusovo ljubezen in odpuščanje. -
Zavoljo te bratovščine je bil Baraga
tožen na škofijstvu in kazensko pre¬
stavljen v Metliko. Se prej pa seje
moral zavezati, da je ne bo več ši¬
ril.

Smartinska župna cerkev je sko¬
raj gotovo že imela križev pot. Go¬
tovo ga je Baraga sam in skupno z
ljudmi mnogokrat molil; saj je tudi
ta pobožnost, kakor ona Srca Jezu¬
sovega, ljudem govorila, da je treba
Jezusa ljubiti in vanj trdno zaupati.
S tem večjo gorečnostjo pa hotel
vpeljati molitev križevega pota v
Metliki, kjer že ni več smel in mo¬
gel širiti pobožnosti k Srcu Jezuso¬
vemu.

Ko je prišel v Metliko, župna
cerkev še ni imela postaj križevega
pota. Naročil jih je v Ljubljani, ve¬
činoma na svoje stroške. Komaj
Stirimesece po njegovem prihodu se
je proti metliški cerkvi sv. Nikolaja
razvil dolg, slovesen sprevod. Fant¬
je v beli belokranjski obleki so nesli

263
štirinajst postaj, okrašenih z zele¬
njem in cvetjem. O slovesnosti je
Baraga potem pisal starejši sestri
Amaliji v Trebnje: “V veliko veselje
mi je bilo, da sem smel z lastno
roko obešati podobe. Ne morem po¬
vedati, kako so bili vsi ganjeni. Me-
,ne sp  solze oblivale, pa tudi naši
župljani jih niso nikoli toliko prelili
kakor tisto nedeljo. Stopil sem po¬
tem na prižnico in pridigal s tolikim
ognjem, da so bili vsi solzni; iz
mnogih ust se je potem slišalo, da
bo ta dan ostal Metličanom za vse¬
lej v spominu. ”

Ta Baragov križev pot še zdaj
visi v metliški farni cerkvi. Kdo bi
vedel povedati, koliko tisočev jih je
ob njem od takrat častilo Kristusovo
trpljenje in smrt!

Nad okvirom vsake podobe tega
Baragovega križevega pota je križ s
sulico in trsom, na katerega je na¬
sajena goba.

Jožefinci so iz križevega pota,
ki je zdaj v navadi, izpustili pet po¬
staj, ki se ne omenjajo v enangeli-
jih, ampak samo v ustnem izročilu.
To so: trojni Jezusov padec pod kri¬
žem, Njegovo srečanje z Materjo in
pa Veronika s prtom. Namesto teh
petih postaj so jožefinci postavljali
pet drugih: Jezus poti krvavi pot,
Jezusa primejo, Kajfa ga obsodi na
smrt, bičanje in kronanje s trnjem.
Tedanji ljubljanski škofBrigido, jo-
žefinec, je leta 1804 ukazal za svo¬
jo škofijo ta jožefinski križev pot.
Baraga pa je za metliško cerkev na¬
ročil tega, ki se moli v vsej Cerkvi.
Tudi v svojem slavnem molitveniku
“Dušna paša”, ki je izšel leta 1830,
ko je bil on še v Metliki, je dal na¬
tisniti ta križev pot.

V Metliki je bil takrat za župnika
in dekana Marko Derganc. Razen
Barage sta bila še dva druga kapla¬
na. Dne 29. junija 1828, torej me¬
sec dni po svojem prihodu, je Ba¬
raga pisal svojemu prijatelju, žup¬
niku Jerneju Arku, v Vodice: “Gospod

264

AVE MARIA

dekan in moja dva častita tovariša
so dobri, zelo prijazni in družabni
gospodje, s katerimi prav lahko sha¬
jam”. Tri mesece nato pa se je to
popolnoma spremenilo. Dekan je bil
jožefinec in ni mogel trpeti križe¬
vega pota. Baragi je zelo zameril,
da ga je postavil in z ljudmi molil
ob njem. Postal je hladen in nepri¬
jazen do njega. Z dekanom sta po¬
tegnila tudi oba kaplana. Tako je i-
mel Baraga kmalu zelo težavno sta¬
lišče, kakor ga je imel prej v Šmar¬
tnem pri Kranju. Spoznal je, da je
najbolje, da odide iz škofije, v ame¬
riške misijone. Tako mu je bila po¬
stavitev križevega pota v Metliki
povod, da je postal indijanski miši -
jonar in škof.

II.

Baraga je tudi na svojih misi¬
jonskih postajah v Ameriki hotel
imeti križev pot. Celo na misijon¬
skih podružnicah. Dobiti ga mu je
pa bilo težko, ker je živel silno da¬
leč od mest, kjer ga je mogel kupi¬
ti; bil je zelo drag, njemu pa je ve¬
dno šla trga za denar. Vendar mu
je bila ta pobožnost tako draga in je
tako želel Indijance pridobiti zanjo,
da jo je vpeljal, kjer je le mogel.
Naj omenimo tukaj samo en zgled,
iz časa, ko je bil že škof Gornjega
Michigana.

Za škofijski sedež si je bil ob
škofovskem posvečenju 1. novembra
1853 izbral mestece Sault Seinte
Marie, kjer se Lake Superior začne
prelivati v Lake Huron. Jugovzhodno
od tega mesteca, kakšnih dvajset
milj proč, leži Sugar Island. Otok
je dobil ime po sladkornih javorih,
ki jih je bilo tam mnogo. Indijanci so
jih navrtavali, prestrezali njihov
sok v posodice, potem ga pa varili,
da se je strdil. Zmletega so ga pro¬
dajali belim trgovcem kot “javorov
sladkor”. Na Sugar Islandu je živelo
nekoliko indijanskih, očipvejskih
družin. Baraga je imel vse Indijance

po očetovsko rad, ti na Sugar Islandu
so mu bili pa še posebno dragi, ker
šobili zelo preprosti in dobri ter jih
belokožci še niso pokvarili z žga¬
njem in drugimi slabimi navadami.
Nekaj so jih bili jezuiti iz Saulta že
spreobrnili h krščanstvu. Ti so ga
prišli v Sault prosit, naj jih obišče
in spreobrne tiste, ki so še pogani.
Obiskal jih je, saj je imel samo dan
hoda do njih; on pa je imel navado
meriti daljave po stotine milj daleč.
Čeprav je bil škof, je hodil od njih
koče do koče in kristjane kakor po¬
gane vabil h krščanskemu nauku. Ta¬
ko prijaznemu vabilu “velike črne
suknje", to je škofa, so se tudi po¬
gani radi odzvali in se skozi tri te¬
dne vsak dan po trikrat zbrali k po¬
uku, najbrž kar na prostem. Kje je
škof Baraga tiste tri tedne stanoval,
ni nikjer zapisano; pa kje drugje ni
mogel, kakor v kakšni umazani, za¬
kajeni indijanski bajti. Ko jih je do¬
volj poučil, jim je natančno razlo¬
žil, kje naj bi stala cerkvica in ka¬
ko naj jo zgradijo. Glede nje je tudi
z vaškimi možmi napravil pogodbo,
ki se je ohranila do danes.

Leta 1861 so cerkvico postavili,
večinoma za Baragov denar. Trda
mu je bila zanj. Obrtniki so bili zelo
dragi in so se za tako oddaljeno in¬
dijansko naselje zelo težko dobili.
Zato je, kakor je to že večkrat po¬
prej delal, s svojo posvečeno ško¬
fovsko roko v svoji škofovski hiši¬
ci v Saultu izdeloval notranjo opravo
te skromne, lesene cerkvice na Su¬
gar Islandu. V dnevnik je zapisal, da
je 2. oktobra ] 861 dodelaltabernakelj,
5. oktobra oltarne stopnice, 9. okto¬
bra okvirje za oltarne slike. Potem
je naredil stojalce za mašno knjigo,
končno pa okvirje za štirinaj st podob
križevega pota, ki jih je naročil od
daleč. Križev pot je torej hotel ime¬
ti tudi v tej borni indijanski leseni
cerkvici.

Vse te svoje mizarske izdelke
je 23. oktobra na ladjici sam prepe-

September 1953

Baraga te Še les za notranjo opremo cerkvice

Ijal iz Saulta na Sugar Island. Tam
je spet s svojo posvečeno roko ža¬
gal, oblal, barval in skupaj zbijal,
kar je bilo še treba. Misijonar Ed¬
vard Jacker, Nemec po rodu, ki mu

265
je bil zaradi svoje apostolske go¬
rečnosti in ponižnosti prav posebno
drag, je prišel iz Haughtona za
njim, da uredi neko važno stvar. Do¬
bil ga je sredi ročnega dela v maj¬
hni zakristiji, ki naj bi misijonar¬
jem, ki bodo prihajali k tem Indi¬
jancem, služila tudi za stanovanje.

Baraga še ni proglašen ne za
svetnika in ne za blaženega. Niti
uradni škofijski postopek za progla¬
sitev se v Marquettu, kjer je nazadnje
imel škofijski sedež in kjer je tudi
njegova grobnica, še ni začel. A
vendar nam je ta naš veliki in slavni
rojak živ zgled za na pot k Bogu. Naj
nas njegova velika ljubezen do kri¬
ževega pota vzpodbuja, da bomo tudi
mi radi in pogosto opravljali to lepo
pobožnost. Saj je božjemu Odreše¬
niku posebno ljuba: Njega in nas spo¬
minja na Njegovo trpljenje in smrt
za nas.

DVA SIJA

Dva sija, dva sija:
bel in sladak,
zlat in gorak, -
sonce in Mati Marija!
Sonce telo mi ogreva,

Marija mi dušo obseva.
Oba bridkosti prižigata

mrliško svečo

in me dvigata, dvigata
v brezmadežno srečo...

Kdo je še tako srečen,
pa najsi s stoterimi siji?
Meni pa zadostuje,
da sonce me poljubuje
in da sem všečen
Devici Mariji...

Bogdan Budnik

266

AVE MARIA

Marijina cerkev na Tinski gori
je vsa poslikana s prizori iz Mariji¬
nega življenja in s prizori, kako je
Marija usliševala svoje otroke, ki so
hodili k njej na božjo pot. Posebno
zanimiva je slika, na kateri Marija
pod svoj široki plašč sprejema vse
stanove. Temeljito je bila cerkev pre¬

nove, pa tako, da je bil preostali naj¬
manjši za srednjega in je bilo zvonje¬
nje veliko slabejše. Druga svetovna
vonja je zvonove zopet pobrala in je
zopet pustila le onega starega. V teh
razmerah na nakup novih ni misliti.
- Po drugi svetovni vojni so napeljali
v cerkev tudi elektriko.

novljena leta 1771, pozneje pa leta
1850. Pri prvi prenovitvi je bila cer¬
kev tudi slovesno posvečena. Obrede
je izvršil celjski opat dr. Martin Fer¬
dinand Bartholotti.

Posebno lepe in mogočne so orgle
v Marijini cerkvi. Pojejo tako milo
in tako mogočno, da je užitek poslu¬
šati. Niso sredi kora, ker bi s tem
stale ravno za cerkvenim stebrom,
ta pa bi glas menda odnašal in ovi¬
ral. Orgle imajo dve omari piščalk,
ljudje pa zato pravijo, “da imajo na
Tinski gori dvojne orgle”. Kadar i-
grajo v polno, se stekla v oknih tre¬
sejo in šklepetajo, tako moč imajo
glasovi. Ker so orgle tako stare, jim
prva svetovna vojna ni pobrala pi¬
ščali.

Cerkev ima tri prekrasne kelihe,
dve monštranci in zelo dragocene sta¬
re mašne obleke, ki so bile tik pred
svetovno vojno prenovljene in so v
najboljšem stanju. Prelep beli mašni
plašč s podobo Brezmadežne so pre¬
skrbeli dobrotniki iz Amerike, nare¬
dile pa so ga karmeličanke na Selu
pri Ljubljani. Tinska gora je imela
vedno ubrano in mogočno zvonjenje.
Prva svetovna vojna je zvonove po¬
brala in pustila božji poti le enega,
najmanjšega. Po vojni so napravili

Tinska cerkev ima lep vinograd,
gozd, travnik in dve hiši. Stara hiša
je lesena mežnarija, zidana je novej¬
ša (iz leta 1890) in pripravljena du¬
hovnikom, ki pridejo pomagat.

Na Tinski gori se zbirajo verniki
večkrat na leto. Prvi shod je že na
praznik sv. Jožefa dne 19. marca,
potem na praznik Marijinega oznanje¬
nja, na velikonočni in binkoštni pone¬
deljek. V nedeljo po prazniku Rešnje-
ga Telesa je na Tinski gori procesija
z Najsvetejšim. To nedeljo imenujejo
daleč okoli “Gorska nedelja. ” Pa ne
zato, ker je slovesnost na gori, am¬
pak ker je to dan vinogradnikov. Po
južni ali sončni strani je Tinska gora
namreč prav do cerkve zasajena z
vinsko trto. Tam imajo svoje vino¬
grade domačini, največ pa Celjani. Po
onih krajih imenujejo vinograde gori¬
co, ali domače “gorco". Tudi Slomšek
je tako zapel, saj je tam blizu doma:
“Le pridi v gorco k nam, bomo dobre
volje tam! ” To nedeljo torej veljajo
vse molitve in vsi blagoslovi bližnjim
in daljnim vinogradom. Pri zadnjem
oltarju med procesijo stopi duhovnik
z Najsvetejšim prav v vinograd in ga
blagoslovi, vse ljudstvo pa takrat z
vsem navdušenjem poje znano kitico
tinske pesmi;

September 1953

Čuvaj, Mati, nam domove,
brani jih nevarnosti,
na vinograde, sadove,
se dobrotljivo ozri!

Ljudstvo je pri tem petju do solz
ginjeno. Romarjev se na ta dan zbere
ogromna množica. Procesija je slo¬
vesna, saj pridejo pomagat tudi so¬
sednji duhovniki: iz Žusma, od Sv.
Štefana in od Sv. Eme. Na aninsko
nedeljo je ista slovesnost na Tinski
gori, le služba božja se vrši v cer¬
kvi svete Ane, ne v Marijini.

Največji romarski shod je na
Tinski gori na praznik Marijinega
vnebovzetja, 15. avgusta. Slovesnost
se začne že prejšnji dan. Takrat je
zjutraj sveta maša in zelo veliko spo¬
vedovanja. Domačini pritisnejo že
zjutraj, ker se boje, da pozneje ne
bodo prišli na vrsto. Prvi romarji
pridejo okrog poldne in potem vse
popoldne zvonovi pozdravljajo nove
trume. Prihajajo v skupinah, navadno
s križem na čelu. Ko pozdravijo Ma¬
rijo sredi cerkve in na glavnem oltar¬
ju, se takoj uvrste k spovednicam.
Spovedovanje traja največkrat kar do
polnoči in prihodnje jutro se prične
navsezgodaj.

Odkod vse pridejo ti romarji?
Sosednjih župnij sploh ne omenimo,
saj pridejo vsi verniki sosednjih fara
ta dva dni na Tinsko goro, na predve¬
čer in na praznik sam. Veliko romar¬
jev pride iz oddaljenega Celja in iz
Savinjske doline, nadalje iz Dravinj¬
ske doline prav sem od Konjic pa doli
do Ptuja; izpod Pohorja: iz Slovenske
Bistrice, iz mariborske okolice, iz
Slovenskih Goric okoli Ljutomera;
velika procesija pride iz Prekmurja
in Medjimurja. Zelo veliko pride ro¬
marjev iz Hrvatskega Zagorja onkraj
Sotle in sicer v svojih narodnih nošah
in z godbo na čelu. Zaradi velikega
števila Hrvatov so včasih že mislili
začeti na Tinski gori s hrvaško pri¬
digo. Pa so Hrvatje sami prosili, da
ne, češ da raje poslušajo slovensko,
hrvaško pa slišijo doma. Pri petju

Marijina cerkev na Tinski gori

slovenskih romarskih pesmi prav Hr¬
vatje najbolj pomagajo. Skoraj stalno
hodi procesija na Tinsko goro iz Pi-
šec, iz Pilštjana, rojstnega kraja sv.
Eme. Svoj čas so prihajali redno tudi
romarji iz Kranjske: iz Krškega po¬
lja, iz Leskovca in iz Cerkelj ob Kr¬
ki. še pred štiridesetimi leti so imeli
kranjski romarji na praznik Mariji¬
nega vnebovzetja ob petih zjutraj svojo
mašo. Zdaj teh romarjev ni več; ro¬
marski voditelji so pomrli in jih nihče
ne organizira. Tako je peta maša zdaj
za hrvaške romarje, ki vse opravilo
spremljajo z godbo. Ob mraku na
predvečer je romarska pridiga, kateri
slede pete litanije z blagoslovom. Na¬
to je takozvana rimska procesija, ka¬
kor jo ljudstvo imenuje. To je pro¬
cesija z lučkami. Prizora ni mogo¬
če opisati: mogočna procesija tisočev
se vije po prijaznem hribu ter se da¬
leč okoli vidi kot ognjena kača. Tisti
večer imajo desettisoči ljudi uprte
svoje oči v Tinsko goro. Obe cerkvi
sta zunaj razsvetljeni in jih vidiš, kot

263

bi viseli v zraku. Prihodnje jutro je
potem slovesna služba božja ob šesti
uri, zadnje opravilo pa ob deseti.
Vmes je ena sveta maša s pridigo in
petjem tudi v cerkvi sv. Ane.

Nadvse ganljivo je slovo romar¬
jev zjutraj po slovesnem opravilu.
Vsi se zbero pri Marijinem oltarju
in solznih oči pojo slovo. Cerkev
zapuščajo tako, da Mariji ne poka¬
žejo hrbta. Duhovnik gre z romarji
po hribu in vsi pojo litanije. Pri ka¬
peli s starodavnim Marijinim kipom
(najbrž je bil ta kip pred stoletji v
oltarju Marijinega svetišča) se ro¬
marji ustavijo. Duhovnik jih nagovo¬
ri v slovo in blagoslovi. K poznemu
opravilu pridejo domačini in bližnji
okoličani, seveda v ogromnem šte¬
vilu. Kdor hoče vedeti, kaj je pravo
slovensko romanje-tako pravijo du¬
hovniki, ki pomagajo - ta naj pride
za veliki šmaren na Tinsko goro!

Zelo velik romarski shod je tudi
na angelsko nedeljo, to je prva ne¬
delja v mesecu septembru. Pozno
opravilo je dalje na praznik rojstva
Marijinega, na nedeljo Imena Mari-

AVE MARIA
jinega ter na roženvensko nedeljo.
Zadnji veliki shod pa je na prvo ne¬
deljo meseca novembra, na takoime-
novano zahvalno nedeljo. Kmetje se
pridejo zahvalit Mariji za poljski in
vinski pridelek. Vsi oltarji so takrat
okrašeni s pšeničnim klasjem in z
grozdjem. Celo na vsaki sveči visi
šop klasja in vinski grozd.

Na Tinski gori se vrše tudi dru¬
ge večje slovesnosti: shodi in tabori.
Med obema cerkvama je namreč ob¬
širen prostor, poraščen s travo. Ta¬
ko je bilo svoj čas na Tinskem več
dekliških in fantovskih taborov. Dva¬
krat so imeli na Tinski gori tedenski
misijon; leta 1858 in 1908. Naval je
bil tak, da so spovedovali cele noči.
Tudi vse nove maše domačinov se
obhajajo pri Mariji na Tinski gori,
ne v farni cerkvi. Tako je zapel no¬
vo mašo v božjepotni cerkvi tudi pi¬
sec teh vrstic, saj mu je ravno pod
Tinsko goro potekala prijetna m'a-
dost. Takrat je bilo na Tinski gori
osem do deset tisoč vernikov.

Sveta Marija s Tinske gore,
prosi, oj prosi za grešnike vse!

Trpljenje matere - tisočletni blagoslov

Kristusova Sola  trpljenja je zla-
sti potrebna in važna za matere. Ozka je
zveza matere z Bogom. Bog je ustvaril prva
dva človeka,, nadaljne širjenje človeškega
rodu in vzgojo otrok je izročil materi. Nje¬
gova posebna služabnica je v veliki zadevi.
Kaj čuda torej, da je tako blizu Njegovega
presvetega Srca! Materino trpljenje je tako
najlepša materina molitev, ki jo Bog tudi
predvsem upošteva. Zato je največji bla —
goslov otrok, če mati zna trpeti.

Za matere je posebna učiteljica šole
trpljenja - sveta Monika, mati velikega cer¬

kvenega učenika in škofa, svetega Avgu¬
ština .

Kot mlado dekle so jo starši dali v za¬
kon Patriciju, v mestu Tagaste v Afriki. Ona
je bila globoko verna in pobožna kristjana,
mož pa trd pogan. Tako je razumljivo, da
je bilo že zakonsko življenje prvih let veriga
trpljenja in žrtev. Mož je bil surov in zelo
vdan jezi. Zaradi svoje vere in pobožnosti
je morala prestati z njegove strani mnogo
sramotenja in zmerjanja. Vse je prenašala
z veliko potrpežljivostjo in vdanostjo v voljo
božjo, čim bolj je bil mož do nje surov, tem

September 1953

ljubeznivejša in potrpežljivejša je bila do
njega. S toliko svojo ljubeznijo dolgih let
ga je slednjič popolnoma premagala. Posta¬
jal je do nje vedno bolj prijazen in miren
soprog. Potrpežljivost je slavila nad njim
svojo zmago z  da je postal kristjan. Kako
lepa šola za zakonske žene!

Monikin največji križ pa je bil njen naj-
starejši sin Avguštin. Bil je silno nadarjen
in kljub mladim letom razumsko zelo razvit,
a bil je tudi lahkomiseln in len. Monika je
imela od njegovih zgodnjih otroških let z
njim velike težave. Hotela ga je vzgojiti v
dobrega človeka in vzornega kristjana, toda
pokazalo se je, da brez vidnega uspeha. A
Bog je Avguština že zdavnaj izvolil v svojih
načrtih za velika dela, ki jih bo izvršil zanj
in sveto Cerkev. Da ga bo za ta dela uspo¬
sobil, je hotel njega in njegovo mater vodi¬
ti skozi hude preizkušnje. Zlasti se je poslu-
žil sodelovanja njegove matere Monike, ki
mu jo je dala v veliki, občudovanja polni
meri. A pot do cilja je bila dolga ter težka
za oba. Sin je moral preko velikih zablod
in grehov, mati pa prav zato skozi potok
solza in veliko skrbi.

Ko je Avguštin dorastel, sta ga mati in
oče dala v Kartago v šolo.Imela sta namen,
da ga izšolata za odvetnika. Sin pa se jima
je v slabi družbi popolnoma pokvaril. Zašel
je v nemoralno življenje, kar pozneje v svoji
knjigi "Izpovedi" opisuje z velikim kesa¬
njem. Slednjič je postal tudi krivoverec ma-
nihejec. Tako se je po končanih šolah vrnil
domov kot popolni spridenec. Njegovo go¬
vorjenje in obnašanje je bilo tako, da ga
mati Monika ni mogla trpeti poleg sebe in
nekaj časa niti ni doma stanoval. Toda ko¬
likor slabši je bil sin, toliko boljša je bila
materina molitev, toliko večje njene žrtve
za njegovo spreobrnjenje. Naložila si je
zaradi njega hude poste in molitve, da bi
tako zadostovala Bogu za sinove grehe in mu
izprosila božje usmiljenje. Neprestano ga
je svarila in rotila, naj vendar ne živi tako.
A bilo je vse zastonj. Slednjič se je naveli¬
čal neprestanih solza in materinih opominov:
odločil se je, da gre v Rim.Mati pa je skle¬
nila,da bo odšla za njim in ga ne bo pustila
brez materinega varstva. Avguštni pa je za
to zvedel, prevari! jo je in odšel na pot sam.

269

Svetniška mati
sv. Monika
s sinom

Nekaj dni za njim se je tudi ona odpravila
na pot, ko pa je prišla v večno mesto, je iz¬
vedela, da je odšel v Milan. Hitela je za
izgubljencem .

V Milanu je tedaj škofoval največji go¬
vornik svojega časa, sveti Ambrož. Avguštin
se je hotel pri njem učiti govorništva, zato
je začel hoditi k njegovim pridigam.

Tu je Monika nadaljevala svoje mate¬
rinsko delo za sinovo spreobrnjenje. Hodila
je po nasvete k sv. Ambrožu, s katerim se je
seznanil tudi Avguštin, in mu tožila svoje
bolečine. Veliko je pred svetim škofom pre¬
jokala, on pa jo je tolažil, naj ne obupa.
"Sin tolikih materinih solza se ne more iz¬
gubiti, " ji je dejal.

In res. Materine molitve in žrtve, njeno
opominjevanje in njen jok, vse to ni ostalo
brez uspeha. Pomagal je še vpliv velikega
škofa in Avguštin se je začel polagoma za¬
vedati svojih zablod. Končno je jasno spo¬
znal svojo napačno življenjsko pot. Dal se
je krstiti ter je na neizmerno materino srečo
začel novo življenje pokore. Skupno sta
sklenila, da se vrneta v Tagasto v Afriko.
A Monika je med- potjo smrtno zbolela ."Se¬
daj sem nepotrebna na svetu," je dejala si¬
nu, "in rada umrjem, ko si ti postal božji."
Vse to nam sveti Avguštin sam zelo ganljivo
popisuje. Res se je moral sam vrniti domov,
kjer je postal kmalu povsod znan in spošto¬
van po svoji učenosti, pa tudi po svojem
spokornem življenju. Postal je zgled verne-

270

ga kristjana in ko je umrl v Kartagl škof, je
ljudstvo njega hotelo za naslednika. Sveto
je vodil svojo škofijo in spisal veliko knjig,
ki jih še danes po šestnajstih stoletjih ob¬
čuduje ves svet.

Tako je velika mati s svojim trpljenjem
postala po svojem sinu pravi blagoslov za
ves krščanski svet.

AVE MARIA

Kako velika učiteljica v šoli trpljenja
krščanskih mater in zakonskih žena I Sin ji
je postavil v svojih knjigah prelep spome¬
nik, ko opisuje njeno življenje in trpljenje
ter njeno delo za njegovo spreobrnjenje.

Praznik svete Monike praznujemo dne
4. maja, Avguštinovega pa 28. avgusta.

K.Z.

T^RAVIJO, da Bog človeku

pelj,

J?tol p  P. Miršek

llonolcolteni

stva. Marija je kot “Stolp
Davidov” mogočna in za
naše sovražnike strašna
trdnjava. Toda za Cerkev
in za nas je obenem “Stolp
slonokosteni” - neprecen¬
ljivi dar milosti in usmilje¬
nja božjega do človeka.

Slonova kost je za zla¬
tom najdragocenejša snov:
svetlolesketajoča se bela
je, pa trdna. Samo vladarji
in veliki bogataši si je mo¬
rejo privoščiti za okras
svojih palač. S slonovo
kostjo je mogočni kralj Sa¬
lomon bogato okrasil tem-
iz slonove kosti si je dal nare-

ni mogel dati ob rojstvu večjega da¬
ru, kakor če mu je dal dobro mater.
Če je to res, in vsi to vemo, potem
bi lahko rekli, da nam je Jezus Kri¬
stus dal neprecenljiv dar, ko nam je
dal svojo Mater. Postavil nam jo je
v “nebeški Jeruzalem na zemlji”, v
sveto Cerkev, kot mogočni obrambni
“Stolp Davidov”. In prav to je, kar
nam hoče povedati in na Mariji ope¬
vati naziv “Stolp slonokosteni”. Brez
Marije bi bila sveta Cerkev družina
brez matere, mi bi bili velike duhov¬
ne sirote brez matere in njenega var-

diti svoj krasni prestol. Ko pa bi si
kaka država mogla postaviti iz slono¬
ve kosti kar celo trdnjavo, obrambni
stolp -kakšno bogastvo bi bilo to ,
kolika čast in ponos! Narod bi ga ču¬
val in vse storil, da si ga ohrani za
vedno. Ves svet bi strmel nad njim.

Tako neprecenljivo bogastvo v
duhovnem življenju človeka nam je
dal Gospod z Marijo. Nikdar mu ne
bomo za to dovolj hvaležni.

Marija je “Stolp slonokosteni”
za sveto Cerkev, ki se je tega vedno
tudi zavedala. Odtod njena tolika lju-

September 1953

271

bežen do Marije, njeno češčenje in
proslavljanje. Vedno nove in nove
praznike vpeljuje v cerkveni koledar,
vedno več pobožnosti njej v čast vpe¬
ljuje v svoje bogoslužje in ji zida nove
cerkve. Da, Marija ni “nikdar dosti
hvaljena”, kakor izraža miselnost
Cerkve slovenska Marijina pesem.-

Prav zato pa tudi satanovo sov¬
raštvo, ki ga je Bog napovedal že v
raju, nikdar ne preneha. Vsi krivo¬
verci, ki so v teku stoletij vstajali
v Cerkvi, so se naščuvani po “očetu
laži” zaletavali prav v ta “Stolp slo¬
nokosteni”. Kratko odmerjen prostor
ne dopušča, da bi mogel razplesti
članek v ves potek težkih - včasih
celo krvavih - bojev proti Mariji v
Cerkvi sami od njenih lastnih otrok,
torej tudi Marijinih. Naj tistim, ki
bi se radi kaj več poučili o njih, za¬
doščajo tu le imena teh odpadnikov:
ebioniti, gnostiki, arijanci, nestori-
janci, helvidijci, jovianisti, luterani,
janzenisti, racionalisti, starokatoliki.
Zlasti divji so bili arijanci in lute¬
rani. Kri je tekla po krščanskih deže¬
lah, nastopali niso nič boljše kot da¬
nes komunizem. Hoteli so pod vod¬
stvom “kače iz raja” oropati Marijo
njene časti, Cerkev pa njenega ob¬
rambnega “Stolpa”.

Toda uporne glave so se druga
za drugo razbijale ob trdnjavi Ma¬
riji sami. Marija je ob vsakem na¬
padu stopila kači na glavo in jo str¬
la: nauk Cerkve je ostal nepokvarjen
in Marijina čast neokrnjena, odpad¬
niki pa so odpadli kot suha veja od
živega debla. Sv. Bernard je lahko
vzkliknil:“Marija,ti sama si na sve¬
tu zatrla vsa krivoverstva!" Res pa
seveda je, da so sovražniki naredi -
li neizmerno škodo raznim narodom,
med katerimi so nastopili: saj so jih
oropali matere in jih napravili za du¬
hovne sirote. Zato pa med krivoverci
ni edinosti in se kar naprej cepijo v
verske ločine ter se še bodo. Ko v
družini umre mati, se družina na¬
vadno razbije. . .

Marija pa je “Stolp slonokosteni”
tudi za vsako posamezno verno srce.
Mati je le ena in prav zato tako draga.
Cerkev pri širjenju ljubezni in češče-
nja do Marije ni imela težkega dela.
Z vero in ljubeznijo do božjega Sina
so oznanjevalci po širnem svetu po¬
nesli tudi ljubezen do Njegove Matere .
Kakor so se okrog Marije zbirali že
Jezusovi apostoli, tako so se k njej
vselej zatekali kristjani v svojih tež¬
kih bojih in preganjanjih. Slike po ka¬
takombah nam to povedo. Zato ni nič
posebnega, da se je ta ljubezen še
bolj razplamtela v stoletjih svobode.
Zidanje Marijinih cerkva in kapelic,
krasenje hiš z njenimi slikami, se¬
stavljanje in prepevanje Marijinih
pesmi. .. vse to je kot dolgo zadrže¬
vana ljubezen bruhnilo na dan. Tako
ves katoliški svet še danes opeva in
slavi Marijo. “Nikdar dosti hvalje¬
na”, je miselnost vernih src tudi da¬
nes . Ta ljubezen buta tudi v modemi
poganski svet: radio in televizija se
ne moreta ogniti katoliški ljubezni do
Marije, ko prinašata na programih
nesmrtne melodije pesmi “Ave Ma¬
ria”. In tudi nekatoliške revije ne
morejo preko večnih umetnin Mari¬
jinih podob...

Tako je tudi tebi in meni Marija
mogočen “Stolp Davidov” in zato tudi
predragoceni “Stolp slonokosteni”.
Branimo to svojo lastnino, saj smo
brez nje sirote in nezavarovani proti
kači, ki tudi v nas zalezuje Marijino
peto. Ugasniti hoče v nas ogenj lju¬
bezni in zaupanja, potem bo naša po¬
guba lahko delo. Satan dobro ve, da
je tistim, ki nosijo njeno ime v srcu
in na ustnica^, Marija mogočni “Stolp”
tudi v smrtni uri, Zato si nikdar ne
pustimo iztrgati te trdnjave, naj bodo
naše žrtve zanjo še tako velike!

Stolp slonokosteni, prosi za nas!

%

Kar si pridobimo, nas ne obogati; obo¬
gati nas to, kar si prihranimo.

2 BRODARSKI fflUMC - ™

A/ M  G/ _ az  _ U  —

Vruča tridesetih kitajskih vojakov z nasajenimi bajo¬
neti je okorno prikorakala čez most reke Mei v starodavno me¬
sto Kaying (Južna Kitajska). Med gručo so porivali in surovo
tepli dva Amerikanca. Roke sta imela zvezane na hrbtu z bo-
1 dečo žico in kri je kapljala iz odprtih ran. Konci žic so se ne¬

kajkrat ovijali nad lakti in rameni ter zbadali skozi strgano
** obleko v prša in celo v obraz. Ko so dospeli na mrgoleči trg,
jih je straža rdeče vojske pozdravila z avtomatičnim in vsepov¬
sod enakim krikom: “Dol z amerikanskim imperializmom ! Smrt
amerikanskim špijonom!. . . "Ko se je blazno kričanje umirilo,
so oba ponosna Amerikanca izročili “rdeči pravici” v pozabo
kitajskih ječ. . .

Dne 23. decembra 1950 se je na opisani način začelo zad¬
nje poglavje misijonskega škofa Frančiška Ks. Forda iz Bro-
oklyna, N. Y. Za Amerikance je on s svojo junaško smrtjo po¬
stal ameriški Stepinac ali ameriški Mindszenty Daljnega Vzho¬
da.

Dolgih 34 let je škof Ford dajal Kitajcem svoje življenje in
P" 8 * -  svojo neumrjočo ljubezen: hranil je lačne, oblačil, zdravil in
*■*’ učil mladino resnice, vere, dostojanstva človeške osebnosti.

Vendar je bil Frančišek Ford od rodne Amerike pozabljeni
človek nekje daleč v misijonih. Milijoni, katerim je ime Ste-
pinca ali Mindszentyja postalo simbol rdeče sramote, bi niko¬
li ne izvedeli o njem, če bi se božja previdnost ne poslužila
sestre Joan Marie ( Mary C. Ryan iz Bronxa, New York).“Ker
je škof umrl, ” je izpovedala, “rdečim tudi jaz nisem bila več
potrebna za satanske laži in v zasmeh vsaki pravičnosti pri
zadnji sramotni sodbi, ki so jo pripravljali. S svojo smrtjo jih
je škof premagal. . . ” Vso izmučeno, bolno, lačno in raztrgano
v'  so jo izpustili, ker so bili prepričani, da živa nikdar ne bo pri-
šla do Hong Konga in ne bo nikdar svetu izpričala resnice. A
sr. Joan Marie se je dne 2. septembra 1952 le srečno privlekla
do meje in z zadnjimi napori ter slabotnim glasom povedala
strašno zgodbo mučenja ter počasne smrti škofa Forda v can-
tonski ječi. Slabotni škof (bil je po postavi 5, 5 čevljev visok in
le 135 funtov težak) je umrl od pomanjkanja in bolezni, od mu¬
čenja in trpljenja osemnajstmesečnih neprestanih dnevnih in
nočnih zasliševanj, od pretepanja in mraza. . . Sestra je vršila
trinajst let v njegovi škofiji tajniške posle, vse dokler ni pri-
u šla rdeča Neronova pošast. Zapore in zasliševanja je pretrpe¬
la z njim. Videla je njegovo duhovno veličino in videla je njegov

ameriški špijon številka 1.

STRAŠNI SODNI PROCESI, KRIVE PRIČE, MUČENJE IN SMRT
KITAJSKEGA MISIJONARJA, ŠKOFA

FORDA

grob, ki ji je vtisnil nepozabni spomin mu¬
čenca iz prvih časov krščanstva. . .

ZADNJE SREČANJE Sestra Joan Marie je
v vseh mesecih za¬
pora mogla govoriti s škofom le trikrat. V
njeno celico so ga zadnjikrat pripeljali pr¬
vega februarja 1952, enaindvajset dni nato
ga je rešila smrt. Ko ga je sestra zagleda¬
la, se ga je ustrašila: sama kost in koža,
ves je bil tresoč in nezmožen, da bi sam
hodil. Oči so mu bile krvavo podplute, da
je komaj kaj videl pred seboj. Raztrgane
cape so se oprijemale ranjenega telesa in
po obrazu in rokah so se videle sveže lise
od kitajskega biča. Škof je zastokal od bo¬
lečin, sestra pa je pri tem z grozo videla,
da njegovih belih prednjih zob ni bilo več in
se mu je iz spačenih ust vlila kri. . . Za¬
pestje obeh rok je imel oguljeno do kosti.
Vojaka sta ga podpirala, da se ni zgrudil, a
trpljenja zanj še ni bilo dovolj. Pred sestro
se je moral sleči in stati drgetajoč od mra¬
za in sramu v vsej nagoti. En sam pogled
na škofovo obličje, vse podpluto od udar¬
cev, in sestra je omedlela. . . To je bilo
zadnje ponižanje, morda hujše od vsega.

Rdeči so pred redovnico skrivali škofo¬
vo smrt in še vedno objavljali lažnjive do¬
kaze zoper “dva največja ameriška špijo-
na" in tako s svojo propagando javno sme-

Več kot polovico svojega ju¬
naškega življenja je daroval za ki¬
tajski narod, vlival dobroto in lju¬
bezen, upanje in pogum v kitajska
srca, polna hrepenenja po Bogu,
večni Resnici in Ljubezni. Tisoči
Kitajcev hribovitih predelov sever-
novzhodnega Kwantunga mu je vra¬
čalo za njegovo nesebično delo spo¬
štovanje in vero. Petem pa so prišli
komunisti, ki to večno Resnico sov¬
ražijo... ljudje, ki so vklenili v
okove ponosni ruski narod, kakor so
zdaj kitajskega; ki so strli peruti
poljskemu orlu,vrgli v temnico svo¬
bodoljubnega duha Češke in pod -
jarmili Madžarsko, Baltske državi¬
ce in slovanski jug; to so tisti, ki so
omadeževali z zvezdo smrti sloven¬
sko trobojnico in desettisoče naših
ljudi poslali v smrt. To so prav tisti,
ki jim mnogi Slovenci še danes po¬
jejo slavo, podpirajo z naročnino
časopise njih idej ter tako zastrup¬
ljajo sebe in svoj narod. Budenz jih
je označil za "ljudi brez obraza".

Škof Ford je dotrpel. Kardinala
Mindszenty in Stepinac, nadškof
Beran, škof Vovk... vsi ti mučenci
so obsojeni,a umreti morajo počasi 1

274

AVE MARIA

Ravnatelj kaznilnice St. Gal¬
len v Švici je po statistiki
ugotovil, da je 90 % vseh
mladostnih zločincev prišlo
na slabo pot in v ječo zaradi
slabih kinopredstav. Iz tega
žalostnega dejstva se lahko
učimo katoličani, kako silno
je potrebno širjenje katoli¬
ških filmov in kako zelo je
treba paziti, h kakšnim film¬
skim predstavam starši in pa
vzgojitelji puščajo svoje ne-
dorastle otroke.

Slišal sem nedavno govor o
toleranci katoličanov. Tar
kole je poudaril duhovnik:
“Mi, ki bi morali biti do vseh
bratov v Kristusu zelo strp-
Ijivi, imamo včasih tolerance
prav malo. Le kaj bi napravi¬
li naši ljubeznivi verniki, Če
bi jim župnik v nedeljo ozna¬
nil: S prihodnjo nedeljo pri¬
čnem v naši cerkvi službo
božjo za črnce, ki jih je to¬
liko v naši soseščini in je
med njimi tudi mnogo vnetih
katoličanov. Kristus je pridi¬
gal vsem ljudem o božji lju¬
bezni, zakaj torej tudi oni ne
bi imeli dostopa do evangeli¬
ja v naši farni cerkvi? - To
bi se kresalo po župniji...”

Dober poizkus tvoji veri,

šili vsako pravičnost. Naše demokratsko držav¬
no vodstvo ni imelo moči, da bi se zmenilo za
svoje ljudi, dokler ga ni kalifornijski senator W.
F. Knowland javno napadel in prisilil državo, da
se pozanima za svoje državljane po komunisti¬
čnih ječah. Žal State Department tudi pozneje ni
dosti storil za te trpine, katerih število je še
vedno rastlo. Umirali so v rdeči svobodi kot naš
škof Ford, zato je Ford postal tudi nekatoliča-
nom simbol vseh več kot pozabljenih ameriških
jetnikov po Kitajski in Koreji. Toda on je pred¬
stavnik še višje ideje, ki jo je učil in bil prav
zato še posebej izbran za tarčo krvave propa¬
gande. Kdo bi le mogel biti bolj pripraven za
rdeče grde namene, kot človek-poštenjak, ki ga
je ljudstvo ljubilo in je 34 let živel med njimi .
Prav tega je bilo treba čez noč ožigosati za naj-
večjega “ameriškega špijona". Ko je bil “mali
škof” že v ječi, je rdeči tisk še vedno brizgal
nanj žalitve in krive obsodbe. Njih metoda se ni
prav nič razlikovala od one nekaterih slovenskih
časopisov v Ameriki, ki so z istim gnojem obli¬
vali naših deset tisoč pobitih fantov, ki so padli
za narod in vero; le jezik je bil drugi. Uradni
cantonski časopis Nam Fong Yat Po (kar po naše
pomeni nekaj takega kot “glas osvobojenega na¬
roda”) je vse svoje uvodne članke posvetil obre¬
kovanju škofa Forda. Njegova sestra, moskov¬
ska Pravda, pa je kakor papagaj ponavljala ob¬
tožbe zoper “ameriškega špijona”.

PRILJUBLJENI ŠKOF Ko se je mali Frank ro¬
dil, je bil njegov oče v
Brooklynu eden glavnih urednikov časopisa Irish
World, ki se je v Ameriki boril za pravice in
svobodo irskega naroda v Evropi. V Fordovi hi¬
ši so se sestajali vsi irski emigranti in v takem
vzdušju je rastel fant v kremenit značaj. Ko je
slišal predavanje Fathra Jamesa Walsha, ki je
prav takrat ustanavljal misijonsko družbo Mary-
knoll, se je takoj z navdušenjem javil. Bil je
eden prvih misijonarjev družbe, ki so se leta
1918 napotili proti neobdelanemu vinogradu veli¬
ke Kitajske.

Ves čas misijonskega dela je le dvakrat obi¬
skal domovino: leta 1935, ko je bil posvečen v
škofa, in takoj po drugi svetovni vojni, ko ga je
huda želodčna operacija komaj rešila.

Škof Ford je bil majhen po postavi, pa zato
tem bolj priljubljen pri svojih Kitajcih. Kitajski
jezik je tako obvladal, da so domačini prihajali

September 1953

275

k njemu k poduku. Svoj revni škofijski sedež je
iz Cantona preselil v osrčje obširne škofije, v
Kaying. Tam je imel svojo “katedralo", kmetij¬
sko in ljudsko šolo, samostan za sestre, sam pa
je stanoval v skromni najeti sobici. V škofiji je
imel devet milijonov ljudi in je moral na obiskih
svojih sedemnajstih misijonskih postaj prejahati
35. 000 kvadratnih milj gorate pokrajine.

Leta 1946 se je začela beda med ljudstvom.
Množice sestradanih beguncev so se valile pred
komunisti preko njegovega misijona. Delil je na
levo in desno. Da bi zaposlil svoje farane, je za¬
čel graditi večjo cerkev iz opeke, z ameriško
pomočjo je nabavil električne stroje in vodovod¬
ne naprave za vso okolico. A rdeči gverilci so
vse uničili, napol dokončano cerkev pa spreme¬
nili v sodno dvorano svojih krvavih razprav.

PRIŠLA JE RDEČA ARMADA Naš škof se je ni
zbal. Z ameriško
pomočjo je organiziral v škofiji široko akcijo za
razdeljevanje zdravil, hrane in obleke. V tem
času je plačeval šolnino za 200 kitajskih visoko-
šolcev ne glede na vero, v katerih je videl teme¬
lje lepše bodočnosti Kitajske. V maju 1949 je
prišla “osvobodilna fronta”. Ford seje še vedno
trudil v delu za ljudstvo a težave so bile vedno
večje. Rdeči so prišli poslušat radio v farno
dvorano, nato so si ga “izposodili". Prihajali so
celo v cerkev, nato so jo “vzeli v rent” ter jo
“za blagor ljudstva” spremenili v sodno dvorano.
To so bili majhni začetki. Ljudstvo je treba naj¬
prej prepričati, da so osvoboditelji. In to se jim
je tudi posrečilo; do pičice tako, kot v Jugosla¬
viji, na Poljskem., Češkem, Madžarskem. . . Ce¬
lo Ameriko so slepili, da niso komunisti, ampak

dragi moj bralec! Ali bi ti z
zadovoljstvom sprejel in nič
ne ugovarjal, ko bi tudi tvoj
župnik imel zate tako ozna¬
nilo?

Mednarodni evharistični
kongres v Barceloni je na
vse konce sveta prenesel mo¬
litveno gibanje, ki izhaja iz
iz geronske škofije v Španiji.
Člani te “Zaveze veroizpo¬
vedi* molijo vsak dan apo¬
stolsko vero, kateri dodajo
vzklik “Sladko Srce Marijino,
bodi moje rešenje!” Namen
te molitve je prošnja za po¬
moč preganjanim, za skrajša¬
nje časa preizkušnje in za
spreobrnjenje preganjalcev.
“Zaveza* popolnoma odgo¬
varja željam svetega očeta.
Gibanje so blagoslovili že
mnogi kardinali in škofje ter
ga širijo po svojih škofijah.
Nadškof v Ouebecu je ozna¬
nil, da se pri njih vsakodnev¬
nim radijskim oddajam rožne¬
ga venca dodaj ata tudi ti dve
molitvi “Zaveze veroizpo¬
vedi”.

/\meriški praktični katoli¬
čani hočejo povsod vršiti
apostolat in najdejo sto in
sto raznih poti za dosego
svojega cilja. Pa tudi verni
kristjani-nekatoličani se tru¬
dijo po svoje, da bi poganski
moderni čas vrnili Bogu.

V neki restavraciji sem
dobil na mizo jedilni list. Bil
sem presenečen, ko sem na
levi strani seznama jedil vi¬
del naslov:MOLITEV PRED
JEDJO. Pod naslovom je bila
tiskana kratka pa prisrčna
molitev, polna zahvale Bogu,
ki sleherni dan skrbi za nas.
Marsikoga, ki bi drugače v
restavraciji sedel brez mo-

276

AVE MARIA

litve k jedi, ta molitvica ne¬
prisiljeno spomni na njegovo
dolžnost.

Dobil sem v roke tudi vži¬
galice, ki jih v svojem lokalu
deli clevelandski slovenski
brivec. Na zunanji strani o-
voja je njegova reklama:
We vvelcome your Patronage -
Petric’s Barber Shop. Na no¬
tranji strani ovoja pa sem
ostrmel nad druge vrste re¬
klamo - nad tiskanim očena-
šetn, ki marsikoga spomni,če
še kaj moli...

Bodimo iznajdljivi! Prav
vsako stvar lahko lepo izra¬
bimo v namene apostolata!

Večjezični slovar kitajske¬
ga jezika so pred dvema
letoma začeli sestavljati v
mestu Macao iz Kitajske iz¬
gnani jezuiti, zdaj pa ga na¬
daljujejo v Taicungu na For¬
mo zi. Pravijo, da bo čez leto
pol veliko delo končano. Ta
slovar bo obsegal 180.000 iz¬
razov, običajnih po listih in
šolskih knjigah. Izrazi bodo
prevedeni v latinščino, an-

“agrarni reformisti", kot jih je označil Owen
Lattimore. Prav ima pregovor, da je hudičeva
zmaga najbolj gotova takrat, ko ljudi prepriča,
da hudiča sploh ni. . .

PEST RIŽA NA DAN Igračkanje komunistov se
je končalo. Bilo je dne 23.
decembra 1950. Kristjani so postavljali jaslice
in krasili oltar v leseni sirotišnici. A prišli so
miličniki s poveljem: “Hočemo sovražnike Veli¬
ke Ljudske Republike!” Nato se je začelo krvavo
trpljenje dolge verige vnebovpijočih krivic. . .

Škof Ford je stopil iz množice faranov, ki so
z zamrlim krikom spremljali dogodek. Rdeči so
nadpastirja brez sočutja zvezali z žico ter pah¬
nili v izropano obednico misijona. Tri dni ga ni
mogel nihče obiskati, tudi ne poizvedovati vzroka
nenadnega zapora. Duhovnika-domačina so za¬
prli v njegovi sobici, pet sestra so zapodili v
ozki hodnik, kjer jih je noč in dan stražil vojak
s samokresom v roki in se niso smele niti pre¬
makniti. Vse dni zapora so slehernemu jetniku
kot psu vrgli dnevno pest kuhanega riža, “kitaj¬
ski pes", duhovnik domačin, pa še tega ni bil
vreden.

Po treh dnevih so škofa prestavili v drugo
sobo, kjer je bil priklenjen k zidu. Nekaj stare
slame in razbitih oken je bil edini okras prosto¬
ra. Pošto so mu že zdavnaj ustavili, verske re¬
či in knjige so mu pometali skozi okno in zažga¬
li. Niso dali pojasnila o svojem ravnanju, pač
pa so še vedno kričali, da je vera svobodna. . .

MESEČNI
NAMEN
MOLITVE

Priznanje
božjih zakonov
v gospodarskem
življenju

TRIMESEČNI MOLK Medtem so aretirali še
tri misijonarje, ki so jih
zajeli na postaji Chiu-Ling in pripeljali na gla¬
vno postajo. Najprej so jih konfinirali v hotelu,
kjer so morali “postrežbo” celo plačevati. Po
štirinajstih dneh so jih v misijonskem poslopju
zaprli v sobo za šaro, ki je bila brez oken in
luči. Tri dolge mesece so bili tu, ne da bi kaj
zvedeli o škofu in sestrah. Končno jim je stra¬
žar skrivaj zaupal, da je škof zaprt v kleti na
drugi strani stavbe, ter tudi njega dnevno zasli¬
šujejo. Zdaj so vedeli, od kod prihaja k njim v
nočnih urah pritajeno vzdihovanje. . .

Izpraševanje je bilo strašno. Višek je do¬
seglo 2. marca 1951, ko sta se na izmučenega
škofa in misijonarje spravila dva detektiva, ki
so ju prav zato poslali iz Pekinga. “Kdo so vaši
znanci v begunski vladi na Formozi?” je bilo

September 1953

277

stalno vprašanje. Odgovor se je vedno glasil:
“Nobeden! ”

Devet dni pozneje so sestro Joan Marie loči¬
li od drugih. Zaprli so jo v klet poleg škofa. Še
isti dan (14. aprila) pa je na misijonsko dvorišče
prikorakala do zob oborožena četa miličnikov.

ZADNJI POGLED Uro pozneje so zaprti misi¬
jonarji zaslišali na dvorišču
rezko povelje: Dvostop! Naprej!... Iz kleti so
pripeljali škofa Forda in sestro Joan Marie. Oba
sta imela roki zvezani na hrbtu z žico. Okrog
vratu sta imela vrvico, za katero ju je vodil ko¬
munistični vojak. Uboga! Škof je upadel in osi¬
vel ter je komaj stal na nogah. Še  zadnjikrat se
je ozrl proti misijonski postaji, a vojak je za¬
kričal in skupina miličnikov z “zločincema” je
zmagoslavno odkorakala. . .

Rdeča propagandna tovarna je teden dni nato
že prinesla fantastične zgodbe o “dveh največjih
ameriških špijonih”. Izdajala sta imperialistom
gospodarsko važne skrivnosti, skrivala tajne
Čangkajškove agente, organizirala “črno legijo”
in hotela v Republiki upostaviti fašistični in na¬
cistični režim. . . Škofa Forda, ki še puške ne bi
znal prav prijeti, pa so obdolžili, da je skrival
v kleteh tudi orožje.

Ostale misijonarje in sestre so po šestme¬
sečnem hišnem zaporu vse razcapane in sestra¬
dane pognali čez mejo. O škofu Fordu in sr. Joan
pa ni bilo ne duha ne sluha. Ko so v juliju 1951
peljali enega misijonarjev skozi Lao-Lung, mu
je stara kitajska mamica šepnila: “Tu mimo so
zvezanih rok peljali škofa in sestro !*’Nato je
sledil petmesečni molk, ki ga je pretrgala vest
begunskega učitelja, ki je bil zaprt s škofom v
cantonskih ječah. Februarja 1952 je bil izgnan
holandski misijonar, ki je slišal v Cantonu po¬
menek stražarjev: "Dva ameriška špijona sta še
vedno tu!. . . ” Britanski konzul v Cantonu je več¬
krat spraševal rdeče oblasti, kje je škof. Dobil
je stalni odgovor; “Ne poznamo tega človeka!”

Vendar so ga poznali. . . predobro. . .

Dne 16. avgusta 1952 so prinesli pred sestro
Joan Marie škofov smrtni list in jo prisilili pod¬
pisati laž, “da je škof umrl naravne smrti in
kljub najboljši zdravniški oskrbi”. Kot dan smr¬
ti je bil napisan 21. februar. Pokazali so ji tudi
sliko škofa na mrtvaški postelji in njegov grob,
ki je bil brez vsakega znamenja.

Mali, slabotni škof jih je prevaral. S svojo

gleščino, francoščino, špan¬
ščino in madžarščino. Vsak
del bo izšel v posebni knjigi.
Vse delo vodi španski jezuit
o. Juan Goyoaga, pomaga pa
mu šest Spancev, pet Madža¬
rov, dva Italijana in dva Se-
vernoamerikanca.

Tako se izgnani kitajski
misijonarji tudi zdaj izven
meja Kitajske trudijo drage¬
mu kitajskemu narodu za no¬
vo kulturno pridobitev. Pa
trdijo komunisti, da so prišli
pred leti na Kitajsko uničevat
kulturo, katero zdaj “rešuje’
komunizem...

yojna mori in uničuje, tisoči
vojakov prenašajo težko
življenje večne smrtne nevar¬
nosti. In vendar marsikoga
prav vojaško trpljenje pribli¬
ža Bogu, ko bi drugače morda
nikoli ne našli poti k Resni¬
ci. Ameriški trapisti imajo
nad sto novincev, samih biv¬
ših vojakov, med njimi tudi
precej konvertitov, ki so šele
na fronti sprejeli sveti krst.
Vojaški kaplan na Koreji,
Rev. John M. "’alsh, je v te¬
ku svoje desetmesečne službe
pri oddelku ameriških zračnih
sil krstil 46 vojakov. ?a to
je le eno izmed mnogih poro¬
čil te vrste.

V trpljenju se preizkuša
zlato, pravi sveto pismo. Ko¬
liko se jih je v naši domovini
tesneje oklenilo Cerkve prav
zaradi trpljenja preganjanja.
Suhi listi pa v preizkušnjah
odpadajo in jih drevo Cerkve
ne bo prav nič pogrešalo.

meriškim katoliškim kro¬
gom se je posrečilo posla¬
ti k obolelemu kardinalu Ste-
pincu dva ameriška zdravnika
in sicer Dr. John II. Lavvren-

278

AVE MARIA

ca, ravnatelja laboratorija ka¬
lifornijskega vseučilišča in
pa Dr. John F. Ruzicha, pri¬
marija kirurškega oddelka chi-
caškega Holy Gross Hospital.
Odšla sta z letalom z vsemi
potrebnimi zdravili. Ze po ne¬
kaj dnevih so prišle vesti, da
se je kardinalovo stanje iz¬
boljšalo.

N emški katoliški duhovnik

Friderik Hildebrandt se je
moral nedavno zagovarjati pred
komunističnim sodiščem, ker
je iz zahodne berlinske cone
v vzhodno (rusko) prinesel
skromen molitvenik. Na podla¬
gi komunističnega zakona, da
je prepovedano uvažati sov¬
ražno literaturo, je bil duhov¬
nik obsojen na štiri leta zapo¬
ra. To je komunistična verska
svoboda!

Peru v Južni Ameriki obsega
veliko površino osmih dr¬
žav Wisconsin in ima osem
milijonov in dve sto tisoč ka -
toličanov. Med temi pa deluje
le 1.400 duhovnikov. Vsako
večje naselje ima cerkvico ali
vsaj skromno kapelo, toda pre¬
bivalci so srečni, Če pride du¬
hovnik k njim dvakrat ali tri¬
krat na leto, da bere sveto ma¬
šo in spove vernike. Zaradi
tega je versko neznanje ljud¬
stva zelo veliko. Poleg teda
je narod zelo siromašen. Vse
to gre v dobro protestantskim
misijonarjem, ki prihajajo iz
Združenih držav precej druga¬
če obloženi z dolarji, kakor pa
katoliški misijonarji.

Kdaj bomo katoličani spo¬
znali, da so darovi za misijone
najbolje naloženi kapital, ki
se bo v večnosti bogato obre¬
stoval?

smrtjo je ogoljufal rdečega tirana za njegovo
zadnjo orgijo, ki mu jo je pripravljal.

Škofovo trpljenje se je končalo v slavi. . .

TO JE POVEST, ki se v tisoč različnih po¬
glavjih dandanes dogaja v Ru¬
siji, Kitajski in polovici Evrope, ki se je in se
še dogaja tudi v naši ljubi in verni Sloveniji. Ve¬
liko bralcev teh vrstic jo je kot v filmu videlo z
lastnimi očmi in občutilo na lastni koži. Ti so
živa priča, da tudi te vrstice niso izmišljene.

To je le ena zgodba izmed tolikih, je zgodba
tisočev. Ali je morda Francis Ford prvi? In kdo
bo prišel za njim? Morda Beran v Pragi, morda
Stepinac ?.. Bolgarski škof Bossilkoff je že prejel
venec mučeništva v rdeči “svobodi” v Sofiji. Kdo
ve, kdo in kje bo naslednji? Naše slovensko
vprašanje je: Kje so naše usmiljenke, karmeli¬
čanke, naše šolske sestre. . . ? Kje naši bratje,
naših deset tisoč pomorjenih v slovenskih Katy-
nih. . . ? Tudi njih zgodba ni bila drugačna kakor
zgodba tega ameriškega škofa. Zakaj? Ker je
komunizem povsod enak, povsod je smrtni sov¬
ražnik Boga in človeške svobode, pa naj ga vodi
Malenkov ali Mao Tse Tung, naj ima na sebi Ti¬
tovo masko ali naj se oblači v ameriški “mink"
in rokavice. . . Vedno izvira iz večnega sovra¬
štva do Boga in človeka. Najprej umori dušo in
njeno vero. Potem pa bo prišel na zemljo raj ,
kjer bodo vsi enaki - vsi sužnji v kraljestvu hu¬
dičevem. . .

O, Bog! Ali bi bilo napak reči: “Kako dolgo
boš še to gledal, saj si pravičen?”-Da,mi ve¬

mo, da živiš in si neskončno pravičen. Zdravi
razum nam pove, da boš vsakemu povrnil po
njegovih delih. In z rdečo šibo nam govoriš, če¬
tudi te kar nočemo razumeti: komunizem je ne¬
izpolnjena krščanska dolžnost!

I. F. , New York

Papež Pij XII. naroča: Očetje in matere vseh
družin naj goreče molijo, da bi jih Bog izbral za
vredne posvetiti vsaj enega svojih sinov oltarju!

September 1953

279

POTA BOŽJE

PREVIDNOSTI«—^?;

P. Fortunat OFM ’

NEPRESTANI BOJI

Louisa se je vrnila v Milan. Ure¬
dila je svoje skromno premoženje.
Od domačih družinskih spominov, ki
so ji bili kot drage svetinje, je ohra¬
nila le to, kar je bilo nujno potrebno.
Med temi je bila tudi njena “samo¬
stanska bala”. Že tri leta jo je čaka¬
la, saj si jo je pripravila že pred svo¬
jim krstom, četudi ni bila gotova, če
bo in kje bo stopila v samostan. Da,
kje ? “Nekje, ” tako odgovarja, “kjer
ne bodo zahtevali previsoke dote, za¬
kaj moji računi so bili nizki. Kot se
spominjam, sem imela samo tisoč
švicarskih frankov (približno 200 do¬
larjev) prihranka. To je bilo za mojo
obleko, a ne bi zadostovalo za doto.
Nikoli nisem želela imeti dote.. . "

Louisa se je vrnila k isti druži¬
ni, pri kateri je služila prej. A ta
družina je doživela finančni polom
in vabila domačih so postala za dekle
še bolj vabljiva. Očetovo pismo je
zopet vsebovalo prošnje, naj vendar
pride k njemu. Obljubil ji je, da ji
bo dal denar za povratek, če po dveh
letih med svojci ne bo zadovoljna.
A Louisa se ni mogla odločiti za pot
v Afriko. Ponujali so ji tudi priliko
za potovanje v Ameriko, kjer naj bi
preživela daljše počitnice s sestro
Aliče, katero je zelo ljubila. Le
želja po samostanu jo je zadrževala.

Prijateljica, tudi vzgojiteljica v
Milanu, ji je preskrbela službo vzgo¬
jiteljice pri plemiški družini Agliardi .
Vsak od treh otrok je imel svojo uči¬

teljico. Louisa naj bi sprejela skrb
za tri in pol letnega dečka, biti bi
morala vedno z njim in ga učiti fran¬
coski jezik. Dekle bi sicer veliko
raje vzgajala svoje nečakinje, a gro¬
fico je vzljubila in sta postali iskreni
prijateljici. Da bi se še bolj usposo¬
bila za vzgojno delo, jo je gospa po¬
slala za deset dni v Otroški dom (Časa
dei Bambini), katerega dobrotnica je
bila. O dneh, ki jih je tu preživela ,
je pisala Louisa;“Kako srečna iz¬
kušnja je bila to zame ! Spoznala sem,
da sta podrejenost in pokorščina, ki
izvirata iz discipline, popolen sad
spoštovanja do duš, pa naj bodo še
tako mlade. To je sad ljubezni. Mi¬
slila sem, da sem v raju, saj tako
zelo ljubim otroke. ”

NOV KRIŽ

A dekle ni dolgo uživala tega ra¬
ja. Ko je šla tretji dan na delo med
otroke, jo je napadel kašelj. Mislila
je, da jo bo zadušilo. Ni mogla priti
do nadstropja, kjer je delala in se
učila ljubiti nedolžne otroške dušice.
Zdravnik ji je predpisal nekajme¬
sečno mirovanje in ji dal še upanje
na ozdravljenje, če se bo le zelo pa¬
zila. "Drugače pa vam moram reči, ”
ji je odkrito povedal, “ne boste žive¬
li dolgo, kajti bolezen hitro napre¬
duje . ”

Dalje na strani 282!

Sonce ni pri vsej svoji svetlobi in le¬
poti nič drugega kot senca božjal

280

AVE MARIA

Priredil

p. Odilo

8.

udi Baraga je znal prav lepo

lika in neprevidna prijaz¬
nost - vse to goji nečiste
želje, ki te lahko zapeljejo
v dejanje. Svoje misli obrni
drugam, svoj pogled odtr¬
gaj proč od nespodobnih re¬
či; nevoljo pokaži nad nji¬
mi, napelji takoj pogovor
na kaj drugega in beži pred
ljudmi, ki ljubijo nespo¬
dobnost« V begu je rešitev.

7. Zdržuj se skrbno po¬
svetnega veselja, varuj se
krajev, ki so ti nevarni,
ljubi samoto in tihoto. Bo¬
di zdržen v jedi in pijači in
privadi se na premagova¬
nje !

Nedolžnega veselja se ti ni

poučiti mlade ljudi. Devet nevarnosti
jim našteje, ki se jih morajo varo¬
vati:

1. Posvetnost in želja ljudem u-
gajati je prvi korak v padec. Priza¬
devaj si le Bogu ugajati in pametni
ljudje te bodo radi imeli. Saj bi ti
prav nič ne pomagalo, če bi te ves
svet ljubil, ako bi te Bog sovražil.

2. Nevarne zanke za mladega
človeka so: napuh, gizdava obleka
in nesramni pogledi. Ako nisi pre¬
viden, se boš kmalu ujel. Ponižnost
in sramežljivost sta lepota mladega
človeka in začetek vseh ljubeznivih
kreposti.

3. Boj se zapeljivcev, ki ti obe¬
tajo časno srečo. Kdor se ti prilizu¬
je, ti ne želi dobro in hoče le pogu¬
biti tvojo dušo.

4. Varuj se temne noči. Temo
ljubijo otroci teme, ti pa bodi otrok
luči! Dobra vest naj bo tvoja zvesta
spremljevalka. Le ta te more pri¬
peljati v bivališče izvoljenih.

5. Male reči in mali grehi te bo¬
do sčasoma pripeljali v večje hudo¬
bije, če jih takoj v začetku ne zapo¬
diš . Takoj se ustavi, sicer te pozneje
tudi zdravilo ne ozdravi!

6. Nečiste misli, nespodobno go¬
vorjenje, pohujšljive pesmi, preve-

treba sramovati in izogibati. Ne¬
dolžnost je rada vesela in čistost
srca je največje veselje.

9. Fant, dekle, ne bodita nikdar
brez dela, da vaju peklenski skušnja-
več ne zasači v lenobi. Pritrgaj si
pri spanju, zapusti zgodaj posteljo;
spomni se, da boš enkrat ležal ne¬
premično v grobu. Kakor hitro se
zjutraj zbudiš, takoj vstani in spo¬
mni se pri tem, da boš tako hitro
enkrat na glas trombe vstal iz groba
in šel pred sodbo božjo; potem se
bo tvoje telo vso večnost svetilo kot
sonce, ali pa bo ostudno, kot stra¬
hovita pošast - kakršno večnost si
si pač v svojem življenju pripravil
in zaslužil.

Svetniški Slomšek nam ta mesec
našteje še pet nadaljnih naglavnih
grehov otroške vzgoje.

Nesramežljivost: Otroci,ki
jih ni sram, jih tudi ni strah greha
in angel božji jih je zapustil. To se
zgodi, ako starši predolgo puste de¬
klicam in dečkom skupna ležišča; ako
jih puste, da napol oblečeni okrog
letajo in ne pazijo nanje. Navadijo
se nesramnosti, ako premladi uži¬
vajo opojne pijače ali predolgo po¬
ležavajo brez spanja. Največ pa se

September 1953

281

jih nesramnih navad nauči od drugih.
Kdor vidi otroke pri nespodobnosti,
naj jih posvari, kajti ako se nava¬
dijo, so izgubljeni. Stara navada -
železna srajca!

Zapravljivost: Zapravljati
se otroci navadijo, ako jim daš de¬
narja, pa se ne zanimaš, kaj so ku¬
pili, kam so ga dali; če jim ne poveš,
kaj denar velja in kako težko se za¬
služi, kako lahko pa zapravi; ako jih
navadiš predobro piti in jesti, jim o-
mišljaš drage obleke in jim hitro me¬
njaš obnošeno obleko z novo; ako jim
daš vedeti, kako so bogati; ako pred
njimi ne zaklepaš denarja in jim iz¬
mikanje spregledaš ali sploh denarja
ne pogrešiš; če jih v mladosti nava¬
diš hoditi po gostilnah, plesati in pi-
jančevati ali igrati, sklepati znanje
in samim hoditi okrog. Zapravljivec
in pa tat sta si brata!

Lakomnost ; Skopi in samo-
pašni bodo tvoji otroci, ako jim ni¬
koli ne rečeš dati potrebnemu košček
kruha; če vpričo njih berače zmerjaš
in ubogim oponašaš, kar jim daš ;
ako jih hvališ, da si ne privoščijo
dobrega, da rajši hodijo razcapani
kakor da bi si kaj omislili za svoj
denar; ako vpričo otrok hvališ de¬
nar, kako ga je škoda izdati. La-

tabo hodili, pa se ti bodo ukradli,
ako ne bodo dobili tvojega dovolje¬
nja. Samoglavni otroci bodo trdo¬
vratni in zakrknjeni starci, kakršnih
nas sam Bog varuj !

Trdovratnost: Otroci posta¬
nejo trmasti, ako jih za vsako malo
reč grajaš ali kaznuješ; ne bodo ti
priznali, temveč raje tepeni lagali;
ako pravičnih prošenj ne uslišiš; če
jim nič ne zaupaš; ako nimaš nobe¬
nega usmiljenja z njimi, kadar trpi¬
jo. Kamenito srce staršev tudi otroke
okameni. Razvadi jih in jih pusti v
grešne priložnosti, dovoli jim vse,
kad se jim poljubi, pa bodo hitro naj¬
hujše trme. Ako se starši vpričo o-
trok prepirajo, zasramujejo učite¬
lje, duhovnike, takrat lastnim otro¬
kom ubijajo ubogljivo srce. Težko
boš vodil konja, če ga ne deneš na
brzdo!

Teh petnajst naglavnih grehov
se je privzgoji otrok najbolj varo¬
vati. Ti so korenine krvavih šib, ki
si jih starši sami sadijo v otroško
srce in si jih sami spletajo, da jih
bodo na stara leta tepli z njimi njih
lastni otroci. Dobro, krščansko vzgo¬
jeni otroci so staršem krona; slabo
vzrejeni otroci pa so bič, pred
katerim naj starše obvaruje sam Bog!

komnik ima za denar tudi dušo na-

Slomšek konča takole: Mali šma-

prodaj!

Samoglavost; Sa-
moglavce zrediš, ako pre¬
več zapoveduješ, pa jim
pustiš, da te ubogajo ali pa
ne - kar se ukaže, se mo¬
ra storiti; če otroke vpričo
drugih sramotiš, enega za¬
govarjaš, drugega grajaš,
pa je oboje krivo; ako jim
pustiš slabe navade, fan¬
tom kaditi, dekletom gi-
zdavo obleko nositi; če o-
trokom daš oblast nad po¬
sli in služabniki, jim boš
kmalu moral biti tudi tl v
strahu. Razvadi jih na pri¬
jetnosti, da bodo povsod za

ren je lep družinski praznik, saj nas

282

AVE MARIA

spominja sreče, ki sta jo užila Joa-
him in Ana, ko sta kot posebni dar
božji dobila prvo in edino dete - Ma¬
rijo. Ne da bi vedela, kako velik za¬
klad jima je Bog dal - saj še slutila
nista, da bo njuna hčerka Mati Odre-
šenikova - sta se ji z vso ljubeznijo
in skrbjo posvetila. Zavedala sta se,
da je vsak otrok mnogo obetajoča
rastlina, ki jo ob sodelovanju star¬
šev sam Bog zasadi v posvečeni vrt

družine. Zato mislimo, da bi ne mo¬
gli lepše praznovati Marijinega roj¬
stva, kakor če krščanskim staršem
damo nekaj čisto določenih in po¬
drobnih navodil ter nasvetov, kako
naj vzgajajo svoje otroke. Naj vam
bo, dragi starši, to berilo vzpod¬
budna pridiga v svetišču domače dru¬
žine, naj vam bo prijetno in koristno
vodilo pravega krščanskega družin¬
skega življenja!

■W

Louisa je bila bolna na pljučih.
Zdravniški pregled je pokazal, da
je njena jetika negativna, torej ni
bilo nevarnosti za nalezljivo st. Zato
so ji dovolili, da je lahko med otro¬
ki. V tem je videla blagoslov božje
previdnosti. “Čeprav sem bila res¬
nično bolna, vendar preiskava ni na¬
šla izločkov bacilov. To dejstvo mi
je dalo možnost, da bi redovno živ¬
ljenje le lahko začela.. . Grofici ni¬
sem nič povedala o napadu. Opravi¬
čila sem se, ker nekaj dni zaradi
prehlada nisem mogla v Otroški dom.
Cez nekaj dni sem se vrnila k druži¬
ni. V vseh težavah mi je dajala moč
preprosta molitev: Presveto Srce Je¬
zusovo, vate zaupam!...”

DIH SMRTI

Grofica je imela na griču blizu
Bergama posestvo s čudovitim par¬
kom in starodavnim poslopjem, ki
sicer ni nudilo prevelike udobnosti,
a je bilo zaradi svežega zraka in pa
sonca zelo primerno za bolnika. In
prav to je potrebovala Louisa. Šla je
tja in sprejela skrb za otroke. Gro¬
fica je postala njena iskrena prija¬
teljica. Zdravje se je Louisi zelo
izboljšalo. A mesec pozneje je zo¬
pet nekaj doživela, kar je naredilo

Pota božje previdnosti /Nadalj. s str.279/
nanjo silno močan vtis.

Nekega večera je sedela ob ve¬
likem domačem ognjišču. Pravkar
je bila družini postregla s kavo. Go¬
spa je odšla v gornje prostore, da
bi otroke spravila k počitku. Louisa
pa je bila zaposlena z drobnimi opra¬
vili, ko so ji naenkrat prsti otrpnili.
Začutila je, da umira in prepričana
je bila v trenutku, da duša zapušča
njeno telo. Vsa ta smrtna slabost jo
je napadla tako nenadoma, da dru¬
gi še opazili niso. Vse je prikrila in
se počasi splazila v svojo sobo. Bila
je močno prevzeta. Ko je tako zrla
smrti v oči, jo je navdala - kot sama
pripoveduje - le ena skrb:"Nisem
imela časa, da bi postala redovnica! ”
Ob tej misli je vsa prestrašena za¬
čela zaupno moliti in prositi Gospo¬
da, naj jo pusti živeti vsaj še toliko
časa, da bo lahko spolnila svojo ob¬
ljubo. Trdno je sklenila, da bo čim
preje storila potrebne korake za do¬
sego redovnega poklica.

Vsaki teden je šla vsaj enkrat v
Milan. Tam je opravila spoved in je
tudi obiskala mater Reggio. Pri teh
prilikah je hodila iz samostana do
samostana. Bog vedi, koliko jih je
obiskala, a nobeden je ni privlačil.

Dalje prih.

September 1953

283

■ imetje pravijo, da delajo
čebele škodo na grozdju, čebelar pa
to odločno taji. Kdo ima prav?

Čebelarji pravijo - in to bo baje
držalo - da čebele nimajo posebne¬
ga rilčka ali bodalca, s katerim bi
navrtale grozdno lupino: torej ne
morejo škodovati jagodam. Vino¬
gradniki pa so videli in še vidijo, ka¬
ko premnoge čebele srkajo sok iz
jagod in jih popolnoma izpraznijo, da
ostane gola lupina.

Res bo, da čebele zdravih jagod
ne načnejo. Je pa več vrst grozdja
in nekatere jagode imajo tako nežno
lupinico, da se pretrga pri najmanj¬
šem pritisku. Taka vrsta je portu-
galka. Kako leto pa je grozdje bolno
po oidiju ali grozdni plesnivosti in
ima zaradi tega lupino, ki hitro po¬
či. Takrat pa so čebele vesele in
jim ni treba iskati portugalke. Te¬
daj se ganasrkajo po mili volji. Tu¬
di jim včasih ose načno lupino, ali
pa ob deževju grozdje samo razpoka
in pripravi čebelam obilno pašo.

Naj torej naš Father John še ta¬
ko zagovarja svojo “živinico” - bo
le držalo, da so grozdju škodljivke.
In gornjemu razlaganju moramo pri¬
staviti še to, da sev praznih grozd¬
nih lupinicah razvijajo ocetne glivi¬
ce, ki pridejo ob trgatvi v mošt in
napravijo vino zelo kislo.

No, zato čebelo še ne bomo oži¬
gosali kot pijanko, če rada grozdje

“zoblje". Toda ima tudi vino rada,
posebno sladko. Nekateri čebelarji
zmešajo sladkega vina z vodo in ga
dajo čebelam piti. Takrat menda če¬
bele znašajo med skupaj kot neumne.
Nekatere pijane čebele se od dela
čisto izčrpajo. Če pa jim daš piti
samega vina, čebele ne poznajo me¬
je svoje žeje. Tako se ga nasrkajo,
da obleže ali pa se opotekajo kot
pravi pijanci. Le v enem oziru so
bolj pametne kot ljudje: kolnejo pa
ne, četudi se ga naluckajo čez me¬
ro. Vsaj v tem mi bo dal naš p. če¬
belar menda prav. . .

A treba je poudariti in pribiti,
da vsa škoda, ki jo čebele povzroče
grozdju, ne odtehta koristi, ki jo
prineso sadnemu drevju: s prenaša¬
njem cvetnega prahu oplode cvetove.
To se pravi, da nam čebele - pa če¬
tudi so včasih grde pijanke - poskr¬
be za sadje. To dobro vedo sosede
lemontskih frančiškanov - naše ča¬
stite šolske sestre, ki nam vsako
leto pošljejo veliko najlepših jabolk
iz svojega sadovnjaka. To pa zato,
ker čebelar Father John spomladi,
ko je sadno drevje v cvetju, naroči
svojim “pijankam”: Pojdite k sose¬
dam in letajte po jablanah od cveta
do cveta, da bodo v jeseni polni jer-
basi rdečih jabolk !. . . Kdor ne ve¬
rjame, naj pride pa pogledat v Le-
mont, kako čebelar poveljuje svojim
regimentom!

BARAGOV DAN bomo praznovali
Slovenci na ameriških Brezjah v nede¬
ljo Medenega piknika dne 6.septem¬
bra. Med procesijo k Iurški votlini ob
pol enajsti uri dopoldne bomo molili
sveti rožni venec za Baragovo sko¬
rajšnjo proglasitev blaženim. Nato bo
pri votlini opravil pontifikalno sveto
mašo Rt. Rev. Joseph L. Zryd z  P .A.
generalni vikar marquettske škofije,ki
bo imel tudi govor.

Lepe slovesnosti našega svetniškega
rojaka Baraga se gotovo udeležite!

284

A VE ivlARIA

HEMONTfK!  C^MfVF

vodu do zaključka: niti

Zopet imamo precej
poročati o naših lemont-
skih slovesnostih. Ena
zadrugo se vrste in vse
so prijetno domače - so

dež niti grom in bliski
jih niso ostrašili. Pri
pogledu na razsvetljeni
park so pozabili na sla¬
bo vreme. Je bilo pa za¬
to naslednji dan lepo in

Prekmurskim roja¬
kom, ki so darovali za
postaje, izrekamo ob
tej priliki še enkrat na¬
šo iskreno zahvalo.

pač ameriške Brezje,
kjer sevrše, košček do¬
movine, pa četudi daleč
za morjem.

• Dan Slovenske Žen¬
ske Zveze dne 19. julija
je privabil mnogo članic
in njih svojcev od blizu
in daleč. Pri sobotni ve¬
černi pobožnosti je go¬
voril p. Robert, nato se
je razvila procesija z
lučkami proti jezeru.
Žal je začelo deževati
in smo morali procesijo
predčasno zaključiti. Je
pa zanimivo, da so vsi
udeleženci ostali v spre-

ne preveč vroče. Službo
božjo s krasno pridigo,
katere misli lahko bere¬
te v “Zarji”, je imel
duhovni voditelj S Ž Z ,
p. komisar Aleksander.
Popoldne pa je bil okrog
Baragovega doma živa -
hen piknik, ki je priva¬
bil tudi mnogo popol¬
danskih obiskovalcev iz
bližnje okolice.

Drugo leto pa na ve¬
selo svidenje, so nam
klicale romarice ob od¬
hodu.Mnogo jih je prišlo
prav iz Ely, Minn.

• Prekmursko roma¬
nje na nedeljo sv. Ane je
imelo to posebnost, da
je ta dan p. Aleksander,
ki je opravil romarsko
sveto mašo pri votlini s
pridigo, blagoslovil tudi
novi križev pot. Romar¬
ji so spremljali duhov¬
nika od postaje do po¬
staje in z ganotjem na
obrazih prvikrat v par¬
ku opravljali pobožnost
križevega pota.
Popoldne po litanijah je
bil blagoslov avtomobi¬
lov. Tudi ta dan je bilo
na našem gričku zelo
živahno.

Ena izmed postaj
našega križevega pota.

• Tretji veliki romar¬
ski shod pa je bil pri nas
dne 15. in 16. avgusta.
Nad 150 članic cl eve-
landskih Oltarnih dru¬
štev je prišlo na ameri¬
ške Brezje. Že ob pri -
hodu v soboto zjutraj so
imele romarice sveto
mašo z nagovorom p.
Odila. Ob petih popoldne
so imele prvo pobožnost
v še nedodelani Rožno-
venski dolinici, ki bo po
njihovi zaslugi in da-
režljivosti tako lepa. Po
blagoslovu dolinice in
kratkem nagovoru vodi¬
telja romanj p. Odila so
tu prvič molile skupno
serafinski rožni venec.

Zvečer je imel govor
p. Kalist, po blagoslovu
z Naj svetejšim pa seje
razvila procesija s sve¬
čami. Molili smo kot o-
bičajno rožni venec in
končno peli litanije, ob
postajah križevega pota
pa smo spotoma opravili
premišljevanje Gospo¬
dovega trpljenja.

V nedeljo ob sedmih
je bila obhajilna sveta
maša vsehčlanic s pri¬
digo p. Odila, nato maša
z ljudskim petjem. Ob
enajstih pa je bila kar v
cerkvi, kjer je zaradi

September 1953

285

klopi za starejše bolj
pripravno, romarska
maša, katero je s pridi¬
go opravil p. Valerijan.
Ob dveh so bile pete li¬
tanije, od štirih do pe¬
tih pa molitvena ura. Po
poslovilni večerni slo¬
vesnosti so romarice
busi odpeljali na chica-
ško postajo. Solznih oči
so se romarice poslav¬
ljale od Marije Pomagaj
in ji obljubljale, da bodo
drugo leto spet prišle,
če jim bo dala zdravje.
Toliko petja in molitve
naša Marija že dolgo ni
slišala.

• V petek, soboto, in
nedeljo (2. avgusta) so
bili pri nas farani joli-
etske grškokatoliške fa¬
re s svojim duhovnikom.
Tako smo imeli dvakrat
sveto mašo po vzhod¬
nem obredu. Ker je bila
to nedeljo porcijunkula,
so obiskali našo cerkvi¬
co župljani lemontskih
fara. Na predvečer je
imel angleški govor p.
Klemen, v nedeljo po¬
poldne pa pasijonist p.
Kilijan.

t V molitev priporo¬
čamo slovenskega du¬
hovnika Rev. Antona Do¬
linarja, ki se je smrtno
ponesrečil z avtom in
so ga dne 5. avgusta po¬
kopali na štefanskem
pokopališču v Minnesoti.
Pogreba se je skupno s
prevzv. škofom Rožma¬
nom in Msgr Omanom,
ki sta nas obiskala na
poti v Minnesoto, udele¬
žil p. Jožef.

Naj blagi Rev. Doli¬
nar počiva v miru!

• Iskreno se zahvalju¬
jemo Mr. in Mrs. John
Perme iz Chicaga, ki
sta naši romarski cer¬
kvi naročila iz Pariza
krasen mašni plašč.

Mrs. Frances Jalo¬
vec in vsej nj eni številni
družini iz Arga, 111. pa
naša zahvala za bandero
Marije Pomagaj, ki bo
lep okras našim proce¬
sijam.

• P. Robert je 15. av¬
gusta pomagal na božji
poti v Carey, Ohio, na¬
slednjo nedeljo pa p. Ba-
zilij, dočim je p. Jožef
vodil štirideseturno po¬
božnost na župniji Svete
Trojice v Moon Run, Pa.

• V bolnišnici smo i-
meli v teh mesecih dva
iz naše srede: P. Odilo
je zbolel ravno pred ro¬
marskim dnem SŽZ in
smo ga težko pogrešali.
P. Kazimir je tudi nekaj
dni poležaval v St. Jo-
seph’s Hospital. Na sre¬
čo sta se oba po nekaj
dneh vrnila domov.

Prav zdaj (19. avg. )
pa je v bolnišnici Mrs.
Hoge, mati p. gvardija-
na, ki ji je v nedeljo v
kuhinji romarskega do¬
ma spodrsnilo in si je
zlomila nogo. Upamo,
da bo kmalu zopet zdra¬
va.

t Naš klerik fr. Tadej
je dobil iz starega kraja
žalostno vest, da se je
njegov 22-letni brat z

elektriko smrtno pone¬
srečil. Priporočamo ga
v molitev, sobratu pa
izrekamo sožalje!

• Skoraj po vsakem
romanju smo dobili v
nabiralniku kaj raz¬
glednic, ki so jih naši
romarji pisali znancem,
pa so pozabili napisati
naslov. Če si komu iz
Lemonta pisal, pa raz¬
glednice ni dobil, se le
skušaj spomniti, če si
tudi ti morda pozabil na
naslove.

• Ste tikce za žreba¬
nje MEDENEGA PIKNI¬
KA, ki smo vam jih po¬
slali, že vrnili? Vsem
želimo obilo sreče!

Isto nedeljo bo pri nas
fara sv. Štefana iz Chi¬
caga. Vabimo pa tudi
vse ameriške Slovence
za ta dan na ameriške
Brezje, saj bo to nede¬
ljo letošnji zadnji veliki
romarski shod: prosla¬
va BARAGOVE STO -
LETNICE, kar je bil i-
menovan za škofa. Ba¬
ragov naslednik, mar-
quettski škof Noa, žal ne
more priti med nas, bo
pa med nami njegov ge¬
neralni vikar in pred¬
sednik Baragove zveze,
Mons. Joseph Zryd, ki
bo imel pri votlini sveto
mašo s pridigo.

Ker je naslednji dan
državni praznik (Labor
Day), je tudi oddaljenim
dana možnost prihoda.
Če bo v soboto pri nas
že dovolj romarjev, bo¬
mo imeli zvečer proce¬
sijo z lučkami.

286

A VE MARIA

5  KANSAS CITY, Kans. - Pošilja
Mrs. J. Kostelec: Častiti oo. fran¬
čiškani! Romarice iz Kansas Cityja
Vas lepo pozdravljamo. Zadnjič smo
prav srečno prišle domov iz lemont-
skega romanja, brez najmanjšega
zadržka. Ves čas našega bivanja pri
Vas smo se tako dobro počutile, saj
ste bili vsi do nas tako dobri in po-
strežljivi. Moja hčerka pravi, da
še nikjer ni videla tako lepo ureje¬
nega prostora, kot je Vaš. In kar je
največ vredno: vse ste sami delali,
še Romarski dom je zidan s posve¬
čenimi rokami varuhov ameriških
Brezij. Slovenci so bili vedno znani
po pridnih rokah in to se vidi prav
zgovorno pri Vas v Lemontu.

Bog daj, da bi vse lepe pridige,
katere smo slišale pri Mariji Po¬
magaj, ostale v naših srcih. Naj
Brezjanska Mati usliši vse prošnje
ljubečih mater, kakor nam je rekel
Father Urankar, da mati najbolje
skrbi za dušni blagor svojih otrok.

Še enkrat lepa hvala za vse in
na svidenje drugo leto. Pozdravljam
vse soromarice, posebno pa one iz
Clevelanda in pa rojakinje iz Loške¬
ga potoka, s katerimi sem se sre¬
čala !

® CLEVELAND, Ohio - Piše Mary
Sluga: Pošiljam Vam naročnino za
drago Ave Marijo in Koledar, ko se
brat Antonin več ne oglasi. Nam je
kar dolgčas po njem. Zlasti pa ču¬
tim praznoto od smrti moje preljube
sestrice Angele Polis, ki je bila tu¬
di stara lemontska znanka in roma-
rica. Morda imate zanjo malo pro¬
stora na Zapečku.

Moja draga Angela, kako rada
bi ti napisala celo knjigo v slovo, ki

sva ga morali vzeti 24. aprila, ko Te
je Bog poklical. Gotovo Te je boga¬
to poplačal za vse Tvoje trpljenje v
bolezni skozi dvajset let. Vedno sem
Te tolažila: ko bo prišla pomlad z
gorkim soncem, se bo obrnilo na
bolje. A temu ni bilo tako in prišel
je dan, katerega smo se vsi tako ba¬
li. Ko sem prihitela v bolnišnico,
sem mislila, da Te bom našla vso
obupano in z grozo obdano, pa je bi¬
lo vse drugače. Mirno si molila k
nebeškemu Očetu za nas vse, zlasti
pa za svojo dušo. Pozdravljala si
nas in roko dajala v zadnji pozdrav.
Vsi smo bili okrog Tebe: domači,
duhovniki, zdravniki. . . a življenja
Ti nismo mogli rešiti. Vdati smo se
morali v zavesti, da Te hoče imeti
Bog.

Ljuba moja Angela ! Koliko ur
smo skupaj preživele, toliko Ti imam
povedati , pa Te ni. Zopet je prišel
čas romanja v Lemont, katerega si
se vsako leto tako veselila in se tam
kar poživila in pozdravila. Tako ra¬
da bi videla roženvensko dolinico, za
katero si nabirala darove. Pa je bi¬
la božja volja drugačna.

Tako si skrbela za vse, zlasti
za domače v starem kraju. Koder
so romali Tvoji številni paketi, vse
žaluje za Teboj. Tvoj dom je tako
prazen, saj ljubeči Te soprog in pa
ljubljene hčerke še zdaj ne morejo
pozabiti Tvoje ljubezni. Tolaži nas,
da si v nebesih. Gotovo si se pri¬
družila očetu in našim rajnim brat¬
cem, da skupaj prosite za nas. Naj
pridemo vsi za Vami iz te solzne
doline v nebeški Lemont k Mariji!
Tebi pa kličem še enkrat: Z Bogom
in v miru počivaj ! Pri Mariji Poma¬
gaj nam pripravi prostor!

September 1953

28 7

• BIWABIK, Minn. - Piše Mr. Peter
Strupi: Pošiljam Vam naročnino za
sebe in še naročnino za kako samo¬
stansko sestro ali slovenskega misi¬
jonarja v tujini, ki še ne prejema
Vašega mesečnika.

Naj še omenim, da sem z Ave
Marijo zelo zadovoljen in šemi nje
preprosta a bogata in pestra vsebi¬
na zdi kot nalašč za večerne urice
po delu. Zato želim Vašemu me¬
sečniku, da bi še dolgo uspešno de¬
loval v boju za krščanska načela
pod geslom: Svet Kristusu!

• GREAT FALLS, Mont. - Pošilja
Mary Hočevar: Pa prejmite še od
mene skupno z naročnino iskrene
pozdrave. Ave Maria me vedno tako
razveseli, saj drugače je pri nas le¬
tos zelo žalostno. Zadela nas je po¬
vodenj in veliko ljudi je moralo za¬
pustiti svoje domove. Z letali so jih
reševali, da so jim ohranili vsaj
življenje. Voda je odnesla mostove
in vse razkopala. Najhuje so bili
prizadeti ravno kraji, kjer so živeli
stari upokojeni rudarji.

Ljuba Marija, le Ti nas tolaži,
saj se vsi k Tebi zatekamo in pomo¬
či prosimo!

• EUCLID, Ohio - Pošilja Frank
Kovačič: Prejel sem v redu pošiljko
Vaših mašnih knjižic. Pri sveti ma¬
ši sem takoj preizkusil “Zdravnik
moje duše”. Odločil sem se, da te
knjižice ne pošljem v domovino, am-

Dragi p.urednik! Pošiljam lepe pozd

Ave Mariji, ki mi jo mama redno pošilja na mo¬
jo novo postojanko. Prav rad jo prebiram, da se
tako spomnim na slovensko besedo. Sedaj se na¬
hajam v Frankfurtu v Nemčiji in upam, da bom
kmaluodslužil svoj rok ter se vrnil domov v Nev/
York. Vsem se lepo priporočam v molitev, zlasti
Vam pri Mariji Pomagaj. Obenem pošiljam svo¬
je iskrene pozdrave vsem znancem v Nev/ Yorku
in Brooklynu, tudi Fathrom na Osmo cesto. To
bom zopet zaigral na accordion v naši farni dvo¬
rani, da bo veselje! - Charles Penko

pak bo meni služila. Vem, da me bo
privedla v sveto nebo, če bom živel
po tem, kar me uči.

Knjižica nas tako lepo uči kesa¬
nja nad grehi. Pri sklepu mašnih
molitev se tako lepo bere: “O moj
Bog, kako bi bil pač nehvaležen, ko
bi vnovič privolil v greh, odkar sem
videl, kar se je tu godilo. O moj
Bog, nikdar ne smem pozabiti, če¬
sar si me opomnil po tej skrivnosti;
namreč bolečin, ki si jih prestal v
svojem trpljenju. . . ”

Ponovno naročam pet izvodov
tega molitvenika, da ga pošljem v
stari kraj, če bo srečno prišel.

Vam pa hvala, da jih imate v
zalogi. Hvaležen sem Vam iz srca!

* GRATKORN, Avstrija - Pošilja
Sr. Dafroza Rezek: Z velikim ve¬
seljem sem brala v Ave Mariji, da
mi boste list še nadalje pošiljali.
Z molitvijo in največjim veseljem
se Vam zahvalim. In tisočkrat se
zahvaljujem tistim dobrotnikom, ki
plačujejo za mene naročnino. Sem
že molila in še bom, kakor sem ob-
ljubila:petdeset rožnih vencev, dvaj¬
set križevih potov in darovala deset
svetih obhajil za mesec. Ste napisali
v Ave Mariji, da toliko gotovo ni¬
sem dolžna. In vendar bom obljubo
redno izpolnila, tako imam rada
Ave Marijo. Saj bo Devici Mariji v
čast in mojim dobrotnikom v korist

rave

288

AVE MARIA

in zahvalo. Res imamo redovne o-
sebe predpisani dnevni red in veliko
dela, a hočem biti iznajdljiva in ta¬
ko najdem čas tudi za to molitev.

Čestitam Vam, dragi oo. fran¬
čiškani, da je Vaš red tako goreč v
pospeševanju pobožnosti do Matere
božje. Po vsem svetu imate naj¬
lepše Marijine cerkve. Kako je le¬
po, da ste slovenske Brezje presa¬
dili tudi v Ameriko.

Še enkrat: Iskren Bog plačaj !

— NAŠI POKOJNI __

Mr.KAPSCH, Colorado Springs,Colo.

Marie PALČIČ, Barberton,Ohio

John MIHELČIČ, St.Louis.Mo.

Josephine JANČAR, LaSalle,Ill.

Agnes MOLEK, Foresf City,Pa.

Frank GOSAR, Willard,Wis.

Stephen KOBILLY, Ely,Minn.

John CESNIK, Cleveland,Ohio

R.I.P.

Javno se zahvalim čudodelni Materi božji za povrnjeno zdravje moji hčerki. Kdor
se zateče k Mariji, nikdar ne prosi zaman! - Mrs. Rose Šabec,Cleveland, Ohio.

Morala sem se podvreči nevarni operaciji desnega očesa. Priporočila sem se presv.
Srcu Jezusovemu in Mariji Pomagaj ter sv. Luciji, patroni zaoci. Srečno sem vse pre¬
stala in se zdaj javno zahvalim. - Mrs. Margaret Tomsha, Valley,Wash.

Izrekam javno zahvalo božjemu Srcu Jezusovemu, ki mi je pomagalo v važni za¬
devi! -Mrs. Maria Hochevar, Cleveland, Ohio.

Zahvaljujejo se za uslišane prošnje Srcu Jezusovemu, Mariji Pomagaj, sv. Jožefu,
sv. Antonu, sv .Mali Tereziji, sv. Krištofu in Frideriku Baragu: Družina Skubic, Jo
sephine Gruden, Andrej Habjan, N.N., Katie Govednik, Josephine Kocjancic, Sonja
Kregar, Dana Oštir, Josephine Fritsch, Joseph Bene, Katharina Slernec, Joseph Stara-
sinich, Mary Turk, Družina Kebe, Mrs.Joe Champa, Frank Koren, Terezija Potokar,
Mrs. Travni kar.

bAROVI /preostalo od prejšnje številke/

ZA ROMARSKI DOM: Po $5: J.Gornik, J.Mulec;
po $3: Mrs.Kolenko, A.Klančar; po $2: M.Komin,
A.Pipan; po $1:  J.Kurilich.

ZA SEMENIŠČE IN DRUGO: Po $200: Mr.Mrs.M.
M.Sedlak; po $20: J.Champa; po $15: F.Stegu;
po $10: A.Muha, L.Zupančič; po $5: M.Marolt, K.
Sunich, F.Željko, J.Fritch, N.N., J.Bernot, J.
Gornik, F.Prhne; po $4.50: V.Ovca; po $4: M.
Kure, L.Pancar, M.Jaklich; po $3: J.Rus; po
$2.50: I.Vidmar; po $2.25: J.Zalar; po $2: M.
Zakrajšek, Mrs.Kolenko, A.Setnicar, A.Sernel,
F.Grdadolnik, P.Kržišnik, N.N.; po $1.50: J.
Jakel, F. M uha, A.Borsnik, M.Vavpotič, F.Gliha,

I. Mesek, J.Špindler; po $1: F.Racher, A.Kamnikar,
M.Giura, J.Mihelčič, M.Merkel, L.Simčič, M.Košir,
C.Holencek, B.Omahne, A.Knaus, M.Oblak, B.
Omahne, F.Hren, I.Buh, M.Gorše, A.Rauch, J.
Kristofelc; po .750: R*Usnik; po .500: M.Omerza,

J. Horzen, A.Stražar, M.Luzar, A.Zaman, A. Jer¬
man, J.Dolgan, A.Nemgar, A.Kosec, R.Ladstat-
ter, L.Kregar; po .300: J.Modec; po .250: A.Volo-
vick, M.Prašnikar, F.Muren.

ZA LUČKE: Po $10: M.Ciuha, J.Strohen; po $5:
M.Barbis, S.M.Pod; po $3: S.Leksan; po $2.50:
M.A.Pinculic; po $2: L.Strucelj, J.Poglajen, A.
Urbania, M.Udovich, L.Stonich, A.Prijatelj, J.
Mramor, F.Grdadolnik, M.Janežič, M.Bizjak, T.

Paukovic, P.Zupan, G.Opeka, M.Marinčič, A.
Lovšin, N.N., A.Rauch; po $1.50: F.Korenchan,
A.Buttina, T.Derchar, P.Rihtar, V.Kmetich, J.
Dragovan, A.Gali; po $1: Mrs.Lokar, C.Pobega,

M. Smole, J.Fraus, J.Mauser, F.Peterka, A.Andre-
jasich, J.Plut, J.Tursich, N.Crnetic, M.Ivančič,
G.Intihar, L.Shraj, A.Knaus, A.Major, A.Bože¬
glav, A.Kavčič, F.Mivsek, L.Strucelj, A.Vintar,
J.Zver, F.Snyder, A.Hoefferle, E.Gross, F. M ^rnik,
A.Pristav, F.Kamin, J.Štepec, A.Drolc, M.Jeseno¬
vec, Mrs.Gregory, L.Kuhar, M.Zupančič, M.Bcick-
ner, L.Orešnik, J.Petrincic, M.Jaklich; po .750:
F.Tomšič; po .500: J.Stusek, V.Ambrose, J.Mar-
getich, J.Centa, M.Lavsh, F.Slapničar, T.Kerkoch,
A.Lagoja, M.Ob dstar, M.Marinko, F.Kosem, A.
Pelko, J.Tolar, A.Čadonič, J.Kristofelc, M.Ran-
gus; po .250: U.Barkar; po .200: N.N.; po .150:
A.Kompare.

DAR LISTU: Po $5: J.Asseg, J.Polž, J.Gornik,

N. N.; po $3.50: Bro.S.Repolust; po $3: J.Cimper¬
man, M.Cimperman, M.Janežič; po $2.50: Rev.J.
Cvelbar, Rev.Dr. J .Gole, J.Mazovec, F.Persha Jr.,
A.Horzen; po $2: L.Bohinc, M.Selak, Mr.Gerbec,
M.Mismas, Rev.S.Jazbec; po $1.50: F.Strlic, B.
Bezjak, I.Peternel, M.Ciuha, T.Ellis, J.Strumbly;
po $1: F.Martich, R.Bavec, A.Kamnika/, J.Kerzan,
R.Terselic, R.Ladstatter, J.Mulec, M.Vajda; po
.500: B.Gornik, J.Ancel, P.Jelinčič, F.Šifrer, L.
Svajgar, C.Kočevar, A.Rus, Mrs.Govednik, J.
Fraus, M.Oberstar, M.Košir, J.Plut; po .250: L.
Deblock, F.Cerar.

BROTNIK

ZA SV. MASE: Po $ 66^ATfnTmcaK^po$>4^^n^
Pirman; po $45: A.Novak; po $30: J.Kozumplik;
po $20: Mrs.Plevnik, A.Grmek, M.Anzlin; po
$17: L.Jeza; po $10: J.Petrincic, A.Mihelich,
M.Bernard, Kobal Fam., A.Dijak, A.Guštin, F.
Holesek; po $9: M.Trusnik, J.Kodrich; po $8:
M.Prazen, M.Sodec, T.Terselic, T.Valant; po
$7.50: M.Seneca, M.Potocnik, J.Potokar; po
$7: E.Muha, R.Gorup, A.Rangus, J.Pirc, Neigh-
bors, A.Koz; po $6: Čebular, M.Klun, C.Schu¬
ster, H.Schabb, A.Staudahar, M.Adam, A.Klemcak,
F.Raischel, F.Petrič, M.Klobuchar, L.Pistello,
J.Perko; po $5: Kapsch, J.Kapsh, A.Mirtman,
M.Hochevar, P.Hohrum, F.Kostelic, V.Rebrej,
Mr. F is ter, J.Horvat, B.Gregorash, G.Mlakar, P.
Wackerlein, J.Starasinich, F.Rabacki, Mrs.
Kovačič, F.Melavec, E.Lončarič, K.Smolič,
P.L.Chemazar, R.Rebek, K.Strucel, J.Satkovic,
M.Puhek, J.Ajster, J.Turk, M.Pezelan, M.Tomed,
F.Klun, L.Repar, M.Rakar, Harry, A.Grdina, A.
Hočevar, L.Kozlevčar, F.Martino, J.Meehan,

A. Novlan, F.Novak, J.Nemanich, F.M.Orazem,
J.Nose, S.Opalich, K.Pugel, J.Jakos, V.Zakraj¬
šek, A.Verhotz, R.Kreslin, M.Grosko, J.Petrah,

B. Buric, K.^ivalich, M.Petan, A.Grmek, N.Odar,

E. Zupančič, J.Horvat, J.Pintar, F.Tomšič, J.
Štepec, V.Ruppe, J.Krašovec, A.Orazem, V.
Slana, A.Kozel, M.Gornik, Mrs.Capuder, LZakelj,
M.Tersar, J.Krall, J.Leskovec, G.Woods, Mrs.
Lasky, N.N., F.Mernik; po $4.50: J.Rosam, M.
Rebek, A.Levar; po $4: Prost, Možic, Vidic, M.
Kobe, P.Laurich, Mrs.Kozel, IJIBatich, F.Strai-
ner, F.Less, Mrs.Brate, M.Bildhauer, 'F.Kerkoc,
V.Vovk, M.Sorsek, M.Kokalj, V.Turk, A.Petkovič,
M.Kastigar, J.Vincek, M.Delak, F.Shega, M.
Kunčič, M.Gornik, A.Coff, JIRaj, C.Zivalich,
J.Turk, J.Menart, F.Novak, A.Purkart, F.Ju¬
vančič; po $3.50: R.Kocjan, A.Perushek; po $3:
M.Bucar, J.Krumberger, J.Kristofelc, N.N., J.
Vehar, R.Žgajnar, A.Pucel, P.Kure, C.Vertovec,
M.Salatnik, M.Sterk, M.Kruzynski, N.N., Mrs.
Preloznik, J.Zupan, M.Tomse, F.Horvat, Mrs.
Primožič, Mrs.Zakrajšek, J.Petrič, M.Crtalic,
M.Glivar, M.Kovačič, M.Vucko, J.Pajkos, M.
Kolenc, A.Pogačnik, M.Mencin, N.Marentich,
A.Federanko, M.Jakse, T.Mihevc, A.Strubel,

F. Shenk; po $2.50: B.Kobe, F.Lupsina, P.Pod¬
gornik, J.Schumitsch, T.Kolegar, A.Roch; po
$2:  T.Lesar, Danicic, M.Kastelic, A.Rauch,
F.Kastigar, M.Tomsha, M.Shircel, J.Nemanich,

R. Strmac, J.Vehar, L.Yeager, J.Kersman, T.
Urbiha, J.Orasin, J.Brlavec, M.Tekavec, R.
Urbanc, F.Seiko, Mrs.Levar, M.Somrak, M.Susha,
A.Cirej, T.Luzar, A.Prek, M.Koder, J.Gosak,
M.Fajfar, NLJamnik, J.Fajfar, F.Mish Jr., N.N., M.
Kastigar, Mrs.Repar, Mrs.Urbiha, F.Vesel, V.Domeri,
M.Petrič, M.Kozlevčar, M.Orešek, M. Močnik, K.Zerdin,
J.Zabukovec, M.Snrekar, M.Lapacinski, A.Vintar, A.
Novak, M.Knap, P.Kokal, M.Spehar, T. Kodelja, U.
Strubel, M.Sluger, T.Panipn, S.Forti, M.Ogrinc,M.
Luzar, F.Kaučič, F.Kostelic, N.N. ?  F.Mihelčič, J.
Ross, L.Shuster, F.Krebelj, J.Hiti, M.Tavcar, F.
Anzicek, F.Jalovec; po $1.50: V.Sebenik, A.Čadonič,
M-Sadar, A. Bradač, N.N., M.Zerovnik, F.Lamuth, A.
Birsa; po $1: M.Brickner, T.Zajc, S.Knaus, J.Pintar,
M.Bucar, J.Videtich Fam., A.Mrak, J.Shine, J.Novak,
Miss Rangus, F.Petelin, J.Kobal, T.Kovacic, E.
Dolinšek, A.Cheme, M.Pomath, Mrs.Kolar, N.N.,
Mrs.Polak, A.Strukel, M.Gregorach, M Bartol, A.
General, Mrs.Drobnic, J.Petek, Mrs.Skvarsek, M.
Pribich, Mrs.Gorjup, A.Bizjak, A.Perko, H.Zlindra,

S. Kol er, Mrs.Hanert, U.Smrke, M.Nalepa, A.Cekada,
Nrs.Drobnich, L.Izanec, J.Novak, J. Vrhovec, M.
Thomas, P.Pauchar, M.Starich, M.Prsa.

BOG POVRNI

^ZALUCKc^P^^nU^l^Hinnan^poSj^^^^irk, Mrs.
Kness, J.Ross, M.Dezelan, M. Pavček; po $4: F.Petric;
po $3: NLRebich; po $2.50: A.Shoner, R.Urbanc; po
$2: F.Brancel, H.Galicnik, A. Maj or, NLSterk, Mrs.
Primožič, Mrs. Zakraj s ek, NLPetric, J.Satkovich, N.N.,
Mrs.Skvarsek, F.Groha, Mrs. Križmani c, Zorman Fam,
M. Jeric, F.Mohar, L.Kocevar, R.Koss, J.Turk, A.
Pogačnik, J.Mramor, K.Subic, J.Kerzic, J.Malovic,
M.Brinovec, C.Vidmar; po $1.50: M.Bučar, J.Barle,
J.Meserko, J.Planinšek, A.Gliha, M.Boldin, A.Milavec,
M.Zupancic, A.Znidarsic; po $1.20: M. Bozicevich;
po $1: A.Gradishar, A. Bradač, MLLavsh, R.Stimec,
J.Barbis, R. Žgajnar, F.Tonja, J.Shine, G.Strainer,
Mrs.Doles, N.N., M.Lusha, M.Kokalj, A.Casl, A.Pet-
kovec, F.Mish, M.Kruzazinski, J.Pivec, M.Kastigar,
M.Gregorich, B.Tomsic, Mrs.Sadar, J.Kamnik, A.
Mavri, M.Kozlevcar, M.Delak, M.Puhek, A.Bizjak,
J.Shuster, Satkovich Fam., Delicchio Fam., M.Debelak,
A.Drolc, NLUslovic, Mrs.Blatnik, J.Ellis, A.Nemgar,
R.Krall, J.Tomšič, T.Jakič, M.Jugovich, M.Mernik,

C.A.Tercek, T.Kodelja, J.Menart, L.Simec, Mrs.

Jelencic, F.Brence, M.Crtalic, NLHalas, M.Kolence,
J.Kodrich, T.Plut, P.Pauchar, A.Strubel, F.Brancel,
J.Glinšek, M.Glinšek, J.Luschen, C.Stucin, F.Jaklič,
J.Kuret, C.Zalec, I.Mramor, A.Pristov, F.Krebelj;
po .500: F.Kastelic, A.Udovich, R.Gorup, M.Zerovnik,
J.Novak, J.Gosak, M.Fajfar, J.Rosam, Krainer, H.
Pemush, Mrs.Hraster, I.Krall, L.Izanec, A.Coff, F.
Mislej, NLSpehar, J.Ruppe, A.Kodric, L.Kozelj; po
.300: M.Kozel; po .250: Mrs.Repur.

DAR LISTU: Po $4: U.Strmole; po $3: D.Stmisha;
po $1.50: J.Raj; po .500: R.Urbanc, M.Mrak; po .250:
M.Pausha.

ZA SEMENIŠČE IN DRUGO: Po $120: F.Jalovec;
po $26: F.Pirman; po $25: F.Nose; po $19: J.
Plut; po $10.50: A.Braeger; po $10: Čebular, J.
Mihelič, Mrs.Špindler, M.Kucic; po $5: A.Šker¬
janec, F.Žalec, A.Levar, F.Glavic, M.Brezar,
A.Skrinar; po $4: C.Goetz, J.Turk; po $2.50:
Rev.J.Vargo, M.Hochevar; po $2: R.Stimec, J.
Jakič, J..O’Korn, J.Bučar; po $1.50: M.Kolenc,
M.Gornik; po $1: Mrs.Pristavec, N.N., J.Zajc,
Mrs.Gorsin, J.Rehberger, F.Nemanich, M.Ferkul,
M.Halas, J.Plut; po .500: J.Novak, L.Kadunc,
A.Jerman, A.Rosman, A.Gartroza, M.Pakiz, F.
Bittenc; po .350: J.Rojc, F.Raischel; po .250:
M.Bicza.

ZA APOSTOLAT SV. FRANČIŠKA: Po $20: J.Gruden,
C.Sprajcer, J.Stepic, C.Sprajcer, J.Novak; po $10:
F.Pirman, J.Zakrajšek, NLMlakar, K.Shega, M.Perusek,
M.Kos, M.Svigel, M.Tomsic, F.Novak, C.A.Tercek,
M.Erzen, F.Zalec, J.Zupin, M.Vine; po $2: A.Gra¬
dishar; po $1: T.Kodelja.

ZA BARAGOVO ZVEZO: Po $10: K.Kepic; po $5:
J.Pavlesic, U.Strmole, M. Kuhar; po $3: F.Pierce;
po $2: M.Dreshar, J.Ray, M.Kolenc; po $1: F.Bittence,
M.Trusnik, M.Petro, Mrs.Gorjup, A.Nemgar, F.Shega,
M.Mencinger; po .570: M.Samec.

ZA ROMARSKI DOM: Po $25: Podružnica št.2,S.Ž.Z.,
Chicago,111.; po $5: J.Love; po $3: A.Doles; po $2:
Mrs.Drobnic, M.Puhek.

Ce bi kako ime po pomoti iz¬
padlo ali bi bil dar spremenjen,
nam sporočite!

DULUTH.MINN.

EOBISS ra

Ali si že član

BARAGOVE ZVEZE ?

MOLIMO. O BOG, KI Sl V ŠKOFU FRIDERIKU BARAGU
DAL VERNIKOM VNETEGA DUŠNEGA PASTIRJA, PO¬
GANOM PA GOREČEGA MISIJONARJA, PONIŽNO TE
PROSIMO, POVELIČAJ GA, DA BO PRIŠTET MED
SVETNIKE TVOJE CERKVE, DA BOMO IMELI V NJEM
PRI TEBI MOGOČNEGA PRIPROŠNJIKA IN VZVIŠE¬
NEGA VZORNIKA, KI GA BOMO S POMOČJO TVOJE
MILOSTI POSNEMALI V GOREČNOSTI IN LJUBEZNI.
USLIŠI TO NAŠO PROŠNJO PO ZASLUŽENJU NAŠEGA
ODREŠENIKA JEZUSA KRISTUSA, TVOJEGA SINA, KI
S TEBOJ IN SVETIM DUHOM ŽIVI IN KRALJUJE NA
VEKOV VEKE. AMEN.

narodna in univerzitetna  KNJIŽNICA

DS

II 48 132, 95 3

BARAGOVA ZVEZA ima namen pospeševati zadevo, dabi naš svet¬
niški rojak Friderik Baraga dosegel čast oltarja. Siri zanimanje za na¬
šega oltarnega kandidata in pridobiva finančna sredstva, ki so nujno
potrebna za preiskovanje Baragovega življenja in čudežev, katere bo
Baraga gotovo izprosil, če se mu bomo zaupno in vztrajno priporočali.

Zato naj bi ne bilo ameriškega katoliškega Slovenca, ki bi se ne
priključil BARAGOVI ZVEZI in postal njen redni član! Molitev zaBara-
govo beatifikacijo je malenkost, ki jo Bog od nas gotovo zahteva; če ho¬
čemo dobiti novega svetnika, si ga moramo izprositi. Dar $ 1 na leto pa
tudi ni preveč in ga zmore vsak.

Ne odlašaj z vpisom! Baraga ti bo delo zanj bogato povrnil!

Sedež BARAGOVE ZVEZE za ameriške Slovence je v Lemontu. Da¬
rove sprejema uprava Ave Marije.