Rl primorje
je zgomjevipavski časnik
LATN K
miJMP&t
Ajdovščina / November 2004 / številka 28 / 7600 izvodov / cena 0 sit
■M
Rdeče pentlja v predpraznični gumbnici
Martinovo je za nami. Prvo obdobje v iztekajočem se letu, ko se ljudje malce razpustimo. Vsaj tisti, ki smo doma v takoimenovanih vinorodnih krajih. Pridružijo se nam seveda vsi dobrosrčneži, ki še verjamejo, daje v vinu resnica, potrebna, dajo izbrskamo na plan.
l.dan veselega decembra je namenjen boju proti aidsu. Temu alarmantno pripenjamo grozljivo nalepko »kuga 21.stoletja«.
Udarila je tja, kjer se kot intimna bitja počutimo najbolj v nebesih. In kjer smo tudi najbolj ranljivi. Takorekoč goli. Nemočni pred ukazovalno strastjo ljubezni, neučakani in nepotešljivi.
Nedavna tragedija mlade Ukrajinke je odmevala bolj kot obsojanje nesrečnega dekleta, manj kot razmislek o brezobzirni ponudbi seksualnih veleindustrialcev, še manj pa kot trezen time - out »potrošnikov« bogate izbire, tik pred koncem že skoraj izgubljene tekme. Morebiti bi vendarle bila na mestu pripeta rdeča pentlja, kot opomin in bremza pred norostmi z lučkami okrašenih prazničnih dni, ki nam vsekakor pripadajo.
Da ne bi prepozno zadonele alarmne sirene.
Ivan Mermolja
Na viaduktu Črni Kal vgradili skoraj 7000 m2 protivetrnih ograj, stran 3
Ob 80 letnici nogometa v Ajdovščini je za srečno zmago srečanje pognal Savo Slokar,	stran 7
7,5 ha vinogradov, 45.000 L vina, Miran nazdravil z Martinom, stran 13
Vipavska industrijska cona vabi tudi ajdovske podjetnike,
stran 3
Na Kovku z udarniškim delom starih in mladih raste dom tabornikov
stran 12
2	gospodarstvo	llATNlK
		
Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov.
Razvojna agencija ROD Ajdovščina Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija T: 36 53 600 E; ra rod@sioi.net, W: www.ra-rod.si
Info točka	in jamstveni sklad,
za strukturne sklade EU	- Finančni instrument za
usmerjanje ribištva.
Kohezijski sklad je poseben sklad, ki neposredno sofinancira velike infrastrukturne in okoljske projekte.
Obisk primerov dobrih praks velja za eno učinkovitejših metod prenosa znanj. Prav zato s v Regijski razvojni agenciji Severne Primorske iz Vrtojbe organizirali obisk tehnološkega parka Sophia-antipolis v Franciji.
Predstavniki razvojnih agencij, občin in gospodarskih zbornic celotne Primorske so se v novembru udeležili strokovnega obiska Tehnološkega parka Sophia-antipolis v bližini Nice v Franciji. Ta tehnološki park je največji v Evropi in spada med največje tovrstne parke v svetu. Ustanovitelj in idejni vodja parka g. Pierre Laffitte je zmogel daljnega leta 1969 ne le oblikovati vizijo in strategijo razvoja, temveč z njo tudi povezati in spodbuditi tako javni kot zasebni sektor. Danes se park razteza na površini preko 2000 hektarjev. V njem je svoje razvojne oddelke odprlo oziroma ustanovilo 1227 korporacij, poleg tega pa se je v njem odprlo še 1260 novih podjetij, v katerih skupaj dela 25.911 visoko izobraženih kadrov iz celega sveta.
Cilj obiska ni bil samo ogled parka, ampak tudi iskanje možnosti sodelovanja ter morebitne podpore pri razvoju na Primorskem. Gostitelji so izkazali velik interes
za sodelovanje s Slovenijo, kar lahko predstavlja dobre obete tudi za Primorsko. Za več informacij priporočamo ogled internetne strani parka: http://www.sophia-antipolis.org____________________
“Nova informacijska tabla na steni Gregorčičeve 20 ”
Da je na Razvojni agenciji ROD moč dobiti informacije o strukturnih skladih EU in aktualnih razpisih za njihovo črpanje bo od novembra naprej nakazovala tudi informacijska tabla, ki bo pritrjena na Gregorčičevi 20, kjer je sedež agencije. Osnovni namen info točke za strukturne sklade je obveščanje in informiranje javnosti o možnostih, ki jih ponuja pomoč iz Strukturnih in Kohezijskega sklada EU. Strukturni skladi so finančni instrument regionalne politike EU. Podpirajo razvoj tistih evropskih regij, ki zaradi različnih vzrokov zaostajajo v razvoju. Njihov cilj je zmanjšati te razlike in ustvariti okolje za enakomeren in uravnotežen razvoj vseh držav in regij EU. Pod skupnim imenom strukturni skladi obstajajo štirje skladi:
-	Evropski sklad za regionalni razvoj,
-	Evropski socialni sklad,
-	Evropski kmetijski usmerjevalni
"TP Sophia-antipolis, dobesedno park, foto: T.Š.F."
V sklopu izvajanja projekta “Mladim v regiji približujemo deficitarne poklice - podjetjem pomagamo pridobiti ustrezne kadre” je strokovna delavka v Razvojni agenciji ROD Suzana Ž. Ferjančič obiskala osmošolce na Osnovni šoli Otlica, jim predstavila projekt in se z njimi pogovarjala o zahtevni nalogi, ki bo kmalu pred njimi.
informacij.
Prižgana petrolejka in šop bršljana vabita že šesto leto zapored k obisku hramov vinarjev Zgornje Vipavske doline
V sklopu tradicionalne prireditve “Vinski hrami Vipavske doline med martinom in božičem”
se je v letošnjem letu do sedaj predstavilo že devet vinskih krajev. Najprej, na dan sv. Martina so se prižgale petrolejke na Brjah in pri sv. Martinu. Sledile so Vrhpolje, Duplje, Lozice, Vrtovin, Gradišče pri Vipavi, Gaberje, Selo in Črniče. Do božiča pa pridejo na vrsto za predstavitev še Slap, Goče, Lokavec ter Planina.
“Učenci in učenke zaključnega razreda na OŠ Otlica”
Ti mladi predstavljajo zadnjo generacijo osmošolcev, ki bo zaključila šolanje na OŠ Otlica, v naslednjem šolskem letu bodo namreč že gulili klopi v različnih srednjih šolah in tako kot za njihove vrstnike je tudi zanje zelo pomembno, da imajo o svojem nadaljnjem poklicnem izobraževanju in možnostih kasnejših zaposlitev čimveč
“Utrinek iz Gaberij”
Celovitapredstavitev,spokušinami in zgodbami o vinu in življenju na vasi, bo pripomogla k večji prepoznavnosti Vipavske vinske ceste in k dvigu kakovosti ponudbe na tej vinski cesti. Vinarjem, ki s svojo gostoljubnostjo, domačnostjo in dobro kapljico privabljajo obiskovalce širom Slovenije in od drugod, gre tudi zasluga za večanje prepoznavnosti Vipavske doline nasploh. Pomembno je, da ima vsaka vas odprte roke, da izpelje dogodek na svojstven način, največ obiskovalcev pa beležijo prav tiste vasi, kjer se domačini povežejo in pripravijo prireditev, ki temelji na kulturnem bogastvu in obujanju tradicije. Med tistimi vinarji, ki so letošnjo prireditev že izpeljali, veje zavedanje, da je tudi tovrstna prireditev lahko dobra
promocija njihovih vin in njih samih. Mnogi so med obiskovalci že našli potencialne kupce.Več o sami prireditvi najdete na http: //www.ra-rod.si/hrami04.
Predstavitev	projektov
Razvojne agencije ROD svetnikom Občine Ajdovščina V torek 16.11. je ROD organiziral predstavitev svojega dela 'in projektov, ki so v izvajanju, svetnikom Občine Ajdovščina z namenom, da bi se čimbolj temeljito seznanili z vlogo in poslanstvom, ki ga ima agencija Rod v lokalnem in širšem regijskem okolju. Predstavitve so se poleg osmih občinskih svetnikov udeležili tudi predstavniki občinske uprave, ki so tako imeli priložnost, da so strokovnim delavcem v agenciji: Davidu Bratožu, Tanji' Furlan, Suzani Ž. Ferjančič in direktorju Jožefu Člekoviču postavljali konkretna vprašanja. Vsi prisotni so se strinjali, da je za dobrobit okolja in njegovih prebivalcev nujno potrebno tvorno sodelovanje med različnimi podpornimi institucijami v lokalnem okolju.
OBVESTILO O ZAKLJUČKU PROJEKTA STD TISK v okviru Projekta Phare CBC SPE
Razvojna agencija ROD je skupaj s partnerji v letu 2004 izvedla projekt “Informacijski izobraževalni center sito, tampo in digitalnih tiskarjev za tehnološki preboj Primorske”, ki je bil sofinanciran iz sredstev PHARE-CBC-SPF. Predstavitev zaključkov tega projekta in ostalih 21 uspešno zaključenih projektov je potekala v petek dne 26.11.2004 v Novi Gorici. Na predstavitvi je bil prisoten tudi g. Ervvan Fouere, veleposlanik, vodja Predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji.
Nova podoba za nove užitke!
Frutabela ima novo podobo!
Priljubljene sadno žitne rezine Frutabela bodo odslej krasile police trgovin v lepši, sodobnejši in opaznejši embalaži.
Ker so narejene iz prvovrstnega sadja in žit, so prepričale tudi najbolj zahtevne, saj krotijo lakoto in dajejo novo energijo, ki nam pomaga skozi dan. Nekatere rezine so dodatno obogatene z vitamini in vlakninami in so obdane z jogurtovim ali mlečnim prelivom ter mlečno čokolado.
Okusov seveda nismo spreminjali, ker so raznovrstni in vsi po vrsti so dobro sprejeti.
Z novo podobo bodo še bolj vabile mlade, vitalne, dinamične kupce in otroke vseh starosti, da sežejo po enem ali več od sedmih 7 obstoječih okusov.
£
■4
• *>£#«* 1

mmm
v sodelovanju ^naravo
Zelen je tu
Naj živi zelen
18. marca 2003, je petnajst zasebnih pridelovalcev in Agroind Vipava 1894 d.d. ustanovilo Konzorcij Zelen, organiziran kot gospodarsko interesno združenje. Člani konzorcija pridelujejo zelen na 15 hektarjih vinogradov s 45.000 trtami.
Zakaj Konzorcij Zelen? Kot pravijo zato, ker je zelen preveč povezan z rodovi, ki so ga vzgajali in preveč dragocena trta, da bi njeno prihodnost prepustili naključju. Ker ni vse zelen, kar tako imenujejo in da bi zavarovali kakovost sorte in utrdili njene sortne značilnosti.
Prve smelejše korake k cilju, so naredili v četrtek, 25.novembra, ko so se zbrali na Zemonu in pod vodstvom dr. Mirana Vodopivca, vodjo agroživilskega laboratorija Kmetijsko - gozdarskega zavoda, s strokovnjaki enologi, kot tudi sami pridelovalci, tudi samokritično ocenili zelen desetih pridelovalcev konzorcija. Zelen letnik 2003.
Predstavili so tudi novo steklenico in obešanko, ki je postala zaščitni znak konzorcija. Posebno razveseljuje dejstvo, da jih pri
njihovem trudu ohranjanja zelena, podpira tudi občina, kar smo lahko nedvomno zasledili iz govora župana vipavske občine Ivana Princesa. Ob pesmi okteta Castrum iz Ajdovščine in vrhunskih vzorcih zelena, ki smo ga degustirali, je nekaj popoldanskih uric praV gotovo izzvenelo v potrditev, da so na pravi poti in se nam ni treba bah, da bo ta žlahtna sorta grozdja in vina izginila. Naj živi zelen.
Marjan Krp°n
E
LATNIK
gospodarstvo
3
\s
»Ce ne napreduješ, ne ostaneš na mestu, greš nazaj«
Tehimpex v Vipavi
V petek, 19. novembra, je Tehimpex, ki je doslej svoje proizvodne in prodajne prostore imel v obrtni coni v Ajdovščini, slovesno odprl novo poslovno in proizvodno stavbo v Vipavi. Tam sicer delajo že od avgusta meseca letos. Na privlačni otvoritveni prireditvi sta, ob direktorju Bojanu Vrtovcu, spregovorila tudi vidno zadovoljen vipavski župan Ivan Princes ter lastnik in direktor ene uajvečjih tovarn reduktorjev na svetu, Italijan Clementino Bonfiglioli, tudi eden Tehimpexovih najpomembnejših dobaviteljev. Kulturnemu programu ter predstavitvi dveh najvidnejših poslovnih partnerjev (SKF, Bonfiglioli), je sledilo družabno srečanje v novih prostorih, pokušina vin v Kleti Vipava ter sproščeno druženje, pozno v noč, v Vipavskem hramu.
Predstavljamo uspešna podjetja
Petrič d.o.o. Ajdovščina
Ustanovitev podjetja sega v leto 1992. Lastnik in direktor uspešne firme je Zmago Petrič, doma s Planine pri Ajdovščini. Osnovna dejavnost, ki so jo takrat zapisali v svojo registracijo je bilo pasarstvo (izdelki iz medenine, rostfraja..., oprema lokalov, hotelov ipd.,op. pisca) ter izdelava suhomontažnih mavčnih predelnih sten in stropov.
Nove proizvodne hale v vipavski industrijski coni niti na pogled ne morete zgrešiti, saj ima markantno temno sivo fasado.
Bojan Vrtovec, za tabo je zelo aktivno leto, poletje in jesen?
Za vsemi nami, ki smo Tehimpex. Kar velik zalogaj smo uspešno, s skupnimi močmi pogoltnili ob selitvi prozvodnje in trgovine v nove prostore. Ampak smo vse skupaj kar hitro speljali.
Kaj je Tehimpex, kje so njegovi začetki, kaj vse ste doslej prehodili?
Začetki segajo v leto 1986, ko smo se po spletu okoliščin odločili za samostojno podjetništvo, takrat še v okviru Obrtne zadruge Burja. Falb smo se imenovali. Naša osnovna dejavnost je bila proizvodnja polnilne opreme za vse vrste pijač, usmeritev pa je bil takratni jugoslovanski trg. Bil je že razdelan, mi pa začetniki. Kako na trg priti, kako priti do kupcev, kako pridobiti zaupanje? Nešteto vprašanj, saj smo se obračali na največje proizvajalce pijač v Srbiji, Makedoniji in Bosni.
Potem je prišel čas, ko smo lahko mgistrirali svoje firme in podjetja. Nastal je Ferit. Smo v letu 1991, takrat Pa se zgodi težka zgodba, razpad jugo trga. Kot bi bili ponovno na začetku, kam sedaj. K sreči smo že prej tipali ua Vzhod, v Rusijo in Ukrajino. Takrat smo dobili prvi večji projekt v Rusiji.
Stalno so se nam in našim partnerjem uizale težave s pomanjkanjem rezervnih delov in materialov. Niti to ni prava beseda, manjkalo je osnovnih strojnih elementov. Treba je bilo ukrepati in tako je nastal Tehimpex.
Začetki so bili v Ajdovščini, v °brtni coni?
^a, bili smo, še v časih Burje, eni Prvih investitorjev v nove prostore v °brtni coni v Ajdovščini, ki je takrat bitro rasla, danes gre vse bolj počasi. Začetki so bili težki, ponovno iskanje kupcev, problemi zalog, ki jih prej uismo poznali. Ampak prevladovala Je volja.
Povezali smo se s svetovnimi Proizvajalci strojnih elementov. Začeli so nam zaupati, prišli smo do trajnejših pogodb in pooblaščenega
distributerstva recimo za blagovno znamko SKF, pridobili smo zastopništvo za svetovnega proizvajalca elektro motorjev, reduktorjev, inverterjev...Bonfiglioli iz Italije, na področju transmisije s podjetjem Chiaravalli, ki je med prvimi na svetu. Še bi lahko našteval. Danes lahko ponudimo kompleten program, saj na naših policah najdete več kot 25.000 elementov s tega področja.
Kako ste se odločili za investicijo v nove prostore? Zakaj v Vipavo?
V	trenutku, ko smo prišli v prostorsko stisko. Nismo več mogli zaposlovati, rabili smo nove ljudi, pa niso imeli kje delati. Če ne greš naprej, ne ostaneš na mestu, greš nazaj. Tako je odločitev dozorela. V Ajdovščini smo imeli neke variante, ampak premalo posluha na občini. Sloje za velik zalogaj, v Vipavi smo dobili dosti cenejše zemljišče, nimajo še komunalnega prispevka. Torej je bila odločitev za Vipavo enostavna: denar. Upam, da bodo tudi v Ajdovščini doumeli, kako se tej reči streže in tako pride do novih delovnih mest. Odkar smo na novi lokaciji smo zaposlili 7 ljudi. Sicer smo se tega premika zaradi dobaviteljev in kupcev nekoliko bali, pa se je pokazalo, da ni imel nobenega vpliva. 5 km ni nikakršna razdalja, od koder koli gledaš.
Zaposleni, število ljudi?
V	Tehimpexu zaposlujemo 18 ljudi, povečini strojniško usmerjene. Na Feritu jih dela 5, za proizvodnjo in montažo, za strojna dela pa imamo kooperante.
Načrti za naprej?
Novi trgi in tehnologije. Tudi zaposlovanje bo v prihodnosti aktivnejše. Želimo postati dober tehnični servis, s celovitimi rešitvami, z vso tehnično podporo in ne le trgovina strojnih elementov.
Kaj pa Bojan Vrtovec?
Samo še delo. Ni več prijateljskih vezi, kot včasih, čeprav po svetu stalno srečujem nove ljudi. Dosti sem na poti, saj 95% našega prihodka ustvarimo v izvozu. Ni več prave kvalitete življenja.
Ivan Mermolja - Iče
Zmago Petrič, kako vidiš začetke sedaj kar uspešne poslovne poti?
Sprva sem imel kovinarsko delavnico na Planini, skladišče gipsa (tako se pač izražamo in pravimo mavčnim ploščam) in vsega potrebnega materiala za montažno vgradnjo pa v Palah. V takoimenovanem podjetniškem inkubatorju.
Kdaj in kako ste prišli do »mavčnega programa«?
Precej zanimiva zgodba. Takega programa takrat pri nas nismo poznali. Bil sem v Stari Gorici, v Raštelu. Videl sem, kako sanirajo stare hiše s temi materiali in postopki. Mislil sem si, daje vse skupaj pravzaprav idealno. Poiskal sem vezo v Italiji in tako smo začeli. Takrat je bilo zelo ugodno razmerje med liro in marko, zelo je bil intalijanski material zelo konkurenčen v primerjavi s tistim iz Avstrije ali Nemčije.
Slo je za povsem novo dejavnost, kje ste dobili usposobljene monterje?
Ja, fante je bilo treba naučiti. Najprej so štirje odšli na učenje v Italijo. Pozneje
Gre za štiri sklope projekta, sestavljajo pa ga:
izgradnja kanalizacijskega kolektorja zahod, ki bo vas Lokavec, v dolžini 1728 m, povezal s Centralno čistilno napravo v Ajdovščini,
-	izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave na Colu. Kanalizacijski sistem zajema kar 3379 m cevi različnih profilov in čistilno napravo velikosti 500 PE (1 enota je poraba 150 1 vode na prebivalca dnevno, op. pisca), z možnostjo nadaljnega povečevanja,
-	zbirni kolektor jug, ki bo v dolžini 1518 metrov povezal Planino in Ustje s Centralno čistilno napravo v Ajdovščini ter
-	zbirni kolektor vzhod, ki bo odplake naselij med Budanjami in Ajdovščino prav tako pripeljal na osrednjo občinsko čistilno napravo. Njegova dolžina pa znaša 2964 m.
Slovesnosti so se udeležili ajdovski
sta firmi Knauff in Rigips organizirali izobraževanje v Avstriji. Približno pol leta je potrebno, da obvladaš vse postopke in znanja. Najboljša predznanja za tako delo imajo ključavničarji in drugi kovinarski poklici.
Naše prvo veliko delo, kjer smo podirali predsodke do novih postopkov in materialov, je bil World Trade Center v Ljubljani. Bilo je dosti skepse. Danes gre za nepogrešljive stvari v gradbeništvu. Povsem uveljavljene in ustrezne za kakršnokoli okolje.
Novi prostori, nove dejavnosti...?
Zelo smo bili veseli novih poslovnih prostorov v Ajdovščini, kamor smo se preselili 1995. leta. Že naslednje leto smo dejavnost razširili na izdelovanje in montažo elementov cestno odbojnih ograj. Začeli smo na hitri cesti Selo - Vrtojba. 1997 je stekla proizvodnja aluminijastega stavbnega pohištva in fasad, vendar smo kasneje ta program opustili. Sledile so protihrupne ograje, ki smo jih začeli sami razvijati in prvi v Sloveniji pridobili vse potrebne
župan Marjan Poljšak, kije predvsem zadovoljen z dejstvom, da bomo zanamcem zapustili vsaj tako malo ranjeno naravno okolje kot je bilo doslej, če že ne moremo vzpostaviti
ateste. Zdaj jih izdelujemo več tipov iz različnih materialov.
V letu 2001 smo začeli sodelovati s podjetjem Alpina iz Avstrije in smo njihovi zastopniki za varnostno opremo, ki se postavlja na ceste, tako imenovane »blažilnike naleta«. V primeru, da se vozilo zaleti vanj, ublaži posledice trka, zato se jih montira na nevarne točke na cestah. Prvi tak blažilnik je postavljen na AC odseku Kozarje pri Ljubljani.
Lani smo ob obstoječem objektu odprli nove proizvodne in skladiščne prostore, ki zdaj znašajo 2.500 m2 proizvodnih površin.
Letos smo naredili protivetrno ograjo za viadukt Črni Kal. Slo je za zelo velik obseg del, saj so bile naše proizvodne zmogljivosti pol leta zasedene samo s temi deli, nekaj mesecev celo v treh izmenah. Ograjo (okrog 7.000 m2) so v glavnem postavili naši kooperanti. Izdelali pa smo tudi vse portale za odsek
AC Klanec - Ankaran.
Kako ocenjujete leto, ki se izteka, načrti za naprej?
Za prihodnje leto še nimamo nič konkretnega, vendar upam, da nam bodo investitorji in velika gradbena podjetja še naprej zaupala. Zelo rad bi se jim zahvalil za preteklo leto, kot tudi vsem svojim sodelavcem in kooperantom.
Naprej? Paziti na kvaliteto in spoštovanje rokov. Iskanje poslovnih partnerjev zunaj naših meja. Morda kovinopasarski izdelki za notranjo opremo ladij. Zna biti zelo zanimivo.
In naj vam bo zanimivo ter uspešno!
Ivan Mermolja
stanja izpred 50 in več let; generalni sekretar vlade Slovenije, ki se v teh dneh poslavlja, Mirko Bandelj, ki je dejal, daje zelo zadovoljen, da se tudi v nekdanji »njegovi občini« stvari premikajo v evropskem duhu naprej in vsem zaželel tudi vsaj tako dobro oblast, kot smo jo imeli v preteklih letih in generalni direktor izvajalca, Primorja d.d., Dušan Črnigoj, ki je poudaril, da je dosedanje delo ajdovskih gradbincev na vodovodnem sistemu Gora garancija, da bodo tudi sedanjo investicijo opravili korektno in v dogovorjenih rokih. Vrednost celotnih del je 2.419.469 evrov, od česar gre za 963.520 EUR evropskih sredstev, v okviru programa ISPA, 70.000.000 sredstev Ministrstva za okolje, prostor in energijo, ostalo pa pokriva investitor, občina Ajdovščina. Včeraj so se začela konkretna dela, saj je bager izkopal prve kubike zemlje, končana pa bodo 10. septembra 2005.
Ivan Mermolja
Zahvala
O »žuljih« in težavah z njimi slišimo in beremo vsak dan. Naša »otiska« seje začela leta 1997, ko smo pri firmi Metis d.o.o., Cesta 4A, Ajdovščina, kupili zunanje keramične ploščice, ki pa so nerazumljivo "ltr° začele »cveteti«. Seveda smo se odločili za reklamacijo in naleteli na veliko razumevanje. Podjetje Metis nam je vrnilo celoten znesek s Pripadajočimi obrestmi ter nam obenem še podarilo ustrezno količino lePila in fugirne mase.
Za pošten in izostren poslovni odnos do svojih strank se podjetju Metis “•O-o. in njeni direktorici Ivici Črv iskreno zahvaljujem.
Alojz, Curk, Budanje 6B, Ajdovščina
TURBO EL
ŽUPANČIČEVA 8, AJDOVŠČINA

-	GSM telefonija
-	računalništvo
-	avtoakustika
-	avtoalarmi
-	servis
-	komisijska prodaja
Mp3 Avtoradio soundmax 34.900 sit Gsm z fotoaparatom telit g83 24.900 sit Domači kino Magnat 300w	49.900 sit
Led monitor \T LG L1730s	77.880 sit
Tel.: 05 36 63 220, www.turboel.com, e-mail: info@turboel.com
Bager namesto temeljnega kamna
Začeta je druga faza vodovoda Gora
V ponedeljek, 22. novembra, ob 13. uri, se je s krajšo slovesnostjo začela druga, zelo pomembna faza projekta Vodooskrba Trnovsko - Banjške planote. V aprilu letos je bil zaokrožen prvi del, ko je prebivalcem gorskega področja iz pip, po dolgih desetletjih, pritekla čista pitna voda iz vodovodnega omrežja. Pri teh poskusih so preminule tri ali štiri države, uspelo pa je vendarle relativno mladi Sloveniji. Druga faza, Odvodnja in čiščenje odpadnih voda je, upoštevaje dejstvo, da gre za širše zbirno vodno področje, iz katerega se napaja velik del Vipavske doline in del Krasa, izrednega pomena za ohranjanje čistega in neoporečnega okolja za generacije, ki prihajajo.
kultura
4
LATNIK
Veno Pilon a Venezia
V beneški galeriji A+A je od 30. novembra pa vse do konca januarja naslednjega leta na ogled razstava z naslovom Veno Pilon v Benetkah (Veno Pilon a Venezia). Skoraj sedemdeset del - slik v olju, grafik, risb in fotografij - naj bi obeležilo 80. letnico Pilonovega prvega uspeha.
Leta 1924 je namreč še ne osemindvajsetletni Pilon doživel pravi preboj na mednarodno likovno sceno. Po posredovanju uglednega umetnostnega zgodovinarja dr. Antonia Morassija, ki je bil po obisku umetnikovega ateljeja v Ajdovščini navdušen nad njegovimi deli, je Pilon vzpostavil stik s Carlom Giuliom Bragaglio. Vodja pomembne avantgardistično usmerjene galerije v Rimu je Pilonu v t.im. Časa Bragaglia v marcu pripravil samostojno razstavo. Neposredno za njo, je Pilon s svojimi deli že sodeloval na Prvi goriški razstavi, na kateri je doživel velik uspeh in prodal krajine v olju Vipava, Žaga in Cesta. Istega leta je bila njegova grafika Amour simple sprejeta na beneškem bienalu. Po posredovanju Alojzija Resa, slavista in profesorja v Benetkah, pa so bili trije Pilonovi grafični listi vključeni na sočasno razstavo v - dandanes še delujoči - Gallerio Bevilacqua La Masa v beneški Ca’ Pesaro.
Izbor iz Pilonovega opusa zajema dela večinoma iz let 1924 - 1934. Mednje spadajo olja, risbe in grafike nastale v Ajdovščini, risbe ujete na papir na poti med Firenzami in Prago ter risbe (predvsem akti in kavarniške scene), grafike in fotografije, nastale med Pilonovim prvim obiskom Pariza v letu 1925 ter poznejši fotografski portreti v Parizu bivajočih italijanskih umetnikov iz tridesetih let.
Razstava, ki jo je pripravila Pilonova galerija predvsem z namenom predstavitve umetnika italijanski publiki, je nastala s sodelovanjem Obalnih galerij, uradnimi upravljalci tega slovenskega centra vizualnih umetnosti v Benetkah. Spremljajo katalog, izdan ob razstavi Veno Pilon - Državljan Evrope (Veno Pilon - Un cittadino europeo), ki seje v letu 2003 dogajala v Galleria regionale d’arte contemporanea “Luigi Spazzapan” v Gradišču ob Soči (Gradišča d’ Isonzo) ter zgibanka, ki jo je izdala Pilonova galerija.
Tanja Cigoj
Nova priznanja za naše zbore
Ipavska na vrhu
19. in 20. novembra je v Postojni potekalo 2. tekmovanje Primorskih pevskih zborov in malih vokalnih skupin, v organizaciji Zveze pevskih zborov Primorske, Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in občine Postojna. Tekmovanja se je udeležilo 24 zborov s celotne Primorske in zamejstva. Občini Ajdovščina in Vipava je zastopalo pet pevskih sestavov in sicer MPZ Razpotje s Cola, Oktet Castrum iz Ajdovščine, MePZ Stanko Premrl iz Podnanosa, Kvintet Ventus in Komorni zbor Ipavska iz Vipave.

Tekmovanje je bilo razdeljeno v dve kategoriji. V kategoriji A so tekmovale vokalne skupine z največ šestnajstimi člani, v kategoriji B pa zbori z najmanj sedemnajstimi člani. Pogoji, ki so jih morali zbori in vokalne skupine upoštevati pa so bili: izvedba skladbe primorskega avtorja, dve izvirni zborovski skladbi po lastni izbiri, priredba slovenske ljudske pesmi in pa celoten tekmovalni program ni smel presegati 16 minut.
Na zaključnem koncertu, ki se je zgodil v postojnskem Kulturnem domu,so se predstavili štirje najboljši zbori po mnenju ocenjevalne komisije. Med nastopajočimi sta bila tudi MePZ Stanko Premrl in Komorni zbor Ipavska. Po končanem krajšem koncertu so najprej podelili priznanja za sodelovanje/prejel ga je MPZ Razpotje s Cola. Bronaste plakete mesta Postojna, ki jih podelijo za osvojenih najmanj 70 točk sta med drugimi prejela tudi oktet Castrum za osvojenih 72,3 točke in kvintet Ventus, ki je zbral 76,7 točk.
MePZ Stanko Premrl si je pripel srebrno plaketo mesta Postojna za osvojenih 87 točk. Zlati plaketi mesta Postojna sta bili na 2. tekmovanju v Postojni podeljeni dve
in sicer sta šli v roke MePZ Hrast iz Doberdoba, ki je osvojil 90,3 točk, za osvojenih 91 točk pa jo je prejel Komorni zbor Ipavska.
Strokovna žirija, ki so jo sestavljali Andraž Hauptman, Marko Vatovec in Stojan Kuret, je na tekmovanju podelila tudi posebna priznanja. Nagrado za najboljši mešani pevski zbor si je pripel Komorni zbor Ipavska iz Vipave, ki je prejel tudi nagrado Marijana Gabrijelčiča za najboljšo izvedbo sodobne slovenske skladbe in sicer za skladbo Riba faronika, ki je delo mladega zamejskega skladatelja Patricka Quaggiata. Ipavska je prejela tudi nagrado Radia Koper, 30 snemalnih ur v njihovem studiu. Podeljene so bile tudi denarne nagrade, ki se delijo po številu osvojenih točk. Med našimi sestavi sta jo prejela MePZ Stanko Premrl za tretje mesto in Komorni zbor Ipavska za osvojeno največje število točk na tekmovanju in seveda skupno prvo mesto.
Tekmovanje pevskih zborov in malih vokalnih skupin je, poleg tradicionalne revije Primorska poje, edina zborovska prireditev na Primorskem. Organizatorji upajo, da se bo čez dve leti še več zborov prijavilo na tekmovanje.
Petra Krasna
Pilon s povratniki
Do 9. decembra si lahko v spodnjih prostorih Moderne galerije v Ljubljani ogledate razstavo z naslovom Veno Pilon, S povratniki. Razstavni projekt, ki ga bomo teden dni po zaprtju v Ljubljani lahko videli tudi
v Pilonovi domačiji, je nastal v sodelovanju obeh galerij.
Fotografsko dokumentarni opus je bil doslej javnosti neznan, saj ga je umetnikov sin Dominique Pilon podaril Moderni galeriji ob veliki retrospektivi svojega očeta v letu 2001. Pilon je fotografije posnel v novembru leta 1947, ko seje, na povabilo Triglav filma k sodelovanju pri snemanju prvega celovečernega filma Na svoji zemlji, vračal v domovino. Skrit pred kontrolorji v vagonu Rdečega križa,
med bolniki in nosečimi ženami, za kotlom ali med prtljago, o čemer piše v svoji avtobiografiji Na robu (odlomek z istim naslovom je služil kot pomembna iztočnica za umestitev in razumevanje teh fotografij), je v nekaj dneh potovanja v objektiv ujel sopotnike, ki so se vračali s prostovoljnega izgnanstva iz Francije. Pilon se je znašel na vlaku med vračajočimi izseljenci (med njimi je bilo največ Slovencev) zaradi
neurejenega potnega lista - na izdajo jugoslovanskega vizuma je v Parizu čakal vse do zadnjega. Glavnina razstave, ki jo predstavlja ohranjena celota fotografij (trinajst originalnih kontaktnih kopij in devetintrideset negativov dimenzije 6x6 cm) je razširjena z njihovimi povečavami.
Predstavljen	fotografsko
dokumentarni opus bodo v decembru v Pilonovi galeriji dopolnili s Pilonovimi zgodnjimi fotografijami (Pilon si je prvi fotoaparat kupil v Trstu v začetku dvajsetih let), s posnetki iz Ajdovščine in okolice, ko je v objektiv iskal geografske, etnografske in kulturne znamenitosti Primorske pod italijansko okupacijo. Razstavo bo pospremila še ena, na kateri bodo prikazane prav tako zgodnje fotografije Andrea Kertesza, poznanega in priznanega fotografa madžarskega rodu. Dokumentarni posnetki naših krajev in ljudi med prvo svetovno vojno, nastali v času od decembra 1914 do marca 1915, so bili predstavljeni na razstavi, ki se je odvijala koncem leta 2003 v Musei Provinciali v Gorici.
Razstavi, njuno odprtje se bo zgodilo 17. decembra (vidni bosta do konca januarja naslednjega leta), bosta spremljala kataloga Veno Pilon, S povratniki, ki ga je izdala Pilonova galerija ter katalog z omenjene razstave Andrea Kertesza, ki gaje izdal CRAF (Center za raziskavo in arhiviranje fotografije s sedežem v Lestansu pri Spilimbergu v Italiji).
Tanja Cigoj
Svetloba, v kamen ujeta
Razstava del Silva Fakuča in Primoža Breclja v Pilonovi galeriji. Predstavitev umetnostna zgodovinarka Tanja Cigoj.
Človek, ki ni umetnostni zgodovinar in ne pozna zakonitosti fotografije, si lahko privošči samo zapis o sledi, ki jo je v njem pustila katerakoli razstava. Namen razstav pa je puščati sledi v nepoznavalcih. Poznavalci si z razstavami služijo kruh in lahko pišejo tudi o stvareh, ki so jih pustile hladne.
Znanost za splošnost nas poučuje, da se narava deli na živo in mrtvo. Izhajajoč iz te delitve pa človek hitro doume, da mrtvosti ni, da je delitev zgolj zasilni izhod, ki atomsko zgradbo človeka loči od atomske zgradbe kamna. Znanost se ubada tudi s kroženjem elektronov okrog atomskega jedra, delitvijo jedra na še manjše delce in nazadnje na kvarke, ki »iz take so snovi kot sanje«. Raziskovalci usmerjajo atome na pot po skrivnostnih rovih sinhrotronov, sprožajo trke in ugotavljajo, kolikšna ogromna energija se sprošča pri tem. Ugotavljajo, da je gibanje v vsem, kar je in kar obstaja. Nepoznavalcem nam sporočajo prisotnost vesoljnega ritma, ki je središčna točka Kocbekove poezije, govorijo, da sta narava in človek eno, kar je bistvo poezije Srečka Kosovela.
Sporočajo o svetlobi, ki v kamnu je.
Prepolna Pilonova galerija, ko so razstavo odpirali, ni dovoljevala osebnega stika z umetninami: treba je priti prej, da sam stojiš na zemlji, simbolno nakazani s preprogo iz trave, treba je hoditi kasneje in še kasneje, ko razstave ni več: v prostore bivanja kamna, k sebi. Treba je vzeti v roke kamen in čutiti življenje, ki je v njem: žile, školjke. Treba je čutiti zlitost oblikovalca kamna s kamnom. Nerazumevanje narave kamna je kamnov upor: zlomi in odlomi se tam, kjer sam hoče. Kamen zahteva, da ga poznaš, da mu slediš, da najdeš njegovo mehkost in trdnost. Dati se mu moraš cel, polovičarstvo je drobilsko, to zmore tudi stroj v kamnolomu.
Govoriti moraš z njegovo govorico:
Jutro, Dan, Noč. Fakuč je samo sledil govorici kamna in govor zapisal v jezik našega sprejemanja. Fotograf Brecelj je njuno pogovarjanje zapisal z govorico fotografije. Ne z govorico fotografskega aparata, ki pa zares potrebuje dodatno energijo. Žapisoval je Brecelj.
Vijačnica (spirala) na nagrobnikih, mehke, valovite linije, ki presevajo svetlobo, samo nakazani križi, ki poudarjajo bistvo nekega verovanja, umik od preveličanosti tuzemskega v tišino, v vesoljni ritem in v zlitost človeka z naravo nas vodijo k Fakučevemu razumevanju življenja in smrti. K njegovemu in morebiti našemu. V muzejih sveta človek spoznava, da smrt vedno spremlja tišina. Sohe prednikov pričajo o bistvu njihovega življenja in ne o življenju potomcev (Šempeter v Savinjski dolini, muzej v Damasku). Velike grobnice Doline kraljev niso bile namenjene občudovalcem. Bile so namenjene tišini in bivanju faraona ter njegovih spremljevalcev v onostranstvu. Razkrila jih je človeška lakota po razkazovanju, bolj kot lakota po iskanju bistva. Današnja pokopališka plastika (včasih zares »plastika«) hoče dokazovati, kako smo pokojnika ljubili. Večji kot je
nagrobnik, bolj smo ga ljubili, večji kot je simbol katerekoli vere, bolj naj bi tej veri pripadali. Večje kot je, manj sporočamo o človeku, ki se ga hočemo spominjati. Če je spomin, potem živi drugje.
Fakuč je svojo razstavo dopolnil s predstavitvijo svoje poti do oblikovanja nagrobnikov:	ob
diapozitivih nas je v Lavričevi knjižnici vodil do vijačnice, do svojega pogleda na življenje, do neskončne spirale, ki se začenja na zemlji ali onstran nje in se ne konča na drugi strani neba. Odisejada, ki traja in ne doseže Itake. Ali pa odisejada, kije ves čas na Itaki.
Bralec kataloga, ki ga je izdala Pilonova galerija, čuti tridimenzionalnost naslovne spirale in mojstrstvo Brecljevega videnja. Čuti tišino in zlitost vseh bitij. Kaj več od tega pa lahko človek najde na razstavi? Da je to umetnost, da ni?, slišiš vprašanja. Odgovore iščemo sami in noben zapis nas ne prepriča, da je drugače, tudi če razlago sprejmemo.
Razstava je v mojih atomih sprožila energijo, gibanje. Oživila je mojega lastnega duha. To je največ, kar se je lahko zgodilo.
LSI. foto Brecelj
kultura
E
LATNIK
5
Bačič, Brecelj, Jejčič v Spetru
Beneška galerija v Špetru (San Pietro al Natisone) do 5. decembra letos gosti tri ajdovske ustvarjalce v fotografskem mediju.
Danilo Jejčič se predstavlja s fotografijami izpred treh let, v katerih se na kreativen način loteva ponovnega oživljanja naključnih prizorišč, na katerih glavno vlogo igrajo zavrženi, odsluženi ali za
reciklažo pripravljeni materiali. V ciklu z naslovom Odpisano, ki ga odlikuje predvsem velika barvna sporočilnost, je spremembe osnovnih oblik, njih ustroje in sestavo prevedel na stopnjo
likovnega.
Primož Brecelj se znotraj makro tehnike suvereno poigrava s • teksturo lesa, s preigravanji njegovih različic. S ponovnim sestavljanjem njihovih delov v nove like in podobe pa je poiskal in dosegel grafične značilnosti, poteze lesnih tekstur, ki v svojih abstraktnih zapisih ohranjajo zakrito organskost.
Vladimir Bačič se v ciklusu, poimenovanem Fragmenti, z osebno predelano in doseženo sintezo dveh različnih umetniških medijev - fotografije in slikarstva - predstavlja kot pripovedovalec zgodb introspektivnega značaja.
Tokratno fotografsko razstavo, katere del se je že odvijal v decembru 2002 v Domu krajanov v Vipavskem Križu, spremlja zgibanka z uvodnim besedilom likovnega kritika Braneta Koviča.
Tanja Cigoj
Po premoru tokrat v Ajdovščini
Vzgojiteljada naj bo vsako leto
V sredo, 20. oktobra 2004, je bila Srednja šola Veno Pilon Ajdovščina gostiteljica drugega srečanja šol Predšolske vzgoje, ki jih je v Sloveniji kar sedem - na Jesenicah, v Ljubljani, Celju, Mariboru, Ljutomeru, Metliki in Ajdovščini. »Srečanje pomeni željo po zbližanju, utrjuje prijateljstvo med šolami in dijaki, prihaja do novih spoznanj in vedenj, izmenjujejo se izkušnje, ugotavljajo različnosti, ki nas vodijo po poti obogatitve našega življenja in dela.« Tako je v pozdravnem govoru predstavil namen srečanja ravnatelj ajdovske srednje šole, Alojz Likar.
Srečanja se je	prijelo ime
Vzgojiteljada, saj je namenjeno prav bodočim vzgojiteljem. Udeležile s° se je prav vse prej omenjene šole:	ravnatelji,	predstavniki
dijakov in njihovi mentorji. Glede na naravo poklica, ki naj bi ga dijaki v prihodnje opravljali, so bile organizirane pevska, literarna, Slasbena, likovna, plesna in športna delavnica. V vsaki od njih sta se pokazala znanje in izjemna ustvarjalnost mladih.
Posebej velja omeniti, daje pevska delavnica v svoji sredi gostila slovenskega skladatelja, nagrajenca Prešernovega sklada, Igorja Štuhca. v dobri uri so se dijaki pod skrbnim vodstvom mentoric pripravili na Predstavitev treh novih Štuhčevih Pesmi, mu jih ob spremljavi in 'nterpretaciji predstavili,' jih skupaj z njim pokomentirali in jih aa nekaterih mestih z avtorjevim dovoljenjem celo spremenili. Pesmi
bodo izšle v novi pesmarici Piške sem pasla, ki jo je dijakom posebej ob tej priložnosti (še po snopičih) predstavila DZS.
Pesnik in zbiratelj ljudskega blaga Franc Černigoj ter ilustratorka Silva Karim sta preko svoje slikanice Cin-cin-cin Cene dijake popeljala v svet otroških ljudskih pesmic in izštevank. Literarni delavnici so svoj pečat dali tudi dijaki, saj so s prispevki na ob tej priložnosti razpisanem natečaju dokazali, da se tudi sami v svetu pravljic in izštevank prav dobro znajdejo. Tiste najboljše so bile knjižno nagrajene.
Dijaki pa pravljic niso le pisali, ampak so jih tudi uglasbili. »Veveričke, žabe, lisice, medvedi, ježki, miške in zajčki« so pridno ustvarjali glasbene točke in jih ob koncu z dramsko skupino sestavili v celoto - glasbeno pravljico Živalsko tekmovanje. Ena od mentoric glasbenih delavnic, prof.
Katarina Čibej, je prepričana, da so si ti bodoči vzgojitelji izbrali pravi poklic: »Če jim je uspelo prepričati odrasle, bi zagotovo tudi otroke.«
Prepričljivi šobili dijaki Predšolske vzgoje tudi likovno. Na šoli si je še moč ogledati razstavo slik in grafik, ki so nastale pri pouku likovne kulture z metodiko, nekatere pa tudi doma. Likovne izdelke so seveda prispevale vse sodelujoče šole. V sami delavnici so se dijaki preizkusili v tehniki batika, nato pa so si v galeriji ogledali še stalno zbirko slik ajdovskega rojaka Vena Pilona.
Plesne delavnice so zapolnili dijaki z najrazličnejšimi plesnimi točkami. Nad njimi je ves čas bedelo tudi budno oko kamermana, saj bodo posnetki plesnih točk v bodoče služili kot učno gradivo. Po besedah ene od mentoric, prof. Urške Krečič, je bil dan izpolnjen s pridnim delom in trudom, toda skupaj je moč premagati vse, zato plesne delavnice niso bile samo poučne in ustvarjalne, ampak tudi (in predvsem) zabavne.
In ker se zdrav duh nahaja samo v zdravem telesu, ni šole brez športnega tekmovanja. Ekipe šestih šol so se pomerile v odbojki. Za las so si prva tri mesta razdelile ajdovska (L), metliška (2.) in mariborska šola (3.), ki so prejele tudi pokale. Sicer pa je prof. Dušan Bolko, tudi eden od mentorjev, povedal, da so si finale zaslužile vse ekipe, saj so pokazale lepo igro in precejšnjo izenačenost.
Da je delo potekalo nemoteno, predvsem pa, da so se gostje na šoli počutili dobrodošlo in prijetno, so poskrbele hostese - domači dijaki in profesorji. Skratka vse je potekalo v sproščenem, prijetnem duhu, obenem pa so bili doseženi izjemni kulturni in športni dosežki. In čeprav časa za samo prosto druženje ter navezovanje stikov res ni bilo na pretek, so bili prijetno presenečeni, zadovoljni in nasmejani obrazi tisti, ki so kar klicali k rednim srečanjem te vrste.	Alenka Krapež
K
je zgornjevipavski Časnik
LATNIK
XI. Ex-tempore Gradišče 2004
V četrtek, 25. novembra, so v Domu upokojencev Gradišče v sodelovanju z ZKD Nova Gorica otvorili likovno razstavo desetih likovnih ustvarjalcev, članov KUD Goriška paleta, ki so se udeležili XI. Ex-tempora Gradišče.
Ob tej priložnosti so se ustvarjalci tudi spomnili 100-letnice rojstva pesnika Edvarda Kocbeka in svoj navdih iskali v verzih pesmi Molitev.
Prijateljsko srečanje je obrodilo veliko sadov, saj je vsak izrazil svoje videnje pesmi. Ustvarjali so: Humar Gregor, Makarovič Nives, Novak Verena, Poljšak Tanja, Škofič Nike, Šutila Nevenka, Tihelj Mihaela, Zega
Eda, Zimic Alenka ter Žgavc Aleks.
Otvoritev razstave so s pesmijo in besedilom popestrili stanovalci doma ter mlada talentirana pianistka Sara Rustja.
Razstava bo na ogled vsak dan od 25. novembra do 12. decembra v Domu upokojencev od 13. do 16. ure.
Tanja Poljšak
Jejčič v Singenu
Med devetnajstimi slovenskimi grafičnimi ustvarjalkami in ustvarjalci, ki so od avgusta do oktobra sodelovali na razstavi Izbor slovenskih grafikov v nemškem Singenu, mestecu blizu Bodenskega jezera, se je s šestimi grafikami (datiranimi v leta 2001 in 2003) predstavljal tudi Danilo Jejčič.
Med izbranimi grafiki so s svojimi deli nastopili Bogdan Borčič, Jože Ciuha, Zdenka Golob, Andrej Jemec, Boris Jesih, Metka Krašovec, Lojze Logar, Franko Vecchiet ter Boge Dimovski, Jože Muhovič, Luka Popič, Zora Stančič, Branko Suhy ter predstavniki najmlajše generacije grafikov: Peter Ciuha, Samuel Grajfoner, Nataša Mirtič, Sašo Vrabič in Ana Zavadlav. Razstavo je skupaj s tamkajšnjim Mestnim umetnostnim muzejem (Stiidtisches Kunstuseum Singen) pripravila Galerija sodobne umetnosti Celje, ki deluje v okviru Zavoda za kulturne prireditve. Katalog Slovenska grafika (Slotvenische Grafik) je s spremnim besedilom opremila kustosinja razstave, direktorica celjske galerije Alenka Domjan. Razstava, ki je na tujem dosegla kar lep uspeh, se v začetku decembra (odprtje je načrtovano 9. decembra) seli v Celje, kjer bo na ogled domači publiki do 15. januarja prihodnjega leta.	Tanja Cigoj
Obnovljeni prostori vabijo
Na Lozicah živahno
V soboto, 6. novembra, je v šoli na Lozicah potekalo predavanje z diapozitivi - "Podoba Lozic nekoč in danes ". Lozice zaradi lege vasi imenujejo tudi prva vinorodna vas Vipavske doline. Danes je vas vse bolj poznana po razgibanem družabnem življenju, ki ga generira Kulturno društvo Zdravljica. Tokratnega predavanja se je udeležilo več kot 90 ljudi.
Prve najdbe, ki pričajo o poseljenosti tega območja, segajo v bronasto dobo, prva znana pisna omemba vasi Lozice pa v leto 1077.
Danes se lahko v vasi pohvalijo s številnimi lepo ohranjenimi in obnovljenimi sakralnimi objekti ter s pravkar obnovljeno staro šolo. Na predavanju z diapozitivi se je bilo moč seznaniti s staro arhitekturo, z novogradnjami in obnovami, pa tudi s spremembo pokrajine zaradi izgradnje hitre ceste in procesa zaraščanja. Pa še o ljudeh, običajih, navadah, o delu in vsakdanjem življenju je tekla beseda. Lozice v sliki in besedi sta predstavila Ljubo Meden in Boštjan Nabergoj,
Ivan Mermolja
Turistično društvo Zdravljica Lozice in Krajevna skupnost Lozice sta sv. Martinu v čast, v soboto, 13. novembra, pripravila koncert MePZ Stanko Premrl iz Podnanosa in Pevskega društva Mavrica iz Postojne. Martinovanje s takim ali drugačnim programom je v Lozica v navadi že od leta 1996. Po kulturnem programu, kjer je sodelovalo okrog 70 nastopajočih so pripravili tudi degustacijo loziških vin ter ples in zabavo ob domači glasbi. Vseh, ki so martinovali, stalnih in občasnih, je bilo približno 250. Nič nenavadnega za pokušnjo nove letine.	Ivan Mermolja
Igor Cesnik
Igor Česnik je rojen na Predmeji, pred dvainštiridesetimi leti.
»Rodil sem se doma oziroma na domu moje mame, pri Gidlevih po domače. Mama in tata. sta kasneje kupila hišo na Otlici, kjer danes živita še mama in brat.Tata mi je umrl pred sedmimi leti.Po osnovni šoli sem hodil v gimnazijo v Ajdovščini potem še dve leti na pedagoško v Kopru. Po vojski sem šel študirat v Ljubljano. Leta v Ljubljani so bila nekaj daljša in končal sem študij socialnega dela.Moje dosedanje zaposlitve so bile na področju zdravstva in sociale. Zadnjih sedem let pa sem bil direktor Doma upokojencev Postojna. V času dela v Domu sem uspešno končal mednarodno šolo za direktorje domov E.D.E. Danes opravljam delo direktorja Javnega zavoda Gasilsko reševalnega centra.
Sem poročen in imam štiri otroke.Pred petimi leti smo kupili nedokončano hišo v Plačah in od takrat sem Plačan, prej pa smo živeli v bloku na Ribniku, nekaj let pa sem
bil tudi zet na ženinem domu v Dolgi poljani, na kratko, dolgopoljski zjet.
Življenje v naši družini je kar pestro, saj imava z ženo opravit z dvema srednješolkama, petošolcem in četrtošolko.
Kako si doživel delo v Domu starejših občanov: specifične potrebe »oskrbovancev«, vsakodnevna vožnja Ajdovščina - Postojna, razlike med postojnskim in našim življem?
Ja, kar dobrih sedem let sem se vsak dan najprej vozil iz Ajdovščine, potem pa iz Plač v Postojno v službo. Človek se poti navadi, vendar pa v času, ki ga porabiš mnogo izgubiš. Nikoli nisem sešteval kaj pomeni vsak dan eno uro in pol vožnje. Vendar pa, če to na hitro izračunam, pomeni skoraj petnajst dni neprekinjene vožnje.
Primerjava življenja med Postojno in Ajdovščino po moje ni nič posebnega, je pa nekaj res, v Ajdovščini vedno piha,v Postojni pa vedno zebe. Postojna ima Postonjsko jamo, ki ji
je po mojem pri razvoju bolj škodila kot koristila. Žanimivo pa je, daje kar nekaj, po postojnsko, »vipavcev«, na vodilnih mestih v Postojni (Mobitel, Pekarna Postojna, Komunala, Avtobusna postaja, Istrabenz, Davčna uprava in do nedavna tudi Glasbena šola in Dom upokojencev).
Glede na to, da si delal z oskrbovanci, kjer je pogosto omenjena solidarnost, kaj meniš, je še kaj ostalo od te solidarnosti?
Solidarnost ima po mojem mnenju v naši družbi kar dolgo tradicijo. Vedeti moramo, da imamo, kljub nekaterim spremembam, zdravstveni sistem, ki temelji na solidarnosti. Res je, da je treba tudi kaj plačat, vendar to še kar deluje. Pred kratkim sem bil v Estoniji, ki je bila tako kot mi socialistična država, pa se zdravstvo v celoti plačuje. Glede posameznikov oziroma samega sebe pa menim, da v problemih ostaneš največkrat sam.
Si se že kot otrok sreča! s »pompierji«, tako da si se laže odločil za prijavo na delovno mesto direktorja Poklicne gasilske enote?
Gasilstvo poznam iz malih let, ko so nam na Goro gasilci vozili vodo. Bolj resno pa sem spoznaval gasilstvo potem skozi sodelovanje v Občinskem svetu, kjer sem bil nekaj časa tudi zadolžen za delovanje občinskih zavodov, med katere spadajo tudi poklicni gasilci.
Kakšno je stanje med ajdovskimi gasilskimi profesionalci in kakšno med prostovoljci?
Gasilstvo v Ajdovščini in tudi širše ima tradicijo, saj je poklicna enota nastala prav iz prostovoljnega gasilstva. Javni zavod je premajhen, da bi pokrival sam večje požare predvsem v naravi, zato je nujno sodelovanje s prostovoljnimi gasilskimi društvi. V naši občini imamo štiri društva in sicer na Colu, v Ajdovščini, Selu in v Šmarjah.
Prostovoljno gasilstvo bo po mojem mnenju svoj razvoj doživljalo v dve
smeri. Prva je, da se bo glede na visoko vrednost opreme s katero razpolaga moralo dajati zelo velik poudarek na izobraževanje in usposabljanje. V ta del sodi tudi zdravstvena sposobnost gasilcev za rokovanje z gasilsko opremo. Druga, prav tako pomembna smer pri prostovoljstvu, pa je druženje in družabnost, če hočete tradicija, predvsem v vaseh kjer delujejo društva. Društva se morajo enakomerno razvijati v obe smeri.
Med poklicnimi gasilci prihaja v teh letih do menjave generacij. Vedno večji je poudarek na dodatnem izpopolnjevanju in izobraževanju, čemur sem tudi sam naklonjen. Gasilska profesionalna služba poteka podnevi in ponoči,vse dni v letu pripravljenost poteka skoraj neprekinjeno, to od ljudi zahteva izreden napor. Kolikor sem že spoznal kolektiv menim, da vlada med sodelavci tovarištvo in zaupanje.
Gasilska oprema, kadrovska zasedba, ozka grla in optimalne rešitve - pogled naprej?
Sodobna gasilska oprema je zelo draga. Obleka in obutev,ki je primerna za profesionalno izvajanje gasilstva stane danes za enega gasilca okrog petsto tisoč tolarjev. Sodobno in dobro opremljeno vozilo pa okrog sto milijonov tolarjev. To so zelo velike številke in razumljiveje, da ni možno kupiti obleke in vozila vsako leto, je pa potrebno slediti novim trendom v Evropi, saj smo del le te.
Poklicna enota poleg gašenja opravlja tudi tehnično reševanje na cestah. To pomeni, da rešujemo pri prometnih nesrečah od Rebrnic do Vogerskega, prav tako tudi pri izlitju nevarnih snovi. V okviru dela opravljamo še prevoz pitne vode, opravljamo servis za vse vrste gasilnih aparatov, opravljamo meritve hidrantnih omrežji.
Kadrovsko bomo v tem letu poskušali ekipo gasilcev reševalcev dopolniti tako, da bomo maksimalno
pripravljeni za izvajanje vseh nalog za katere smo zadolženi.
Profesionalno gasilstvo ima dva velika problema. Prvi je ta, da je stavba kjer delujmo, če rečem gasilski dom, v zelo slabem stanju. Potreben je temeljite obnove in dograditve, resno in vredno je tudi razmišljati o graditvi novega. V vsakem primeru skupaj s Prostovoljnim gasilskim društvom Ajdovščina in gasilsko zvezo, ki imata že sedaj prostore v gasilskem domu.
Drugi problem je oprema. Poleg nakupa osebne zaščitne opreme bomo nujno morali razmišljati o nakupu avto cisterne za prevoz pitne in požarne vode.
Za rešitev obeh problemov se intenzivno pogovarjamo z Občino Ajdovščina in verjamem, da jih bomo uspešno rešili.
Kdaj te je začela zanimati politika in ali te zna brigati še naprej?
Ne vem, kaj je tisto kar lahko imenujemo politika? Res je, da sem drugi mandat član Občinskega svet občine Ajdovščina. V te zgodbe sem prišel na povabilo mojega dobrega prijatelja, ko sva se mnogo pogovarjala o tem kaj bi morali narediti, da bi bilo v tej skupnosti življenje boljše. Moje načelo je, da sem jaz del politike in ne politika del mene. To pomeni, da politike ne jemljem osebno. Mnogo ljudi poznam, ki to počnejo in zelo težko živijo. V politiki so zmage in porazi in če to jemlješ osebno ti je zelo hudo.
Za konec še en vic seveda mora bit gasilski.
Ženski glas kliče v gasilski dom:
» Neki moški hoče priti skozi okno v mojo sobo!«
»Tu ni postaja policije, temveč gasilski dom!« odgovori dežurni »Saj ravno zato vas kličem: fant ima prekratko lojtro!«
Po latnikom klepetal Ivan Mermolja
Popravljamo in se opravičujemo
V Klepetu pod Latnikom v 27. številki smo Fonzeta Bolčino postarali za deset let. Zapisali smo, daje rojen leta 1947, na Otlici. V pogovoru pa je Fonze povedal, da letos praznuje 47. rojstni dan. Hvala pazljivemu bralcu Živcu, ki je logično sklepal, da bi ga likovnega pouka na Otlici težko učil Branko Jazbar, saj bi bila verjetno sošolca. Opravičujemo se tudi Fonzetu, rojenem leta 1957.	Uredništvo
Akcija za nakup novega kombija
Tiho pride jesen
V Domu starejših občanov v Ajdovščini smo skupaj z Rotary klubom Ajdovščina - Vipava pričeli akcijo Tiho pride jesen, v kateri zbiramo sredstva za nakup novega kombi vozila.
Sedanji kombi, ki ga imamo v Domu je star 13 let in ni več varen za prevoz oseb. Ker ga v Domu zelo potrebujemo, smo se odločili za nabavo novega, kar predstavlja za nas velik finančni zalogaj. Odločili smo se, da bi del sredstev zbrali s pomočjo donatorjev . Kombi vozilo uporabljamo predvsem za prevoz invalidov na vozičkih v ambulante v Ajdovščini in na razne druge zdravstvene preglede tudi v Šempeter in Novo Gorico. Poleg tega vozimo naše invalide tudi na krajše izlete, srečanja in na razne prireditve, ki jih organizirajo društva in skupine. Vse to našim varovancem zelo veliko pomeni in si težko predstavljamo, da teh prevozov ne bi več opravljali.
Nabavili bomo kombi, ki bo ustrezal vsem predpisom, ki se zahtevajo za prevoze oseb, še posebej invalidov na vozičkih.
Naš Dom je star že 21 let in vedno več je vlaganja v vzdrževanje stavbe, zamenjave pohištva, strojev in drugih nujnih aparatov. Sredstva, ki jih imamo v Domu na razpolago so premajhna za vsa vzdrževanja in vse nabave.
Hvaležni bomo za vsak prispevek, ki bo nakazan na transakcijski račun št.: 04751-0000305940,
Sklic: 00- II-2004 s pripisom Tiho pride jesen.
Več o poteku zbiranja sredstev najdete na naslovu: www.rotary-klub-ajdovscina.si.
Magda Potočnik
Društvo zbiralcev v novembru izbralo:
Rigal in Dom krajanov
V soboto, 6. novembra, je v hotelu Pigal v Ajdovščini potekalo že 22. mednarodno srečanje zbiralcev. Gre za sejemsko obliko srečanja, na katerem se predvsem kupuje, prodaja, menjuje ali zgolj občuduje zanimive poštne znamke, stara pisma, denar, značke, medalje, stare razglednice, telefonske kartice in drugo. Srečanje je bile dobro obiskano, kar nekaj primerkov predstavljene “robe” je zamenjalo lastnike. Po oceni organizatorjev, se je na “sejmu” pojavilo nekaj novih obrazov. Tudi zbiralstvo ima svoj podmladek.
V četrtek, 18. novembra, pa so odprli društveno razstavo Castra 2004 v Domu krajanov v Ajdovščini. Na razstavi, ki je bila na ogled do 26. novembra se je predstavilo 16 zbiralcev. Predvsem so bili zadovoljni, da sta bila med njimi dva mladinca. Predstavili so zbirke znamk, denarja, razglednic in telefonskih kartic.V razstavnih mizah pa je bilo mogoče videti poleg barvite zbirke kemičnih
svinčnikov, kovance raznih oblik ter materialov, še zanimivo zbirko hroščev iz domačega okolja do tropskih primerkov. Na ogled so bili postavljeni slovenski bankovci in kovanci ter stare knjige - učbeniki. Med njimi je bilo zanimivo opaziti različne izdaje, ki so bile natisnjene posebej za dekleta in posebej za fante.
Razstavo je društvo pripravilo v okviru praznovanja 10-letnice
Tiho pride jesen
(JMnoge odrine, jih pahne v nemoč.
V Domu starejših občanov v Ajdovščini je za varne prevoze invalidnih varovancev nujno nadomestiti povsem dotrajano vozilo. Sami ne zmorejo zajetnega zalogaja, skupaj bomo dovolj močni!
Pomagajmo jim ... kajti tiho pride nemoč nekoč tudi nam ...
TR za vaše donatorsko nakazilo: 04751-0000305940 sklic 00-11-2004 pripis: tiho pride jesen.
Več: članek na strani in www.Rotary-klub-Ajdovscina.si
V________________________'______________________
-t
'S
|
•C
§
■1
J
4
š
:§■>
jo
delovanja društva. Ob tej priliki so bila podeljena priznanja članom, ki so svoje zbirke postavili na ogled ter nagrade za zasluge v društvu. Te so prejeli Marjan Perkman za promocijo društva na mednarodni razstavi, Valter Colja za promocijo društva v slovenskem prostoru, Arnaldo Dilena za velik prispevek pri ureditvi društvenega prostora ter, nenazadnje Dean Stramec iz mladinskih vrst, za promocijo društva na tekmovalni razstavi v slovenskem prostoru ter aktivno delo v društvu.
Ob zaključku jubilejnega leta bi se radi zahvalili Občini Ajdovščini za prostor, ki nam gaje dodelila, tako bo v bodoče imelo društvo boljše pogoje za delo.
Aleš Brecelj
E
LATNIK
šport
7
Tako se »kuha« igrišče z umetno travo
Takole sta v četrtek 25. novembra dopoldne nad načrti izgradnje igrišča »ukleščila« Matjaža Jakopiča, vodjo Projekta za izgradnjo nogometnih igrišč z umetno travo pri Nogometni zvezi Slovenije, na ogledu lokacije Predvidene za izgradnjo igrišča za športno dvorano Police, z leve direktor NK Primorja Vlado Curk ■n z desne tajnik Občine Ajdovščina Vili Durnik. Zatem so si ogledali vhod, slačilnice in tuše v sami dvorani Police, kar predstavlja °h igrišču potrebno športno infrastrukturo. Gost je bil nad videnim izredno zadovoljen, tako, da lahko z gotovostjo zapišemo, da bo NZS plačala umetno travo ter Polaganje le-te ( cca 70 milijonov tolarjev ). Ker bo ob igrišču še štiristezna atletska steza ( zaenkrat le ob eni strani, vendar z možnostjo zaokrožitve ), ki jo bo plačalo Ministrstvo za šport, ostane na Plečih investitorja - Občine Ajdovščina - zagotovitev zemljišča, Priprava spodnjega ustroja igrišča
( izkop, utrditev ter postavitev drenaže ) ter zagotovitev ograje in razsvetljave.
Razsežnosti pridobitve nam kaže »nedeljska« slika s praznovanja 80. obletnice nogometnega kluba Primorje, ko se je od gola do gola
»razvilo« kar 195 registriranih članov mlajših selekcij kluba, ki jim je igrišče najbolj namenjeno in ki ga najbolj potrebujejo. Kdor je v nogometnih čevljih kot desetletnik treniral in igral nogomet na razmočenem in razritem igrišču ve, da se na čevljih naberejo blatne »uteži«, ki so z vidika kondicijske priprave morda tudi dobre, za obvladovanje žoge in učenje kombinacij nogometne igre pa, predvsem za naj mlaj še, izrazito neprimerne in težavne. Z igriščem bodo zadovoljni tudi starši otrok, ki jih ne bodo več prevažali na treninge v Bilje, tako da je neformalni vodja staršev Dušan Žižmod posebej za Latnik izjavil:	»Vsi nam
zagotavljajo, da bodo lahko naši otroci naslednjo pomlad trenirali in igrali nogomet na igrišču z umetno travo. Sam si težko predstavljam, da bomo vsaj v nečem primerljivi z Novo Gorico. Napovedujem pravi razcvet in dolgoročni obstoj ajdovskega nogometa !!!«
foto in tekst mt
Balinarji s Planine spravili tekmece pod streho, bodo tudi igrišče ?
Poleg nogometnega kluba Primorje in njegove krajše in toplejše izvedbe - malonogometnega kluba KIX, Premore Vipavska dolina še enega prvoligaša na državni ravni. Gre za balinarski klub Petrič - Planina, ki je letos, lahko mirno zapišemo, pometel s konkurenco v drugi ligi in se z enim ligaškim porazom uvrstil na prvo •Nosto, ki prinaša prehod v prvo slovensko balinarsko ligo, kjer bodo sedaj izbijali krogle Ljubljančanom, Kranjčanom, Izolanom, Postonjcem....
Vneti predsednik balinarjev Ivo ligo: poti bodo daljše, sodniki dražji,
'Vtrič, sicer 46 letni zavarovalni aSent, ki je predsedovanje prevzel leta2002, pravi...
Zadovoljni smo z uvrstitvijo, Predlani smo bili četrti, lani peti, *et°s prvi. Pozna se, da imamo stiristezno tekmovalno stezo, JSler treniramo dvakrat tedensko, ^e posebej nas veseli, da imamo obetaven podmladek, naši mladinci s° osvojili 8. mesto na državnem tl*rnirju.
Prva liga bo verjetno prinesla Močnejše nasprotnike z več kondicije, ostrejšim vidom in mirnejšo roko ...
Teh se ne bojimo. Igrati znamo. Morebitne težave vidimo v Povečanem proračunu za prvo
^ LEVE: Škvarč Miro, Kobal Štefan, Petrič Erik, Vončina Erik, Fabčič Silvo Sn 'IJO Z LEVE: Žvokelj Franc, Šček Branko, Marc Aleksander - Pertini, Bratina ester, Furlan Bojan, Curk Ivan
obnoviti moramo rekvizite in drese.
Računamo, da se devet krožnega
tekmovanja ne da izpeljati brez dveh
milijonov tolarjev. Glavnino prispeva
v proračun podjetje Petrič d.o.o.,
pomaga tudi občina Ajdovščina,
podjetje PAM ter LM Koles. Sredstva
za ligaško tekmovanje bomo kot vsako
leto doslej, upamo, pridobili tudi s "?	* 1	,,	.T".11
- J k r .	drugim, v Gorici nas naši gledalci
pomocio »manisih« sponzoriev.	®
T v . v	...... t , ne vidijo, smo na »tuiem« terenu,
Ivo, vase težave s prekinitvijo tekem , „ .	.	. ,	.	.	’
.	,,	druženje m načrtovanje po tekmi
zaradi dežja m odhodi v Novo Gorico •	,	.	. T .
,	_	o je okrnjeno, med letom izvedemo
v balinarsko dvorano ze poznamo. Se-^.v."^	,.
„	■ . . , »	i o občutno manj treningov, nenazadnje
pri reševanju teh težav »premika« ?	,	,	.	XT J.
ti , • iii- ,	» , • v	moramo »obrabo«	ignsca v Novi
Zelo bi bili	zadovoljni,	ce bi	nase	„ ■ ■ , -
c1 ’	.	. Gorici plačevati,
igrišče pokrili. Vsa začeta tekmovanja „ ,	»
, • f	....	• ■ Kot rečeno - to ze poznamo - je
bi gotovo izpeljali na Planini , •	0
j v T -!„„	.	.	kaj novega ?
- na domačem igrišču, kar ni samo T	„	. ..........
, . .	, .	,	’	^ ,, , Ja. Predračun za pokritje ignsca
določena tekmovalna prednost. Med „	,	, J
-----v„,.»------------1	znaša okoli dvajset milijonov.
Imamo zagotovila na Fundaciji za
šport, da vsakemu našemu tolarju
primaknejo tudi sami enak znesek.
Tako imajo glavno besedo sedaj
župan Poljšak in Občinski svet
Občine Ajdovščina, ki ravnokar
sprejema proračun za leto 2005.
Računamo na razumevanje, saj smo
sami člani kluba že do sedaj veliko
postorili s prostovoljnim delom, ki
ga bomo zagotovili tudi v bodoče.
Gre pa za finančne zneske, ki jih s
članarino in sponzorskimi sredstvi
ne moremo zbrati. Zato upamo, da
nam bo Občina pomagala. Posredno
je s streho povezan tudi obstoj v prvi
ligi...
Srečno in izkoristite svoj zalet!
mt
Športno obarvane
jesenske počitnice
Od 03. do 05. novembra 2004 je Zavod za šport Ajdovščina organiziral brezplačen tečaj gimnastike za otroke od 3. do 7. razreda 9. letke. Na tečaju so se otroci zabavali ob enem pa seznanili z najosnovnejšimi gimnastičnimi prvinami.
Tečaja se je tako udeležilo 15 otrok iz Ajdovščine in njihove okolice. Seznanjali so se z elementi male prožne ponjave ter osnovnimi elementi akrobatike.
Trenutno se gimnastika odvija v okviru športne šole vsako sredo od 14 do 15 v mali dvorani športnega centra Police.
Za prihodnost pa so na zavodu optimisti oziroma nameravajo športno ponudbo tako za otroke in odrasle še bistveno razširiti.
ŠPORTNA ŠOLA aktivnost GIMNASTIKA
Vsako sredo od 14:00 do 15:00 mala dvorana v športnem centru Police.
Dodatne informacije lahko dobite na Zavodu za šport Ajdovščina.
tel. 05 364 47 21, gsm 051 419 870 vsak dan od pon do pet od 8:00 do 16:00 ure
Kontaktna oseba Primož Sulič prof. Š.V.
V Centru za usposabljanje invalidnih otrok »Janka Premrla-Vojka« Vipava
Prve državne igre-vodne aktivnosti
11. novembra 2004. Z veliko dobre volje smo se pripravili na igre MATP v vodi in načrtovali, da bi vse teklo gladko in brez zapletov.
Pripravili smo bazen, startne liste, malico za dobrodošlico, darilca za tekmovalce, kosilo, pa različne delavnice za ustvarjanje v času, ko je potrebno čakati na tekmovanje v svoji skupini.
Nismo pa mogli vplivati na vreme. To nam jo je pošteno zagodlo. Sneg in burja, ki se je razbesnela na vso moč, sta mnogim preprečila pravočasen prihod v Vipavo. Pa smo počakali, da so prispeli vsi v Center, prisluhnili himni in prisegli, nato pa so se pogumno spopadli z nalogami v vodi.
Iger seje udeležilo 9 ekip iz zavodov v Sloveniji, to je skupaj 28 tekmovalcev, ki so tekmovali v treh različnih nivojih iger: bili so kot razposajeni delfinčki, ki znajo prelivati vodo v posodico, ki so pobirali žogice z gladine, skušali splezati na plavajočo blazino, pihali v klobučke, se potapljali, skakali v vodo-skratka bili dobri in zmagali v
vsaki disciplini.
Ob zaključku iger,ko so bili zbrani vsi rezultati, tekmovalcem čestital in podelil priznanja naš primorski olimpijec- Marko Sever, kije sodeloval na paraolimpijskih igrah v Atenah. Z zanimanjem smo vsi prisluhnili njegovi zgodbi in zaploskali, ko je nanizal vse svoje dosežke.
Naše druženje in tekmovanje so zaključili z mislijo: bilo je lepo in v Vipavo bomo še prišli!
Zdenka Fučka
Ne spreglejte!
Obdavčeno nezazidano stavbno zemljišče
O nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča smo v Latniku že veliko napisali. Kljub temu pa se v občini Ajdovščina na tem področju obetajo nove spremembe, predvsem na področju nezazidanih stavbnih zemljišč, za katera bo potrebno plačevati »davek«.
Glavni namen tokratne spremembe odloka je, da se tudi dejansko omogoči obračunavanje nadomestila od nezazidanih stavbnih zemljišč - gre za zemljišča, ki so po planskih aktih namenjena pozidavi, pa so še prazna. Po zelo grobi oceni je v občini Ajdovščina za okoli dva milijona kvadratnih metrov nepozidanih zemljišč, namenjenih stanovanjski gradnji ter za okoli 400 tisoč kvadratnih metrov nepozidanih zemljišč, namenjenih poslovni gradnji. Z obračunavai\jem nadomestila bi se povečala ponudba in umirile cene tovrstnih zemljišč, hkrati bi se povečala poselitev ter umirile zahteve po spremembi kmetijskih zemljišč v stavbna. Pravzaprav stroka pričakuje celo nasprotni učinek, torej zahteve po spremembah iz stavbenega v kmetijsko zemljišče.
Oddelek za urejanje prostora na Občini Ajdovščina namerava spremembe uvajati skozi 4 letno prehodno obdobje, v katerem bo stopnja obremenitve za nezazidana stavbna zemljišča rasla postopno: v letih 2005 in 2006 bodo lastniki takšnih zemljišč plačevali 30%, leta 2007 50%, 2008 70%, od 2009 naprej pa bo zaračunana polna obremenitev. V odlok pa je vgrajeno tudi določilo, na podlagi katerega lahko Občina Ajdovščina na določenih območjih že v prehodnem obdobju uvede višji procent obremenitve. Občinska uprava na pobudo investitorjev, ki zaman iščejo zemljišča za poslovno gradnjo v naši občini, že pripravlja predlog v tej smeri.
Lastniki zemljišč bodo tako imeli dovolj čaša za razmislek ali bodo pričeli z gradnjo, ali bodo zemljišča prodali, ali pa se bodo sprijaznili z odmero nadomestila. Pa si poglejmo še začetno ceno nadomestila: prihodnje leto bodo lastniki nezazidanih parcel, namenjenih stanovanjski gradnji, za 1000 kvadratnih metrov veliko parcelo v Ajdovščini odšteli približno 5.000 tolarjev nadomestila letno, enako velika parcela na vasi pa bi znesla okoli 3.000 tolarjev. Za parcele, namenjene poslovni gradnji bodo lastniki letno odšteli 25.000 tolarjev v mestu, na vasi pa 12.000 tolarjev.
REPUBLIKA SLOVENIJA Ministrstvo za okolje, prostor in energijo
Opozorilo investitorjem oziroma lastnikom nedovoljenih gradenj, ki so v skladu z 11. členom t.i. črnograditeljskega zakona do 10.10.1993 vložili zahtevo za odlog inšpekcijskega ukrepa prisilne izvršbe odstranitve njihovega objekta in plačali predpisani depozit
OBVESTILO
Investitorje oziroma lastnike objektov, ki so bili v preteklosti zgrajeni brez predpisanih dovoljenje in se zato štejejo za nedovoljene (črne) gradnje, opozarjamo, daje z določbami 201. člena Zakona o graditvi objektov ZGO-1 določeno, da po 1.1.2005 ne glede na to, da so v skladu zli. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS , št. 18/93 in 47/93, ZUN-CG) vložili zahtevo za odlog inšpekcijskega ukrepa prisilne izvršbe odstranitve njihovega objekta in vplačali predpisani depozit, ne bodo več varovani pred takšno prisilno odstranitvijo, razen če so pri krajevno pristojni upravni enoti že vložili oziroma bodo najpozneje do 31.12.2004 vložili zahtevo za njihovo legalizacijo. Investitorji oziroma lastniki takih objektov, ki so v območju Triglavskega narodnega parka, pa morajo vložiti zahtevo za legalizacijo najpozneje do 14.1.2005, ker so uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka (Uradni list RS, št. 119/02) začele veljati 14.1.2003.
Zato vsem takšnim investitorjem priporočamo, da čim prej, najpozneje pa do 31.12.2004 oziroma najpozneje do 14.1.2005 pri krajevno pristojni upravni enoti vložijo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja.
Občina Ajdovščina Oddelek za okolje in prostor
Delovni vikend MSA
V petek 11.12. in soboto 12.12. smo se v lovski koči na Nanosu zbrali predstavniki mladinskih društev. Glavni namen srečanja je bila amaliza potreb ter problemov, s katerimi se posamezna društva soočajo, ter uskladitev pričakovanj, ki jih društva imajo od povezovalnega organa - Mladinskega sveta Ajdovščina.
mladinski svet
Ajdovščina
V uvodnem delu smo preleteli glavne aktivnosti, ki smo jih izvajali v preteklem letu, nato pa smo si skozi ustvarjalne delavnice zastavili nekaj kratkoročnih ter dolgoročnih ciljev. Rezultat prvih bo opazen že v letošnjem letu, in sicer v velikem naboru aktivnosti, ki se bodo za vse občane odvijale v mesecu decembru. Poleg tega se nameravomo v naslednjem letu okrepiti še s kakšno novo članico, ki bo doprinesla k razvoju mladinskih programov ter aktivnostih. Pred kratkim smo pridobili licenco za izvajanje programa Mednarodno priznanje za mlade, v katerega so že vstopili nekateri predstavniki društev.
Pri zastavljanju ciljev so društva
izrazila potrebo po pridobivanju določenih znanj (prijavljanje na različne razpise, reševanje problemov,	komunkacija,
mednarodne izmenjave). To so torej teme, kijih bomo v naslednjem letu reševali preko krajših seminarjev, začeli pa smo že vzpostavljati stike z nekaterimi državami ter nacionalnimi programi z namenom, da omogočimo mladim čim cenejše počitnice v tujini.
Dela je precej, rezultati pa ugotavljamo, so zaenkrat še malo prikriti. Glede na dobro uglašenost ter močno voljo, pa smo bili vsi prisotni enotni, da bo tovrstno sodelovanje in ustvarjanje gotovo obradilo zdrave sadove.
RA
Utrinki s 17. in 18. seje ajdovskega Občinskega sveta
V	času od izida prejšnjega Latnika sta na Občini Ajdovščina potekali 17. in 18. redna seja Občinskega sveta. 17. redno sejo smo že napovedovali, pa si poglejmo še nekaj dogovorov in sklepov, ki so jih na omenjeni seji sprejeli svetniki.
V	začetku je bilo podanih nekaj zanimivih pobud. Tako je predstavnik svetniške skupine SDS predlagal organizacijo proslave ob Dnevu samostojnosti, ki ga praznujemo 26. decembra ter priporočil Občinski upravi, da poleg državne in občinske zastave na stavbi Občine Ajdovščina za stalno razobesi še zastavo Evropske unije. Prvi predlog, torej proslava ob Dnevu samostojnosti, so svetniki potrdili, drugega - Evropsko zastavo na stavbi občine - pa ne. Zanimiva pobuda je prišla tudi iz vrst NSi-ja: želeli bi, da bi z novoletnimi lučkami okrasili tudi vasi ob regionalni cesti, da se bo vedelo, do kje sega občina Ajdovščina. Svetnike je zanimalo še, kdaj bo na prostoru odstranjenega železniškega tira nastalo parkirišče ter kdaj bo odstranjen objekt bivše Petrolove bencinske črpalke-
Predlog rebalansa proračuna so svetniki brez večje razprave sprejeli. Sledila je debata o izgradnji podružnične šole v Budanjah. Svetniki so sklenili, da bodo v Budanjah gradili novo šolo in ne obnavljali staro ter da bo šola izvajala pouk od prvega do petega razreda. Občinska uprava pa bo do priprave investicijskega programa preverila potrebe po oddelku vrtca in poiskala možnosti za bodočo namembnost sedanje šole.
Veliko dilem in vprašanj se je svetnikom porajalo tudi pri točki o problematiki kulturnega doma v Ajdovščini-Odbor za družbene zadeve je odločitev o tem, ali se takoj lotiti gradnje novega kulturnega doma, ali kot začasno rešitev takoj obnoviti dvorano 1. slovenske vlade, prepustil Občinskemu svetu. Dejstva so znana: Ajdovščina za sedaj še lahko koristi stari Dom kulture, kljub temu pa je to zelo začasna rešitev; dvorana 1. slovenske vlade je sicer zelo potrebna obnove, vendar pa bo zaradi prostorske stiske težko nadomestila večnamensko kulturno dvorano; za takojšni pričetek gradnje novega kulturnega doma na lokaciji Starega mlina pa bi se morala občina zadolžiti-Občinska uprava je svetnike opozorila tudi na tekoči javni razpis, ki namenja sredstva prav obnovi oziroma gradnji kulturnih domov. Kljub temu so svetniki sklenili, da se Občina Ajdovščina za sedaj še ne bo lotila gradnje novega kulturnega hrama, pač pa se gre takoj v dokaj temeljito obnovo dvorane 1. slovenske vlade. Tudi zato, ker bo prihodnje leto velika obletnica- 60. let odkar je bila prav na tem mestu ustanovljena L slovenska vlada - kiji pritiče veliko slavje in ki zasluži primerno urejen prostor za praznovanje.
Novembrska seja, ki je potekala tik pred izidom Latnika, naj bi nadaljevala debato o obnovi kinodvorane, vendar pa je župan to točko z razlogom umaknil z dnevnega reda. Izvajalec del namreč ni pripravil vseh potrebnih informacij in gradiv. Z dnevnega reda je bila umaknjena tudi točka, ki naj bi obravnavala Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o komunalnem prispevku v občini Ajdovščina.
Precej burna razprava je potekala ob točki, ki je obravnavala Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. Kljub temu so na koncu ugotovili, daje odlok korektno pripravljen in so ga sprejeli.
Brez debate in pripomb je bil sprejet tudi nov Pravilnik o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v Občini Ajdovščina, ki, razen nekaterih sprememb v zvezi z nepremično kulturno dediščino in postopki objave razpisov, ne prinaša bistvenih novosti.
Komisija, ki je bila določena za pregled poteka investicije izgradnje Osnovne šole in telovadnice na Colu, je končala z delom. Pripravljeno poročilo so svetniki brez večjih pripomb sprejeli.
Pri točki, kije obravnavala ceno čiščenja odpadnih voda, so svetniki sprejeli kompromisno rešitev. Prehod na novo ceno čiščenja odpadnih voda za gospodarstvo bo postopen. Ob tem pa je bilo poudarjeno, da ne gre zgolj za pomoč podjetjem in njihovim lastnikom, pač pa je olajšava v smislu postopnega uvajanja polne cene predvsem pomoč Občine Ajdovščina pri ohranjanju delovnih mest. Točki je prisostvoval tudi direktor ajdovske Tekstine, Vasja Mihelj, kije potožil, da so trenutne razmere za gospodarstvo precej hude ter da bi bilo dobro, če bi gospodarstvo dobilo vsaj informacijo o načrtovanih spremembah, da bi se na to laže pripravilo.
10 let Zveze študentskih klubov
Ajdovščina je od petka do nedelje 26.-28. novembra gostila predstavnike študentskih klubov iz vse Slovenije> ki so se zbrali v okviru praznovanja deset letnice Zveze ŠKIS. Zveza ŠKIS združuje 48 študentskih klubov v katerih se združuje okrog 35 000 študentov. Program jubilejnega vikenda je bil pestro sestavljen iz resnejših in kot se za študente spodobi, tudi zabavnejših vsebin. Petek je zaznamoval obisk vipavskega hrama in poznejše druženje. Sobotno dopoldne je bilo namenjeno redni letni volilni skupščini na kateri se je po treh zaporednih enoletnih mandatih s predsedniškega mesta poslovil domačin Ožbej Marc s Kluba ajdovskih študentov in dijakov. Predstavniki klubov so pregledali in potrdili vsebinsko ter finančno poslovanje zveze-Najpomebnejši trenutek je bila izvolitev novega predsednika in njegove ekipe. V letu 2004/2005 bo Zvezo ŠKIS vodil Janez Tonkli s Kluba radovljiških študentov. Andrej Černigoj, aktiven član ajdovskega kluba je billzvoljen v volilno in disciplinsko komisijo.
dosedanji predsedniki so prejeli posebna jubilejna priznanja-Slovesnost se je nadaljevala 2 druženjem v avli kinodvorane, ki je v skorajda že nočnih urah rodilo veteransko sekcijo Zveze ŠKIS na čelo katere je bil izvoljen Vitomir Rožej. Pregled desetih let delovanja Zveze je bil predstavljen v jubilejnem zborniku izpod peresa urednice Maje Molan.
V nedeljo so študentje polni novih vtisov zapustili mesto burje in vetra, Ajdovščina pa seje vpisala' zgodovino lokalnega študentskega organiziranja. Velja si zapomnit' besede Ožbeja Marca: » ni slučaj, da smo se danes zbrali v dvoran'
prve slovenske vlade«!
Osrednji dogodek vikenda je zaznamovala slovesnost ob deset letnici Zveze ŠKIS, ki je potekala v soboto zvečer v dvorani prve slovenske vlade. Študente iz vse Slovenije in številne nekdanje aktivne člane Zveze ŠKIS je pozdravila poslanka v državnem zboru, gospodična Eva Irgl. Ajdovski župan gospod Marjan Poljšak je v slikovitem govoru opozoril na vlogo študentov nekoč in danes. Špregovoril je tudi Damijan Cotič predsednik Študentske organizacije Slovenije. Predstavljeni so bili rezultati izvzeti iz letnega poročila klubov, ki na najlepši možni način govorijo o zelo široki paleti dejavnosti, ki jih ponujajo študentski klubi. Vsi
oM
NOVO V AJDOVŠČINI
Pro Montana
POHODNIŠTVO - GORNIŠTVO - ALPINIZEM
5BIEU.H
trek šport wind stop
POLARTEC
lafuma #
muNG IP
^TBrrTfpniTTr'^”00000^/---- ~
TdtfoK>5/3<W>jL
URISTICNO NFORMACIJSKI ©ENTER AJDOVŠČINA
Razstava vin vinogradnikov iz Ajdovščine in Vipave
Žlahtna podoba doline
Turistično informacijski center Ajdovščina se praznovanjem, ki si proti koncu leta sledijo eno za drugim, že drugo leto zapored pridružuje z razstavo ŽLAHTNA PODOBA VIPAVSKE DOLINE - vina vinogradnikov iz Ajdovščine in Vipave v steklenicah.
K sodelovanju so bili povabljeni vsi vinarji iz zgornje Vipavske doline, ki svoja vina tudi stekleničijo. Povabilu seje odzvalo 20 vinskih hiš.
Razstavljena so vina iz vasi: Brje na Vipavskem, Šmarje na Vipavskem, Zavino, Planina, Potoče, Dobravlje, Črniče, Ustje, Erzelj, Vrhpolje, Vipava, Slap, Podbreg pri Podnanosu.
Sortni izbor je popoln, saj v zbirki najdete prav vse vrste vina, ki so najbolj značilne za Vipavsko dolino: od pinele, zelena, klarnice, pergulina, vina iz sušenega grozdja, vitovske garganje, plante, do laškega rizlinga, chardonnaya, sauvignona,
vseh barv pinojev, merlota, barbere, vipavskega rdečega in belega,....
Vinske steklenice in etikete so različne, zanimive, vsekakor pa je zbirka zares vredna ogleda. Marsikoga bo velika množica lepo opremljenih domačih, vipavskih vin prijetno presenetila, drugim bo zbirka ponudila idejo za prednovoletna obdarovanja.
Zato ste povabljeni na ogled. Razstava bo odprta vse do novega leta, ogledate si jo lahko vsak dan, od ponedeljka, do petka med 8.00 in 15.30 uro, ali po dogovoru in vnaprejšnji najavi na GSM 051-304-607.	Sanda Hain
Teden Karitas
Od 22. do 28. novembra je v Sloveniji potekal Teden karitas z geslom »Tukaj sem, pošlji mene«. Glavni namen tega tedna ni bil toliko v zbiranju ali razdeljevanju dobrin, temveč v predstavitvi karitativnega delovanja Cerkve, predvsem pa opozarjanje na različne stiske ljudi, s katerimi se sodelavci Karitas pri svojem delu srečujemo.
Tudi letos jetiila osrednja prireditev obiskan od posameznikov, ki so se na številne klice ljudi, ki za svoje
Škofijske karitas Koper na dvorcu Zemono pri Vipavi. Polno dvorano obiskovalcev so navdušili Darja Bizjak, Mojca Bratina, Polona Žigon, Denis Premrl, Sebastjan Fabčič in Andrej Valič - solopevci iz razreda opernega pevca Rajka Koritnika, ob klavirski spremljavi prof. Davida Trebižana. Na prodajni razstavi je bilo postavljenih na ogled 138 likovnih del, ki so nastala v X. likovni koloniji Umetniki za karitas in 33 del je že našlo prostor v 'stanovanjih in poslovnih prostorih kupcev. Dela ih njihove avtorje je predstavila umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn, ki je predvsem poudarila drugačnost te kolonije, ki omogoča vsem likovnim ustvarjalcem, da se za en dan pridružijo izbranim udeležencem. Zanimiv je bil pogled slavnostnih govornikov: škof Metod Pirih se je predvsem zahvalil vsem umetnikom in organizatorjem programa Umetniki za kartias, ki že nekaj let presega meje škofije, pa tudi Slovenije. Župan Marijan Poljšak razmišljal z vidika pomembnosti Karitas v družbi in politiki. Zahvalil se je za pomoč ljudem in istočasno vzpodbujal k še večjemu in pogumnejšemu opozarjanju na stiske, ki so posledica nenehnega hlastanja za dobičkom in zgrešenih odločitev politike. Odločitev Karitas, da se izkupiček desete likovne kolonije Umetniki za karitas nameni Družinskemu centru v Bosni je utemeljil ravnatelj Škofijske karitas Koper Matej Kobal. Programje s citati in mislimi Matere Terzije obogatil Jure Sešek, petkratni dobitnik radijskega gonga.
DAN ODPRTIH VRAT je bil v centru Karitas v Ajdovščini lepo
želeli od blizu seznaniti z našim delovanjem, kot tudi od otrok in mladih, ki so jih iz župnij pripeljali sodelavci Karitas, starši in animatorji. Nekaj misli iz predstavitve:
Karitas vipavske dekanije združuje 22 Župnijskih karitas s 150 prostovoljci, ki svoje znanje in svoj čas na različne načine darujemo za pomoč ljudem v stiski. S programi se vključujemo v programe Slovenske in Škofijske karitas. Pomoč družinam v stiski ni nikoli le materialna pomoč, ^temveč vključuje pogovor in skupno iskanje poti iz nastalih razmer. Zavedamo se, da so še vedno družine in posamezniki, ki raje trpijo, kot bi prosili za pomoč, so pa tudi taki, ki že postajajo odvisni od socialnih pomoči in prav zato moramo biti posebno čuteči in istočasno previdni do vsakega prosilca pomoči.
Pri svojem delu pa se vse pogosteje srečujemo s stiskami nematerialne narave in je za njihovo reševanje potrebno darovati čas in znanje. Izpostavila bi le dva programa, in sicer:
POPOLDAN NA CESTI, ki teče že tretje leto in je namenjen kvalitetnemu preživljanju prostega časa in brezplačni učni pomoči otrokom, se razširja v svetovalno pomoč otrokom, mladostnikom in staršem. Pod vodstvom psihoterapevta Bogdana Žorža se je zbrala skupina, ki se tudi v poklicnem delu ukvarja z vzgojo in izobraževanjem, svojo pomoč so ponudili tudi drugi strokovnjaki. V okviru tega programa se veliko število staršev udeležuje ‘šole za starše’ pod vodstvom docentke na FF dr. Nives Ličen.
POMOČ NA DOMU je odgovor
bolne ali ostarele družinske člane potrebujejo pomoč. Pred enim letom je začelo tovrstno usposabljanje 40 žensk, sedaj imajo še praktične vaje in so, pod vodstvom strokovno usposobljene sodelavke, pripravljene za izvajanje pomoči na domu. Med udeleženkami tečaja Karitas je kar nekaj žensk, ki so bile zaposlene v Alpini na Colu in prav to znanje je že šestim odprlo vrata do nove zaposlitve. V tem času smo dobili v dar tudi večje število bolniških postelj, ki jih tudi brezplačno posojamo.
Stisk, s katerimi se srečujemo, je veliko; pošteno povedano, veliko več, kot zmoremo. Veliko jih je tudi posledica razslojevanja družbe na bogate in revne; ob potrdilu o dohodkih, ki nam ga prosilec ali prosilka pomoči prinese, se pogosto zamislim in vprašam, kako naj družina z otroki preživi mesec s 70 tisočaki. Potem ni težko razumeti, da stalno nekaj prosimo. Brez dobrih ljudi, bi sodelavci Karitas ostali pred temi ljudmi praznih rok.
V imenu vseh sodelavcev Karitas in tistih, ki pomoč potrebujejo HVALA LEPA vsem, pa čeprav vemo, da še posebej za nas držijo besede matere Terezije, ki smo jih izbrali za geslo X. likovne kolonije Umetniki za karitas: »To kar delamo je le kaplja v oceanu. Toda, če tega ne bi storili, bi bila v oceanu kaplja manj.«
Jožica Ličen, voditeljica Karitas vipavske dekanija
V soboto. 18.12.2004, ob IB.uri, galerija v Vipavskem Križu. Odprtje razstave Kamnine in minerali iz zbirke
Fosili, naša naravna dediščina - 27
Staneta Bačarja.
Tokrat bom za spremembo pisal o fosilu, ki ni iz naših krajev, je pa »zgodba« o njem zares zelo zanimiva in poučna. Kaže nam, kako lahko razumevanje in zavedanje o Pomenu naravnih vrednot obrodi bogate sadove. Pove nam tudi, kako lahko naključna najdba, če pride v Prave roke, obogati znanost za nova spoznanja in vedenja o nekdanjem življenju.
27. marca 2003 mi je Marc Mitja Podaril fosil morskega ježka, ki ga je dober teden prej dobil Angel Batič iz Vipave, v kamnolomu Griža v dolini Rižane. Skoraj celo leto sem imel primerek doma, nato Pa sem ga odnesel na Naravoslovno ~ tehnično fakulteto v Ljubljano.
rp	J	J
tam so ježka raziskali in pripravili Posebno znanstveno razpravo. Iz nje vam posredujem najpomembnejše, da boste tudi vi, naši spoštovani bralci videli, kako takšen znanstven zapis izgleda.
Morski ježek Amblypygus dilatatus iz spodnjeeocenskega apnenca v kamnolomu Griža v dolini reke Rižane Vasja Mikuž & Rajko Pavlovec Katedra za geologijo in paleontologijo, Univerza v Ljubljani
Uvod
O eocenskih morskih ježkih v Sloveniji ne vemo veliko. Prav tako ni veliko literaturnih podatkov o njihovih najdbah pri nas. V zadnjem času so nekateri slovenski geologi našli nekaj primerkov, zbiralci in ljubitelji fosilov pa veliko njihovih ostankov. Zgodi se, da naletijo nanje tudi kmetje v vinogradih in zaposleni delavci v kamnolomih, ki jih včasih tudi shranijo in le redko opzorijo na najdbe. V zadnjem času je prišlo do takega primera, ko je marca 2003 v kamnolomu Griža v dolini Rižane strojnik Angel Batič iz Vipave našel v apnencu zanimivega morskega ježka. Gospod Angel Batič je morskega ježka izročil gospodu Mitji Marcu iz Ajdovščine, ki ga je podaril Stanislavu Bačarju iz Ajdovščine. Gospod Stanislav Bačarnam je letos najdbo posredoval v določitev.
Na Osnovni geološki karti SFRJ lista Trst je v okolici kamnoloma Griža	alveolinsko-numulitni
apnenec, ki mu pripisujejo paleocensko do eocensko starost (Pleničar, M., Polšak, A.& D. Sikič, 1969; Pleničar in sod., 1973). Iz navedenih kamnin navajajo številne mikrofosile, drugih fosilnih ostankov pa ne omenjajo. Pavlovec (1963,441) opisuje z obrobja Vipavske doline in Brkinov številne foraminifere, med ostalimi fosilnimi ostanki pa iz alveolinsko-numulitnega apnenca navaja še litotamnije, korale, hidrozoje, morske ježke, ramenonožce, školjke in polže. Mitrovič - Petrovič (1970;1971;1982), ki je raziskovala eocenske morske ježke z območja celotne nekdanje Jugoslavije, med opisanimi in ugotovljenimi primerki ne navaja
vrste Amblypygus dilatatus. Očitno je, da jih do takrat še v nobenem eocenskem najdišču niso našli. Ker nimamo vseh podatkov, je danes dobra tri desetletja kasneje morda situacija z najdbami omenjene vrste morskega ježka drugačna?
Opis morskega ježka
Material: En primerek v sivem alveolinsko-numulitnem apnencu. Gre za zelo dobro ohranjeno kameno jedro, ki je ločeno od matične kamnine in njegov notranji odtis. Primerek ima inventarno številko 4450, z dne 27. 3. 2003 in je v zbirki Stanislava Bačarja.
Nahajališče:	Kamnolom Griža
pod hribom Griža v dolini Rižane. S kamnolomom upravlja gradbeno podjetje »Primorje d.d.« iz Ajdovščine. Kamen lomijo za gramoz različne velikosti, uporabljajo ga tudi za beton.
Opis: Korona je majhna, nizka, malo izbočena do ploščata in polkrožno-ovalna do jajčasta. Vrh je skoraj v sredini, ambulakri so skoraj petaloidni s parnimi porami, rob korone je zaobljen. Oralna stran je ravna, osrednji del s polkrožnim peristomom je precej vbočen. Periprokt je velik, hruškast do elipsast, inframarginaren z dalšo osjo v smeri stranice hišice in nekako na sredini med peristomom in zadnjim robom, kar je zelo značilno za opisan takson.
Stratigrafska in geografska razširjenost: Dames (1877) navaja, da je opisana vrsta najdena v eocenskih apnencih najdišča Sa Giovanni Ilarione v Italiji. Nadalje piše Dames (1877, 88), da omenja Taramelli vrsta A.dilatatus iz Istre. Oppenheim (1902) vrsto omenja v najdišču Pojano pri Veroni, tamkajšnje plasti pa
pripadajo srednjeeocenskemu horizontu S. Giovanni Ilarione. Civillier (1930,240) v seznamu srednjeeocenskih	ostankov
Egipta omenja tudi ježka vrste Amblypygus dilatatus. Sapundžieva (19649 OPISUJE PRIMERKE IZ SPODNJEEOCENSKIH PLASTI Bolgarije, sicer pa je vrsta najdena še v eocenskih - lutecijskih skladih Grčije, Romunije, Madžarske, polootoka Krima v Ukrajini, Nemčije, Švice, Francije, Španije, iz Severne Afrike(Egipta, Libije) in Zahodne Afrike (Senegala, Konga, Angole). Wagner&Durham (1966) jo predstavlja iz eocenskih plasti Francije.
Zaključki
V zadnjem desetletju je bilo v Sloveniji najdenih veliko eocenskih morskih ježkov zelo različnih oblik in velikosti, ki so še vedno v raziskavah. Največ primerkov je iz Hišnih kamnin Goriških Brd in Vipavske doliune, nekaj tudi iz okolice Leskovca na južnem pobočju Vremščice injužnovzhodno od Ilirske Bistrice pri Kuteževem ter iz alveolinsko-numulitnega apnenca v kamnolomu na Črnem Kalu. Vse najdbe so iz zahodnega in južnozahodnega predela Slovenije,
torej so vezane na razmeroma širok pas eocenskih Hišnih kamnin in eocenskih alveolinsko-numulitnih apnencev, ki potekajo v smeri NW-SE.
Pri izkoriščanju in lomljenju eocenskega apnenca v kamnolomu Griža v dolini Rižane je bil povsem slučajno najden primerek morskega ježka, za katerega se je izkazalo, da pripada eocenski sicer geografsko precej razširjeni obliki Amblypygus dilatatus Agassiz&Desor, 1847. To ie prvi primerek te vrste pri nas, pričujoči članek pa prvi dokumentirani prispevek o eocenskih morskih ježkih na Slovenskem.
Na podlagi numulitin Nummulites archiaci Schaub,1962 in Assilina laxsispira De la Harpe, 1926 lahko kamninam v kamnolomu Griža, v katerih je bil najden morski ježek pripišemo spodnjeeocensko oz. srednje-cuisijsko starost.
Zahvale
Zahvaljujeva se najditelju Angelu Batiču za zanimivo in v slovenskem prostoru prvikrat ugotovljeno vrsto morskega ježka, Mitji Marcu in Stanislavu Bačarju za posredovanje fosilnega ostanka, tehniškemu sodelavcu Marijanu Grmu za fotografiji in situacijsko skico najdišča ter prof. Dr. Simonu Pircu za prevode v angleščino.«
Tako taka razprava zgleda in je seveda bolj obširna, posebej njen znanstveni del. Tudi sam se zahvaljujem Angelu Batiču in Mitji Marcu za podarjenega ježka, tako bo še en lep primerek na stalni razstavi v Ajdovščini.
Objavljamo fotografijo ježka Amblypygus dilatatus.
Stanislav Bačar, se nadaljuje
Turistično društvo Ajdovščino vabi na
Miklavžev
sejem
od 3.12. do 5.12.
v Ajdovščini - C2
Program prireditev:
Petek, od 16. ure dalje
• nastopi plesnih skupin •predstavitev KAŠ in CMD ob 18.00 -povei, kaj misliš o drogah ob 21.00 -rock koncert s skupinama SKAT in POKERHEADS
Sobota, od 9. ure dalje
•kmečka tržnica •nastopi plesnih skupin • ustvarjalne delavnice z UČNO HIŠO in POC ob 14.00 • PIKA NOGAVIČKA - predstava OŠ Ajdovščina ob 15.00 ‘Prihod MIKLAVŽA ob 17.00 -koncert tamburaškega orkestra DANICA ob 17.00 -žur s skupino KREDIT BAND
Nedelja, ob is. uri
•koncert pihalne godbe Vrhpolje - Vipava
Bogata sejemska ponudba
||j|| KS AJDOVŠČINA ®	OČELTRA
Turistično društvo Ajdovščina in Mladinski svet Ajdovščina
Veseli ^ december
PETEK, 10.12.
•16.00 FESTIVAL IGER
društvo JUTRO
SOBOTA, 11.12.
•	10.00 IZLET NA SNEG
Col
•20.00 IMPRO LIGA
Dom krajanov Ajdovščina
•	21.00 KAMPLC SNOWBOARD
FESTIVAL
društvo JUTRO
NEDEUA, 12.12.
•	17.00 VESELA AJDOVSKA TRŽNICA
Predstava dramske skupine ŽAR Predstavitev skupine DRUŽABNI PLESI Dom krajanov Ajdovščina •18.00100 DNI AFRIKE
potopisno predavanje Šola v Stomažu
SREDA, 15.12.
•	17.30 INSTALACIJA NA PROSTEM
LIČNA HIŠA Park v Ajdovščini
•18.30100 DNI AFRIKE
potopisno predavanje Lavričeva knjižnica Ajdovščina
ČETRTEK, 16.12.
•	19.00 INSTALACIJA NA PROSTEM
LIČNA HIŠA Šturje
PETEK, 17.12.
•	17.00 CIRKUŠKA DELAVNICA
Dom krajanov Ajdovščina
•	19.00 ODPRTJE RAZSTAVE
izdelkov nastalih na delavnicah LIČNA HIŠA
•20.00 REVIZOR
. KOMEDIJA KUD GRGAR Kulturni dom
SOBOTA, 18.12.
•	dopoldan PRAZNIČNA
BOLŠJA TRŽNICA
Trg 1. slovenske vlade
•	11.00 LOV ZA SKRITIM
ZAKLADOM
Ajdovščina
•	14.00 POSTAVITEV DREVOREDA
SMREČIC
Trg 1. slovenske vlade
•	17.00 BETLEHEMSKA LUČ
Trg 1. slovenske vlade
NEDEUA, 19.12.
, • 19.00 ZDRUŽITEV V ZAFLAŠKI
NEDEUA, 26.12.
•15.00 SRAJČKA
lutkovna predstava KUD ŠTRUDL
PRIHOD DEDKA MRAZA DELAVNICA POC RAJANJE Z OTROCI
kinodvorana Ajdovščina
KS AJDOVŠČINA
7., 9. in 14.12. od 16.30 do 18.00 božično novoletne ustavrjalnice na ZPM
Ste mali podjetnik?
Ste se naveličali »prekladanja» papirjev?
Začenjate novo dejavnost?
Dovolite, da ■f knjigovodske pl posle hitro, strokovno in poceni, namesto vas, opravimo mi!
Pokličite 05 36 88 000 ali 041 345 394 ali nas osebno obiščite.
mmmmk
Marčeta Čermelj s.p. Kamnje 31 5263 Dobravlje
v
je zgomje vipavski časnih
LATNIK
KOLEDAR PRIREDITEV V AJDOVŠČINI ZA DECEMBER
RAZSTAVE
PILONOVA GALERIJA, Ajdovščina:
Do 12. decembra na ogled kiparska in fotografska razstave SVETLOBA - V KAMEN UJETA avtorjev SILVESTRA FAKUČA in PRIMOŽA BRECLJA 17. decembra ob 19.00- odprtje dveh razstav: VENO PILON S POVRATNIKI ANDRE KERTESZ-fotografije 1914-15 V zgornjih nadstropjih je na ogled stalna zbirka Pilonovih likovnih del in fotografij.
Ogledi: od torka do petka med 10.00 in 17.00 uro, sobota in nedelja od 15.00 do 18.00, ob ponedeljkih in praznikih galerija počiva.
INFO: 05/368-91-77
MUZEJSKA STAVBA V AJDOVŠČINI Na ogled ponuja dvoje stalnih zbirk:
ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja v spodnjih prostorih muzejske stavbe.
ARHEOLOŠKA ZBIRKA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini pa je razstavljena v zgornjih prostorih muzejske stavbe. Avtorica zbirke je Beatriče Žbona Trkman, arheologinja Goriškega muzeja. Zbirka je v letošnjem letu prejela prestižno VALVAZORJEVO NAGRADO, torej si jo velja ogledati!
Ogledi: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure, organizirane skupine pa si razstavo lahko ogledajo tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36-63-900, 051-304-607.
TIC AJDOVŠČINA
ŽLAHTNA PODOBA VIPAVSKE DOLINE, razstava stekleničenih vin , odprta bo do novega leta.
TIC Ajdovščina je odprt od ponedeljka do petka med 8.00 in 15.00 uro. Pri nas lahko dobite vse mogoče informacije, pripravimo vam program izleta po Vipavski dolini, nudimo lokalno turistično vodenje.
INFO: 05/366-39-00, 051-304-607, tic.ajdovscina@siol.net LIČNA HIŠA Ajdovščina Lična hiša vabi na delavnice:
TEČAJ LIKOVNIH TEHNIK za mlade in odrasle
-	AKRILNA TEHNIKA, pričetek v torek, 11. januar ob 18.00 uri
Delavnica je namenjena starejšim od 18 let, traja bo 5 tednov, cena 30.000 tolarjev; INDIVIDUALNE URE RISANJA IN SLIKANJA za odrasle in mladino - za pripravo na sprejemne izpite na likovnih šolah;
Odprto: vsak dan med 9.00 iir 13.00 ter med 15.00 in 18.00, sobota v dopoldanskem času INFO: Polona 040-839-745, David 040-839-729 GALERIJA DOM KRAJANOV, Vipavski Križ: INFO: Marija Bat, 05/368-88-03 PROSTORI KRAJEVNE SKUPNOSTI CESTA
Na ogled je stalna razstava slik na temo CESTA NEKOČ IN DANES, avtorice Cvetke Kravos. Razstavo vam lahko pokaže g. Cvetka, ključe ima tudi tajnica KS Lucija Batič, za informacije pa lahko pokličete predsednika KS Cesta, Alberta Kravosa 041-452-552.
PRIREDITVE:
ZVEZA KULTURNIH DRUŠTEV AJDOVŠČINA
Torek, 14, decembra - Gledališki abonma; ogled predstave Zgodbe iz Dunajskega gozda v Drami Ljubljana.
Četrtek. 16. decembra. Dvorec Zemono ob 20.00
-	koncert ansambla TRIO LUWIGANA glasbeni abonma in izven lnfo:ZKD Ajdovščina, 05/36-430-72.
OBČINA AJDOVŠČINA
vabi na praznovanje DNEVA SAMOSTOJNOSTI Nedelia. 26. 12. ob 19.00. Dom kulture Ajdovščina
VINSKI HRAMI VIPAVSKE DOLINE
Od martina do božiča
Sobota. 4. december - GOČE
Med 17.00 in 21.00 uro bodo za obiskovalce
odprta vrata hramov ponudnikov.
Sobota. 11. december - PLANINA
Od 16.00 ure dalje bodo za obiskovalce odprta
vrata hramov ponudnikov.
Ob 20.00, stavba krajevne skupnosti:
-	podelitev listin Matije Vertovca za najboljša vina, degustacija vin planinskih vinarjev, zabavni večer ob živi glasbi! Dobrodošli!
OSMICE:
10. do 19. decembra - Osmica na Kmetiji
Černigoj, Lokavec, 05/364-21-92
18. do 26. decembra - Osmica Vina Štrukelj,
Selo, 05/368-47-74
INFO: Razvojna agencija ROD, Ajdovščina, 05/36-53-600 ali na TIC Ajd. 05/36-63-900 GLASBENA ŠOLA VINKO VODOPIVEC Petek. 17. december ob 19.30, Dvorec Zemono
-	Koncert učiteljev
Ponedeljek, 20. december ob 18.00. dvorana v Dobravljah - nastop šolskega Godalnega in pihalnega orkestra
Torek. 21. december ob 18.00. OŠ Vipava - nastop
harmonikarskega orkestra in balerin
Sreda. 23. december ob 19.00. šolska dvorana
-	nastop učencev solistov
Povabljeni na te in še celo vrsto drugih prireditev, pri katerih sodelujejo tudi učenci Glasbene šole Vinka Vodopivca iz Ajdovščine. LAVRIČEVA KNJIŽNICA Ure pravljic:
Ajdovščina: ob četrtkih ob 16.30 od 3-5 let ob 17.15 nad 5 let Vipava:	v sredo ob 17. uri.
Podnanos: : v sredo ob 11.uri.
Prireditve:
Petek. 3. decembra 2004 ob 18.00:
Pripravili smo vam srečanje z monsinjorjem Janezom Zupetom. Mojster prevodov je za svoje delo prejel Sovretovo nagrado. Vendar je tudi profesor, urednik, pravkar je izšla njegova knjiga nedeljskih in prazniških nagovorov Pot, resnica in življenje. Z njim se bo pogovarjal David Puc. Ponedeljek, 6. december 2004 ob 18.30: Srečanje z letošnjim dobitnikom Rožančeve nagrade za esejistiko Gorazdom Kocjančičem. Srečanje bo vodila Ivana Slamič.
Sreda. 15. decembra 2004 ob 18.30:
Predavanje Mojce Čuk : 100 dni Afrike.
Mojca Čuk je letošnje poletje tri mesece kot prostovoljka preživela v vrtcu bocvanske vasi Serowe. Za leto 2005 je pripravila koledar s fotografijami obrazov otrok, ki jih je vsak dan srečevala in se z njimi igrala. Kaj vse je doživela, kaj je videla, spoznala - vse to boste slišali in videli na njenem predavanju.
Razstava:
Od začetka decembra bo v prostorih knjižnice na ogled fotografska razstava Mojce Čuk:
Obrazi Afrike.
Študijski krožek ČITALNICA
Vas vabi na svoje srečanje v torek. 7. decembra
ob 18. uri v prostorih knjižnice.
Pogovarjali se bomo o knjigah, ki opisujejo življenjsko zgodbo in tragično usodo Stanka Vuka in njegove žene Danice. Njuna še vedno skrivnostna smrt je prevzela ne samo zgodovinarje ampak tudi take pisatelje kot sta Boris Pahor in Fulvio Tomizza.
Vabljeni tudi novi člani. Vse informacije dobite pri gospe Alenki Furlan na telefon 3661 328. INFO: 05/36-61-328 PRAZNIČNA BOLŠJA TRŽNICA Sobota. 18. december - Trg 1. slovenske vlade v Ajdovščini. Še posebej povabljeni vsi izdelovalci, rokodelci, umetniki z voščilnicami, prazničnimi
darilci,....
Stojnice so pripravljene, najem posamezne je 1000 tolarjev.
INFO: 051-416-775
KINO
prve slovenske vlade, Ajdovščina
BRATA (epska pustolovščina)
Petek, 3. 12 ob 20.15
Sobota, 4. 12. ob 20.15
Nedelja, 5. 12. ob 20.15
yAS OB GOZDU - repriza
Četrtek, 9. 12. ob 20.15
Petek, 10. 12. ob 20.15
Sobota, 11. 12. ob 20.15
Nedelja, 12. 12. ob 20.15
KRALJESTVO MORSKEGA PSA - animirani
film
Petek, 10. 12. ob 18.00
Sobota, 11. 12. ob 18.00
Nedelja, 12. 12. ob 18.00
MANDŽURSKI KANDIDAT
Četrtek, 16. 12. ob 20.15
Petek, 17. 12. ob 20.15
ALIEN VS. PREDATOR - pustolovski
Sobota, 18. 12. ob 20.15
Nedelja, 19. 12. ob 20.15
DODGEBALL - športna komedija
Četrtek, 23. 12. ob 20.15
Sobota, 25. 12. ob 20.15
Nedelja, 26. 12. ob 20.15
UROČENA ELI - komedija
Četrtek, 30.12. ob 20.15
Sobota, 1. 1. ob 18.00
Nedelja, 2. 1. ob 18.00
POZABLJENI - psihološki triler
Sobota, 1. 1. ob 20.15
Nedelja, 2. Lob 20.15
INFO: 051-416-775, TTX stran 264 ali
www.novagorica.com/kino-ajdovscina
ŠPORT IN REKREACIJA
ZAVOD ZA ŠPORT AJDOVŠČINA JESENSKE POČITNICE: - TEČAJ
GIMNASTIKE!
Tečaj je BREZPLAČEN, namenjen predvsem šolarjem od 3. do 7. razreda, pa tudi ostalim otrokom. Potekal bo v mali dvorani ŠC Police od srede, 3. novembra, do petka, 5. novembra med 13. in 14. uro.
ŠPORTNA ABECEDA Vadba je namenjena otrokom od 4. do 6. leta starosti. Skozi elementarne igre in osnovne oblike gibanja se bodo otroci srečevali z različnimi gibalnimi situacijami in tako dopolnjevali njihovo gibalno znanje.
Da starši ne boste ostali praznih rok pa smo poskrbeli tudi za Vas. Vzporedno z vadbo vaših otrok se boste lahko udeležili RŠP (Rekreativno športne vadbe). Tu se boste spoznali z osnovami različnega ogrevanja, razteznimi in krepilnimi vajami ter počasi dvigali svojo moč in vzdržljivost na višji nivo.
Kdaj? Vsak TOREK od 19.00 do 20.00 M.D.
Cena: Enkratni obisk 700 SIT; enkratni obisk za enega otroka in enega starša 1.200 SIT; enkratni obisk za dva otroka in enega starša 1.500 SIT; mesečna karta 2.300 SIT VADITELJA: Primož SULIČ-prof. Š.V.-otroci, Danilo PUDGAR-prof. Š.V.-odrasli TERAPEVTSKA VADBA Terapevtska vadba je namenjena iskanju lastnega zadovoljstva, dobrega počutja, zabave, sprostitve obenem pa odpravljanju zdravstvenih težav, ki predstavljajo oviro za popolno izpolnitev vsakdanjih nalog.
Kdaj? Vsak ČETRTEK od 20.30 do 21.30 M.D. Cena: Enkratni obisk 800SIT, mesečna karta 2.500 SIT
VADITELJICA: Klavdija KRUŠEČ viš. Fiz.
AEROBIKA
Aerobika je ena najpopularnejših športnih dejavnosti, s katero se večinoma ukvarjajo ženske.
Vadba je dinamična, spremljajo glasba, delo v skupini je prijetno in zabavno. Na vadbi se sprostite, porabite veliko kaloriji in oblikujete telo.
Kdaj? Vsak PONEDELJEK od 20.30 do 21.30 M.D.
Cena: Enkratni obisk 800 SIT, mesečna karta 2.500 SIT
VADITELJICA: Tatjana REBEK inštr. Aerobike Mesečna vstopnica za aerobiko in terapevtsko vadbo 5.000 SIT
OSTALO
Namizni tenis, plezanje
Kdaj? Vsak dan od 16.00 ure dalie. termine si
lahko rezervirate po dogovoru
Cena 500 SIT na uro
Info: 05/364-47-21, 051-419-870
e-mail: zavodzasport.ajdovscina@siol.net
PD AJDOVŠČINA
Sobota, 11. december-IZLIV SOČE, lahka pot, vodi A. Bavčar
Nedelja, 19. december ZIMSKI POHOD NA JAVORNIK, lahka pot INFO: 031-818-936
OBVESTILA
CENTER MLADINSKIH DEJAVNOSTI
CMD prireja v mesecu decembru delavnice izdelovanja novoletnih okraskov, novoletnih voščilnic in nasploh vsega kar spada k novoletnemu vzdušju.
1. decembera bo CMD obeležil svetovni dan boja proti AIDS-u, izdelovali bomo rdeče pentlje ter izvedli delavnico in pogovor na temo nevarnosti aidsa.
Kot vsako leto bo CMD tudi tokrat prisoten na Miklavževem sejmu v Ajdovščini s skupino prostovoljcev, kjer bomo poleg predstavitve prostovoljnega dela poskušali širšo javnost opomnit na to, daje 5. december poleg Miklavža tudi Dan prostovoljnega dela. Ob že ustaljeni ponudbi programa - brezplačna uporaba interneta, pink-ponk, namizni nogomet...še naprej poteka brezplačne učna pomoč za osnovnošolce ter možnost umetniškega izražanja na kakršenkoli način: vaše ideje naš material. CMD bo v decembru odšel na zimski pohod na Otliško okno.
CMD se nahaja v vojašnici na Ribniku, odprti smo med tednom od 12 do 18 ure!
Tel.:05/36 89 383 ali 041/945 392 www.cmd-
ajd.info
DRUŠTVO MOST, Univ. za 3. življenjsko obdobje Društvo MOST se letos vključuje v sklop občinskih prireditev VESELI DECEMBER V AJDOVŠČINI.
Sobota. 4. december - pohod k Sv. Pavlu nad Vrtovinom in Črniški kanjon, vabljeni vsi ljubitelji hoje in narave. Do Vrtovina se bomo odpravili z avtomobili, dobimo se ob 8.00 zjutraj pred avtobusno postajo v Ajdovščini. Štart pohoda ob 8.30 pred cerkvijo v Vrtovinu.
Pohod je nezahteven, s postanki traja približno 3 ure in pol. V primeru slabega vremena pohod odpade.
Četrtek. 9. december - nastop dramske skupine ŽAR v Bolnišnici v Šempetru z Veselo Ajdovsko tržnico.
Nedelia. 12. decembra ob 17.00 - NAZAJ V PLANINSKI RAJ in predstavitev skupine DRUŽABNI PLESI, Dom krajanov Ajdovščina Sreda. 15. december - NOVOLETNO SREČANJE za člane društva MOST v restavraciji Primorje. Prijave sprejemamo v torek, 7. 12. od 8.00 do 10.00 ure na sedežu društva. Sobota. 18. december - VESELA AJDOVSKA TRŽNICA nastopa v Portorožu, v hotelu Slovenija. Dramska skupina ŽAR bo nastopila za delavce podjetja JUST.
INFO: GSM 041-485-081 ali 05/36 45 338. OBVESTILA DRUŠTVA UPOKOJENCEV
AJDOVŠČINA:
Društvo upokojencev Ajdovščina je za mesec december pripravilo naslednji program:
Vsak prvi petek v mesecu med 9.00 in 11.00 uro v prostorih Društva upokojencev poteka merjenje krvnega tlaka.
Vsako prvo sredo v mesecu ob 16.00 uri
-	merjenje krvnega tlaka v prostorih KS na Planini.
REKREACIJA v ŠC Police - vsak torek med
17.00	in 18.00 uro.	- {• j <
BALINANJE - vsak torek in četrtek v dopoldanskem času v Športnem parku Pale. PIKADO - vsak torek in petek od 17.00 — 19.00 v Palah
REŠEVANJE KRIŽANK - vsak četrtek med
16.00	in 18.00 uro v Palah
Prvo in tretjo soboto v decembru - 4: in 18. decembra med 19.00 in 23.00 uro DRUŽABNO SREČANJE S PLESOM V RESTAVRACIJI PRIMORJE V AJDOVŠČINI.
Sobota. 11. 12 - popoldansko kopanje v Izoli; SILVESTROVANJE za člane Društva upokojencev Ajdovščina in Društva invalidov Ajdovščina - Vipava bo 8. januarja 2005!
Prijavite se lahko do 26. decembra 2004 v drogeriji Terčelj v Ajdovščini.
Vabimo vse člane, da se nam v čim večjem številu pridružijo pri športnih dejavnostih, dobrodošle pa bodo tudi vaše želje in pobude po dodatnih aktivnostih v društvu.
Pisarna Društva upokojencev Ajdovščina obratuje ob pon., sredah in petkih med 9.00 in 11.00 uro, na naslovu Cesta IX. Korpusa 1 v Ajdovščini, telefon 05/366-13-83.
KARITAS
Prva socialna pomoč in sprejem prispevkov in dobro ohranjenih in čistih oblačil, pohištva, gospodinjskih aparatov in drugih predmetov
-	ponedeljek od 9. do 11. ure, torek in četrtek od_ 17. do 18. ure.
Pomoč na domu bolnim, ostarelim in družinam informacije gsm. 041 638 208 - Katarina Deotto Pomoč otrokom:
Popoldan na Cesti - učna pomoč - sreda in četrtgK. od 15. do 17. ure
Svetovalnica za starše, otroke in mladostnike
-	drugi četrtek v mesecu v Domu karitas na Cesti od 17. do 18. ure ali na podlagi najave, informacije 05 364 79 64 - Tanja Žorž; e-pošta: pnc-svetovalnica@kp.karitas.si Pomoč materam in otrokom:
Materinski dom - 05 364 79 64 ali 05 33 00 234; e-pošta: karitas.samarijan@rkc.si Stalna prodajna razstava likovnih del UMETNIKI ZA KARITAS je v prostorih Karitas vipavske dekanije, Nove KBM v Ajdovščini in Hipermarketu MERCATOR v £Jovi Gorici -informacije na gsm. 041 429 713.
Informacije: Karitas vipavske dekanije, Ajdovščina, Vipavska cesta 11 (bivša vojašnica poleg Upravne enote) vsak ponedeljek med 9._in_ 11. uro, vsak torek in četrtek med 17. in 18. uro INFO: 05/36-62-372 ali 041-429-713, e-pošta: jozica.licen(2}rkc.si
KLUB KRŠČANSKIH IZOBRAŽENCEV
vabi na Adventne večere, ki bodo potekali v Škofijski gimnaziji v Vipavi ob petkih s pričetkom ob 20. uri:
3. 12 - Dr. Marko Pišljar: STISKE V STAROST 10. decembra - p.dr. Marjan Šef in dr. Janez Cerkovnik: NOVE POTI EVANGELIZACIJE 17. decembra - dr. Primož Krečič: LJUBEZEN POVEZUJE NASPROTJA.
Srečanja kluba Krščanskih izobražencev za področje celotne vipavske dekanije so vsak drugi torek v mesecu ob 20. uri v učilnici ajdovske župnijske cerkve. Vabljeni novi člani. Informacije za rubriko Koledar zbiramo do 25. v mesecu.
INFO: 36-63-900, 051-304-607, e-mail: tic.ajdovscina@siol.net, naslov: TIC Ajdovščina,
Lokarjev drevored 8b, Ajdovščina.
P odražam ponovno obnavljajo
Spoznavali svojo domovino
Sv. Socerb nad Podrago
Podraška podružnična cerkev sv. Socerba je od vasi oddaljena slabo uro hoda. Njene ruševine stojijo na slikoviti in razgledni vzpetini. Najstarejši ohranjen dokument, ki dokazuje njen obstoj, je posvetilna Hstina iz leta 1642. Razni zgodovinski zapisi jo omenjajo v 17. in 18. stoletju. Leta 1878 je močna burja podrla zvončnico na cerkveno streho >n jo tako močno poškodovala, da je bila poslej cerkvica zapuščena. Leta 1900 so jo začeli obnavljati in je bila 27. oktobra 1901 spet blagoslovljena. Zal ji je bil usojen ponovni propad med drugo svetovno vojno. Ohranil se je kip sv. Socerba, ki so ga vaščani kmalu po vojni prenesli v župnijsko cerkev, kjer potrpežljivo čaka, da ga spet ponesejo na prvotno mesto.
Menda še edina zapuščena cerkev v vipavski dekaniji se sedaj obnavlja. Minilo je že več kot šest desetletji, odkar so se v njej Podražani zadnjič zbrali pri bogoslužju. Lansko leto, ko so že stekla pripravljalna dela za obnovo (priprava dokumentacije, izboljšava dovozne poti, zbiranje finančnih sredstev), so ob ruševinah spet obnovili šmarnično pobožnost. Zadnja leta privablja ta kraj tudi Veliko sprehajalcev, že dve leti zapored pa se tu zbirajo domačini na silvesterski večer.
Sprva je vodil vsa dela župnijski svet, letošnjo pomlad pa je bil unenovan gradbeni odbor. Ob začetku obnovitvenih del je izšla knjižica z naslovom Sv. Socerb nad Podrago, ki obsega 32 strani 'n je razdeljena na štiri poglavja. Prvo prinaša zanimive podatke o Preteklosti cerkve. V drugem delu so opisane zgodovinske podlage in vsebina legende o življenju
in mučeniški smrti sv. Socerba. Sledijo spominski zapisi o shodih in bogoslužju, ki so se ohranili kot nepozabna doživetja. Za zaključek je predstavljen še projekt obnove. V knjižici so objavljeni dokumenti in fotografije, ki vsebinsko dopolnjujejo posamezna poglavja. Predstavitev knjižice je bila v Podragi, 23. oktobra 2004. Prireditev je obogatila razstava, ki je z zgodovinskimi zapisi in fotografijami spregovorila o preteklosti in sedanjosti cerkve. Predvsem so pritegnile pozornost domačinov tri starejše fotografije udeležencev majskih shodov v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno.
Avtorica teksta in razstave je domačinka Lilijana Vidrih Lavrenčič, tiskarsko delo pa je opravil in poklonil svoji rojstni vasi Stojan Janežič. Izkupiček prodanih izvodov je namenjen obnovi porušene cerkve.	LVL
Most v Zasavju
Pestra je paleta dejavnosti Društva Most, Univerze za tretje življenjsko obdobje. Odpravijo se tudi na ekskurzije, tokrat so jo mahnili proti Zasavju.
Prvi postanek je bil že v Dolu pri Ljubljani, kjer so se seznanili z zgodovino znamenitega Dolskega gradu, ki je sedaj, žal, že skoraj v ruševinah. Od začetka 19, stoletja je bila v njem najbogatejša knjižnica na Slovenskem in muzej z zbirko predmetov, ki so bili kakorkoli povezani z deželo Kranjsko.
V rojstnem kraju Jurija Vege, v Zagorici pri Moravčah, si je marsikdo priznal, kako slabo poznamo svoje znamenite in pomembne prednike. Vega ni bil le topniški oficir in matematik, temveč tudi vsestranski znanstvenik in izumitelj ter član več akademij znanosti po Evropi. Če bi živel, recimo 100 let pozneje, smo ugibali, bi se zelo verjetno znašel med prejemniki Nobelove nagrade.
Na Vačah je za odlično razpoloženje in originalno vzdušje ob ogledu kraja, Vaške situle in geološkega središča Slovenije na Slivnem vrhu, poskrbela Mojca Kolenc, članica družinskega gledališča iz Vač. V cerkvi sv. Andreja je bil vreden ogleda Jezusov grob, okrašen s češkim steklom. Z mnogimi znamenitostmi je postregel
grad Bogenšperk. V njem je sedaj poročna soba, najzanimivejša zbirka zemljevidov s knjižnico in seveda znamenita Valvasorjeva delovna soba z njegovo nezamenljivo Slavo Vojvodine Kranjske.
V Trbovljah so naš poln avtobus sprejeli člani trboveljske Univerze za tretje obdobje in predstavniki Turističnega društva, z bogatim kulturnim programom. Tudi
ajdovska Vesela tržnica je dobila svoje mesto v programu. Žar s pravim žarom. Nekateri naši člani,so si ogledali rudarski stanovanji iz leta 1920 in 1960, drugi pa zbirko lutk v Hrastniku.
Brez večernega druženja si dobre ekskurzije ne moremo zamisliti, izkušnje se kopičijo, odločitve za naslednjo pot pa so kar same po sebi umevne.	Mirko Sterman
Ptičarji gostovali v Vipavi
Raje bi razstavljali doma
Društvo za varstvo in vzgojo ptic Ajdovščina je v soboto, 6. in nedeljo, 7. novembra pripravilo razstavo ptic v stari šoli v Vipavi. Videti je bilo mogoče 650 različnih vrst ptic pevk, kanarčkov, papig in drugih, ki nas spremljajo tudi v naravi.
Srečanja ljubiteljev ptic se je udeležilo osem slovenskih društev. Prihajali so iz Kranja, Škofje Loke, Ilirske Bistrice, Izole, Trbovelj, Ljubljane, Nove Gorice in seveda Ajdovščine.
Sicer imamo v Sloveniji več kot 30 podobnih društev, ki skrbijo, da nas v nov dan pospremi ptičje petje.
Pri ocenjevanju najlepših primerkov po posameznih kategorijah so se sicer najbolj izkazali novogoriški »čivkarji«, ki so tja doli na zahodni del Vipavske doline odnesli kar 6 pokalov, od devetih, kolikor jih je bilo na voljo.
Ajdovsko čast je rešil, pogojno
rečeno, Angel Černigoj iz Ustij doma, kije dobil najvišje priznanje za svojega kanarčka, pevca po poklicu.
V informacijo naj dodamo, da si je ajdovsko društvo letos izborilo svoje lastne prostore. Dobili so jih v bivši kasarni v Palah. Člani društva so takoj poprijeli za delo. Postorili so najnujnejše, tako da se lahko dobivajo na svojem, spravijo klubsko dokumentacijo in sestankujejo.
Danes so taki, da lahko normalno in še bolj zagnano opravljajo svoje poslanstvo. Lahko se jim seveda pridružite, če želite o svojih letečih sosedih izvedeti kaj več.
Ivan Mermolja
O, kaj pa je zdaj to? a ni več
^etrišča. Ne, nepreklicno, ne. Tip je nakladal ’n nakladal in nakladal... Pa so me naprosili, bi namesto njega pisal Jaz. No, tista M-'trišča. Res, preveč je nakladal, filozofiral. Sicer meni ni povsem jasno, kdo so filozofi; a so mogoče to tisti, ki filajo zofe, oziroma Popravljajo stare kanapeje in kavče. Mislim, je res že bil čas, da so tipčka poslali, ^a je končno namenjen časopisni prostor meni. pa veste kdo sem. Ja, dobro obvladam slovenščino, to že, ampak prihajam iz... ah, SaJ R> ni pomembno. No, moje ime je ESTELL DEL MAYO. Ukvarjam se z literaturo 'n nekoliko tudi z novinarstvom, saj sem dopisnik dveh ugledni svetovnih časopisov, tako je pač naneslo, da sem se naselil v vaši uolini in so me poprosili, da bi kaj napisal Infii za Latnik.
Ej, gremo delat!
V vinu je resnica, saj poznate ta izrek. Pa je res, vsaj tista kemijska, če že druge ni. In ob vinu se znamo razgovoriti, ali pa smo kar tiho in gledamo nekam v vesolje naših nerešenih problemov.
In dogodilo se je, da sem padel v neko pokuševalsko ekspertno združbo samih zapriseženih poznavalcev vin. Pa se je izkazalo, da so sami bleferji in povprečni pivci, ampak... Ne, pomembneje, kaj so tvezili. Vidite, tako sem prišel do avtentičnega mnenja, če hočete javnega mnenja. Tipčki so se prepirali o tem, kateri kandidat bi moral v parlament. Pa sem si mislil, da bo konec politike, in da bomo kakšno rekli še o slikarstvu, pa nič. Gonili so svojo. Nekoga so pošiljali nazaj v Argentino, lepi poslanki pa bi radi vsi po vrsti pogledali globoko v... v oči... Ja, skoraj vsak bi spil z njo kavico in ji priznal, da... Prerekanju ni bilo ne konca ne kraja. V naslednji kleti smo že prišli do konsenza, da smo pač izvolili tiste, ki si to zaslužijo. In še v naslednji, smo že peli; prav vse od znamenite tiste, no tiste, daje nekaj vstalo, mislim, daje to bila Primorska je vstala, ali nekaj takega. Proti jutru smo bili že sami parlamentarci. Na vse smo se spoznali, na ceste, na finance, na šolstvo, na vesolje, na vse. In sem slišal takle dialog: (govorca bom označil z A in B).
»Ma, ti povem, da bi bilo treba te kurčeve belčke počasi nagnat nazaj v Argentino. Jebemti, kaj bodo zdaj nam solili pamet in ga srali tu. Tam dol naj bi rihtali gospodarstvo, če so res toliko sposobni. Mi smo pa res take mone, da sprejmemo vsakega kurca, ki ga nam vsilijo,« seje A zariplo oglasil.
»Ma dej dej, kašni belčki. To sami politični trgovci. Se pač prodajo stranki, ki jim pomaga
do oblasti. Kaj boš ti govoril o Belčkih, ko pa nimaš pojma, kaj je bilo res. Ti si še po jajčkih skakal, ko so se med sabo ravsali, tako kot jaz. Mene prav en kure briga, kaj se kregajo med sabo in preštevajo kosti. Naj grejo vsi skupaj u... in naj se raje brigajo za gospodarstvo. To jih pa en kure briga. Vse fabrke so prodali, delavčke bodo pa zdresirali, da bodo tiho,« je B umirjeno rekel
»Ti si mona, kaj ti veš. Tevi kurci se grejo ekonomsko vojno. Radi bi nas še k obvezni maši nagnali, to vidiš«
»Ma kaj te ti farji tolk motijo. Naj imajo svoje ovce, pa kaj. Saj je demokracija, ne. Ti bi najbrš rad spet cajte, ko si še s partijsko knjižico mahal in letal po tistih sejah. Ste sjali, ja, ma tudi vse poželi. E, vemo, kako je to šlo, vemo!«
»Kaj kurac ti veš. Bajto si zgradil na kredit, in to kakšen, je bi ga. Štipendijo si tudi imel in službo si takoj dobil. In švercal si kavo in pralne praške in mandarine...«
»Ja, in ti,« se je B povsem razjezil in odložil kozarec.
»O, prjatu, jaz nikoli nisem bil v partiji, nikoli, razumeš!« se je zarepenčil A. »Ti, ti si pa imel privilegije, saj se ve. Porka madona, ti boš meni zdaj očital mojo bajto. Pa ti veš, kolikokrat sem moral peljati pesek s karjolo, pa veš koliko malte sem znosil. Ti kurac pa si lepo živel v družbenem trisobnem stanovanju, ki si ga potem ugodno odkupil.«
»Pusti u kurac že enkrat mojo partijo, jebemti! So bili pač taki časi. Sem bil pač v taki službi, da sem moral biti v partiji. Pa kaj, sistem je bil tak, da nas je večina imela profit. Poglej, sindikalne ozimnice, poceni zdravilišča, poceni zobozdravniki, zastonj univerza, krediti in zagotovljene službe, če si bil sistemu lojalen.«
»Maja, pravljice... In bencinski boni in par in nepar vožnje in ni bilo olja in pralnega praška in samo zavojček kave. A, kaj pa to, a. Jebemti, kaj pa to?«
»Dobro no, je bla kriza, je bla. Vidiš, smo se pa znašli. To nas je sililo v inovativnost, to nam je kodralo možgančke«
»Ti si res še rdeč, porko dindjo.«
»Ma dej dej, natoči, natoči rdečega«
»Vidiš, vidiš, še vino hočeš rdeče...«
»Jej jej, si danes težak. So ti zrasla krila, a, ker je zmagal tvoj ljubljeni vodja. Ej, stari moj, to bomo še videli, kako boste zvozili. Vsi ti kurci se med sabo pogovorijo kdo bo kje komandiral, mi pa naj bomo lepo tiho. Kure pa politika, na zdravje.«
Nekaj časa sta bila zamišljeno tiho in sta skušala zapet z nami. Pa sta se spet pomaknila k sodu in je A rekel: »Ti, ma... provizijo od, no saj veš, od tistih naročil, bova delila ne...«
B je bil nekaj časa tiho, si gladil redke lase in končno rekel: »Jebi ga, bova pač morala. Vidiš, ko gre za keš, politika gor ali dol. Keš, stari moj, keš vlada, ne tisti kurci, ki ropotajo in ropotajo«
Pa sem ju preslišal. Pomešal sem se med ostale pivce in pevce. Priznati moram, da sem se ga kar precej naložil,in da sem v jutro stopil v spremstvu dobro rejenega tigra, za katerega sem vedel, da bo šele naslednji dan dobil pravo vlogo.
No, če sem tale prvi zapis malce nerodno zapisal; ja, je pač tako, da sem pomešal nekaj čiste slovenščine z narečnimi besedami. Tak je pač utrip tega časa. In mislim resno s to novo rubriko, ki naj bi vsebovala polemičnost, oziroma ekstrakt polemičnosti iz življenja samega, ne pa tista filozofija Vetrišča.
ESTELL DEL MAYO
Odkopavali in odkopali.
Pesem je zaklad
Budanje. Vas z bogato tradicijo. Vas, kjer se vedno nekaj dogaja. Vas, ki diha kot eno. Vas, kjer so v letu 2004 pripravili izjemen projekt, katerega predstavitev širši javnosti je bila v soboto, 6. novembra. Dvorana Zadružnega doma je bila skoraj premajhna za vse, ki so se želeli udeležiti predstavitve projekta z naslovom Pesem je zaklad.
Voditeljici večera Helena Ukmar in Urška Kranjc sta v mraku ob svečah pozdravili vse prisotne in pletli misli v venec pesmi, venec melodij, kot so zvenele nekoč. Na odru se je po pozdravnem nagovoru zvrstilo okrog 130 nastopajočih iz 8 različnih pevskih sestavov.
V glasbenem delu večera se je kot prvi predstavil zbor z najdaljšo tradicijo, zbor, ki ima največ nastopov
-	nastopa namreč vsako nedeljo pri maši, cerkveni mešani zbor Budanje, ki ga vodi Marjan Praček. Predstavil se je s skladbo Ko dan se zaznava, sicer Slomškovo delo, a so si jo Budanjci kar malo priredili, zato se je tudi uvrstila v projekt Pesem je zaklad. Kot svojo zadnjo skladbo so zapeli Usedi se, usedi.
Beseda je nato pripadla najbolj zaslužnim, da je zbirka ugledala luč sveta in sicer pobudniku Ivanu Krasni, ki je projekt predstavil s številkami in se hkrati zahvalil vsem sodelujočim za vztrajnost in dobro voljo. Za njim je prišel na oder najbolj oblegan tercet v zadnjem obdobju, tercet AMI, ki ga sestavljajo Anka Ferjančič, Majda Kranjc in Ivanka Krasna. Zapele so pesem, ki jim je najbolj pri srcu, Slovenka sem. Po pesmi so v nekaj besedah opisale svoje zadovoljstvo, da so se te stare ljudske pesmi zapisale, in da se bodo sedaj tudi prek notnega zapisa lahko prenašale na nove generacije. Stare čase so obujale še s pesmijo Ko ptičica ta mala Na odru so se jim pridružili še sovrstniki Jože, Ivan, Franc, Ivan, Franko in skupaj so predstavili skladbo Tam je moj slovenski dom. Sledili so najmlajši, vendar največja sreča, radost in optimizem Budanjcev. Otroci osnovne šole Danila Lokarja, podružnice Budanje, so predstavili venček štirih pesmi, ki so jih razbili z izjemno zanimivim, zabavnim, hudomušnim in otroško prisrčnim spremnim besedilom. Vodja podružnice Budanje Ava Curk je tako skupaj s sodelavkami še enkrat več dokazala, da budanjska šola res živi s krajem.
Sledil je skeč Gospa in kmetica, kjer sta članici budanjske dramske skupine Milojka Ferjančič in Anja Praček, dokazali svoje izjemne igralske sposobnosti in od srca nasmejali prepolno dvorano Zadružnega doma.
Budanjski fantje in dekleta, fantovski oktet Borea, pod vodstvom Karmen Ferjančič, in dekliški pevski zbor Grlica, pod vodstvom Stojana Korena, so občinstvu predstavili pristne budanjske napeve Na njivi kraj gozda, Sama ostala sem, Slovenski fantje in Oj predraga ti edina.
Voditeljici večera Helena in Urška sta nato na oder povabili še enega člana dramske skupine Ivana Krašno
-	Lukca, kije opeval »budanjske žene« v pesmi Taka kot je moja žena. Na odru so se mu pridružili še Ivan, Marjan, Ivan, Janko in Cveto, ki so zapeli
Tiho mehko na poljane in marsikomu najlepšo ljubezensko balado, Predraga lahko noč.
Kljub temu, da se je na prireditvi govorilo predvsem o starih časih, ki jih ni več in si jih marsikdo želi nazaj, pa je bil izjemno dobro sprejet tudi posodobljen in moderen skeč V trgovini. Skozi življenje na vasi je prikazoval, kako ljudje sprejemajo hiter in sodoben način življenja.
Prvič seje na odru Zadružnega doma v Budanjah predstavil pevski zbor iz Dolge Poljane. Pevci so se zbrali zgolj za to priložnost in ob pomoči Klelije Kobal ter harmonikaša Nikolaja Krašne zapeli Ljubezen zabiti to ni mogoče in Visoko vrh Triglava.
Budanjci so obujali spomine, brisali prah z že obledelih slik, prižigali iskre v očeh poslušalcev in se vračali v preteklost z zadnjim pevskim sestavom, saj so se predstavila dekleta in žene, ki so nekoč prepevala pri dekliškem pevskem zboru Grlica. Pevke se zberejo le še za izjemne priložnosti. Občinstvu so zapele prelepo ljubezensko pesem Ko pride pomlad in pa hudomušno Nabirala sem bele rože. Zbor je prepeval pod vodstvom Bogdana Pračka.
Po izpetem zadnjem taktu so se na odru zvrstili vsi posredovalci pesmi. Občinstvo ter sodelujoči so se jim zahvalili z glasnim aplavzom. Zaključne misli so pripadle gostom in sicer ajdovskemu županu Marjanu Poljšaku ter poslancu v državnem zboru dr. Andreju Bajuku
Voditeljici Helena in Urška sta najzaslužnejše:	Ivana Krašno,
Anko Ferjančič in Bogdana Pračka poimenovali »trije najzaslužnejši rudarji, ki so kopali zaklad in ga na koncu našli ter tudi izkopali«. Na koncu, ko so vsi nastopajočo združeno prepevali pesem Bleda luna, so na oder prinesli še torto velikanko, izdelek Budanjke Alenke Kodele, ki je na nedavni kuharski olimpiadi v Nemčiji osvojila bronasto medaljo.
Tako se je uradni del zaključne prireditve projekta Pesem je zaklad zaključil.
Budanjski vinarji so prispevali za vsakega kozarček pristnega budanjskega vina, budanjske žene pa so pripravile dobrote domače kuhinje.
Naj bo zbirka Pesem je zaklad popotnica za prihodnje generacije, dokaz, da se z vztrajnostjo in dobro voljo da premagati tudi samega sebe.
Pri projektu Pesem je zaklad so sodelovali:
Ivan Krašna - pobudnik in vodja projekta
Anka Ferjančič - prispevala največ pesmi
Bogdan Praček - notni zapis večine pesmi, avtor večine priredb na sobotni prireditvi, prevzel vodenje dveh zborov za sobotno prireditev, spremljava pri snemanju na klaviature, prepevanje na snemanju
Karmen Ferjančič - notni zapis nekaterih pesmi in strokovna pomoč pri lektoriranju notnega zapisa; spremljava pri snemanju na klaviature in klavirsko harmoniko prof. Igor Hodak - strokovna pomoč pri lektoriranju notnega zapisa, spremljava pri snemanju na klaviature mag. Petra Kodre - lektorski pregled besedil
Nikolaj Krašna - spremljava pri snemanju na diatonično harmoniko Majda Kranjc, Ivanka Krašna
-	skupaj z ga. Anko Ferjančič posnele največ pesmi
Jure Ferjančič - snemanje pesmi, tonski mojster
Ivan Ferjančič - računalniška obdelava knjige
Franc Ferjančič - pomoč pri računalniški obdelavi knjige in priprava dvorane
Bojan Ličen - računalniška obdelava in priprava multimedijske zgoščenke Polona Kunaver Ličen - oblikovanje naslovne strani projekta Valter Kranjc - prispeval nove fotografije Budanj
Katarina Kodele, Aleksandra Grmek, Katarina Bajc (hvala, ker si se preselila), Barbara Lemut, Fantovski oktet Borea, Marjan Curk, Ivan Kodele, Ivan Kodele, Janko Božič, Cveto Pirc, Ivan Kobal, Jože Ferjančič
-	prepevanje pesmi, ki so posnete na zgoščenki
Helena Ukmar, Urška Kranjc
-	voditeljici zaključne prireditve in avtorici scenarija
Mojca Ferjančič - organizacija zaključne prireditve Jernej Krašna - priprava video kasete
Projekt so omogočilo:
Občina Ajdovščina, Trsničarska zadruga Vrhpolje, Lesmont, Almont, Avtomehanik Dušan Ferjančič, Avtoprevozništvo Milan Krašna, Dekorativa Nada, KZ Kobal, Makovec transport, Mapa, Meal, Mizarstvo Peter Vidrih, Mizarstvo Milan Koren, Nepremičnine NTM, Paleta, Pizzerija Anja, Strugarstvo Niko Ferjančič, Tigos, Tils, Transport Praček, Vitis, Zidarstvo Aleksander Praček, Zidarstvo Stojan Kodele, Silvester Ličen s.p., Alenka Kodele Anka in Jože, ki sta odstopila spodnjo etažo stanovanjske hiše, kjer je nastal improvizirani snemalni studio.
Pesmi za projekt Pesem je zaklad so prispevali:
Anka Ferjančič, Bernarda Trošt, Bogdan Praček, Cilka Prosen, Franc Praček, Ivan Ferjančič, Ivan Kodele, Ivan Krašna, Ivanka Krašna, Jože Ferjančič, Jožka Kobol, Majda Kranjc, Marija Furlan, Milka Curk, Pavla Praček, Pavla Praček V zbirki Pesem je zaklad so izšle: Knjiga - notni zapisi pesmi, stare in nove fotografije Budanj Glasbena kaseta - s 40 skladbami Glasbena zgoščenka - s 40 skladbami
Multimedijska zgoščenka - s 86 skladbami, opremljena š fotografijami in notnim zapisom
Video kaseta - s posnetkom zaključne prireditve v Zadružnem domu v Budanjah.
Za projekt so porabili: 2000 ur za pripravo zbirke, 1000 ur za pripravo zaključne prireditve	PK
Krvodajalci in prostovoljci RK na izletu v Solferinu
Konec oktobra je območno združenje Rdečega križa Ajdovščina na izlet v Solferino v Italiji povabilo prostovoljce in najzvestejše krvodajalce . Na tem področju seje leta 1859 švicarskemu poslovnežu Henriyu Dunantu rodila ideja o ustanovitvi organizacije za pomoč ranjenim v vojnih spopadih. Štiri leta kasneje je bil ustanovljen Rdeči križ.
V pokrajini okrog Solferina smo si ogledali muzej RK, spominski park RK in kostnici. Po tem smo se odpeljali do Gardskega jezera in se tu sprehodili po slikovitem mestu Sirmione. Izlet smo zaključili v Veroni-mestu ljubezni.
Utrujeni, vendar polni lepih vtisov smo se v večernih urah vrnili domov.
OZ RK AJDOVŠČINA
Obnova taborniškega doma na Kovku napreduje
Mladi in starejši Bori neumorni
- Ajdovski taborniki, Rod Mladi bori, so v skladu s sprejetim načrtom in v skladu z dokumentom investicijskega projekta, ki je bil potrjen na občinskem svetu, v mesecu juliju pričeli z obnovo taborniškega doma na Kovku, kjer že vrsto let izvaja taborniške dejavnosti. Bistvo aktivnosti, v okviru katerih potekajo razna izobraževanje, družabna srečanja in tekmovanja, je predvsem delo z mladimi ter izpostavljanje vsebin, ki vzpodbujajo spoznavanje in varovanje narave.
Objekt je bil za potrebe šolanja zgrajen pred drugo svetovno vojno, po opustitvi dejavnosti pa je sameval vse do leta 1987, ko je rod ajdovskih tabornikov izvedel generalno obnovo. Kot tak je služil potrebam tabornikov vse do današnjih dni. Ves ta čas je bil za silo vzdrževan s prostovoljnim delom članov in predvsem s skromnimi finančnimi sredstvi, ki jih je deloma zagotavljala občina, deloma pa rod sam.
Da bi preprečili nadaljnje propadanje objekta je Rod Mladi bori letos začel s temeljito obnovo. Ta vključuje izdelavo tlakov v pritličju, izdelavo betonske medetažne konstrukcije, zamenjavo oken, vrat, popravilo in zamenjavo strehe, ureditev strojnih in električnih instalacij ter funkcionalno ureditev prostorov za vse bivalne namene. Vsa doslej opravljena dela, razen posegov,
ki jih morajo izvajati poklicni strokovnjaki, so prostovoljno opravili člani društva.
Večnamenski objekt bodo poleg tabornikov lahko koristila tudi
druga	vzgojno-izobraževalna
društva iz občine Ajdovščina, službe in organi Občine ter mnogi drugi-Investicija, vredna 43 milijonov tolarjev, je namenjena različnim ciljnim skupinam in njihovim potrebam. V treh letih bo občina prispevala 13 milijonov tolarjev, preostala sredstva pa bo s pomočjo sponzorjev in s prostovoljnim delom zagotovil rod.
Obnova doma na Kovku se je torej uspešno začela in s prostovoljnim delom tabornikov tudi hitro napreduje. Zato, da bodo čez dobra tri leta lahko uspešno m nemoteno nadaljevali svoje osnovno poslanstvo, vzgojo mladih.
Anja Kosove'
E/
LATNIK
recept za dogajanja
13
Pešpot ob Hublju do izvira
Odziv našega bralca na članek o ruševinah pivovarne ob Hublju ni bil edini odziv na ta zapis. Obiskal naS je tudi g. Franc Batič iz Divače, ki je prinesel pokazati cel kup dokumentacije, ki priča o bogatem življenju ob soteski Hublja v preteklosti. Podučil nas je tudi, da pivovarna ni nikdar stala taka, kot jo je predvideval načrt.
Kakorkoli že, prvi manufakturni obrati so ob Hublju začeli nastajati že v 16em stoletju. Vodni tok, oziroma potencialna energija, ki je ( bila ) spravljena v našem Hublju, Je omogočala raznoliko proizvodnjo ■ tako so ob Hublju obratovali plavži, kovačije, žaga, papirnica, suknarna, Pivovarna in elektrarna.
Današnji, aktualni pogled nam razkriva, da je šlo pravzaprav za izredno čisto, ekološko sprejemljivo Proizvodnjo, saj je bil glavni energetski vir t.i. obnovljivi vir. Hubelj, kot vse reke na tem svetu, namreč »poganja« sonce, ki vodo spravlja v oblake, od koder kondenzirana pada na zemljo, kjer se kapljica po kapljici zbira v, če hočete, veletoke. Pri tem, ko voda s hribov teče v morje, ljudje pristavimo svoj »lonček« - mlinsko kolo ali lopate Hektričnega generatorja.
Prav to so počeli prednamci ob Hublju že pred štiristo leti. Kdo in kakšni so bili ti ljudje, kje in kako so živeli, kaj je bil njihov izdelek, kako so gradili in nenazadnje - kdaj ter zakaj so njih in njihova dela objele korenine akacij in hrastov? Je sploh kdo med nami, ki ga ta vprašanja ne zanimajo? Se več! Poznavanje zgodovine je temelj vsake civilizacije. Do vsakega kamenčka znanja so se morali ljudje večinoma mukoma prikopati. Ce bi vsaka generacija morala začeti živeti v tehnološkem smislu znova - bi ostali vedno na začetku - v surovem krznu in lončenem piskru.
Tako smo lahko zadovoljni, da živimo v dolini, ki nas s svojim zgodovinskim bogastvom lahko na vsakem koraku bogati tudi danes.
Z ureditvijo »zgodovinske« manufakturno-industrijske pešpoti °d šturskega mosta do izvira Hublja, ki bi potekala na obeh bregovih, se trstavljalala ob urejenih zgodovinskih točkah - odkopanih manufakturnih spomenikih, označenih s •nformacijskimi tablami, z nekaj rradkritimi počivališči ter zaključila Qa, za mnoge, najlepši ajdovski izletniški točki- pri izviru Hublja, kjer bi v zapuščeni stražarnici lahko fredili manjši tehnični muzej z Plaketami starodavne žage ali kovačije, videoprojekcijami v več Jezikih ipd., bi Ajdovščina pridobila °gromno.
Pot bi najprej zaživela predvsem 2aradi številnih rekreativcev, ki se že Sedaj radi odpravijo iz Ajdovščine k
izviru Hublja in naprej na Otliško okno na sprehod oz. pohod. Sedaj večinoma hodijo do izvira Hublja po asfaltirani cesti, ob lepem vremenu naštejemo v enem dnevu do 300 pohodnikov, kar na ozki cesti ovira promet. V vročih dneh je sprehod ob vodi prijetnejši. Sprehod po isti poti v obe smeri je manj zanimiv kot sprehod v krogu. Sprehod ob zanimivi rečni strugi je lahko tudi družaben dogodek. Za mlade in manj mlade. Še posebej, če so ob poti urejena počivališča za oddih in klepet. Morda krajši piknik. Ljudje so ob hoji v hrib tudi bolj družabni, odprti drug do drugega...Nadalje - gozdna učna pot v bližini je svojo uporabnost v učno-vzgojnem procesu osnovnih šol že dokazala - pri predmetu spoznavanje narave je nepogrešljiva, zgodovinska pot ob Hublju pa bo otrokom prinesla zgodovino Ajdovščine takorekoč v naročje. Ob splošnem, »strateškem« občinskem iskanju turističnih »produktov«, tudi ne dvomimo, da so šolske ekskurzije iz cele Slovenije v Ajdovščino najboljša investicija v turizem. Ureditev tehničnega muzeja pri samem izviru Hublja, bi omogočil
obisk tudi »lažjim« skupinam z avtobusi, takole, pred obiskom vinske ceste.
Pa še ena izrazita prednost projekta se pokaže, če čez palec ocenimo investicijsko vrednost: brez muzeja taka ureditev ne bi smela preseči desetih milijonov tolarjev, kar je manj od npr. teniškega igrišča ali avtomobila višjega razreda. Dosti dela je lahko opravljenega tudi volontersko, končno nam sedaj drži hrbet tudi Evropa in različni razvojniki. Za začetek je potrebno ustanoviti iniciativni odbor zainteresirane javnosti, zbrati zgodovinske vire na enem mestu ter izdelati elaborat in stroškovnik.
Najprej pa odgovoriti na že postavljeno vprašanje našega bralca. Ali sploh hočemo umestiti Ajdovščino na turistično - zgodovinski zemljevid Slovenije?
Za konec si moramo odgovoriti še na vprašanje: kaj bi naredila občina Ljubljana ali občina Nova Gorica, če bi imela na svojem ozemlju najstarejšo zidano zgradbo v Sloveniji kot je naš znameniti vodni stolp nad Vrtovinom?	Mitja Tripkovič
Martin krenil pri Kavčičevih na Brjah
Odprta vrata hramov
Z mašo pri Sv. Martinu nad Brjami, se je najljubši novembrski svetnik odpravil na popotovanje, ki ga bo zaključil v predbožičnem času v Selu. Govora je o tradicionalni akciji Vinski hrami Vipavske doline.
Prvi letošnji »krst« se je zgodil pri Kavčičevih, v brejskem zaselku Furlani. Mladi gospodar Miran, ki se ponaša tudi s somelierskimi znanji, je natočil prve kozarce ta-novega, potem, ko je prejelo vse potrebne popotne žegne. Karavana vernikov se je nato odpravila k odprtim vratom Stegovca, Pečenka, Čehovina, Makovca in Lična. Povečini so vsi udeleženci napore dobro prestali, kar želimo vsem častilcem dobrih vipavskih vin tudi vnaprej.	Iče

MARMELADA GINGERINA
Suzi ni več delala neumnosti.Samo še tu pa tam si je na skrivaj privoščila uro divjega plesa. Na glasbo mladega, modernega izvajalca. Najraje takrat, ko je b'la hčerka pri igralskem krožku in Gorota še ni bilo iz službe.
Danes prihaja teta Gingerina s Sardinije. Postavna črnolaska, s prodornimi očmi, v katerih so se prižigali °genjčki, pa nad obrvmi, v laseh ali nad levo ramo.Marsikomu je pognala strah v kosti.
Dolgo se nista videli. Kar je ostalo v spominu je bil njen viharno sončen značaj. Njena neukrotljiva pojavnost. Suzi je medtem odrasla.
Začutila je pritisk pod bujnimi prsmi, srce je tolklo ob grodnico, kot takrat, ko jo je prvič srečala.
Zvonec! Dosti prej kot je pričakovala. Teta Gingerina je že v sobi! Ta naenkrat ni več tista, v kateri je Suzi sPuščala na pašo svoje misli. »Suzi, čara mia, zdaj si velika in velike stvari ti bom pripovedovala...« Z rokami je Gingerina mešala zrak, kar valovil je okrog njenih kretenj. Govorila je kot slap! Kar ji je padlo na pamet. In tega ni bilo malo.
Suzi seje trudila z gostoljubnostjo, na trenutke pa seje zdelo, daje gostiteljica Gingerina.
Na mizi je bila polna košara sveže nabranih, dozorelih kutin. Te so jo spominjale, daje ona tukaj doma in je domislila:«Seveda marmelada. In to ne vsaka, ampak tista, ki nastane iz izhoda v sili, ko se moraš izkazati, si izboriti prostor v sobi, svetu, pod soncem...«
Suzi se je Gingerini zlagala, da je za njen prihod nameravala pripraviti marmelado. Iz kutin. Da ji je žal, da še ni pripravljena in bla, bla, bla...
Gingerina, navdušena nad idejo pa takoj v akcijo. Že sta rezali, vse kar se je zdelo primerno in v lonec. Tako je nastal portret tete Gingerine, ne kot slika, ampak kot marmelada.
6 zrelih kutin 5 jabolk
narezana ingverjeva korenina 5 vanilijevih sladkorjev žlička cimeta.
Poskusite tudi vi neverjetni značaj in temperament tete Gingerine.
Aleksandra
Rekorden Vertovčev pohod
Prva nedelja po martinovi nedelji je namenjena tradicionalnemu Pohodu po Vertovčevih poteh. Letos je pohod potekal že četrtič. Glavne niti organizacije je v rokah držalo Planinsko društvo Ajdovščina, sodelovale so vse tri krajevne skupnosti, skozi katere teče Vertovčeva pot: Ustje, Planina in Šmarje-Vrtovče, svojevrstno piko na i pa je dobro izpeljanemu pohodu dodalo še Turistično društvo Ajdovščina.
Nedeljsko jutro se je prebudilo na debelo pobeljeno s »slano debelo kot Špeh«, tako pravimo v Vipavski dolini. Pri hrastu pod Ustjami je na štartu v mrzle dlani huškalo med tri in štiri tisoč pohodnikov iz vse Slovenije. Seveda je še kako prišel prav topel čaj in vsa druga spremljajoča oprema, ki zna ogreti mrzlo, a povsem jasno in sončno jutro. Še preden so se odpravili po ustaljeni trasi - Ustje, Dolenje, Planina, Šmarje - so jim dekleta iz Turističnega društva zaželela dobrodošlico in v roke potisnila anketne lističe ter prosila, da jih ob koncu pohoda izpolnjene vrnejo.
Naslednjo dobrodošlico so pohodniki doživeli na Planini, po pokušini odličnih domačih pridelkov pa naprej. Letos so bile
Šmarje na vrsti za osrednji postanek na pohodu. Po maši v nabito polni cerkvi so pohodnike skozi kratek kulturni program pozdravili domačini, predsednik Planinskega društva Alojz Vitežnik in župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak. Stane Bačar pa je o Matiji Vertovcu, tokrat s poudarkom na Prešernovi Zdravljici, kije morebiti nastala prav na prigovarjanje pisca Vinoreje.
Po počitku pa nazaj, na Ustje, kjer so udeležence pričakale bogato obložene in lepo urejene stojnice, da so si lahko nakupili vse tisto, kar so pokušali na poti, pa še kaj več. Manjkala ni niti živa glasba, ki je vabila k plesu, dobro organiziran pohod pa k udeležbi tudi naslednje leto.
sh
Starodobnikov je že 48
Bogata sezona je za njimi
Društvo ljubiteljev starodobnih vozil Vipavska dolina je v novembru praznovalo zaključek tekmovalno-turistične sezone. V začetku leta ustanovljeno društvo danes šteje 48 članov in velika večina se je srečanja tudi udeležila.
Društvo ima za seboj bogato sezono:	prvič so samostojno
organizirali tradicionalni, že enajsti po vrsti Rally Vipavska dolina (prej je prireditev tekla pod okriljem društva Ballila iz Divače); sodelovali so na prazniku češenj v Brdih v začetku junija; konec junija so na prošnjo TIC Ajdovščina pomagali izpeljati zelo odmevno tiskovno konferenco ob predstavitvi vodnika Stranske poti so zapeljivejše od glavnih Slovenske turistične organizacije; avgusta so popestrili prireditev Skoki z mosta v Kanalu; na povabilo Turističnega društva Volče so se udeležili vaškega praznika v Volčah; v novembru pa so se podali na društven izlet v Idrijo.
Člani društva so se odlično odrezali tudi na tekmovanjih, ki štejejo za prvenstvo zveze Starodobnih vozil Slovenije. Tako so kar trije izmed njih prvaki, eden pa je osvojil
drugo mesto. Na ta račun je domače društvo med 25 podobnimi klubi iz vse Slovenije pristalo na skupnem tretjem mestu.
Člani imajo bogate načrte tudi za vnaprej. Ustaljene dejavnosti bodo še obogatili, tako se že dogovarjajo za razstavo motorjev, ki bo v februarju 2005 na ogled v prostorih TIC Ajdovščina. Udeleževali se bodo vseh rallyev, srečanj in sejmov starodobnih vozil v Sloveniji in tujini. Z veseljem se bodo odzvali povabilom domačih organizatorjev prireditev in s tem pripomogli k popestritvi programa. Poleg tega pa bodo še več naredili na promociji, tako svojih dogodkov, kot tudi na gostovanjih izven Vipavske doline.
Novi člani dobrodošli - društvo se sestaja vsako prvo sredo v mesecu ob 20.00 uri v prostorih Pizzerije Zmaj pri letališču.	sh
Preprečimo Preden bo Prepozno
Minulo obdobje, med 27. 10. in 23 11. 2004, je minilo v znamenju pobegov: z bencinskih servisov, pobegov s kraja prometnih nesreč, prestregli so mladoletno osebo, ki je pobegnila od doma. Zaznali so več kaznivih dejanj tatvin denarnic in osebnih dokumentov iz garderob na območju občin Vipava in Ajdovščina, medtem, ko so se lastniki brezbrižno rekreirali, več povoženj divjih živali. Sprehodimo skozi
zapiske ajdovskih policistov.
V minulem obdobju je bilo izvršenih 14 tatvin: kolesa z motorjem v Malih Zabljah, okrasnih pokrovov z osebnega vozila v Ajdovščini, registrskih tablic, regala s policami izpred lokala v Ajdovščini, smerokazov z osebnega vozila, akumulatorja iz traktorja v Vrtovinu, mobilnega telefona na pošti v Ajdovščini, katerega je lastnik tam pozabil, denarja, denarnic in mobilnega telefona iz garderob SŠ Veno Pilon in Škofijske gimnazije v Vipavi, tehničnih predmetov v trgovini SPAR, aluminijastih stranic s tovornega vozila na Slapu, neregistriranega vozila na Brjah, ki so ga kasneje odkrili poškodovanega ob cesti, dveh cevi iz hidrantne omarice na Brjah ter luči in meglenk s tovornega vozila na parkirišču Slo-Car v Ajdovščini. 9 je bilo poškodovanj tuje lastnine: 2 krat poškodovanje stekla na avtobusni postaji v Ajdovščini, kartonskih embalaž, ki služijo za zaščito kletk za ptice v Vipavi med razstavo ptic, vrat lovske koče nad Lokavcem iz maščevanja, ker ga niso povabili na zabavo, osebnih vozil, okrasnega drevesa v Vipavi, bankomata v Ajdovščini. Tega je mladoletnik obmetaval z jajci, osebnega vozila na parkirišču trgovine SPAR. 3 pobege z bencinskih servisov v Ajdovščini in Vipavi, s čimer so bili oškodovani za 11. 765 sit, v dveh primerih je bil voznik rdečega vozila Renault 5 in v enem primeru voznik belega vozila Renault Clio in prijavo proti občanu, ki je 22.10.2004 natočil za 5000 sit in pod pretvezo, daje doma pozabil denarnico, odpeljal in do danes še ni poravnal računa. Eno kaznivo dejanje goljufije, 3 vlome: v kletne prostore na Bevkovi
ulici v Ajdovščini, kletne prostore novogradnje v Velikih Žabljah, kjer je storilec odtujil glasbeni stolp in okno ter v stanovanjsko hišo v Vipavskem Križu.
Dva fizična napada na osebo: v Dobravljah; s hudo telesno poškodbo v Ajdovščini, kjer je sin, ker mu oče ni želel izročiti svoje kreditne kartice, podkrepil zahtevo z nožem. Končalo seje z nožem v stegnenici. Zgodil seje tudi napad psa na nič hudega slutečega mimoidočega v Ajdovščini.
Policisti so obravnavali 10 prometnih nesreč zaradi: neupoštevanja prednosti, padca tovora s tovornega vozila, neprilagojene hitrosti, vožnje preveč po sredini vozišča in prekratke varnostne razdalje. Z mesta treh so povzročitelji pobegnili, ne da bi pred tem soudeležencu nudili svoje podatke, v treh je bila udeležena srna, kije skočila na cestišče, v eni so bile tri osebe lažje telesno poškodovane, v ostalih je nastala le materialna škoda.
Javni red in mir je bil kršen petkrat: v trgovini Alta, gostinskem lokalu Pizzikato, med sporom med zetom in taščo v Zabljah in med zakoncema v Ajdovščini ter v Vipavskem križu, kjer se je preglasno poslušala glasba. Ogledali so si prizorišče požara v zapuščeni vojašnici Srečka Kosovela v Ajdovščini in v stanovanjski hiši v Stomažih, zaprtje poti na pokopališče v Budanjah. Na poti na zahod so prestregli 3 državljane Pakistana, 5 državljanov Albanije, 2 državljana Makedonije, tri državljane SČG in mladoletno osebo, ki je pobegnila od doma, tujce so namestili v domu za tujce v Ljubljani, mladoletno osebo pa so predali staršem.	Ksimeroni
Moja njivca ...
December je morda najlepši mesec v letu, saj se vrstijo prazniki, pričakovanja in obdarovanja; poln je aromatičnih vonjav, pravljične zimske romantike, druženja v krogu družine in prijateljev. Za otroke je to mesec razkošja, mrzličnega pričakovanja in užitka, saj se prazniki in darežljivi možje, ki izpolnjujejo njihove želje, kar vrstijo. Pri nas imamo sicer rahlo gnečo med radodarnimi možmi in vsak si kroji praznike po svojem okusu in prepričanju: sv. Miklavž, Božiček ali dedek Mraz. Otroci tako in tako brez zadržkov sprejemajo kateregakoli prinašalca daril, najraje pa kar vse tri po vrsti.
Gruden je mesec, ko se jesen prevesi v zimo. Dnevi so kratki, noči dolge. Zrak se ohladi, zemlja počasi zmrzuje in narava se zavije v dolg zimski počitek. Takšnim razmeram prilagojena so tudi opravila v vrtu. Zelenjavni vrt
V decembru si naš vrtiček privošči tisti pravi počitek. Mi pa že lahko začnemo načrtovati in razmišljati kako in kaj bomo na njem sadili naslednjo pomlad. Ko pritisne oster mraz, zunaj pa še ni snega, moramo zelenjavo, ki smo jo uskladiščili na prostem, dodatno prekriti z zemljo ali debelo plastjo listja. Kompost dobro prekrijemo, da se razkrajanje nemoteno nadaljuje. Postopoma obiramo brstični ohrovt, ki zaradi zmrzali dobiva sladkast okus. Vrt prelopatimo, a le, če ni pod snegom. Redno preverjamo shranjeno zelenjavo v kleti in odstranjujemo nagnite in drugače poškodovane primerke. V decembru lahko silimo radič, ki ga posadimo v zabojčke s šoto ali peskom. Čez nekaj tednov bomo imeli že prav lepe glavice radiča. Sadovnjak
Če tla še niso zamrznjena, lahko še vedno sadimo sadno drevje na sadilna mesta, ki smo jih pripravili že jeseni. Če sušno obdobje traja dlje, zalijemo mlada jeseni posajena drevesa. Lubje slednjih je zelo privlačno za divjad, zato debla zaščitimo s plastičnimi manšetami ali s premazi za preganjanje divjadi. Ko zapade svež sneg, sadovnjak pregledamo, otresemo sneg z vej in popravimo opore. V primeru da veter in sneg polomita veje, rane skrbno obrežemo in premažemo s cepilno smolo. Če želite v naslednjem
letu cepiti sadno drevo pa je zdaj pravi čas, da si pripravite cepiče.
Klet, kjer shranjujemo sadje, redno zračimo. Shranjeno sadje pregledujemo in odstranjujemo nagnite in poškodovane plodove. Okrasni vrt
Izčrpamo vodo iz samostojno stoječih okrasnih vodometov. V zamrznjenem ribniku lahko pride do pomanjkanja kisika za prebivalce v njem, zato naj na njegovi površini plavata košček stiropora ali pa poseben pripomoček prosti zamrznitvi.
Občutljive rastline zaščitimo, če je mogoče, z 10 do 20 cm debelo plastjo listja ali s smrekovim dračjem. Vrtnice zavarujemo s hlevskim gnojem, zemljo in kompostom, do višine 5 cm nad mestom oplemenitenja. Prekrijemo jih s smrekovimi vejami, da jih zaščitimo pred zimskim soncem. Če je mesec suh, zimzelene rastline po potrebi zalijemo, da se ne izsušijo. Z njih sproti otresamo sveže zapadel sneg. V dneh, ko je temperatura nad 0 stopinjami, lahko obrezujemo živo mejo, ki bo naslednje leto bolj gosta. Očistimo orodje, ga popravimo, naoljimo kovinske dele in spravimo na primerno mesto. Če se ukvarjate z razmnoževanjem rastlin, je sedaj čas, da seme, korenike, koreninske gomolje in čebulice očistite, uredite in shranite.
Ko zadiši po praznikih...
Štiri tedne pred božičem se prične čarobno obdobje z imenom advent. To je čas napetega pričakovanja, čas pospešene priprave na praznovanje in čas, ki se konča z za mnoge najlepšim praznikom, božičem.
Adventne venčke lahko danes
kupimo tako rekoč na vsakem vogalu. Skoraj ni cvetličarne, ki v decembru ne bi zaživela v prazničnem vzdušju, včasih se zdi, da se jim ideje naravnost “usuvajo” z neba. Vešče roke cvetličarjev nam znajo izdelati preproste, vendar ravno toliko drugačne venčke, da so vredni občudovanja in nas pogosto premamijo. Venčki pa so nam seveda na voljo tudi v vseh velikih trgovskih središčih, nakupovalnih centrih. Ni nujno, da je adventni venček vedno klasično okrogel, lahko je tudi drugačne oblike.
In zakaj ga ne bi tokrat izdelali sami? Skok v naravo nam zagotovo ne bo škodil, pri nastajanju samega venčka pa lahko sodeluje prav vsa družina. Nekaj smrečja ali šib, obršljana ali slame in že imamo dovolj potrebnega materiala. Še skok do trgovine -nekaj bleščečih dodatkov in svečk, kakšna rožica, pentljica, seveda brez pretiravanja! Možnosti je veliko, moda se spreminja, prihajajo nove barve, novi materiali, vendar s preprostim in enostavno simpatičnim venčkom bomo zagotovo zadeli v polno! Ne glede na to, kakšen venček boste izbrali, bodite pozorni, preden ga postavite na dragoceno pohištvo ali prt. Če je narejen iz svežih materialov, je namreč bolje, da ga postavite na velik podstavek ali krožnik, da vam ne pusti trajnih, neljubih spominov. Če boste pozorno pogledali v naravo, boste brez dvoma našli nekaj za vaš venček. Uporabite lastno domišljijo, ustvarjajte v dobri družbi domačih in pravi namen bo dosežen!
Jana Štefančič
Sabina in Franc Dietz -
zlatoporočenca
Petdeset let skupnega »da« sta praznovala 6. novembra letos. Franc je Ajdovec, Sabina se mu je pridružila iz Stomaža.
Praznovala sta tudi hčerka Neva in sin Borut, svoje sta dodali vnukinji Ana in Irena ter vnuka Dean in Erik.
Tudi naše čestitke so na mestu!
Uredništvo Latnika
računalniški sistemi
ma-kOdoo
Tovarniška 2b, Ajdovščina, tel: 368-11-10, fax: 368-11-11
mako-slo@siol.net
-	računalniki
-	tiskalniki
-	internet
-	multimedija
-	črnila in tonerji
-	servis, prodaja
-	svetovanje
NOVO - ENOSTAVNO DO KREDITA !
Odslej lahko komitenti banke Nova KBM d.d. pri nas uredijo vse potrebno za pridobitev kredita za nakup računalnika.
Za komitente ostalih bank omogočamo ureditev ugodnih kreditov do 12 mesecev preko banke Koper Prednost kredita je, da Vam ga odobrimo tudi če:
- niste zaposleni za nedoločen čas __________ - že imate odobren drugi kredit.
HVALA, KER KUPUJETE PRI NAS
Razglednica (19)
Najljubše reči
Geni so tako hoteli. V naši družini sem bila vedno ta mala. Sedaj me bo kmalu prerasla še najmlajša nečakinja in bom ta mala.v vseh treh generacijah. To mi je ljubo. Sama se pogosto šalim na to temo, potem pa hitro izkoristim in pokličem na pomoč, ko je treba seči po višje ležečih predmetih. Da mi ni treba na lojtro ali na stol. In ko mi kdo reče “ta mala”, se še vedno raznežim.
V tem imenu pač čutim naklonjenost, ljubkovanje in vso človeško milino, ki jo zmore dati le nekdo, ki te ima resnično rad. Tako je s tem. Pa čeprav menda velja tudi, da se strup vedno stavi v majhne flaše ... Ah, mislite si, kar hočete. Jaz se dobro počutim v svoji koži, rada sem ta mala in zato si upam na glas razmišljati o svojih najljubših rečeh. Bližajo se prazniki in nobenemu ne more škoditi, če se malo izpove. Najprej sam sebi. Potem pa še komu od bližnjih. Že slišim, kako mi bo kdo spet očital sentimentalnost. Enkrat za vselej: priznavanje čustev in sentimentalnost sta zame dve različni stvari. Raje se držim prvega. Tu in tam pa tudi mene malo zanese. Koga pa še ni?
Pomlad in poletje sta moja najljubša polovica leta. Mraz je nekaj, kar je pač treba pretrpeti, da je potem spet lepo. Zima je čas, ko toploto razumem kot dar in razkošje. Na kavču mora biti mehka dekca. Na postelji dovolj topel kovter. Radiatorji na 3 ali raje več. Oken ne zastiram pred soncem. Moram vprašati kakšno čarovnico, če sem se v prejšnjem življenju potikala kje okrog ekvatorja, kajti ena mojih najljubših zimskih reči je sanjarjenje o potovanju v tople kraje. V časopisih najraje kar preskočim tiste strani, kjer
ponujajo “ugodne” eksotične podvige, saj mi potem lepe slike o toplem zlepa nočejo iz glave. Ampak zakaj človek ne bi vsaj sanjal?
Sladoled. Presneto mrzla reč. Jaz, ki ljubim toplo, neizmerno ljubim tudi sladoled. Poleti in pozimi. Tudi za zajtrk, če me piči. In se mi zdi skrajno razkošno, če se sladoled servira na božični ali Silvestrov večer. Ta mala drugačnost, ta mala kepica čistega užitka je ena mojih najljubših reči ravno zaradi fine intrige, celo dramatičnosti, ki jo nosi v sebi. Najprej nekaj zelo hladnega, da lahko potem začutiš toploto v vsej njeni polnosti. Ste že kdaj bosi tekli po snegu?
Poezija v glasbi. Ko se zlijeta dve obliki čutenja in izražanja v novo razsežnost. Redko se zmoremo dovolj zbrati in odpreti za polno dojemanje teh draguljev. Je že tako, da imamo glasbo običajno le za kuliso vsakdanjika, besedila pa še bolj neopazno spolzijo mimo naših ušes. Potem pa se zgodi. V nekem trenutku je naša osebna izkušnja, neko tukajšnje in sedanje občutje, presenetljivo skladno s tem, kar je nekoč nekdo zapisal, uglasbil, zapel ... Ni pomembno kdo, kdaj, kolikokrat to doživi. Ni pomembno, če sploh. Namen je bil dosežen v trenutku
nastanka besednih zvez in zvočnega ritma, ki jih je obogatil. Avtor je dal. Kdo bo z njim pel?
Naj bom še tako zasanjana ali skoncentrirana na pomembne življenjske stvari, povsem varno se počutim le, če imam ob sebi svojo najbolj zvesto sopotnico. Svojo torbico. Pred časom sem sanjala, da so mi jo ukradli. Težko opišem, kako mučne so bile te sanje. Pomagale so mi k zavedanju resničnega pomena te moje vedno prepolne bisage, ki v sebi skriva vse najnujnejše pripomočke za zadovoljevanje pisane mavrice mojih življenjskih potreb. Vsaka najmanjša stvar je po svoje dragocena. Vsaka v nekem pomembnem trenutku nepogrešljiva. Še najmanj tistih par jurjev gotovine, na katere vsak najprej pomisli. Šivanka in črn sukanec sta me že nekajkrat rešila iz zadrege. Saj ni potrebno posebej razlagati, kako sem se počutila, ko mi je sredi gala prireditve odletel gumb na strateškem mestu mojega jopiča. In ne bom vam posebej razlagala, kako dragocen je bil nekega dne mali obliž, ki sem ga lahko ljubeče prilepila na krvaveči prst. Tabletka za bolezen. Cel kup reči za ljubezen. Moji dragi vedo, da moja torbica običajno pomeni rešitev. In ob tem se najboljše
počutim jaz. Ker rada pomagam in pocrkljam. Ker rada čimprej rešim tudi najmanjši problem. In jaz ne bi bila jaz, če ne bi vedno sanjala o kakšni lepši, novi torbici. Si me slišal, dedek Mraz?
Pa smo tam. Darila. V samem vrhu mojih najljubših reči. Tako ljuba, da jim posvečam tudi večji del svojega profesionalnega življenja. Nikoli dokončana zgodba. Nenehen vir inspiracij, materializacija najglobljih želja. Lastnih in tujih. Sreča, ko osrečiš-In večno vprašanje, ali ni lepše dati kot dobiti. Kar seješ, to žanješ, pravi stara modrost. In Mali princ nas je opomnil, da je bistvo očem skrito. Katero misel ste položili v darilo?
Končno. Lučke. Veliko lučk za veliko želja. Utripajoče, barvite, skrivnostne, kot zvezdice, kot utrinki, kot neskončnost vesolja in neskončnost človeških želja ... In svečke. Tiste za prijetno vzdušje, z vonjem po vabljivih skrivnostih, ki jih je šele treba odkriti ... Tako se iz želja rojevajo nove in nove najljubše reči. Toliko sem že naštela, pa se mi zdi, da sem se šele prav ogrela-Marcipan in škampi (ne, ne skupaj!) in drage vonjave in borov štorž in votel oreh in topel šal in visoke pete in ...
Veste kaj, nadaljevanje sledi. Kmalu-Lučka Peljhan
SUPERMARKET
FAMA
S»,J OJE. <§mi.
U j(§(§Xo)[L,I: Pmiy tilmm

URNIK:
9 - 18h
SOBOTA 8-18h
Trgovina s cvetjem
JASMIN
VELIKA
NAGRADNA
0^0 [UU] ^ crrD
O®
,.':05 3,^ai^
PKeBA Mip-u
ide ki jih dobite takoj
: ob prejemu 4. žiga - SALAMIN

OZICNE ZVEZDE
.j#«
IZDELUJEMO BOŽIČNE IN NOVOLETNE ARANŽMAJE
^2)
prejemu 8. ži prejemu 12. j
agradeza
mr
P

x VIKEND
ino žrebanje
>VE OSEB, V STRUNJANU ' ! STOJALOM
l 10 X PRSUJARSKA POJEDINA ZA DVA | V PRSUTARNI MIP KOBJEGLAVA
2 veseljem vam bomo igro še dodatno obrazložili
sa
r Mercator
¥§I?T?


.	m m	m ml ,-
TEHNIČNI (i
BREGLEDI VOZIL vr^f
VSE ZA KOLINE: MESOREZNICE IN SALAMOREZNICE “liž
mmuGODNO
BC#- S E


ET
uTtivato^jiv. \
BC^S EBEZO jN SNEŽNO ROLETO MULČEfRCrBEmHh IN^TEHNOS 1 ATOMIZ^F^	'	]
UNIGfEEN. ZUPANL.AGROMEHANIKA UMETNA G NOcWCXT N P K 6:12:»
: 6- -’	0:10:30+B
PESNI REZANCI
MOŽNOST PLAČILA Z MERCATOR PIKA KARTICO
^ Mercator
agrooprema Vipavi
GORIŠKA CESTA 13, 5271 VIPAVA 05 / 36 44 98:
GORIŠKA CESTA 13 VIPAVA TEL: 05 367 11 99
!l
URNIK:
VSAK DELOVNIK OD 7.00 DO 17.00 NON-STOP
La Scarpa
BANKOMAT
"^.Nova KBM d d
^LOTERIJA
SLOVENIJE
trJsOVINA Z ©BLfteiLi
SALON POHIŠTVA
AVTOSERVIS
Op^VlA "0 KOBAL
M	, E /						SESTAVIL DRAGO BRECELJ	ST.GRŠKA MESTNA TRŽNICA, TRG	PRISPEVEK V DO-BRODEL. NAMENE	PALEC, COLA	IME AMER. PEVKE JACKSON	BIVŠI SLOVEN. POLITIK (IVAN)	MKi	*				
						POGOST POZDRAV PRI SLOVESU										
						REKA NA V. RUSIJE PODROČ. SULTANA										
																
						)			EVGEN NAGODE LIK PRI ČETVORK							
LATNIK RADIO NOVA	IME BALET. KOREOG. OTRINA	UMRLI MADŽAR. SKLADAT. KODALV	OBRAZEC POTRDILO KAR IZPLJUNEMO								VUK DANA PREDS.LJ. OKR.SODI- ŠČAALEŠ			MARINC ANDREJ	IZRAEL. ŽIDOV- SKO M. IME	ZGODOV. MESTO NA HRVAŠKEM
PREIZKUS ZNANJA, NPR. VOZNIŠKI							IVAN TAVČAR NADA KUMER			NIZ. FIZIK NOBELOV 1902 (PIETER)						
GLASNI IZDIH PRI TREBUŠ. KRČIH										ST. IT. DIR KAČ F1 KATJA SEVŠEK						
SVETILKA NA OLJE									ŠVICAR. SLIKAR IN GRAFIK (PAUL)					OS. ZAIM. NOG.ŠP. VALENCIE (PABLO)		
LATNIK RADIO NOVA	ALPSKI VZPON						REKA V RUSIJI, D. PRITOK VOLGE	NIZEK MOŠKI GLAS	PISATELJ RUSHDIE							LATNIK, RADIO NOVA
	MARC EGON								ALEŠ RIBIČ							
POKRAJINA V SREDNJI KANADI										ZNAMEN. ZODIAKA EST- ONEC					TEŽKA PRST IZ GLINE IN PESKA	MODELAR KI IZDELUJE RAKETE
GRŠKI MITOLOŠ. TROJAN. JUNAK						ZARE- BRNICA					ROČNO ORODJE ZA PILJENJE	KUSTU-RICA HUMOR. PUTRIH				
LATNIK RADIO NOVA	LATNIK RADIO NOVA	KARLI ARHAR				VISOKA IGRALNA KARTA			VRSTA KRIVULJE ŽENSKO IME							
						LATNIK RADIO NOVA	GLAVNO MESTO GANE	ELEKTR. SPOJNA NAPRAVA DVOJINA					PEVEC KOSMAČ BRUSIL KAMEN			
						AMERIŠKI HUMOR. (GEORGE MEDMET				-JUDSTVO V LAOSU				23. IN 6. ČRKA		
Ppg® te aSv >										PRITOK NENE				EDEN OD ČUTOV		
					'S	)						JUTRANJA ZARJA AVT. OZN. KOPRA				
Srt filif IHi .Tmi	'm						)					KAL, BRST					
						PRIPAD. IRANSK. NOMAD. PLEMENA					RANO- CELNIK, RANAR					
Ime in Priimek:	Naslov:
Rešitev pošljite v kuverti do 20.12.2004 na naslov: Nova Nova d.o.o. Goriška cesta 17 5270 Ajdovščina. Na sprednjo stran kuverte pripišite: Slikovna križanka ! Med izžrebance bomo tudi tokrat razdelili tri flaškone vina.
Nagrajenci križanke iz 27. številke
Branko Stanojevič, Župančičeva 4, Ajdovščina
Joško Vetrih, Batuje 1, Črniče Duška Matelič, Goriška 20, Ajdovščina
Nagrade prejmete v Kleti Vipava, pri Davidu Kodeletu.
VIPAVA
Marija Furlan z Brij je fotografijo poimenovala POGLED V PRIHODNOST. Upamo in želimo, daje njen optimizem na mestu.
uredništvo
	RENAULT A.B.C. Marketing in proizvodnja Nova Gorica d.o.o.
	TRIKRATNA RAZPRODAJA PRI ABC RENAULT V AJDOVŠČINI 1.	NOVA VOZILA LETNIK 2004 DO 800.000 SIT POPUSTA 2.	RAZPRODAJA RABLJENIH VOZIL ZARADI GRADNJE KLEPARSKO-ATOLIČARSKE DELAVNICE POPUSTI OD 50.000 DO 100.000 SIT 3.	RAZPRODAJA ZIMSKIH AVTOPLAŠČEV IZ ZALOGE 33% POPUST A.B.C. Renault Minuta Ajdovščina, tel 05/3643302 ABC Nova Gorica d. o. o. V. Vodopivca 2 Nova Gorica
Unitrade d.o.o.
Tovarniška c. 2b (C3) Ajdovščina
tel.: 05/36 81 588 g s m: 041 707 000
Sklepanje novih naročniških razmerij
-6~ Podaljševanje naročniških razmerij
-<$- Prodaja GSM aparatov h vse dodatne opreme
A Prodaja mobipaketov/ mobikartic,...
Urnik: 9 do 12 in 15 do 18, sobota: 9 do 12
Pooblaščeni zastopnik za Mobitel d.d.
If RAJNO NIZKE CENE
P0STEUNEGA PERILA, ŽENSKIH, OTROŠKIH TER MOŠKIH OBLAČIL
Enkratna priložnost:
• VW Transporter ugodnje za 360.000,00 SIT . VW LT ugodneje za 480.000,00 SIT
Ponudba velja do 25.12. 2004 oziroma do prodaje zalog!
Gospodarska
vozila
Ajdovščina
Goriška cesta 41, tel.: 05/3658300
PE Nova Gorica
Vojkova cesta 49, tel.: 05/3333808 tel./fax: 05/3333809
Avto Batič
Pooblaščeni trgovec vozil:
# 4-
Pooblaščen servis vozil:

4
Audi
Urnik: vsak dan od 8. ure do 17. ure, ob sobotah od 8. ure do 12. ure
Latnik • Zgorajevipavski časnik izdaja: NOVA NOVA d.o.o., Goriška cesta 17, 5270 Ajdovščina • Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič • Glavni in odgovorni urednik: Ivan Mermolja
Zunanji sodelavci: Aleksandra Hain - Občina Ajdovščina, Ksimeroni Vrbetič - Varnost, Jana Stefančič - Hortikultura •
Grafična priprava: V&H d.o.o. Ajdovščina • Oblikovanje: G.M. Humar • Tisk: SET Vevče d.d. • Telefon uredništva: 05 3680505 • e-mail: radionova@siol.net, latnik@email.si