CT\
RADIOPTUJ
89,8° 98,2-ichí
oddajamo že
45 let
v
Štajerski
TEDNIK
in
hiSa
(•j daril
▼ ^ • • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
>ZR MRLC IN mm<
B«
/š
v soboto, 27. decembra, ob 16. uri v športni dvorani Center
Po Sloveniji
Ljubljana • Slovenija mora zaščititi nacionalni interes
O Stran 2
Po mestni občini
Ptuj • Januarja na kupu vse civilne iniciative
O Stran 4
Po naših občinah Kidričevo • Bo
razplet pospešila odvetniška pisarna O Stran 5
Ptuj, torek, 23. decembra 2008
letnik LXI • št. 101 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Štajerski TED
Podravje • V pričakovanju prazničnih trenutkov
Najlepši so prazniki v krogu družine
Leto 2008 se počasi izteka. Predpraznični utrip je zasenčila kriza, ki pri nas sicer še ni pokazala vse ostrine, zagotovo pa jo bo.
Zato so voščilnice odgovornih, ki so polni lepih besed, ko iščejo podporo, sedaj dobile čisto drugačno vsebino. Kot da ne bi bili vsi na skupni ladji. Predpraznični trenutki potekajo v senci grozeče krize, ljudi je strah, izgubili so optimizem, upanje v prihodnost. V soju svečk in novoletne okrasitve bodo izrečene marsikatere lepe želje, ker upanje umre zadnje. Morda pa le ne bo tako grozno, kot se napoveduje, slovenski človek je vedno znal poiskati izhod, ko je bilo še tako hudo.
Praznični trenutki, ki jih bomo v teh dneh preživeli skupaj z družino, bodo tesnobo zagotovo zamenjali s pozitivnim duhom. Najlepše darilo pa ni povezano z materialno vrednostjo, temveč z ljubeznijo in pozornostjo, ki je je v ljudeh veliko, le da je pogosto ne znamo izraziti. Zdaj je pravi čas, da si to izpovemo. Zato naj bodo prazniki en sam zvrhan kup dobre volje, ki odžene še tako slabe misli.
Majda Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Ormož • Pristopajo k Skupni občinski upravi Ptuj
Nogomet •
Zamenjava Furjan-Gajšek 1. marca 2009
O Stran 11
Bodo Ptujčani delali red Ormožanom?
V teh dneh je v Ormožu daleč najaktualnejša tema, ki je dodobra razburila politično javnost, ni pa pustila hladnih niti bolj apolitičnih občanov, pristop Občine Ormož k Skupni občinski upravi Ptuj, v okviru katere naj bi izvrševali upravne naloge na delovnem področju medobčinske redarske službe.
O tem vprašanju so svetniki včeraj popoldne (ponedeljek) razpravljali na svoji redni 21. seji občinskega sveta. Ker smo na Štajerskem tedniku redakcijo končali, še preden so svetniki odločali o
tem vprašanju, sem pred sejo povprašala, kaj o tem mislijo posamezne politične stranke, svetniške skupine oziroma posamezniki.
V obrazložitvi k točki dnevnega reda je občinska uprava
zapisala, da Zakon o občinskem redarstvu občinam nalaga sprejem občinskega programa varnosti, s katerim na podlagi ocene varnostnih razmer v občini podrobneje določi vrsto in obseg nalog
r 1AGER
• "trgovine
MESTNA OBČINA PTUJ
občinskega redarstva. Kolikor je razbrati iz tega pisanja, naj bi bila težava Občine Ormož - skupne uprave v tem, da ima zaposlenega enega redarja za polovičen delovni čas, polovico delovnega časa pa je upokojen. Zato ga niso mogli poslati na predpisano izobraževanje oziroma urjenje v Tacen, brez tega izobraževanja pa s 1. 1. 2009 izgubi vsa pooblastila občinskega redarja. Če bi občina želela opravljati naloge občinskega redarstva v skladu z veljavnim zakonom, bi morala na novo zaposliti in usposobiti za opravljanje nalog redarja enega delavca s V. stopnjo izobrazbe in prekrškovni organ s VII. stopnjo izobrazbe. Zato je občinska uprava Ormož predlagala, da se pristopi k ptujski skupni upravi, kjer bi na področju modrih con Občini Ormož pripadalo 0,5
delavca iz skupne občinske uprave na Ptuju, kjer to delo opravlja pet redarjev. Na področju razširjenih pooblastil pa se stvari ravnajo po kriteriju števila prebivalcev in naj bi delali trije redarji. Ti bodo delali red v 19 občinah, tako da bi skupna uprava za Občino Ormož opravljala naloge v obsegu 14,81 %.
O Stran 3
Foto: vki
Ljubljana • Tiskovna konferenca ministra za zunanje zadeve Samuela Žbogarja
Slovenija je morala zaščititi nacionalni interes
Slovenija je morala zaščititi svoje vitalne nacionalne interese, je zunanji minister Samuel Žbogar v petek pojasnil odločitev Ljubljane, da ne da soglasja za odprtje več poglavij v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU. Dejal je še, da odločitev »ni bila lahka, Slovenija pa v tem položaju tudi ne uživa«.
venija zahtevala zagotovilo, da Hrvaška dokumentov, ki so nastali po 25. juniju 1991, ne bo uporabila niti v teh pogajanjih, je pojasnil.
Povedal je tudi, da je Ljubljana sprva res zahtevala, da se sporni dokumenti iz izhodišč odstranijo, kar pa bi bilo precej zahtevno, zato je predlagala kompromis, da dokumenti ostanejo, a naj se Hrvaška zaveže, da se ne bodo uporabljali pred arbitražo. »In tukaj nismo prišli skupaj,« je dodal.
»Z brionsko izjavo sta se državi zavezali k temu, da je stanje na dan 25. junija 1991 tisto stanje, ki je merodajno za določanje meje,« je poudaril minister. Zato, je nadaljeval, tudi Slovenija v morebitni arbitraži ne bo uporabljala dokumentov, ki so nastali po tem datumu.
Na novinarsko vprašanje o tem, kakšno podporo uživa Slovenija med članicami
Minister je poudaril, da je Slovenija zainteresirana, da se rešitev glede Hrvaške najde čim prej, »žal pa je bilo v zadnjih tednih premalo časa in preveč problemov«, da bi lahko našli rešitev. Ponovil je, da je Slovenija pripravljena na pogovore.
Žbogar pa ne pričakuje, da bo prišlo do eskalacije v odnosih med državama. »Gremo v praznične dneve, v katerih bo trenutek za razmislek, čas za to, da se strasti umirijo,« je dejal.
Na novinarski konferenci, na kateri so novinarjem razdelili gradivo s primeri pre-judicev v posameznih pogajalskih poglavjih, je minister potrdil, da se je bila sosednja država pripravljena zavezati, da v pogajanjih z EU ne bo prejudicirala meje. Vendar pa pogajanja z unijo niso pogajanja o meji, ta bodo, če bo tak dogovor, potekala pred mednarodno arbitražo, zato je Slo-
Uvodnik
Svet je takšen, kot ga vidimo
Na nedavni novoletni zabavi me je najboljši tamburaš med uredniki ponovno spomnil, kar že dolgo vem. Namreč, daje svet takšen, kot ga vidimo in soustvarjamo. Zato je za vsakega malo drugačen. V današnji situaciji so črne misli, skrbi in pomisleki pogosto upravičeni, zagotovo pa z njimi ne bomo pripomogli, da bi se stvari spremenile in izboljšale. Poskrbele bodo le za to, da se boste zelo slabo počutili in obremenjevali. Vplivalo bo na vaše počutje, na vaš odnos do drugih ljudi in bo na koncu prevzelo vse vaše življenje. In prav gotovo je, da takšen pogled na svet vašega življenja ne bo naredil boljšega in bolj radostnega.
Po drugi strani lahko v isti situaciji razmišljamo, da se bodo stvari, na katere kot posamezniki dejansko nimamo vpliva - ameriške avtomobilske industrije vi in jaz ne bomo rešili, pa tudi kakšne domače ne - razvile pozitivno. Vse življenje poteka v ciklih, včasih gre gor, pa spet dol. Odvisno je samo, kako dolgi so ti intervali. Na predavanju mlade pisateljice minuli teden nas je avtorica poskušala prepričati, da je sreča lahko tudi konstanta, če le hočemo. Tu in tam jo pretresejo manjši spodrsljaji, ki le potrjujejo pravilo, sicer pa ljudje lahko, če tako razmišljamo, živimo srečno in zadovoljno. Zato vam v prihodnjih dneh ne želim ničesar, česar v resnici ne bi mogli imeti, kar bi bilo iz takšnih ali drugačnih razlogov nedosegljivo. Ničesar, za kar je potrebno imeti kupe denarja, a je vendar vredno več od suhega zlata. Želim vam, da če je kozarec do polovice napolnjen z vodo, zmorete reči: na pol poln je in ne, da je že napol prazen. Da vidite in cenite reči okrog sebe in v sebi, ki jih imate in se jih lahko veselite vsak dan, ne pa da le hlepite po tistih, ki jih nimate in jih morda nikoli ne boste imeli. Spomnite se modrosti iz otroštva, da sta vedno vsaj dve poti, če se potrudite, pa jih boste odrasli videli še več. Zato ne pozabite: vi ste tisti, ki odločate, vi ste tisti, ki štejete, in vi lahko stvari za sebe spremenite. Zaradi tega se v tem svetu sicer ne bo spremenilo čisto čisto nič, sosed bo še vedno imel debelejši krompir in psa z boljšim pedigrejem, spremenili se boste vi, vaš pogled na svet in vaše ravnanje, ki bo usmerjeno v to, da ljudi okrog sebe osrečuje.
Kup pozitivističnih floskul? Osladno predbožično nakladanje? Vzemite, kakor hočete, saj veste, izbira je vaša. Želim vam topel, v šal domačnosti zavit božič.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: M. Ozmec
EU, je minister odgovoril, da si nekaj držav želi, da bi se problem čim prej rešil, večina članic pa se doslej do tega problema ni opredeljevala. Napovedal je, da bo Slovenija članice sicer sproti seznanjala z zadevo, ne pričakuje pa, da se bodo angažirale v reševanju problema.
»To je zadeva, ki jo moramo reševati s Hrvaško in s češkim predsedstvom EU,« je dodal.
»Rešitve pa ne bomo našli v tem, da bomo pridobivali srca in pamet evropskih držav, ampak v tem, da bomo rešitev našli med seboj,« je minister odgovoril v zvezi navedbami hrvaških medijev o podpori Zagrebu med članicami EU in evropskimi parlamentarci.
Precej kritičen pa je bil minister do Evropske komisije, ki je v četrtek izrazila obžalovanje, da Slovenija ni sprejela
rešitve, ki jo je predlagalo francosko predsedstvo, ter ponovila, da je vprašanje meje dvostranski problem.
Minister je dejal, da razume, da je seveda v interesu komisije, da pride do rezultatov širitve še pred iztekom njenega mandata konec prihodnjega leta, vendar pa se komisija »očitno ne poglablja dovolj v interese članic, ki bi jih morala tudi zastopati«.
Dejal je še, da je časovni-ca, ki jo je zastavila komisija, namreč, da bi Hrvaška pogajanja zaključila do konca leta 2009, po mnenju več članic EU »zelo, morda celo preveč ambiciozna«. S tem, ko Slovenija ni dala soglasja za odprtje več poglavij, so se stvari še bolj zapletle, od tod pa po Žbogarjevih besedah izvira nezadovoljstvo komisije.
Sicer pa je zastoj tudi v pogajanjih s Turčijo, pa Evropska komisija v zvezi s tem ne izraža podobne zaskrbljenosti, je dodal.
Minister je tudi opozoril, da ni bila Slovenija tista, ki je v pristopna pogajanja s Hrvaško vnesla dvostranske probleme. »Mi v Bruselj nismo dostavili nobenih dokumentov, ki bi imeli mejo začrtano na sredini Piranskega zaliva,« je dejal in dodal, da se je Slovenija seveda na to dejanje morala odzvati, ker bi ji drugače to škodovalo pri morebitni arbitraži o meji.
Če bi Slovenija zdaj molčala, bi se to namreč lahko razumelo, kot da hrvaškim dokumentom pritrjuje, je opozoril.
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Ptuj: Prednovoletno srečanje ptujskega
župana ■
Foto: Langerholc
V slavnostni dvorani ptujskega gradu je 18. decembra ptujski župan dr. Štefan Čelan pripravil tradicionalno prednovoletno srečanje, na katerem se je vsem zahvalil za njihovo delo v letu, ki se počasi izteka. Še posebej pa tistim, ki so pomagali vsem tistim, ki jih je letos prizadelo neurje po toči. Za takšno solidarnost med ljudmi se zavzema tudi v bodoče, ta bo še posebej na preizkušnji v letu 2009, zato njegov poziv, da se že sedaj poskušamo pripraviti in organizirati tako, da bomo lahko v letu, ki prihaja, ki ne bo lahko, pomagali vsem pomoči potrebnim. Ptujski župan se je zahvalil tudi vsem tistim, ki so pomagali oziroma še bodo pomagali pri nakupu klavirja, za sodelovanje v projektu društva Arsana, ki ga je vodil Mladen Delin pri ka-trem sodeluje tudi MO Ptuj. Za izjemne glasbene trenutke na letošnjem tradicionalnem pred-novoletnem sprejemu ptujskega župana so poskrbeli sopranist-
ka Ana Delin, tenorist Primož Vidovič, za klavirjem pa Mladen Delin. Novonastala dramska skupina Vrtca Ptuj pa je poskrbela za smeh s komedijo Mojce Rimele pod naslovom Ženske pa pika. Pet žensk na kupuje na prednovoletnem srečanju povedalo marsikaj o svojem vsakdanu, o odnosih s partnerji in tudi o intimnostih. Nocoj ob 18. uri sijih lahko ogledate tudi v klubu Gemina XIII.
MG
Ljutomer: Tudi več kot 50-odstotna podražitev
Ljutomerčani bodo v novo leto stopili z občutno podražitvijo
nadomestil, ki jih bodo morali plačevati za stavbno zemljišče. Občinski svetniki so namreč sprejeli odlok o spremembi točkovanja stavbnih zemljišč, ki v primerjavi s starim odlokom znaša v povprečju 11-odstotno podražitev nadomestila, za tem pa so dodali še sklep o višji vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju ljutomerske občine v prihodnjem letu. Popravljena je za 3,9 odstotka zaradi povprečne rasti cen v tem letu ter še za dodatnih 20 odstotkov zaradi ureditve komunalne infrastrukture na pokopališču v Ljutomeru. Svetniki so z desetimi glasovi za in sedmimi proti sprejeli povišanje točke, ki za leto 2009 znaša nekaj več kot
0,00455 evra. Na podlagi nove vrednosti točke bo občina Ljutomer od nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v prihodnjem letu iztržila predvidoma 669 tisoč evrov prihodka. In koliko konkretno znašajo podražitve ? Pri izračunu za 100 kvadratnih metrov stanovanjske površine bodo lastniki v mestnem središču plačevali 36,6 odstotka več kot doslej - namesto sedanjih 94,91 evra bo po novem potrebno odšteti 129,70 evra. Še bolj drastično povišanje bodo občutili stanovalci izven naselja Ljutomer, saj bo nadomestilo poraslo kar za 51,6 odstotka -sedanja cena je znašala 67,31 evra, nova pa bo 102,40 evra.
Niko Šoštarič
MESTNA OBČINA PTUJ
Vljudno vas vabimo na osrednjo slovesnost
ob dnevu samostojnosti in enotnosti Republike Slovenije
v petek, 26. decembra 2008, ob 19. uri v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, Volkmerjeva cesta 15, Ptuj.
Dr. Stefan CELAN, župan Mestne občine Ptuj
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narodla@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ormož • Mnenja o pristopu k Skupni občinski upravi Ptuj
Bodo Ptujčani delali red Ormožanom?
V teh dneh je v Ormožu daleč najaktualnejša tema, ki je dodobra razburila politično javnost, ni pa pustila hladnih niti bolj apolitičnih občanov, pristop Občine Ormož k Skupni občinski upravi Ptuj, v okviru katere naj bi izvrševali upravne naloge na delovnem področju medobčinske redarske službe.
O tem vprašanju so svetniki včeraj popoldne (ponedeljek) razpravljali na svoji redni 21. seji občinskega sveta. Ker smo na Štajerskem tedniku redakcijo končali, še preden so svetniki odločali o tem vprašanju, sem pred sejo povprašala, kaj o tem mislijo posamezne politične stranke, svetniške skupine oziroma posamezniki.
V obrazložitvi k točki dnevnega reda je občinska uprava zapisala, da Zakon o občinskem redarstvu občinam nalaga sprejem občinskega programa varnosti, s katerim na podlagi ocene varnostnih razmer v občini podrobneje določi vrsto in obseg nalog občinskega redarstva. Kolikor je razbrati iz tega pisanja, naj bi bila težava Občine Ormož - skupne uprave v tem, da ima zaposlenega enega redarja za polovičen delovni čas, polovico delovnega časa pa je upokojen. Zato ga niso mogli poslati na predpisano izobraževanje oziroma urjenje v Tacen, brez tega izobraževanja pa s 1. 1. 2009 izgubi vsa pooblastila občinskega redarja. Če bi občina želela opravljati naloge občinskega redarstva v skladu z veljavnim zakonom, bi morala na novo zaposliti in usposobiti za opravljanje nalog redarja enega delavca s V. stopnjo izobrazbe in prekrškovni organ s VII. stopnjo izobrazbe. Zato je občinska uprava Ormož predlagala, da se pristopi k ptujski skupni upravi, kjer bi na področju modrih con Občini Ormož pripadalo 0,5 delavca iz skupne občinske uprave na Ptuju, kjer to delo opravlja pet redarjev. Na področju razširjenih pooblastil pa se stvari ravnajo po kriteriju števila prebivalcev in naj bi delali trije redarji. Ti bodo delali red v 19 občinah, tako da bi skupna uprava za Občino Ormož opravljala naloge v obsegu 14,81 %.
DeSUS: Priključitev je posledica slabega dela OU
»Območni odbor DeSUS Ormož nasprotuje izvajanju redarske službe na območju občine Ormož v okviru Skupne občinske uprave Ptuj ter obsoja vse tiste, ki brez pravne podlage sodelujejo pri vzpostavitvi takšnega načina izvajanja redarske službe. Glede na to, da Občina Ormož ni izvzela nalog, ki se nanašajo na izvajanje redarske službe, iz Odloka o ustanovitvi organa skupne občinske uprave Medobčinska uprava Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž in ni sprejela skupnega akta oziroma odloka o ustanovitvi medobčinskega redarstva kot organa skupne občinske uprave z bivšimi ptujskimi občinami v skladu
z zakonom, tudi v tem trenutku ni pravne podlage za takšen način izvajanja redarske službe. Nekdo si jemlje pristojnosti občinskega sveta in s samim programom varnosti prenaša izvajanje redarske službe na območju občine Ormož na medobčinsko redarsko službo Ptuj brez vsakršne pravne podlage in utemeljitve obsega izvajanja redarske službe, prednosti oziroma slabosti takšnega načina izvajanja službe ter finančnih posledic. Območni odbor DeSUS meni, da je priključitev k Skupni občinski upravi Ptuj posledica neznanja oziroma slabega dela občinske uprave v preteklih dveh letih,« menijo v ormoškem Desusu.
Nova Slovenija -Krščanska ljudska
stranka: V občinski ■ ■ ■ ■■
upravi ni primernih delavcev
»Novi Zakon o občinskem redarstvu občinam nalaga ustanovitev redarske službe, ki se bistveno razlikuje od redarske službe, kakršno smo poznali do sedaj. Občinskim redarjem daje dodatna pooblastila in zadolžitve, ki vključujejo tudi uporabo fizične sile ter prisilnih sredstev, za kar je potrebno redarje ustrezno usposobiti na trimesečnem usposabljanju. Ker v občinski upravi v tem trenutku ni primernih oseb, ki bi ju lahko usposobili za delo z novimi pooblastili, to pomeni, da bi bilo potrebno ti dve osebi zaposliti na novo. To je povezano s precejšnjimi stroški, učinek, ki bi ga na ta način dosegli, pa po mnenju svetniške skupine N.Si teh stroškov ne opravičuje. Malo verjetno namreč je, da bi lahko maloštevilni občinski redarji, tudi z novimi pooblastili, izboljševali varnostne razmere v občini ali kakorkoli vplivali na boljše počutje naših občanov. Zaradi tega podpiramo predlog, da bi re-darsko službo rešili v okviru Skupne občinske uprave na Ptuju. V tem primeru stroški za redarsko službo ostajajo na zdajšnjem nivoju kakor tudi usluge, ki jih le-ta nudi, hkrati pa zadostimo zakonu,« menijo v N.Si.
Zares - nova politika: Neodgovorno in nezakonito dejanje
»Občinski odbor stranke Zares - nova politika Ormož odločno nasprotuje tako sami ideji o skupnem re-darstvu kot uvrstitvi Sklepa o pristopu Občine Ormož k skupnemu redarstvu na sejo občinskega sveta. Za to
neodgovorno in nezakonito dejanje sta odgovorna župan Alojz Sok in direktorica občinske uprave. S predlaganim sklepom je župan prekoračil pooblastila in kršil zakon o občinskem redarstvu, Statut Občine Ormož in veljavni odlok o skupni upravi občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž. Župan in direktorica občinske uprave sta odgovorna, da v dveh leti nista poskrbela za usposobitev ormoških občinskih redarjev in za njihovo načrtno premeščanje na druga delovna mesta, čeprav so izpolnjevali vse pogoje za delo redarjev in pridobitev licence. Predloženi sklep predstavlja napad na avtonomijo občine Ormož in predstavlja samo eno izmed številnih škodljivih odločitev župana in je ponoven dokaz o nesposobnosti in neprofesionalnosti manjšega dela občinske uprave, ki profesionalnost nadomešča z nekritičnim servisiranjem župana in političnih strank koalicije,« so zapisali v ormoškem Zares.
Bogomir Luci, samostojni svetnik: Pa smo res hlapci!
»Sam sem mnenja, da se v občini odpovedujemo še tisto malo pristojnostim, kar jih imamo. Ni mi jasno, zakaj se v občinski upravi niso že prej odločili in zaposlili ljudi iz naše občine, jih poslali na izobraževanje, oziroma usposabljanje. Sumim pa, da gre za dogovor, oziroma tako imenovano 'kravjo kupčijo' po sistemu ti meni, jaz tebi.
Baje je na tak način eden od 'stricev', ki se čuti kot 'aktualna oblast', poskrbel za službo svojega nečaka na Ptuju! To so seveda nepreverjene govorice, ki so lahko resnične ali pa tudi ne ... Vsi vemo, da bodo nekatera podjetja masovno odpuščala in v občini Ormož bomo imeli svoje ljudi na borzi dela, medtem ko bodo občani s področja Ptuja zaposleni in delali red Ormožanom! Pa smo res hlapci! Zavedati se moramo, da brezposelnim osebam plačuje zdravstveno zavarovanje občina, torej bo za naše brezposelne vsekakor potrebno na nek način odvajati sredstva iz proračuna! Nihče me ne more prepričati, da je to ceneje za občino Ormož. Na eni strani imamo sredstva, da bomo v občini izdajali glasilo kljub zadostni pokritosti medijev, na drugi strani pa hočemo privarčevati s tem, da se odpovedujemo pristojnostim! To je škandal in s tem se dela velika škoda vsem nam!« je ogorčen Bogomir Luci.
Socialni demokrati: Sklep je za Občino Ormož škodljiv
»Občinski odbor SD Ormož nasprotuje predlaganemu sklepu iz več razlogov. Najprej bi morali spremeniti trenutno veljavni Odlok o skupni medobčinski upravi občin Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž, v delu, ki se nanaša na delovno področje redarske službe, predlagani sklep je namreč v nasprotju z veljavnim Odlokom. Glede na naloge in pristojno-
sti, ki jih določa novi zakon o občinske redarstvu, smo prepričani, da potrebujemo večje število redarjev, ki bodo te naloge in pristojnosti lahko izvajali. Za tovrstno službo imamo dovolj dober kader na območju občine Ormož, za to ne potrebujemo kadra iz Ptuja. Prepričani smo, da je za takšne odločitve potrebno širše soglasje in da predlagani Sklep, ki je za občino Ormož škodljiv, ne bo deležen zadostne podpore občinskega sveta, ki je v prvi vrsti dolžan zagovarjati interese občine Ormož,« so prepričani v SD.
Svetniška skupina SLS, ZEL, NEL: Skupne službe so lahko racionalnejše
»V skladu z zakonom o re-darski službi morajo občine sprejeti občinske programe varnosti, oceniti varnostne razmere v občinah in določiti naloge občinskega redarstva. Za dosego cilja oziroma namena navedenega zakona in programa je potrebno vzpostaviti redarsko službo. Za racionalnejše izvajanje občinskih programov varnosti lahko ima več občin skupni program varnosti in skupne medobčinske redarske službe. Glede na oceno ogroženosti in varnostnih razmer v občini Ormož ocenjujemo, da je smiselno pristopiti k povezovanju na tem področju, še posebej v času napovedane recesije, ki je pred nami. V primeru, da se taka skupna redarska služba izkaže kot nefunkcionalna, preskromna in neučinkovita, ki ne bo zadovoljila potreb v naši občini, pa še vedno obstaja možnost izstopa iz skupne medobčinske redarske službe in ustanovitve lastne samostojne redarske službe,« zagovarjajo v svetniški skupini.
Slovenska demokratska stranka: Sklep potrebno časovno omejiti
»OO SDS Ormož je načelno proti zaposlovanju kadrov, ki prihajajo izven občine Ormož, na tistih delovnih mestih znotraj občine, kjer imamo na razpolago lastne kadre. Svetniki SDS pa bomo kljub navedenemu predlog sklepa o začasnem prenosu pooblastil redarske službe na Skupno občinsko upravo Ptuj podprli, ker razumemo, da gre le za začasen prenos pooblastil in nikakor ne za dolgoročno rešitev, in ker je s 1. 1. 2009 za vse občine redarska služba obvezna. Občina Ormož v ta namen tudi nima ustreznih drugih kadrov, ki bi se lahko usposo-
bili za redarje, zato bi morala za ta delovna mesta na novo zaposliti vsaj dve osebi, eno s peto in eno s sedmo stopnjo izobrazbe, pripravlja pa se tudi sprememba zakonodaje v smeri, da bi se občine same odločale, ali bodo redarje imele ali ne.
Vztrajali bomo, da če se zakonodaja v kratkem ne spremeni in bo redarstvo obvezno v vseh občinah tudi v bodoče, pooblastila redar-stva Skupni občinski upravi Ptuj prekličejo in se ustanovi lastna redarska služba znotraj Skupne občinske uprave občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Zato bomo predlagali, da se veljavnost predlaganega sklepa omeji samo na leto 2009,« so zapisali v SDS.
Liberalna demokracija Slovenije: Ptujčani bodo zaposlovali, Ormožani plačevali
»To je nadaljevanje politike, ki smo ji bili priča od razdelitve občine dalje. Manifestirala se je skozi delitev pristojnosti po posameznih zavodih do ustanovitve medobčinske inšpekcijske službe. Nenormalno je, da imamo svojo medobčinsko inšpekcijsko službo, hkrati pa priključujemo le-to k Ptuju. Vprašljivo je, ali ima župan takšna pooblastila, da se lahko sam dogovarja o takšnih pomembnih rečeh in jih kasneje da v potrditev svetu. Stranke, ki so zastopane v občinskem svetu, bi najbrž na kakšnem sestanku o tako pomembni zadevi morale povedati svoje mnenje in potem do tega ne bi prišlo. Čeprav bodo s preglasovanjem v občinskem svetu ta dogovor najverjetneje uspeli realizirati. Postavlja se vprašanje, kako bodo trije redarji skrbeli za 20 občin. To je nesmisel! Vprašanje pa je tudi, koga bodo v ta namen zaposlili. Verjetno Ptujčana, koga iz Ormoža ali novona-stalih občin že ne. Ptujčani bodo zaposlovali, mi bomo plačali! Tem ukrepom bodo sledili drugi in vsi s ciljem, da se Ormož zreducira na malo večjo krajevno skupnost, občani pa bodo vse svoje posle urejali na Ptuju. Potrebno je dobro razmisliti, kaj je v ozadju. Kajti če se bodo sčasoma še druge pristojnosti in institucije prenesle na Ptuj (revizija, okolje in prostor, inšpekcije, upravna enota), je le vprašanje časa, kdaj bodo Ptujčani z opravljanjem vseh teh dejavnosti za ostale občine začeli dokazovati upravičenost svoje pokrajine s sedežem na Ptuju, kar je njihov cilj,« razmišljajo dolgoročno v LDS.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Svetniške pobude in vprašanja
Januarja na kupu vse civilne iniciative
V letošnjem letu se je v MO Ptuj zelo okrepilo delovanje civilne družbe. Zaradi neurejenih infrastrukturnih problemov je bilo ustanovljenih kar nekaj, največ na območju četrtne skupnosti Rogoznica, kjer trenutno delujejo tri.
Svetnik SNS Miroslav Le-
tonja je v zvezi s tem dal dve pobudi. V prvi je predlagal, da naj se ustanovi komisija za ugotavljanje politične odgovornosti lokalnih funkcionarjev za nespoštovanje podpisanih pogodb do občanov s področja infrastrukture. Odgovor mestne oblasti v zvezi s tem je, da je pobuda premalo konkretna in da v okviru pobude same ni najti pravne podlage za predlagano komisijo. Ocenjevanje politične odgovornosti lokalnih funkcionarjev pa je tako in tako v rokah volivk in volivcev na vsakokratnih volitvah ter se razlikuje od civilnopravne odgovornosti za sklenjene pogodbe na osnovi obligacijskega zakonika. V drugi pobudi pa je Letonja predlagal, da naj se vse civilne iniciative, ki delujejo v MO Ptuj, povabi na mestni svet in se z njimi opravi razprava ob njihovih zahtevah. Tudi mestni svetniki imajo veliko vprašanj s področja infrastrukture. »Menimo, da je v mnogih primernih civilna iniciativa zlorabljena za nabiranje političnih točk. Za nas v stranki SNS je nesprejemljivo, da se takšnim iniciativam pridružuje svetnik iz stranke, ki je imela dva mandata, zdaj pa ima podžupana. Ne moremo se znebiti vtisa, da se civilno iniciativo zlorablja za grožnje po odcepitvi. V zraku visi vprašanje, ali stvari
niso namerno postorjene, saj se zlorabljajo pred vsakimi volitvami. Zato predlagamo, da se civilne iniciative povabi na sejo mestnega sveta in se z njimi opravi razprava o njihovih zahtevah,« je svojo drugo pobudo glede iniciativ dodatno obrazložil svetniki SNS Miroslav Letonja. Sestanek mestnega sveta s civilnimi iniciativami z območja MO Ptuj in sveti četrtnih skupnosti bo na osnovi skupnih tem organiziran v začetku januarja 2009 v Narodnem domu na Ptuju, odgovarjajo na svetnikovo pobudo v Mestni hiši na Ptuju.
Mirjana Nenad, svetnica SD, je na novembrski seji mestnega sveta vprašala, ali na Ptuju ne potrebujemo nepro-fitnih (po starem socialnih) stanovanj, ali sedanji način upravljanja stanovanj v okviru Podjetja za stanovanjske storitve, d. o. o., Ptuj, omogoča zagotavljanje dodatnih nepro-fitnih stanovanj in kdo in kako skrbi za razvoj stanovanjske politike na Ptuju. Vprašanja je svetnica postavila glede na stanovanjsko problematiko na Ptuju in ker MO Ptuj nima izoblikovane strategije reševanja stanovanjske problematike, tudi v proračunih za leti 2009 in 2010 za te namene ni planiranih sredstev, prav tako o gradnji novih stanovanj na Ptuju ni nič zapisanega v strateških razvojnih planih za naslednje
petletno obdobje. MO Ptuj ima trenutno v lasti 671 stanovanj, odgovarjajo v strokovnih službah MO Ptuj, ki jih upravlja Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj, podatki pa kažejo, da je potreb po neprofitnih stanovanjih vsak dan več, ker je tudi socialna stiska ljudi v tem okolju vsak dan večja. Po zadnjem razpisu za dodelitev
neprofitnih stanovanj v najem, objavljen je bil julija 2007, čaka na stanovanje še pet družin in sedem posameznikov. Tudi pri izgradnji neprofitnih stanovanj naj bi se posluževali javno-zasebnega partnerstva, vendar naj bi bili v tem trenutku po noveli stanovanjskega zakona še nedorečeni pogoji, kako bi neprofitne stanovanj-
ske organizacije kot soinven-stitorice sodelovale pri izgradnji neprofitnih stanovanj.
Na decembrski seji sveta MO Ptuj, na kateri so svetnice in svetniki dobili nekatere odgovore na svoja vprašanja, predloge in pobude s prejšnjih sej, so tudi kadrovali. Kot predstavniki MO Ptuj bodo v svetu JZ Mestno gledališče
Ptuj delovali Branka Bezeljak Glazer, Lidija Majnik, Helena Neudauer in Peter Pribožič. Mestni svetniki so tudi sklenili, da bodo predstavniki MO Ptuj v svetu OŠ Breg Silva Fartek, Maks Ferk in Janez Rožmarin. Dejana Levaniča pa bo v odboru za družbene dejavnosti zamenjal Darjan Lampič.
MG
Hajdina • Še o petnajsti seji občinskega sveta
Bodo v občini zaposlili nove strokovne sodelavce?
Na petnajsti seji sveta občine Hajdina, ki je bila 9. decembra, so razpravljali tudi o nekaterih povišanjih cen.
Vrednost točke za izračun komunalne takse v občini Hajdina v letu 2009 znaša 2,70 evra, skladno s povprečno rastjo cen v letu 2008 se je povečala za 3,9 odstotka. Za enak odstotek so povečali tudi vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2009. Vrednost točke za izračun po novem znaša 0,0049 evra. Hajdinski svetniki so na petnajsti seji sprejeli tudi sklep o višini najemnine za grobove in kupnine za žarni grob na pokopališču Hajdina. V občini Hajdina so v letošnjem letu zgradili žarne grobove, katerih lastnica in investitorica je občina. V povprečju za osem odstotkov višje cene veljajo za občane drugih občin, ne pa za tudi občane Hajdine in Kidričevega. Občina Hajdina je namreč podpisala dogovor o sofinanciranju investicijskih del na pokopališču Hajdina z občino Kidričevo.
Hajdinski svetniki so pred odločitvijo o ceni storitve pomoči družini na domu v letu 2009 pri izvajalcu, Centru za socialno delo Ptuj, ki izvaja to dejavnost za 16 občin na ob-
močju UE Ptuj, iskali dodatne informacije. Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen so-cialnovarstvenih storitev med drugim določa, da pri izvajanju standardne storitve en oskrbovalec na domu pri uporabnikih
mesečno opravi 120 ur efektivnega dela, zaradi posebnosti naselja ali posebnosti obravnave uporabnikov pa lahko občina dovoli odstopanje od normativa števila efektivnih ur. Na osnovi evidence opravlje-
nih efektivnih ur za leto 2007 in za obdobje od januarja do septembra 2008 so v centru ugotovili, da ena oskrbovalka na domu za vse občine, ki jih pokrivajo, opravi 90 efektivnih ur. Cena efektivno opravljene
Foto: Črtomir Goznik
Hajdinski svetniki so na zadnji seji v letu 2008 potrdili tudi nekaj novih cen. V kratkem pa naj bi razpravljali tudi o novih sodelavcih v občinski upravi.
ure za leto 2009 znaša 3,63 evra, s čimer so soglašali tudi svetniki občine Hajdina. Sklenili so, da bodo iz proračuna občine Hajdina v letu 2009 pokrivali subvencijo v višini 50 odstotkov za pokritje celotnih stroškov pomoči družini na domu. Te pomoči pa bodo uporabniki iz občine Hajdina deležni v višini 90 efektivnih ur mesečno.
V začetku decembra se je sestal tudi nadzorni svet občine Hajdina, ki ga vodi Janez Bedrač, člana pa sta Anton Cestnik in Ivan Zupanič. Med drugim se je seznanil s povzetkom poročila o notranji reviziji zaključnega računa proračuna občine Hajdina za leti 2006 in 2007. Občinski upravi je svetoval, naj sledi priporočilom revizijske hiše, ki je opravila notranjo revizijo. Delavci občinske uprave so preobremenjeni, zato se priporoča povečanje števila strokovnih delavcev. O tem bo v kratkem moral razpravljati tudi občinski svet. Občinska uprava naj poskuša organizirati strokovni seminar s področja vodenja društvenih evidenc za blagajnike vseh dru-
štev s področja ljubiteljskega delovanja, kar bo prispevalo k dvigu strokovnega znanja in zmanjšanju problematike usklajevanja društvenih in občinskih evidenc. Poleg tega občinski upravi nadzorni svet tudi svetuje, da preveri skladnost internih aktov OŠ Hajdina z obstoječo zakonodajo.
Po seznanitvi s tekočimi investicijami v občini Hajdina, predstavil jih je župan Rado-slav Simonič, so se občinski nadzorniki odločili, da bodo pregledali posamezne investicijske projekte, pri katerih bodo ugotavljali njihovo skladnost z zakonodajo in sprejetimi sklepi občinskih organov. To bodo projekti, za katere bodo v občinski upravi pripravili natančnejše terminsko in vrednostno poročilo. Do 15. februarja leta 2009 naj bi tako pripravili poročilo o ureditvi vaške gmajne v Dražencih.
Svetniki občine Hajdina pričakujejo, da se bodo člani nadzornega odbora pogosteje udeleževali sej občinskega sveta, v tem mandatu so jih videli le na eni seji.
Kidričevo • Spet razburjenje zaradi lovrenške gramoznice
Bo razplet pospesila odvetniška pisarna?
Zaradi bolezenske odsotnosti župana Jožeta Murka je 15. sejo sveta občine Kidričevo v četrtek, 18. decembra, vodil podžupan Franc Planinšek. Na njej so sprejeli občinski program varnosti in program varnosti cestnega prometa, najbolj vroča pa je bila razprava o služnostni pogodbi za sanacijo gramoznice v Lovrencu, saj bodo zaradi neukrepanja ministrstva in inšpektorjev najeli odvetniško pisarno. Zaradi razhajanj stališč o povišanju cene vrtca so po petih urah sejo prekinili.
Da bo seja živahna in zanimiva, se je pokazalo že v uvodnem delu, saj je Anton Leskovar ponovno opozoril, da svetniška skupina SDS ni dobila odgovorov na nekatera pisna vprašanja, predlagal pa je, da bi sklepali o delitvi sredstev za povrnitev škode po letošnjem neurju, vendar mu je Anton Habja-nič pojasnil, da so o tem že sprejeli ustrezen sklep. Andreja Napasta je zanimalo, ali so kabelsko televizijo v Lovrencu že prodali, Milan Fiderška pa, zakaj ni poročil o (ne)oporečnosti vode v Cirkovcah in Medvedcah, saj krajani opažajo, da je voda občasno rjave barve in polna usedlin. Strokovni sodelavec Igor Premužič je glede tega pojasnil, da vse analize vode iz tega območja kažejo, da je voda neoporečna, čeprav je občasno neprijetnega videza. Fideršek pa je želel vedeti tudi, kaj je z denarjem od vračanja v javno telefonijo na območju Cirkovc in kam se bo ta denar vložil. Podžupan Jože Medved pa je ponovno opozoril na problematiko gramoznice v Lovrencu, saj kljub dvema velikima požaroma nihče iz ministrstva in inšpekcijskih služb ne ukrepa. Anton Leskovar je predlagal, da bi iz obravnave umaknili predlog sklepa o povišanju cen vrtca, vendar se večina svetnikov s tem ni strinjala. Sicer pa so samo debati do sprejetja dnevnega reda namenili debelo uro.
Bodo redarji kot supermani?
Ko pa so ga načeli, so se najprej lotili predloga občinskega programa varnosti, ki ga zakonodaja predpisuje v vseh občinah in je osnova za uvedbo obvezne redarske službe. Organiziranost, način izvajanja ter seveda tudi pristojnosti redarske službe in pooblastila. redarjev je svetnikom predstavila direktorica skupne občinske uprave Alenka Korpar. Novost je vsekakor, da sodi v pristojnost redarjev, pri čemer je Korparjeva poudarila, da so naloge redarjev nekakšna nadgradnja dela policije, so vez med lokalno skupnostjo in policijo, ki lahko pri vzdrževanju javnega reda in miru tudi ukrepa, naloga redarjev pa je le vzdrževanje javnega reda in miru.
Ocena stroškov izvajanja redarske službe v letu 2009, ki jo bodo izvajali na območju 16 občin Spodnjega Podravja za sedaj le s tremi redarji, saj jih od osmih kar pet deluje na območju MO Ptuj, pomeni za občino Kidričevo prispevek 9.400 evrov, okoli 1.200 evrov pa bo treba dodati še za nabavo potrebne opreme
in za izobraževanje redarjev. Sicer pa lahko občina ob koncu leta od države zahteva povračilo 50 odstotkov vseh stroškov redarstva. Korparje-va je pojasnila tudi, da so na zadnjem kolegiju županov Spodnjega Podravja sprejeli odločitev, da se v izvajanje redarske služne prek skupne občinske uprave vključijo še občine Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi.
V razpravi smo izvedeli, da bo klicna številka za redarsko službo enotna - prav tako 113 kot v primeru policije, da bo v občinskem programu varnosti potrebno dodati še oceno požarne ogroženosti gozdov, saj jih je na območju kidričevske občine zelo veliko.
Zoran Žunko je menil, da program redarske službe ni pisan življenjsko, izrazil pa je tudi dvom v učinkovitost njihovega dela, saj naj bi za 16 občin skrbeli le trije redarji, tako da se bodo lahko omejili le na popisovanje napačno parkiranih vozil. Janko Baštevc je menil, da občina Kidričevo z redarsko službo ne bo ničesar pridobila, saj bo lahko v njej redar prisoten največ 24 dni v letu, za kar pa je strošek 9.400 evrov previsok, zato je izrazil bojazen, da gre le za to, da bi manjše občine z uvedbo redarske službe pomagale MO Ptuj. Temu se je pridružil tudi Milan Fi-deršek, ki je celo ugotovil, da bodo redarji pravi »supermani«, saj bodo lahko za vzdrževanje javnega reda in miru v 16 občinah skrbeli le trije. Silvestra Klemenčič pa je opozorila na dejstvo, da odsotnost policije na območju občine Kidričevo slabo vpliva na stanje varnostnih razmer, zato se je zavzela za ponovno uvedbo policijske postaje v Kidričevem. Po tem, ko je nekaj podrobnosti o delovanju redarske službe pojasnil še vodja medobčinske redarske službe Branko Osterc, pa so občinski program varnosti s predlaganimi dopolnitvami soglasno sprejeli.
Brez bistvenih pripomb so soglašali tudi z vsebino programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2008 do 2011, ki ga je pripravil in predstavil Davorin Va-lentan, predsednik občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ta je poudaril, da program preventivnih aktivnosti upošteva dejstvo, da so bolj podeželska občina, saj se pretežni del prebivalcev ukvarja s kmetijstvom. Zaskrbljujoč je podatek, da so med prikritim štetjem, ki so ga izvedli pred osnovno šolo v Kidričevem, ugotovili, da več kot polovica staršev in sopotnikov v avtomobilu varnostnih pasov sploh ni uporabljala ter da
Foto: M. Ozmec
Zaradi bolezenske odsotnosti župana Jožeta Murka je zadnjo letošnjo, spet razburljivo sejo vodil podžupan Franc Planinšek (desno).
trije od 26 otrok sploh niso vedeli, kaj je otroški sedež v avtomobilu. Bolj vzpodbuden pa je podatek, da so za izvedbo začrtanih akcij občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu v letošnjem letu uspeli pridobiti sredstva v višin 0,58 evra na prebivalca občine.
Vroče o gramoznici Lovrenc
Ko so se lotili razprave o vsebini služnostne pogodbe s podjetjem Albin Promotion za sanacijo gramoznice v Kidričevem, je višji pravni svetovalec občine Egon Repnik pojasnil, da v bistvu ni nič novega. Novost je le v tem, da je okoljsko ministrstvo, ki je podjetju AP izdalo gradbeno dovoljenje, na občino poslalo dopis, v katerem želijo izvedeti, kdaj so na občini izvedeli za izdajo gradbenega dovoljenja. Ker pričakujejo, da bo prišlo do obnove postopka, so že pripravili nekaj dodatnega gradiva, neuradno pa so izvedeli, da naj bi v novem postopku ministrstvo odvzelo okoljsko dovoljenje za delovanje premične naprave za trganje gum na odlagališču v Lovrencu. Novost pa je tudi v tem, da je izdan sklep o izvršbi za plačilo odškodnine oškodovancem, ki so utrpeli škodo po požaru.
Antona Leskovarja je zanimalo kako je z realizacijo petih sklepov, ki so jih v zvezi s tem sprejeli na izredni seji sveta, vendar se je moral zadovoljiti s pojasnilom Komunalnega nadzornika Igorja Premužiča, da so na inšpektorat v Mariboru ter na Bernardo Podlipnik na MOP omenjene sklepe takoj posredovali, vendar še do danes niso prejeli nobenega odgo-
vora. Leskovar je pojasnil, da v gramoznico spet na veliko vozijo odpadne gume, zaradi česar so krajani zelo ogorčeni, enemu je prekipelo, zato je cesto, po kateri prevažajo gume v jamo, svojevoljno zaprl. Leskovar je prepričan, da podjetje AP med sanacijo ne izvaja 95 odstotkov tega, kar je zapisano v projektni dokumentaciji. Ob tem je postregel s podatki iz te dokumentacije, na osnovi katerih je podjetje AP dobilo gradbeno dovoljenje za predelavo odpadnih gum, ki naj bi jih prejel na MOP. V tej dokumentaciji je razvidno, da podjetje sanacije ne izvaja tako, kot je zapisano, kar ogroža podtalnico na tem območju. Občinski upravi je očital, da naj bi bila projektna dokumentacija o tem že na občini, ki pa ni ukrepala, kot bi morala. Anton Habjanič je dejal, da ne more verjeti, da občina ne bi ukrepala, če bi to dokumentacijo res imela, direktorica občinske uprave Evelin Ma-koter Jabločnik ter Igor Premužič pa sta zatrdila, da projektne dokumentacije na občini nimajo, saj so jim poslali le gradbeno dovoljenje, ki pa ne zadostuje, saj ne morejo primerjati, kako naj bi se sanacija izvajala po projektni dokumentaciji. Anton Ha-bjanič je svetnike seznanil s sklepi sestanka civilne iniciative za sanacijo gramoznice, ki se je sestala 14. decembra. Na sestanku so sklenili, da bodo v primeru, če njihovim sklepom ne bodo ugodili, pred poslopjem vlade RS pripravili protestni shod. Zato je predlagal, da občina najame odvetniško pisarno, ki naj bi vso dokumentacijo preučila s pravnega vidika in predlagala ukrepe. Ob tem se je vprašal, zakaj takšen odnos ministrstva do te zgodbe, saj je
očitno, da čakajo, da bi prvo potezo naredila občina, tako bi si na ministrstvu »umili roke«, hkrati pa bi se izognili tudi morebitnim stroškom sodnega spora ali celo odškodninskega zahtevka, vse breme pa naj bi padlo na ramena občine. Igor Premužič je Leskovarju pojasnil, da so podatki, ki jih je predstavil, iz projektne dokumentacije iz leta 2006, gradbeno dovoljenje pa je bilo izdano na podlagi projektne dokumentacije iz leta 2007, za katere še vedno ne vedo, kaj vsebujejo.
Oster je bil tudi podžupan Jože Medved, ki je tudi predsednik civilne iniciative, saj je dejal: »Ko sem Podlipni-kovo vprašal, zakaj na ministrstvu nič ne ukrepajo in jo tako postavil pred dejstvo, mi je odvrnila: 'Zakaj pa ne ukrepate na občini, zakaj ne odvzamete služnostne pravice?' Iz tega lahko vsi sklepamo, da jim je prav malo mar za to, kar se dogaja v Lovrencu. Vprašujem pa se tudi, kaj delajo inšpektorji, ki imajo vso potrebno dokumentacijo, pa ne ukrepajo, čeprav bi že zdavnaj morali, saj se sanacija ne izvaja tako, kot bi se morala. Ponovno pozivamo inšpekcijske službe, naj svoje delo končno opravijo, kot bi ga morali!«
Takemu mnenju se je pridružil tudi podžupan Franc Planinšek, ki je ugotovil, da gre glede na reakcije pri vsej zadeve očitno bolj za projekt ministrstva kot le za projekt podjetja AP. Ob tem je Janko Baštevc vprašal, kdaj končno se bodo predstavniki občine usedli skupaj s predstavniki ministrstva in podjetja AP in zadevo razčistili brez prisotnosti javnosti; po njegovih informacijah na inšpektorje izvajajo velike pritiske. Zoran Žunko je Antonu Lesko-
varju očital, da je bil prvi, ki je predlagal, da bi podjetju AP občina dala služnostno pravico in ga vprašal, zakaj sedaj dela v nasprotni smeri. Podžupan Franc Planinšek se je pridružil predlogu Janka Baštevca, da bi se čim prej sestali s predstavniki ministrstva in podjetja AP, pri glasovanju pa so svetniki podprli predlog Antona Habjaniča, da občina takoj najame odvetniško pisarno, ki naj zadevo podrobneje preveri s pravnega stališča ter predlaga ukrepe. Ob tem so sprejeli še sklep, da občina od inšpekcijskih služb zahteva uradno poročilo o opravljenih nadzorih in ugotovitvah.
Po tem ko so sprejeli informacijo računovodkinje Tatjane Kačičnik o 32-odstotni polletni realizaciji občinskega proračuna, saj so dosegli 2,3 milijona evrov prihodkov in 3,2 milijona evrov odhodkov, so soglašali s 5,3-odsto-tnim povišanjem cene točke za izračun komunalne takse, kar pomeni le uskladitev z rastjo inflacije. Soglašali so tudi s predlogi odbora za gospodarstvo ter komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o imenovanju predsednikov nekaterih odborov in komisij, njihova mnenja pa so se močno razšla pri obravnavi predloga o povišanju cene Vrtca Kidričevo, saj so nekateri prisluhnili predlogu ravnateljice za 10-odstotno povišanje, drugi pa predlogu odbora za družbene dejavnosti, ki je predlagal le 8-odstotno povišanje. Ker je nekaj preveč »utrujenih« svetnikov sejo protestno zapustilo, so jo morali zaradi nastale nesklepčnosti po petih urah razprav prekiniti.
M. Ozmec
Sv. Tomaž • Koncert v počastitev praznikov
Vsi so peli
Pretekli petek so pevci Osnovne šole Sv. Tomaž izvedli božično-novoletni koncert v počastitev praznikov in dneva samostojnosti in enotnosti Slovenije. Koncert je potekal v šolski telovadnici.
Z bogatim koncertom so se v mladi občini odločili počastiti več praznikov skupaj. Literarna predloga, pravljica
E. T. A. Hoffmanna Hrestač in mišji kralj je bila inspiracija, na katero je nastal koncert. Besedilo je za koncert
priredila kar ravnateljica tomaževske šole Alenka Ču-rin Janžekovič, ki je vezno besedilo tudi interpretirala. Koreografija pa je bila zamisel Andreje Klinc. Slednja je vodila tudi večino zborov, ki so se ta večer predstavili. In verjemite, bilo je veliko zelo zanimivih zasedb. Predstavila sta se otroški in mladinski pevski zbor šole s solisti Urošem Pevcem, Meto Ivanuša in Ano Petrena. Na šoli deluje tudi odlična Komorna dekliška skupina, ki je pela predvsem pesmi v angleškem jeziku. Ena od razveseljujočih posebnosti pa je bil nastop
Na koncertu je nastopilo več kot polovica učencev, saj so pri Sv. Tomažu znani po tem, da radi pojejo.
Komorne fantovske skupine, v kateri so fantje dokazali, da tudi znajo peti. Obe skupini delujeta pod vodstvom Andreje Klinc. Največji nasmeh so obiskovalcem na lica narisali otroci iz Zbora vrtca pod vodstvom Zlatke Kaučič, ki so bili proti koncu koncerta že prijetno utrujeni in so jih lahko prebudile edino še sladkarije, ki so jih bili za uspešen nastop deležni. Poseben aplavz si je prislužila Učiteljska komorna skupina, v kateri so zapele Andreja Klinc, Zdenka Šafarič, Tanja Hebar in Nataša Gregur in s svojim petjem publiki zlezle pod kožo. Pesmi je spremljala tudi glasba. Večino pesmi je na klavirju spremljala Darja Žganec Horvat, predstavila pa se je tudi orffova skupina šole. Na violino je zaigrala tudi učiteljica Andreja Klinc, ki je iz Glasbene šole Ormož, kjer tudi poučuje, na nastop pripeljala za pomoč še svojo učenko violine in flavtistko.
Repertoar zborov je bil zelo pester in je zajemal najrazličnejše božične pesmi, klasične melodije, popularne popevke in seveda vesele otroške napeve. Koncert se je zaključil s pesmijo Sveta noč, ki so jo zapeli vsi nastopajoči, pritegnila pa je tudi vsa dvorana. Ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič pa je ob zaključku v krajšem nagovoru spregovorila tudi nekaj besed prihajajočim praznikom.
Viki Klemenčič Ivanuša
Starošince • Fundaciji Nazaj na konja podarili lipicanko
Wera je že v Starosincah
Kobilarna Lipica se je na novembrski seji Sveta zavoda odločila, da fundaciji Nazaj na konja, ki ima sedež v Starošincah, podari kobilo Wero XXVI. Slovesno predajo so opravili v četrtek, 18. decembra, v kobilarni Lipica.
Po kobilo so v Lipico prišli predstavniki fundacije Alexander Goljevšček in Metka Demšar, člana upravnega odbora fundacije, ter 7-letni Nejc, ki jaha v okviru fundacije Nazaj na konja, ob spremljavi svoje matere.
Gospodar kobilarne Lipica Mitja Mahorčič je predstavnikom fundacije predstavil kobilo Wero, ki jo je izbral za potrebe terapevtskega jahanja. Kot je pojasnil, je izbral kobilo,
ki je dobrodušnega in mirnega karakterja in je za terapevtsko jahanje najprimernejša. Direktor kobilarne Matjaž Pust je ob tej priložnosti povedal, da kobilarna Lipica vsako leto podari nekaj konjev. Tako so jih v preteklih dveh letih podarili že Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, Zvezi društev Sonček in ljubljanskemu živalskemu vrtu.
-OM
Foto: Alenka Brumen
Med predajo kobile Were: direktor kobilarne Lipica Matjaž Pust, Alexander Goljevšček, gospodar kobilarne Mitja Mahorčič, Metka Demšar in mali Nejc
Foto: vki
Ptuj • Tržnica poklicev na OŠ Olge Meglič
Fantje bodo policaji ali vojaki
Na Osnovni šoli Olge Meglič so prejšnji teden organizirali drugo tržnico poklicev, na kateri se je predstavilo 22 razstavljavcev. Tudi letos se je predstavitve poklicev udeležilo veliko vedoželjnih učencev, med drugim veliko takih, ki imajo do odločitve o tem, kje nadaljevati srednješolsko izobraževanje, pred seboj še več let.
Bogate predstavitve poklicev na OŠ Olge Meglič so se letos udeležili: Gimnazija in srednja kemijska šola Ruše, Gimnazija Ormož, Gimnazija Ptuj, II. Gimnazija Maribor, IC Piramida, Lesarska šola Maribor, Policija, Prometna šola Maribor, Slovenska vojska, Srednja gradbena šola Maribor, Srednja šola za gostinstvo in turizem
Maribor, Srednja šola za oblikovanje Maribor, Srednja zdravstvena šola Juge Polak, Šolski center Rogaška Slatina, CIPS Ptuj, Vrtec Ptuj, Elektro in računalniška šola Maribor, Škofijska Gimnazija A. Martina Slomška, iz Šolskega centra Ptuj pa Biotehniška, Ekonomska in Elek-tro šola.
Kot je pojasnila Anita Peklar
Ptuj • Ustanavlja se pokrajinska Turistična zveza Spodnje Podravje
Čas je za novo organizacijo
Priprave na ustanovitev Turistične zveze Spodnje Podravje potekajo že nekaj časa. Sklep o tem, da se zveza ustanovi, je bil sprejet 28. novembra letos.
Selinšek, koordinatorica letošnje tržnice poklicev, so na šoli z udeležbo zelo zadovoljni, saj so k sodelovanju privabili več šol kot lani. Zadovoljni pa so bili tudi z odzivom učencev, saj so veliko zanimanje pokazali ne le učenci zadnje triade, temveč tudi veliko mlajši šolarji.
Dženana Bečirovič
Fante sta najbolj zanimali vojska in policija.
V teh dneh bodo dopolnili potrebne akte za njeno ustanovitev. V imenu iniciativnega odbora za ustanovitev Turistične zveze Spodnje Podravje je Albin Pišek, predsednik TD Ptuj, povedal: »Za učinkovito izvajanje nekaterih nalog na ravni bodočih pokrajin oziroma regij bo potrebno aktivno in enakopravno sodelovanje javnega, zasebnega in civilnega sektorja, zato je sedaj pravi čas za novo turistično organizacijo na območju novih občin na Ptujskem in Ormoškem. Tudi v razvojnem programu turizma za obdobje 2007/2012 je opredeljena nova oblika organiziranja turistične destinacije. Turizem se mora organizirati v okviru pokrajin oziroma regij ter se razvijati na drugi stopnji lokalne oblasti. Turizem postaja druga najpomembnejša gospodarska panoga in močan razvojni dejavnik, zato ga je potrebno opredeliti kot pomembno področje delovanja pri oblikovanju razvojnih strategij.«
Albin Pišek je tudi povedal, da je doslej pristopno izjavo o vključitvi v pokrajinsko Turistično zvezo Spodnje Podravje podpisala že velika večina turističnih društev, ki delujejo na ptujskem in ormoškem območju. Z novo organizacijo želimo
oblikovati skupne regionalne produkte na območju vseh občin, za to obstajajo vsi pogoji. Nova organiziranost turistične destinacije bo omogočala tudi skupno kandidaturo za pridobitev državnih in evropskih sredstev za turistične projekte. V tem trenutku je odprt javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Ministrstva za gospodarstvo, namenjen za promocijo in nastopanje v tujini na različnih sejmih. Dobro izdelana prijava na razpis lahko prinese do 300 tisoč evrov
nepovratnih sredstev, kar bi bilo za turistično destinacijo Spodnje Podravje izjemnega pomena.
Dobra organiziranost javnega, zasebnega in civilnega sektorja turizma je ključni pogoj za uspešen razvoj turizma v novi pokrajini, poudarja Albin Pišek, ki tudi napoveduje, da bo do ustanovitve nove turistične zveze prišlo že v kratkem. Kot možnega predsednika zveze predlagajo Gorazda Žmavca, ki je javnosti najbolj znan iz obdobja, ko je predsednikoval SO Ptuj.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Albin Pišek, predstavnik iniciativnega odbora za ustanovitev Turistične zveze Spodnje Podravje: »Večina turističnih društev na ptujskem in ormoškem območju je že sprejela pristopno izjavo o vključitvi v pokrajinsko Turistično zvezo Spodnje Podravje.«
Foto: DB
Ptuj • V četrtek Viktorinov večer
16. božični koncert
Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega organizira tradicionalni, letos že 16. božični koncert na božič, 25. 12. 2008, ob 20. uri v Minoritski cerkvi na Ptuju. Zbor sv. Viktorina, ki na božičnem koncertu sodeluje vsako drugo leto, bo s solisti iz zbora in priložnostnim komornim orkestrom pod vodstvom Sonje Winkler izvedel Slovenski božič, kantato (spevoigro) skladatelja Matije Tomca.
Matija Tomc, rojen na božič leta 1899 v Beli krajini (umrl 1986), je po teološki fakulteti in posvetitvi v duhovnika študiral harmoniko in klavir na konservatoriju Glasbene matice v Ljubljani, na dunajski Visoki šoli za glasbo pa je imel glavna predmeta orgle in kompozicijo. Zasebno je študiral še solopetje. Leta 1930 je bil imenovan za profesorja glasbe na Škofijski klasični gimnaziji, kjer je poučeval glasbo v prvih dveh in teorijo v višjih razredih, vodil mešani in moški dijaški pevski zbor ter poučeval klavir, orgle in violino. Bil je soavtor dveh večkrat ponatisnjenih pevskih vadnic za srednje šole in Slovenske pesmarice v
treh delih. Orgle je poučeval na Glasbeni matici in Državnem konservatoriju. Po letu 1946, ko je v Domžalah postal kaplan in nato kot župnik tam deloval do upokojitve, je prenehal pedagoško delo na ustanovah.
V spomin slovenskega naroda se je Matija Tomc zapisal predvsem kot zborovski skladatelj. Izkušnje je začel nabirati kot pevec gimnazijskega zbora in vodja semiškega okteta. V Mokronogu je skrbel za podeželski cerkveni zbor in svetni moški zbor, kot profesor glasbe je vodil gimnazijski pevski zbor, za katerega je ogromno pisal. Z njim je izvajal vse svoje cerkvene in posvetne skladbe, nastale pred
drugo svetovno vojno. V plodnem sodelovanju (od 1932) s takratnim dirigentom APZ Francetom Maroltom so bile predstavljene koroške in belokranjske ljudske pesmi, leta 1934 pa je Matija Tomc izdal tudi najpomembnejšo zbirko belokranjskih ljudskih pesmi Belokrajinske. Tomčeve obdelave in priredbe ljudskih pesmi, kar v njegovem opusu izrazito prevladuje, so njegov najobsežnejši in najdragocenejši prispevek k slovenski glasbeni ustvarjalnosti. Tako je tudi kantata Slovenski božič (1938) oratorij, ki ga je mogoče izvajati na odru kot božično igro ali pa v cerkvi kot oratorijski koncert. Delo predstavlja priredbo starih
slovenskih božičnih napevov na besedila, ki jih je zbral etnolog dr. Niko Kuret.
Pevci Mešanega pevskega zbora sv. Viktorina s Ptuja, župnija sv. Jurija - proštija, smo se ob podoživljanju božiča na betlehemskih pastirskih poljanah ob letošnjem romanju v Sveto deželo navdušili nad idejo, da bi za božič pripravili nekaj ljudskega, slovenskega. Razmišljanja so tako privedla do Slovenskega božiča Matije Tomca, ki izraža doživljanje božiča pri slovenskem človeku.
Spoštovani, prijazno vabljeni na božični koncert!
N. Č. Š.
Foto: arhiv zbora sv. Viktorina
Zbor sv. Viktorina bo s solisti iz zbora in priložnostnim komornim orkestrom pod vodstvom Sonje Winkler izvedel kantato skladatelja Matije Tomca Slovenski božič.
Destrnik • Leto zaključili s koncertom
V znamenju ciganov
Prejšnji teden je bilo na Destrniku zelo veselo. Zraven odličnega božično-novoletnega koncerta, ki je napolnil dvorano tamkajšnje osnovne šole, je župan Franc Pukšič v četrtek pripravil še zaključno prireditev za predsednike vaških odborov, svetnike, občinsko upravo in druge, ki prispevajo k razvoju občine. Oba dni so Destrničane zabavali člani zasedbe Gitano band.
Gitano band prihaja iz Prekmurja, z njimi pa igra tudi Ana Vurcer iz Trnovske vasi.
Kot vrsto let zapored so tudi letos na OŠ Destrnik pripravili dobrodelni božično-novoletni koncert. Zraven ansambla Dinamika in nastopa učencev so prireditev popestrili člani zasedbe Gitano band. Skupina treh muzi-kantov prihaja iz Prekmurja, družbo na odru pa jim dela odlična mlada violinistka Ana Vurcer iz Trnovske vasi. Skupina igra raznovrstno glasbo. Beseda gitano v španščini pomeni cigan. »Tako nam lahko brez težav rečete cigani, mi se na to ne jezimo,« se je pošalil eden izmed članov zasedbe.
Odlični trojici, ki igra, kot bi se s svojimi instrumenti že rodili, družbo na odru dela še izredno kvalitetna violinistka Ana. Trije cigani, ki igrajo neverjetno, in lepa blondinka, ki odlično obvlada violino, so na dobrodelnem koncertu navdušili celoten Destrnik, destrniškega župana Franca Pukšiča celo tako zelo, da jih je sam povabil, naj zaigrajo na zaključku, ki ga je priredil v četrtek, dan po božično-no-voletnem koncertu.
Dženana Bečirovič
Od tod in tam
Hajdina • Zlata poroka zakoncev Koštomaj
Foto: D. Koštomaj
V cerkvi sv. Martina na Hajdini so 6. decembra opravili obred civilne in cerkvene zlate poroke Silva in Antonije Koštomaj iz Sovretove ulice na Ptuju.
Obred civilne poroke je vodil župan Radoslav Simonič in jima ob tej priložnosti izročil tudi spominsko darilo, obred cerkvene poroke pa je vodil farni župnik Marjan Fesel. Zlatoporočenca Koštomaj sta se prvič poročila 6. decembra 1958 v Lovrencu na Dravskem polju. Zlati ženin je bil rojen v Skorbi, nevesta pa v Lovrencu. Silvo Koštomaj je bil po poklicu avtomehanik, pretežno je delal kot voznik, zadnjih 23 let kot voznik reševalnega vozila, Antonija je bila knjigovodkinja pri gostinskem podjetju Haloški biser. V zakonu sta se jima rodila hčerka in sin, danes ju razveseljuje šest vnukov. Zlatoporočenca Koštomaj si želita predvsem, da bi jima zdravje še naprej služilo in da bi dočakala tudi biserno poroko. Ob zlatem jubileju zakoncema Koštomaj čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika.
MG
Benedikt • Bogatejši za novo trgovino
V prazničnem decembru so tudi v Benediktu bogatejši za novo Mercatorjevo trgovino. Nahaja se v novem stanovanjsko-poslovnem objektu v Benediktu, ki ga je zgradil zasebnik v treh mesecih. Razprostira se na 340 neto kvadratnih metrih površine, v njej pa je zaposlenih osem trgovk, poslovodkinja je Milena Ješovnik. Na krajši slovesnosti ob otvoritvi so zbrane pozdravili župan in poslanec DZ RS Milan Gumzar in izvršni direktor maloprodaje PS Mercator Samo Gorjup. Za kulturni program so poskrbeli učenci OŠ Benedikt in Danica Elbl iz društva kmečkih žena in deklet Benedikt.
Zmago Šalamun
Sv. Trojica, Cerkvenjak • Oprli odseka ceste
V soboto, 13. decembra, je v Srednjih Verjanah potekalo slovesno odprtje moderniziranega odseka občinske ceste Srednje Verjane-Zibote, hkrati pa tudi odseka ceste, ki spada v občino Cerkvenjak. Gre za modernizacijo ceste, ki stajo skupaj opravili občini Sveta Trojica in Cerkvenjak. Na slovesnosti je najprej zbrane pozdravil župan občine Cerkvenjak Jože Kraner in povedal, da je dolžina moderniziranega dela ceste v njihovi občini dobrih 400 metrov in za to investicijo je občina prispevala 75.000 evrov. Nato je zbrane pozdravil župan občine Sveta Trojica Darko Fras in povedal, da so za modernizacijo 325 metrov ceste prispevali okrog 40.000 evrov, del ceste in most pa mora urediti še DARS. Oba župana sta izrazila željo in upanje, da bodo tudi v bodoče izpeljali še več skupnih projektov. Novo pridobitev je blagoslovil domači župnik p. Matej.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: DB
Zagreb • Poziv k bojkotu slovenskega blaga
Sanader ostro
nasprotuje
pozivom
Foto: internet
Hrvaški premier Ivo Sanader je v četrtek izrazil odločno nasprotovanje pozivom k bojkotu slovenskega blaga na Hrvaškem, ki so se zaradi slovenske blokade pogajanj Zagreba z Brusljem pojavili na svetovnem spletu. "Vsak poziv k bojkotu slovenskega blaga je nesprejemljiv," je dejal Sanader.
Čeprav je jasno, da Slovenija blokira Hrvaško na poti v EU, se Hrvaška ne bo maščevala sosedom, je poudaril hrvaški premier. "Ko bomo jutri (v prihodnosti) za isto mizo s članicami Nata in EU, se zagotovo do Srbije ne bomo obnašali na način, kot se Slovenija obnaša do Hrvaške", je po četrtkovem srečanju s predstavniki hrvaških parlamentarnih strank poudaril Sanader.
Hrvaški dnevnik Večernji list medtem poudarja, da bojkot ni rešitev, in da je pomembno, da ra-
zum prevlada nad čustvi. "Bojkot nakupa slovenskih izdelkov, npr. v Mercatorju, bi zagotovo vplival na dobiček podjetja. Mnogim Hrvatom bi to pomenilo zadovoljstvo. A če bi se pokazalo, da je preveč delavcev v Zagrebu, Splitu ali Za-dru, se na zavodu za zaposlovanje ne bodo znašli Slovenci, temveč Hrvati," ocenjuje Večernji list.
"Za razliko od dosedanjih političnih prepirov, bi lahko najnovejši politični spor med Slovenijo in Hrvaško vplival na gospodarske odnose sosednjih držav, ki so tradicionalno povezane," pa ocenjuje današnji Jutarnji list in izpostavlja, da sta Slovenija in Hrvaška medsebojno med glavnimi gospodarskimi partnerji, ko gre za blagovno menjavo in neposredne investicije, slovenski državljani pa so leta in leta na čelu tujih gostov, ki prihajajo na počitnice na Hrvaško.
Hrvaška gospodarska zbornica (HGK) je objavila, da je blagovna menjava med Hrvaško in Slovenijo v prvih šestih mesecih letos dosegla 1,469 milijarde dolarjev, kar je za petino več kot v enakem obdobju leta 2008. Blagovna menjava je v korist Slovenije, ki je v prvih osmih mesecih letošnjega leta na Hrvaško izvozila za približno milijardo evrov.
V enakem obdobju je bil izvoz Hrvaške v Slovenijo vreden 630 milijonov evrov. Med največjimi slovenskimi izvozniki na Hrvaško so Gorenje, Krka, Merkur in Lek, medtem ko v Slovenijo največ izvažajo podjetja Boxmark Leather, Petrokemija, AD Plastik, Podravka in Kraš.
Guverner Hrvaške narodne banke (HNB) Željko Rohatinski je v četrtek ocenil, da bi lahko bila prva posledica slovenske blokade hrvaških pogajanj z EU zmanjšanje mednarodne bonitetne ocene Hrvaške.
Hrvaška bo danes na pogajalski konferenci v Bruslju napredovala v štirih poglavjih v pristopnih pogajanjih z EU, ne pa v pričakovanih petnajstih. Zastoj na njeni poti v EU so povzročili predvsem zadržki Slovenije zaradi problema s prejudiciranjem meje in drugih nerešenih vprašanj pa tudi neizpolnjevanje določenih pogojev EU.
Dunaj • Swoboda o
slovensko-hrvaških
odnosih
Zaključek hrvaških pogajanj do konca 2009 skoraj nemogoč
Foto: internet
Poročevalec Evropskega parlamenta za Hrvaško, avstrijski evropski poslanec Hannes Swoboda je za avstrijsko televizijo ocenil, da je po vetu Slovenije na odprtje več poglavij v pristopnih pogajanjih Hrvaške z EU "skoraj nemogoče", da bi Hrvaška pogajanja zaključila do izteka leta 2009.
Ciljni datum konec leta 2009 bi Hrvaška že sicer težko dosegla, s slovensko blokado pa je to praktič-
no nemogoče, je dejal Swoboda.
V poročilu o napredku Hrvaške na poti v EU, objavljenem v začetku novembra, je Evropska komisija zapisala, da je ciljni datum za zaključek pristopnih pogajanj Hrvaške z EU konec leta 2009.
Poslanec iz vrst evropskih socialistov je bil v pogovoru kritičen tako do Ljubljane kot do Zagreba, češ da trdno vztrajata pri svojih stališčih. Trenutno je treba biti posebej kritičen do Slovenije, ki je po besedah Swobode blokirala vključitev tretje strani v reševanje spora. Vse članice morajo Sloveniji poslati sporočilo, da tako ne gre ter da je treba sosedu pomagati, pravi.
Pritisk pa bi morali po njegovih besedah izvajati tudi na Hrvaško, ki ima pred seboj še veliko dela. Tudi "določeno zbadanje" ni bilo koristno, evropskega poslanca navaja avstrijska tiskovna agencija.
Za hrvaško televizijo pa je Swoboda v četrtek izjavil, da "mora Slovenija spremeniti svoje stališče, omogočiti odprtje poglavij in s Hrvaško najti skupno rešitev", poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Hrvaška televizija je navedla tudi izjavo nemškega konservativnega poslanca Bernda Posselta, da se nekdanja italijanska blokada Slovenije zaradi dostopa do nepremičnin ne more primerjati s sedanjo potezo Ljubljane. "To je škandal, protievropsko dejanje slovenske vlade," je dejal poslanec, ki je v Evropskem parlamentu znan po svoji podpori Hrvaški.
Hrvaška bo danes na pogajalski konferenci v Bruslju napredovala v štirih poglavjih v pristopnih pogajanjih z EU, ne pa v pričakovanih petnajstih. Ta zastoj na njeni poti v EU so povzročili predvsem zadržki Slovenije zaradi problema s prejudiciranjem meje in drugih nerešenih vprašanj pa tudi neizpolnjevanje določenih pogojev EU.
Gospodarstvo po svetu
MOSKVA - Ruska plinska družba Gazprom je opozorila Ukrajino, da ji bo prekinila dobave plina, če do 1. januarja 2009 ne bo plačala dolga za dobavljeni zemeljski plin v vrednosti dveh milijard dolarjev. Prekinitev dobave plina Ukrajini bi lahko motila tudi dobavo plina evropskim kupcem. Kot je poročala ameriška tiskovna agencija AP, bi lahko plinski spor med Rusijo in Ukrajino v začetku januarja, če Ukrajina ne bo poplačala svojih obveznosti, podobno kot januarja 2006 znova prizadel evropske odjemalce ruskega plina in dodobra načel opešano ukrajinsko gospodarstvo.
NEW YORK - Ameriški gigant s področja hitre dostave pošiljk Fedex je v drugem četrtletju letošnjega poslovnega leta ustvaril 493 milijonov dolarjev čistega dobička, kar je tri odstotke več kot v enakem obdobju leto prej. Prihodke je povečal za odstotek na 9,54 milijarde dolarjev, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. V podjetju napovedujejo nadaljnje zmanjševanje stroškov, saj se zaradi upočasnjevanja svetovnega gospodarstva še naprej zmanjšuje povpraševanje. Med drugim bodo z januarjem za približno pet odstotkov znižali plače višjim uslužbencem, Smith sam pa se bo odpovedal petini plače. Z vsemi novimi ukrepi skupaj naj bi Fedex v preostalem delu poslovnega leta, ki se bo izteklo maja, prihranil 200 milijonov dolarjev.
ZAGREB - Ekonomski svet hrvaške vlade je v primeru poglobljene gospodarske krize na Hrvaškem napovedal možnost skrajšanja delovnega tedna in znižanja plač, so sporočili iz vladnega urada za odnose z javnostmi. Izpostavili so tudi potrebo rednega izpolnjevanja obveznosti med podjetij, ker so ugotovili trend povečevanja nelikvidnosti. Ekonomski svet je ugotovil, da se povečuje nelikvidnost, posebej zaradi tega, ker velike družbe ne izpolnjujejo finančnih obveznosti do manjših podjetij.
SINGAPUR - Predsednik Svetovne banke Robert Zoellick je azijske vlade pozval, naj se pri odzivanju na upočasnjeva-nje svetovnega gospodarstva odrečejo zviševanju carin in drugih trgovinskih ovir, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Hkrati je opozoril, da bodo razmere po vsem svetu posebej težke v prvem polletju prihodnjega leta. "Zaskrbljen sem zaradi naraščajoče grožnje protekcionizma," je Zoellick povedal na novinarski konferenci v Singapurju. Pri tem je izrazil obžalovanje nad propadom pogajanj o liberalizaciji trgovine v okviru Svetovne trgovinske organizacije in pozval države, naj obdržijo odprte trgovinske politike.
LONDON - Tečaj angleškega funta se je v primerjavi z evrom danes znižal na rekordno nizko raven. V jutranjem trgovanju v Londonu je bilo namreč za en funt odšteti 1,0559 evra, kar je najmanj vse od vzpostavitve enotne evropske valute leta 1999, je poročala francoska tiskovna agencija AFP.
.vrra .
ffffffffff'
V€UKR BOŽIČNO-NOVOl€TNA PRIR€DIT€V
»7 l'j
»ZA MAL€ IN VCUKČ«
v soboto, 27. decembra, ob 16. uri v športni dvorani Center
SPIDI z MINI SUPER ZVEZDAMI in DEDEK MRAZ
Nastopili bodo še:
-	plesna skupina OŠ Gorišnica
-	skupina Skovik	Ustvarjalne delavnice: -Melita Golob - DPM Videm
-	čarovnik Augustino	- Pikapolonica
Voditeljica: Natalija Škrlec Organizator: Družba Radio-Tednik Ptuj
Hajdina • Novakovi v nesreči niso ostali sami
Za pomoč so se zahvalili vsem dobrim ljudem
Avgustovsko neurje je v občini Hajdina najbolj poškodovalo družinsko hišo Novakovih v Slovenji vasi 56, kjer skupaj živijo tri družine z devetimi člani. V celoti jim je uničilo streho, ki so jo obnovili pred osmimi leti, in fasado, ki so jo obnovili pred dvema letoma. Močno pa je bila poškodovana tudi notranjost hiše, izolacija, stropovi, stene, tla, uničeno je bilo tudi pohištvo.
Posledice neurja s točo so odpravljali dobra dva meseca, nekaj dela pa še jih časa, je v imenu družine povedala Olga Novak, ki se je ob tej priložnosti zahvalila vsem dobrim ljudem, ki so jim v tistih kritičnih trenutkih pomagali. V Sloveniji so še dobri ljudje, ljudje, ki vedo, kaj je stiska, kakršno so občutili Novakovi, ko so v trenutku ostali brez strehe nad glavo in marsičesa drugega, kar so ustvarjali dolga leta. Čaka jih še ureditev otroških sob, to jim doslej še ni uspelo.
Prejšnji četrtek so se Novakovi osebno zahvalili tudi predstavnikom Rotary kluba iz Domžal, ki jih vodi Viktorija Vehovar. Domžalski rota-rijci, ki so na predlog Rotary kluba Ptuj pomagali Novakovim, prispevali so 2500 evrov za krovska dela, so se namreč želeli tudi osebno srečati z družino Novak. Lahko so se prepričali, da je njihova pomoč prišla v prave roke. Da so lahko sanirali poškodovano, so morali vzeti tudi kredit v višini Olgine pokojnine. Odločitev o tem je bila skupna, je povedala; ker so složni, bodo tudi to prebrodili. »Mi se med seboj lepo razumemo, pri nas vse funkcionira,« pravi. Novakovi so hvaležni tudi zavarovalnici Merkur, ki je nemudoma reagirala, potem ko so videli, kakšno škodo so utrpeli. Dan po neurju jih je obiskal tudi takratni minister za okolje in prostor Janez
Rotary klub Domžale, vodi ga Viktorija Vehovar (desno), je pomagal družini Novak iz Slovenje vasi 56 z 2500 evri; na fotografiji skupaj z Olgo Novak in Štefanom Petkom, predsednikom Rotary kluba Ptuja.
Podobnik, ki je tudi obljubil pomoč, a je obljubo požrl. Tudi občini Hajdina je takrat priporočil, naj prednostno rešuje težave ljudi z večjim številom družinskih članov. Najbolj je bila razočarana vnukinja, ki je bila še posebej prizadeta, ker ji je neurje uničilo knjige in zvezke. Še teden po neurju je spraševala, kje je pomoč gospoda, ki je rekel, da bo pomagal in naj ne bo žalostna. Tudi občina ni pomagala. Stroški odvoza vsega uničenega materiala za njihovo hišo so znesli 900 evrov, takšen je bil račun Čistega
mesta. Ker ni šlo za salonitke, z njihove strehe so jih sneli pred osmimi leti, jim občina ni pomagala. Pomagali pa so drugi, tudi pri omenjenem računu, da jim ga na koncu ni bilo potrebno plačati.
Domžalski rotarijci so 18. decembra prinesli tudi praznično košaro, ki bo Novakovim olepšala praznične trenutke. Darilo pa je v spremstvu zakladnika kluba dr. Marjana Lebra, ki je po ogledu poškodovanega območja Hajdine tudi predlagal, da pomagajo Novakovim v sodelovanju z drugimi rotarijskimi klubi,
prinesel tudi predsednik Rotary kluba Ptuja Štefan Petek. Povedal je, da bodo družini Novak pomagali tudi z delom izkupička dobrodelnega koncerta, ki ga bodo v prvi polovici leta 2009 organizirali skupaj z Lions klubom Ptuj. Tudi to je bila novica, ki je je bila 9-članska družina, ki bo kmalu štela deset članov, zelo vesela. To so trenutki, ko beseda hvala ne pove vsega, kar občutijo ljudje, ko vidijo, da v nesreči niso ostali sami in da jih obkrožajo ljudje, ki čutijo z njimi.
MG
Ormož • Obudili stare običaje
Iz babičine skrinje
Na Osnovni šoli Ormož so ob zaključku leta starše presenetili z izletom v preteklost. V šolski telovadnici jih je pričakala topla domača izba z majhnimi okni in s krušno pečjo. V njej je živela babica (Irena Blagovič), ki je s svojo pripovedjo nastopajoče suvereno vodila skozi različne ljudske običaje, ki so bili nekoč v navadi v mesecu decembru.
Ob tej priložnosti so predstavili lepe nove obleke in čevlje šolske folklorne skupine, na katere so nemalo ponosni.
Prireditev je z besedo, pesmijo, glasbo, igro in plesi vodila po preteklosti. V njo so bili vključeni vsi učenci šole, vsak na svoj način. Prireditev je namreč nastala le v dveh šolskih dneh, v njo pa so bile vključene številne dejavnosti, s katerimi so se učenci ukvarjali pri krožkih, razrednih urah ali v okviru pouka. Veliko dela so vložili učenci, ki obiskujejo krožek ljudskih običajev.
Učenci so na odru pričarali pravo poroko, kot je bila v navadi v času njihovih babic. Spomnili so se kolin, otroke je obiskal Miklavž s spremstvom, po vasi so prišli otroci na tepežni dan, zapeli so koledniki. Otroci
so okrasili božično jelko in dogajanje pospremili s pesmijo. Predstavili so dela, s katerimi so si naši predniki krajšali zimske večere, in nas spomnili, da je bilo včasih tudi veselo. Pri tem so jim v pomoč prišli tudi odrasli muzikanti, predstavila pa se je tudi šolska folklora, ki ima od nedavnega nove obleke in čevlje. To je za vsako šolo velik finančni zalogaj, mladim folklo-ristom pa dodatna spodbuda za zagnano delo.
Prireditev je bila pospre-mljena tudi z razstavo različnih izdelkov in dobrot, ki so v zadnjih dneh nastali po razredih. Z izdelki iz lesa so obudili spomin na štefanovo, s spletanjem
korbačev so otroke spomnili na zgodbo tepežnega dne. Drugi spet so pripravili prekrasne božične aranžmaje iz naravnih materialov ali pekli kekse za sladko pogostitev. Na ogled je bilo tudi obilo likovnih in pisnih izdelkov.
Nosilke projekta so bile Marija Cvetko, Ljuba Fišer in Mateja Kovačič. Učitelji in učenci so v številnih delavnicah prispevali vsak svoj delež, pri tem pa so bili zelo veseli tudi pomoči številnih zunanjih sodelavcev. Viki Klemenčič Ivanuša
Pa brez zamere
Brez hlač in obraza
Znamenje časa v trgovini
Včasih ti najbolj banalne stvari povedo presenetljivo dosti. Včasih na videz najbolj nepomembne in obstranske stvari nudijo najboljšo sliko o svetu, ki te obdaja. Samo videti in (raz)brati jih moraš znati.
Prejšnji teden je tako naneslo, da sem imel v prestolnici slabo urico prostega časa, ki sem ga namenil eni izmed zame najbolj neprijetnih nalog - nakupovanju oblačil. Kar se tiče tega, sicer spadam med tiste, ki točno vedo, kakšno konfekcijo ali njen del hočejo kupiti; miselnost, da "nekaj pačpotrebujem, ne vem pa točno, kaj to je", mi je osebno bolj tuja, kot je smučanje gorski gorili v centralni Afriki. A tudi kadar človek točno ve, kaj želi, se lahko pojavijo zapleti - v tistem primeru namreč, ko želenega kosa garderobe ne moreš in ne moreš kupiti, saj ga je namreč zelo težko izslediti. V mojem primeru gre za povsem navadne črne hlače z ravnim krojem hlačnic - lahko so iz blaga ali jeansa. Nič moderno porisanega ali zmečkanega; seveda tudi ne spranega videza in tako dalje. Popolnoma navadne črne hlače torej. A take popolnoma navadne črne hlače so se izkazale za zelo izmuzljivo, skoraj neobstoječe blago, katerega lociranje se je vedno bolj pomikalo v polje znanstvene fantastike, saj jih ni bilo mogoče dobiti v nobeni trgovini s tovrstnim blagom; tako da se je navidez rutinska "skok-v-trgovino-nakup-in-čimprej-ven" operacija razvlekla v mukotrpno iskanje črnih hlač, ki je vedno znova prineslo nova razočaranja in neuspehe.
A ker se ne predajam tako hitro (pa tudi brez hlač naokoli hoditi ni najbolj primerno - če ne zaradi drugega, zaradi temperatur), sem vedno znova skočil v kako trgovino, ki se mi je pojavila ob poti, upajoč, da bom tokrat imel kaj več sreče. In tako je bilo tudi tistega dne, ko sem se mudil v Ljubljani. Na poti se mi je znašla izpostava tuje trgovinske verige, ki ponuja oblačila po zmerni ceni in v kateri sem v preteklosti enkrat že uplenil take navadne črne hlače. Pa sem se odločil poskusiti. Seveda, poskus je bil neuspešen, a kljub temu ne čisto vnemar.
Kot omenjeno v prvem odstavku, sem namreč povsem ne-nadejano naletel na materializacijo vse večje odtujenosti, ki vlada v našem sodobnem svetu. To materializacijo pa sem uzrl nikjer drugje kot na obličju konfekcijskih lutk, ki so stalnica v vsaki trgovini z oblačili. Pravzaprav bi moral napisati, da sem odtujenost uzrl v odsotnosti kakršnegakoli obličja lutk - te, očitno najbolj moderne lutke, namreč nimajo nobenega obličja več, ampak je obraz samo zelo rahlo nakazan z dvema ali tremi nerazvitimi izboklinami (ki so seveda pri vseh lutkah popolnoma enake, uniformne). Če smo bili včasih pri lutkah navajeni, da so nas gledale, se smejale, resno strmele v nas ali delale pač katerokoli drugo grimaso, ki jo lahko obraz, ki ima nos, oči in usta, dela, pa pri teh (domnevam, da strašansko kul in modernih) lutkah ne vidimo ničesar razen praznine in uniformnosti, odsotnosti vsakega čustva in vsebine. V nas zreta praznina in hladna odtujenost.
Tako dobimo bizaren prizor, ko pred seboj ugledamo figuro, ki ponazarja človeško bitje (k čemur seveda pripomorejo tudi oblačila na lutkah), a z obličja te figure v nas zre nič. Predsabo imamo figure brez obraza, kijih sicer prepoznamo kot figure ljudi, a ostanejo samo to - figure, neosebne silhuete. Ljudje brez obraza. Kar je pravzaprav realna odslikava medčloveških odnosov, kot smo jim lahko priča v sodobnem svetu (ne govorim o odnosih med dvema partnerjema ali odnosih znotraj družine - čeprav v kar nekaj primerih velja to tudi za take odnose) - ljudje so vse bolj odtujeni, uniformni; pristna in prava komunikacija je ogrožena vrsta, odnosi so dostikrat popolnoma deterministični, brezosebni, skoraj v domeni fizike, ne pa čustev in razuma. Ljudje, kijih srečamo na cesti, so dostikrat zgolj hodeči stroji, ki samo delujejo in nič več ne razmišljajo, med seboj pa se razlikujejo le po EMŠO in davčni številki.
Gre tukaj za stvar, ki jo vsiljuje sistem, ali pa je to dejansko nek naravni tok razvoja (ne nujno v pozitivnem smislu) človeštva? Sicer je treba še malce počakati in videti, kam se bodo stvari razvile (morda bo prav sedanja kriza kaj pripomogla k nekemu, če lahko tako rečemo, samopremisleku človeštva), a bojim se, da nobena od obeh možnosti ni kaj preveč dobra.
Gregor Alič
Foto: vki
Učenci in učitelji so se potrudili na odru pričarati pravo domače vzdušje iz časa naših babic.
Foto: MG
Foto: vki
Ormož • Božični koncert Harmonikarskega orkestra
Božične melodije na harmoniki
V soboto zvečer so v Domu kulture v Ormožu člani Harmonikarskega orkestra Glasbene šole Ormož izvedli 2. Božični koncert.
Zavzete harmonikarje Harmonikarskega orkestra Glasbene šole Ormož vodi Darinka Vidovič.
Harmonikarski orkester je nastal iz nekdanje komorne harmonikarske zasedbe in deluje v tej sestavi malo več kot leto dni. Sestavljajo ga sedanji in nekdanji učenci Darinke Vidovič, nekateri so igrali že v komorni zasedbi, ki je leta 1995 nastopala v Pulju na mednarodnem har-monikarskem tekmovanju posameznikov in komornih zasedb in je odnesla 2. mesto, prvo pa se ji je izmaknilo le za las, za eno smo točko. Darinka Vidovič se rada spomni teh časov tudi sedaj, ko vodi mlado harmonikarsko zasedbo. V orkestru igra kar 24 harmonikarjev, za svečani koncert pa so se okrepili še z bobni, pavkami, dvema flavtama, diatonično harmoniko in električnim klavirjem. Vse skupaj se zlije v bogat, topel
zvok, v katerem odlično zazveni glasba iz znanih filmov in popularna glasba, ki je izvajalcem tudi najbolj všeč. Tako je bil sestavljen tudi program božičnega koncer-
ta, niso pa mogli niti mimo trenutno zelo priljubljenih pesmi zasedbe Abba, pesmi Phila Collinsa, zaigrali so ven-ček pesmi Edit Piaf, pa seveda venček najbolj priljubljenih
božičnih pesmi.
Darinka Vidovič na vprašanje, ali je še interes za učenje klasične klavirske harmonike, pove, da so pred leti na Glasbeni šoli Ormož uvedli pouk diatonične harmonike, ki je nekoliko spodrinila klasično. »To so trendi, ki se z leti menjujejo. Nekaj časa je pri mladih popularna kitara, potem violina, pa flavta. To se iz leta v leto spreminja. Mi pa bi radi, da poslušalci slišijo, da tudi klasična harmonika lepo zveni ter da se na njej da izvajati vse od narodno-zabavne do klasične glasbe,« je povedala Darinka Vidovič.
Ker je polovica zasedbe orkestra še šolarjev, druga polovica pa že zaposlenih, težko najdejo prost termin za vaje, ki vsem ustreza. Sestajajo se ob petkih popoldne, zadnji mesec pa so intenzivno vadili kar vse tri dni ob koncu tedna, za kar jim je učiteljica zelo hvaležna: »Zelo so resni in zavzeti za delo, imajo pa tudi primerno znanje.«
V letu delovanja so nastopali ob različnih priložnostih - ob odprtju policijske postaje v Ormožu, na modni reviji, na območnem srečanju glasbenih šol Gornja Radgona, Murska Sobota, Lendava, Ljutomer in Ormož in na prireditvi v OŠ Ormož. Sobotni koncert bodo ponovili danes, v torek, tudi v Psihiatrični bolnišnici Ormož, januarja imajo koncert tudi na Ptuju. Tudi letos se nameravajo udeležiti območnega srečanja glasbenih šol, na srečanju glasbenih šol Slovenije v Jesenicah pa bodo zastopali Glasbeno šolo Ormož. Viki Kiemenčič Ivanuša
Harmonikarski orkester smo ujeli sredi dela na njihovi generalki.
Ptuj • Zadnja razstava v letošnjem letu
Razstavo posvetili izumu fotografije
Razstavno leto v Salonu umetnosti na Prešernovi so v Pokrajinskem muzeju Ptuj zaključili s prodajno razstavo, ki so jo poimenovali Fotografije iz negativov na steklu. Posvečena je izumu fotografije in zgodnjim ptujskim fotografom, ki so posneli zanimive motive Ptuja in okolice.
V Salonu umetnost na Prešernovi, enem izmed razstavnih prostorov Pokrajinskega muzeja Ptuj, so v četrtek odprli še zadnjo v bogatem ciklu letošnjih razstav. Gre za razstavo Fotografije iz negativov na steklu, ob predstavitvi le-te pa je muzejski fotograf Boris Farič predstavil še projekt Digitalizacija in zaščita negativov na steklu, ki jih hrani ptujski muzej. V uvodnem delu je Farič predstavil zgodovino izuma fotografije. Čeprav je bila predhodnica današnjega fotoaparata znana že starim Grkom in Kitajcem še pred našim štetjem, sega izum fotografije v leto 1839. Farič je spregovoril tudi o dagerotipiji - svetlobni sliki na posrebreni kovinski podlagi - in njenih začetnikih v Sloveniji, predstavil pa je tudi kasnejši razvoj fotografskih postopkov. »Pri fotografijah iz
negativov na steklu, ki jih hrani Pokrajinski muzej Ptuj, prevladujejo arhitekturni posnetki mesta Ptuj, pokrajinski posnetki mesta in okolice, pomembnih dogodkov v mestu, portreti in posnetki muzejskih predmetov.
Foto: DB
Muzejski fotograf Mitja Farič
Posneti so bili od 70. let 19. stoletja do srede 20. stoletja. Okrog 1200 negativov različnih formatov je posnelo več različnih avtorjev. Večina jih pripada Aloisu Kasimiru in fotografom ateljeja Winkler, ki so delovali skozi tri generacije,« je o razstavi povedal Farič. Kot je dejal, je ohranjenost posameznih negativov različna, mehanske poškodbe pa so v največji meri posledica malomarnega ravnanja. »Moj prvi korak pri zaščiti negativov je bila digitalizacija negativov, s katero sem omogočil uporabo posnetkov brez manipuliranja z originalom. Postopek digitalizacije sem izvedel tako, da sem negativ položil na svetlobno mizo in ga prefotografiral z digitalno kamero. Posnete digitalne negative sem kasneje v programu Photoshop digitalno razvil in obrnil v pozitiv. Naslo-
vu posnetka z zaščitnega ovoja sem dodal še mere negativa, kar se mi je zdelo pomembno za kasnejše ugotavljanje avtorstva posameznih fotografij. Tako opremljeni posnetki so sedaj v muzejski mreži in dostopni strokovnim delavcem muzeja. Naslednji postopki pri zaščiti negativov bodo namenjeni menjavi embalaže in zaščitnih ovojev za embalažo in ovojev, namenjenih za arhiviranje fotografskega gradiva,« je še pojasnil muzejski fotograf in dodal, da bodo tudi tako zaščiteni negativi potrebovali primeren prostor za hrambo.
Fotografije, ki si jih je na razstavi možno ogledati do polovice februarja, so kontaktne kopije iz negativov na steklu. Možno jih je tudi kupiti, cena pa se giblje od 30 do 60 evrov.
Dženana Bečirovič
Na knjižni polici
Pauio Coeiho Brida
Ljubljana. V. B. Z., 2008
Mladost brazilskega pisatelja iz Ria de Janeira Paula Coelha je zaznamovala vera. Obiskoval je jezuitsko šolo, kasneje opustil študij prava in odšel na potovanja. Nanj so vplivala dela spornega angleškega mistika Aleisterja Crowleyja, ideologija Hare Kri-šne in odmaknjenost v enem starih španskih katoliških redov (Regnus Agnus Mundi), kjer je študiral simbolni krščanski jezik. Piše v portugalščini in je eden najbolje prodajanih svetovnih pisateljev. Vse to je potrebno vedeti, ker vsebujejo njegova literarna dela poleg avtobiografskih elementov številne verske, metafizične, spiritualistične in simbolne elemente. Svetovni sloves je doživel zlasti z romanom Alkimist, v slovenščino pa imamo prevedene še: Ob reki Piedri sem sedela in jokala (1996), Peta gora (1998), Veronika se odloči umreti (1996, dogaja se v Ljubljani), zbirko kratke proze Priročnik bojevnika luči (1998), Demon in gospodična Prym (2003), Enajst minut (2003), zbirko kratke proze Sanje treh libanonskih ceder (2004), Zahir (2005), Čarovnica iz Portobella (2007), Brida (2008), v kateri prav tako prevladujejo svetopisemski in spiritualistični motivi v iskanju življenjskega smisla in v ljubezni do druge osebe (Druge polovice). Roman Brida je navsezadnje romaneskna zgodba, z resnega gledišča lahko vse skupaj postane mineštra neskladij, ponavljanj, nesmislov, domišljije, preproste naivnosti. Coelho meni, da se v Bibliji nahaja prava okultna modrost.
Spoznala sta se v neki kavarni v Lurdu. On, romar na poti v Rim, ona Brida, ki je kontrolirala del te poti. Učitelj Tradicije je bil nekoč zelo spoštovan in je verjel, da bo spremenil svet. Tudi čarovnik, utrujen od samote, je bil človek z vsemi napakami. Morda bi si želela čarati, ker je to spomin na romantično preteklost. Vedno je mislila, da učitelji za sprejem zahtevajo od učencev najtežje stvari. Je učitelj izročila Sonca, ona, mladostniško zmedena, je bila njegova Druga polovica. Ni bilo vprašanje, bila je izbira med skrivnostmi sveta, vesolij in ljubeznijo. Imela je preprosto željo po spoznavanju. Magija je most, ki dovoljuje prestop iz vidnega v nevidni svet. Po izkušnji s čarovnikom je postala previdnejša, imela je Dar. V preteklosti so ljudje sprejemali izkušnje magije kot naravne stvari. Takrat še ni bilo duhovnikov. Večni smo, ker smo božje delo. V knjigi Geneze se je Adamova duša razdelila in Eva seje rodila znotraj tega. Drugo polovico je mogoče prepoznati po sijaju v očeh. Bit stvaritve se imenuje Ljubezen. Pravljice o vilah so bile njen prvi potop v svet magije. Tudi njen fant znanstvenik je na svoj način iskal Vesolje. Življenje ravna z njo drugače kot z drugimi, ni ji šlo s študijem, fanti in potjo, ki jo je nameravala prehoditi. Wicca jo uči odkrivati Izročila Lune. Ko se pričnejo stvari odvijati, se bojimo hoditi po poti. Ženske običajno iščejo Drugo Polovico, moški iščejo Moč. Vse človekovo življenje na Zemlji je osredotočeno, da najdemo svojo Drugo Polovico. Takrat bomo dosegli združitev z Bogom. V časovnem potovanju hodi po namišljeni vesoljski katedrali, hodi nasproti svojim prejšnjim življenjem. Njena preteklost je bila umazana in zapuščena. Rada bi prebrala vse knjige znova. Znašla se je v francoski bitki pri Monsegurju pri uničenju katarske vere. Bog se kaže v vsem, beseda pa je eno od njegovih najljubših sredstev sporazumevanja. Najboljši način uničenja mostu med vidnim in nevidnim je razlaganje čustev. Kadar pride molitev iz duše, je močnejša od vseh ritualov. Skozi spomin časa se bo naučila lekcij, ki jih je učil Bog. Starodavniki se pogovarjajo z našim svetom s pomočjo simbolov. Zgolj sedanjost ima moč nad našimi dejanji. Čarovniki in čarovnice so domišljavi in drug drugemu dokazujejo, da je njihovo iskanje pomembnejše. Na deseto luno v letu se zberejo vse čarovnice ob ognju, da bi izkazale spoštovanje prednicam. Ljudje že od nekdaj iščejo drugo polovico, ko poskušajo najti sijaj v očeh in željo. Spolna sla povzroči globoke spremembe v njenih pogledih na svet. Čarovništvo je zgolj eden od načinov, da se približajo Vrhovni Modrosti. Gospod pozna misli modrih in ve, da so prazne. Ljubezen je edini most med vidnim in nevidnim, ki ga poznajo vsi ljudje. Nikoli ne bomo izvedeli resničnega razloga za svoj obstoj.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Srečala se je najžlaht-nejša generacija
Strani 12
Rokomet
V zaključku Ormoža-nom zmanjkalo sape
Strani 12
Odbojka
Odločilna je bila zmaga v tretjem nizu
Strani 13
Atletika
V Bruslju odstop zaradi prehlada
Strani 13
Nogomet
Senzacija: Ptuj premagal reprezentanco
Strani 14 Mali nogomet V ligi MNZ Ptuj še peta zmaga Poetovia
Strani 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Skupščina NK Labod Drava
Zamenjava Furjan-Gajšek 1. marca 2009
V četrtek, 19. 12., sta bili v Primusu redna in izredna skupščina NK Labod Drava. Ob 17. uri so pregledali delo kluba v minulem obdobju, ob 20. pa so imeli izredno volilno skupščino, kjer so razrešili stari upravni odbor, na čelu katerega je bil Robert Furjan, in izvolili novega. Predsednik tega je Franc Gajšek, uspešni podjetnik iz Ljubljane, ob njem bodo v upravnem odboru še Bernard Majhenič, Franc Pukšič, Marjan Ostroško,
Jan Žlebnik, Darko Maste-nak in Ivan Vidovič. Zamenjava se bo zgodila 1. 3. 2009. Do takrat mora sedanji predsednik s sodelavci pripraviti zaključno finančno poročilo za leto 2008 in poskrbeti za izvedbo postopka za pridobitev licence za tekmovalno sezono 2009/10. »Pravno-formalno je jasno, da moram poskrbeti za zaključek poslov v tem letu in pripraviti vse potrebno za pridobitev licence - zaradi tega smo tudi določili datum pre-
daje poslov 1. 3. 2009. Čeprav lahko v tem času delujem s polnimi pooblastili, pa bom zaradi moralno-etičnih načel vsako odločitev sprejel v dogovoru z novim upravnim odborom. Podpisal bom vse, kar bodo od mene zahtevali. Jasno je, da sedaj ne kadrujem več jaz, zato bodo vsi prestopi usklajeni z novim upravnim odborom. Leta me lahko kadarkoli prosi za kakšne nasvete ali mnenje, saj imam vendar večletne izkušnje na tem področju, ki sem jih pri-
pravljen deliti z vsemi,« je povedal Robert Furjan.
Jasno je tudi, da klub zapušča Mladen Dabanovič,
dosedanji športni direktor, ki je prejel odpoved z enomesečnim odpovednim rokom. »Upam, da se bomo korektno razšli, saj je bila Drava vendarle moj zadnji klub v igralni karieri. Zagotovo si ne želim, da bi na koncu izpadlo, da sem jaz kriv za sedanje stanje. Mislim, da so moji potenciali v tej funkciji večinoma ostali
Foto: Črtomir Goznik
Robert Furjan in Franc Gajšek si bosta posle ob predaji predsedniške funkcije predala 1. marca 2009.
neizkoriščeni, v bodoče pa se želim posvetiti strokovnemu delu z vratarji. Kje bo to, je za-
enkrat še prezgodaj govoriti,« je zaključil popularni Daba.
JM
Nogomet • 30 let MNZ Ptuj
Svečano ob 30-letnici MNZ Ptuj
Minula sobota je bila na Ptuju v znamenju praznovanja visokega jubileja Medobčinske nogometne zveze Ptuj - 30-let-nice delovanja. Na ptujskem gradu je bila zaključna slovesnost ob tem jubileju, prireditve pa so potekale že čez vso leto. V soboto so se najprej zbrali predsedniki vseh devetih medobčinskih nogometnih zvez, nato pa se je vse skupaj preselilo na ptujski grad, kjer je pote-
kala slavnostna akademija.
Sekretar MNZ Ptuj Janko Turk, ki je prireditev vodil, je najprej na oder povabil župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana, ki je še posebej poudaril velik pomen športa in športnega udejstvovanja mladih. »Med prostočasnimi dejavnostmi je šport visoko pred vsemi ostalimi dejavnostmi, česar se zavedamo tudi v MO. Ravno zaradi tega smo se zavestno odločili
za velika vlaganja v športno infrastrukturo,« je dodal župan MO Ptuj.
Ptujski MNZ je čestitke izrekel tudi predsednik NZS Rudi Zavrl: »Gre za eno najbolje organiziranih zvez znotraj NZS, ki je slovenskemu nogometu dala in še daje veliko reprezentantov, obenem pa veliko članov tvorno sodeluje v raznih organih zveze.«
Bogato zgodovino in sedanje stanje je podrobno opisal sedanji predsednik MNZ Ptuj mag.
Stanko Glažar. »Nekdanje načelo Važno je sodelovati' je v sodobnem športu zamenjalo Višje, hitreje, močneje', čemur se prilagajamo tudi v MNZ Ptuj. Svojim članom poskušamo pomagati v njihovem razvoju s svetovanjem in raznimi spodbudami. Tudi naša trdna usmeritev o številu mlajših selekcij se je izkazala za pravilno, o čemer priča število članov MNZ Ptuj in novih klubov, kar štejemo za lep dosežek.«
Kot se ob takšnih jubilejih
spodobi, so se v MNZ Ptuj želeli številnim klubom in posameznikom s priznanji zahvaliti za dolgoletno uspešno delovanje v raznih komisijah in organih zveze, ki je tudi z njihovo pomočjo postala takšna, kot je sedaj. Priznanja so prejeli tudi številni igralci, ki so sodelovali v raznih reprezentančnih selekcijah.
MNZ Ptuj je ob visokem jubileju izdala tudi kroniko, ki jo je na prireditvi podrobno predstavil predsednik uredniškega odbora mag. Stanko Gražar.
Po podelitvi priznanj so si lahko vsi prisotni v palaciju ptujskega gradu ogledali razstavo ob 30-letnici delovanja MNZ Ptuj.
JM, DK
Foto: Črtomir Goznik
Dosedanji predsedniki MNZ Ptuj (žal sta Janko Repič in Stanko Meško že preminula): mag. Stanko Glažar, Branko Kirbiš in Erik Berčnik (od desne).
Foto: Črtomir Goznik
Predstavniki klubov, ki v tekmovanjih MNZ Ptuj nastopajo že od samega začetka.
Predsednik NZS Rudi Zavrl je predsedniku MNZ Ptuj mag. Stanku	Foto: enomir Goznik
Glažarju izročil prizanje ob 30-letnici delovanja	Igralci iz MNZ Ptuj, ki so že kdaj oblekli dres državne članske ali mladinske reprezentance.
Priznanja za neprekinjeno 30-letno nastopanje v ligah MNZ Ptuj ali NZS so prejeli naslednji klubi: Aluminij Kidričevo, Bistrica, Bukovci, Boč Poljčane, Dornava, Drava Ptuj, Grajena, Gerečja vas, Hajdina, Lovrenc, Pragersko, Rogoznica, Središče ob Dravi, Stojnci in Videm.
Posebna priznanja so prejeli dosedanji predsedniki MNZ Ptuj (žal sta dva, Janko Repič in Stanko Meško, že pokojna): Branko Kirbiš, Erik Berčnik in mag. Stanko Glažar.
V teh letih je ptujska nogometna zveza sodelovala s številnimi organizacijami, nekatere pa so posebej izpostavili in se jim s priznanjem zahvalili za sodelovanje. To so: NZ Slovenije, Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Ptuj in Društvo nogometnih trenerjev Ptuj.
Priznanja zaradi nastopanja v različnih rangih tekmovanja NZS so prejele najuspešnejše ekipe malega nogometa: KMN Poetovio, KMN Vitomarci in KMN Tomaž kakor tudi repre-zentanti malega nogometa: Silvester Kornik, Danilo Pukšič in Boris Klinger.
Priznanja so prejeli tudi re-prezentanti v velikem nogometu (člani, mlada reprezentanca Slovenije do 21 let), ki prihajajo z območja MNZ Ptuj: Damjan Gajser, Sašo Gajser, Vlado Ko-kol, Nastja Čeh, Mladen Dabanovič, Marko Drevenšek, Matjaž Rozman, Doris Kelenc.
Bronasto žogo MNZ Ptuj so podelili tistim članskim ekipam, ki so nastopale v območni članski ligi vzhod, 3. slovenski ligi - vzhod, 3. slovenski ligi - sever in Štajerski ligi: NK Središče ob Dravi, NK Bistrica, NK Boč Poljčane, NK Stojnci, NK Hajdina, NK Gerečja vas, NK Ormož, NK Oplotnica, NK Dornava, NK Bukovci in NK Podvinci.
Srebrno žogo so podelili ekipam, ki so nastopile v članski konkurenci 2. SNL; prejela sta jih Aluminij in Zavrč. Zlato žogo MNZ Ptuj je prejela članska ekipa Drave, ki nastopa v 1. SNL.
Rokomet m 1. A SRL (m)
V zaključku Ormožanom zmanjkalo sape
Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož 32:26 (16:16)
Celje: Lapajne (6 obramb), Rezar (7 obramb); Sulic 4, Gregorc, Gajič 2, Bedekovič 1, Mlakar, Toskic 7, Špiler
1,	Kojic 1, Furlan 6, Gorenšek 2, Rez-niček 2, Terzic 3, Kokšarov 3. Trener: Tone Tiselj.
Jeruzalem: G. Čudič (11 obramb), Cvetko; Korpar 2, Krabonja, Melnjak 3 (1), Klemenčič, Bezjak 1, Bogadi, Radujkovic 2, B. Čudič 7 (4), Ivanuša
2,	Sok 5, Žuran 4, Majcen, Korez, Rajšp. Trener: Mladen Grabovac.
Izjključitve: Celje 8; Jeruzalem 6 minut.
Sedemmetrovke: Celje -.; Jeruzalem 6 (5).
Igralec tekme: Alem Toskic (Celje Pivovarna Laško).
Kljub porazu v Zlatorogu so se Ormožani dostojno poslovili od leta 2008, ki ga v klubu ocenjujejo z visoko oceno. Razlog je končno 6. mesto v sezoni 2007/08 in lepe možnosti za uvrstitev v Ligo za prvaka tudi v sezoni 2008/09.
Jeruzalem je tekmo bolje pričel in preko tokrat solidnega Ivanuša povedel s 7:5. Celjani,
1. A SRL - moški			
REZULTATI 14. KROGA: Celje Pl-vovarna Laško - Jeruzalem Ormož 32:26 (16:16), Clmos Koper - Rlb-nlca Rlko Hlše 32:28 (15:15), Slovan - Trlmo Trebnje 27:23 (13:13), Rudar EVJ - Prevent 26:25 (17:13), Merkur - Gorenje 23:33 (10:15).			
1. CIMOS KOPER 13	11	2	0 2A
2. GORENJE 12	10	1	1 21
3. CELJE PIV. LAŠKO 13	9	1	3 19
4. PREVENT 12	6	2	A M
5. TRIMO TREBNJE 13	6	1	6 13
6. SLOVAN 13	S	3	S 13
7. JERUZALEM ORMOŽ13	A	3	6 11
8. RIBNICA RIKO HIŠE 13	S	1	l 11
9. MERKUR 13	2	2	9 6
10. RUDAR EVJ 13	3	0	10 6
11. KRKA 12	1	0	11 2
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož) je bil najboljši strelec svoje ekipe.
ki so v hudi krizi, so na vodstvo Jeruzalema odgovorili s precej grobo igro in le slabima sodnikoma Pajiču in Puntariču, ki sta dovoljevala tako igro, se lahko zahvalijo, da so na klopi za izključene preživeli le 8 minut. V 27. minuti je najboljši posameznik tekme, Alem Toskic, pi-vovarje pripeljal do prednosti treh zadetkov, 16:13. Zaključek
1. polčasa je bil povsem v rokah rokometašev Jeruzalema, ki jim je z goli Bojana Čudiča in Soka uspela serija 3:0 za izenačenje na 16:16.
Po dveh zaporednih golih Žurana so Ormožani v 40. minuti še vodili za gol razlike, 22:21. V zaključku srečanja je brez sape ostal prvi mož Vinarjev Bojan Čudič in ormoška
ladja se je začela potapljati. Zaenkrat še aktualnim državnim prvakom je uspela serija 5:0, 26:22 in zmagovalec je bil odločen. Varovancem Toneta Tis-lja je na koncu uspelo povišati prednost na končnih 6 zadetkov, 32:26. Prvenstvo v MIK 1. A-ligi se nadaljuje 7. februarja 2009, ko v 15. krogu Jeruzalem gostuje v Slovenj Gradcu pri Preventu.
UK
Rokomet • Srečanje ustanoviteljev ptujskega rokometnega kluba^
Srečala se je najžlahtnejša generacija
V hotelu Poetovio je bilo v soboto, 20. decembra, nevsakdanje srečanje. Zbrali so se ustanovitelji ptujskega rokometnega kluba in igralci, prve igralke iz leta 1953 ter člani moške ekipe iz leta 1952. Prišli pa so tudi nekateri bivši predsedniki. Snidenje je bilo ganljivo. Iz Zagreba je prišla še edina živeča igralka hazene, igre z žogo, kot se je nekoč reklo rokometu, Irma Vodopivec Furman, ki pri 95 letih poka od vitalnosti, ki ji jo lahko zavidajo še veliko mlajši. Povedala je, da se pri svojih letih počuti zelo dobro.
Pionirje ptujskega rokometa, ki so se v hotelu srečali le za kratek čas, svečano kosilo so imeli v okolici Ptuja, je prišel pozdravit tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. Zahvalil se jim je v imenu mesta in v osebnem imenu za vse, kar so naredili za razvoj rokometa in športa na Ptuju nasploh, ker šport govori z univerzalno govorico. S svojimi izkušnjami lahko še veliko prispevajo za razvoj športa tudi v bodoče. Spominsko darilo, ki naj jih
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski župan je Albinu Pišku, ki je vodil iniciativni odbor za srečanje ob 60-letnici ustanovitve ptujskega rokometnega kluba, bil je tudi med ustanovitelji, izročil spominsko darilo.
spominja na to priložnost, nosi napis "Najžlahtnejši generaciji ob 60-letnici rokometa na Ptuju", malo je takih, ki si takšno poimenovanje zaslužijo, je še posebej poudaril. Ob tej priložnosti jim je zaželel tudi srečne, zdrave in zadovoljne praznike. Prepričan je, da se bodo, če bodo s športnim delom nadaljevali, še večkrat srečali ob takih priložnostih.
Irma Vodopivec Furman
je povedala, da je zelo vesela, da so se je organizatorji tega srečanja spomnili. Iz Zagreba, kjer živi v zadnjem obdobju s hčerko, ki je bila prav tako ro-kometašica, jo je pripeljal sin. Spominja se, da so bili skupaj s pionirji ptujskega rokometa tudi ob 50-letnici ustanovitve kluba. Rodila se je 22. novembra leta 1913 na Ptuju. Igrati je začela pri štirinajstih letih, posnemala je štiri leta starejšo
Foto: Črtomir Goznik
Skupna fotografija ustanoviteljev ptujskega kluba, igralcev in igralk iz let 1952 in 1953.
Foto: Črtomir Goznik
Irma Vodopivec, roj. Furman, nekdanja uspešna ptujska roko-metašica, še pri 95 letih poka od vitalnosti. Je edina še živeča igralka hazene na Ptuju, nekoč se je igri z žogo reklo hazena.
sestro, ki se je prav tako odločila za igro z žogo. Precej let je bila aktivna igralka, malo je igrala še po rojstvu otrok, vendar ne več veliko. Delala je kot natakarica v gostilni Kra-vina na Ormoški cesti. Danes je športnikom lepo, pravi, v njenih časih so si vse morali kupiti sami, od copat do oblačil, dresov. Trenirali so dva- do trikrat tedensko. Igrala je beka in pivota. V zgodovino ptujske igre z žogo se je zapisala kot zelo dobra igralka.
Recept gospe Irme za zdravo starost, mimogrede, pokojnino uživa že 52 let, ni prav nič poseben recept. Pri hrani ni izbirčna, je vse po vrsti, pije ne, tudi kadila ni nikoli, rada pa ima kavo, vendar v zmernih količinah. Vsak dan pa najmanj trikrat dnevno premaga stopnice v tretjo nadstropje. Rada se tudi sprehaja. Zdaj bo ponovno pričela plesti, nogavice predvsem, pravi. Še vedno uživa v vsakem športu, če je le mogoče, si skupaj s hčerko ogledata vse športne prenose. Ob tem obe nadvse uživata. Ob novem letu 2009 si želi predvsem zdravja. Ima neko upanje, da bo dočakala 100 let, ker tako tudi živi.
MG
Mini rokomet
Prvi in dvakrat drugi
25 mladih rokometašev Jeruzalema se je v nedeljo, 21. 12. 2008, udeležilo 3. Genovega turnirja v Krškem. Ormožani so nastopili z dvema ekipama v konkurenci letnikov 1998 in eno ekipo pri letniku 2000. Za slednje je bil to prvi uradni nastop: po zmagah nad Krškim ter Dolom pri Hrastniku in ob porazu proti Rudarju iz Trbovelj so zasedli končno 2. mesto. Za najmlajše Ormožane so nastopili: Teo Šulek, Sašo Krajnc, Eli Hergula, Urška Rodi, Gašper Hebar, Niko Sovič, Žan Firšt Šeruga in Anže Notesberg.
V konkurenci letnikov 1998 je nastopilo šest povabljenih ekip - Krško, Dol pri Hrastniku, Brežice, Rudar Trbovlje in dve ekipi Jeruzalema. Ormoški letniki 1998 so suvereno po vrsti premagovali svoje nasprotnike in obranili lanskoletno zmago.
Padle so ekipe Krškega, Brežic, Dola pri Hrastniku in na koncu v finalu s 25:5 še ormoški letniki 1999. To je bila tudi najnižja zmaga letnikov 1998, ki so po Poreču zdaj osvojili še turnir v Krškem. Za letnike 1998 so nastopali: Rene Plavec, Kevin Caf, Ti-len Kosi, Nino Ulaga, Gašper Horvat, Timon Grabovac, Dominik Ozmec.
Z uvrstitvijo v finale so presenetili letniki 1999, ki so do finala premagovali leto dni starejše nasprotnike in potrdili svoj veliki talent. Za letnike 1999 so nastopali: Jurček Korpič Lesjak, Rene Rizman, Nejc Zidarič, Martin Hebar, Krisitjan Petek, Renato Kozel, Luka Voljč, Lan Voršič, Nejc Štrucl, Matej Niedorfer. Ekipe sta v Krškem vodila trenerja Mladen Grabovac in Uroš Krstič.
KU
Jeruzalem Ormož - letniki 2000, 2. mesto v Krškem
Namizni tenis
Ptujčani do zmage pet pred dvanajsto!
Zadnji krog tekmovanja v 1. slovenski moški namiznoteniški ligi je postregel z velikim derbijem v Puconcih, kjer sta se pomerila domači podprvak iz minule sezone in državni prvak iz Maribora. Po igralski zasedbi bi to moral biti izenačen dvoboj, žal pa do tega ni prišlo, ker so domačini pogoreli na celi črti in niso osvojili niti častne točke. Samo štirje osvojeni nizi pa o tej tekmi povedo praktično vse. S to zmago so Mariborčani naredili velik korak k osvojitvi novega naslova državnih prvakov, saj ni verjeti, da bi jih lahko kdo presenetil in jih premagal. Razmerje moči, nastopanje v evropski Interligi ter odlična organizacija ustvarjajo premoč Finea Maribora nad dvema, tremi ekipami iz samega vrha prvenstvene razpredelnice v moškem namiznem tenisu.
Igralci iz Ptuja so gostovali v slovenski prestolnici, kjer so nastopili proti nekdaj močni ljubljanski Olimpi-ji, sedaj pa klubu, ki se drži malo nad
gladino vode, oziroma črte obstanka v prvoligaški konkurenci. Na koncu se je za Ptujčane dobro izteklo, če upoštevamo, da je Danilo Piljak izgubil pomemben dvoboj proti Tom-šetu, kjer je imel dve zaključni žogi (prejšnji teden ga je premagal na 1. odprtem prvenstvu Slovenije). Prav Tomše je bil v tem srečanju najboljši igralec Olimpije, saj je premagal vse tri ptujske igralce. O zmagovalcu in novih dveh točkah je odločil Urban Ovčar v deveti partiji. Urban je do tega trenutka izgubil oba dvoboja in tudi v zadnjem mu ni šlo najbolje, saj je njegov nasprotnik Boldin vodil 2:1 v nizih. Urban pa je v zadnjih dveh nizih zaigral odlično in dodal tisto najbolj pomembno piko na i, s katero je poskrbel za veselje v ptujskem taboru.
1. SNTL (m)
REZULTATI 9.
Olimpija - Ptuj 4:5, Finea Maribor 0:5, - Radlje 5:2, Edigs Velenje 5:4, Krka -
1.	FINEA MARIBOR 9
2.	KRKA	9
3.	KEMA PUCONCI 9
4.	SOBOTA	9
5.	MELAMIN KOČEVJE 9
Foto: Črtomir Goznik
Urban Ovčar je prispeval odločilno točko za zmago svoje ekipe.
KROGA: Petrol Kema Puconcl -Melamln Kočevje Mengeš - Tempo Sobota 5:3.
9 0 18 8 1 16 7 2 14 6 3 12 5 4 10 4 5 8 3 6 6 2 7 4 1 8 2 0 9 0 PETROL OLIMPIJA - PTUJ 4:5 Vovk - Pavlč 1:3, Golavšek - Ovčar 3:0, Tomše - Piljak 3:2, Golavšek - Pavlč 0:3, Boldln - Plljak 1:3, Tomše - Ovčar 3:0, Golavšek - Plljak 0:3, Tomše - Pavlč 3:0, Boldln - Ovčar 2:3.
6.	PTUJ
7.	EDIGS MENGEŠ
8.	PETROL OLIMPIJA
9.	RADLJE
10.	TEMPO VELENJE
Šolski šport • Strelstvo
Iz OŠ Kidričevo
■ ■	■ ■	■ V ■
ekipni in posamični prvak
V začetku decembra se je na mestnem strelišču na Ptuju v organizaciji Zavoda za šport Ptuj in izvedbi SK Ptuj odvijalo medobčinsko prvenstvo OŠ v streljanju s serijskimi zračnimi puškami, na katerem je nastopilo 18 učenk in učencev iz štirih osnovnih šol.
Naslov posamičnega prvaka med učenci je osvojil Aleš Pernat iz OŠ Kidričevo s 180 krogi in ponovil svoj lanskoletni naslov, ko je slavil s 173 krogi. Drugo mesto je pripadlo Ivanu Druzoviču iz OŠ Juršinci, ki je presenetil celotno konkurenco in s 171 krogi osvojil srebrno medaljo. Bronasta medalja za tretje mesto pa je pripadla še drugemu strelcu iz OŠ Kidričevo Niku Visočniku s 167 krogi. Najvišje uvrščena tekmovalca obeh ptujskih osnovnih šol sta bila Sašo Stojak iz OŠ Olge Meglič s 163 krogi na 4. mestu in Blaž Topolovec iz OŠ Ljudski vrt s svojim do zdaj najvišjim dosežkom 161 krogov.
Ekipni prvaki so postali strelci iz OŠ Kidričevo, ki so dosegli 486 kro-
gov ter premagali OŠ Juršinci s 470 krogi na drugem in OŠ Olge Meglič s 384 krogi na tretjem mestu.
Med učenci z naslonom je ekipni naslov s 360 krogi osvojila OŠ Ljudski vrt, posamični prvak pa je postal Vito Petkovič s 132 krogi.
Učenci, letnik 1994, 1995: 1. Aleš Pernat, OŠ Kidričevo 180, 2. Ivan Druzovič, OŠ Juršinci 171, 3. Niko Visočnik, OŠ Kidričevo 167, 4. Sašo Stojak, OŠ Olge Meglič 163, 5. David Kekec, OŠ Juršinci 163 ...; učenke: 1. Urška Rižner, OŠ Juršinci 105; učenci z naslonom, letnik 1996, 1997: 1. Vito Petkovič, OŠ Ljudski vrt 132, 2. Filip Emeršič, OŠ Ljudski vrt 116, 3. Aljaž Völkner, OŠ Ljudski vrt 112, 4. Tilen Tadej Žafran, OŠ Kidričevo 96; ekipno učenci: 1. OŠ Kidričevo (Aleš Pernat, Niko Visočnik, Rok Ciglar) 486, 2. OŠ Juršinci (Ivan Druzovič, David Kekec, Jernej Pondelak) 470, 3. OŠ Olge Meglič (Sašo Stojak, Valentin Tratnik, Dalen Dabič) 384, 4. OŠ Ljudski vrt (Blaž Topolovec, Jan Tovornik, Miha Kramberger) 359; ekipno učenci z naslonom: 1. OŠ Ljudski vrt (Vito Petkovič, Filip Emeršič, Aljaž Völkner) 360 krogov.
Simeon Gönc
Odbojka • 1. DOL (ž), 3. DOL
Odločilna je bila zmaga v tretjem nizu
Sloving Vital - AC Prstec Ptuj 1:3 (-18, 18, -27, -22)
Sloving Vital: Kristan 16, Lenarčič 6, Kavčič 6, Urbančič, Knap 2, Ropret 1, Pungartnik 4, Strel Kosmač 16, Kotnik 6.
AC Prstec Ptuj: Sitar, McNamee 4, Cvirn 7, Šušlek 10, Draškovič 8, Vodopivec, Zupanič, Pinterič 16, Vi-dovič 2, Golob, Liponik.
Igralke Slovinga Vitala so se po več kot mesecu (zadnjo
domačo tekmo so odigrale 15. novembra) vrnile v domačo dvorano in razočarale svoje privržence. Po tesni zmagi v Grosupljem in porazu v Kamniku so tokrat točke oddale še Ptujčankam, kar bi se, vsaj kar se tiče stanja na razpredelnici, lahko označilo kot veliko presenečenje. Zato pa imajo Ljubljančanke tudi opravičilo, nastopile so brez Dimčeve in Otrinove, med tekmo se je poškodovala Lenarčičeva, povsem zdrava pa na igrišču ni bila niti izkušena Kristanova.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske odbojkarice so presenetile z zmago v Ljubljani.
Drugi letošnji poraz Vitalovk je napovedal že prvi niz. Gostje so povedle s 5:1, prednost štirih, petih točk pa so držale vse do konca. Drugi niz je bil izenačen vse do prvega tehničnega odmora (8:8), nato pa so domače prišle do vodstva 21:11 in jasno je bilo, da bo prišlo do izenačenja. S pravo dramo je postregel tretji del, v katerem so Štajerke že vodile s 14:5, vendar je prišlo do preobrata. Z delnim izidom 7:0 so Ljubljančanke povedle z 22:21, v izenačeni končnici pa z nekaj napakami tekmicam vendarle dopustile zmago. Izenačeno je bilo tudi nadaljevanje, ki pa se je predvsem po zaslugi Pintaričeve in Šušlekove izteklo po željah gostij.
sta
Kurent SK Company - Galeja 0:3 (-11,-15,-11)
KURENT SK COMPANY: Reš, Ma-horič, Klinc, Segulin, Žibrat, Emeršič, Valent, I. Terbuc, Črešnik, Kmetič, T. Terbuc. Trener: Teo Pajnik.
To soboto so bile odigrane tekme 11. kroga, sicer zadnjega v letu 2008 v 3. državni odbojkarski ligi za ženske. Čeprav odbojkarice Kurenta letos še niso okusile slasti zmage, pa so še posebej v prejšnjem krogu pokazale, da bo na njih potrebno počasi resneje računati. Od tekmic iz Nove KBM Branika II. so požele veliko pohvalnih besed glede napredka
1. DOL
REZULTATI 10. KROGA: Sloving Vital - AC Prstec Ptuj 1:3, MZG Grosuplje - Aliansa 3:1, Luka Koper - Calcit Kamnik 1:3. Srečanje Benedikt - TPV Novo mesto bo odigrano kasneje.
1.	CALCIT KAMNIK 11 9 2 27
2.	SLOVING VITAL	10 8 2 22
3.	ALIANSA	11 8 3 22
4.	LUKA KOPER	11 5 6 17
5.	AC PRSTEC PTUJ 11 4 7 13
6.	MZG GROSUPLJE 11 3 8 10
7.	BENEDIKT	9 3 6 9
8.	TPV NOVO MESTO 8 17 3
3. DOL - VZHOD
REZULTATI 10. KROGA: Kurent SK Company - Galeja 0:3, DŠR Murska Sobota II. - Suha gradnja 2:3, DŠE Murska Sobota - Nova KBM Branik II. 1:3, Ruše - Kema Puconci 0:3.
1.	KEMA PUCONCI	10 9	1	28
2.	NOVA KBM BRANIK II.	10 9	1	26
3.	DŠR MURSKA SOBOTA	10 8	2	24
4.	GALEJA	10 5	5	15
5.	SUHA VEJA	10 5	5	15
6.	ECOM TABOR	9	4	5	10
7.	RUŠE	9	3	6	9
8.	DŠR MURSKA SOBOTA II. 10 1	9	5
9.	KURENT SK COMPANY 10 0	10	0
Danilo Klajnšek
v igri. Tokrat proti Galeji se zgodba žal ni ponovila. Glede na (čudno) dejstvo, da je vzdušje v ekipi kljub porazom dokaj pozitivno in da se vračajo v ekipo igralke lanske ekipe, vodstvo kluba v drugi polovici tekmovalne sezone pričakuje več sreče.
Danilo Klajnšek
Atletika • EP v krosu, AŠ Mirka Vindiša	.
V Bruslju odstop zaradi prehlada
Na 15. evropskem prvenstvu v krosu, ki je minuli konec tedna potekalo v Bruslju, so Slovenci relativno skromno nastopili. Pozna se namreč kriza tekov na srednjih in dolgih progah, zato boljših rezultatov niti ni bilo pričakovati. Kljub temu pa je Atletska zveza Slovenije v Belgijo poslala kar številčno ekipo, s katero želi v prihodnje narediti pozitivne premike na tem področju.
V reprezentanco je bila vpoklicana tudi mladinka Maja Veselič, članica Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj, ki se je kljub močnemu prehladu pojavila na startni črti, ciljne črte 4000 metrov dolge proge pa ni prečkala, saj je zaradi bolezni odstopila. Njen trener Aleš Bezjak pravi, da to ni nič tragičnega, saj je še mlada in bo v mladinski konkurenci nastopala še dve leti, zato ne bo zmanjkalo priložnosti za dokazovanje. Glede na rezultat reprezentančne kolegice bi
imela tokrat možnost uvrstiti se na začetek druge polovice nastopajočih, ocenjuje Bezjak. Skupaj z Veseličevo se bosta v naslednjih letih še bolj usmerila v kros, na atletski stezi pa bo tekmovala na 1500 in 3000 metrov, kasneje pa zaradi zelo dobre vzdržljivosti še na 5000 metrov.
Uroš Esih
»Vesele otroške nogice« tekmovale na predbožičnem mnogobojčku
V soboto, 13. 12. 2008, se
je atletska dvorana na Ptuju za nekaj ur spremenila v otoško razposajenost, smeh in pred-božično vzdušje. Trenerji in delavci v Atletskem klubu Cestno podjetje Ptuj tudi letos niso pozabili na svoje najmlajše atlete, ki pridno trenirajo v Atletski šoli Mirka Vin-
Maja Veselič je up ptujske atletike na srednjih progah.
diša, saj so organizirali tradicionalni atletski mnogobojček in s tem prijetno zaokrožili konec še enega športnega leta.
Starši so se ob opazovanju svojih malčkov prešerno zabavali. Največ smeha smo ujeli prav v skoku v daljino. Tekmovalci so se zelo trudili in mnogim je uspel neponovljiv skok v mehko mivko. To je imelo za otroke še poseben čar in vse je kazalo, da se bo tekmovanje prevesilo v prijetno druženje ob skritih presenečenjih, ki so jih pripravili za zaključek športnega dogodka.
Ob tretji uri popoldne se je v atletski dvorani Ptuj in v športni dvorani Mladika zbralo okoli osemdeset otrok v starosti od štiri do dvanajst let, ki so prišli v spremstvu svojih staršev, prijateljev in drugih navijačev ... V dvoranah je vladalo čisto posebno vzdušje. V zraku je bil tekmovalni duh prepleten z otroškim živ-žavom in nagajivo otroško radostjo .Vaditelji so svoje otroke razdelili v pet skupin glede na starost (predšolska skupina, skupina 2002/ 01, skupina 2000/99, skupina 98/97, skupina 96/95). Tekmovanje se je začelo. Malčki so tekmovali v različnih atletskih disciplinah, kot se za čisto ta pravi mnogobojček tudi spodobi. Sestavljen je bil iz teka na 40 m, skoka v daljino, suvanja medicinke in daljšega »teka v krogu«.
Ob petih je v športni dvorani Mladika na otroke in velike, ki so otroci po srcu, čakalo prav posebno presenečenje. Animacijo so prevzeli Gašper in Miha Malek ter Nelej s svojim arti-
stičnim zabavnim programom. Na obrazih otrok se je narisalo navdušenje. Zajček in osliček sta prikazala svoje živalske spretnosti, Nelej pa je navduševal z žongliranjem in bruhanjem ognja. Ogenj je na otroke deloval še posebej skrivnostno, saj je bilo iz dvorane slišati vzhičene krike otrok pomešane s smehom. Presenečenj pa kar ni hotelo biti konec. Po artističnih točkah se je v dvorani prikazal Božiček z vrečo bombonov in lepimi željami za prihajajoče leto. V očeh Božička so bili zmagovalci vsi otroci, ki so zbrali pogum in se levje-srčno borili, zato je vse otroke obdaril s priznanji za sodelovanje.
Otroci so preživeli sproščen, vesel in družaben zaključek atletskega športnega leta, mi pa smo se podali med množico staršev, ki so jih navdušeno spremljali in navijali ter jih povprašali, kako so ta dogodek doživljali sami. Slavko Lovren-čič, oče petletnega Roka, ki že
vso leto pridno trenira v Atletski šoli Mirka Vindiša in je
sodeloval v letošnjem mnogo-bojčku, je bralcem zaupal svoje vtise:
»Rok je že pred svojim petim letom starosti obiskoval podobno atletsko šolo, ker se mi zdi pomembno, da otroka zgodaj vključiš v nek program, kjer se skozi igro nauči reda, discipline in motoričnih sposobnosti. Nekako nisem bil preveč navdušen nad njihovim pristopom. Zdel se mi je neresen. Potem sem odkril Atletsko šolo Mirka Vindiša in smo poskusili. Rok je zelo navdušen in ko-
maj čaka, da ga v ponedeljek odpeljemo na trening. V klubu ima veliko prijateljev in vadba poteka zelo sproščeno prek igre. Rok je rad za računalnikom, zato je gibanje zanj nuja. V klubu imajo krasne vaditelje, ki jih znajo pritegniti. Menim, da je obvladovanje takšne skupine razposajenih otrok za vaditelje prava umetnost, zato zelo cenim njihov trud in predanost. Morda se bo Rok v prihodnosti odločil za kak drug šport, a to ni pomembno, pomembno je, da se nauči vztrajnosti in osnov športa. Predbožični mnogo-bojček je bil zame kot starša pravo doživetje, saj sem lahko opazoval svojega otroka med tekmovanjem, bilo je veliko smeha. Res sem se zabaval. Sam program in artistično presenečenje pa je preseglo moja pričakovanja. Zelo sem zadovoljen.«
Atletski klub Cestno podjetje Ptuj in Atletska šola Mirka Vindiša želi vsem otrokom, staršem in bralcem Štajerskega tednika vesele praznike in veliko športnega navdušenja.
Aleksandra Jelušič
Mali nogomet • Prijateljska tekma ob 30-letnici MNZ Ptuj
Senzacija: Ptuj premagal reprezentanco!
FC Ptuj Aba Saš -Slovenija A 3:2 (0:1)
Strelci: 0:1 Drobnič (13.), 1:1 Miklašič ( 36.), 2:1 Emer-šič (38. / 10 m), 3:1 Lovrenčič (39.), 3:2 Brkič (40.).
FC Ptuj ABA rolterastvo SAŠ bar: Trop (V), Pislak (V), Miklašič, B. Kupčič, S. Kupčič, M. Gajser (K), T. Gajser, Lovrenčič, Cebek, Pernat, Belšak, Emeršič, Hebar. Trener: Boštjan Kupčič, predstavnik ekipe: Marko Perger.
Reprezentanca Slovenije: Mohorič (V), Mordej, Kragelj (K), Kroflič, Osojnik, Drobnič, Osredkar, Račič, Uršič, Čujec, Brkič, Puška r (V). Trener: Andrej Dobovičnik.
V soboto so v dvorani Center ptujski malonogometaši pripravili prvovrstno senzacijo, saj so v prijateljski tekmi, ki je spadala v okvir praznovanja 30-letnice MNZ Ptuj, na kolena spravili slovensko reprezentanco v futsalu.
Polna dvorana v SŠ Centru je bila priča pravemu malonogo-metnemu spektaklu. Ptujčani - jesenski prvaki 2. slovenske lige - so si pripravili najlepše božično-novoletno darilo, saj so reprezentanco Slovenije premagali s 3:2. Ptujski legio-narji se niso ustrašili naše izbrane vrste, temveč so hrabro krenili v dvoboj in dali jasno vedeti »zelenim«, kdo je glavni doma.
Reprezentanca je povedla v 13. minuti preko Drobniča, ki je matiral domačega vratarja Tropa s kakšnih dvanajstih metrov iz prostega strela. Po vodstvu se je tempo nekoliko umiril. Domačini do konca polčasa niso uspeli priti do izenačenja, čeprav so ves prvi polčas z disciplinirano igro poskušali priti do priložnosti, kar jim je
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj Aba Saš (beli dres) je prvi klub, ki je premagal slovensko reprezentanco.
v dveh ali treh primerih tudi uspelo.
Med polčasom so organizatorji na Ptuju poskrbeli za tekmo mladih upov nogometašev z našega področja; nastopili sta ekipi U-9 nogometne šole Poli Drava in Aluminija. To je bila dobra popestritev nogometnega večera, tekma pa se je končala v prid ekipe Poli Drava, ki jo vodi Boštjan Zemljarič. Rezultat seveda ni bil toliko v ospredju, več je pomenilo dejstvo, da so starši teh mladeničev ter polna dvorana ljubiteljev nogometa uživali ob pogledu na mlade upe s ptujskega območja.
Pričetek drugega polčasa je bil v znamenju Ptujčanov, ki so želeli na vsak način priti do zadetka. Nekajkrat se je srečno končalo za reprezentanco, ki se lahko zahvali svojima vratarjema Mohoriču ter Puškarju, da je semafor v ptujski športni dvorani dolgo kazal 0:1. V 36.
minuti pa veselje domačih navijačev (bilo jih je okrog 450, z navijaško skupino Modri Kurenti na čelu), saj so Ptujčani z enkratno odigrano akcijo izenačili izid, strelec je bil Mi-klašič. Navdušenje se v dvorani Center še ni poleglo, ko so domačini dobesedno eksplodirali in zadeli še drugič. Lovrenčič je v 38. minuti še drugič matiral varovance selektorja Dobovič-nika. Slednji so nato nekajkrat izgubili živce in so hoteli na silo izenačiti, vendar so storili že šesti akumulirani prekršek in nova priložnost za Ptuj se je ponudila s strelom iz desetih metrov. Uspešen realizator pa je bil Ian Emeršič. Ptujčani so »leteli na krilih« domače publike, ki je priredila fanatično vzdušje. V zadnji minuti srečanja je reprezentanca ublažila poraz z zadetkom Brkiča.
Evforija Ptuja v malem nogometu se tako nadaljuje z zmago nad reprezentanco Slovenije in
»pravljica« se bo v najstarejšem mestu nadaljevala tudi naprej, kar si po tem uspehu in prvem mestu v drugoligaški konkurenci jesenskega dela mesto Ptuj tudi zasluži. Nenazadnje je Ptuj prvi klub, ki mu je uspelo v zgodovini samostojne Slovenije premagati reprezentanco.
Sašo Kupčič, FC Ptuj ABA SAŠ: »Občutki so fenomenalni! Sploh se ne zavedamo, kakšen posel smo danes opravili v domači dvorani in kaj dejati ob veliki zmagi proti reprezentanci. Srce smo pustili na igrišču za naš klub ter zveste navijače. Sedaj končno sledi malo odmora, ki bo kratek, ampak dovolj, da se primerno spočijemo. Nato bomo nadaljevali s trdim delom, saj nas čaka naporen razpored v spomladanskem delu. Še prej bomo 4. 1. 2009 organizirali tradicionalni dobrodelni turnir v malem nogometu.«
Peter Golob
Šahovski kotiček
Hitropotezni in pospešeni šah
Šahovska tekmovanja za društveno prvenstvo za leto 2008 so skoraj končana, saj je v sklopu ciklusa hitropoteznih turnirjev na programu samo še novoletni hitropotezni turnir, ki bo na sporedu 2. 1. 2009 ob 9. uri.
Igor Iljaž končni zmagovalec v obeh kategorijah
Na enajstem letnem hitropoteznem turnirju je sodelovalo 18 igralcev, ki so odigrali 13 krogov po švicarskem sistemu. Zmagovalec Igor Iljaž je za pol točke prehitel Viktorja Napasta in Gregorja Vohla ter si s tem že zagotovil končno zmago v letnem ciklusu hitropoteznih tekmovanj. Vrstni red hitropoteznega turnirja: Igor Iljaž 10,5 točke, Viktor Napast in Gregor Vohl po 10 točk, Branko Orešek 9,5 točke, Anton Butolen 9 točk, Boris Žlender 7,5 točke, Janko Bohak in Martin Skledar po 7 točk, Dušan Maj-cenovič in Jožef Kopše po 6,5 točke, Stanislav Polajžar 6 točk, Bojan Lu-baj 5,5 točke itd.
Odigrana sta bila tudi dva turnirja v sklopu letnega ciklusa tekmovanj v pospešenem šahu. Na prvem, na katerem je sodelovalo 14 igralcev, ki so odigrali tradicionalnih sedem krogov po švicarskem sistemu, je zmagal veteran Janko Bohak, ki je za pol točke prehitel Igorja Iljaža. Vrstni red: Janko Bohak 6 točk, Igor Iljaž 5,5 točke, Martin Majcenovič 4,5 točke, Boris Žlender, Andrej Peršuh in Damir Žerjavič po 4 točke, Darko Domin-ko, Edvin Ramadani in Ivan Krajnc po 3,5 točke, Aleksander Podkrižnik 2,5 točke itd.
Na drugem turnirju v pospešenem šahu, na katerem je sodelovalo 15 igralcev, so bili doseženi naslednji rezultati: Igor Iljaž in Janko Bohak 5,5 točke, Boris Žlender 5 točk, Klemen Janžekovič in Martin Majcenovič 4,5 točke, Bojan Vidovič in Aleksander Podkrižnik 4 točke, Darko Dominko, Ivan Krajnc in Damir Žerjavič po 3,5 točke, Anton Zagoršek, Leon Selišek in Bojan Lubaj po 3 točke itd. Končni vrsti red ciklusa tekmovanj za leto 2008: Igor Iljaž 168 točk (11 turnirjev), Janko Bohak 129 točk (10 turnirjev) in Boris Žlender 88 točk (9 turnirjev).
Hitropotezni turnir Slovenija šahira
Šahovska zveza Slovenije je v sklopu predtekmovanj za nastop na finalnem hitropoteznem turnirju v spomin velemojstru Vasji Pircu priredila kvalifikacijski turnir na Ptuju. Za tekmovanje je bilo presenetljivo zelo
malo zanimanja, saj najboljši domači igralci, ki so bili zelo uspešni v pravkar končani državni ligi, niso nastopili.
Končni vrstni red: Viktor Napast 8 točk, Janko Bohak 6,5 točke, Ivan Krajnc in Ignac Kitek 5,5 točke, Zvonko Bezjak 4,5 točke, Leon Selišek 4 točke, Anton Butolen 3,5 točke, Milan Dvoršak in Vlado Vidonja 3 točke in Martin Majcenovič 1,5 točke. Na finalni turnir sta se uvrstila prvouvr-ščena tekmovalca.
Umrl je velemojster Albin Planinec (1944-2008)
V Ljubljani je 20. decembra umrl slovenski velemojster Albin Planinec. Svojo bleščečo šahovsko kariero je pričel s presenetljivo zmago na prvem Vidmarjevem memorialu leta 1969 v Ljubljani, kjer je osvojil velemojstrski naslov. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil zaradi svoje izredne kombinatorne igre, ki so jo občudovali ljubitelji »lepega« šaha po vsem svetu, najpopularnejši slovenski šahist.
Albin Planinec je ob koncu svoje šahovske poti nastopil tudi za Šahovsko društvo Ptuj leta 1984 na tekmovanju v takratni drugi zvezni ligi v Sutomoru v Črni gori in dosegel na prvi deski solidnih 5,5 toče iz 11 partij (+3 =5 -3), kar je bil tudi njegov poslednji šahovski nastop. Ptujskim šahistom starejše generacije bo ostal v spominu tudi kot večletni trener ptujske šahovske mojstrice Tatjane Vaupotič in kot neizprosen nasprotnik na številnih tekmovanjih, kjer smo se srečevali.
Janko Bohak
Albin Planinec in Danilo Polajžer igrata na finalnem tekmovanju za pokal Tita v narodnem domu na Ptuju leta 1978.
Mali nogomet
Se peta zmaga Poetovia
V	petem krogu 1. lige MNZ Ptuj so nogometaši vodečega moštva Poetovio še petič zmagali. Tokrat so v derbiju kroga s tesnim izidom premagali Bar Saš. Drugouvrščeni Rim je gladko premagal Hobit Pub Apače in je na drugem mestu. Presenetljivo visoki poraz so doživeli igralci ekipe Bar Korže proti Oki Teamu, kakor tudi Mark 69 proti Mitmau Remo-su. Do prvih zmag v tem prvenstvu sta prišla KMN Majolka in Jure MTS Hajdina.
V	2. ligi je vodeči Club 13 v tem krogu izgubil. To pa so izkoristili zasledovalci in se po točkah izenačili, oziroma zelo približali. Vse to pa napoveduje še zanimivo nadaljevanje prvenstva in borbo za sam vrh.
1. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 5. KROGA: Hobit Pub Apače - ŠD Rim 1:5, KMN Poetovio Ptuj - Bar Saš 4:3, Oki Team - Bar Korže 5:1, Jure MTS Hajdina - Bukovci Bar Gloria 2:1, KMN Mitmau Remos - Mark 69 5:0, ŠD Vitomarci - KMN Majolka 1:3.
1.	POETOVIO PTUJ	5 5 0	0	18:8 15
2.	ŠD RIM	5 3 2	0	18:8 11
3.	MITMAU REMOS	5 3 0	2	22:14	9
4.	OKI TEAM	5 3 0	2	20:16 9
5.	BAR KORŽE	5 3 0	2	15:13	9
6.	BAR SAŠ	5 2 2	1	13:9	8
7.	HOBIT APAČE	5 13	1	7:10 6
8.	MARK 69	5 1 2	2	7:13	5
9.	KMN MAJOLKA	5 113	10:14	4
10.	ŠD VITOMARCI 5 1 1 3 9:15 4
11.	JURE HAJDINA 5 1 0 4 10:18 3
12.	BUKOVCI 5 0 1 4 7:18 1
2. liga MNZ Ptuj
REZULTATI 5. KROGA: Mogg - O Sole Mio 5:4, Draženci - ŠD Destr-nik Virtuozi 1:3, Club 13 - Eleapla-net&Co MSM International 1:2, ŠD Polenšak - Inox ograje Majcen 0:3, Apolon 11 - Klub Ptujskih študentov 4:2, ŠD As - ŠD Ptujska Gora 4:3.
1. CLUB 13	4	S	G	1	11:4	9
2. MOGG	4	S	G	1	12:9	9
3. ŠD AS	4	S	G	1	9:6	9
4. APOLON 11	4	2	2	G	17:1S	8
5. INOX MAJCEN	4	2	1	1	12:7	7
6. DESTRNIK V.	4	2	1	1	15:14	7
7. ELEAPLANT&CO 4		2	G	2	12:8	6
8. ŠD POLENŠAK	4	2	G	2	11:12	6
9. O SOLE MIO	4	1	1	2	14:14	4
10. KPŠ	4	1	1	2	9:1G	4
11. PTUJ. GORA	4	G	G	4	9:19	G
12. DRAŽENCI	4	G	G	4	5:2G	G
	Danilo Klajnšek					
ONL VIDEM: člani
Rezultati 4. kroga: Gostišče pri Tonetu ŠD Selan - AS 2:6, KMN Majolka
-	ŠD Pobrežje mladi 5:1, ŠD Pobrež-je - ŠD Majski Vrh 2:5, Bar Avguštin Zg. Pristava - Lancova vas 6:5, Bar OSMICA - NK Videm člani 5:5. Prosta je bila ekipa Bar Desetka B.
1.	KMN MAJOLKA 4	4	0 0	29:13	12
2.	AS 3	3	0 0	25:8	9
3.	ZG. PRISTAVA 3	3	0 0	18:11	9
4.	ŠD POBREŽJE 4	2	11	17:12	7
5.	ŠD MAJSKI VRH 4	2	0 2	23:18	6
6.	PRI TONETU 4	1	2 1	14:17	5
7.	POBREŽJE ML. 4	112	11:21	4
8.	LANCOVA VAS 4	0	2 2	16:19	2
9.	NK VIDEM ČL. 4	0	1 3	17:25	1
10.	BAR OSMICA 3 0 1 2 8:18 1
11.	BAR DESETKA 3 0 0 3 6:21 0
Veterani
Rezultati 4. kroga: ŠD Pobrežje
-	AS 5:4, Zg. Pristava - Lancova vas 8:1, Tržec - NK Videm 2:3. Prosta je bila ekipa Leskovec.
1.	ZG. PRISTAVA	3	3	0	0	28:12	9
2.	TRŽEC	4	3	0	1	20:9	9
3.	NK VIDEM	3	2	10	12:6	7
4.	AS	4	1	0	3	19:23	3
5.	ŠD POBREŽJE	3	1	0	2	11:21	3
6.	LESKOVEC	3	0	2	1	11:14	2
7.	LANCOVA VAS	4	0	1	3	9:25	1
Darko Lah
Foto: Črtomir Goznik
Damjan Bezjak (Bar Saš, temni dres) ni uspel zaustaviti Danila Pukšiča (v ospredju) in Dorisa Kelenca (oba Poetovio Ptuj).
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Oki Team je premagala Bar Korže in se z njimi izenačila na lestvici 1. lige MNZ Ptuj.
Tenis • Zimska liga
REZULTATI 4. KROGA: KELLERSPORTS - TC LUKA 2:1 (Majcenovič
-	Pušnik 9:5, Gostan - Merc 5:9, Majcenovič/Kolarič - Merc/Pušnik 9:5); TRGOVINE JAGER -HIŠA KAGER 2:1 (Križe - Šebeder 9:5, Za-vrnik - Škrinjar 9:3, Zavrnik/Čeh - Šebeder/Škrinjar 9:3); TK NEPTUN
-	SKORBA 0:3 (Korošec - Glodež 2:6, Dobnič - Plajnšek 3:9, Drobnič/ Mazera - Hazimali/Plajnšek 1:9)
VRSTNI RED: Skorba 10, TK Neptun 8, TC Luka, Kellersports in Trgovine Jager 5, Hiša Kager 3 točke.	(DK)
PIVOVARNA GASTRO
KOLEKTIV RESTAVRACIJE GASTRO ŽE1I I/SEN GOSTOM NA 18. ORFEIČKOVI PARADI 0BI10 GLASBENIH UŽITKOV, VESE1 BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2009
RESTAVRACIJA GASTRO, Marjan Skok, s.p. Rajšpova ulica 16, 2250 Ptuj, Telefon: 02/787 59 90, GSM: 041/641 156
Ptuj
zakladnica tisočletij
Zaklenite vrata svojega doma in se odpravite na izlet v zakladnico tisočletij-mesto stoterih dobrot. Poskusite rezino domačega kruha, iz poliča si natočite chardoneya, renskega rizlinga ali souvignona.
Odpravite se skupaj z nami na potep po ptujskih ulicah. Odpiramo vam vrata samostanov, knjižnic, arhivov in muzejev. Pa seveda tudi vinskih kleti, gostiln, viničarij in kmečkih pristav.
Pridite, povabite prijatelje in navijače vašega najljubšega ansambla. Izkoristite enkratno priložnost, da ob spremljanju osrednjega tovrstnega festivala v Sloveniji spoznate, začutite in zaživite Ptuj in ptujskost.
MESTNA OBČINA PTUJ
Praznujte in pri Toyoti Yaris privarčujte.
že od
9 70 O
Izkoristite enkratno priložnost ob 10-letnici Toyote v Sloveniji in se zapeljite z novo
Toyot» Variš s klimo že od 9.700 Količina vozil je omejena.
uiiuui.toyota.si
Povprečna kombinirana poraba: 4,0-7,2 i/100 km; emisija C02:106-170 g/km
Today
Tomorrow
Toyota
AH Furman, Rogaška c. 13, Ptuj, (02) 788 54 77
uituui.ah -furman .si
www.golf6.si
Novi Golf. Rojen z izkušnjami.
#
Novi Golf šeste generacije je najboljši Golf vseh časov!
Skrbno izbrani materiali in vrhunska kakovost izdelave vas bodo presenetili z novo dimenzijo doživetja vožnje. Varnost, funkcionalnost, udobje in zanesljivost so se brezkompromisno udejanjili v novem Golfu. Njegovi tihi, varčni motorji ne bodo razvajali le vas ampak tudi okolje, ki vas obdaja. Sprostite se in zaupajte mu. Iz izkušenj veste, da lahko. Že od 15.954,- EUR
Skupna poraba: 4,9 - 7,11/100 km. Emisije C02:128 -166 g/km.
Dominko d.o.o.
Zadružni trg 8, Ptuj, tel.: 02-788-11-50
Obilo glasbenih užitkov
in prijetno počutje na l8. orfejčkovi paradi
Vam želi
Občina Kidričevo
OBCJNA CIRKULANE
CntKULANE 40 A, 2282 CIRKULANE
Sreča človeka je v sreči sočloveka. Tudi v novem letu se bomo trudili za to, da bo naše sodelovanje plod trdega dela in medsebojnega spoštovanja.
Samo na ta način bomo lahko dosegli dobre rezultate. Prijetne božične praznike in vse lepo v novem letu 2009
Vam želi župan Občine Cirkulane Janez, JURGEC z občinskim svetom in občinsko upravo
GRADBENO PODJETJE GRADNJE PTUJ d.d. Dornavska cesta 6a, 2250 Ptuj Tel.: 787-58-00, Fax.: 771-78-41
www.gradis-ptuj.si info@gradis-ptuj.si
°	Prodaja vseljivih stanovanj - Vila blok Rabelčja vas
°	Prodaja stanovanj in lokalov - PSO Gorišnica
°	Prodaja apartmajev - Moravske toplice
°	Prodaja vseh vrst betonov
SKUPINA KMETIJSKA ZADRUGA PTUJ
2250 PTUJ, Miklošičeva 12

kmetijsko zadruga
zadružna oskrba
Želi vsem svojim članom in poslovnim partnerjem vesele božične praznike, srečno novo leto in uspešno sodelovanje v letu 2009
Obilo glasbenih užitkov na 18. orfejčkovi paradi, vesele božične praznike in srečno vožnjo v letu 2009 vam želi
vaš pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Peugeot SPC TOPLAK.
/ I
SPC TOPLAK s.p., Dežno ld, 2286 Podlehnik

PEUGEOT
Kaj bomo danes jedli
TOREK
meso iz razsola, krompirjeva solata SREDA
kosilo: gobova juha z ajdovo kašo; božična večerja: nadevan pečen piščanec*, pečen krompir, zeljna solata s kumaricami** ČETRTEK
ocvrti lignji, tatarska omaka PETEK
cvetačni zrezki, solata SOBOTA
čufti v paradižnikovi omaki, pire
krompir
NEDELJA
goveja juha z rezanci, svinjski zrezki v gobovi omaki, krompirjevi njoki, solata PONEDELJEK dušeno zelje, pečenica
*Nadevan pečen piščanec
1 piščanec, sol, vejica timijana, 2 dag masla, 7 dag na kockice narezane kruhove sredice, 2 žlici nasekljane šunke, sesekljan peteršilj, 1 jajce, 3 žlice kisle smetane.
Piščanca očistimo, splaknemo, osušimo in znotraj osolimo. V trebušno votlino damo timijan in maslo. Od vratu proti prsni strani privzdigujemo kožo, dokler gre, in odprtino napolnimo z nadevom, ki ga pripravimo tako, da kruhu primešamo šunko in peteršilj ter prelijemo z mešanico jajca
in smetane. Vrat nato zašijemo ali zašpili-mo. Preostali nadev damo v trebušno votlino. Piščanca premažemo z maslom, nato ga položimo v pekač na hrbtno stran in damo v pečico, razgreto na 200 stopinj Celzija. Čez 10 minut prilijemo v pekač zajemalko kropa, pekač potresemo in piščanca polijemo s sokom. Na tak način piščanca med peko večkrat polijemo. Ko začne piščanec rumeneti, znižamo temperaturo na 180 stopinj. Piščanca med peko obrnemo in pri tem pazimo, da ne poškodujemo kože pri nadevu. Pečemo ga eno uro in pol, potem ga pustimo pokritega na toplem, da ga laže režemo.
**Zeljna solata s kumaricami
50 dag zelja, 1 dl zelenjavne jušne osnove, 2 čebuli, 3 žlice belega vinskega kisa, 5 žlic olja, 2 stroka česna, 1 kumara, 3 dl navadnega jogurta, sol, poper.
Eno čebulo olupimo in nasekljamo. Zelje očistimo, operemo in tanko narežemo ali naribamo. Olje, kis, jušno osnovo, nase-kljano čebulo, sol in poper razžvrkljamo in zavremo. Prelijemo zelje, dobro zmešamo in za nekaj ur postavimo na hladno. Drugo čebulo narežemo na zelo tanke kolobarje, česen nasekljamo. Kumaro olupimo, prere-žemo in ji odstranimo semenje ter jo narežemo na tanka kolesca. Jogurt zmešamo s čebulo, česnom in kumaro. Solimo, popra-mo in zmešamo z zeljem.
Pripravlja: Alenka Šmigoc Vinko
Foto: ASV
Srečno 2009!
©
REPUBLIKA SIOVENJJA
MINISTRSTVO ZA O KO L J t IN 1'MJSTUK.
Projekt je sofinancirala Evropska unija iz proračuna vseevropskih prometnih omrežij.
Na podlagi drugega odstavka 32. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 - ZVO-1B) Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor s tem
javnim naznanilom
obvešča javnost o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta za odsek avtoceste Draženci - mednarodni mejni prehod Gruškovje
I.
Ministrstvo za okolje in prostor naznanja javno razgrnitev:
1.dopolnjenega	osnutka državnega prostorskega načrta za odsek avtoceste Draženci - mednarodni mejni prehod Gruškovje, ki ga je pod številko projekta 7069 novembra 2008 izdelal ZUM d.o.o. iz Maribora (v nadaljnjem besedilu: dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta):
2.	povzetka za javnost:
3.variantne	rešitve prostorske ureditve z obrazložitvijo predloga izbora rešitve ter
4.strokovnih	podlag, na katerih temeljijo rešitve dopolnjenega osnutka državnega prostorskega načrta.
II.
Gradivo iz prejšnje točke bo od 5. januarja 2009 do 5. februarja 2009 javno razgrnjeno:
-	na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor. Dunajska cesta 21, Ljubljana,
-	v prostorih Občine Hajdina, Zgornja Hajdina 44a, Hajdina,
-	v prostorih Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, Videm pri Ptuju,
-	v prostorih Občine Podlehnik, Podlehnik 21, Podlehnik,
-	v prostorih Občine Zetale, Zetale 4, Zetale.
Javno naznanilo in povzetek za javnost sta na vpogled v digitalni obliki na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor: http:// www.mop.gov.si/si/drzavni_prostorski_nacrti/vpogled_v_po-stopke_priprave_drzavnih_prostorskih_aktov/
III.
Javne obravnave bodo potekale:
-	20. 1. 2009 s pričetkom ob 16.00 v dvorani Občine Hajdina, Zgornja Hajdina 44a, Hajdina,
-	20. 1. 2009 s pričetkom ob 18.00 v sejni sobi Občine Videm, Videm pri Ptuju 54, Videm pri Ptuju,
-	22. 1. 2009 s pričetkom ob 16.00 v prostorih Občine Zetale, Zetale 4, Zetale,
-	22. 1. 2009 s pričetkom ob 18.00 v krajevni dvorani, Podlehnik 9, Podlehnik.
IV.
V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek državnega prostorskega načrta. Pripombe in predlogi se lahko do 5. februarja 2009 dajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Ministrstvo za okolje in prostor. Dunajska cesta 48, Ljubljana, ali na elektronski naslov gp.mop@gov.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »Draženci
-	MMP Gruškovje«.
Ministrstvo za okolje in prostor bo preučilo pripombe in predloge javnosti in v roku 30 dni po končani javni razgrnitvi do njih zavzelo stališče, ki ga bo objavilo na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor: http://www.mop.gov.si in posredovalo Občini Hajdina, občini Videm, Občini Podlehnik in Občini Zetale.
Metka ČERNELČ GENERALNA DIREKTORICA DIREKTORATA ZA PROSTOR
*** ★ * * *
* .* ***
Od tod in tam
Miklavž pri Ormožu • Za nove obleke
Foto: arhiv društva
Folklorna skupina KD Miklavž pri Ormožu je pripravila folklorni večer z naslovom Plesala sen, plesala, na katerem so nastopili Tamburaška skupina iz Miklavža, Folklorna skupina iz Lancove vasi, Folklorna skupina Mostje, Folklorna skupina Ivanjkovci, Folklorna skupina Bolnišnice Ptuj, otroci miklavževskih folklori-stov in Folklorna skupina KUD Vinjani iz Imotskega v sosednji Hrvaški. Namen večera je bil zbrati sredstva za izdelavo oblek za domačo folklorno skupino, ki deluje že drugo leto. Sestavlja jo 18plesalcev, starih med 20 in 45 let, in trije muzikanti. Plešejo plese, značilne za vzhodno Štajersko, sčasoma pa bi se radi pustili premamiti še kakšnim novim izzivom, morda prekmurskim ali gorenjskim plesom.
vki
25.	september - Simon Meško, Vičanci 5; Ivan Lukman, Obrez 117; Olga Plohi, Rucmanci 48; Tatjana Keres, Borovci 9; Mateja Rajh, Spodnji Ključarovci 2; Tadej Lukman, Obrez 117; Vesna Vuk, Breg 30; Branko Selinšek, Majšperk 38; Zoran Bilič, Rabelčja vas 28/b; Viktor Zamuda, Spolenakova 23, Ptuj; Boštjan Bedenik, Doklece 7/a; Aleš Ozvaldič, Dravci 2; Janko Muhič, Prvenci 19; Slavica Bezjak, Markovci 12; Biserka Lubej, Trniče 43; Jože Kozel, Zg. Gruškovje 18; Milica Markotič, Kajuhova 1, Ptuj; Mirko Tikvič, Zg. Hajdina 94; Jožef Jančec, Kraigherjeva 14, Kidričevo; Mitja Safošnik, Zgornje Jablane 6; Danica Gonza, Podvinci 42; Ivan Kukovič, Suha veja 7; Jožef Širec, Nadole 33; Robert Perko, Krčevina pri Vurbergu; Boris Železnik, Žetale 46; Ivan Mikša, Nova vas pri Markovcih; Miran Šic, Rogaška c. 36, Ptuj; Milan Plohl, Rucmanci 48; Ivan Grahel, Krčevina pri Vurbergu; Branko Matjašič, Stojnci 51; Davorin Lubej, Trniče 43; Branko Mohorko, Apače 284; Evgen Muhič, Gorišnica 46; Janko Murko, Rabelčja vas 17; Janko Zamuda, Tibolci 55; Primož Pehar, Ul. 8. februarja 23, Miklavž na Dravskem polju; Leon Kaučevič, Apače 177/a; Boštjan Plohl, Gabrnik 30; Mira Golob, Dornava 17; Janez Tašner, Mestni Vrh 89; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98/b; Ivan Šegula, Juršinci 48; Vlasta Krajnc, Ločič 1/a; Radovan Mesarič, Slape 17; Mirko Moran, Kraigherjeva
26,	Ptuj; Branko Eržen, Slovenski trg 7, Ptuj; Aleksander Lovrec, Peščeni Vrh 35, Cerkvenjak; Srečko Fekonja, Strejaci 1; Zlatko Intiher, Vlahovičeva 7, Kidričevo. - Brigita Novak, Obrež 121/b; Dejan Rižnar, Ptujska c. 10, Ormož; Samo Martinčevic, Dolga lesa 9, Ormož; Anica Cigula, Citomarci 80; Ludvik Kokol, Zamušani 87/a; Frančiška Čeh, Vitomarci 2; Angela Forštnerič, Hvaletinci 2; Roman Šoštarič, Kukava 7; Ivan Bedenik, Žetale 56; Jože Levak, Trubarjeva 2, Ptuj; Franc Vindiš, Soviče 18; Darinka Pihler, Hvaletinci 10; Zlatko Gajšek, Podlehnik 66/a; Silva Mlakar Rojs, Tržec 31/a; Rajko Jaklin, Cesta ob ribniku 39, Miklavž na Dravskem polju; Janja Herega, Grajnščak 97/a; Janez Petrovič, Hvaletinci 9; Janja Bombek, Ulica Nikole Tesle 21, Kidričevo; Ivan Kolenič, Sakušak 15/a; Marjan Muršec, Medribnik 12; Mihael Herega, Panonska 5, Ptuj; Simona Majerič, Selska 6, Ptuj.
18. september - Aleksandra Plohl, Dolga lesa 3, Ormož; Stanko Potočnik, Stanovno 17; Neža Plajnšek, Zabovci 6/b; Milan Frank, Bukovci 30; Natalija Frajnkovič, Strmec pri Polenšaku; Marjeta Kaisersberger, Gorišnica 56/b; Mirko Čuš, Bukovci 24/a; Terezija Horvat, Nova vas pri Markovcih; Jasmin Alic, Formin 38; Martin Čuš, Ul 5. prekomorske, Ptuj; Brigita Bolcar, Spuhlja 53; Alojz Ovčar, Podvinci 108; Branko Frangež, Podlože 49/a; Marija Prelog, Markovci 52; Daniel Petrovič, Podvinci 124/a; Branko Sitar, Kungota 158; Branko Rojko, Grajenščak 28 Janez Fijan, Zabovci 11/a; Tina Potokar, Dolenja vas 88; Aleš Petrovič, Podvinci 124/a; Stanko Rodošek, Cirkovce 30; Irena Širec, Peršonova 24, Ptuj; Alojz Emeršič, Lancova vas 56.
AvtoD£OM
¡20 zamenjuje getza
Ko avtomobilski proizvajalci izvajajo agresivne reklamne kampanje, je v ozadju ponavadi manjše zanimanje za določen model ali pa se le-ta poslavlja in je treba prodati preostalo zalogo vozil. Hyundaijeva zgodba je takšna, da bo februarja prihodnje leto ostarelega getza zamenjal i20, in to z osnovno ceno pod 10.000 evrov. Novi malček ni zgolj oblikovan v Evropi, ampak so vožnji po Stari celini priredili celotno podvozje. i20 je "evropsko" zaobljen in sledi hišnim potezam modelov i10 in i30, narejen pa je izključno za Hyundai, saj Kia, ki sodi v Hyundaijev koncern, takšnega vozila nima v svoji ponudbi.
Verjetno se spomnite modelov accent, atos ali getz. Njihovi nasledniki nosijo številčne oznake, česar se je seveda težje navaditi, da o pomanjkanju domišljije in o uniformiranosti niti ne govorim. Po dveh modelih nižjega srednjega in mini razreda je prispel še i20, ki se velikostno uvršča med i30 in i10. O neposredni konkurenci že lahko govorimo: to so toyota yaris, ford fiesta, peugeotu 207 in še nekateri avtomobilčki te velikosti in podobne cenovne politike.
Hyundaijev (v Evropi in Sloveniji) najbolje prodajan model getz se po šestih letih poslavlja, od tržnega uspeha i20 pa bo odvisno, kakšen bo Hyundaijev položaj v Evropi. Bo uspel zadržati skupno prodajo 350.000 avtov na leto ali bo na prodajo njihovih izdelkov vplivala gospodarska recesija? Načrti korejskega Hyundaija so veliki, saj bodo v letu 2010 že sposobni izdelati šest milijonov vozil, kar je za polovico več, kot so njihove trenutne kapacitete.
Hyundai i20 je s 394 centimetri za
Zdravstveni nasveti
Homeopatija (1)
enajst centimetrov daljši od getza, nekaj tudi širši, ampak velikostna rast je še zmeraj zmerna in zato v tem pogledu lahko govorimo o nekem tipičnem predstavniku nižjega avtomobilskega razreda. Na prednjem delu novega hyundaija najprej opazimo ozko masko in velika navzgor zavihana žarometa, čeprav oblika v ničemer ni posebej revolucionarna, le dovolj prepoznavna in vendarle bolj evropsko ukrojena, kot smo tega vajeni od korejskih oblikovalcev. Ne preseneča, da so vozilo oblikovali v lastnem evropskem središču v Russelsheimu v Nemčiji, kar očitno postaja ustaljena praksa pri lansiranju novih modelov.
Podobno je tudi v potniški kabini, kjer armaturna plošča ne ponuja oblikovnih presenečenj in upam si trditi, da sem videl in vozil lepša in ergonomsko bolj dovršena delovna okolja. Merilniki so dovolj pregledni, sredinski del armaturne plošče je prekrit s srebrno plastiko, kar vsaj delno razblini monotonijo, s tem da ureditev in celotna podoba nikakor ne dosežeta razigranosti nove Fordove fieste, elegance renaulta clia ali prilagodljivosti toyote yarisa. Prtljažni prostor je lahko dosegljiv in povečljiv s prevračanjem zadnje klopi, z 295 litri prostornine pa sodi v razredno povprečje.
Hyundaijev predstavnik nižjega razreda bo od februarja prihodnje leto moč kombinirati s tremi bencinskimi motorji: 1,2-litrskim s 78 KM, 1,4-litrskim s 100 KM in 1,6-litrskim s 126 KM in z dvema različicama dveh dizelskih motorjev: 1,4-litrski bo na voljo s 75 KM in 90 KM, 1,6-litrski s filtrom sajastih delcev pa s 115 KM in 128 KM. Vsi motorji so opremljeni s petstopenjskim ročnim menjalnikom, le 1,6-litrski dizel s šest-stopenjskim ročnim menjalnikom. Vse pogonske variante naj bi po zagotovilih
proizvajalca že izpolnjevale zahteve prihajajočega okoljskega standarda evro 5.
Naj še omenim, da je Hyundai napovedal okolju prijazno izvedbo i20 blue, ki bo imela zaradi sistema ustavi/spelji in pnevmatik z manj upora, emisijo ogljikovega dioksida 99 gramov na prevoženi kilometer. Pod motornim pokrovom te kombilimuzine, ki je aerodinamično in varčevalno dodelana, se nahaja 1,4-li-trski CRDi dizelski motor z 90 KM ter s šeststopenjskim ročnim menjalnikom. Motor ob svojem delovanju v povprečju porabi le 4,2-litra goriva na 100 prevoženih kilometrov in bistveno manj onesnažuje naše okolje. Tržiti naj bi jo začeli leta 2010, ko bo pet- in trivratni i20 dobil še enoprostorsko različico.
Hyundai i20 bo na voljo s štirimi ravnmi opreme, prav vse pa bodo »serijsko« razvajale z vgrajeno klimatsko napravo, radijskim sprejemnikom, potovalnim računalnikom, pa tudi z obsežno varnostno opremo, zato inženirji predvidevajo, da bo avto na uradnem varnostnem preizkusu Euro NCAP tudi po ostrejših merilih dosegel oceno pet zvezdic. Vsi i20 bodo namreč opremljeni s prednjima in bočnima varnostnima mehoma, varnostnima zavesama, aktivnima prednjima zglavnikoma in tudi z sistemom ESC, ki vozilo v primeru zdrsa obdrži v smeri vožnje.
Hyundai novih časov je izdelan v skladu s potrebami in okusi evropskega kupca. Je tretji član tako imenovane i-generacije, ki me spominja na virtu-alne svetove in bo nedvomno predstavljal pomemben člen v prodajni paleti. Prihajajoči Hyundaijev predstavnik v evropskem B-segmentu bo svoje kupce iskal z zanesljivostjo, kakovostno izdelavo, varnostjo in nenazadnje s triletno splošno garancijo, ki je pri nekaterih evropskih rivalih še ne zasledimo. i20 bodo izdelovali v Hyundaijevi tovarni v Indiji, po zastavljenih načrtih pa naj bi jih v Evropi vsako leto prodali dobrih 100.000.
Danilo Majcen
Homeopatijo je pred več kot 200 leti utemeljil nemški zdravnik Samuel Hah-nemann. Osnovni princip homeopatije je zdravljenje po načelu podobnosti. To pomeni, da znake, ki jih neka snov povzroča pri zdravem človeku, ta ista snov v ustreznem homeopatskem pripravku zdravi.
V Evropi in svetuje homeopatija že dolgo uveljavljena komplementarna metoda zdravljenja, ki obravnava človeka kot celoto in vzpodbuja obrambno moč telesa ter pomaga znova vzpostaviti notranje ravnotežje. Homeopati so običajno zdravniki z dodatnimi znanji s področja homeopa-tije. Homeopatski pripravki, ki jih bodisi predpiše zdravnik homeopat, bodisi jih svetuje za samozdravljenje magister farmacije, pa so na voljo v lekarnah. Na ta način je zagotovljena največja možna varnost bolnikov. V preteklosti so home-opatske pripravke uporabljali za zdravljenje skoraj
vseh bolezni. Danes so meje homeopatskega zdravljenja drugačne. Razvoj medicine prinaša sodobne in učinkovite načine zdravljenja bolezni. Na področju samozdravljenja ima vsak od nas pravico, da se odloči za tradicionalno medicino ali za homeopatijo. Pomembno je torej, da ostaja homeopatija v rokah ustrezno dodatno izobraženih strokovnjakov s področja zdravja (zdravniki, farmacevti, zobozdravniki), ki bodo izbiro pripravka oz. zdravila pravilno svetovali ali tudi odsvetovali.
Homeopatska zdravila in njihov postopek izdelave imajo zakonsko podlago v Evropski farmakopeji. V Sloveniji so že vzpostavljene zakonske podlage za predpisovanje in izdajanje homeopatskih zdravil. Za zdravnike, ki so pridobili dodatna znanja s področja homeopatije in se s tem načinom zdravljenja tudi ukvarjajo, velja, da morajo vrniti licenco. To pome-
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec
ni, da izbere eno ali drugo stran, klasično medicino ali homeopatijo. Lekarniške farmacevti smo tudi že pridobili dodatna znanja s področja homeopatije. Naše področje so homeo-patski pripravki, ki se izdajajo brez recepta in seveda tudi svetovanje o pravilni uporabi zdravil, ki jih ho-meopat predpiše na recept. Preden pa zdravila pridejo v lekarne, jih je potrebno še registrirati, kar lahko traja dvesto dni. Varnost bolnikov je na prvem mestu, zato je zagotovo pomembno, da imamo v lekarnah ustre-
zno pregledane in registrirane pripravke.
Homeopatija pozna okrog 2500 zdravil. Izbor sestavin za izdelavo ho-meopatskih zdravil je zelo raznolik. Najpogosteje so to rastline, uporabljajo pa se tudi minerali, živalski izločki (čebelji strup) in nekatere toksične substance. Iz t. i. matične raztopine s posebnim postopkom redčenja in stresanja (postopek se imenuje dinamizacija ali potenciranje) izdelajo homeopatske pripravke. V homeopatiji se najpogosteje uporabljajo kroglice iz laktoze in saharoze, ki so impregnirane s homeopat-sko učinkovino. Uporabljajo se tudi tablete, kapljice, kreme, svečke, sirupi. Ho-meopatski pripravek ima poleg imena označeno tudi razredčitev. Razredčitev je označena s črkami CH ali DH in številom. Npr. CH6 pomeni, da je bila matična raztopina šestkrat redčena v razmerju 1:100 in rečemo, da ima potenco CH6, DH6 pa pomeni, da je matična raztopina šestkrat redčena v razmerju 1:10. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec.
Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Božični prazniki
Pred nami je najlepši praznik v letu - božič. Tudi za tiste, ki mislijo drugače, je to lahko priložnost za to, da se po skoraj ubijalskem tempu življenja, ki nam ga vsiljuje potrošniška družba, odpočijejo, se okrepijo z novimi močmi v naravi, z družino, predvsem pa z otroki. Prihod novega leta je spet praznik nemira, divjanja, pokanja, seveda tudi veselja, vendar ne miru. Zato izkoristite naslednje dneve vsi, ne glede na vero, raso ali pripadnost, za pogled v samega sebe, druženje z družino, odpuščanje tistim, ki so nam mogoče naredili krivico, tako bomo v novo leto vstopili neobremenjeni in novimi močmi in elanom. Seveda pa ne pozabite na naravo, na drobne prijateljice ptice, ki že potrebujejo našo pomoč v hrani in vodi, pa tudi na rastline, ki prezimljajo v naši kleti.
Rastlina kot božično darilo
Naslednja dva tedna zaznamujejo tudi darila. Teh se ne veselijo samo otroci, kot mnogi menijo, prepričana sem, da je lepega darila vesel prav vsak. Po bontonu se rastline sicer ne podarjajo, vendar pa je nekaj takih, ki jih lahko podarimo celo moškemu. Med njimi izstopata srečni bambus in drevo denarja.
Rastlina, ki jo imenujemo srečni bambus, je v resnici rastlina iz popolnoma druge botanične družine. Poznamo jo tudi pod imenom drevo življenja, v resnici pa je to dracena in se tudi latinsko imenuje Dracaena sanderiana. Bambusi so poleg okrasnih trav prekrasne rastline na vrtovih, zato v ogrevanih stanovanjih ne bi lepo uspevali. Tem rastlinam tudi ne bi mogli ukrivljati stebla tako, kot lahko najdemo v trgovinah marsikatero rastlino. Je sicer enako trdoživ in ga ne uničimo kar tako, tako kot velja za srečni bambus. Ravno zato pa ga lahko podarimo, saj ne potrebuje posebne oskrbe, je pa lepo nadomestilo kratkočasnemu rezanemu cvetju. Ker ga lahko dobimo v zelo zanimivih oblikah, ga lahko tudi lepo božično okrasimo in je res zelo lepo in primerno, obenem pa ne drago darilo. Je pa izredno dragoceno, saj z njim pravzaprav podarimo srečo. Te pa prav gotovo ni nikoli preveč. Kupimo ga lahko kot zavito palico z nekaj listja na vrhu ali pa kot zanimivo povezan kup rastlinic, ki rastejo kar v gobi za aranžiranje cvetja.
Foto: Miša Pušenjak
Ker pa si seveda srečo želimo zadržati v naši hiši, moramo vedeti, kako naj s takim darilom ravnamo.
Pravzaprav je najbolje, če o njem najmanj razmišljamo. Ne potrebuje ničesar, razen vode. Palice torej postavimo v lepe, dekorativne vaze. Na dno prozornih vaz lahko damo kakšno kamenje, to je danes zelo popularno tudi v dekoracijah v stanovanju. Tisti, ki imate radi barve, lahko v posebnih trgovinah nabavite tudi različno obarvane steklene kamenčke. Tako bo vse skupaj tudi lep okras v stanovanju. Palico zarijemo med kamenje, vode pa nalijemo le toliko, da bo nekje 2-5 cm stebla bambusa v vodi. V tem prazničnem času lahko nanje navežemo kakšne pentlje, okraske ali kaj podobnega. Nikakor pa jih ne barvamo z bleščicami in podobnim, saj tega kasneje z rastlin ne bomo mogli odstraniti. Vodo enkrat na mesec zamenjamo ali dolijemo. Vsake tri mesece lahko vodi dolijemo navadno tekoče gnojilo za zelene rastline. Tega gnojila naj bo samo kapljica -dobesedno, saj je vode zelo malo. Če ga bo preveč, boste požgali korenine.
Taka dekoracija naj bo na čim bolj svetlem mestu, saj je dracena rastlina svetlega gozda, ne mara pa pripeka-nja sončnih žarkov. Reden prepih bi jo sicer motil, v vsakem primeru pa je ne moti, če občasno, pri prezračevanju našega stanovanja, piha po njej.
Srečni bambus poganja nove poganjke iz zelenega stebla. Če so ti poganjki že preveliki, jih lahko nežno odtrgate in daste v vodo. Pognali bodo nove korenine, na starem steblu pa bodo zrasli novi poganjki. Tako lahko srečo delite tudi s prijatelji.
Miša Pušenjak
S svetovne ¿Mene scene
Legendarna glasbena veteranka Cher, ki je svojo glasbeno kariero pričela v 60. letih prejšnjega stoletja, bo kmalu izdala novi album, na katerega je uvrstila priredbe nekaterih največjih hitov iz tistega obdobja. Pevka je dejala, da je to njeno najljubše glasbeno obdobje in se je tudi zato odločila za priredbe nekaterih velikih uspešnic iz 60., ki jih do sedaj ni nikoli izvajala. Gre za skladbe legendarnih izvajalcev, kot so The Beatles, Hollies, Zombies, Kinks, Rolling Stones, Bob Dylan in Otis Redding. To bo njen prvi album po letu 2001, ko je izdala Living Proof. Ime albuma še ni znano, izšel pa naj bi v začetku naslednjega leta.
Mlada britanska pevka Leona Lewis je dobila posebno nagrado evropskega MTV za največkrat predvajan videospot v letu 2008. Ta popularna glasbena televizija je objavila seznam največkrat predvajanih videospo-tov na vseh svojih lokalnih televizijah po vsej Evropi. Na prvem mestu je že omenjena Leona Lewis s skladbo Bleeding Love, ki je bila predvajana kar 16.085-krat. Na drugem mestu je Rihanna z videospotom za skladbo
Don't Stop the Music, na tretjem pa najdemo Madonno z videospotom za skladbo 4 Minutes.
28 novih skladb bo vpisanih v Grammy Hall Of Fame. Med njimi klasike, kot so We Are The Champions in We Will Rock You zasedbe Queen, For Once In My Life Stevieja Wonder ja in Synchronicity skupine The Police. Vse omenjene skladbe se bodo pridružile seznamu najboljših skladb v zgodovini glasbe. Na omenjenem seznamu seje vse od leta 1973, ko so ustanovili to glasbeno institucijo, znašlo že 826 skladb.
®®®
Najbolj dobičkonosna glasbena turneja v zadnjem letu je turneja Lost Highway, zasedbe Bon Jovi, kije v obdobju od 1. novembra 2007 do 1. novembra 2008 navrgla 210,6 milijona dolarjev, prodali pa so kar 2,157,675 vstopnic. Na drugem mestu so Bruce Springsteen & the E Street Band s 'Magic, ki so s turnejo zaslužili 204,5 milijona dolarjev. Springsteen je že pred tem obdobjem s to turnejo zaslužil 31 milijonov, tako da je skupna vsota za njegovo turnejo 235 milijonov dolarjev. Na
To je to
Leona Lewis
letošnjo lestvico Top 10 so se uvrstili še Madonna na četrtem mestu, ki je s svojo turnejo Sticky & Sweet zaslužila 162 milijonov dolarjev. Peti so fantje iz zasedbe Police, potem pa so se na omenjeni lestvici zvrstili še Celine Dion, Kenny Chesney, Neil Diamond in Spice Girls s 70 milijoni. Spice Girls so hkrati s 17 koncerti v londonski dvorani O2 ustvarile največji dobiček, saj so zaslužile 33,8 milijona dolarjev, prodale pa vsega 256,647 vstopnic. Po uradnih podatkih so v zadnjem letu z glasbenimi turnejami zaslužili skoraj 4 milijarde dolarjev, kar je za
13 % več od lani.
®@®
Skupina The Beatles še
dandanes zasluži več denarja od nekaterih aktualnih glasbenih zvezd, kot sta recimo Madonna in Kanye West. Polnih 38 let po razpadu te legendarne britanske četvor-ke so leto 2008 zaključili s kar 35,1 milijona funtov dobička. Denar si bodo razdelili dva živeča člana zasedbe Paul McCartney in Ringo Starr ter dediči pokojnih Johna Lennona in Georga Harrisona. Na omenjeni lestvici, ki jo je objavil Forbes, sta Madonna in Kanye West v prejšnjem letu zaslužila okrog 30 milijonov funtov, tudi letos pa je na vrhu lestvice raper 50 Cent, ki je na svoj konto vknjižil kar 102,7 milijona funtov zaslužka.
V naslednjem letu pa se nam obetajo tudi spremembe pri izbiranju evrovizijskepo-pevke. Odgovorni so se pred dnevi zbrali na seji v Moskvi
in odločili, da bodo prvič po letu 1996 zopet glasovale žirije držav udeleženk. Žirije bodo imele polovičen vpliv pri izbiri najboljših pesmi. Vsaka žirija pa bo sestavljena s petimi strokovnjaki z glasbenega področja. Drugo polovico glasov pa bodo še naprej prispevali gledalci. Za ta korak so se odločili zaradi sosedskega glasovanja, kjer so imele premoč vzhodnoevropske države.
®®®
Mladi R&B glasbenik Chris Brown je prejel Bill-boardovo nagrado za najboljšega izvajalca v letošnjem letu. Ta 19-letni pevec je omenjeno lestvico v letu 2008 osvojil kar dvakrat, in sicer s skladbama With You in No Air.
®@®
Britanska zasedba Take That namerava po besedah njihovega člana Howarda Donalda ostati na glasbeni sceni podobno dolgo, kot so Rolling Stonesi. Take That so se pred dvema letoma ponovno zbrali skupaj, potem ko so v 90. osvajali vrhove
svetovnih glasbenih lestvic.
®®®
Za frontmana skupine Guns N' Roses Axla Rosa je dajanje intervjujev prava nočna mora. Novi album Gunsov z imenom Chinese Democracy je takoj po izdaji že zelo uspešen na svetovnih glasbenih lestvicah, kot pa pravijo producenti, bi lahko bil še bolj uspešen, če bi Axl delal več na sami promociji novega albuma.
Janko Bezjak
t V
1.	IF I WERE A BOY - BEYONCE
2.	HOT N COLD - KATY PERRY
3.	RIGHT NOW - AKON
4.	LIVE YOUR LIFE - T. I. Featuring Rihanna
5.	HERO - THE X FACTOR FINALIST
6.	HUMAN - THE KILLERS
7.	RUN - LEONA LEWIS
8.	GOTTA BE SOMEBODY - NICKELB kCK
9.	THE BOY DOES NOTHING - ALESH DIXOr
10.	WOMANIZER - BRITNEY SPI
11.	BROKEN STRINGS - JAMES MC RISON FEAT NELLY FURTADO
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8° 98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
Zaupanje
Vsem nam ustreza, če nam kdo zaupa ali pa lahko sami nekomu zaupamo. Bodisi je to član družine, prijatelj ali znanec. Od vseh naštetih zaupanje kar pričakujemo in se nam zdi sploh samoumevno. Pa ni. Treba si ga je zaslužiti, kar pa je mnogo, mnogo težje, kakor ga izgubiti. Zaupanje je mnogokrat temelj zveze, pa naj bo zakonska, prijateljska ali družinska. Na tem se gradi, pa če je komu všeč ali ne. Od družine ponavadi pričakujemo, da nam bo zaupala kar sama po sebi, ampak se velikokrat opečemo. Kakor vse na tem svetu, je tudi pri tej stvari tako, da jo je treba vzdrževati ter da je vzajemna. Jaz tebi, ti meni. Na zadnje prevečkrat pozabljamo. Včasih se to zgodi z naše strani, včasih ne. Nekomu stoodstotno zaupamo, ga imamo za našega zaveznika, misleči da nas bo podprl, nato pa nas razočara. Groza! Za takšne bom raje trikrat premislil, preden jim bom kaj povedal. Ravno pred kratkim se mi je zgodilo, da sem nekomu, od katerega sem pričakoval podporo in razumevanje, nekaj povedal, iz vsega skupaj pa je nastalo več škode kot koristi. Ljudje pač - pa pravijo, da imajo psi kosmata ušesa. Ti te vsaj ne razočarajo.
Kakorkoli, bil sem totalno šokiran, ko sem slišal obrazložitev nepodpore. Zaradi takšnih in takšnih načel, ki so po moje iz pradavnine in jim ne bi škodilo, če bi jih rahlo posodobili. Kar sem pa želel povedati, je to, kako nepredvidljivo je zaupanje, oziroma ljudje, ki jim zaupaš. S takšnimi več nočem imeti opravka, saj kakor pokažejo, niso vredni zaupanja. Če jim je težko zaupati, pa jim tudi jaz ne bom. Pa se lahko zaradi mene postavijo na trepalnice. Večkrat pa se mi je tudi zgodilo, da sem si sam zapravil zaupanje. Ponavadi zaradi manjših neresnic, kakšnega prikrivanja in podobnega. Ni bilo prijetno. Zapravil sem ga v sekundi, da sem ga vnovič pridobil, pa je preteklo kar nekaj tednov, morda mesecev. Čas mine in ljudje nam ponovno začnejo zaupati, vendar nekaj ostane. V njih se zmerom poraja dvom. Enkrat je že, morda bo še drugič. Tako sem zadnje čase začel ugotavljati, da zaupanje nikdar ne pride samo. Vedno je v paru z razočaranjem. Teh pa tudi ni malo, so manjša in večja. Takšna vsakodnevna, ki jih pozabimo v minutah, in pa takšna, katerih se spominjamo leta ali pa kar do konca življenja. Za manjša se ponavadi sploh ne zmenimo, ker tako ali tako niso vredna omembe, nas pa močno zaznamujejo tista velika.
Kakorkoli ... zdi se mi, da je ravno zaupanje glavni krivec za vse naše odnose, za naše občutke in nasploh življenje. Krivo je za sovraštvo, za ljubezen, kdaj tudi jezo, krivo je tudi za poroke in podobno. Zakaj potemtakem tega ne cenimo, spoštujemo in ohranjamo. Nas mar kaj stane? Čemu zaupamo napačnim ljudem, zaupanja vredne pa zanj prikrajšamo? Ob tem se spomnim na ljubezni in partnerstva. Koliko je dandanes neuspelih in nesrečnih zvez, ker zaupamo napačnim, in koliko je nesrečnežev, ki se jim bojimo ali pa jim nočemo zaupati. Dogaja se med pari, prijatelji in tudi v družinah. Od zadnjih bi najmanjkrat pričakovali, zato pa tudi toliko večje razočaranje, ko do tega pride. Verjetno se domači mnogokrat sploh ne zavedajo, kaj počno, saj je meja med skrbnostjo in zaupanjem zelo nejasna. Še zmerom pa ni upravičljivo... sploh, če jim njihova dejanja predstaviš kot napačna, argumentiraš, napake pa še zmerom ne vidijo. Zatorej sem se odločil, da ne bom nikomur več zaupal stoodstotno, saj ljudje tega niso vredni - prevečkrat te razočarajo. Konec koncev še sebi ne moreš popolnoma zaupati, kaj šele, da bi drugim.
Matic Hriberšek
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	LIVE YOUR LIFE - T.I. Featuring Rihanna
2.	SINGLE LADIES (PUT A RING ON IT) -BEYONCE
3.	CIRCUS - BRITNEY SPEARS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	RUN - LEONA LEWIS
2.	USE SOMEBODY - KINGS OF LEON
3.	LITTLE DRUMMER BOY (PEACE ON EARTH) -BANDAGED
NEMČIJA
1.	HOT'N COLD - KATY PERRY
2.	ALLEIN ALLEIN - POLARKREIS 18
3.	SO WHAT - PINK
SESTAVIL
EDI KLASINC
ORAC (ZASTARELO)
2. SIN ADAMA IN EVE
MESTO V KATALONIJI
PRIPRAVA ZA POKLIC
POPUSTI PRI CENI BLAGA
20
BRAZILSKA ZVEZNA DRŽAVA
Center vzmetnic Slovenska postelja (Melje, TC Jager I. nadstropje)
SLOVENSKA POSTELJA
PTUJSKA PEVKA
POVEST SIMONA JENKA
LETOVIŠČE PRI KOPRU
SLOVENSKA POSTELJA
KUHINJSKA POSODA
PLAVALNI KLUB
SLIKARSKA DEŠČICA
2l
NORVEŠKI HITROSTNI DRSALEC (ROALD)
VINORODNO PODROČJE V PROVINCI
PROGRAMSKI JEZIK
UROŠ TREFALT
RASTLINI PODOBNA MORSKA ŽIVAL
SINJSKA VITEŠKA IGRA
BOGINJA IZIDA
LATINSKI PESNIK, ENIJ
ls
IZ BESEDE
LOTO
ROPARSKI KRAGULJ, MIŠAR
ŽIGA ANTONIC
KONJSKI TEK
IT. MOTOCIKEL
TEHNIKA V ZENU
BRITANSKA RAKETA
INDIJSKI VODITELJ
GRAFIČNI DELAVEC
SLAVKO AVSENIK
19
MAROŠKI KRALJ
SKLADATELJ JAKEŠEVIC
HLAPLJIVA TEKOČINA
ANTON SOVRE
HRVAŠKA SLIKARKA
REKA V ŠVICI
IGRALEC (BRANE)
MESTO V PIEMONTU
ŠPANSKI MOTOCIKLIST GIBERNAU
IGRALKA MAGNANI
23
MITOLOŠKI LETALEC
13
GRABLJICA SENA
TRAVIČKA
KRTOVA POT POD ZEMLJO
AZIJSKA PALMA
NAŠA ALPINISTKA (MELANA)
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
DEL TOVARNE
REKA NA MADŽARSKEM
SEVERO-IRSKO OKROŽJE
NAS
ELEKTRONIK
IZ BESED VILKA IN ETAT
ZAPRTA DRUZ. PLAST
MESTO PRI PADOVI
NEKROZA NA
LICU
ANTON HORVAT
PTIČ SRŠENAR
LUKSEMBUR-ŠKI POLITIK (JACQUES)
GROBO PLATNO
AMERIŠKA DRŽAVA
l2
IZDELOVALEC ORODJA
KIRURG BRECELJ
PREBIVALKA DANSKE
22
NATRIJ
HRVAŠKO MESTO
OSEBNI ZAIMEK
REŽISER ASHBY
IGRALKA BROOKS
MESTO V BELGIJI
OLGA KOROŠEC
BELKASTA PLESEN
HRVAŠKA IGRALKA KISIC
IZ BESEDE JASA
Ležišča iz lateksa, vzmeti, spominske in HR pene
VLADO TAUZES
NAŠA PEVKA KOZMUS
MOŠEJA V JERUZALEMU
ZNAMKA TISKALNIKOV
ll
GRŠKA OP PEVKA
POLJSKI ARHITEKT
STOPNJA TISKARSKIH ČRK
MORSKI PRELIV
www.postelja.com
PETER OBLAK
IT. PIANIST (CARLO)
VIHRAV ČLOVEK
RIBJA KOŠČICA
DANSKI OTOK, ALSEN
DENAR V MJANMARU
ANTON RAJŠP
CENE AVGUŠTIN
Široka izbira vzglavnikov, odej, nadvložkov in posteljnine
GRENKA SNOV V REGRATU
l0
MODEL CHEVROLETA
JUŽNOAMERIŠKI PTIČ
VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA -TRGODOM
1.	nagrada: vzglavnik Dremavček latex v vrednosti 60,30 EUR
2.	nagrada: vzglavnik Smrčavko v vrednosti 50,40 EUR
3.	nagrada: vzglavnik Metuljček latex v vrednosti 40,50 EUR.
Nagrade niso prenosljive na drugo osebo in jih ni mogoče zamenjati za gotovino. Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk, označenih na poljih (številke od 1 do 24). Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran) ter ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., Raičeva 6, do ponedeljka, 29. 12. 2008. Imena nagrajencev bodo objavljena v Štajerskem tedniku, ki izide v torek , 30. 12. 2008. Nagrajenci prejmejo nagrade na naslovu Slovenska postelja, Jager center Melje, Ulica Kraljeviča Marka 19, Maribor.
1	2	3	4	5	6	7
8	9	1	11	12	13	14
15	16	17	18	19	20	21
22	23	24				
Ime
priimek: Naslov:
Davčna št.:
Tel.:
ZID
RIDIJ
9
s
6
RAZPORED UR
NAZIV
KURET
4
VIZUM
ERBIJ
D
15
3
24
17
14
l6
Govori se ...
... da bodo nekateri župani z Dravskega in Ptujskega polja morali resno razmisliti, kje bodo izbrskali sredstva za projekt izgradnje kanalizacijskega sistema, saj naj bi finančni vlak iz EUže zamudili.
... da se bodo januarja v Narodnem domu sestale po-etovionske civilne iniciative. Organizatorjem priporočamo, naj s srečanjem pohitijo, sicer se glede na hitrost rojevanja iniciativ lahko pripeti, da bo dvorana premajhna.
... da bi med opremo redarjev v štemtalski občini morali dodati tudi sončna očala. Za vsak primer, da se pod njimi ne bodo videle modrice, kajti Šumarji heca ne poznajo.
... da Holermožani že razmišljajo, da nove glasbene šole sploh ne bo treba graditi, saj naj bi v danih razmerah zanjo lahko našli dovolj
prostora v (kmalu skoraj prazni) gimnazijski stavbi.
... da si je stari dobri dedek Mraz bojda pomotoma nekaj obrisal kar s pismom enega od pomembnih Haj-dinčanov. Šele ko je umazan papir zavrgel, je videl, da je na njem pisalo: Prosim, pri-nesi mi Megalaksijo.
Vidi se ...
... da mora biti nova publikacija o žogobrcarjih na Poetovionskem izredno pestra in zanimiva, saj jeprite-gnila celo pozornost prvega moža žogobrcarske zveze Slovenije, da o prvem možu poetovinske občine ne govorimo - on o žogah že sanja.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 27. decembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenka iz prejšnje številke je: Marija Žiher, Mezgovci ob Pesnici 43, 2252 DORNAVA.
Foto: stric Martin
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-te-dnik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo dobili zelo grozljivo fotografijo, ob kateri je pisalo: Žan si je upal - kaj pa vi? Fotografijo je posnel stric Martin v Spuhlji - očitno tam živijo krokodili.
Smeh ni greh
Pisateljica: »Nič več ne bom pisala zaradi slave. Odslej bom pisala samo za denar.«
Prijateljica: »Komu pa boš pisala?«
prenose in berete časopis.«
»Ali res? Kako pa to deluje?«
»S to ruto zavežete ženi usta.«
Žena doktorja psihologije se jezi: »Zakaj nisi rekel uredniku v založbi, naj ti dajo predujem na račun knjige Premagana bojazljivost!?«
Psiholog: »Zato, ker sem se bal.«
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
2						8	1	
3				9	1			
5			4	7		3		
		9				7		
8			9					5
1					6			8
				2	9			1
			8				2	
		4						
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©	€€€	000
Bit	¥»¥	©	€€	00
Dvojčka	VV	©©©	€	0
Rai	V	©©	€€€	000
Lev	VVV	©	€€	00
Devica	V	©©	€	000
Tehtnica	VV	©©©	€€€	0
Škorpijon	VVV	©©	€€	0
Strelec	V	©©	€€€	000
Kozorog	VV	©©©	€	00
Vodnar	VVV	©©	€	0
Ribi	VV	©©©	€€	000
Pisatelj se je poročil z žensko, ki je bila pred tem že štirikrat ločena. Prijatelj ga ves začuden vpraša: »Le kako, da si se poročil s to žensko?«
Pisatelj: »Zaradi koristi.«
Prijatelj: »Mar prejema štiri preživnine?«
Pisatelj: »To ne, pač pa sem na račun njenih izkušenj napisal že štiri romane.«
Jaka želi presenetiti za rojstni dan ženo. Ko ji kupuje v trgovini bluzo, ga prodajalka vpraša, katero številko nosi žena.
Jaka: »Tegapa ne vem... Že vem! 69!«
»Te številke pa ni.«
»Seveda je. Ko žena vstane, mi vedno zakrije ves televizijski ekran velikosti 69.«
Ko se mož utrujen vrne iz službe, namesto pozdrava takoj vpraša ženo: »Kaj je danes na televiziji?«
Žena ga besno pogleda in zavzdihne: »Pepelnik.«
Filmska igralka je napisala spomine. Po izidu knjige ji je rekla kolegica: »Prebrala sem tvoje spomine. Izredni so, vendar me zanima, kdo ti jih je napisal.«
»Morda mi ne boš verjela, vendar sem jih napisala sama. Ko že govoriva o tem, zanima me, kdo ti jih je prebral?«
Mož gleda prenos nogometne tekme na televiziji. Žena se nekaj časa preseda na stolu ob njem, potem pa reče: »Na drugem programu je komedija.«
Mož: »Če ne boš pustila televizorja pri miru, bo tragedija.«
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 23. decembra do 30. decembra: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
V patentnem uradu.
»Rad bi patentiral izum, s pomočjo katerega lahko nemoteno poslušate radio, na televiziji gledate vse športne
»V časopisu sem brala, da televizija ubija družinsko ozračje, da se ljudje zaradi nje ne pogovarjajo.«
»Neumnost! Sedaj pa bodi tiho, ker se začenjajo poročila.«
SP
TV
TUsissJaSpí SisBjpsSffii |ks®s/jä
SPORED ODDAJ
TOREK 23.12.
8.00 Kronika Občine Destrnik 9.27 Notranji Božič - verska oddaja 18.00 VIDEO TOP 10 odd. 19.00 Pri Gašerju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja Občine Destmik 21.15 Notranji Božič - verska oddaja
SREDA 24.12.
8.00 Štajerska frajtonarlca 2. Del 9.15 Notranji Božič - verska oddaja 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Kronika Občine Hajdina 21.30 Notranji Božič - verska oddaja
ČE1RTEK 25.12.
8.00 Kronika Občine Dornava 9.00 Oddaje Iz preteklosti - Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 VIDEO TOP 10 odd. 20.00 V objemu šole - odd. OŠ Dornava
PETEK 26.12.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Goriinica - Iz naših krajev 21.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 27.12.
8.00 Oddaja Občine Markovci 9.00 Oddaje Iz preteklosti - Markovcl 10.00 Oddaja ŠKL
11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja
12.00 VIDEO TOP 10 odd.
13.00 SUPER HITI odd.
14.00 SIP lestvica - odd.
15.00 5 noč - zabavnoglasbena oddaja
17.00 Oddaje Iz preteklosti - Markovcl
18.00 PRI GAŠPERJU odd.
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd.
20.00 Božični koncert 07 KUD Markovcl
NEDELJA 28.12.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Kronika Občine Hajdina 10.00 Oddaje Iz preteklosti - Dornava 11.00 Občina Videm -10 let ljudskih pevk 13.00 V objemu šole - odd. OŠ Dornava 15.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destrnik 18.00 Oddaje Iz preteklosti - Dornava 19.00 Oddaja ŠKL
PONEDELJEK 29.12.
8.00 Občina Videm -10 let ljudskih pevk 9.15 Oddaje iz preteklosti - Markovcl 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Občina Videm -10 let ljudskih pevk 20.00 Božični koncert 07 KUD Markovci
S VINSKI IN HIPOTEKARNII
MO
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
KIMDO^
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Svet
ZAVODA LJUDSKE UNIVERZE PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA/ICE Ljudske univerze Ptuj
Za dlrektorja/lco je lahko Imenovan kandidat, ki izpolnjuje splošne In posebne, z zakonom predpisane pogoje, In Ima:
-	visokošolsko izobrazbo,
-	pedagoško - andragoško izobrazbo,
-	strokovni izpit za podrofje vzgoje in izobraževanja,
-	najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih mestih,
-	od tega najmanj tri leta v izobraževanju odraslih,
-	da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti za vodenje zavoda,
-	da ima izkušnje s pridobivanjem sredstev iz Evropskih socialnih skladov.
Izbrani kandidat bo Imenovan za mandatno dobo 5 let.
Kandidati naj pošljejo pisna dokazila o Izpolnjevanju pogojev, kratek življenjepis in svojo vizijo programa dela zavoda v petnajstih dneh po objavi razpisa na
Ljudsko univerzo Ptuj, Mestni trg 2,2250 Ptuj,
z oznako: »Za razpisno komisijo«.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku.
www.radio-tednik.si
zaščita
Zaščita Ptuj d.o.o., Rogozniška C. 13,2250 Ptuj tel.: 02/ 779 71 11
TOPLA OBLAČILA zimski kombinezoni, ¡akne. telovniki, bunde.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justjna.lah@radio-tednjk.sj, za večje objave predhodno pokličite.
Prireditvenik
Torek, 23. december
17.00 Ptuj, Mestni park pri Dravi, poslovilno rajanje z dedkom Mrazom in njegovim spremstvom
18.00 Spuhlja, večnamenska dvorana, slavnostni koncert ob desetletnici delovanja
pevskih zborov OŠ Mladika pod vodstvom Jasne Drobne 18.00 Ptuj, grand hotel Primus, predstava Ženske pa pika, v izvedbi dramske skupine Vrtca Ptuj
19.00 Ormož, na gradu, koncert zborovske glasbe komornega zbora Musica, Stare
evropske božične pesmi 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, avtorski projekt Špele Težak, Ekstaza ritma, za izven
Sreda, 24. december
16.00 Ormož, jedilnica Centra za starejše občane, Božična igra in polnočnica 24.00 Hajdina, cerkev sv. Martina, Božična polnočnica, v izvedbi komornega zbora Musica
Četrtek, 25. december
17.00 Krčevina pri Vurbergu, v Mohorkovi grabi, Božični večer z Moškim pevskim
zborom Grajena in glasbeno šolo Decima Ptuj 18.00 Korena, dvorana, Božično-novoletni koncert Pihalnega orkestra občine Duplek 20.00 Ptuj, Minoritska cerkev sv. Petra in Pavla, 16. Božični koncert
Petek, 26. december
Podlehnik, dvorana, tradicionalni Božično-novoletni koncert, sodelujejo Pihalni orkester KD Podlehnik, dekliška vokalna skupina Cantilena, gostje Pihalna godba Markovci
Ptuj, športna dvorana Center, 18. Orfejčkova parada
Sobota, 27. december
Ptuj, Qulandia, koncert zborovske glasbe komornega zbora Musica, Stare evropske božične pesmi
Ptuj, športna dvorana Center, velika božično-novoletna prireditev Za male in velike, z vami bodo Spidi z Mini super zvezdami in dedek Mraz, skupina Skovik, plesna skupina OŠ Gorišnica, Melita Golob, ustvarjali pa boste lahko v ustvarjalnih delavnicah
Skorba, dom krajanov, Božično-novoletni koncert s Pihalnim orkestrom Talum Kidričevo, kvintetom Ajda in drugimi pevci
Ptuj, Park hotel, In vino Humanitas, dražba in dobrodelno srečanje vinskih kraljic Slovenije na Ptuju
Cerkvenjak, Kulturni dom, dobrodelna prireditev, na kateri bodo nastopili KUD
Vitomarci in ansambel Naveza
Ptuj, Mestno gledališče, Smeti na luni, za izven
Ponedeljek, 29. december
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Stand up komedija, Hamlet, za izven
TV Ptuj
Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Sprejem Ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča. Predstavljen zbornik o zgodovini ptujske glasbene šole. Slovesnost ob 130-letnici glasbenega šolstva na
Ptuju. Razstava Hermana Čatra Portret fotografa v Galeriji Magistrat. Prodajna razstava fotografij iz negativov na steklu v Salonu umetnosti na Ptuju. Ptujski župan pripravil tradicionalni prednovoletni sprejem. Želje Ptujčanov ob vstopu v novo leto. Slovesnost ob dnevu samostojnosti Republike Slovenije. Novoletna poslanica župana mestne občine Ptuj dr. Štefana Čelana. Z glasbo stopimo v novo leto.
Kino Ptuj
26., 27. in 28. december, ob 17.00 Alvin in veverički (sinhronizirano) - animirano igrana komedija. Ob 19.00 Dan, ko bo obstala zemlja - znanstveno-fantastični. Ob 21.00 Viharna noč - romantična drama.
IGOR IN ZLATI ZVOKI LAN GA MODRIJANI NATALIJA KOLŠEK MITJA KVINTET TANJA ŽAGAR Ans. VRT TURBO ANGELS Ans. NOVI SPOMINI
NATALIJA VERBOTEN Ans. CVET ELA
Ans. ROSA MANCA ŠPIK Ans. GAŠPARIč DOMEN KUMER ZREŠKA POMLAD MAJA KAMPL ZAPELJIVKE KATRCA
In še kakšno PRESENEČENJE
.151.
Zima popušča!
*

Zinski popusti ** priAJM!
Bofši pogled na svet!
Izkoristite zimske popuste na montažo in stavbno pohištvo iz našega ALU in PVC programa! www.ajm.si
(«XEEE>
*Akcija velja od 15,12,2008 do 28,02,2009, Popusti niso združjivi, akcije so izvzete, Velja za vsa naročila in vplačilavtem č ne glede na opcijo ponudbe, za opravljeno montažo do konca marca 2009,
JON
OKNA - VRATA - SENČILA
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
__________________
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta: _
i
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
. HIŠA
,n feg DARIL
▼ ^ • • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 €
Ivan Maher,
Sp. Hajdina 17/b, 2288 Hajdina
Marija Karo, Janežovci 14,2253 Destrnik
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
15.00
16.00
11.00
16.00
18.00
18.00
18.00
19.30
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD TOČE POŠKODOVANA VOZILA, ODVOZ IN PRIPIS NA NAŠI STROŠKI!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK CENA»,		OPREMA	BARVA
AUDI A6 3.D TDI QUATTRO	2004	28.998,00	KOV. ČRNA	KLIMA
AUDI ALLROAO 23.0 TOI Q	2007	55.900,00	KOV. ČRNA	AVT. KLIMA
0MW SERIJA 3 TOURING: 318 D	2003	11.590,00	SREBRNA	AVT. KLIMA
CHRYSLER VOYAGER 2,5 CRD	2003	9.490,00	KOV. SREBRNA	KLIMA
RMW SERIJA 7:740 IL	2001	11.790,00	KOV. MODRA	DVOJNA KLIMA
DODGE NITRO 2,8 TO AUT.	2007	23.490,00	ČRNA	KLIMA
LANCIA Y 1,4 IG	2001	2.990,00	MODRA	KLIMA
MITSUBISHI PAJERO 3,2 DID	2003	15.990,00	KOV. SREBRNA	AVT. KLIMA
OPEL ASTRA KARAV. 2,8	2881	5.290,00	BELA	KLIMA
RENAULT MEGANE SCENIC 1,9 DCI	2000	4.990,00	SIVA	AVT. KLIMA
VW GOLF III VARIANT 1,8 CL	1998	1.590,00	VIJOLIČNA	KLIMA
VW PASSAT 19 TDI	2881	7.990,00	KOV. MODRA	KLIMA
VW PASSAT 1.9 TDI HIG.	2005	18.490,00	KOV. ČRNA	AVT. KLIMA
VW POL01.4 TDI	2008	9.900,00	KOV. ČRNA	AVT. KLIMA
Mali oglasi
MOTORNA VOZILA
DO 40 % znižanje avtoplaščev, ponudba velja do odprodaje zalog. Nudi Vulkanizerstvo Zdrav-ko Lamot, s p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 02 629 62 77.
NEPREMIČNINE
HIŠO na Ptuju - Budina (150 m2 stan. površine in 5,2 arov parcele) prodam. Tel. 773 44 81, 772 93 91, zvečer.
Novejša samostojna hiša v Trnovski vasi, zgrajena 1.2005, 126 m2,1378 m2 zemljišča. Vsa oprema ostane v hiši. Cena: 145.000 €. Priporočamo! 051/426-500
KMETIJSTVO
PRODAM težko svinjo, reje. Tel. 02 764 24 61.
PRODAM drva, suha, cepljena polena, 30 cm za štedilnik. Cena 150 € za 3 m3 z dostavo. Tel. 041 620 853.
KRAVO simentalko, brejo 7 mesecev, staro 5 let, prodam. Tel. 02 719 00 40.
PRODAM kravo v devetem mesecu brejosti in silažne okrogle bale. tel.
040	847 815
PRODAJAMO jabolka za ozimnico na Trnovskem Vrhu 21, tel. 041 285 422.
SUHO luščeno koruzo prodam. Tel.
041	684 585.
DELO
KER IMATE veselje do dela z ljudmi, ste dinamični in komunikativni, vas v Slovenskih novicah vabijo, da se nam pridružite kot naročniški zastopnik (tudi mlajši upokojenci). Pisne prijave pošljite v 8 dneh na DELO, d. d., Strossmajerjeva 26 a, 2000 Maribor (naročnine).
domače
RADIOPTUJ
«a o/tietec www.radio-ptuj.sî
V	SPOMIN
Jutri, 24. decembra, mineva 14 let, odkar si me zapustil, dragi brat
Franci Pukšič
8.11.1961 t 24.12.1994 OD SVETE TROJICE
V	SLOVENSKIH GORICAH
Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer njegov dom rože zdaj krasijo in svečke mu v spomin gorijo.
Brat Milan
Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni...
V SPOMIN Tereziji Mahorič
rojeni Sterbal
IZ VOLKMERJEVE 5, V PTUJU
umrla 26. 12. 2007
Hvala vsem, ki pot vas vodi tja, kjer njen dom rože zdaj krasijo in sveče ji v spomin gorijo.
Njeni najdražji
Ko življenje tone v noč, žarek upanja si išče pot, ostane nema bolečina in solza večnega spomina.
SPOMIN Valeriji Peršoh
IZ PLETERIJ 48
Minilo je pet let, odkar te ni med nami. Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu, prinašate cvetje, prižigate sveče in se je spomnite z lepo mislijo.
Vsi tvoji, ki te imajo radi
Življenje celo sta garala, za dom in svoje bližnje vse sta dala, sledi ostale so povsod od dela vajinih pridnih rok.
SPOMIN Ana
1929 - 2007
Franc
1934 - 1987
Rojko
IZ VINTAROVCEV 82
Čas neusmiljeno beži, a lepi spomini na dni, ki smo jih preživeli skupaj, ostajajo. Vsem, ki se ju spomnite, jima poklonite cvet ali lepo misel ter prižgete svečko, iskrena hvala.
Vajini najdražji
Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solze lijejo nam iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
SPOMIN
Mineva tri leta, odkar nas je 21. decembra za vedno zapustila naša zlata mamica
Anica Gril
IZ BODKOVCEV 14
Iskrena hvala vsem, ki ohranjate spomin nanjo.
Žalujoči: vsi njeni najdražji
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. Zdaj tiho, mirno spiš, bolečin več ne trpiš, a čeprav spokojno spiš, v naših srcih ti naprej živiš.
SPOMIN
Boleč je spomin na 21. december 2007, ko si nas za vedno zapustil, naš dragi mož, oče in brat
Jožef Jurenec
IZ DOBRINE 49
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter z lepo mislijo, svečko ali cvetom počastite spomin nanj.
Tvoji najdražji
SPOMIN
Vsak dan nas objame topla misel nate ... že tri leta
mag. Tone Velikonja
25. 12. 2005 - 25. 12. 2008
Hvala vsem, ki se ustavljate ob njegovem grobu!
Njegovi
Minile so zate vse bolečine, a v srcu si nam pustil lepe spomine in samoto, ki nikdar ne mine.
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustil dragi brat in stric
Franc Požegar
IZ TRNOVSKE VASI 24 10. 10. 1925 - 13. 12. 2008
Zahvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. župniku, pevcem in godbeniku za odigrano Tišino, Zvonku Zorcu in pogrebnemu podjetju Jančič.
Žalujoči: brat Lovrenc ter nečaki in nečakinji z družinami
Skozi vse življenje boriti si se znala, a utrujena od bolezni za vedno si zaspala. Na tvojem grobu sveče zdaj gorijo, a v naših očeh solze se iskrijo, saj v grob s teboj odšla je naša sreča, a ti mirno spiš in čakaš nas.
V SPOMIN
Danes, 23. decembra, mineva eno leto, odkar se je poslovila naša draga
Marija Gregorec
Z MESTNEGA VRHA 104 B
Hvala vsem, ki se je spominjate, ji poklonite lepo misel, svet in svečko.
Vsi njeni
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
SPOMIN
Mineva dve leti žalosti, solza in bolečine, odkar te ni, dragi naš
Franc Pukšič
07. 04. 1962 - 21. 12. 2006
Ostaja nam spomin na tvoje pridne roke, ljubezen, delo in dobroto, ki si jih razdajal med nas. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu.
Žalujoči: tvoji najdražji
ñ
Polje, kdo bo tebe ljubil? Kdo zelene livade bo kosil, ko tebe več med nami ni?
ZAHVALA
Z bolečino v srcu nas je zapustil naš dragi mož, oče, brat, boter in stric
Jožef Grosek
IZ TRNOVSKE VASI 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Gospodu župniku Jožetu Rajnarju, patru Milanu Kosu se zahvaljujemo za opravljen obred svete maše. Hvala cerkvenim pevcem, pogrebnemu podjetju Jančič in Zvonku za opravljene molitve in govor.
Hvala Društvu upokojencem Trnovska vas in govorniku Francu Kuplenu. Hvala zastavonošema Antonu Kuplenu in Konradu Lupši. Hvala za nesebično pomoč ge. Grosek, družinam Potrč in Kolednik iz Ločiča ter Veber iz Trnovskega Vrha. Zahvala tudi Štefanovim sodelavcem.
Žalujoči: žena Trezika, hčerka Majda z možem Štefanom, brat Stanko z Emo, svakinja in nečakinja z družino
Kidričevo • 60 let pihalnega orkestra Talum
Ob jubileju zapela Nuša Derenda
Tradicionalni prednovoletni koncert pihalnega orkestra Talum Kidričevo v soboto, 20. decembra, je bil tokrat še posebej praznično obarvan, saj so ga posvetili 60-letnici delovanja kidričevskih godbenikov. Ob jubileju je kidričevskim godbenikom in občinstvu zapela Nuša Derenda, najbolj zvestim godbenikom pa so se zahvalili z jubilejnimi priznanji.
Velika dvorana restavracije Pan v Kidričevem je bila polna do zadnjega sedeža že pol ure pred pričetkom jubilejnega koncertnega večera. Zagotovo to ni bilo slučajno, saj smo vsi, ki smo bili ta večer s kidričevskimi godbeniki, odhajali izredno zadovoljni, ker smo pod taktirko neumornega dirigenta Štefana Garkova v izvedbi kidričevskih pihalcev slišali najrazličnejše, vedno všečne skladbe svetovnega formata; od Pike nogavičke, Čebelice Maje in Smrkcev, do najrazličnejših koračnic ter številnih priredb svetovnih glasbenih in filmskih uspešnic, od Lero-ya Andersona do Avsenikov in Abbe. Za sladko presenečenje jubilejnega koncertnega večera pa je s čudovitim petjem poskrbela tudi popularna pevka Nuša Derenda, ki prav letos praznuje 10 let prepevanja na slovenski glasbeni sceni. Jubilejni koncertni večer je skozi zgodovino orkestra prijetno vodila Zlatka Lampret, stalna spremljevalka kidričevskih godbenikov.
Kidričevska godba na pihala je prvič javno zaigrala 1. maja leta 1948 pod vodstvom Maksa Vaupotiča. Tedaj jih je bilo le 15, enotnih uniform seveda še niso imeli, prve instrumente pa so si kupili tako, da so leto dni del svoje plače namenjali za glasno godbo, vaje pa so imeli še v leseni baraki. Leta 1953 so
Foto: M. Ozmec
V pihalnem orkestru Kidričevo je danes več kot 40 godbenikov, med njimi tudi veliko mladih, šolanih glasbenikov.
pripravili prvo vrtno veselico s srečelovom, z zbranim izkupičkom pa so si že lahko kupili prve uniforma. Čez dve leti so z novim dirigentom Francem Vistrom in novimi mladimi glasbeniki kvalitetno napredovali ter nastopili tudi na proslavah in prireditvah v okoliških krajih. Po skoraj dvajsetih letih
obstoja je leta 1965 kidriče-vsko glasno godbo, ki je do tedaj delovala pod okriljem DPD Svoboda Kidričevo, prevzela tedanja Tovarna glinice in aluminija Boris Kidrič Kidričevo, dirigentsko palico je prevzel Alojz Krajnčan, ki je bil v tovarni zaposlen samo za potrebe godbe, zato se je kvaliteta igranja bistve-
Foto: M. Ozmec
Za pravo pevsko presenečenje večera je v Kidričevem poskrbela Nuša Derenda, saj je prijetno zapela tudi ob pihalcih.
no izboljšala, število godbenikov pa se je v tem obdobju povečalo na 33. Leta 1975 je kidričevska godba na pihala TGA dobila novega dirigenta Antona Horvata in se začela udeleževati tudi tekmovanj pihalnih orkestrov Slovenije. Lepe rezultate so dosegli v Velenju, Lendavi, v Mariboru in v Krškem. V zadnjih letih se udeležujejo tudi revij pihalnih orkestrov na območju bivše občine Ptuj, nekaj koračnih in drugih skladb pa so posneli tudi v studiu Radia Ptuj. V 80. letih so na tekmovanjih glasne godbe v Velenju in Krškem prejeli zlato plaketo, leta 2001 so na 21. tekmovanju pihalnih orkestrov v Kopru poleg zlate plakete prejeli posebno priznanje za najboljšo izvedbo obvezne skladbe, zlati plaketi pa so prejeli tudi leta 2002 na mednarodnem tekmovanju pihalnih godb na Madžarskem ter na državnem tekmovanju pihalnih godb v Ilirski Bistrici. Na tekmovanju v Madžarskem je dirigent Štefan Garkov prejel tudi posebno priznanje za najboljšega dirigenta festivala.
V zadnjih letih so člani Pi-
halnega orkestra Kidričevo kot nekakšen zaščitni znak tovarne Talum, njihovo igranje pod taktirko Štefana Garkova pa je sinonim za kvalitetno glasbo. Ob 60-letnem jubileju pa so svojim godbenikom izročili priznanja za večletno zvestobo. Najstarejši član godbe na pihala je Franjo Zajc, ki pri kidričevski godbi igra že celih 53 let, takoj za njim pa je na vrsti Hinko Dasko, ki prav letos slavi 50 let igranja ali pihalnega abrahama. Četrt stoletja ali 25 let igranja slavi Bojan Stanič, po 10 let igranja pa letos slavijo Katja Lendero, Natalija Tum-pej, Katja Bek, Peter Krajnc, Tomaž Fakin, Rok Korošec, Gregor Sagadin, Tom Hajšek in Uroš Trstenjak. Dirigentu Štefanu Garkovu, ki pihalni orkester Talum nadvse uspešno vodi že celih 16 let, pa se je v imenu vseh godbenikov zahvalila predsednica pihalnega orkestra Maja Majcen. Ob tej priložnosti pa se je zahvalila tudi družbi Talum Kidričevo za finančno podporo v vseh šestih desetletjih, brez katere bi si delovanje orkestra težko zamislili.
M. Ozmec
Napoved vremena
Če vidiš Rimsko cesto na sveto noč sijati, 3f4 dobre letine se je nadejati.
Danes bo pretežno jasno, predvsem v severni in vzhodni Sloveniji občasno še zmerno oblačno. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do -6, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od 5 do 10 stopinj C.
V sredo bo pretežno jasno, le ob morju in sprva še po nižinah v notranjosti bo več megle ali nizke oblačnosti. V četrtek bo povsod več oblačnosti, zapihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. Predvsem ponekod v osrednji Sloveniji lahko občasno rahlo sneži.
Osebna kronika
Rodile so: Ksenja Žitnik, Starošince 41 a, Cirkovce - Julijo; Martina Zamuda, Volkmer-jeva c. 11, Ptuj - Tijo; Martina Dolenc, Župe-čja vas 56, Lovrenc na Dravskem polju - Mari-jano; Janja Erbus, Brstje 24/a, Ptuj - Jana; Sabina Butolen, Popovci 19, Videm pri Ptuju - Luka; Jasmina Kodrič, Grdina 3, Stoperce - Aljaža; Janja Toličič, Sestrže 84, Majšperk - Jureta; Ana Kure, Cesta ob gramoznici 16, Miklavž na Dravskem polju - Špelo; Maja Majič, Slovenska cesta 46, Središče ob Dravi - Nejo; Mateja Hamer, Zgornja Velka 53 - Timija; Janja Kozo-derc, Rošnja 32, Starše -Stašo in Stello; Valerija Cafuta, Ložina 6, Zgornji Leskovec - Tijana; Janja Bratuša, Ul. 25. maja 19, Ptuj - Jana; Leonida Gungl, Zgornji Porčič 119, Sveta Trojica v Slovenskih goricah -Gabriela; Katja Lukan, Ložnica 3, Makole - Urbana; Milena Stadler, Glinškova ploščad 8, Ljubljana - dečka; Manuela Arnuš, Nova vas pri Ptuju 100 a, Ptuj -Nika.
Umrli so: Anton Ivanuša, Loperšice 39, rojen 1926 - umrl 7. decembra 2008; Robert Plohl, Polenšak 15 a, rojen 1975 - umrl 12. decembra 2008; Avgust Sovec, Preša 5 d, rojen 1923 - umrl 12. decembra 2008; Stanislav Markež, Peršonova ul. 34, Ptuj, rojen 1924
-	umrl 12. decembra 2008; Terezija Golob, rojena Vilčnik, Slomi 7, rojena 1944 - umrla 13. decembra 2008; Franc Vidovič, Spodnji Lesko-vec 11, rojen 1921 - umrl 14. decembra 2008; Mirko Žuran, Zgornja Haj-dina 200, rojen 1924
-	umrl 15. decembra 2008; Franc Požegar, Trnovska vas 24, rojen 1925 - umrl 13. decembra 2008; Terezija Kramberger, rojena Roj-ko, Bišečki Vrh 29, rojena 1932 - umrla 15. decembra 2008; Katarina Lorber, Čermožiše 65, rojena 1931 - umrla 16. decembra 2008; Viktor Mandelc, Breg 44, Maj-šperk, rojen 1937 - umrl 17. decembra 2008; Marija Napast, Cirkovce 54, rojena 1925 - umrla 18. decembra 2008; Julijana Bezjak, rojena Vajda, Bukovci 103 b, rojena 1912 - umrla 18. decembra 2008.
RADIOPTUJ
sg.s-gs.e-icHS
Foto: M. Ozmec
Maestro Štefan Garkov, ki uspešno vodi pihalni orkester že celih 16 let.