Izhaja vsako Bredo. Cene: Letno Din 32'—, polletno Din 16—, Četrtletno Din 8—, inozemstvo Din 64'—. SPoStno-čekovni račun Stev. 10.603.
PODAR
Cene inseratom: Cela stran Din 2000 —, pol strani Din 1000'—, četrt strani Din 600'—, '/t stran) Din 260—, 'h. strani Din 126—i Mali oglasi vsaka beseda Din 1'—»
Boljša ureditev države.
Po Evropi gre težnja in borba za boljšo ureditev države. Več ali manj se to stremljenje uveljavlja po vseh državah, v tej državi v milejši, v drugi pa v ostrejši obliki. V nekaterih državah se vršijo za dosego tega smotra prav težke borbe med strankami. Kjer je diktatura, bodisi komunistična bodisi fašistična, pritisnila k tlom vsako samoodločbo posameznika in ljudstva, se ta težnja udejst-vuje v obliki podtalnih struj, ki bi rade podminirale temelj, ki na njem sloni diktatura in nasilje.
Ta težnja je povse priroden pojav. Saj ni nič drugega kot izraz v globino človeške narave položenega nagona, ki stremi po izboljšanju življenja. Država kot življenjska oblika naroda je poklicana v to, da ustvari vse potrebne pogoje za zadovoljivo življenje ljudi. Nujni predpogoj za to je pravilna ureditev države. Slabo urejena in upravljana država svojega namena, ki je dobrobit naroda, ne more in ne bo dosegla.
Tudi v naši državi prevladuje težnja in se vrši politična borba za boljšo državno ureditev. To dejstvo je javno izpovedal na binkoštni pondeljek ministrski predsednik dr. Stojadinovič na vsedržavnem ustanovnem kongresu JRZ v Beogradu. S kratkimi, pa krepkimi potezami je tudi začrtal glavne smernice, ki naj se po njih izvrši ta preureditev. Te smernice tvorijo osnovna politična načela programa JRZ.
Prva in glavna točka je spoštovanje in ohranjevanje narodne samobitnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Naše jugoslo-vanstvo je torej sestavno, združitev vseh lepih svojstev srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda, ki se ne smejo za-treti, marveč se morajo razvijati in izpopolnjevati. S tem je obsojeno popolno in celotno jugoslovanstvo JNS, ki je s svojim »jugoslovenstvom« in s svojim »ne-jugoslovenskim« režimom Slovence, Hrvate' in Srbe notranje tako ločila in duševno tako razjedinila kot nikdar poprej. Kako daleč so šli v zapostavljanju slovenskega imena, se med drugim vidi iz tega, da je pod JNS režimom n. pr. moral iz učnih knjig izginiti slavospev Ivana Cankarja o lepoti slovenske zemlje.
Kratko obrazložena osnovna ideja zahteva popolno enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev v državi. Ta pa se ne da udejstviti v. strogo centralistično urejeni državi, ki povse naravno vodi do prevlasti enega naroda nad drugim. Ne da se tudi uresničiti v absolutistični državi. Zato je predsednik vlade v svojem govoru poudaril potrebo decentralizacije
in potrebo ustavne in parlamentarne ureditve države v duhu prave demokracije (ljudovlade). Da pripravi pot takšni državni ureditvi, je sedanja vlada v okviru obstoječih možnosti obnovila politične svoboščine državljanov ter bo na tem potu smotreno šla naprej.
Z idejo demokracije je tesno spojena misel samouprave. Brez načela samouprave urejena država ni in ne more biti demokratična država. Kjer ljudstvo nima odločilne besede na njemu svojskem področju v občini, deželi in državi, tam ljudstvo ne vlada, marveč je samo vladano; tamkaj vlada politična klika (skupina), Čeprav jo ogromna večina ljudstva prezira in črti. Ta skupina političnih koristo-lovcev tlači voljo ljudstva z nasilnimi ukrepi od nje odvisne birokracije (uradniške samovolje).
Predsednik vlade dr. Stojadinovič je jasno izpovedal načelo samouprave. V svojem govoru je namreč rekel: »V našem programu je naglašeno načelo samouprave v širokem obsegu. To je naš politični ideal. Mi bomo delali za njegovo
ostvaritev. že 11 let obstoja v našem javnem življenju velik nesporazum. Mi smo bili vedno za najširšo samoupravo, drugi so zahtevali avtonomijo, tretji federacijo. Nihče pa med tem ni podal točne opredelitve onega, kar je zahteval, in ni označil vsebine svojih želja. Mi smatramo, da je najvažnejša vsebina in širina kompe-tence onega, kar se predlaga za posamezne upravne edinice.«
Načelo samouprave je bila bistvena točka v programu bivše SLS, ki se je nekdaj v njej zbiralo slovensko ljudstvo, da se bori za svoje pravice. Sedaj se borimo na osnovi tega programa v okviru JRZ, ki je vsedržavna stranka. Od nekdaj smo poudarjali proti pretiranim cen-tralistom, katerim so med drugim tudi pripadali bivši slovenski demokratje in kmetijci, da je edino samoupravno načelo kot vsedržavno načelo sposobno, da se na njegovi osnovi pravilno uredi razmerje ljudstva do država- in obenem tudi medsebojni odnošaji med Srbi, Hrvati in Slovenci. V veliko zadovoljstvo nam je, da prodira to prepričanje v vedno širše kroge. Nismo se torej zaman borili. Pripravili smo pot za boljšo ureditev naše države.
DRŽAV
V NAŠI DRŽAVI.
Ožji glavni odbor in predsedstvo glavnega odbora JRZ. O kongresu JRZ, ki se je vršil v Belgradu za binkoštne praznike, smo poročali zadnjič in beležimo tudi danes na uvodnem mestu. Ob priliki kongresa je bila enoglasno sprejeta predlagana lista ožjega glavnega odbora in predsedstva tega odbora. Ožji glavni odbor JRZ je sestavljen iz naslednjih osebnosti: dr. Stojadinovič, dr. Korošec dr. Spaho, dr. Šef kija Behmen, dr. Dušan Davidovič, dr. Vasilije Janjič, Gjura Jan-kovič, Ugrin Joksimovič, dr. Franc Klar, dr. Miha Krek, dr. Franc Kulovec, dr. Dušan Letica, dr. Mile Miškulin, dr. Ni-ko Novakovič, Ljubomir Pantič, Jurija Pozderac, Franc Smodej, Svetozar Stan-kovič, Svetovid Stankovič, Dobrivoj Sto-ševič, Dušan Trifkovič, Stevan čirič, Dra-giša Cvetkovič, Hadži,Hasanovič Useir in Bojko Cvrkič. Za predsednika glavnega odbora je izvoljen dr. Milan Stojadinovič, za prvega podpredsednika dr. Anton Korošec, za drugega podpredsednika dr. Mehmed Spaho. Za blagajnika je bil izvoljen Dušan Letica, za tajnike pa so iz-
voljeni: dr. Trifkovič, Ljutomer Pantič in Franc Smodej.
Veličasten ljudski tabor v Mengšu na Gorenjskem. Zadnjo nedeljo se je zbralo v Mengšu na Gorenjskem na taboru dobrih 15.000 Gorenjcev, ki so manifestirali za zvestobo svojemu voditelju g. dr. Antonu Korošcu in za načela JRZ. Tabor je pričel s slovesno službo božjo v cerkvi, nakar so začeli prihajati med zbrane množice odlični govorniki: gradbeni minister dr. Marko Kožulj, minister g. dr. Miha Krek, član glavnega odbora JRZ Franc Smodej, ban dr. M. Natlačen, razni drugi dostojanstvenki in iz Maribora g. Franjo Žebot z desetimi mariborskimi občinskimi svetniki. Prvi je govoril dr. M. Kožulj, za njim g. Franc Smodej in dr. M. Krek. Tabor v Mengšu je bil res veličastna proslava obletnice majniške deklaracije in obletnice dogodkov pred štirimi leti, ko je slovenski narod pod najtežjimi okoliščinami slavil 601etnico svojega voditelja g. dr. Anton Korošca. Slednjič je bil nedeljski gorenjski tabor slovesna ljudska potrditev ustanovitve JRZ.
Katoliška stranka in korupcija. Pod
tem naslovom je objavil »Kmetski list« v svoji prvi junijski številki člančič, v katerem se zaganja v katoliško stranko (!)
— saj ni ena, marveč jih je več, kakor bi moralo temu listu biti znano — v Belgiji
ter jo obtožuje korupcije. »Kmetski list;, se je očividno zmotil v naslovu.
In »Kmetski list« take stvari dobro pozna.
Zelene kravat« so svoj čas vplivale na JNSarje kot rdeča barva na gotove živali. Besno so se zaganjali v tiste slovenske fante in može, ki so jih nosili. Dali so kravate	trgati z vratu, imetnike kravat tirali pred sodišče, ali pa jih ;V\- •»«W kaznovati z velikimi denarnimi globami. Sedaj pa bodo kmetijski JNSarji nosili zelene kravate. »Kmetski list« je namreč prinesel v zadnji majniški številki poziv k nošenju zelenih kravat in zelenih srajc. Zelena kravata s srajco vred stane 45 Din, znak — štiriperesna deteljica — pa 5 D. Z vpeljavo zelenih kravat dokazujejo kmetijski JNSarji, kako hinavsko in hudobno je bilo njihovo počenjanje, ko so pred nekaj leti divjali zoper te kravate in zoper tiste, ki so jih nosili. Niso mogli bolje dokazati vse globine svoje hinav-sčine in hudobnosti, kakor s sedanjo vpeljavo zelenih kravat kot svojega strankarskega znamenja. Iz tega je lahko spoznati in jasno sklepati, kaj bo v bodoče označevala — zelena kravata m zeleni srajci.
V DRUGIH DRŽAV Ali.
Najvišji predstavite!ji Male antante v Bukarešti. Dne (3. junija so so zbrali v Bukarešti najvišji predstavniki Male antante: knez namestnik Pavle, čehoslova-ški predsednik dr. E. Beneš in rumunski kralj Karol. Sprejem kneza Pavla in predsednika čehoslovaške republike v rumunski prestolici je bil veličasten in prisrčen. Bukareški sestanek je bil lepa manifestacija mirovne politike in neločljive edinosti držav Male zveze, ki beleži letos 16. leto obstoja.
Avstrijski kancler dr. K. Schuschnigg je obiskal zopet Mussolinija. Vsled nesoglasja v vladinih vrstah, radi neposlušnosti oboroženih organizacij, ki ne marajo narazen in radi vedno naraščajoče nevarnosti kakega hitlerjanskega puča se je avstrijski kancler sredi minulega tedna nenadoma z letalom podal v Italijo k Mussoliniju. Časopisje je pisalo o tem obisku, da ga je porabil kancler v to, da bi pridobil diktatorja Italije za vrnitev Habsburžana Otona na avstrijski prestol in da bi zavrl pretesne prijateljske zveze med Italijani in Nemci, ki postajajo v zadnjem času vedno bolj očitne in tvorijo največjo nevarnost za sedajni avstrijski režim.
Avstrija namerava razglasiti svoj prvi vpoklic vojaških novincev. Poklicanih bo na obvezno vojaško službovanje 15 tisoč fantov letnika 1915.
Hitlerjevska stranka na Madžarskem razpuščena. Madžarski notrajni minister je prepovedal vsako delovanje madžarski narodno-socialistični delavski stranki ter odredil njen razpust. Vse osebe, vpisane V stranki, ki se je bila že globoko vkore-ninila, pridejo pred sodišče. Ta ukrep pojasnjujejo z delovanjem stranke in z nevarnostjo, ki jo pomenijo njeni organizirani člani za javni mir in red. Znano je, da je bila ta stranka že pred več meseci pripravila načrt oborožene vstaje, a ga
je policija v pravem času odkrila in pri tem aretirala mnogo ljudi.
Društvo narodov in Argentina. Južnoameriška država Argentina, ki je članica Društva narodov, je zahtevala sklicanje skupščine Zveze narodov, ki bi naj zavzela končno stališče v italijansko-abesin-skem sporu. Omenjena argentinska zahteva je vzbudila splošno pozornost. Zasedanje Društva narodov bo najbrž sklicano proti koncu junija in bo radi tega odgodeno izredno zasedanje sveta Društva narodov, ki je že sklicano za 16. VI.
Mussoliniju ponujajo ruski sovjeti roko. Sovjetska Rusija se je z navdušenjem pridružila sankcijam proti Italiji takoj v začetku, ko jih je sklenilo in razglasilo Društvo narodov. Pred dnevi je bila Rusija najbolj vneta zagovornica kazenskih odredb in sedaj naenkrat pa ponujajo sovjeti Mussoliniju spravo in so zato, da bi Zveza narodov opustila glede sankcij svoje dosedanje neizprosno stališče. Sovjetski mogočnjaki so v strahu, da bi se fašistična Italija preveč ne naslonila na hitleriansko Nemčijo, kar bi pomenilo za komunizem nove težkoče in nevarnosti.
Na Francoskem so dobili po dolgih posvetovanjih in oklevanju novo vlado, katero je sestavil vodja socijalistov Leon Blum iz osebnosti lastne stranke in iz vrst socijalnih radikalov. Sestavo in nastop Blumove vlade so motili komunisti, ki so zanetili stavke najprej v bližnji okolici Pariza po tovarnah, v katerih izdelujejo letala. Iz Pariza se je razširila stavka na vsa industrijska središča in je stavkalo 4. junija 500.000 delavcev in je ustavilo delo 200 tovarn. Stavka ni bila omejena samo na kovinsko industrijo, ampak je zajela tudi druga podjetja in pred vsem tekstilstvo in druge industrijske panoge po celi Franciji. Nova francoska vlada se je predstavila zbornici v soboto dne 6. junija z deklaracijo. Poslanska zbornica je s 410 proti 205 glasom izrazila vladi zaupnico.
Za predsednika francoskega parlamenta je bil izvoljen Edvard Herriot. Dobil je 377 glasov kot kandidat Ljudske fronte. Desničarski kandidat je dobil 155 glasov.
Krog vladne krize v Belgiji. Po zadnjih parlamentarnih volitvah je odklonil bivši ministrski predsednik Van Zeeland, vodja katoliške stranke, mandat za sestavo nove vlade. Kralj je poveril nalogo za se-
Sv. Oče o starosti. O priliki svojega 80. rojstnega dne, ki je bil, kakor znano, 31. maja, je sv. Oče prejel celo vrsto čestitk, bodisi osebno bodisi pismeno izraženih. Med tistimi, ki so mu osebno čestitali, so tudi bili gojenci francoskega semenišča v Rimu. V zahvalnih besedah na čestitke je sveti Oče med drugim tole poudaril: »Prišli ste k svojemu Očetu, ki je star ter vsak dan starejši. Starost je važna stvar. Sedaj tega še ne razumete. So reči, ki sem jih tudi jaz v življenju šele pozno doumel in ki sem za njih doume-
stavo vlade voditelju socijalistov Van-derveldu.
V Belgiji stavke. Po vzgledu Francije in Španije so začeli tudi v Belgiji komunistični rovarji razpihavati stavke in to med pristaniškim delavstvom in pri prevoznih podjetjih. Komunistični kolovodje napovedujejo, da bo zajel stavkovni val celo Belgijo.
Poljska je slavila desetletnico predsednika republike. Dne 3. junija je minulo 10 let, odkar je bil izvoljen za predsednika poljske republike dr. Ignacij Moš-čicki, ki uživa na znanstvenem polju svetovni sloves. Predsednik je po svojem poklicu inžener, tehnik, izumitelj in eden najožjih prijateljev ustanovitelja nove Poljske — rajnega maršala Pilsudskega, kojega politično oporoko zvesto vrši. Dr. Moščicki se je rodil leta 1867 blizu Ploc-ka. Študiral je kemijo in elektrotehniko. V mirnem času je bil profesor na vseučilišču v Nemčiji v Freiburgu. Moščicki je kot predsednik priljubljen, se veseli občega zaupanja in je bila njegova lOlet-niča iskrena proslava za celo Poljsko.
Uradni italijanski seznani mrtvih, ranjenih in zginulih v abesinski vojni. Po najnovejših uradnih podatkih iz Rima znašajo izgube italijanske vojske v abesinski vojni 2313 mrtvih, od tega 1009 oficirjev in vojakov, ki so od 1. jan, 1935 do konca maja 1936 umrli za nalezljivo boleznijo ali zaradi nesreč. V tem številu je tudi 31 izginulih vojakov. V seznamu izgub v končni fazi vojne od srede aprila do konca maja 1936, ki je istočasno izšel, je 422 mrtvih, od tega 306 vojakov, ki so umrli za boleznijo ali zaradi raznih nesreč. Celokupne izgube domačinskih čet med abesinsko vojno znašajo 1593 mrtvih, od tega 556, ki so padli od srede marca do konca maja 1936. Izgube delavskih oddelkov, ki štejejo po najnovejših podatkih 110.000 mož, znašajo 453 ijudi, ki so umrli zaradi raznih nesreč ali bolezni.
Razpad Kitajske se bliža. Velika južno-kitajska pokrajina Fukijen je proglasila popolno samostojnost, opiraje na 30 tisoč mož broječo in oboroženo armado. Avtonomistično gibanje v Fukijenu so zanetili Japonci. Na Kitajskem irnajo sedaj tri vlade in sicer v Nankingu, Kantonu in v novi prestolici pokrajine Fukijen v Pingvu. Kitajska je od Japonske ogrožena na severu ter na jugu in se bliža njen popolni razpad, katerega izrabljajo Japonci v svoj prid.
vanje potreboval več let. Starost je beseda, ki izraža ne samo slabe in težavne, marveč tudi prav dobre in tolažljive reči. Saj pomenja starost pomnožitev božje milosti, božje dobrotljivosti, božje potrpežljivosti in božjega usmiljenja. Vprav jaz to bolje spoznavam kot drugi. Vprav radi tega sem iz srca hvaležen vsem tistim, ki so se te dni mene spominjali v molitvah in ki bodo tudi dalje za mene molili.«
Katoliška mladina v Franciji. Katoliška nepolitična organizacija v Franciji prav lepo napreduje. Prav čvrsto se razvija katoliška mladinska organizacija. O Bin-koštih je bil v Parizu kongres katoliških mladeniških zvez. Obisk je bil ogromen, potek zborovanj in manifestacijskih pri-
reditev sijajen. Sklepne manifestacije se je udeležilo vseh 40.000 mladeničev, ki so prišli v Pariz iz raznih krajev Francije. Udeleženci iz Pariza in okolice niso obseženi v tem številu. Prisostvovalo je tej manifesaciji katoliškega duha in navdušenja 9 kardinalov in 37 nadškofov in škofov. Pariški nadškof kardinal Ver-dier je imel sklepni govor mladeničem in je poudaril, da so katoliški mladeniči ne samo upanje boljše bodočnosti katoliške Cerkve, marveč tudi nada nove dobe miru in socialne (družbene) obnove. Katoliški mladeniči Slovenije bodo kmalu imeli priliko za sijajno manifestacijo katoliške misli o priliki Slomšekovih dnevov v Mariboru koncem junija. Slovenski katoliški fantje, vaši katoliški vrstniki v Franciji vam dajejo zgled, kako je treba katoliško misliti, živeti in manifestirati. Ne zaostanite za njimi, pridite v Maribor v čim večjem številu!
Katoliški zdravniki. O binkoštnih praznikih se je vršil na Dunaju 2. mednarodni kongres katoliških zdravnikov. Skoro iz vseh evropskih držav so prišli zastopniki zdravniškega stanu. Kongres je v imenu dunajskega kardinal dr. Innitzer-ja, ki je bil na kanoničnem potovanju, pozdravil pomožni škof dr. Kamprath. V svojem govoru je poudaril važnost zdravniškega poklica ter izrazil nado in upanje, da bodo posvetovanja katoliških zdravnikov pripomogla k temu, da se Fvet reši velike nevarnosti, ki mu preti, da se popolnoma pogrezne v materiali-zem, ki zanika Boga in dušo. Frančiškanski pater dr. Avguštin Gemelli, rektor katoliškega vseučilišča v Milanu, je pozdravil kongres v imenu papeža Pija XI. s sporočilom, da sv. Oče blagoslavlja katoliške zdravnike in njihovo velepomemb-no delo. Avstrijski minister dr. Resch je pozdravil kongres v imenu vlade ter med drugim izjavil: »Stanovsko delovanje katoliškega zdravnika ni nič drugega kol trajno in resnično požrtvovalno izpolnjevanje velike zapovedi naše katoliške vere: zapovedi ljubezni do bližnjega. Kot katoličan želim posvetovanjem kongresa polnega uspeha.« Kongres je ta uspeh v resnici dosegel s strokovnimi predavanji, ki so se tamkaj vršila, in z raznimi sklepi, ki so bili sprejeti. Želeti je, da bi tudi med našim narodom čim bolj na-rastlo število takšnih zdravnikov, ki so katoličani ne samo, v kolikor so krščeni, marveč po svojem mišljenju in življenju.
Romanje na Sveto goro pri Gorici, združeno z izletom v Trst, bo letos samo enkrat in sicer štiri tedne potem, ko bomo imeli zaključen romarski spisek. Predno se odločite za to lepo romanje, nam pišite dopisnico, da vam pošljemo podrobna obširna pojasnila brezplačno. Priglasiti se je treba najpozneje do 1. julija t. 1. Dopise naslovite: »Po božjem svetu«, Ljubljana, šentpeterska vojašnica.	727
V Rim in NeapelJ, zanimivo in poučno potovanje po Italiji z avtom od 27. julija do 7. avgusta; ogled vseh večjih znamenitih krajev: Benetke, Padova, Firence, Rim, Neapelj, Pom-pej, Loreto itd. Podrobni spored pošljemo vsakomur zastonj. Dopise naslovite: »Po božjem svetu«, Ljubljana, šentpeterska vojašnica. 727
Za Slomšekovo kapelico. Med glavne priprave za lepe Slomšekove praznike spada tudi ureditev Slomšekovega groba. Kapelo nad grobom je
... in za namakanje Ženska hvala
treba poslikati, oltar, ki je v teku let obledel, zopet popraviti, nova okna so nujno potrebna in vrata, da ne bo kapela odprta vsem vremenskim neprilikam. Stolp je tudi še brez zvonov, električno razsvetljavo moramo vpeljati. Vsa ta popravila se že sedaj vršijo in Slomšekova družina zato iskreno prosi vse častitelje Slom-
aeka, da prispevajo v namen Slomšekove kape-ie. Vse dobrotnike, ki bodo v ta namen darovali 100 Din skupno ali v obrokih, bomo vpisali v posebno knjigo, katero bomo hranili v trajen spomin v Slomšekovi kapeli. Prispevke sprejema: Slomšekova družina v Mariboru, Korošlta cesta 5.	' *
Osebne vesti.
Ljubljanski podžupan umrl. V starosti
58 let je preminul v Ljubljani g. Evgen Jarc. Rajni je bil eden prvih katoliških starešin in sodelovalec rajnega dr. Kreka. Pod rajno Avstrijo je bil poslanec na Dunaju, deželni odbornik in marljiv delavec na prosvetnem in gospod, polju. Po prevratu se je udejstvoval kot ljubljanski občinski odbornik in je bil zadnja leta tudi zelo delaven podžupan v Ljubljani. Ostani mu ohranjen trajno hvaležen in časten spomini
Duhovniške vesti. Postavljena sta bila gg.: Gregorij Potokar, dekanijski upravitelj in župnik pri Sv. Martinu pri Ša-leku, za soprovizorja pri št. Janžu na Vinski gori, in Janez Krušič, provizor pri Sv. Ožbaltu ob Dravi, za soprovizorja v
Breznu ob Dravi. — Nastavljena sta bila gg.: Martin Lupše, provizor v Škalah, za kaplana istotam, in Martin Uranjek, provizor pri Sv. Pavlu pri Preboldu, za kaplana istotam.
Mesrece.
Požar v Libeličah. Pri posestniku Fil. Knezu, po domače Jergač, na Libelički gori, je dne 27. maja ob 8. uri zjutraj vsled slabega dimnika pri kruhapeki izbruhnil ogenj. Ker so bila poslopja večinoma lesena, so pogorela do tal. Na uspešno gašenje ni bilo misliti, ker tam ni izdatne vode. Zavarovano je bilo le deloma.
Pri guganju se ubil. Peter Krelj, 19-letni pastir pri posestniku Alojziju Ger-mutu na Spodnji Kapli pri Breznu ob D., si je napravil pred gospodarjevim hlevom gugalnico, katero je pritrdil za tram. Med guganjem se je tram odtrga! in hlodovje se je tako zrušilo na pastirja, da mu je zlomilo hrbtenico in prebilo lobanjo in kmalu po nesreči umrl.
L
Dr. Ignacij Mošcicki, 10 let predsednik Poljske.
Iz manevrov severnoameriške vojne mornarice ob obali Kalifornije. Na sliki vidimo veliko bojno ladjo »Colorado«, ki ima na krovu vsak čas za odlet pripravljeni letali. Spredaj pred ladijo je nova podmornica »Cacholot«.
Gospodarsko poslopje zgorelo. V Raz-vanju pri Mariboru je zgorelo gospodarsko poslopje posestniku Antonu Mešičeku.
Z bolezenske postelje v vodnjak. IzHo-tinje vasi pri Hočah poročajo: 471etni delavec Anton Karo v Hotinji vasi je bil že dalje časa bolan ter je ležal več tednov v hudi vročici. Večkrat se mu je zaradi vročice celo bledlo. Ko je te dni prišla njegova žena po kratki odsotnosti v sobo, kjer je ležal bolnik, je našla posteljo prazno. Iskala in klicala ga je okrog hiše, pa zaman. Potem je šla zajemat vode iz vodnjaka, ki je na dvorišču. Pri zajemanju je opazila neke pene na vrhu vodne gladine in v zli slutnji je poklicala sosede. Preiskali so dno vodnjaka in potegnili iz njega truplo pokojnega Antona. V vročici je vstal iz postelje, stekel na dvorišče in skočil v globino vodnjaka, kjer je utonil.
Dva posestnika pogorela. Pozno v noči je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Franca Toplaka v Sp. Hajdini. Ogenj se je razširil tudi na To-plakovo hišo. Iskre so užgale še gospod, poslopje soseda Martina Gojkoviča. Zgorela so vsa tri poslopja s kmetijskim orodjem ter krmo. Živino so rešili. Najbrž gre za požig.
Podlegel poškodbi pri padcu s kolesa. 251etni trgovski nastavljenec Ivan Jug iz Podvincev pri Ptuju je padel pred dnevi s kolesa in se je poškodoval na levi • -t tev
Angleški lord Wauchoppe, komisar Palestine. Njegov nastop proti arabskemu gibanju je še bolj razburil arabska pleme, na, ki so proti naseljevanju Židov v Sveti
deželi.
Predsednik nove francoske vlade Leon Blum.
Čeravno nimajo v Franciji ženske volilne pravice, je bila poklicana v sedajno francosko vlado kot državna podtajniea »a znanost gospa Jolliot-Curie.
roki. Nastopilo je zastrupljenje krvi, Jug se je zatekel prepozno po zdravniško pomoč in je umrl v ptujski bolnici.
Dr. Anton Korošec in dr. š. Behmen zapuščata sijajno uspeli kongres JRZ v Bel-gradu.
Težka nesreča otroka. V mariborska bolnico so prepeljali sedemletno Matildo Gradišnik iz Selnice ob Dravi z opeklina? mi po celem telesu. Deklica je pomagala ogljarju pri delu, se je preveč približala ognju, kjer se ji je užgala obleka.
Če se igra otrok z vžigalicami. Med tem, ko sta bila zakonca Matija in Neža Mohorko na Ptujski gori zaposlena na njivi, se je igral šestletni sinko na skednju z vžigalicami. Naenkrat je vzplame-nela tamkaj shranjena slama. Predno je
Novi francoski zunanji minister Yon Del-bons, radikal.
bilo mogoče misliti na preprečenje nesreče, je že bilo gospodarsko poslopje v ognju in znaša škoda 15.000 Din.
Posestnik ob gospodarsko poslopje. V
Skalah za cerkvijo na majhnem bregu ima svojo domačijo posestnik Jože Skorn-šek, po domače Šrot. Iz neznanega vzroka mu je v noči uničil ogenj gospodarsko poslopje. Domači so rešili s težavo živino. Gašenje je bilo skoro izključeno, ker je primanjkovalo vode.
Radi zlomljene noge umrla. Marija Ko-lar, 451etna žena posestnika v Drenskem rebru v župniji Pilštajn pri Kozjem, je padla pri razobešanju perila z lestve tako nesrečno, da si je zlomila desno nogo. Prepeljali so jo v celjsko bolnico, kjer je podlegla posledicam poškodbe.
Planinska nesreča. Na Stol v Karavankah sta bila namenjena neki Celovčan in 251etna Micka Kebitzeva iz Št. Vida na Koroškem. Kebitzevi je spodrsnilo ter je padla čez strmo snežišče, priletela je med skale in je obležala vsa potolčena. Ko je prišla pomoč iz Prešernove koče na Stolu, so ugotovili, da je turistka poškodovana po celem telesu in ima desno nogo dvakrat zlomljeno.
Razne novice.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpušČena. Trgovinski minister dr. M. Vrbanič je razrešil vse svetnike in člane predsedstva Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Zbornici je postavljen za komisarja g. F. Logar, inšpektor banske uprave.
Pevski zbor Glasbene Matice bo na Telovo
popoldne ob 3. uri priredil koncert pri Sv. Lenartu *za tržane in okolico. Pel bo nekaj umetnih, večinoma pa narodne pe3mi, kakoršnih še pri Sv. Lenartu gotovo ni pelo nobeno pevsko društvo. Ljudstvo, ne zamudi lepe prilike in pridi polnoštevilno.
Z avtomobilom na Pohorje se bo mogoče peljati že tekom par tednov. Pohorska cesta iz Marije Reke pri Hočah gre proti koncu in je že dogotovljena pod Pohorski dom, oziroma do Mariborske
koče. Parni valjar mariborskega cestnega odbora je na delu, da povalja zadnje dele nove ceste.
Dva utopljenca je naplavila Drava na Fali. Gre za Jakoba Cerna, tesarja v Dravogradu, ki je pred tedni zginil od doma, in za truplo 16—181etne deklice.
651etnico obstoja je slavila zadnjo nedeljo v Celju prostovoljna gasilska četa. Ob tej priliki je bil slovesno blagoslovljen nov rešilni avtomobil.
ŽENE ZAMOREJO PO VEČKRATNI NOSEČNOSTI z dnevno uporabo pol kozarca naravne
FRANZ-JOSEFOVE
genčice, užite na tešč želodec, doseči lahko iz-praznjenje črevesja in urejeno delovanje želodca.
FRANZ-JOSEFOVA
voda je davno preskušena, najtopleje priporočana in se dobiva povsod.
Ogl. rej. S. br. 30.474(35
V letošnjem maju samo 10 dni brez dežja. Našega.kmeta bo zanimalo, koliko dni smo prebili letošnji majnik v dežju. Letošnji maj je bil najbolj deževen mesec tekom zadnjih osmih let. Letošnje majske količine dežja so bile štirikrat tako velike kakor maja 1932 in trikrat tolike, kakor maja v zadnjih osmih letih. Deževne količine v maju 1936 so rekordne v zadnjih 96 mesecih. Deževalo je 21 dni in brez dežja smo prebili 10 dni.
Pojasnjena zadeva s prvotno neznanim utopljencem. Poročali smo v našem listu, kako je prinesla Mura iz Avstrije na jez papirnice v Sladkem vrhu na severni meji truplo neznanega utopljenca. Na telesu so bili znaki nasilne smrti. Graška policija je sedaj dognala, da gre za Henrika Griesriegla iz Puntigama pri Gradcu. 12. maja ga je odnesla Mura, ko je skočil v njo za nekim samomorilcem, da bi ga rešil. Pri skoku v vodo se je udaril z glavo ob kamen.
Izredna žeparska spretnost. V Belgra-du se je vršil kongres znamenitih šefov policijskih uradov v Evropi. Po zboru so napravili udeleženci več izletov in med
drugimi tudi v Sarajevo, kjer so bili posebno prijazno sprejeti. Gospodom iz inozemstva so razkazovali Sarajevčani znamenitosti mesta in so jih popeljali tudi na trg. Tamkaj si je kupil vsak nekaj za spomin. Neki sarajevski odvetnik si je dovolil šalo in je najel mojstra v žepar-ski spretnosti, ki je na trgu ali čaršiji zastopnikom policijske oblasti posmukal iz žepov vse, kar so si nakupili. Ko so prišli gospodje v Ilidže na kosilo, so opazili, da so bili vsi okradeni. Odvetnik, ki je oskrbel, da jim je spretna roka izpraznila žepe, je prinesel v Ilidže celo vrečo ukradenih spominkov in jih je vrnil na veliko zabavo imenitnim lastnikom iz inozemstva. Sarajevska šala je dokazala gospodi, ki ima vedno opravka z vsemi mogočimi zločinci, da tudi oni niso varni pred »mojstrsko« roko.
Gasilska zajednica dravske banovine
opozarja vse prostovoljne gasilske čete in župe na razglas v »Finansijskem zborniku« št. 22 z dne 28. maja t. 1., ko pod členom 39 dovoljuje finančno ministrstvo vsem dobrotvornim in humanim društvom na njihovih zabavah s humanim ciljem točenje alkoholnih pijač na drobno brez plačanja takse, ako izvršujejo to točenje v lastni režiji. Pravico za to toče-nje in sicer za vsak posamezen slučaj posebej, izdaje pristojna finančna direkcija po prošnji društva (čete) in predlogu pristojne davčne uprave, ki potrdi na podlagi predloženih in overovljenih društvenih pravil, da je cilj društva v resnici dobrodelen in človekoljuben. — Na dravsko finančno direkcijo naslovljene in s kolekom 5 Din kolekovane prošnje je vlagati vedno le pri pristojnem davčnem uradu. Njih rešitev bo prosilcem vedno sporočena potom finančne kontrole do-tičnega kraja. Trošarina se bo plačevala. Glede poslovnega davka bo poučila prosilce davčna oblast. — Zajednično predsedstvo.
Mi si le obnovil
naročnino?
Razgovor s pregnanim abesinskim negušem.
Poročevalec ugled, angleškega lista je objavil razgovor, katerega je imel z negušem, ki se je prepeljal iz Jeruzalema na angleški križarki v Gibraltar (utrjena angleška 1 postojanka v Španiji). Razgovor je potekel takole:
»Veličanstvo, ste bili zadovoljni s sprejemom v Gibraltarju?«'
»Izredno sem zadovoljen. Ginjen sem, ker 3em se lahko prepričal, da obdrži Angleška zvestobo svojim prijateljem tudi tedaj, če jih je doletela . nesreča.«
»Mar li tudi za bodoče računate Veličanstvo na podporo Anglije?«
»Velika Britanija je oila zmiraj predbojevnik Društ. narodov. Zaupam
Ciganka.
Povest iz domačih hribov.
»Tako dober mi še noben človek ni bil na svetu kakor ti. Rada te imam!« je vzkliknila ciganica, se vrgla dekli okoli vratu in jo poljubila.
Dva dni nato je prišel Franc, mladi gospodar, domov. Bil je postaven mož, ki mu njegovih trideset let ni bilo videti. Nekaj oblastnega je imel na sebi in tudi oblečen je bil pol po mestno in pol po kmetiško.
Vrnil se je slabe volje. Čeprav je toliko dni obletaval tiste ogrske trgovce, ki so kupili pri njem les, svojega denarja še vedno ni dobil.
Mati si zaradi tega tudi ni upala ziniti o ciganici, ampak je hotela kak dan še počakati. Ujec Miha pa je vse počenčal, in ko je mladi silil, mu je na dolgo in široko pripovedoval, kako je prišla ciganica na Ravne in da jim jo hoče potovka kar vsiliti. Gospodar je gubančil čelo in nevoljno odkima val:
»Nak, Hruplja pri nas ne bo komandirala.«
Potem ves večer ni več zinil o tem. Drugo jutro je stopil gor pod streho in zagledal ciganico pri oknu. Ta se ga je tako prestrašila, da je nekaj nerazumljivega zagrgljala in se jela po vsem telesu tresti. Z mračnim pogledom jo je gospodar premeril in jeza ga
je obšla, ko je videl na njej obleko svoje rajne sestre. Le nekaj trenutkov je tako stal, potem se je obrnil in brez besede odkorakal po stopnicah dol... Ne, ta ženska ne sme ostati niti ena noč več pri hiši! Naj Hruplja le pride! Zagodel ji bo, kakor ji ni še nihče . .. Pa mu ni bilo treba dolgo čakati; kajti potovka je spodaj v hiši že čakala nanj in se glasno menila z materjo. Trdo je odprl vrata in široko stopil pred ženski. Potovka je koj videla, da je vstal z levo nogo, pa je dejala hudomušno:
»O, Ravnjak! Dober dan — ali si že nazaj? Ah si dobro opravil?«
»Nič te ne briga!« jo je obrevknil. »Ampak kako je s teboj, o tem se bova menila.«
»Z menoj? Hvala Bogu! Kar zadovoljna sem. Za kruh si že zaslužim.«
»Da, poteplješ se okoli in kjer kako mrcino izvo^ haš, jo nam vrineš. Jaz ti bom dal!« je rohnel.
Tedaj je potovka vstala in stopila tik pred gospodarja; bila je še za spoznanje večja od njega. Z eninj očesom je pomežiknila in se predrzno ozrla nanj:
. »Hoho, fantič, ali misliš, da se te Jerca kaj boji. To bi morali pa že večji- in starejši možakarji priti. Ko bi bila deset let prej na svet pokukala, bi ti lahko bila babica.«
Nana, gospodinja, se je zbala prepira in je tiho smuknila sko2i v
Cirilova knjigarna < Mariboru nudi naslednja tlela: Remec: Sv. maša, dar Srca Jezusovega, broš. Din 16.—. — Kraljevanje Srca Jezusovega v družinah, broš. Din 15.—. •— Jurhar: Pre-sveto Srce Jezusovo, broš. Din 14.—. — Zabu-kovec: Vrtnice, broš. Din 15.—. — Pat6: Obljube Srca Jezusovega, razlaga 12 obljub pre-svetega Srca Jezusovega, broš. Din 8.—. — Cankar: Zbrani spisi, 19. zvezek, celo platno D 66.—, pol usnje Din 84.—. — Naše ljekovito bilje, broš. Din 20.—. — Petelin-Krošl: Pregled občne zgodovine, XV. del: Novi vek, broš. Din 28.—. — Križ ln sovjetska zvezda, drama v 4 dejanjih, broš. Din 8.—. — Slava Tebi Slomšek škof, dva slavospeva, Din 5.—. — Slomšekova koračnica, Din 6.—. — Prleška koračnica, po veselih prleških napevih, Din 10.—.
Cirilova knjigarna v .Mariboru priporoča: Willam: Das Leben Marias, der Mutter Jesu, mit vielen Bildern, vez. Din 102. — Dillcrsber-ger: Der neue Gott, ein biblisch-theologischer Versuch über den Epheserbrief, broš Din 63.—.
—	Berghoff: Der ganze Christ, broš. Din 44.80.
—	Hilker: Jüngerherrschaft und Heerbannstreue, ein Hilfsbuch für die Erziehung der jungen Kirche zur Nachfolge Christi, vez. D 58.80.
—	Pfleger: Geister, die um Christus ringen, vez. Din 88.—. — Kalan: Die Welt für Christus, broš. Din 47.—. — Guardini: Christliche Verwirklichung, kart. Din 70.—. ■— Hättenschwiller: Wie gut der Heiland ist, Herz-Jesu-Erzählungen aus dem Sendboten des göttlichen Herzens Jesu. T. in II. del, broš. Din 130.—.
Obžalovanja vrprtni slučaji.
Reg iz življenja. V neki mariborski gostilni je bilo ukradenih strojevodji Francu Bučovniku iz mariborske Kolonije 700 Din. Zguba pravzaprav neznatne svote je možakarja toliko zmedla, da se je obesil.
Kaznjenec pobegnil. V mariborski kaznilnici je bil zaprt radi tatvine na 2 leti obsojeni Rudolf Podpečan. Imenovani je dne 6. junija pobegnil s kaznilniškega posestva pri Sv. Miklavžu pri Mariboru.
Vlomilca napodil z naperjenim samokresom. Posestnik Marko Onič iz Hrast-ja pri Pekrah pri Mariboru se je vrnil na dom. Zadel je na neznanca, ki je hotel
zginiti iz hiše z obleko in raznimi drugimi predmeti. Med gospodarjem in tatom je došlo do spopada. Oniču je slednjič uspelo, da je prepodil uzmoviča z naperjenim revolverjem.
Se nista dolgo veselila svobode. Iz zapora sreskega sodišča v Konjicah sta pobegnila na binkoštni pondeljek 211etni J. Vengust in 251etni Jože Habjan, delavca iz Ljubečne pri Celju. Na podlagi izdane tiralice ju je izsledila celjska policija v parku, ko sta pisala vsak svoje pismo. Oddana sta bila v zapore okrožnega sodišča v Celju.
Izsleden vlomilec. V Kicarju pri Ptuju je bilo odnesenega mesa in klobas posestniku Jakobu Bračeku za 500 Din. Orožniki so hitro izsledili uzmoviča v osebi 431etnega Franca Pihlerja, viničar-ja v Kicarju.
Ustrelil se je v Placarju pri Ptuju 70-letni prevžitkar Anton Sever.
V obupnem stanju se vrgel pod vlak. Na dolenjski progi blizu Rudnika se je vrgel pod vlak 3. junija 581etni posestnik Ivan Golija z Rudnika. Lokomotiva mu je odrezala obe nogi in ga je tudi sicer poškodovala. Prepeljali so ga v ljubljan-sl.j bolnico, kjer so izvršili zdravniki potrebno operacijo. Nesrečnež je legel na tračnice v duševni zmedenosti.
Smrtno se je zastrupil. V Ljubljani na starem gradu so našli truplo 311etnega mestnega delavca Mihaela Cimpermana, ki je zginil pred tednom brez sledi. Ugotovili so po najdbi trupla, da se je zastrupil z lizolom.
Vlom pri kapucinih. Neznanec je vlomil v škofji Loki v kapucinski samostan, kjer je izpraznil predal, v katerem je bilo 285 Din za sv. maše. Tudi v cerkvi je nasilnim potom odprl vse nabiralnike, a ni našel ničesar, ker so kapucini malo prej izpraznili puščice.
Izpred sodišča.
Uboj moža pred sodniki. Dne 5. junija se je zagovarjala pred mariborskim sodiščem 251etna Julijana Kučer, ker je
ubila 8. marca svojega moža Jožefa s kolom. Vse obsodbe vredno dejanje se je zgodilo v Radizelu v Slivnici pri Mariboru. Ubijalka je bila obsojena na 4 leta težke ječe.
Radi krvavega dogodka v blaznico. La» ni 9. septembra je prišlo v Trbovljah do krvavega dogodka. 331etni orožniški ka-plar Ludvik Gajšek je v napadu blaznosti ustrelil v Dolančevi krčmi Faniko Pečnikovo in orožnika Vinka Stojanovi-ča, ki mu je hotel iztrgati revolver. Gajšek je v umobolnici v Vrabčah pri Zagrebu. V njegovi odsotnosti se je vršila v Celju 2. junija o trboveljskem krvavem dejanju obravnava. Na podlagi izjav zdravniških izvedencev je sodišče razsodilo, da se odda Gajšek v zavod za du-ševno-boine v Lepoglavi.
Odgovor pred sodniki za strele v bol-> niči. Smo že poročali, kako je 1. aprila v ljubljanski bolnici streljal 251etni puš-karski pomočnik Viljem Kramer. Obiskal je v bolnici svojo prijateljico in je tamkaj dobil tudi njenega moža Stanka Pan-čurja. Radi ljubosumja je oddal Kramer iz samokresa v bolniški sobi pet strelov, od katerih so zadeli trije Pančurja. Streli so Pančurju stalno pokvarili obe nogi. Kramer je oddal ob isti priliki strel na Amalijo Korošec, ki je ležala bolna Pan-čurievi ženi nasproti. V Ljubljani je bil Kramer 2. junija obsojen na 2 leti in 6 mesecev robije ter na plačilo 10.000 Din Pančurju za poškodbe.
$fow€nsk@ Hra|ln&
Jetika v Slovenski krajini. Ce zasledujemo potek bolezni jetike in njenega usodnega vpliva na umrljivost ljudi, vidimo, da je veliko ljudi bolnih pri nas na jetiki. Četudi je Slovenska krajina pretežno kmečka pokrajina, vendar umre za jetiko 25 ljudi na 10.000 ljudi, torej na vse prebivalstvo odpade letno 227 smrtnih slučajev za jetiko .Veliko število ljudi je pa še v zatišju, o katerih se še ne ve, če so jetični ali ne. Prejšnja leta se tej bolezni ni posvečala prevelika skrb. Zadnja leta pa opažamo velik napredek v tem oziru.. Protituberkulozna zveza je
»Kako si upaš in nam cigane spravljaš v hišo?« se je jezil mladi.
»Ali naj bi bila revo v Maribor k škofu nesla?« ie iezikala potovka. *>Vi dedci imate kratke lase in kratko pamet. Hudo ranjenega človeka, ki mu duša že iz ust sili, bo vendar prav, da ga spravim v naj-bližnjo hišo.«
»Tako hudo ii ni bilo; tedaj ne bi bila že pokonci.«
»Vprašaj dohtarja! ... Sicer pa so, kolikor se jaz spominjam, na Ravnah siromakom zmeraj pomagali. Na to so Ravnjaki nekaj dali.«
»Nič ne rečem, če so jo mati, ko je bila potrebna, vzeli pod streho,« je priznal; »ampak zdaj smo svoje storili in glej, da jo spraviš iz hiše!«
»Da, to lahko storim, če se mlademu Ravnjaku jesti škoda zdi.«
»Zaradi jesti to ni. Ampak sumljivega človeka ne morem trpeti v hiši.«
»Sumljivega človeka? Kaj pa o tem dekletu veš slabega ?«
»Cigan je cigan. Lažejo se in kradejo in bogve, kaj še.«
»Slabosti ima vsak človek. Toda vsak naj pred svojim pragom pometa, pa bo povsod čedno! Sicer pa je cigan tudi lahko poštenjak. Z ljudmi je treba pač prav ravnati.«
»Menda vendar ne misliš, da bo ostala ciganka pri nas?«
»Ne, ne mislim ničesar; dejala pa bi bila, da Ravnjaki ne bodo na pol pota obstali. Taki Ravnjaki še niso nikoli bili.«
»Kako spet to misliš?«
»Povedala ti bom. Tvojega očeta oče niso prav nič omecovali, ko so jih za botra prosili pri onih tatovih v Roglji bajti. Tvoj oče pa so tistega bolnega dalmatinskega bratca tudi kar v hišo vzeli in do smrti je ostal tu za hlapca. Da — tvoj ded in tvoj oče, ta dva sta bila moža!«
»Jaz pa nisem, kaj?« se je razburil gospodar.
»Hahaha, ti so še premlad,« se je zasmejala Jerca; »možje ne zrastejo kar tako od Kresa do Šentjakopljega. Čez eno leto, čez dve, čez tri ali pa čez deset ti bom rekla, ali si mož.«
Ravnjak se je ugriznil v ustnice. Nekoliko je pomolčal, potem je zabrundal:
»To ni mala reč: tako ciganko vzeti v hišo. To bodo ljudje imeli kaj jezikati!«
»Ha, poba, zdaj vidim, da te še ni prav nič moža. Če si kako bablje ali kako teslo jezik pobrusi, ti srce že v hlače zleze. Da, taki ste dedi! Zajci ste, ne pa možje. Fej!«
»Ti imaš jezik, da bi ti sam zlodej ušel.«
»Ti pa korajže, kalikor zajec v repu!«
»Jerca, s ciganko vred te bom napodil,« je zarohnel gospodar. »V moji hiši me ne boš osirala!«
Angliji in Franciji ter članicam Zveze narodov, ki se bodo postavile na stran pravice.«
»Kaj nameravate Veličanstvo v Evropi?«
»Celemu svetu bom povedal, kaj se je zgodilo v vojni, katero smo bojevali z Itaiijo. Vprašal bom svet, če je prav, da uniči v 25 tednih 25 stoletij staro abesinsko civilizacijo barbarizem, ki je enak onemu v časih preganjanja prvih kristjanov.«
V nadaljnem poteku razgovora je naglašal ne-guš, da bo razkril, kako so nastopali Italijani s strupenimi plini. Na vprašanje, če ima upanje, da mu bo dovolila popolno prostost Evropa, jc izjavil neguš:
»Celo največji razbojnik ima pravico, da se
ustanovila tudi v Soboti skupaj z bolniško blagajno protituberkulozni dispanzer. Bolnik, ki je nevarno bolan, oziroma ima odprto jetiko, se zdravi v bolnici brezplačno; kar je zelo velikega pomena za narodno zdravje. Soboški dispanzer je zelo delaven. Tekom tega leta je že pregledal 1092 ljudi. Med temi je bila večina bolna na odprti jetiki. Ker so pa zdravljenja takih bolnikov zvezana s stroški, se je vodstvo dispanzerja obrnilo na javnost, da bi prispevala nekaj v ta namen. Ta korak vodstva je vreden vse pozornosti in upamo, da uspehi ne bodo izostali.
Sobota. V nedeljo dne 31. maja se je vršila dobro uspela koncertna prireditev sreskega odbora Rdečega križa v Soboti ob pol 9. uri zve-
Te tedne smo imeli neprijeten slučaj, da je nekdo ponaredil pečat domačega župnega in občinskega urada ter tako iz-posloval zavarovalnino. To je povzročilo tudi, da nismo ostalih prošenj mogli rešiti tako točno, kakor to običajno storimo. Da se v bodoče ne bi mogli taki slučaji ponoviti, bomo sproti objavljali imena prijavljencev, kakor imamo naročilo od oblasti: Čretnik Anton, posestnik v Lembergu št. 16, pošta Podplat. — Gaš-par Štefan, Cepinci, pošta Petrovci. — Godec Blaž, posestnik, Trnovce št. 17, p. Slovenska Bistrica. — Krivec Štefan, Št. Jurij štev. 1, pošta Rogatec. — Jernej-šek Alojzij, posestnik, Pernice štev. 14, Sv. Marjeta ob Pesnici. — Spanring Jo-
Krščanska ženska zveza v Mariboru priredi v dneh 11. in 12. julija veliko romanje v Slovenski Lurd — Rajhenburg. Tega romanja se udeleži tudi naš nadpastir g. dr. Ivan Toma-žič. Vožnja tja in nazaj stane samo 50 Din. Pri-
čer. Publike je bilo veliko število in je z burnim ploskanjem pohvalila prireditelje koncerta. — Bil je pri nas cirkus Kolorado, ki je za mal denar v svojem šotoru nudil mnogo zabavnih stvari, še večji halo je žel Fregoli Retta, ki je s svojimi umetnijami nas zadivil. Da se pa vse izpopolni, je prišel še ringlšpil s streliščem. Pa naj kdo reče, da nismo imenitni! — Kopališče je zopet otvorjeno in dostopno javnosti. Sedaj je tam tudi urejena okrepčevalnica g. Faflika. Tako ne bodo letos kopalci pogrešali ničesar, samo če bo vreme dalo svoj »da«.
Mrtvega so našli v Beltincih v potoku dimnikarskega mojstra Erjavca. V potoku je bilo le neznatno vode. Erjavca je najbrž pri padcu zadela kap.
žef, posestnik, Hošnica št. 36, Poljčane. — Topolovec Jožef, Grdina št. 19, Sto-perce, Majšperk. — Lasič Katarina, Rače št. 152. — Milošič Jožef, Janžki vrh št. 53, Ptujska gora. — Furman Ivan, Po-koše št. 14, Gornja Polskava. — Marija Skok, Tržeč 37, št. Vid pri Ptuju. — A. Horvat, Medvedce št. 5, Majšperg. — Te nerešene zadeve ie zavarovalni odsek moral zadržati, ker je dobil tako naročilo. Ponovno opozarjamo, da se mora sedaj zaradi nastalega slučaja vsaka prijava posebej preiskati in da zato ni mogoče ustreči prošnji takoj! Vsak pa, ki mu po pravici gre zavarovalnina, jo bo v smislu pravilnika tudi prejel. . — Zavarovalni odsek.
glasiti se je treba vsaj do 14. junija v pisarni na Aleksandrovi cesti 6 I ob sredah in sobotah od 8. do 10. ure, ali pa pri predsednici g. Kat. Bauman, Cvetlična ulica 23. Marijini častilci! Porabite to lepo priliko in pohitite v naše slovensko lurško svetišče, v Rajhenburg! Romanja se lahko udeležijo tudi nečlaniee, kakor tudi možje in fantje.
Konjice. Prvo nedeljo v juniju smo posvetili Slomžeku in veliki težnji našega naroda po
njegovi beatifikaciji. Možje in fantje so v izredno velikem številu prejeli sv. obhajilo ter ga darovali v namen Slomšekove beatifikacije, Pridigo je imel prof dr. J. H o h n j e C, ki je začrtal velevažen pomen katoliške vere med slovenskim ljudstvom in svetniškega vzornika katoliškega življenja. Popoldne je bila Slomše-kova proslava v Katoliškem društvenem domu, ki je bil poln občinstva. Glavno besedo je imela mladina, ki je z deklamacijaml, pesmimi in lepimi prizori proslavila spomin največjega mla-dinoljuba, ki ga je Bog dal slovenskemu narodu: škofa Slomšeka. Predsednik Prosvetne zveze g. dr. H o h n j e c je govoril o Slomšeku kot vzgojitelju in prosvetitelju našega naroda ter poudaril neminljivo vrednost Slomšekovih smernic za pravo ljudsko izobrazbo in osobito za pravilno mladinsko vzgojo, ki jo morata voditi dve zvezdi vodnici: katolištvo in slovenstvo.
Šoisfca obvestila.
Dijaški dom v Ptuju. Ptuj s svojo lepo lego in zdravim podnebjem je kakor nalašč ustvarjeno mesto za srednješolsko mladino. Tukaj ni velikomestnega hrupa in prahu, ki bi motil dijaka pri učenju. Okolica mesta je zelo lepa in primerna za sprehode po čistem zraku, tako da zdravje ni ogroženo. Zato je na ptujski gimnaziji bilo vedno dijakov tudi iz oddaljenih krajev naše domovine. Večina njih stanuje v Dijaškem domu, ki stoji tik popolne državne realne gimnazije. V njem je prostora za 120 dijakov. — Z novim šolskim letom 1936-37 preide Dijaški dom v samostojno upravo minorit-3kega samostana v Ptuju za daljšo dobo let. Na ta način se je najbolje uredilo vprašanje vodstva tega zavoda, ki se bo za prihodnje šolsko leto povsem predrugačilo. Očetje minoriti bodo posvetili vzgoji učencev vso skrb, ki ga je svojčas užival. Vzgoja v zavodu bo slonela na versko-moralnem in narodnem principu, ne glede na poklice, katerim se bodo gojenci posvetili. V zavodu se bodo med drugimi adaptacijami uredile nove spalnice in lepa domača kapelica. Jasno je, da bo nova uprava gojencem nudila zdravo in izdatno hrano in vso oskrbo, ki bo v rokah šolskih sester, ki prevzamejo gospodinjstvo v zavodu. Starši, ki žele v prihod-
Zavarovalnina „slovenskega gospodarja".
zagovarja pred sodiščem. Tem bolj naravno je, da naslika žrtev napada, katerega je obsodilo 52 držav, vsaj okoliščine, pod katerimi je bil izvršen prvi spopad.«
»Kako se bo položaj Veličanstvo dalje razvijal?«
»ženeva bo že našla rešitev. Politika Abesi-nije je ostala neizpreme-njena. Kot država-člani-ca Društva narodov ra-5una na ženevsko ustanovo (Društvo narodov). Je dovolj manjših držav, katerih se tiče ta zadeva ravno tako kakor nas samih.«
Iz Gibraltarja je pripeljala anglešk. ladja »Oxford« neguša v luko Southamplin, odkoder je odpotoval 3. maja v London, kjer ga je ljudstvo navdušeno pozdravljalo.
»Ali ti je ljubše, če te pri cerkvi na sejmišču ali pa v mestu na trgu?«
»Poskusi! Tedaj se bova kje drugje videla.«
»Hoho, ali misliš, da sem taka neumna koza, da si bom jezik opekla? Človek lahko najhujšo resnico tako pove, da mu niti najstrožji sodnik nič ne more. Recimo: povsod ti bom oznanila, kako dobri ljudje so bili stari Ravnjaki vse čase in da se nihče ni k njim zatekel, da mu ne bi bili pomagali. Zdaj pa veje drug veter na Ravnah. Mladi Ravnjak je nagnal ubogo, zapuščeno, preganjano dekle. Siromašen bajtljar, ki sam nima dovolj kruha, pa jo je vzel pod streho ...«
»Lažnivka!« se je jezno zadri kmet; »nihče na vsej Bistrici je ne vzame.« .
»Hribernik jo. Sicer je revež, sedem otrok ima in le eno kravo, ampak srce ima. Tudi Lenart mi je obljubil; le besedo mu rečem in jo bo.«
Jerca se ni lagala, le zamolčala je nekaj: namreč to, da je kočarjema ponudila sto petdeset dinarjev na mesec za ciganko.
Ravnjaku je vzelo besedo in razburjeno se je igral z verižico na uri. Potem je rekel:
»Če imaš že toliko kam z žensko, kaj potem pri meni sitnaš?«
»To ti hočem dopovedati! Prvič zaradi tega, ker dekle na Ravnah več vidi in se več nauči pa tudi b olj preskrbljeno je kakor pri kaki bajti. Drugič
in poglavitno zaradi tega, ker na Ravne kaj dam, že zaradi tvojih prednikov, in bi mi bilo žal, če bi prišle Ravne ob svoje staro dobro ime.«
»Presneta Hruplja, prisiliti me hočeš, da obdržim cig*anko,« je zaškrtal.
»Prisiliti? Nikakor ne. Če je z dobro voljo ne obdržiš, ti je na nobeno vižo ne pustim. Ne, ne, silim te ne. Kar zdaj grem gor po njo in jo odpeljem h Hriberniku.«
Zasukala se je proti vratom. Tedaj je zavpil gospodar za njo:
»Stoj! Sem pridi! Zmeniti se morava.«
»Če mi hočeš kaj naročiti, hitro povej!« je odvrnila* »časa jaz ne kradem.«
»Kdo mi reče, da ciganka, ako pri nas ostane, ne bo počenjala bogve kaj?«
»To more za človeka reči samo Bog. Če ti bo kaj škode napravila, ti jo bom jaz povrnila. Za prvi čas pa, ko še ne zna delati, ti plačam sto in petdeset dinarjev na mesec za njeno hrano in stanovanje. Sto ti jih kar zdaj nadam.«
Segla je v žep in privlekla denarnico.
»Obdrži svoj papir!« je zagrmel. »Ali misliš, da mi je za teh nekoliko par? Ako dovolim ciganki, da sme ostati, ji dovolim le zaradi tega, da ne more nihče reči, da sem trdega srca in da se na Ravnah ne držimo več starih krščanskih navad.«
njem Šolskem letu dati svoje sinove v Dijaški dom v Ptuju, naj naslovijo svojo prošnjo (brez koleka) na: Ravnateljstvo Dijaškega doma v Ptuju, Minoritski trg 3. Vzdrževalnina bo znašala mesečno 450 Din za gojenca, ki se plača vsak mesec naprej. Posebni izdatki za knjige, šolske potrebščine, zdravnika itd. se poravnajo posebej. Vsak gojenec mora prinesti s seboj potrebno obleko. Kaj- vse mora imeti, se bo sprejetemu prošnjiku naznanilo obenem z rešitvijo prošnje na priloženem »naročilu«.
Sprejem v kn.-šk. dijaško semenišče v Mariboru. V ta zavod se sprejemajo duševno in telesno zdravi ter nadarjeni sinovi krščanskih staršev iz lavantinske škofije, ki kažejo veselje do duhovniškega poklica in so dovršili kak raz-
Velika Nedelja. V soboto dne 6. t. m. smo ob ogromni udeležbi ljudstva izročili materi zemlji truplo pokojnega g. Antona Hržič, po domače Boštjanovega ata, pod katerim imenom ga je poznala cela okolica. Pokojni je bil večkratni in tudi sedaj predsednik občine Velika Nedelja ter obenem tudi cerkveni ključar. Bil je globoko veren ter izredno dobrega srca, takorekoč oče siromakov. Kot župan je bil izredno prijazen do vsakogar, in ako je bilo potrebno, je znal tudi vsakega očetovsko poučiti in posvariti. Vsakemu, kateri je imel vsaj enkrat priliko ž njim občevati, se je gotovo trajno utisnil v spomin njegov prijazen in dobrodušno smehljajoč obraz. Pokojni je bil star šele komaj 61 let ter ima še živa očeta in mater od kojih je oče star 89, mati pa 86 let. Blagi Anton! Počivaj v miru, mi pa Te hočemo ohraniti v trajnem spominu, saj si nam bil v življenju tako-lekoč nekak svetilnik in to v verskem, kakor tudi v gospodarskem oziru. Težko prizadeti družini naše sožalje!
Makole. V nedeljo dne 24. maja smo položili k večnemu počitku posestnico Ljudmilo Tacin-ger, rojeno Bračič, staro 35 let. Dve leti je tr-
red klasične gimnazije, kakor tudi oni, ki mislijo po prestanem sprejemnem izpitu vstopiti v I. razred državne klasične gimnazije v Mariboru. Učenci realnih gimnazij ne morejo postati gojenci semenišča. Nekolekovane prošnje za sprejem, opremljene s potrebnimi dokumenti (rojstno-krstni list, zadnji šolski izkaz, davčno potrdilo, zdravniško spričevalo), se morajo najpozneje do 31. julija potom pristojnega župnijskega urada poslati na lavantinski kn.-šk. Ordinariat v Mariboru Prošnjiki, ki bodo polagali sprejemni izpit za vstop v gimnazijo v Mariboru, se naj po prestanem .izpitu predstavijo ravnateljstvu dijaškega semenišča (Koroščeva ulica 12, nasproti klasične gimnazije). Vsi ostali prošnjiki pa naj to store v času od 27. do 31. julija t. \
pela na mučni in neozdravljivi jetiki. Rajna je bila dobra žena in skrbna gospodinja; svojemu možu je morala zapustiti tri male, nepreskrbljene otročičke. Nad vse priljubljen ji je bil »Slov. gospodar«, ki ga je prav rada čitala. Na zadnji poti jo je spremljalo mnogo znancev, prijateljev in sorodnikov. G. župnik ji je pri odprtem grobu v slovo spregovoril prisrčne besede. Dobri Milki naj bo Bog milostljiv sodnik, preostalim pa naše iskreno sožalje!
Sv. Andraž v Slov. goricah. Pri nas so zapeli zvonovi in naznanili po vsej okolici tužno vest, da Je od trudapolnega dela, okrepčan s tolažili sv. vere, zatisnil oči v starosti 45 let naš dober in ugleden faran in član Apostolstva mož Bez-jak Anton iz Vitomarec. Bil je mnogoleten član občinskega odbora in obenem vršil težko službo mesooglednika. Pogreb, ki se je vršil ob navzočnosti vseh sorodnikov in znancev č. g. župnika, občinskega odbora, je g. župan Tomaž Toš v kratkih in resnih besedah opisal njegovo požrtovalno delo. Iskal je zdravja pri mnogih zdravnikih, a ni ga našel. Zapušča ženo in dva sinova. Dragi Anton, počivaj v miru v prera-nem grobu!
Sv. Jurij ob južni žel. Po dolgi in mučni bolezni je preminula na binkoštni pondeljek ob pol 10. uri dopoldne posestnica Urška Voga v Kladju št. 2, v 49. letu svoje starosti. Spavaj mirno in sladko nam nepozabna Urška, ohranili Te bomo v trajnem spominu in molili za Te. Bog pa Ti naj bo dobrotljiv plačnik za vse Tvoje delo na zemlji! žalostnemu možu in otrokom ter drugim preostalim pa izrekamo naše iskreno sočutje in sožalje!
Sovjefshi zahoni.
List »R. g.« z dne 17. maja poroča po moskovskih »Izvestijah« to-le: »Mlad inženir moskovskega »E1 ¿ktrokombinata« A. V. Ivanov se je poročil - deklico, kateri je bilo ime Tanja. Ko sta se vzela, je bila Tanja stara 16 let in je še hodila v šolo. Po enem letu sta dobila dete in še po enem letu sta se ločila. Ko so Ivanova vprašali po vzrokih, zakaj je zapustil mlado ženo in razdrl ravno ustanovljeno družino, je odgovoril: Kaj hočem narediti? Ona mi več ne vzburja krvi.
Ivanov se je oženil drugič in sicer z delavko istega »Elektrokombinata«, po imenu Nina. Rodila mu je dete in potlej sta se ločila. Zdaj pa je Ivanov navajal druge vzroke za ločitev zakona. Kri mu je še vzburjala, a žena je bila slaba gospodinja, vse je bilo preveč kuhano ali pečeno. Pri tej plači, katero je imel, v gospodinjstvu ni mogel shajati.
Ivanov se je oženil tretjič z uradnico istega podjetja z imenom Tosja. Ta zakonska vez je pa trajala le dva meseca. Ivanov se je izrazil, da je to bilo le silno stremljenje. Ljubezen je svobodna — je govoril svoji ženi pri slovesu — ljubezen je kakor ptička. Treba ji je leteti.
Inženjer se je oženil četrtič. Novi ženi je bilo ime Lida. Bila je učiteljica in po I anovem besednem opredeljen ju »mirna baba«. Toda eno leto je prešlo in zopet ni več držalo. Zakaj? Pokazalo se je, da je bila prvič »huda kot caplja«, — drugič si je »vsled pranja ogrdila roke« in tretjič je bila čisto navadna ženska.
»A, zdaj Ravnjaka zopet poznam. Z besedo moram nazaj. Nisi, kakor je toliko drugih dedcev, ki jih -je deset za en cent — kakor ti je na primer ujec Miha: le povej mu! V tebi tiči še duh starih Ravnjakov.«
»Kar pusti take prilizavne besede; ne vžgejo me in tebi se ne podajo. Sicer pa še nisem do kraja povedal. Ciganica sme ostati pol leta na poskušnjo. Ako se do tedaj ne naredi, so tudi po šestih mesecih naše duri tako široke, da bo lahko zletela ven.«
»Prav mi je, kakor praviš. O Šentkatarinjem bova dalje govorila. Da je ciganka na Ravnah v dobrem varstvu, to itak vem; zato se ti že zdaj zahvalim. Zdaj moram pa res iti. Zbogom!«
Ko je odhajala, je komaj zadržala smeh. Odhitela je po stopnicah gor, da bi videla svojo varovanko.
Ciganka je sedela zraven svoje postelje v Kristi-nini kamri in se je jokala. Iznenada se je v durih prikazala Jerca. Nekaj trenutkov je strmela v dekle, potem se je oglasila:
»Vanda, zdaj te bi skoraj ne bila spoznala, tako čedno si oblečena. Lepo se ti poda... Toda ti si se jokala. Kaj ti je?«
^ »Nič, nič,« je ihtela ciganka; »ali ostati ne smem več v tej lepi hiši. Stara gospa in mladi gospod me
bosta nagnala. Kam naj grem? Nazaj moram v tabor in tam me bodo ubili.«
»Vanda, nikar si ne delaj skrbi in obriši si solze! Na Ravnah lahko ostaneš, dokler te je volja. Vse je v redu, gospodar mi je obljubil.«
»Gospodar? To je mladi gospod, kajne? Oh, tega se bojim, ta tako grozno gleda!«
»To je bilo le v začetku, ko ni vedel, kako je s teboj. Dober človek je in skrbel bo zate kakor za druge posle. Mati, Nana, ta šele je dobra duša! Ce boš lepo okoli nje, ti bo kakor prava mati.«
Zopet so se odprla vrata in prisopla je Kristina.
»Vanda, Vanda!« je zaklicala, »zdaj je vse prav. Srečna si, ni ti treba od hiše. Skupaj ostaneva za zmerom in skrbela bom zate, kakor da si mi sestra.
»Da, da, Kristina je pridna, nje se drži!« je potrdila Jerca; »zdaj pa poslušaj, Vanda, kaj ti rečem. Pametna bodi in ne delaj neumnosti! Lagati se ne smeš, vzeti ne smeš ničesar, ampak zmeraj prositi, če bi kaj rada. Pri delu bodi marljiva, na besedo ubogaj in nikoli ne godrnjaj!«
»Tudi, če me bodo tepli, ne bom rekla ničesar,« je odvrnila ciganka.
»Vanda, tepsti te nihče ne sme, to ne sme biti,« je vzkliknila Kristina.
Oster nastop Italijanov proti plenilcem v Addis Abebi.
Po odhodu neguša iz Addis Abebe je pričela splošna plenitev in opustošenj? mesta. Italijani so aretirali v abesinski prestolici krog 1500 domačinov. Vsi so bili radi p-mitve in ker niso hoteli izročiti orožja, ustreljeni v skupinah po 40 do 50 naenkrat v štirih skladiščih, ki se nahajajo krog kolodvora. Novo italij. letališče in odkritje negušovega žitnega skladišča.
V Debri Markosu so pričeli graditi veliko letališče, na katerem bodo lahko pristajala tudi težka letala. V bližini De-bre Brethana je oddelek askarov odkril skrivno skladišče neguševe vojske in v njem 30 t živil.
Zopet je sledila :azporoka in Ivanov se je oženil petič. Ta akon se nahaja sedaj v stadiju spoznavanja, a kakšen bo konec po zgledu prvih štirih, ni težko povedati.
V teku nekoliko let je torej imel Ivanov pet žen in dva zapuščena otroka. Verjetno je to edinstven slučaj v svojem načinu! Prva žena Ivanova, Tanja, se je čez nekaj mesecev zopet omožila, a po enem letu se je razdružila tudi z drugim možem, imajoč v perspektivi tretjega. Druga, Nina, ko ji je povedal, da se loči od nje, je odgovorila, da je takih moških kot je on dosti, bo živela brez njega. Tretja, Tosja, po-jasnuje sedaj, da so jo očarale lepe Ivanove brke, sicer je bila pa znana ž njim le en dan pred poroko.
Drug slučaj! Aspirant Gorkovskega pe-dagogičnega zavoda V. M. Nikitin, naha-
jim m si nJO-rTL
Šele pri Slovenjgradcu. Prejšnji teden se je poročil Virtič Maks, posestniški sin, po domače Karnar, s Štefko Strmčnik, hčerko uglednega kmeta v št. Martinu na Brdeh. želimo obilo sreče! -— Našemu lovcu se je posrečilo, da je vlovil žive kune, in sicer dve mladi in eno staro. Kdor bi se zanimal za takšno žival, naj se obrne na selske love-.
Marenberg. Tukajšnji organist in cerkovnik g. Frani Raisman se je pred kratkim preselil odtod k Mariji Snežni in je tako pri nas mesto organista spet izpraznjeno.
Studenci pri Mariboru. (Tatvina vrtnic.) Nedavno je opazil neki gojitelj vrtnic v Studencih, da nekdo ponoči razdira kar plot in krade vrtnice. žrtvovali so se možje in čuvali ponoči preteklo soboto. Po 10. uri se je zaslišalo pri bližnji gostilni veselo pomenkovanje, da se bo jutri, to je na binkoštno nedeljo^ dal napraviti dober »kšeft« z lepimi vrtnicami. Ko so lučke ugasnile v okolici, je prihitela trojica paglavcev, ki so takoj začeli razdirati plot kot že zreli vlomilci, da bi se polastili cvetočih vrtnic. A pojavili so se čuvaji, tatinska mladež pa razkropila na vse strani. In počel se je lov za glavnim krivcem, oziroma voditeljem teh mladih tatov, ki se je zatekel na dvorišče bližnje gostilne ter se tam skrival po kotih. Naenkrat pa ga je trdo prijela moška roka in je odjeknilo: »Zdaj pa te imam!« Nepridiprav se je sicer vrgel na tla, a mu ni nič pomagalo. Krepke roke so ga prijele pri glavi in nogah in odvedle na kraj tatinskega poskusa, kjer se mu je izpra-ševala vest in so se dognala imena njegovih po-magačev. Ta žalostni slučaj posveti v nravstveno izprijenost teh mladičev in neverjetno brezbrižnost staršev, ki dopustč, da se otrok potepa ponoči in počenja, kar hoče.
Fram. O binkoštih smo obhajali tridnevnico v čast presv. Srcu Jezusovemu. Dvakrat na dan nas je preč. g. pater Gabriel Planinšek vodil k prestolu božje ljubezni in milosti. Radi smo poslušali blagega gospoda in smo mu hvaležni za prelepe govore, pri sklepu pa prostorna cerkev skoro ni mogla sprejeti vseh poslušalcev. Vsa župnija se je posvetila božjemu Srcu, na kar se je razvila veličastna procesija, v kateri so fantje nosili nov blagoslovljen kip presv. Srca v novo Matekovo kapelo. Veličasten kip z dvema angeloma je umetniško delo kiparja g. I. Sojča v Mariboru, vsa dela pri kapeli z malim zvonikom pa je vodil skoro ve-
jajoč se na dopustu enega iz kolhozov Okulovskega kraja, se je seznanil z deklico po imenu Panja. Zjutraj sta se srečala, zvečer skleneta zakonsko zvezo, torej ni bilo ne deset, ne pet dni, marveč samo deset ur znanja med njima. Panja je kmalu postala mati, no zdaj je pa prišlo na dan, da je Nikitin že oženjen. Odšel je k svoji družini. Panja ne more biti pri njem. Naznanila je celo zadevo sodišču, a tam ni znala povedati, kje živi, s čim se peča in koliko je star. Sovjetski list pristavlja k temu: »Kakšno je to odnošenje k zakonu, k družini in k človeškim čustvom?«
Taka poročila prinašajo moskovska »Iz-vestja«. Emigrantski ruski listi jih pona-tiskujejo. Žalostno že mora biti v resnici, ker se sovjetski list zgraža nad sovjetskimi zakoni!
dno sam g. Lešnik ter dal vanj napeljati tudi električno razsvetljavo; slikal je kapelo gosp. Fras. V času, ki skoro ne pozna več idealov in žrtev, ko svet išče le svoje koristi in malovred-no uživanje, je g. Ferdinand Lešnik s svojo enako dobrotljivo gospo Antonijo neverjetno veliko žrtvoval za umetnino trajne vrednosti, za to, kar je res lepo in plemenito; oba sta pripravila božjemu Prijatelju krasno svetišče, si zagotovila po smrti njegovo plačilo, na zemlji pa trajen in nad vse časten spomin!
Jarenina. V ndeljo dne 14. t. m. se vrši v Ja-renini ustanovni občni zbor Kmečke zveze za župnijo Jarenina. Kakor si drugi stanovi potom svojih organizacij izvojujejo svoje pravice, tako si bo tudi kmet potom svoje stanovske organizacije moral priboriti svojemu stanu primerno in človeka dostojno eksistenco. Vedite,
PRI LJUDEH VISOKE STAROSTI. KI TRPE NA NEREDNEM IZTREBLJANJU, nudi često naravna
FRANZ-JOSEFOVA
grenčica, užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni, zaželjeno izčiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod
FRANZ-JOSEFOVO
vodo!
Osi. reg. S. br. 30.474 35
i um d m —mui i h i h i i'i m i iiM mm"™—«a»«»«
kmetje, da le v močni stanovski organizaciji, v samopomoči je naša rešitev. Zato naj sleherni kmet, ki želi, da se današnji gospodarski položaj zboljša, pristopi k Kmečki zvezi! Pristopijo pa naj seveda tudi kmečki delavci in vini-čarji, ki po značaju svojega dela pripadajo k kmečkemu stanu. Posebej so pa še vabljeni naši kmečki fantje, od katerih je predvsem odvisno, kakšna bo bodočnost našega kmečkega stanu!
Ormož. Ustanovni občni zbor Kmečke zveze za župnijo Ormož se bo vršil v nedeljo dne 14. t. m., ob 8. uri zjutraj, v dvorani Kletarske gostilne v Ormožu. O potrebi in namenu stanovske kmečke organizacije bo govorilo več govornikov ter se bo izvolil odbor, ki bo vodil nadaljnje delo krajevne organizacije ormoške za koristi in pravice kmečkega stanu. Kmetje in kmečki ljudje, edino potom svoje stanovske organizacije Kmečke zveze boste uspešno branili in zastopali svoje koristi v splošnem državnem občestvu, zato vsi na ustanovni občni zbor naše Kmečke zveze!
Majšperg-Medvece. Ni ga človeka, posebno v današnjih časih, da bi ne imel polno rok dela in skrbi za življenjski obstanek, Toda vse delo zaostaja radi pogostega dežja, zraven tega pa
še nebodijihtreba vremenske nesreče. Tako je dne 28. maja bila strašna nevihta z deževjem. Grmelo in bliskalo je, da je bilo kar groza človeka. Okoli pol štirih popoldan je strašno za-grmelo in strela je udarila v s slamo krito poslopje posestnika Horvata, ki je bilo hipoma v plamenih. Domači so mislili, da je udarilo pri Lampretu ter niso slutili, da gori streha nad njimi; šele ko so opazili val dima, kateri se je kotalil mimo oken stanovanjske hiše, so prestrašeni stekli na plan, da rešijo iz gorečih plamenov sebe in živino. Posestnik Horvat je planil, ko je videl celo poslopje v plamenih, hitro v hlev, že močno napolnjen z dimom. Z mukami se mu je posrečilo, da je rešil živino in sebe. Nato so prihiteli sosedje in drugi ljudje reševat, karkoli se je dalo. Ker je bila tudi stanovanjska hiša lesena, je pogorelo vse do tal. Škoda se ceni do 30.000 Din. Ker nikdo ne zna, kedaj ga lahko doleti slična ' nesreča, odprite vaša srca in pomagajte ubogemu v nesreči, ker je v resnici zelo pomoči potreben. Ne zapirajte pred njim vrata, ker — njegova mu je uničil požar!
Gornja Ponikva. Prostovoljna gasilska četa na Gornji Ponikvi bo vprizorila v nedeljo dne 14. junija, popoldne po večernicah, v župnijski uti dramo iz svetovne vojne v šestih dejanjih: »A njega ni.« Pretresljiva vsebina bo marsikoga ganila do solz, nekdanjim borcem iz svetovne vojne pa bo osvežila spomin na one strašne dni, ko so na bojnih poljanah izkrvaveli najboljši sinovi našega naroda. V igro so vpletene mnoge narodne pesmi. K obilni udeležbi naj-uljudneje vabi odbor;
Zdole. (501etni jubilej srečnega, lepega ter vzornega zakona.) Tam doli v Posavju, v sredi lepih vinogradov, na lepih Zdolah, bosta junija stopila pred božji oltar zakonca Janez in Marija Zorko in se v krogu svoje družine zahvalila Vsemogočnemu za varstvo božje in za vse prejete dobrote, ki sta jih prejela v teku 50 let skupnega življenja. Janez Zorko se je rodil 24. aprila 1861 na Raztezu pri Rajhenburgu kot sin posestnika in krojača, že v zgodnji mladosti se je izučil krojaške obrti pri svojem očetu, poz neje bil kot samostojen mojster v Zagorju ob Savi, Raztezu, Artičah in Zdolah. Leta 1886 si je izbral za življenjsko družico Marijo, rojeno Lampranger v Pesjem pri Vidmu leta 1866. V dobi izvrševanja svojega poklica je oprostil 26 vajencev, med temi 3 sinove. V lepem in srečnem zakonu se njima je rodilo 10 otrok, od katerih živi še pet in sicer dva, Joža in Janko, kot samostojna krojača v Zagrebu, starejši sin Miha je krojač v Franciji, ena hčerka je poročena v Zagorju ob Savi, ena pa v Inomostu. življenje jima ni bilo z rožicami postlano. Borba za obstanek, številna družina, dolgotrajna bolezen žene, katero je sam ozdravil s kopeli po Kneipovi metodi, ko so bila vsa druga zdravila brezuspešna. Toda ona je vedno -aupala v božjo pomoč, vse križe in težave je voljno in mirno prenašala. On in njegova žena sta bila verna in vzorna katoličana in sta v tem duhu vzgojila tudi svojo družino. Je tudi zvest naročnik »Slovenskega gospodarja« skozi 40 let. Zdolani in vsi njegovi prijatelji njima k temu jubileju prav iskreno čestitamo in kličemo še na mnoga leta in prosimo Vsemogočnega, da tli nam in naši lepi slovenski zemlji še mnogo tako lepih in tako vzornih zakonov!
.iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM^
„Slov. Gospodar" starte :
celoletno Din 32.— polletno Din 16.— četrtletno Din 9.—
-*IIIIIttlllttlttrii1UlItiltl»fIH:ft£II(lI»TrTffMinTtfTttlltttinilI1T»tIllITIlMM(tIlltlCTIIllflTiim>inTltltllll>H*-
Slomšekovi prazniki v Mariboru.
Pogoji za polovično vožnjo v Maribor od 20. junija do 1. julija 1936.
tev napravijo kar najlepše, da bo v čast tudi kraju samemu.
Ministrstvo za promet je z odlokom M. S. št. 4556 z dne 13. marca 1936 dovolilo 50% popust udeležencem Slomšekovih praznikov pod sledečimi pogoji:
1.	Vsak udeleženec mora imeti Poziv-objavo, to je: izkaznico Slomšekove družine v Mariboru.
2.	S to izkaznico kupi na odhodni postaji celo vozno karto do Maribora. Poleg te izkaznice pa še železniško legitimacijo K 13 za 2. Din.
3.	Brezplačen povratek je dovoljen vsem, ki bodo imeli na izkaznici potrdilo udeležbe od strani Slomšekove družine ter na rumeni legitimaciji potrdilo mariborske postaje.
Prosimo vse, da pravočasna poučijo udeležence, posebno, da morajo že naprej imeti našo izkaznico, ker sicer ne bodo dobili železniške legitimacije. Naše izkaznice imajo na razpolago /si župni uradi obeh škofij, poleg tega pa smo jih razposlali v prodajo tudi sledečim prodajalnam: Prodajalna Ničman v Ljubljani, Mohorjeva knjigarna v Ljubljani, Mohorjeva knjigarna v Celju, Slomšekova zadruga v Celju, Knjigarna Krajec v Nove— mestu, Knjigarna KTD v Kranju, Tiskarna sv. Cirila v Ptuju, Odbor za Ciril-Metodovo p '~vo v Zagrebu, Ulica sv. Cirila in Metoda 23, Tomaž Ulaga, katehet v Belgradu, Krunska ulica 23. — Iz drugih krajev naj udeležencu jjaročijo našo Poziv-objavo —naravnost na naš naslov in pošljejo v znamkah Din 3.50, nakar jim dopošljemo izkaznico in znak.
Razsvetljava Maribora.
Za Slomšekove praznike se bo Maribor obdal V svečano razsvetljavo. Razsvetljava naj se izvrši po sledečem redu:
1.	Na vseh vrhovih okrog Maribora, posebno na bližnjih, naj dne 27. junija zvečer zagorijo kresovi.
2.	župnije naj razsvetlijo vse cerkve od zunaj z žarnicami in reflektorji.
3.	Javna poslopja, posebno mestna, bodo na primeren način razsvetljena z električnimi žarnicami.
i. Trgovci naj razsvetlijo svoje izložbe. Razsvetljavo naj prijavijo Slomšekovi družini, da more ta prijaviti Mestnemu električnemu podjetju in Fali, da dobijo nato ti trgovci popust enodnevnega toka pri mesečnem obračunu. To ugodnost imajo vsi; prijaviti se morajo vsaj do 25. junija.
5.	Ob polnočnici naj bodo vse hiše na Slom-šekovem trgu razsvetljene tudi s svečami na oknih, in sicer od časa od J412. ure ponoči do konca službe božje.
Maribor, mesto elektrike, naj to noč, dne 28. junija, zažari v lučih, ki naj pričajo o naši gorečnosti za naše vzvišeno delo Slomšekove bea-tifikacije.
6.	Razsvetljava naj traja: dne 27. junija od 8 zvečer do 12 ponoči; dne 28. junija vso noč in dne 29. junija od 8 do polnoči.
Slomšekov rojstni doni.
Z vlaka se zelo lepo vidi Slomšekov rojstni dom. Zato bodo Ponkovljani za Slomšekove praznike dom okrasili z mlaji in zastavami, da bodo udeleženci z vlaki mogli videti, kje da je rojstni kraj našega Slomšeka. Prosimo zato tem potom domačine v Ponikvi, da to okrasi-
Vsakdo mora imeti znak in izkaznico!
Ne le oni, ki pridejo z vlaki, tudi drugi, ki pridejo peš ali z vozovi v Maribor, morajo imeti izkaznice. Ljudje, ki ne bi imeli izkaznice, ne bi mogli tako slediti prireditvi, kakor je potreba. Izkaznica ima 1 tudi sicer bogato vsebino, lepo naslovno sliko ter stane samo 2 Din. Znaki so posebno fine izdelave v obliki svetinjice. Te svetinjice bodo tudi blagoslovljene in zato je potrebno, da jih imajo vsi udeleženci. Tudi priporočamo, da si vfeakdo, ki bo moral v teh dneh ostati doma, oskrbi za spomin na te praznike znake. Znak ima r.r, eni strani podobo Marije Pomagaj na Brezjah, na drugi strani pa podobo služabnika božjega škofa Antona Martina Slomšeka.
Kraji, kjer je Slomšek deloval.
Iz raznih župnij, kjer je Slomšek deloval, že prihajajo prijave o posebno častni udeležbi. — Med temi kraji so tudi zastopani oni iz Koroške. Prosimo sedanje dušne pastirje v teh krajih, da opozorijo svoje župljane na to!
Na konjih ne, le na kolesih!
Pošiljamo tem potom odgovor vsem, ki so nas vprašali, če lahko nastopijo kot konjeniki, da konjenikov nimamo na sporedu, le fantje na kolesih imajo svojo skupino in svoj program.
Slovenski fantje kolesarji!
Po dosedanjih prijavah pride v Maribor nad 2000 fantov kolesarjev. Med temi prijavami še nimamo onih, ki ni^o organizirani v naših društvih. Tem javljam», da se lahko pridružijo, ako bodo izpolnili slecfeče: Dohod v nedeljo 28. junija zjutraj do pol 6. ure, ob 9 sv. maša na Slomšekovem grobu, ob 10 zbor fantov, ob pol 6 popoldne odhod na Tezno, kjer pričakajo tovariše iz Kranjske. Sprevod koledarjev skozi mesto. Zbor kolesarjev na trgu Svobode. Zvečer ob 10 zbiranje za sprevod z bakljami. Vsak naj vzame seboj: Prometno knjižico, luč na kolesu, belo srajco in modro kravato, denar. Samo prijavljeni bodo lahko shranili kolesa pod nadzorstvom za odškodnino 1 Din. Kraji in župnije, kjer se prijave niso še izvršile, se opozorijo na to, da naj fantje čimpreje stopijo skupaj zbčrejo prijavo ter jo pošljejo na naslov: Mirko Geratič, Maribor, Koroška cesta 1, ki vam pošlje podrobna navodila i
Podpisane prošnje o il pošljite takoj!
Prečastite župne urade prosimo, da takoj odpošljejo podpisane prošnje na kn.-šk. ordinariat, kjer tega še niso storili!
Ne pozabite na kresove!
Dne 27. junija zvečer naj v vseh krajih na vrhovih gorijo kresovi, Dosedaj imamo že do 1000 kresov prijavljenih. Vsa Slovenija naj žari ta večer! Posebno okolica Maribora naj na to ne pozabi!
Posebni vlaki,
Posebne vlake bomo organizirali tako, da bo mogoče hitro dospeti v Maribor tako 28. kot tudi 29. junija. Voznega reda danes še ne moremo objaviti, ker nimamo še vseh prijav. Nekateri odlašajo prijavo za zadnje dni, kar nam otežkočuje ureditev. Približno prijavo udeležbe sporočite tudi domači odhodni postaji!
Vozovi.
V mestu Mariboru samem bo velik promet, zato priporočamo onim, ki pridejo z vozovi, da
jih lepo ovenčajo, da jih pa previdna vozijo po mestu točno po predpisih! Za vozove, ki ne bodo našli prostora v običajnih svojih prostorih, bomo določili posebne prostore, Vozniki, držita se reda!
Peter Rešefar rešefari.
Kratica JNS pomeni: Jedina Nesrečna Stranka.
Potujoči kongresi. JNS ima sedaj v vsaki banovini kongrese. Kdor je tako pazljivo zasledoval to stvar kot jaz, je mogel ugotoviti, da so na vseh kongresih isti ljudje. Gredo iz kraja v kraj, kakor da vodijo cirkus, z edino razliko, da ni publike. Treba bo na vsak način, da jim pomagam, ker bo to le preveč utrudljivq za nje.
Dr. Kramer poje: Raztresene sem ude zbral, ne vseh, a kdor pregleda te, spozna JENESE.
Jeftič izgublja. Ta teden je zapustil Jeftiča njegov najzvestejši poslanec Ilija Mihajlovič. Jeftič je bil tako obupan, da je dal takoj ustreliti svojega psa. Noče, da bi dal jaz v list, da ga niso zapustili le ljudje, ampak celo njegov zvesti psiček.
Jeftič ne more biti sprejet v JNS. Ker Je Jeftič samo vodja, ne more biti sprejet v JNS, ker ta že ima drugega vodjo. Toda jaz vkljub temu predlagam, da ga naj sprejmejo, naj se pa z Uzunovičem za roko držita kot dva slepca. če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta.
Zborovanje kriminalistov v Jugoslaviji. Te dni so prišli v Belgradu skupaj iz vse Evrope ljudje, ki morajo biti bolj prefrigani kakor so največji falotje, sicer jih ne morejo loviti. Zgodilo pa se je, da so v Sarajevu si nakupili lepih spominkov in ko so odhajali, niso imeli nobenih več v žepu. Nekdo je napravil šalo in je vse obkradel. Seveda jim je v redu dal nazaj, če imajo ti čudoviti ljudje tako, da jim da vsak vse nazaj, kar je ukradel, tedaj jih jaz Peter Rešetar prosim, naj ostanejo še nekaj časa v Jugoslaviji, da dajo nazaj vsi korupcio-nisti, kar sp pokradli, pa bo denarja kakor toče!
Kaj dela Maček ? Sedaj so vendar že počitnice in sedaj mora biti na odmoru! Drava sama teče in politika tudi sama teče. Maček pa nič ne reče.
Slovensko zastavo so na Hrvaškem raztrgali.
To je res in se ne da več popraviti. Toda jaz vem še nekaj drugega: Našim liikarjem so čebulo iz rok jemali, pa jo poteptali. Meni so re-šeto raztrgali. Dosedaj sem molčal, kakor Maček, sedaj pa ne bom več! Dokler ne dobim zadoščenja, tako dolgo ne sme noben hrvaški potujoči trgovec s trgovino na trebuhu pred mene stopiti!
Počen pisker. Naša zemlja je počen pisker. Komaj je nehala vojna sapa uhajati v Abesi-niji, že se je pokazala razpoka drugod, tam na daljnem Vzhodu. Na Francoskem se je tudi pokazala razpoklina, iz katere se tako čudno kadi. če nočem, da se bo ta pisker v celoti raz-letel, bom moral za nekaj časa odložiti rešeto in postati piskrovezec, da se ne zgodi še kaj hujšega. Sedaj so brezposelni Viljem, Alfonz ( morda mi bodo pomagali. V Nemčiji so zavrgli dosedanjo žico, s katero se je ta pisker vezal, to je mednarodne pogodbe, upeljali pa so novo žico — bodečo. Kako se bo kaj izkazala, danes ne morem povedati.
v
Širite „Slov. gospodarja"!
Poslednfe vesti.
Politične novice v drugih državah.
Stavkovno gibanje na Francoskem. Stavkovno gibanje v Parizu in v bližnji okolici je ostalo neizpremenjeno od našega poročila spredaj. V severni Franciji se je stavkovni val ojačil. Od 8. junija naprej beležijo popolen zastoj v gospodarskem francoskem življenju. Samo v severni Franciji je pričelo s št raj kom 300 tisoč oseb. Govorijo tudi o generalni stavki v rudniških revirjih. Mornarji na rekah so se pri» ključili stavki in onemogočajo plovbo po rekah in kanalih. Stavbni delavci so proglasili generalni štrajk. Ker je tudi papirna industrija v stavki, bodo morali ustaviti časopise. Desničarsko časopisje naglaša zunanjepolitične posledice stavke, ki obsega 1 milijon delavcev in na-stavljencev. Francoska stavka koristi Hitlerju, ki bo položaj izkoristil zase. Tudi Angleži bodo svoje stališče napram Franciji spremenili in je mogoče, da bodo mirno pustili nemško armado ob reki Ren kot obrambo proti prodiranju komunizma iz Francije proti vzhodu.
še o pobegu zlata iz Francije. Odtok zlata iz francoske banke se je ob koncu minulega tedna povečal. Parnik »Deutschland« je odpeljal 5. junija iz Francije v Njujork 303 milijone zlatih frankov. Dne 7. junija je vkrcala ladja »Akvitanija« nadaljnje 203 milijone zlatih frankov za v Ameriko.
Vladna kriza v Belgiji skače sem in tja. Kot drugi je prevzel nalogo sestave rove vlade v Belgiji vodja socijalistov Vandervelde. Ko se je prepričal, da katoliške stranke njegove vlade ne bi podpirale, je vrnil mandat. Kralj je v drugič naročil Van Zeelandu, voditelju katoličanov, naj sestavi vlado.
V Londonu razočarani neguš. Kakor znano, se mudi iz Abesinije pregnani neguš v Londonu. V soboto 6. junija je priredil londonski abe-sinski poslanik cesarju sprejem od strani zastopnikov ali diplomatov tujih držav. Ta sprejem je bilo bridko razočaranje za cesarja. Od sto povabljenih gostov se je komaj polovica odzvala povabilu. Razven finskega poslanika ni prišel k sprejemu niti eden evropski diplomat. Bili so pa zastopniki Kitajske, Japonske, Iraka, Turčije in raznih drugih azijskih držav. Zastopane so bile tudi nekatere južnoameriške republike. Angleška vlada je odposlala samo 1 lorda. Časopisje naglaša, da bo neguš zapustil London, ker je že uvidel, da bi bila njegova pot v ženevo pred Društvo narodov povsem brezuspešna.
Domače novice.
Nenadna smrt po Mariboru obče znane osebnosti. Kapi je podlegel 8. junija zvečer v neki gostilni v Vetrinjski ulici vsem dobro znani stari novinar g. Viktor Kovač, ki se je dolga leta po prevratu težko preživljal. Po prvotnem poklicu je bil rudniški strokovnjak in je imel pod Avstrijo službo rudniškega uradnika v Dalmaciji. Po prevratu se je naselil v Mariboru in je bil dopisnik raznih graških listov. Govoril je več jezikov. Pokoj njegovi blagi duši!
Na klasični gimnaziji v Mariboru bodo sprejemni izpiti za I. razred dne 26. junija. Prošnje za pripustitev k izpitu se bodo sprejemale dne 22. do 24. t. m. Priloge: rojstni list in šolski izkaz. Pripuščeni bodo le leta 1923 do 1926 rojeni učenci in učenke.
Na realni gimnaziji v Mariboru bodo sprejemni izpiti za I. razred 25. in 26. t. m. Prošnje za pripustitev k izpitu, naslovljene na ravnateljstvo in kolekovane s 5 Din, se bodo sprejemale dne 22. do 24. t. m. Priloge: rojstni list In šolski izkaz. Pripuščeni bodo le oni učenci in
učenke, ki so se rodili leta 1923 do 1926, in katerih starši bivajo v okrajih: Maribor, Slo-venjgradec in Prevalje.
Nesreča mladega kolesarja. 131etni Slavko Pristotnik z Meljske ceste v Mariboru je radi zloma vilic na kolesu padel tako nesrečno na cesto, da sa ga prepeljali v bolnico s prebito lobanjo.
Težja prometna nesreča. V nedeljo dne 7. junija zvečer se je zgodila v Mariboru na Tržaški cesti težja prometna nesreča. 261etni stru-gar na železnici Emil Wagner je zadel s svojim motornim kolesom, v kojega prikolici sta bila zlatar Ivan Pfranzel in njegova nevesta Edita Gašparič, ob zadnji del tovornega avtomobila, ki je zavil v stransko ulico. Sunek je pognal vse tri iz motocikla. Wagner se je poškodoval po obrazu in nogah, Pfranzel si je pretresel možgane in njegova nevesta ima nevarno rano na glavi.
Za 1500 Din perila je pokradel neznanec veleposestniku Viktorju Glazerju na Smolniku pri Rušah.
S teletom vred padel v prepad. 411etnega mesarja Ivana Jemec iz Hoč je potegnilo tele na Pohorju nad Reko v 20 m globok prepad. Jemec se je pri padcu težko poškodoval.
Tepež v Radvanju pri Mariboru. V noči na nedeljo 7. junija je prišlo v Radvanju pri Mariboru do tepeža, iz katerega je odneslo 7 oseb poškodbe. 251etnega monterja pri mestnem električnem podjetju Hugona Markona so prepeljali v bolnico.
Huda nesreča mizarja. V elektrarni Fala je delal 541etni mizar Ignac Lederer z Janževe gore. Pri delu ga je najzbrž oplazil električni tok s tako silo, da l^ži že par dni v globoki nezavesti v mariborskj bolnici.
Z zelo nevarnimi poškodbami so prepeljali v mariborsko bolnico Kpnrada Maherja, mesarskega pomočnika od Sv. Lenarta v Slov. gor., katerega sta obdelala dva moška v noči z noži, da je obležal nezavesten v krvi.
Pri padcu s šupe se ubil. Na cementnih tleh v šupi v Počehovi šte. 21 pri Mariboru je našel viničar Peter Zvir 8. junija zjutraj mrtvega na tleh 7oletnega občinskega ubožca Franca žun-ka iz št. Ilja v Slov. goricah, žunko je hotel prenočiti na senu v šupi, pa je padel skozi luknjo in se ubil na cementu.
Smrtonosen skok iz avtomobila. V tovornem avtomobilu prevoznika Rutarja iz Marenberga se je peljal marenberški trafikant Pogorelčnik. Na klancu pri Sv. Ožbaltu se je hotel Rutar izogniti kolesarju in vozniku. Pri izogibu se je naloženi avtomobil močno nagnil na stran, a vendar se ni prekucnil v jarek. Pogorelčnik je pri pogledu na nevarnost položaja odprl vrata avtomobila in je skočil tako nesrečno na cesto, da je obležal s poškodbami po celem telesu in so ga prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je umrl. Smrtno ponesrečeni je bil 80% invalid ter zapušča ženo in tri nedorasle otroke.
125Ietnico obstoja šole v črni pri Prevaljah bodo praznovali letos ob zaključku šolskega leta. šola je bila ustanovljena na pobudo in s podporo grofa Jurja Thurna iz Pliberka leta 1811.
S sedmine v bolnico. V Vrtečah pri Sv. Krištofu nad Laškim so ob priliki sedmine napadli 401etnega dinarja Jakoba Ožeka in so ga obklali z noži ter koli, da so ga morali spraviti v celjsko bolnico.
Stavka stavbnega delavstva je pred nedavnim izbruhnila v Ljubljani, ker zahteva delavstvo od podjetnikov višje mezde. V Ljubljani bo se vršila 5. junija posvetovanja, po katerih bi naj prišlo do končnega sporazuma in bi se naj delo na stavbah zopet obnovilo. Do sporaz-
uma ni došlo in se je ljubljanska stavka 9. junija razširila na celo dravsko banovino.
Dopisi.
Videm ob Savi. Pretekla nedelja bo ostala slehernemu Videmčanu v trajnem spominu. Vršila se je namreč ta dan slovesna proslava 70-letnice rojstva g. dekana, župnika in konz. svetnika Ivana Medvešeka. Velike množice so dopoldne napolnile prostorno cerkev sv. Ruperta in prisostvovale slovesni sv. daritvi, ki jo je ob asistenci daroval slavljenec sam, dočim je v jedrnatih besedah orisal lik katoliškega svečenika g. mestni župnik Klasinc iz Brežic. Po končanem sv. opravilu pa se je lahko rečemo vsa vi-demska fara zgrnila na prostor pred župniščem. Zbrana je bila šolska mladina pod vodstvom g. upravitelja Voglarja, občinski odbor z županom g. Lepšinom, gasilska četa iz Vidma, zastopniki verskih in prosvetnih organizacij. In vsi so izrazili slavljencu častitke in ljubezen. V imenu svetne oblasti pa je izrazil lepe častitke okrajni načelnik iz Brežic g. dr. Poklukar. Glavna točka proslave je bila slavnostna akademija v nedeljo popoldne. Pevski zbor je pod vodstvom g. Colnerja dovršeno zapel par pesmic, g. Daniel Planine je govoril pozdravne besede, nakar so domači igralci predstavljali Caldero-nov misterij »Sv. maša«. Občinstvo je dvorano docela' napolnilo. Slavnostne akademije so se udeležili zastopniki vse župnije ir s tem pokazali globoko ljubezen in spoštovanje do svojega dušnega pastirja.
t '• šj.'.. ' ■ «.• KiaioV:
SLUŽBE:
Sprejmem s 15. junijem, dekle od 16 let v kuhinjo. Repolusk- Šmartno na Pohorju. 736
POSESTVA:
Posestvo 1 in pol johe, zidana dvestanovanjska hiša, gospodarsko poslopje, elektrika, voda v kuhinji, v trgu Muta, industrijski kraj, primerno za rokodelca ali vpokojenca. Cena po dogovoru. Jevšenak Ignac, Muta 56.	739
Proda se posestvo ob banovinski cesti 18. jun. pri okrajnem sodišču Radgona. Biserjane, Sv. Jurij ob ščavnici.	737
RAZNO:
Hranilnica in posojilnica v Breznu naznanja, da ima v poletnem času uradne dneve vsaki prvi in tretji četrtek v mesecu, od 9. do 11. ure dopoldne. Hranilnica v redu posluje, zato se vabi občinstvo, da se tega zavoda zaupno poslužuje. — Načelstvo.	735
Pri starinarju« v Mariboru, Glavni trg 18 in Koroška cesta 3, dobite jako močne ostanke, velike kose svile, cajga, belega, rujavega in plavega platna, volneno blago, oksford in sporting za srajce, tiskovino, predpasnike, obleke, srajce, hlače, nogavice, čevlje vseh velikosti. Pri večjem nakupu se dodajo različni
ostanki.	734
Dober harmonij poceni prodam, ev.	zamenjam
za kolo. Organist, Loče.	742
Kupim prešo. Naslov: Benko Jožef,	Selce, Sv.
Barbara.	741
Občni zbor Posojilnice v Slatini, r. z. z n. z., se vrši dne 21. junija, popoldne ob pol petih, v posojilnični pisarni. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1935. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Citanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 5. Slučajnosti. Rog. Slatina, 8. 6. 1936. Načelstvo. 738
Za hranilne knjižice
Mestne hranilnice in Ljudske posojilnice v Celju dobite manufakturno in konfekcijsko blago pri tvrdki Kolbezcn Franc, Celje.	740
Petančič Davorin:	19
Svete gore.
Povest.
Nihče ni našel besede v nemirnem drgetanju.
Tedaj se je Lenčka zavedla in zavpila, da je slišala vsa cerkev.
»Ne, nič se mi ni sanjalo. Vse vem, vse vem ...«
Dekan je vprašal njo, da bi se mučnost dogodka polegla.
»...Reci: da!«
Ni ji dalo, da bi odprla usta. Oči so ji obvisele na Janezu. Začutil jih je na sebi, nedolžne in izpra-šujoče. Ni vzdržal. Obrnil se je, se zagnal po cerkvi ven in izginil v dolino ...
Molk in tišina. Potem vzkrik in padec.
Pri vratih je zajokal Pavle naglas.
Lenčko so spravili v posteljo in poslali po pa-darja v Kozje. Svatje in tete, vsi trezni, so se razhajali pobiti bolj, kot če bi vso noč prečuli pri vinu.
»Na taki gostiji še nisem bil!« so zatrjevali vsi.
Lenčka se je borila s trpljenjem...
DRUGI DEL.
Lov na volkove,
Erazem Tatenbach in žena Ana sta preživljala praznike navadno na gradu Bizeljskem. Ana je bila še mlada, pobožna in dobra. Reveži in cerkve so prejele mnogo darov iz njenih rok. Ni ji bilo za šumno življenje v Račah in Mariboru in zato se je rajši mudila na gradovih v Podčetrtku ali na Bi-željskem.
Za Božič je prispelo mnogo gostov na grad, kamor jih je povabil grof Erazem. Od Bizeljskega so se širile proti svetim Goram in še dalje obsežne šume. Lovci so z veseljem hodili na lov vanje, ker so bile bogate na divjačini. Glas, da so v gorah volkovi, jih je navdal vse z lovsko strastjo. Poslali so po Janeza, podsrečkega lovca, češ da pozna gozdove in pota in bi jih lahko vodil, še ko so ga našli, se je izgovarjal. Končno se je vdal in prispel v torek opoldne na bizeljski grad. Konji, osedlani in pripravljeni na naporno pot, so ga pozdravili s hrzanjem.
Gospoda ga je sprejela z veliko radostjo, on pa se je držal čemerno, kakor da bi mu za ves svet ne bilo.
Še pred poldnem so zajahali. Grof Thurn je kazal posebno korajžo in je zajezdil prvi mogočnega belca.
»Dober je, mrha!« Udaril ga je po plečih in zdirjal po snegu, ki je segal do kolen. Grofica Ana in sin Anton sta ravnala bolj oprezno. Spremljali so ju hlapci, oboroženi s svetilkami, nahrbtniki in dolgimi drogovi. Konji so se gnali preko Vrhunc in Javorja na Presko. Ježa je bila zabavna in lepa. Sneg se je belil z rahlo rdečico nadahjen. Po nebesnem svodu nad Gorami so se razprle krvavo žareče proge in metale škrlaten blesk na ravni in bregove, strehe hiš in stolpove. Lovci so uživali v lepoti, ki jim je razodela, ko so dosegli vrh Orliškega brega nad Podsredo.
»Snežilo bo,« so uganili hlapci in motrili nebo. Konji so hrzali in sopli v ostrem zraku rezko in globoko.
»V zraku se mehča. Mraz bo kmalu popustil,« je dejal veliki hlapec grofu Erazmu, ki se je na to zasmejal:
»Lov bo še bolj zanimiv. Luči imamo seboj, da bomo pot nazaj gotovo našli.«
Na Pustem vrhu so se razgledali po Posavju in Urvaldu, nato pa krenili h gostilni na Preski.
»Tu so sledovi!« Psi so se ustavljali in nosljali po zraku. Hlapec je skočil s konja in sledil.
»Sledovi so pasji. Pes je moral iti za človekom, ker je sled po tiru vidna.«
Janez se je spomnil, da ni danes še nihče mogel iti po tej poti razen njega. °asji sledovi so ga vznemirili.
»Z menoj ni bilo psa!«
Vdal se je in zaključil v sebi.
»Zdaj je vseeno! Ona ve vse.« Po ušesih so mu zabrnele besede lažnjivega Laha:
»Človek je sebi največji sovražnik!«
Janez je svojo usodo že zaključil in za to mu ni bilo več za razmišljanje. Spoznal je svoj greh, a ga ni zasovražil. Zasovražil je samo sebe.
Premaknil se je na konju in pogledal pred se. Pred gostilno so lovci razjahalf in privezali konje v parno, ker v hlevu ni bilo prostora. Nato so se uta-borili v krčmi, da bi se odpočili in najedli.
Popoldan je žrla noč, ki je padala na zemljo.
»Menim, da bomo morali začeti z lovom, dokler se dodobra ne zvečeri. V dolino moramo priti še za dneva, brez svetilk, da nas zver ne opazi. Kje je Janez?« Lovci so se spogledovali in videli, da ga ni.
»Zunaj sedi in vas čaka. Pravi, da ne gre notri.«
»Čuden je!« se je namrdnil Thurn in vstal.
Nebo se je oblačilo s težkimi meglami in naglo so se zavijali bregovi v temo.
V hitrih skokih so zdrknili v dolino.
Ura je bila komaj štiri popoldne, a lozo je že napolnila gosta tema. Gospo Ano je prestrašila temna praznina in se je oklenila grofa Thurna.
»Meni je tako tesno, kakor če bi bila sama. Morda bi naredili bolje, če se vrnemo. Doživeli smo lep dan in žal bi nam bilo, če bi se zaključil s kako nesrečo. Moj Bog, jaz se tako bojim.«
»Gospa Ana, vi ste doživeli lep dan, mi ga nismo. Strastnemu lovcu je tudi krasen dan brez lova pust in prazen. Bojite se? Na mene se zanesite! Čuval vas bom pred vsako nevarnostjo.«
Tatenbach je odrejal:
»Razjašite vsi in privežite konje za smreko!«
Noč v gozdu jih je navdala s strastjo. Pripravili so si puške in svetilke in se namerili v hrib.
»Hlapci ostanejo pri konjih. Ana, ali greš z nami ?«
Grof Turn se je zavedal svoje obljube in se opravičeval :
»Gospa, z nami boste težko hodili. Sneg je visok nad koleno in se južni. Udiralo se bo in hoja bo naporna in nevarna. Če vas ni strah, pojezdite raje po dolini naprej na veliko pot. Tukaj sicer ni steze, a konj bo rad šel po potočni strugi, čeprav je led-nata. Prehudo gladko ne bo. Snidemo se prav gotovo spodaj.«
Poklicali so Janeza, da bi jo spremil, a ni ga bilo nikjer.
»Čudnega vodnika imamo danes!« se je hudoval Thurn in pomignil velikemu hlapcu, naj se pripravi na pot z graščakinjo. Ostali hlapci so zakurili ogenj v najbolj gostem smrečju, odkopali sneg daleč naokrog in se greli.
Gospa Ana in hlapec sta jezdila po potoku eden za drugim molče. V dolini je vladala tišina, da se je slišalo razločno dihanje konj in čofotanje po snegu, ki je odpuščal. Hlapec je ugasnil luč in napel ušesa. Iz doline sta se dvignila na kolotečino proti Javorju in se polagoma vzpenjala na podnožje hribov ter zavila počasi nazaj proti dobravi.
Lajanje psov, ki jih je odvedla četa lovcev s seboj, se je slišalo iz daljave zamolklo, nerazločno. Hlapec je vneto prisluškoval in skušal dognati, kje se nahajajo.
»Menim, da so pod Špičkom, še daleč na zgornji strani.«
Ana je trepetala in se strašila teme, ki je polnila Dobravo, da je še konja motila in se je prestopal počasi, kakor da bi s kopitom iskal varnih tal pod seboj. Od časa do časa se je ustavil in zahrzal glasno, da je Ano pretreslo do mozga.
Priprave za kronanj«, ltalij. kralja za abesin-skega cesarja.
Zavojevalec Abesinije maršal Badoglio se je 3. maja vrnil iz Addis Abebe v Neapelj. V Neaplju in v Rimu je bil sprejet s kraljev, častmi. V Neaplju po izstopu iz ladje je pozdravil maršala italijanski prestolonaslednik s 500 oficirji. V Rimu na postaji ga je sprejel Mussolini In predstavniki najvišjih oblasti. Kralj ga je sprejel v posebni avdijenci in mu je izrazil zahvalo za zmago v Abesiniii. Seboj je prinesel krono, katero je vzel iz nekega abesin. samostana in bo z njo kronan italijanski kralj za cesarja Etiopije (Abesinije). Angleški cariniki so odkrili to krono med Badoglijevo prtljago v Port Saidu ob Sueškem prekopu in je moral maršal plačati za njo visoko carino. Rim se pripravlja z vso naglico na slovesnost kronanja. S kronanjem se mudi Italiji radi tega tako, da bi postavila, svet pred gotovo dejstvo v najkrajšem času in končno vel javno udari" \ pečat na osvobojeno Abesinijo, ki bo postala samo še italijanska kolonija s kronanjem italijan. kralja za abesinskega cesarja. V Rimu mislijo, da potem ne bo nobenega govora več o kakih pravicah neguša na abesin. pre^ stol.
Upravniško odlikovanje italijanskega generala.
Za guvernerja severo-zapadne Abesinije, ki obsega kraje okrog jezera Tane in pokrajine Gon-dar, Dodžam in Begeme-del, je imenovan general Pirzio Biroli, ki je doslej poveljeval domačin, ar* madnemu zboru.
Italijanska obramba proti četnikom.
Iz bojazni pred četni-škimi iznenadenji utrjujejo Italijani Addis Abe-bo, v katero pošiljajo večje vojaške oddelke iz Harrarja in Diredave. Bivši abesinski guverner pokrajine Volo ras Kebe-da je 24. maja nepričakovano napadel Desije. A-! «inski četniki so uničili ob tej priliki tri bombna letala.
MALA OZNANILA
Za pomlad !
Ostanki
mariborskih tekstilnih tovarn brez napak, pristno-barvni, »Paket serija S«, vsebina 15—21 m primo oxfordov, tourin-gov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanje 3 m, dalje »Paket Serija S/o« isto tako 15—21 m za ženske pralne obleke, deč-ve (Dirndl) v najlepših barvah, predpasniki itd. Vsak paket poštnine prosto samo Din 107.-. Za isto ceno »Paket serija P«, vsebina 15—20 m platno, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo barvasto, ter »Paket serija P/I« 10—15 m istega najfinejšega belega blaga. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. Vzorci brezplačno.
„KOSMOS"
razpošiljalnica ostankov MARIBOR, Dvofakova cesta 1.	1003
KapuMc pri noSlh inscrenfihf
CENIK IN VZORCI ZAiTONJ
Cenik malim oglasom.
Vsaka beseda t malem oglasu stane Din 1.—. (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek sc zaračunava posebej do velikosti 20 cm3 Din 1.—, do velikosti 50 era2 Din 2.50. — Kdor inserirá tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5,—. — Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—, sicer se ne odgovarja.
SLUŽBE:
Deklica poštena, od 13 let naprej, se sprejme v trajno službo na deželi. Vpraša se v gostilni Krmek, Sv. Benedikt v Slov. goricah. 718
KuharicA-gospodinja išče službe v župnišču, vajena vseh gospodarskih del. Naslov v upravi lista.	?19
Brezplačno dam samskemu kovaču kovačnico v najem v zelo prometnem kraju. Sprejmem pridnega hlapca in mlinarja, oba starejša. R. Fišer, Sv. Benedikt v Slov. goricah.	721
Dekla, ki ima veselje s svinjerejo, išče službo. Kje stanuje, pove uprava lista.	723
Dobro pletiljo sprejmem. ICrajnc, Dečji dom, Danilovgrad.	730
Sprejme se učenec s hrano in stanovanjem. Taborska ulica 16, Maribor, Franzl Ivan, pekarna.	732
LOKALI IN STANOVANJA:
Dijaki se sprejmejo za prihodnje šolsko leto. Dobra oskrba in pomoč pri učenju, za 300 D mesečno. Vezjak, Maribor, Splavarska 6. 722
Moderna stanovanjska baraka v Toplicah Vuč-kovci, pripravna za malo trgovino, brivca itd. da v najem ali proda: F. Matzenau, Prose-njakovci.	729
POSESTVA:
Nova hiša enodružinska s studencem na prodaj. Tezno pri Mariboru, Levstikova 26.	726
Gozd se proda v bližini Kamilice. Vprašati v Mariboru, Ptujska cesta 11.	731
Hišo z vrtom v Rogatcu, pripravno za obrtnika, proda Hranilnica dravske banovine, podružnica v Celju.	715
RAZNO:
Kdo proda star in dobro ohranjen harmonij ? župni urad Sv. Vid, Mislinje.	725
Za izdelavo rips olja se plača samo 1 Din od litra ter kupujem rips in bučnice po dnevni ceni. F. M. Grašič, prej Večernik, tovarna in mlin za olje, Jelovec pri Mariboru.	716
Ne kupite klobukov iz tretje roke! Pri meni dobite iz lastne delavhice po tovarniških cenah že od 30 Din klobuk, otročji 20 Din. Delavci in kmetje imajo popust. Vsi moji izdelki so prepojeni s posebnim preparatom proti dežju. Naročila sprejemam na željo. Trgovci dobijo 10% izpod tovarniških cen. Vse ročno delo. Popravila od 10 do 20 Din, sprejema: Vladko Babošek, izdelovanje klobukov, Maribor, Vetrinjska ulica 5.	728
Vinski kamen kupuje po dnevnih cenah Salus d. d., Ljubljana, Aleksandrova 10.	724
Ob romanju na Slomšekovo proslavo ne zamudite ugodno prilike za nakup blaga za moške in ženske obleke po znižani ceni v trgovini Franjo Klanjšek, Maribor, Glavni trg 21. Toplo priporočamo to trgovino.	733
Gepelj, slamoreznico in lesen plug proda posestvo »Livada«, Celje, Gaberje.	720
oooooooooooooooo za i!t€$€C pilil
kipe in slike Srca Jezusovega, razna premišljevanja za junijske pobožnosti in največjo izbiro molitvenikov in rožnih vencev najdete v prodajalni
TISKARNE SV. CIRILA V PTUJU, Slovenski trg 7.
v^iiin.jvjl »» VJTV	.»V	'V
iPDoaDixjonnDnnaonmOT^^
Hranilnica Dravske banovine Plaribor
Podružnica: (die
Centrala: Maribor
» iaslnl novi palači no oglts	nasproti pošle, prej JužnoSia-
Oosposhe-Slovenshe ulice.	3	gersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno moč jo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
m i imun iiiiMiiiiiiii i mi i m iiniiMim iniiii iiiiihiiiiiiihihiiiiib mi ■■ i imuni m iiiimii m umi «miwi i imiiiiniin m i n i mi i iiiihihiiiiiiiiiibiiiiiiiiiihiiii iiiiiiiiiiiiimih
Ljudska posojilnica v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice.
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje. Denar je pri njej naložen popolnoma varno. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv In
hiš nad 5000 članov-posestnikov r. vsem svojim premoženjem.
NALA OZNANILA
RAZNO:
Mostna esenca, izvrstni izdelek, za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 Din. Dnevna razpošiljatev. Drogerija Ivan Pečar v Mariboru, Gosposka ulica 11.	703
Hranilne knjižice vseh posojilnic in bank kupimo. Gotovina takoj. Bančno kom. zavod, Maribor, Aleksandrova cesta 40. Za odgovor 3 D v znamkah.	665
Cement, strešno opeko, kose, koruzo, moko, špecerijsko in manufakturno blago nudi najugodneje trgovina Zdolšek, Sv. Jurij ob južni železnici.	686
Domačo pijačo, dobro in zdravo, si naredite sami z esenco Mostin, ki jo dobite pri Kanc-VVolfram, Maribor, Gosposka 33.	525
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Ackermannov naslednik A. Kindl v Ptuju. 264
Knjižice Zadružno gospodarske banke in članic Zadružne zveze plačam najbolje. Ponudbe na upravo lista pod »Denar pripravljen«. 708
Za mesec (unif
vam nudimo sledeče kipe: Srce Jezusovo
cm	20	30	32
35 40
Din 20.- 55.- 30.- 35.- 37,- 40.- 48.- 55,-cm 50 55 65 75 90	100
Din 70.- 100.- 155.- 300.- 310.- 1720.- 2150.-Srce Jezusovo z razpetimi rokami cm	22	25	30	40
Din	100.- 120,- 160.- 280.-
Pri naročilu napišite velikost in ceno. Priporočamo se za naročila! TISKARNA SV. CIRILA V MARIBORU.
Vsi, ki potujete,
ne pozabite na novi vozni
redi
Veljaven od 15. maja 1936. "^I
Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej Din 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema:
TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR.
Ob Slomšekovih praznikih
ne pozabite ogledati izložb in zaloge
oblek, klobukov, perila, čevljev i. t. d. Ogled zaloge za nakup neobvezen.
V i n o t o c
v graščinski < kleti na Vurbergu. Točijo se samo prvovrstna lastna vina. Lep razgled. Avtobusna
zveza Sv. Martin. Uprava graščine Zgornji Ptuj.
Inserirajte!
Za veliko Celje si je manufakturna trgovina Franc Dobovičnik v Celju
nabavila za spomlad in poletje ogromne množine vseh najrazličnejših vrst sukna in sploh vsega blaga za obleke od najcenejše do najfinejše kvalitete. Vse to novo blago se prodaja po brezkon-kurenčnih, najnižjih cenah. Vsak, ki pride v Celje, naj si ogleda to novo preurejeno, veliko trgovino. Evo dokaze: 4 m športnega sukna za fantovske obleke Din 52.—, .3 m špricštofa za športne moške obleke Din 75.—, 3 m ševiotkamgarna za moške obleke ali ženski kostum Din 90.—, 3 m lepega vzorčastega sukna za moške obleke Din 120.—, 3 m modnega športsukna za moške športobleke Din 165.—, 3 m modnega temno,vzorčastega sukna za moško obleko Din 195.—, 3 m finega volnenega kamgarna, modni vzorci v vseh barvah Din 300.—, 4 m oksforda ali belega platna za Din 20.—. Za neveste za celo obleko od Din 100.— naprej, šivane odeje in moško perilo iz lastne tovarne najceneje. Priporoča se Vam za nakup blaga za moške in ženske obleke
znana tvrdka	640
Franc Dobovičnik, Celje, Gosposka ulica št. 15.
katera Vam jamči za pošteno mero, najnižjo ceno in za dobro kakovost.
VZAJEHNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
ZAVARUJE:
POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARITAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.	167
najbolje in najvarneje pri
SpoflnleStalershl ljudski posojilnici
Oosposha ulica 23 f l*ldffl)0ril Ulica 10. ohloftra
registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000'—.
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru.
010102010201000002010102020202235348235390235353234848235302010201000153482348