SLOVENSKI ŠPORTNI LIST NEDELJA Ljubljana 11. februarja 1962 CENA 30 DIN • LETO XVIII. • ŠT. II DRŽAVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU Jesenice - državni prvak UuiPlJana - cBraea REPUBLIŠKO PRVENSTVO V TEKIH, ŠTAFETAH IN KLASIČNI KOMBINACIJI! V MED ČLANI NAJBOLJŠI CVETO PAVČIČ — BAVCE NAJBOLJŠI MED MLADINCI — MARA REKAR BREZ KONKURENCE — ODLIČNI JEMC - KLASIČNA KOMBINACIJA. PASTOR NAŠEGA SMUČANJA Rateče, 11. februarja. V petek se je začelo in danes končalo republiško prvenstvo v tekih, skokih in klasični koimbinacijii za mladince, članice in člane. Nastopilo je okoli 140 tekačev iz 22 klubov. Tekmovanje so organizirali domačini, ki te dni praznujejo 4b-letnico smučanja. Člani so se spoprijeli na 15 km. Na startu se je zbralo 58 tekmovalcev, ki so morali preteči težko progo. Le-ta je vodila do Tamarja in nazaj v Rateče in je imela vseskozi precejšen vzpon in mnogo strmih smukov. Uspeh iz Delnic je ponovil Cvcio Pavčič, ki je dokazal, da je še vedno naš najboljši tekač. Imel je resnega tekmeca v Seljaku, saj je le-ta zaostat za Cvetam samo za nekaj sekund. Preseneča 4. in 5. mesto Koben* tarja odnosno Brezovska, medtem ko je bil tokrat nekoliko slabši Reš, ki je obtičal na 7. mestu. Prepričani smo, saj tako so pokazale tudi te tekme, da so naši tekači tokrat v res dobri formi, zlasti reprezentanti, ki jutri odpotujejo na svetovno prvenstvo v Zakopane. Rekarjeva je prav gotovo brez resne nasprotnice. Žal, da >o vse ostale tekmovalke precej slabše in da Mara takorekoč teče brez posebnega naprezanja, čeprav bi mor- Nadaljevanje, n* 8.-tnmi NEUSPELO GOSTOVANJE PARTIZANA IN CRVENE ZVEZDE V LJUBLJANI IN NA JESENICAH - ZA ZAKLJUČEK PRVENSTVA ODLIČNA IGRA LJUBLJANE — GROBA IGRA CRVENE ZVEZDE - ZVEZNI KAPETAN VKLJUČIL V DRŽAVNO REPRENTANCO OBLAKA - PRVI SADOVI UMETNEGA LEDU V LJUBLJANI Ljubljana, 11. febr. — Državno rvenstvo v hokeju na ledu je ončano. Menda tudi največji optimisti pred prvenstvom niso mogli računati na papirju, da bo slovenski hokej doživel pravo zmagoslav-je- Jesenice so ponovno osvojile ftajvišji naslov, kar ne preseneča, zato pa toliko bolj razveseljuje Bspeh Ljubljane, ki si je v silovitem finišu zagotovila drugo mesto. SPieraj zvečer je Partizan naletel na razpoloženo Ljubljano in prav nič ni pomagalo, da bi gostje zaustavili stroj, ki je tekel kot po maslu. Danes popoldne pa je Ljubljana odpravila še Crveno zvezdo in tako dokončno obračunala z obema beograjskima tekmecema, ki sta prišla na zaključne tekme v prepričanju, da dosežeta vsaj polovičen uspeh. Svetovno prvenstvo se je sesulo v prah... Spoštovani gospodje — svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah v Chamonixu ne bo! To je bilo sporočilo, ki so ga prejeli zbrani novinarji v torek zvečer v Bernu. Po dolgih razgovorih, po dolgih posvetovanjih. Telefonske žice med Bernom, Chamonixom, Parizom in Berlinom so kar pele od povzdignjenih glasov. Bo, ne bo, bo...? V Chamonixu so rekli: Mora biti, sicer smo vrgli stran mili-, jone in milijone frankov. Hoteli so zasedeni, proge smo priprav;. Ijali mesece in mesece, za goste je poskrbljeno, prišli so natakarji in kuharji z vsega sveta. To bo finančni polom Chamonixa! V Parizu so bili drugačnega mnenja: »Nič dokončnega ne. moremo reči.« Med seboj so telefonirali notranji in zunanji mi. nister, predsednik Francoske smučarske zveze in morda še kdd. Bomo videli... Z dragimi besedami — namerno zavlačevanje. V Berlinu so na Uradu za potna dovoljenja treh zahodniR sil ležale prošnje smučarjev iz Vzhodne Nemčije za potovanje v Chamonix. Odgovora na prošnje za potne liste sploh ni bilo, V Bernu so se na poziv generalnega sekretarja FIS sestali predstavniki držav, ki so včlanjene v to organizacijo. Pričela se je seja, dolga, dolga seja. Morda nekoliko nenavadna, zanesljivo pa zelo živčna. In potem je prišel generalni sekretar z obvestilom: Gospodje, svetovnega prvenstva ne bo! Ali je to konec te neprijetne drame? Najbrž ne — morda je šele začetek. Začetek velike preizkušnje mednarodne športne solidarnosti, Finci, Švedi, Avstrijci, Norvežani, Jugoslovani in še mnogi drugi so dobro opravili ta prvi izpit. Glasovali so proti svetovnemu prvenstvu, če Francija ne more in noče izdati vstopnih dovoljenj vsem tistim, ki so se za to tekmovanje prijavili. Toliko manj pa razumemo tiste, ki so pozabili na besedo in poje m ŠPORT. Mislili so na finančni polom Chamonixa, mislili na ugled francoskega športa (ki se je prav sedaj tako omajal, kot še nikoli), mislili na politiko, ki jo vsiljujejo vsemu svetu (brez uspeha). Celo gospod generalni sekretar FIS se je odločil za svetovno prvenstvo brez tekmovalcev Vzhodne Nemčije. O, kako ste se zmotili, spoštovani gospod — in izgubili velik del svojega ugleda ... Kolikokrat smo že napisali, da šport ne pozna meja. Lahko bi našteli celo vrsto primerov, kako so prav športniki rušili pregraje med državami, ki so se zdele nepremostljive. Tisti rek »šport zbližuje narode« ni nastal kar tako. Bil je resničenl Sedaj pa so vmes posegli Uradi za potna dovoljenja. Ves mednarodni šport se podira, kot bi bil majhna hišica iz peska. Vse priprave so tvegane, vse investicije prav tako. Ali lahko vprašamo tiste, ki niso hoteli dati žiga v potne liste vzhodnonemških tekmovalcpv, če so pri tem pomislil, da so se smučarji vsega sveta vse leto pripravljali na to tekmovanje, da so žrtvovali ves prosti čas, da so morali prenašati težke fizične napore, da so zanje mnoge države namenile precejšnja finančna sredstva — da je to morda največji polom v zgodovini smučanja sploh? Najbrž so pozabili na vse to. Najbrž niti ne vedo, kaj to pomeni! Naši smučarji so ostali doma. Mnogi drugi tudi. Sedaj nam je morda žal za vse tiste dneve, tedne in mesece, ki smo jih žrtvovali za Chamonix. Ni pa nam žal, da smo ostali doma. Morda bo ta opomin zalegel, da se bodo v Uradih za potna dovoljenja nekoliko spametovali? Dragi bralci, ne zamerite, če ste prebrali namesto zanimivih poročil iz Chamonixa le nekaj vrst na temo: »Spoštovani gospodje, svetovnega prvenstva ne bo!« Vlado Žlajpah Državno prvenstvu r smučarskih skokih za mladince Smolej in Dolžan najboljša Delnice, 10. februarja. V Delni-oak je te dni prava zlima, saj Je taja dovolj snega in je bilo vse za tekmovanje najboljših mladincev-slcakalcev iz vse države res odlično pripravljeno. Kot vemo, je bila to že druga velika zimskošportna prireditev v tem kraju, saj so tani pred nedavnim tekmovali smučarji iz raznih držav za pokal Kurik-kala. Nadaljevanje na 2. strani Mara Rekar in njena učenka Lidija Pšenica, ki Je tudi mladinska državna prvakinja, sta skupaj tudi v Planici, kjer se Rekarjeva pripravlja za nastop v Zakopanih. Vse naše reprezentante, ki bodo jutri zjutraj že odpotovali na Poljsko, smo obiskali v Planici. Povedali so nam marsikaj zanimivega — sicer pa več o tem lahko preberete v naši reportaži na tretji strani I TEKE ZA NOGOMETNI POKAL JUGOSLAVIJE Največje poraz Zmagovalci današnjih srečanj so Crvena zvezda. Hajduk, Dinamo In Sloboda. Danes so igrali nekaj zaostalih tekem za nogometni pokal Jugoslavije. Zanimanje za tekme je bilo precejšnje, kar kaže, da so gledalci že željni nogometa. V nadaljnje tekmovanje so se uvrstili Hajduk, Sloboda, Dinamo in Crvena zvezda. REPUBLIŠKO PRVENSTVO V KEGLJANJU BREZ SPREMEMB presenečenje Partizana O tekmah smo prejeli naslednja poročila: VARDAR : CRVENA ZVEZDA 1:2 (1:1) Pred 20.000 gledalci ;e bila ▼ Skopju tekma med Crveno zvezdo in Vardarjem za jugoslovanski nogometni pokal. V igri, ki ni navdušila, je Crvena zvezda izločila Vardar in je njena zmaga popolnoma zaslužena. Crvena zvezda. Vusičcvič, Miličevič, Tomič, Miloševič, Popovič, Škrbič, SUpič, Ma~ ravič, Rudinski, Šekularac, Melič. Vardar: Miloševič, Bošalevski, Andjušev, Tešeoski, Božinovski, Popovski, Iljevski, Lakič (Nikolov ski), Suličevski, Dončevski, Ja-kimovski. Nadaljevanje na 8. strani Nedeljski nastopi niso prinesli na lestvici bistvenih sprememb. Vse ekipe so dosegle pričakovane rezultate. V ospredju zanimanja je bil nastop Ljubljane, ki se še vedno poteguje za prvo mesto. Ljubljančani so izkoristili domače igrišče ter z visokim rezultatom 6798 keglji (doslej najboljši rezultat prvenstva), pustili za seboj ne samo kranjski Triglav, temveč vse ostale ekipe, ki so doslej nastopile na Gradisovem kegljišču. Zaradi tega uspeha Ljubljane je spet ostalo odprto vprašanje republiškega prvaka do zadnjega kola, v katerem bosta nastopila Triglav in Jesenice. Razlag, Slovan, Gradis, Jesenice in Domžale, so zaradi slabih nastopov n 11 anM n n ■ 111 mmra 11 n NOV SVETOVNI REKORD Oslo, 11. februarja. Kanadski tekmovalec Paul Enok je dosegel na mednarodnem tekmovanju v hitrostnem drsanju na ledu svetovni rekord na 3001) m s časom 4:37.2. in doseženih rezultatov nekoliko zdrknili na lestvici, medtem ko se Maribor, Fužinar, Ravne, Rudar-Trbovlje in Branik drže zlate sredine. V soboto in nedeljo bodo stekle zadnje krogle. Nastopile bodo še ekipe Konstruktor, Celje, Jesenice, Izola, Triglav, Partizan Ljutomer, Gradis Ljubljana in Pionir Novo mesto. Ljubljana, 11. februarja. Na keg; Ijišču »Gradisa« so zaključili svoj zadnji, peti nastop na republiškem prvenstvu Ljubljana, Krilato kolo, Branik in Kranjska gora. Ljubljana je po zaslugi zadnjih treh igralcev (Grom 933, Modic 882, Likovnik 880); dosegla odličen rezultat 6798 kegljev ter s tem prevzela vodstvo na tem kegljišču. Ljubljana — 6789 (Grom 933), Krilato kolo 6213 (Dvoržak 810), Kraniska gora — 6325 (Pečar 865), Branik — 6577 (Mlakar 914), šer-telj 84-9 in Kobal 846). Nova zahteva - tudi v Zakopanih neuradno!? Chamonix, 11. febr. Danes je imela Mednarodna smučarska federacija dveurni sestanek, kjer so razpravljali o statusu tekmovanja v Ckamonixii. Sestanek so sklicali na zahtevo ZDA, katere predstavniki predlagajo, da bi bilo tudi tekmovanje v klasičnih disciplinah v Zakopanih samo neuradno in da bi ne imelo na-.slova tekmovanja za svetovno prvenstvo. Predlog Američanov so podprli tudi Švedi, vendar o tem ni bilo končne odločitve, ker je precej elanov FIS že odpotovalo v Zakopane. Tekmovanje v Chamonixu pa bo kljub temu le z naslovom »svetovne smučarske igre 1962«. PRIPRAVE NAJBOLJŠIH TELOVADCEV Več skupnih priprav Znano je, da bo letos v- začetku julija v Pragi svetovno prvenstvo v telovadbi. Prav zato so telovadci vsega sveta že sredi največjih priprav, ki ne trajajo le nekaj tednov, ampak mesece in mesece. Prav v zadnjih letih in še posebej lani na evropskem prvenstvu so si jugoslovanski telovadci pridobili velik ugled rv svetu in zato je razumljivo, da ne bo treba letos še bolj potruditi. Z eno besedo: telovadci so sredi največjih priprav. Ze po zaključku turnirja republik, ki je bil v Novem Sadu, je bilo določenih 14 kandidatov za svetovno prvenstvo. Med njimi je pet telovadcev z naše republike: Cerar, Šrot, Skaza, Stražišar in Celešnik. Spored priprav za svetovno prvenstvo je že do podrobnosti izdelan. Najboljši so imeli že dva dni skupnega treninga v Novem Sadu, Pred dnevi je bila prva skupina sedem dni v Ljubljani, od sobote do ponedeljka pa je v študijski telovadnici v Ljubljani druga skupina. O pripravah nam je trener tov. Gregorka takole dejal: »Namen vseli priprav, ki jih bo leto« še več je, da popravimo napake in da se naši najboljši naučijo še nekaj elementov za poljubne vaje. S pripravami pa skušamo po isti poti, kot sva jo ubrala lani s Cerarjem zp evropsko prvenstvo. Mesec dni pred svetovnim prvenstvom bo namreč vsak telovadec znal svojo vajo prav do podrobnosti. Smolej in Dolžan najboljša S pripravami pa ne smemo odlašati. 24, in 25. februarja bodo na GR v Ljubljani izbirne tekme za sestavo reprezentance, ki .bo nastopila proti Bolgariji. Nekoliko nam je spremenil načrte dvoboj s SZ, za katerega je bil določen datum v mesecu maju, sedaj pa je spremenjen in bo tekma 15. aprila. Seveda so tudi dvoboji pomembni, vendar zaradi tega ne smejo trpeti priprave za svetovno prvenstvo, ki je nni-važnejše«. Nadaljevanje s l strani Društva iz vse Jugoslavije so drža Tudi najboljša dekleta’, v Ljubljani V študijski telovadnici v Ljubljani se te dni pripravljajo tudi najboljše jugoslovanske tekmovalke v orodni telovadbi. Razen dveh so na treningu vse najboljše — Biličeva, Kofiiževa, Gagičeva in druge, ki pridejo v poštev za svetovno prvenstvo V Pragi. Tudi dekleta bodo imela 17. in 18. marca dvoboj z Madžarsko najbrž na GR v Ljubljani. Tekmovalke so še v težjem položaju, ker obvezne proste vaje vadijo šele sedaj. Filmi, ki bi razvozlali nekatere podrobnosti namreč niso pravočasno prispeli, slike in tekst pa tudi niso v skladu. Vaja je zelo zapletena, saj ima 26 obratov, ter mnogo akrobatskih prvin in elementov baleta. Skratka, vaja je svetovno prvenstvo v Zakopane. V njegovi odsotnosti je bil najboljši med starejšimi mladinci Smolej, član Partizana iz Javornika, ki je skočil 53 in 55 m ter zbral 219.5 točke. Za njim pa so se razvrstili tekmovalci takole: 2. Bezjak (Velenje) (48.5, 50) 201.7 točke, 3. Bantani (Zagorje) (49, 48.5) 196, 4. Sori (Jesenice) 5. Pečnik (Mežica), 6. Podlipnik (Škofja Loka), 7. Selan (Blejska Dobrava), 8. Križaj (E). Mlajši mladinci: 1. Dolžan (Mojstrana) (53.5, 54) 214 točk, 2. Jurman (E) (42, 47) 19(3.8, 3. Rozina (Zagorje) (44, 47) 187, 4. Mulej (Javornik) (53.5, 46) 181.2 točke. in 18 mlajših mladincev. Zapravljanje ugleda V petek zvečer je bila na GR v Ljubljani rokometna tekma reprezentanc Ljubljane in Rije-ke. Po uspehih, ki jih je v zadnjem času dosegala ljubljanska reprezentanca, je bilo pričakovati, da bodo končno domačini le premagali Rijeko, saj je znano, da jim to doslej še ni uspelo. Le v prvenstveni tekmi je Odred v II. zvezni ligi premagal Eks-portdrvo. Prepričani pa smo, da bi lahko Ljubljana v petek dodala svojim zmagam še eno. Toda po sredi je drugo vprašanje. V petek so namreč začeli na GR z zimsko rokometno ligo in prav vsi gledalci ljubljanske reprezentance so nastopali že v popoldanskih tekmah. Zato je razumljivo, da utrujeni niso bili kos močnemu nasprotniku z Rijeke in rezultat je bil ponoven poraz. Ne gre za to, da mora ljubljanska reprezentanca vedno zmagati, toda nastopiti mora v pravih pogojih. Če na kratko ocenimo srečanje med Ljubljano in Rijeko, lahko rečemo le to, da bo ob takih pogojih ljubljanska reprezentanca prav kmalu zapravila svoj ugled, ki si ga je pridobila v ■ j . * jfn, zadnjih dveh letih. Mnenja smo, da v bodoče ni na mestu sklepati pomembnejših tekem — pa četudi so prijateljske — če ne moremo zagotoviti reprezentance, ki se bo lahko dostojno postavila po robu nasprotniku. Treba se je namreč odločiti, ali bodo repre-zentantje nastopali za reprezentanco, ali pa bodo igrali v zimski ligi. To velja toliko bolj, ker bo imela ljubljanska reprezentanca na sporedu še dve tekmi, vsakokrat pa bo pred tem tudi zimska liga. LJUBLJANA : RIJEKA 20:25 (10:16) Domači so dobro začeli in kmalu vodili z rezultatom 4:1. Gostje so rezultat izenačili na 5:5 in na 6:6. Zatem so prišli v vodstvo in ga niso več izpustili iz rok. Večkrat so ga povečali tudi za osem golov. Ljubljana je le nekajkrat zaigrala dobro, znižala rezultat, resneje pa nasprotnika ni mogla ogroziti, da ne bi kot zmagovalec zapustil GR. Ljubljana: Albreht, Domnik 3, Ačkun 3, Juvan 3, Zmuc 1, Golja 1, Sever 3, Ovnenik 1, Škrinjar 2, Pirc. Rijeka: Ugrin, Ivoševič, Petrino-vič, Tičac, Kosanovič S. 8, Dolja-nič, Kosanovič Z. 8, Kučar 1, Glavan 5, Miškovič, Amančič. ZIMSKA ROKOMETNA UGA V petek se je začela na GR v Ljubljani zimslka rokometna liga. Pri moških nastopa deset ekip: Olimpija I. in IT., Branik, Partizan (Šentvid), Rudar, Mladost. Slovan. Svoboda. Partizan (Radeče), Pairtizan-Krim. Pri ženskah tekmuje šest vrst: Svoboda, Partizan (Sp. Šiška), Slovan, Olimpija, Mladost, Pairtizan-Krim. Rezultati — moški: Olimpija I. : Branik 21:10 (8:4), Slovan : Svoboda 18:9 (8:1), Partizan-Šentvid : Branik 21:20 (11:8), Olimpija II. : Rudar 15:12 (7:7), Branik : Slovan 18:9 (7:5), -Rudar : Mladost 23:17 POLET stran 2 (9:8). Šfe: mske: Svoboda : Part(iizon-Sp, šiška 12:2 (5:2), Partilzun-Krim |j Olimpija 5:2 (4:2). Na tekmi z Japonci pa ne bodo nastopili naši najboljši tekmovalci, ker povabilo pač ni prišlo v najprimernejšem času. Naši tekmovalci so sredi največjih priprav in bi bile. le-te precej okrnjene, če bi najboljši nastopili z Japonci. zelo dinamična in zahteva temeljito znanje osnov. JAPONCI V JUGOSLAVIJI Pred kratkim je bila objavljena vest, da so Japonci, ki gostujejo po Evropi, ponudili neka j nastopov tudi Jugoslovanom. Kaže, da boista na sporedu dve srečanji, v Beogradu in Trbovljah. 17. februarja bodo, kot kaže, nastopili Japonci v Trbovljah. Podobno je tudi s ponudbo za [ Mira Cerarja, ki naj bi z Japonci [ odpotoval v Rim in se tam udeležil j 15-dnevnega treninga. Tudi to bi j škodovalo pripravam naših telovad- i cev in zato so morali tudi to po- = nudbo zavrniti. I Zanimivo je, da so Japonci sestavili štiri enakovredne ekipe, od katerih potuje ena po Ameriki, druga po Evropi, tretja po Afriki in če- trta po Aziji. Š temi nastopi sku-“ • Ja ‘ •" šajo Japonci oceniti moči posamez- __ nih telovadcev po svetu. Ker so m svoje priprave organizirali tako, so =| na gostovanja po drugih kontinen- M tih računali že prej, bodo lahko vse Is ugotovitve koristno porabili in se |g za svetovno prvenstvo zares dobro = pripravili. m škoda, da tekmovanja, ki bo v H Trbovljah, ne bomo videli v Ljub- g Hani, saj bi si ga lahko na Gospo- §§ danskem razstavišču ogledalo precej Hf več gledalcev in med njimi telo- §| vadcev, ki bi od tega odnesli mno- ^ go koristnega. = TVD Partizan-Tabor je organiziral smučarski fečaj v Planici za svoje člane. Udeleženci tečaja — bilo jih je okrog 50 — so preživeli 10 dni na snegu in se naučili osnovnih poslala v borbo za naslov nega mladinskega prvaka v skokih svoje najboljše — najštevilnejše pa je bilo zastopstvo ljubljanske Enotnosti, ki je poslala 6 tekmovalcev. Rekord skakalnice še vedno pripada Poldi, ki je skočil 64.5 m. Zaradi izredno lepega vremena so premaknili uro tekmovanja in so pričeli s skoki šele ob 14. Zbralo se je tudi mnogo gledalcev, ki so bili s prireditvijo zelo zadovoljni. Najboljši jugoslovanski mladinec Zajc seveda danes ni bil v Delnicah, ker jutri zj.utraj_ potuje na ikopane. Vecko potuje v Berlin? V četrtek je bil v Zagrebu izbirni turnir za sestavo državne re- Pred prezentance, ki bo nastopila na letošnjem evropskem prvenstvu v Berlinu. Janez Teran in Vojislav Markovič sti si mesto v reprezentanci zagotovila že prej in je v Zagrebu nastopilo le pet tekmovalcev. Tako kot že na nekaj turnirjih, lahko tudi za izbirno tekmovanje v Zagrebu ugotovimo, da se mladi tekmovalci vse bolj uveljavljajo. Jazvič, Vecko in Korpa so brez strahu stopali za mizo, čeprav so stali na nasprotni strani prekaljeni mojstri. pričetkom sprejet skl turnirja je bil ep, da se bodo prvi trije na turnirju v Zagrebu, uvrstili v reprezentanco. Tako naj bi poleg Terana in Markoviča odšli v Berlin še Hrbud, Jazvič in Vecko. Razlika pa ni bila tako prepričljiva in je vprašanje če se bo zvezni kapetan pravtako odločil. Najnesrečnejši jugoslovanski igralec Zdenko Uzori- nac, tako najbrž tudi letos ni imel sreče, da bi tanco. se uvrstil v reprezen- Hrbud Jazvič Vecko Uzorinac Korpa 5 5 5 5 5 14:8 11:10 11:11 11:12 10:12 Najboljši je bil Hrbud, ki ga je premagal le Vecko. Ta igra — trajala je pet nizov. — je bila prav-Zagotovo najlepša na turnirju. Jazvič je odlično začel, vendar je kasneje popustil. Vecko pa se je rešil šele v zadnjem srečanju, ko je premagal Hrbuda. Nepričakovan poraz celjskih telovadcev CELJE i ZASAVJE 222,85 : 226,15 Celje, 11. februarja. V medokraj-ni ligi v vajah na orodju je bilo Drog: Senica (Zasavje) 8.90, Ki-ielj (Celje) 8.70, Poljšak (Zasavje) ■ Sj 8.25. danes v Celju srečanje telovadcev iz Celja in Zasavja. Srečanje si je ogledalo več sto gledalcev, ki pa s Parter: Poljšak (Zasavje) 9.25, Ki' selj (Zasavje) 9.10, Senica (Zasavje) 9.00. Skupaj je nastopilo 15 starejših iladhr REPUBLIŠKO PRVENSTVO V KEGLJANJU NA LEDU Jesenice, 11. februarja. Ker led na Blejskem jezeru ni ustrezal, je bilo letošnje republiško prvenstvo v kegljanju na ledu včeraj in danes na Jesenicah. v Rezultati — posamezno — zbli-žanje in zbijanje: 1. Gerdej (Jes) 97 točk, 2. Klinar (Jes) 86, 3. Kokalj (Bled) 80. met na daljavo — splošni razred: 1. Potočnik (Bled) 147.40, 2. Gerdej (Jes) 142.15, 3. Božič (Jes) 142.04, met na daljavo — starejši razred: 1. Drinovec (Jes) 139.72, 2. Kokalj (Bled) 138,55, 3. Zbontar (Jes) '137.26. prireditvijo niso bili najbolj zadovoljni, saj so bili priče mnogim spodrsljajem. Dokaj nepričakovano so zmago v tem srečanju slavili telovadci iz Zasavja. Celjani so sicer nastopili brez svojega najboljšega telovadca Šrota, imeli pa so tudi precej smole, predvsem na konju in drogu. Celjani so vodili vse do predzadnjega orodja, na koncu pa so klonili s štirimi točkami razlike. Končno stanje dvoboja: Zasaivje 226.15, Celje 222.85. * OKRAJNA NAMIZNOTENIŠKA LIGA Rezultati — preskok: Kisel j (Celje) 9.50, Poljšak (Zasavje) 9.20, Kreže (Zasavje) 9.10. CELJE. — V celjskem okraju j* vedno večje zanimanje za nami*' ni tenis. Tako je OZTK Celje oj' ganizirala okrajno ligo, ki štej® kar 28 moštev. Tekmovanja bodo le v večjih centrih, kjo* imajo društva na voljo dvoranO' Tako so bile prve tekme že v n®' deljo v Celju, Slovenskih Konji' cab, Šmartnem ob Paki in Vel®' Konj: Pavčič (Celje) 9.10, Kiselj (Celje) 8.80, Dolanc (Zasavje) 8.80. njo. Po zaključku te lige, pred' vidoma v mesecu marcu pa bo * Celju še okrajno prvenstvo za p0* sameznike. ‘f ...vPELMCE [LAN TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA \ BEGUNJE NA GORENJSKEM SLOVENIJA —».v'.«**«-« -i* Vlak v ZakODane ODHAJA JUTRI OB 645 URI Moramo uspeli! 2e ves čas spremljamo priprave in nastope naših skakalcev. Naše ugotovitve in mnenja strokovnjakov so tokrat soglasna: jugoslovanski skakalci bodo v Zakopanih na listi favoritov! Pred dnevi je že v našem uredništvu odgovarjal na vprašanja trener Lojze Gorjanc in tudi tokrat je bil istega mišljenja, namreč, da so naši skakalci v odlični formi. Morda eden manj, zato pa drugi toliko bolj, da lahko z gotovostjo računamo na večje uspehe. Seveda pri konkretnem razgovoru s skakalci o njihovem nastopu v Zakopanih je bila gotovost manj zanesljiva, čeprav je pri vseh obveljal zmeri optimizem, kar pa konec koncev pred tako pomembnim tekmovanjem, kot je svetovno prvenstvo, tudi nekaj velja. Naj tokrat spregovorijo tekmovalci sami. • trener — LOJZE GORJANC — Na Oljsko potujemo dabro razpoloženi in ®p4idaio pripravljena. V moštvu so: Jemc, Šlibar, Zajc in Oman. Ker pa lah-na tekmah nastopajo le štirje tekmo-^alci iz vsaike države, je za večjo ska-f^dico rezerva Zajc, za manjšo pa Sli-~a'r- Tako mislimo zdaj, ko smo še v M ubij a ni. Prvi dnevi treninga pa bodo ^>rda spremenili to odločitev. Kaj lahko ^sožemo? Ce ne bo smole, se lahko takrat prebijemo v sam svetovni kva-utetni vrh. Naši skakalci so sposobni Pripraviti tudi naj večje presenečenje, kar ^ za strokovnjake ne bo preveč prese-P^čenja, temveč samo potrditev letošnjih Ugotovitev, češ da so Jugoslovani favo-na najpomembnejših tekmovanjih in tudt na svetovnem prvenstvu. Sicer pa fantje sami poveda, kaj mislijo o talemah v Zakopanih. • BOŽO JEMC — Bil sem že v Zako-^hih in dobro poznam Skakalnico — Osebno veliko. Mnogi mislijo, da bo Prav ta skakalnica velika priložnost za Ibarja, ker je pač lani v Obeatdorfu tako daleč. Sodim pa, da je velika *^akalnica v Zakopanih taka, da Jože jjjtaar z nj0 ne ^ zadovoljen. Sicer pa 11111 želim vse najboljše in za vso našo ■ LUDVIK ZAJC — Nekaj časa sem imel precejšnjo krizo. Saj veste, pri skakalcih je pač tako, da vselej ne moreš skočita, kot si želiš. Imel sem nekaj preglavic na odskočni mizi, toda z vztrajno vadbo mi je uspelo odpraviti pomanjkljivosti in danes lahko trdim, če ne bom imel smole, bom skočil tako, da bom zadovoljen sam s seboj in da bodo z menoj zadovoljni tudi tisti, ki odgovarjajo za mojo formo. Vprašujete, na kateri skakalnici raje skačem? Res je, da bomo v Zakopanih nastopili na 70 in 100-metrski skakalnici. Bom kar odkritosrčen: prav vseeno mi je, samo da smole ne bo! Moramo uspeti! ■ MIRO OMAN — Sem zmeren optimist Se več, tokrat lahko drzneje napovedujem kot prejšnja leta. Dobro smo pripravljeni in zato uspehi ne bi smeli izostati. Seveda pa pri takšnem prvenstvu, kot je svetovno, odloča vse polno malenkosti, med njimi predvsem športna sreča. Ce bom skočil tako kot znam, potem bo vse v redu. Sicer pa počakajte nekaj dni in videli boste, kakšni bodo rezultati. Mara Rekar, sedaj v srednjeevropski eliti, morda tudi v Zakopanih zanjo lep uspeli? Na obisku pri tekačih in skakalcih v Planici — Med reprezentanti vlada optimizem — Tekači želijo čimmanjšo časovno razliko med zmagovalcem in Jugoslovani — če ne bo smole — skakalci , pri vrhu Dolina Planice v petek dopoldne. Zavita v novi sneg in . meglo. Pripravljena za tekmovanje za republiško prvenstvo v klasičnih disciplinah. Vsepovsod odmevajo vzkliki smučarskih tekačev, ki preizkušajo proge in si ogledujejo strmine. In nenadoma telefonski pogovor s Smučarsko zvezo. Kratko sporočilo — odhod v Zakopane že v ponedeljek zjutraj! Zavladala je prava potovalna mrzlica. Samo še dva dni. In še toliko je treba pripraviti. V ljubljanski »Eliti« nove obleke za reprezentante še niso izgotovljene. Tudi čevlji za tekače še niso nared. In tudi smuči ne. Seveda pa je treba za dolgo pot pripraviti še marsikaj drugega. Samo dva dni še. Vmes pa so še tekmovanja za naslove republiških prvakov. Vsa Planica je dobila potovalno mrzlico. Vsi tisti reprezentanti, ki imajo na voljo kakršnakoli prevozna sredstva, so dobesedno stlačili vanje toliko tovarišev, kot je le šlo. Vsak je hotel domov. Pripraviti vse potrebno za pot in se vsaj posloviti od domačih. Odhod je prišel nekoliko prezgodaj. In vmes bo treba še tekmovati. Tako smo jih srečavali drugega za drugim. Najprej tekače brata Pavčiča, Jaka Reša, z njimi pa še vse najboljše skakalce. V Šlibarjevem »Spačku« so se nagnetli Jemc, Zajc, trener Gorjanc in »šofer« Šlibar. Na naš zaak STOP nam je Šlibar pokazal s palcem nazaj češ, da vleče za seboj še tekača Reša in da je avto že preobremenjen. Seveda je vedel, da ne gre za prevoz, marveč za kratek razgovor pred odhodom na svetovno prvenstvo in zato se je njegov »Spaček« ustavil v novo zapadlem snegu. Vsi so skočili iž avtomobila in nam hiteli pripovedovati, da je pač prišel tako težko pričakovani trenutek odhoda. Pri vseh reprezentantih, ki bodo odpotovali jutri zjutraj na Poljsko, je bilo opaziti rahlo tremo, saj gre vendar za eno največjih smučarskih tekmovanj, kar jih je kdajkoli bilo. Treba !>o hraniti ali morda še povečati ugled našega smučarskega športa, ki so nam ga priborili v zadnjih dveh letih predvsem naši skakalci Šlibar, Pečar, Jemc in drugi. Vsepovsod pogovori o svetovnem prvenstvu. Ko smo prišli v gostišče »Žerjav«, kjer so bili zbrani skoraj vsi tekači, je bila tema pogovora ista. Pri kosilu o svetovnem prvenstvu, prav tako pri večerji in zajtrku — morda še med spanjem. In zato seveda ni bilo težko povabiti k pogovoru Maro Rekar, Gašperja Kordeža in druge, ki komaj čakajo, da bo ljubljanski prometnik dal znak za odhod vlaka. Zelena luč na ljubljanskem železniškem semaforju bo zagorela jutri ob 6.45 ... Velika borba za minute Gašper Kordež Tekači so manj samozavestni kot skakalci, čeprav ne moremo trditi, da so pesimistično razpoloženi. V Ratečah -so bili zbrani vsi reprezentanti, ki so bolj mislili na Zakopane, kot na tekme za slovensko prvenstvo. Zakaj tolikšni napori tik pred odhodom v Zakopane? O tem smo razmišljali tudi mi, toda se-lektorji so tako hoteli in tu ni druge pomoči. Na poti proti planiškim ska-kalnicam se nam je izza ovinka približal tičko, v katerem sta se- mite in prepričan sem, če bodo drugi tekli na svetovnem prvenstvu bolje kot na drugih prireditvah, zakaj tudi nam tega ne bi uspelo? CVETO PAVČIČ - V teku na t5 km bomo Jugoslovani zaostali za zmagovalcem 4 do 5 minut, v teku na 30 km pa še enkrat toliko. To je sicer moja napoved, lahko pa se zgodi kaj nepredvidenega, in ta časovna razlika bo lahko večja ali manjša. Ce bo večja bo polom, če bo manjša bo uspeh! JAKA RES — Letos sem izredno močan. Pripravljal sem se s podvojenimi silami in prav tokrat sem v odlični formi. Na Igmanskem maršu sem se odlično počutil in če bo tako v Zakopanih, verjemite mi, da ne bom med zadnjimi. GAŠPER KORDE2 - Poleti sem hodil v planine, veliko tekel po gozdovih, vso pozornost pa sem posvetil moči rok. Ne vem, kako bo v Zakopanin, toda, če ne bo smole, Jugoslovani ne bomo med zadnjimi MARA REKAR - Od mene veliko pričakujejo. Sama pa dobro vein, kaj zmorem in kakšne rezultate lahko dosežem. Da ne bom preveč dolgovezna. Za sezono sem dobro pripravljena in če mi bo sneg naklonjen, ne bom zatajila. Ne delajmo si prevelikih utvar, ker dobro vem, koliko tekmovalk je pred mano. Kar poglejte Rusinje, Poljakinje, Bolgarke, vse Severjakjnje, pa si boste lahko potem ustvarili sodbo, med katere sodim jaz, ki hočem dokazati, da sem za letošnjo sezono dobro pripravljena. fekalno ekipo upam, da se bo dobro vr»tiila. samo malo srefie in vsi bodo — /“ko vsaj upam — zadovoljni z našimi Moja poškodba, zaradi katere ni-nastopil v Cml, nd bila tako huda ;n bom lahko v Zakopanih skakal že bolečin. • JOZe Šlibar — Zdi se ml, da še nisem skakal tako kot sedaj. V sI'tU sem se odlično počutil, najbolj pa ?rn zadovoljen, da sem močno izboljšal Ni več kriljenja s smučmi in roka-/'* in moj let je mirnejši. Seveda, so ^kateri mislili, da bo imel ta slog tudi /yole posledice — namreč, da ne. bom kaka! več tako daleč kot prej. Lahko -Povem, da tak slog omogoča še dalj-skoke in tudi v Črni niisem še nikdar ^kai tako daleč kot prav letos. Zato Pam, da bo šlo v Zakopanih vse" po el-fah in načrtih. • Marjan PEČAR — Sedajle si bom ^Voščil še urico ali dive alpskega smu-- 'nia, saj zanj tako redko najdem čas. ® državnem prvenstvu v Črni sem /SVa.ii|l naslov državnega prvaka in tudi ^ dt v sebi čutim, da gre z menoj na bije. Spet se dobro počutim v zraku, am nobenega strahu in letim in le- blpi; zanosil j Ivo. Zdi se mi, da je moja prišla ravno o pravem času in j °rda bo šlo v Zakopanih kar najbolj-VbViika_j>red:nost tekmovanja v Za-VeMlhih Je, da bodo ocenjevali po no-ItvvJ, ^stbmu _ p.ravi, da bodo med te?1* s1ioikl ocenjevali dva najboljša. S ocenjevanjem sem veliko pridobil, pJ lahko nekoliko več tvegam, ker na-v enem slkoOcu nd usodna In Jo Popravim na na slednjih dveh. dela brata Pavčič. Očitno se ji-ma je mudilo in bila sta nestrp-na. Toda priložnost je bila tu, morda zadnje pred potovanjem na Poljsko in zato sta se hočeš, nočeš odzvala vabilu za krajši razgovor. JANEZ PAVC1C — Enkrat smo prepozni, drugič pa prezgodnji. Po navadi vedno .zamujamo, ko potujemo na pomembna tekmovanja, tokrat pa so nas res presenetili z odločitvijo, da moramo odpotovati v ponedeljek navsezgodaj. Vse to je postavilo naše želje in skrbi na glavo in namesto, da bi danes trenirali v Tamarju, morava s Cvetom takoj v Ljubljano, da urediva neurejene zadeve. Do starta v Zakopanih imamo več kot teden dni časa, Zato je odbor presenetljivo zgoden. Borba bo zelo ostra, vendar upam, da bomo pokazali svoje sposobnosti. Slo bo za mi- V avgustu velik Dirka »Po Hrvatski in Sloveniji« od 5. do 9. junija — Največja kolesarska dirka »Po Jugoslaviji« z obširnim obrobnim programom — življenjski jubilej Janka Brajnika OBISK PRI TELESNOVZGOJNIH ORGANIZACIJAH 40 let smučanja F letošnji zimski sezoni mine-va 40 let, odkar so se v Ratečah in Planici začeli organizirano ukvarjati s smučarskim športom, to lepo vasico in slikovito V to lepo pasico in slikovito dolino Planice ob italijansko-av-strijski meji so že prej zahajali, predvsem Ljubljančani, ki so na ta način dali spodbudo tudi domačinom. Ta nova športna panoga, ki so prinesli o vas čla-llirije iz Ljubljane, je našla z gradnjo železniški plodna tla in o Ratečah so ustanovili oktobra 1922. leta obmejno Prosvetno društvo Rateče-Plani-ca, ki je imela gledališko in športno sekcijo ter knjižnico. Smuči prvih tekmovalcev so bile enostavne, otroci pa so imeli smuči >sodarice«, za vezi pa je Služila trda guma in surova konoplja. Društvo je že o prvem letu izvedlo smučarske tekme v tekih, skokih in veleslalomu. Takrat so bile na sporedu tudi prve medruštvene tekme o organizaciji SK Ilirija in so na njej nastopili tudi osi najboljši Etafe-čani. Slaba oprema in pa finančno stanje sta začetni polet društva zavrla o letih 1924 do 1926. Šolska upravitelja Franc Pečar in Ivan Bitenc pa sta dosegla, da je smučanje zopet postalo priljubljena panoga med šolsko mladino. Leta 1926 so ustanovili tudi samostojno smučarsko društvo Rateče-Planica. Takrat so tudi pričeli z načrtnim pridobivanjem mladine v svoje vrste in s smotrno vadbo. Pa tudi skakalna šola >Planicat. ki jo je od leta /97/ vodil Norvežan Odgard, za njim pa Albin Novšak in Feri or Gradišnik je prinesla lepe uspehe domačinom. Leta 1912 so pričeli prve skakalnice ob progi. Vsak član je moral opraviti na skakalnici dva *šihta<. Skakalnica je bila najprej 11 metrska, nato 10 in 61. kasneje pa zopet 10 metrska. Društvene tekme o januarju 1911 si je ogledal tudi pokojni inž. Bloudek in je bil nemalo začuden nad lepo skakalo :co. Se isto leto je bilo v Ratečah prvo državno prvenstvo v tekih, skokih in alpskih disciplinah. Po zgraditvi velike skakalnice leta 1914, se je društvo nasled-njeno leto združilo z SK Ilirijo, predvsem iz materialnih pogojev. Ta združitev pa je bila koristna za Rateče, novo ime smučarskega kluba >Ilirija-ltateče* pa je poneslo slavo po osem svetil. Druga svetovna vojna je polet smučarstna poosetn zavrla in zahtevala tudi žrtve med smučarji iz Rateč. Takoj po vojni pa so pričeli tudi z obnovo smučanja v tem delu Slovenije. Precej usodna je bila združitev s Kranjsko goro o Smučarsko društvo >Planicas s sedežem v Kranjski gori. Na pobudo Občinskega odbora za telesno vzgojo na Jesenicah, je bilo leta 1918 ustanovljeno Smučarsko društvo Raleče-Plani-ca, ki je pričelo z delom pri najmlajših in že o letu 1960/61 doseglo lepe uspehe. Uspehi, ki so jih dosegli tekmovalci Smučarskega društva Rateče-Planica dajejo upanje, da bodo tekmovalci flostojni nasledniki tistih, ki so tekmovali o slabših razmerah. Prepričani smo,: da bodo znali funkcionarji s pravilnim delom zopet ponesti sloves Rateč in Planice daleč po svetu. Za zaključek praznovanja 40-letnice obstoja društva, bo o me-tecu marcu mednarodna skakalna tekma na 80 metrski skakalnici. Letošnja kolesarska sezona bo pestra in zanimiva. Naši reprezentanti te dni odhajajo na priprave v Opatijo, saj jiii čakajo tež,ke naloge na mnogih tujih in domačih cestah. Tokrat si nekoliko oglejmo domači prireditvi, in sicer dirko »Po Hrvatski in Sloveniji« in največjo naišo kolesarsko prireditev, dirko »Po Jugoslaviji«. Organizacijski komite, ki ga vodi predsednik KZS tov. Šavorn že pripravlja vse potrebno za etapno tradicionalno dirko »Po Hrvatski in Sloveniji«. Dirka bo od 5. do 9. junija. Imela bo naslednje etape: Ljubljana—Maribor, Maribor—Zagreb, Zagreb—Reka, Reka—Ajdov-ščina—Col—Idrija in Idrija—Žiri— Ljubljana. Dirka »Po Hrvatski in Sloveniji« tokrat ne bo vodila čez Vršič, pač pa so organizatorji sklenili, da bo vodila po cestah trstih krajev, kjer so dane vse možnosti za večjo popularizacijo kolesarskega športa. Organizacijski komite je povabil na dirko nekaj pokrajinskih reprezentanc iz Avstrije, Švice, Zah. Nemčije in Italije. Na startu bo po vsej verjetnosti okrog 70 kolesarjev. Največ ja dirka v letošnjem letu »Po Jugoslaviji« pa se bo začela 29. julija in se končala 10. avgusta. Start bo v Skopju, cilj pa v Ljubljani. Dolžina proge je 1912 km. Na sporedu So naslednje etape: okrog Skopja (130 km)—Skopje—Leskovac (195), Leskovac—Niš (40)—solo start, Niš—Svetozarevo J 02), Svetozarevo —Beograd (162). Beograd—Osijek (227), Osijek—Slav. Brod (93), Slav. Brod—Banja Luka (131), Dan počitka. Banja Luka—Zagreb (181). Zagreb—Reka (180, Reka—Pulj (105), Pulj—Nova Gorica (210), Nova Gorica—Vršič (109) in isti dan Kranjska gora—Ljubljana (87). Organizacijski komite, ki mu predseduje Mija Jovanovič je povabil naslednje države: Anglijo, Nizozemsko, Belgijo, CSSR, Luksem- burg, Poljsko, SZ, Maroko, Italijo. ZAR in Francijo. Za zdaj sta odpovedali udeležbo SZ in Luksombug. Dirko bo spremljala posebna reklamna karavana, ki jo bodo sestavljali manekeni modne revije in pevci zabavne glasbe. Med pevci so že podpisali pogodbo Ivo Robič, Vice Vukov, Gabi Nova, Lola Novakovič in Djordje Marjanovič pod vodstvom orkestra Nikice Kalodje-re zi Zagreba. Ko bodo kolesarji privozili na cilj posameznih etap, bo vsak večer zabavni program s sodelovanjem teh pevcev in manekenov. Propozicije določajo, da v vsakem moštvu lahko nastopa šest članov. Na cilju _ vsake etape so določene bonifikacije, za tiste pa, ki bodo prekoračili določeno časovno razliko, torej vozili dlje, kot bo določila sodniška žirija, bodo morali odstopiti od nadaljnjega tekmovanja. Sestavili bodo posebno sodniško žirijo, v kateri bo tudi delegat Mednarodne kolesarske zveze. Rok prijav je do 1. julija. Sklad za nagrade je 4 milijone, celotni proračun za dirko pa 56 milijonov. Te dni je praznoval 50-letnico rojstva znani kolesarski funkcionar Janko Brajnik. Pred vojno je bil aktivni tekmovalec, sedaj pa je posvetil vse svoje sposobnosti razvoju kolesarskega kluba Odred. Vzgojil je vrsto mladih tekmovalcev, ki so bili in so še člani državne reprezentance. Požrtvovalnemu funkcionarju so čestitali mnogi športni delavci, tem čestitkam pa se pridružuje tudi naše uredništvo. ZNOJ BO TEKEL V POTOKIH Priprave za spomladansko nogometno sezono so se že pričele — Maribor,-Rudar in Olimpija se pripravljajo ob morju POIET sfran 4 Nogometna sezona je blizu in daleč obenem. Daleč za tiste, ki si žele čimprej gledati zanimive nogometne tekme, blizu pa za tiste, ki bodo v njej neposredno sodelovali in jim je vedno premalo časa za priprave. Tisti, ki so se uspeli obdržali v nadaljnjem tekmovanju za nogometni pokal Jugoslavije, so pravzaprav sezono že pričeli in prihodnjo nedeljo bo moral na pot tudi Maribor. Še dober mesec, pa se bodo zavrteli nogometni dogodki tudi na domačih igriščih — točneje povedano v slovenski conski ligi. Še mnogo prej — 4. marca, pa bo start tudi v prvi in drugi zvezni ligi. Že minuli teden so potovali nogometaši Maribora na priprave v Kaštel Gomilico. Odpotovalo je 19 igravcev, s katerimi so odšli tudi trener Šimunič. tehnični vodja dr. Welle in vodja poti Fišer. Z njimi so odšli tile igravci: Vabič. Eferl, Tolič, Jovanovič, Donko. Ceh, Bol-fek, Canjek, Kreač, Kek, Blaznik, Šober. Markovič, Pirc, Arriejčič, Breznik Dolenc, Kramer in Prosen. Načrt priprav je obširen, saj bodo igravci trenirali vsak dan dopoldne in popoldne. Poleg tega bodo odigrali še tri prijatelske tekme. Najprej bodo igrali s Splitom, Hajdukom in zatem še z Jadranom. Namen treninga je izboljšati tehnično in taktično znanje enajstorice in doseči čim preciz-nejše streljanje na vrata. Mariborski strokovnjaki sodijo, da so nogometaši Maribora kondicijsko že dobro podkovani. Pred odhodom v Kaštel Gomilico so nogometaši Maribora premagali s 7:0 Soboto, ki jo je rešil večjega poraza le odlični vratar Vrdjuka. S pripravami so pričeli tudi v moštvih, ki nastopajo v slovenski conski ligi. Iz Trbovelj so nam sporočili, da je enajstorica Rudarja odšla na priprave v Crikvenico, znano pa je tudi, da je ljubljanska Olimpija na treningu v Kopru. Poročali smo tekmovanja v slovenski conski ligi 25. marca, in kaj hitro bodo na sporedu zanimiva srečanja. Naj navedemo samo pare prvega kola: Rudar : Triglav, Ilirija : Celje, Krim-Odred : Slovan, Gorica : Olimpija, Kladivar : Ljubljana, Sobota : Kovinar. Tako se bo torej pričelo. Borba za točke bo gotovo še ostrejša kot v jesenskem delu, saj mnoga moštva skušajo nadoknaditi zamujeno, tisti pri vrhu pa si bodo hoteli zagotoviti najboljša mesta, prav do konca tekmovanja. Favorit je slej ko prej ljubljanska Olimpija (prej Triglav), ki ima toliko točk prednosti, da jo bo težko ujeti. Prvo mesto predstavlja obenem tudi direktno stopnico v drugo zvezno ligo. Seveda pa bo mnogo hujša borba za drugo mesto, ki prav tako omogoča nastop v kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v drugo ligo. Kandidatov je več. največ optimizma pa je opaziti v vrstah Slovana, Rudarja in Ljubljane. 6 == uspel. Tekmovalno obdobje leta 1957 je pomenilo za Harvja res ogromno. To je bila doba njegovega preporoda. Nenadno je zablestel, se prerinil v ospredje, zabeležil res dobre rezultate, skratka, začrtal si je pot, ki ga lahko vodi edino k še večjim zmagam. Ob zaključku sezone, na zadnji tekmi v Budimpešti proti Madžarom je doživel žal, kaj neprijeten poraz. Bil je šele četrti. Tega si nikakor ni mogel oprostiti. Kljub gripi, ki mu je tako neprijetno zagodla, pa je prišel do spoznanja, da le še nj dorasel tako velikim naporom in zahtevnim tekmam v družbi najboljši. Vse to je bilo le še preuranjeno. Vse pač zahteva svoj čas in gotovo dobo. Trdo delo in vestne priprave v pretekli zimi so mi torej pripomoglo, da sem v tej sezoni dosegel res mnogo, pravi [larv. Uvidel pa sem tudi. da mi še mnogo manjka. Zato sem sklenil da v zimi 1957/38 storim še mnogo več. Krepko sem pljunil 1 bilo treba vaditi v mrazu in ob vsakem vremenu v gozdu. V me-roke, kot temu pravimo ter še in še delal. Tokrat mi ni bil® seču novembru sem namreč zamenjal stanovanje, službo in klub-ske barve. Tako sem dobil zelo zanimivo zaposlitev v znani industriji — tovarni barv Leverkusen. Postal pa sem prav tako član kluba Baver Leverkusen. Ta znani in izredno uspešen klub je imel v svoji sredi odlične atlete-tekače, kot Pohler, Kluck, Naujoks, ki so bili vsi člani tedanjega izbranega moštva nemške reprezentance. Vadili smo v novozgrajeni prekrasni dvorani, ki jo je zgradilo tovarna ter podarila v uporabo mestu Leverkusen. Tako smo bili koristniki le-te, predvsem prav atleti Baver Leverknsena. Naš trener je bil Bert Snmser, nekdaj znani sprinter. Pod njegovim vod-stom sem vadil vso zimo. Posebno pozornost sva posvečala moji telesni vzdržljivosti in tako sem izredno mnogo delal tudi z utežmi-Bile so vse mogoče vaje za moč mišic. Delal sem z vedno težjimi utežmi in krajšimi premori med posameznimi vajami. Poleg tega pa seveda tudi še specifične vaje za mojo panogo — tek. Zato sem se posluževal nekaterih elementov iz rokometa. Tako predvsem bliskovitega streljanja na vrata z mesta, kar je služilo kot dopolnilo k vse hitrejšemu startu. Ukvarjal pa tem se tudi z gimnastiko, ritmiko, pospešenim tekom v danih možnostih in seveda še in še s sla rtom *amim. Pri vsem tem v vsakdanjem svojem delu in sploh mojem dosedanjem atletskem udejstvovanju, pa sem že spoznal samega sebe tako dobro, da sem imel tudi že svojo koncepcijo dela. Tako si od trenerja nisem dovolil mnogo dopovedati. Nasprotno pa je zame ref kot učitelj trener Sumser pomenil kot prijatelj Zaupal sem mu vse moie težave in probleme, ki sva jih potem s skupnimi močmi zlahka odpravila ali rešila. Po mojem mnenju je ravno to ena glavnih nalog in odlik res dobrega trenerja. Kljub temu, da dober in nadarjen atlet sam najbolje ve. kaj trm koriti . . . ter ima tudi izreden občutek z» stvari, ki mu škodijo, pa je strokoven nasvet d (»brega trenerj® vedno dobrodošel in koristen. Treba je znati stvari le vskla-oni. oaj končno tekmovalpc na tekmi svojega neuspeha ne more naprtiti ali za to obdolžiti neko drugo osebo, v tem primeril trenerja. Seveda se človek lahko pri svojem delu — programu m načinu treninga, za kar misli, da mu najbolje koristi, tudi usteje. To je pa povsem lastno športu, ki nudi veselje, včasih pa seveda tudi razočaranje. V glavnem pa sem seveda v 4' žišiu. Toda sindikat nogometnih igrale«* pa tudt nogometna zveza Anglije ne ž«** tujih nogometašev na otoku, ker menijo, da bi to lahko povzročilo brezposelnost med profesionalnimi igralci roda najbolj goreči pristaši nasprotnega stališča se vprašujejo: če bodo italijanski« nemški aii francoski delavci lahko dobili zaposlitev na Otoku, kdo more pr«' prečiti, da tudi nogometaši teh dež«* ne dobe »dela« v Angliji. Spor se vedo® bolj nagiblje v korist pristašem »intern*' clonallzactje« angleškega nogometa. Zgodaj je treba začeti Ameriški rekordi plavalcev mlajših od 10 let — štiri mladinske kategorije — s 16 leti že popolni tekmovalci Senzacionalen prodor ameriških plavalcev v zadnjih leiih je vzbudil po vsem svetu veliko zanimanje. Ogromno število visokokvalitet-nih tekmovalcev, svetovni rekordi kot na tekočem trakn, še pravi otroci v vrstah svetovnih rekorderjev vse to so pojavi značilni za plavalni šport v ZDA. Amerikanci trde, da v vsem tem Bi nobenih skrivnosti. Edina zna-čilnost je v tem, da so mejo aktivnega udejstvovanja v plavanju moč-Bo premaknili v detinstvo. Medtem ko so se nekoč začeli otroci resneje baviti s plavalnim športom šele ®ekje okoli 14. leta, so sedaj začeli Vzgajati plavalce že s šestini ali DROBCI z nogometno žogo Čile v naglici rešuje problem na^ fctaniitve nogometašev in vseh listah ljubiteljev nogometa' ki si žele ogledu letošnje svetovno prvenstvo. 2e tio konca leta so zgradili, okoli 2.000 stanovanj v katerih bo našlo vse Udobje okoli 10.000 tujcev, ki bodo ^te dni prihiteli v Samtiago. Tudi £■0 privatnih stanovanjih so našli že Umestitev za nadaljnjih 10.000 gostov. Tako upajo, da bodo s tem re-pereč problem pomanjkanja ho-tetskih kapacitet v Santiagu, ki je ftajvečji problem pri organizaciji bodočega prvenstva. Zvezni nogometni trener Francije je najbolj popularnemu francoskemu nogometašu Raymcdu Kepi Pierno takšne vsebine: »Razumem, da ime prodajaš v reklamne na-biene tovarnam za zobne paste ali Pogoffnetaie žoge. Toda da zasledim lvoje ime na cigaretah ali vinih ne Prenesem. Veš, da športnik ne sme kaditi in piti. Kolikor navdušuješ hladilno na igriščih, toliko deluješ destruktivno s svojo reklamo!« ^ zapadnonemški nogometni ekipi we>t2,iar Nledergirmes sta stebra tega ^štva 39-letni WaLter Mohr dn nje-g0v 19- letni sin Berdt. Čeprav mu ein krepko kunkurira, oče še ne namerava zapustiti svoje ekipe in želi ^stepati toliko časa, da ne bodo ^3vojili prvenstva pokrajine in se Vrstili v višji tekmovalni razred. Nekdaj eden najbolj slavnih av-®*'ri'.jakih vratarjev Hilden, iz časov el>azaibnega avstrijskega »wunder-una« je končal svojo nogometno ka-vlero v cirkusu. Z nekim francoskim ra tar j em sta nastopala v cirkusu, l}€r sta pred radovednimi gledalci 'rug drugemu streljala enajstrnetrov-tij6' gledalce je bil najbolj atrak-tistd del programa, ko je lahko katerekoli »prostovoljec« izmed rdaleev pokajal svoje sposobnosti kn!« strelec a'li vratar v družbi z ne-tako proslavljenim nogometnim katarjem. sedmim letom. Zalo se ne smemo čuditi, če so po osmih letih trenin-gia s 15. 16 leti že zreli tekmovalci, svetovni rekorderji. Američani vodijo štiri mladinske kategorije v plavalnem športu. Za vse te kategorije prirejajo posebna tekmovanja in vodijo tudi rekorde. Poglejmo njihove rekordne liste najmlajšiih: Dečki mlajši od 10 let: 50 m prosto 30,7, 50m prsno 40.2, 50m hrbtno 36,0, 50m metuljček 34,2, dekli: ce: 50 m prosto 32,4, 50 m prsno 41,5, 50 m hrbtno 37,3, 50 m me- tuljček 35,7. 11—12 let, dečki: 100 m prosto 1:05,2, 100 m prsno 1:21,0, tOOm hrbtno 1:14,3, 100 m metuljček 1:11,0, deklice: lOOm prosto 1:06,7, V času od 1. do 4. marca bodo v Kul-mu smučarski * poleta v okviru vsakoletnega tedna poletov na treh na j večjih svetovnih skakalnicah Oberstdorf—Kulm Sreča v nesreči Eden najbo^ših profesionalnih kolesarjev NizoBemec Rik van Looy je novinarjem pripovedoval svoj najbolj grozljiv dogodek svoje kariere. Ko je letos v Elinem sprintu na svetovnem prvenstvu prvi pripozil skozi cilj Je stopil s kolesa In si brisal pot s čela. Ta mu je stopil na čelo bolj od strahu kot od napora. 200 m pred ciljem je namreč opazil, d* z njegovim kolesom ni nekaj v redu. V zadnjem sprintu so mu počile dve žici na zadnjem kolesu, ki se mu Je zaradi tega tudi ukrivilo. Ce bi bil cilj če 10 m dalje, bi Rik ostal brez prvenstva. Metalci največ napredujejo Zimsko obdobje Je najbolj primerno za razne statistične preglede, v katerih atletski strokovnjaki z vseh mogočnih zornih kotov osvetljujejo napredek ali nazadovanje v posameznih športnih disciplinah. Atletski sit roko vn jaki so primerjali dosedanje rekorde s tistimi, ki so bili v veljavi pred 40 leti In ugotovili, da so atleti najbolj napredovali v tehničnih disciplinah. Metalci ao v nekaterih panogah napredovali tudi za 30 "/•. Tako je rekord v metu kopja znašal pred 40 leti 66,10, danes pa 86,37, kar je za 30,43 •/« bolje. V metu krogle se je rekordna meja pomaknila od 15.64 do 20.06 (29.47 •/•), v disku od 47.58 m do 60.56 (27.87 •/•) In v metu kladiva od 55,77 do 70.33 (21.74 •/•). 100 m prsno 1:25,5, 100 m hrbtno 1:16,1, lOOin metuljček 1:14,7. 13—14 lel, dečki: 100 m prosto 50,2, 400m prosto 4:42,5, 100m prsno 1:14.6, KK)m hrbtno 1:07,3, lOOm metuljček 1:04,8, deklice: 100 m prosto 1:04,4, 400 prosto 5:09,4, 100 m prsno 1:23.8, lOOm hrbtno 1:14.5, 100 m metuljček 1:11,6. 15—16 let, dečki: 100 m prosto 56,5, 400 m prosto 4:35,4, 100 m prsno! 1:14,6. 100m hrbtno 1:03,6, 100m metuljček 1:01,5, deklice: 100 m prosto 1:04.0, 400 m prosto 4:56,4, 100 m prsno 1:23,8, 100 m hrbtno 1:12,5 in 100 m metuljček 1:09,4. Če se nekoliko natančneje poglobimo v te rezultate in jih primerjamo s časi, naših pionirjev in mladincev potem vidimo, da smo v raz" vojn nekako 4 leta po starostnih dobah za Amerikanci. Rezultate malih Amerikamcev z 10 leti, dose-zajo naši plavalci nekje s 14 leti. Ta razlika pa se z leti veča, kajti rezultati, ki jih dosezajo Američani s 13—14 leti so ponekod za naše tekmovalce že nedosegljivi tudi v starejših starostnih dobah. Rešitev je torej samo ena seveda poleg vseli ostalih idealnih materialnih pogojev) — začeti je treba zelo, zelo zgodaj! —Planica. Avstrijci so se letos posebno skrbno potirudili za organizacijo te velike in privlačne športne prireditve. Organizator prireditvenega odbora Fritz Nemec je novinarjem izjavil, da so letos skakalnico močno popravili in da so v gradnjo Investirali preko 70.000 šilingov. Prvenstveni cilj preureditve skakalnice je bdi v tem, da bo dovoljevala daljše sikoke kot doslej in da bodo morda dosegli celo daljine kakršne dosegajo skakalci v Obestdorfu. Kritična točka skakalnice Je bila premaknjena čez 120m po čemer se lahiko sklepa, da bodo v Idealnih vremenskih pogojih dosežene rekordne daljave. Ko smo se lani vel veseMM filiibarje-vega svetovnega rekorda smo bili gotovi, da bo njegov rekord obveljal vsaj tri leta, kajti šele čez tri leta bo zopet na vrsti tekmovanje v Oberstdorfu. Vedeli smo, da skakalnici v Kulmu In Planici ne dovoljujeta takih daljav. Sedaj obljubljajo Avstrijci, da bodo'tudi na letoinjt prireditvi v Kulmu najpogumnejši skakalci naskočili Šlibarjev rekord. Pa tud naš rekorder bo lahko dokazal svoje velike sposobnosti In potrdil, da njegov uspeh ni bil slučajen. Avstrijci javljajo, da Je doslej definitivno prijavilo svojo udeležbo osem držav. Prijavili so se že skakalci Avstrije, ZDA, Finske, Poljske, Jugoslavije, Švice, Vzhodne In Zahodne Nemčije. Pričakujejo pa končno udeležbo 14 držav, ki so že obljubile, da bodo poslale svoje tekmovalce, vendar še ni uradnih prijav. Tu bo seveda še najbolj zanimiv nastop sovjetskih, švedskih in norveških skakalcev, ki poleg že prijavljenih sodijo v svetovno elito smučarskih skakalcev. V Kulmu tako daštč kot v Oberstdorfu Velika skakalnica v Kulmu povečana — Pričakujejo udeležbo 14 držav — Osem držav že prijavljeno VSI ZA ENEGA EDEN ZA VSE! Ne enkrat je že stekla beseda o tem, kdaj bomo tudi p Sloveniji dobili predstavnika v zvezni rokometni ligi. Lani je sicer bila ustanovljena druga zvezna liga in naša republika je v tej skupini dobila kar tri predstavnike. S tem pa navzlic temu ne moremo biti zadovoljni. Zakaj? Rezultati, ki jih je^ v zadnjih letih dosegla okrajna reprezentanca Ljubljane, kažejo, da lahko povsem upravičeno računamo na mesto v prvi zvezni ligi. Tekme z državno reprezeu-tanco, ki jih je odigrala ljubljanska reprezentanca so bile vedno privlačne, za goste pa vedno znova začudenje, zakaj tudi naša republika nima svojega predstavnika v našem najvišjem tekmovanju. Zaključek naj bi bil torej dovolj enostaven. Igravce, ki nastopajo za ljubljanske reprezentanco, bi bilo treba zbrati v enem klubu in uspeh bi bil najbrž zagotovljen. Žal pa ta reč le ni tako enostavna. Doslej je že bilo nekaj poizkusov zbrati najboljše v enem klubu. Vsi pa so se končali brez pravega uspeha. Nikdar namreč ni prišlo do soglasja med klubom, ki najboljše igravce daje in tistem, ki naj jih dobi. Klubaštvo je še vedno zakoreninjeno pri marsikateremu rokometnemu funkcionarju. Ker pa so kot kaže povsem realne možnosti za ustanovitev kluba, ki bi bil kos zahtevam prve svezne lige — ljubljanska reprezentanca je za to dokaz — bomo skušali zapisati nekaj misli, ki naj bi bile v prid težnji, da bi tudi Slovenija imela predstavnika v I. zvezni ligi. SODELOVANJE Po treznem računu ima Ljubljana objektivne pogoje, da nastopa en klub v I. zvezni ligi, eden v II. zvezni ligi in dva ali morda trije v republiški ligi. To se pravi, v Ljubljani bi lahko imeli 4 do 5 kvalitetnih klubov. Vse delo bi bilo torej treba usmeriti v tem smislu. Na skupnem sestanku klubov bi bilo treba oceniti stanje in se odločiti za podporo enega ali drugega. Da mora podpirati klub, ki nastopa v zvezni ligi več klubov, je povsem razumljivo, saj en sam klub ne more vzgojiti 15 kvalitetnih igravcev. Zato je namreč treba najmanj 300 pionirjev in 150 mladincev. Vsi klubi se morajo namreč zavedati, da pri današnji stopnji kvalitete noben klub ne bo sam prišel na zeleno vejo, to je v zvezno ligo. Sodelovanje pa je lahko le tako, da imajo od tega korist vsi klubi. Vsak klub v zvezni ligi ima tudi drugo moštvo, ki nastopa v centru ali v občinski ligi. Tam seveda igravci nimajo možnosti večjega razvoja, zato bi lahka zvezni ligaš odstopil ne-katere igravce klubom, ki nastopajo v republiški ligi. Le-ti bi se s tem se bolj razvijali in napredovali. Tako si je moč zamišljati sodelovanje med klubi, od katerega bi imeli vsi korist. Pri ženskah je stanje še nekoliko slabše, saj sta v Ljubljani le dve kvalitetnejši ekipi. Sodelovanje pa bi moralo biti še boljše, saj je staž igravk krajši in je še težje zbrati zares dobro ekipo. / FUNKCIONARJI Znano je, da mora imeti vsak klub, ki nastopa v kvalitetnem tokmovanju ne le dovolj igravcev, ampak tudi odlično vodstvo, trenerje in funkcionarje. Ne bo preveč če rečemo, da so dobri funkcionarji prav tako potrebni kot dobri igravci. Tako kot za igravce . pa velja tudi za funkcionarje, da je sodelovanje med klubi več kot potrebno. Za delavoljne delavce, ki jim je pred očmi le uspeh rokometa v Sloveniji, bo vedno dovolj dela. Žal pa nekateri športni delavci ne pojmujejo športa tako kot bi ga morali, ampak zahtevajo od svojih igravcev le zmage. Če pa teh ni, je tudi prizadevanje konec ... Trenerji opravljajo v klubu pomembno natogo. Toda biti morajo le trenerji, ne pa tisti, ki v klubu opravljajo tudi vsa teh ni, je tudi prizadevanja konec... N Okrajna reprezentanca Ljubljane je poučen primer za ■ vse tiste, ki ne v<\rjamejo v uspeh moštva sestavljenega iz N igravcev različnih klubov. Komaj dve leti je tega, kar je pri- ■ čela nastopati ljubljanska reprezentancav Začetki so bili ma-• loobetajoči in so nastopali le igravci, ki so pač imeli čas. B Kmalu pa je tudi nastop v ljubljanski reprezentanci veljal ® za vsakega igravca posebno priznanje. Igravci različnih klu- ■ bov so se spoznavali med seboj in med ,njimi je zavladalo ■ pravo prijateljstvo. Odraz vsega tega pa so tudi odlični re- ■ zultati in samozavest vseh reprezentantov, da so sposobni tu- ■ di za velike dosežke. Trezno delo in prizadeva n ja mnogih so torej rodila uspeh. Ali je torej res tako daleč do tega, da bi bil klub Y. X. ▼ L zvezni rokometni ligi? Marjan Gogala B__POLET / BREZ KRIL. °ina niso niti slutili, da sem bil med tek-Jjmvalei... Legel , sem za peč, se pretvarjal a spim in tiho premleval svojo skrb, roka je bolela in zatekala čedalje linje. Zve- s»'ko smilil, še bolj sem se seveda smilil «inemu sebi, ko mi je zdravnik zjutraj 8°tovil, da je kost nalomljena in sem nato esec dni moral nositi mavčni ovoj. Ko so ^ Ra sneli, se je naša skakalnica že spre-®«ila v skelet, pod njo pa so se belili poldni zvončki... 0 je bilo eno tistih tekmovanj, ki jih je j bi tista leta veliko po vseh vaseh, kjer so a 'meli skakalnico. Nikoli ni bilo mogoče ^PRnati, kdo je bil prireditelj — včasih je - la to mladinska organizacija, največkrat ff so tekmovanja prirejali mladinci smučar-Sain'' Leto zatem sem tudi nastopil na Žiif111 tekmovanj, ki so bila odraz volje in hotenja, da bi se smučarski biki’ z*as** skakanje, razširil. (Mislim, da Vnl’ i>reJ ne pozneje ni bilo tako odločne p|,le> da bi to postal resnično ljudski šport.) J® v Podbrezjah. Tudi na to tekmova-jji? setu odšel še »ilegalno«. Smuči iz skriva-ca> Pa v sedem, osem kilometrov, oddalje Podbrezje. Skakalnica majhna, petindvajsetmetrska, a zame, ki še nisem bil na taki, kar dovolj Velika. Ne spominjam se, koliko tekmovalcev se je zbralo, pa tudi gledalcev je bilo precej. Imel sem srečo, kajti o znanju bi tedaj še ne mogel govoriti, in sem bil prvi. Dobil sem čeden kos papirja z zvenečim imenom Diploma, in nisem bil malo ponosen na to! Navsezadnje ni kar tako, če dobš prvo diplomo in si takorekoč... Samo mimogrede naj pripomnim, da oče še malo ni bil prepričan o vrednosti in po-menu Diplome, in mi je to zvečer, l^o sem v blaženem zanosu kar priplaval domov, tudi razločno povedal. Če bi povsem neomajno veroval v podzavest, komplekse, kompenzacije in podobno, bi rekel, da sem se morebiti s tako ihto zagnal v smučanje prav zavoljo očetovega vzgojnega prizadevanja. Zdaj mi je očeta žal, in še bolj mame, ki sem ji menda po nepotrebnem naredil veliko skrbi — navsezadnje bi bilo moglo vse to potekati nekoliko mirneje. Ali pa tudi ne — tiste čase namreč nisem mislil na nič drugega kot na skakalnice, skoke in metre. V gimnaziji sem spoznal Lojza Gorjanca in Matijo Franka, ki sta bila med najboljšimi mladinci. Bila sta organizatorja tekmovanja v smučarskih skokih za gimnazijce v Kranju. Spet sem imel srečo in menda mi je pomagalo tudi nekaj naravne nadarjenosti, kajti o kakem premišljenem treningu še zmeraj nisem vedel nič, in sem prišel na tretje mesto, za Gorjancem in Frankom. Ta uspeh me je nenavadno vzpodbudil in mi zelo veliko pomenil. Tretje mesto, takoj za dvema skakalcema, ki sta imela že skušnje, in dosegel sem ga jaz, ki sem skakal samo na malih skakalnicah po vaseb, skoraj bolj za šalo kot zares! In zdaj bi bil žrtvoval vse, samo da bi mogel skakati! Stanoval in živel sem v Kranju v internatu in tako sem mogel bolj misliti na smu-čanjje, kot doma. Moj prvi trener je bil Matija Franko. In prvo mesto, ki sva si ga izbrala za trening: gozd Ilovka zraven Kranja. Moj trener se je morebiti mučil z menoj zavoljo moje neokretnosti, sicer pa gotovo nikoli več ni imel bolj vnetega in vdanega učenca. Tisto pomlad sem slonel ob radijskem sprejemniku in poslušal prenos tekmovanjfi v Planici. Vsakokrat, ko je bilo iz zvočnika čuti tisti značilni ššššiiis, ko se zdi, kot da te je ošinil mrzel piš, me je zazeblo, in potem mi je zastajal dih, ko sem čakal poročila o rezultatih. Janez Polda je na osem-desetmetrski skakalnici skočil šestinosem-deset in pol metra, kar je vse do danes rekord te skakalnce. Tedaj sem že poznal vso plejado naših najboljših, Klančnika, Zalokarja. in se navduševal za mladega Janeza Matula, ki je tu^i skakal skoro osemdeset metrov, bil sem z njimi, ob radijskem sprejemniku sem stiskal pesti, drgetal in se boril z njimi za metre! Tekmo sem od začetka do konca poslušal s tolikšno prizadetostjo, kakor menda nikoli več nobene. Tedaj mi je bilo sedemnajst let in sem bil kaj neznaten in šibak, vendar pa sem sanjaril, da bi nekoč tudi sam nastopal na takem tekmovanju, v naši, Bloudkovi Planici, ki je do takrat nisem poznal drugače kot s slik. A pot do tja je bila še dolga in trnova. Naslednjo zimo, v sezoni 1952/53 sem nastopil _v_ Kranju na tekmovanju za slovensko srednješolsko prvenstvo. Imel sem vražjo smolo, da sem si na treningu zlomil smučko, in tako na sam dan tekmovanja ostal brez smuči. Vem še, kako sem prosil enega favoritov, ki je imel rezervne smuči, naj mi jih posodi. Fant me je premeril z dolgim pogledom in moja pritlikava, mršava postavica najbrž ni vzbujala v njem zaupanja, jr ^ei samo skomignil z rameni in zviška odvrnil: »Oprosti, saj veš, kako je.« No, seveda sem vedel, in navsezadnje sem mu bil celo za tisti njegov »oprosti« hvaležen. In tako se me je navsezadnje usmilil eden sotrpinov, ki se je z menoj vred potegoval za katero zadnjih mest, in mi posodil smuči. To tekmovanje je bilo pa zame vendar na nek način odločilno. Spoznal sem namreč tekmovalce iz Ljubljane, Eda Vidoviča. Janeza Korenčana, Mira Omana, Milana Roji-Jio, m druge, in bili so sami pogumni, borbeni fantje, ki so mi ugajali in sem si žeief, da bi bil med njimi in z njimi nastopal. O tem pa sem kajpak previdno molčal, saj so mogli biti le moji vzorniki. Želja pa se mi je le izpolnila, čeprav cisto drugače, kot sem pričakoval. Moj trening na Ilovki in drugod, prebiranje poročil in moja zagrizena zagnanost v smučanje — vse to je navsezadnje pokazalo sadove. Nekoliko drugačne sicer kot sem si želel, a bili so tn in nisem se jih mogel otresti. V šoli sem se namreč pošteno nabral »cvekov«. Ker takrat še ni bilo študentom prijazne šolske reforme, mi ni kazalo drugega, kot iskati si sreče drugod. Tako sem prišel v Ljubljano, kjer sem s precejšnjim naporom vender izdelal razred. Tisto leto pa sem postal tudi član SK Enotnosti, katere član sem še zdaj. POLET STROKOVNO AKTUALNO Za gledalce liakeja Z dograditvijo umetnih drsališč na Jesenicah in v Ljubljani, je zanimanje za hokej iz dneva v dan večje. Ker mnogi gledavci prej niso spremljali hokejskih tekem so mnogim pravila te igre premalo jasna, da bi lahko sj nili, da bomo za koliko skrajšani gled oblik t. Neveljaven gol ni off-side, ni prepovedan dolgi strel. 2. Nakazovanje pravilne igre. 3. Nakazan off-stde. 4. Prepovedan dolgi strel. 5. Disciplinska kazen spremljali potek. Zato smo se name-ledavce objavili pravila hokejske igre v ne-i. OZNAČBA IGRIŠČA, TOČKE IN KROGI Točke in krogi, včrtani na igrišču kažejo, kje mečemo ploščico po- prekinitvi igre. Točka kaže mesto, na katero vrže sodnik ploščico (puck) med palice dveh nasprotnih igravcev. Krog obkroža prostor, v katerem ne sme stati naben drug igralec. Po vsaki tretjini in po vsakem doseženem golu vrže sodnik ploščico na toč-ko v sredini igrišča; Na igrišču so včrtane tudi tri rdeče in dve modri črti. Rdeče črte, ki tečejo v smeri vrat, imenujemo gol-orte in nam služijo za določanje prepovedanega dolgega strela. Prepovedan dolgi strel je takrat ko igralec strelja ploščico izza srednje rdeče črte proti nasprotnikovim vratom, jih ne zadene, ploščica pa odide čez gol-linijo. Po prekinitvi meče sodnik ploščico v obrambni tre-tini moštva, ki je naredilo prekršek. Rdeča srednja črta deli igrišče v dve polovici. Dve modri črti delita igrišče v tri enako velike dele, imenovane tretjine. Ti dve črti, kakor tudi srednja rdeča služijo za določanje off-sidov in za podajanje otnstran dveh črt. Brez teh črt bi bilo mogoče podajati po vsej dolžini igrišča. Ce bi bilo to dovoljeno, ne bi bilo več lepih, hitrih prebijanj in nobenih duhovitih kombinacij, ki Za razlago vloge teh črt pa na-dajejo tej igri privlačnost, slednje: ploščico lahko podaja v vsaki tretini, katerikoli igralec svojemu soigralcu, ne pa soigralcu stoječemu v drugi tretjini. Izjema je, kadar podajamo ploščico iz obrambne tretine do rdeče srednje črte. Vsi ostali, spodaj našteti načini podajanja so dovoljeni le s pogojem, če pride ploščica, ki jo nek igralec prejme pred njim v tisto tret jino in da isti igralec, ki to ploščico sprejme, prihaja iz tretjine iz katere je bila ploščica podana. 1. podaja iz obrambne tretjine do gol-linije nasprotnika, 2. podaja iz lastne polovice nevtralne tretjine do gol-linije nasprotnika, 3. podaja iz nasprotnikove polovice nevtralne tretjine, do katere koli točke naoadalne tretjine. Noben igralec moštva, ki napada pa ne sme prispeti pred ploščico v napadalno tretjino. Ce pa je nek igralec moštva, ki napada v napadalni tretjini in je vanjo podana ploščica njegovega soigralca ni off-sida, če prestreže ploščico igralec moštva, ki se brani. Off-side pa je takoj nato, če pride napadalni igralec kakorkoli do ploščice, ki jo je prestregel obrambni igralec. Pred vsakimi vrati je prostor omejen z rdečimi črtami — vratarjev prostor. Gola, ki je bil dosežen medtem, ko je bil v vratarjevem prostoru igralec napadalnega moštva, preden je prispela v ta prostor ploščica, sodnik ne prizna. Sodnik igravce kaznuje po načinu njihovega prekrška z izključitvami za ves čas tekme. Kazni so naslednje: majhna kazen — dve minuti, za naslednje prekrške: postavljanje noge, palice, udarec s komolcem, roko ali s kolenom, če povzročijo ali pa tudi ne, nasprotnikov padec. Mahjna kazen je tudi držanje, nepravilen napad na telo, udarec s palico, odrivanje s palico, bodenje s palico itd. Velika kazen — 5 minut za naslednje prekrške: udarec s pestjo (brez rokavice), udarec z drsalko, udarec s palico po glavi itd. Kazen igre — izključitev za ves čas tekme pa sodnik dosodi za prekrške, kot je namerno poškodovanje nasprotnika in podobno. Disciplinsko kazen — 10 minut dosodi sodnik igravcu, ki uporablja nedostojne in žaljive besede proti komerkoli. Kazenski strel pa dosodi sodnik če je storjen prekršek nad igravcem T trenutku ko bi le ta lahko dosegel ‘gol in za podobne prekrške. Gol je pravilno dosežen, če spravi napadalec ploščico s palico med vratnicami čez gol-linijo. Gol je veljaven tudi, če spravi hraneči se igralec ploščico kakorkoli v vrata. Igra trnja trikrat dvajset minut čiste igre, počitek med posameznimi tretjinami pa deset minut. Tekmo vodita dva sodnika, katerih odločitve so enakovredne, odloča pa sodnik, ki je bližje dogajanju. V sodniškem zboru so še: časomerilec, časomerilec kazni, zapisnikar in sodnika za vrati. Na vsaki tekmi mora biti tudi dežurni zdravnik. Gledavci morajo biti po zvočniku obveščeni o vzroku in višini kazni, pa tudi o tem, kdo je dosegel gol. Ing. Erik Krisch pismo (Hah.i&a>ta ■ Nedavnega posvetovanja, ki ga je sGkilicaia Komitelja za kvalitetno telesno vzgojo pri Okrajni zvezi za telesno vzgojo v Mariboru, 90 se udeležili predstavniki atletike, kegljanja, kolesarjenja, košarke, nogometa, odbojke, rokometa, tenisa i>n veslanja. Predsednik komisije prof. Milan Kabaj je podal pregledano poročilo o trenutnem stanju Športa v mariborskem okraju nasploh, nato pa se je razvita zanimiva razprava. Udeleženci sestanka so razvijali misli, kakšne ukrepe bi bilo treba narediti, da bi se stanje v okraju izboljšalo. Poskrbeti bi bilo treba za večje razumevanje za šport med gospodarskimi podjetji, ki so dolžna poskrbeti, da se člani njihovih kolektitov ter njih otroci udejstvujejo v športu. Komisija se bo potrudila izvesti vrsto tečajev za Inštruktorje posameznih Športnih panog, poskrbela za strokovna predavanja in filme, primerno literaturo ter skrbela tudi za nadalrjni napredek športnih vaditeljev. Precej je bilo govora tudi o organizaciji telesne vzgoje v drugih krajih države, posebno v Novem sadu, kjer je občina zaRe/ gg zervirano za bravce« objavili vse rezultate Crvene zvede iu 3 == katerimi klubi jih je dosegla. 5= Za’ odgovor se vam prisrčno zahvaljujem. im Zvone Mlakar, Gimnazija Kranj HH Na gostovanju po Južni Ameriki je beograjsko moštvo Cf' IHg vene zvezde nastopalo v Argentini. Urugvaju, Čilu in Kolumbiji- g= Beograjčani so odigrali 10 tekem in dosegli 6 zmag, 2 neodlo' HH cena rezultata in 2 pora.za. lig V Buenos Airesu je Crvena zvezda odigrala dve tekmi: R*' ver Plata : Crvena zvezda 0:1, Boka junior : Crvena zvezda 4:®-=== Montevideo — Nazionale : Crvena zvezda 1:1. Santiago de Čile : Na turnirju v Santiago de Čile je Crveit* |g= zvezda osvojila prvo mesto. Rezultati pa so naslednji: Botafog® lUf R'o : Crvena zvezda 0:1, Colo-Colo : Crvena zvezda 0:0, Feren*' varocz : Crvena zvezda 2:3, Na gostovanju v Kolombiji pa je Crvena zvezda dosegla n*' šš= slednje rezultate: America : Crvena zvezda 0:3, Milionarias : C*' HH vena zvezda 2:1, Deportivo : Crvena zvezda 1:2, Vans Koldas * Hi Crvena zvezda 1:3. Občni zbor Partizana Podpeč PODPEČ. — Pred nekaj dnevi je bil v Podpeči 10. redni občni zbor tamkajšnjega partizanskega društva. Le-ta je bil zelo dobro obiskan. Društvo je v preteklem letu delalo dokaj dobi;o. Tako so člani in članice osvojili prvo mesto v C skupini republiškega moškega tekmovanja v atletiki, naslov prvaka Notranjske v odbojki, zgradili novo odbojkarsko igrišče ter tudi z uspehom izvedli nekaj tekmovanj v atletiki, namiznem tenisu in no- gometu. Glavna naloga v bodo^ pa bo, ureditev finančnih ‘ razni®1 ter vključitev čim več kadra v df' lo in tesna povezava s šolami sindikalnimi organizacijami. 'J* predsednika je bil ponovno izv«" Ijen tovariš Miha Vižin. mr Viftf Sklepi HZJ: Kranjčani in Novomeščani v II. zvezni ligi Novo mesto, 11. februarja. Danes Najboljša igralca na turnirju sta so bile v Novem mestu kvalifikacij- bila Frelih in Bevk iz Kranja, ki sta ske tekme za vstop v zahodni del ostala neporažena. Med igralkami II. zvezne namiznoteniške lige. Na pa je ostala neporažena Mikčeva iz Beograd, 11. februarja. Včerajšnje posvetovanje Atletske zveze kali. Omenimo naj le še en zanimiv tekmovanju je nastopilo 5 kombini- Novega mesta, ki je med drugim laviie ie dalo razen vrste konkretnih sklepov tudi mnogo na- predlog. AZJ predlaga naj bi pri- ranih ekip: Mladost (Kranj), Man- premagala tudi Mariborčanko Fipu- Državna krosa v Ljubljani DMl v SeUu Jugoslavije je dalo razen vrste konkretnih sklepov tudi mnogo . ..... čelnih smernic v zvezi z nekaterimi pomembnimi vprašanji v tem f^osTardfa.^se prav'; “gfe' Partizan Novo mesto, športu. Eden od važnih konkretnih sklepov je bil sprejem koledarja 196() _ jubilejne 25. igre — ne bile ? - • bor. Koper, Partizan Kočevje in ševo. Vrstni red: 1. Mladost Kranj 8 „ , , , .J., • -7 J- iv. ,. TJ 1 »VT • n 1 2e prva srečanja so pokazala pre- (3b:ll), 2. Partizan Novo mesto 6 zveznih in mednarodnih prireditev v letošnji sezoni. Zaradi obsirnosti v Beogradu. AZJ ie predlagala mov ^ iz Maribora; Kranja in (35:16), 3. Maribor 4 (27:21), 4. Ko- objavljamo le izvleček: Ljubljani, /agrebu in baraievu, da ^oveKa mesta. Med temi ekipami je per 2 (13:34), 5. Partizan Kočevje 0 ivjuinjani, /.agremi m oara levu, ua Nov mcsta. Med temi ekipami je per 2 (13:34), do konca leta 1962 temeljito pro- bi,o t6reba tudi. iskati dFa podstav- (9:36). prsra-SH - Stzz::: gfSilsS Ljubl jani, 1. 4. Balkanski kros v realizaciji sklepov skupščine v zvezi Ljubljano sploh smeli kandidirati „ , ^ P Koner 9-1 in Atenah, 15. 4. državno prvenstvo v z decentralizacijo, o pripravah za le v primeru, če bi bila zagolovlje- p\- tt- - . q't ' ?rosu za mladince in mladinke v nlirrmiiske isrre v Tnkiin n Iptnšnii na rekonstrukcija centralnega sta- ar lzan J 0 nj Odločilen spopad za drugo mesto , ^ .------------- J„B„8,„v„c, „ MTui-aeuuu m nemi- m— pred- pa so odločili Novomeščani v svojo 25- f®bT - , . . . r„. Mednarodni miting v Atenah, 13. 5. terih akcijah pred Evropskim pr- vsem zaradi popolnega pomanjka- korist. Najnevarnejšega nasproti- slednji ^^teki tek^ I- kolo mladinskega ekipnega pr- venstvom. O vseh teh stvareh bomo n ja vseh pomožnih prostorov in ka Maribor so premagali z 9:5, Ko- kadze, Samov ,Kamenski, bidoro SOVJETSKI SKAKALCI ZA ZAKOPANE Moskva, 11. februarja. Na svetovnem prvenstvu v smučarskih skokih, ki bd v Zakopanih od 18. Krosu za mladince m mladinke v olimpijske igre v Tokiju, o letošnji s: ■Venstva, 20. 5. pregledno tekmova- poročali v, naših naslednjih števil- instalacij, nje v Celju, 20. 5. Partizanski marš per 9:2, Kočevje 9:0. in Samsonov. Y Kumrovcu, 27. 5. II. kolo mladinskega ekipnega prvenstva. 27. 5. Hanžekovjčev memorial v Zagrebu, 2—3. 6. I. kolo članskega ekipnega brvenstva, 4. 6. Junijske igre TRIJE ODLIČNI REZULTATI V LOS ANGELESU i--.tnoi.va, •*. o. iBvt v Los Angeles, 11. februairja. Na Helsinkih, 9.—11. 6. Britanske igre tretjem atletskem tekmovanju v v Londonu, 10. 6. mednarodni miting dvorani v Los Angelesu so bili do-^ Berlinu, 13. 6. Nurmijeve igre v seženi trije rezultati svetovne vred-Turkuju, 16.—17. 6. Troboj republik nosti. Jim Beatty je pretekel miljo ^ Zagrebu, 16.—-17. 6. Memorial Ku- v času 3:58.9 in je postal na ta na- JESEICE-rfržm prvak, UIIBUBNA-druga Natteljevamje t Ir strani Omeniti moramo med drugim tu- jAczinskega v Varšavi, 26.-27. 6. čin prvi aitiet na svetu, ki je pre- ^ to, da so bili hokejisti Crvene Norveška : Jugoslavija (moški) v tekel miljo v manj kot štirih mi- ?vezoe na Jesenicah izredno grobi f \ T _____________ -mm- .17-» •' m C- TV C- TV-VC-lTJT J 1 7 - C- IT ITT 7 V 7*1 i 1 Oslu, 30. 6,—1. 7. Memorial Znam eh- nulah v dvorani |kih v Moskvi, L 7. Jugoslavija^: Novozelandec Peter Sneli je do- a ” j j a p ra z' j i mj e ^VuTljske“igre v H°dsinkiK ^-aT?.' ^ nTlttraldov^ča^^Sb.o! til1,ž? v zažetk,u te1k™.e- Sodnika*sta ' 8.7. Tudi n i egov čas na 880 vardov - odlo«?° Posredovala m končno na- in so se posluževali vseh mogočih in tudi nemogočih prijemov, da bi ----—t__ .v------ i . is— pre. Pred 5000 gledalci sta sodila Gor- ledeni stadion ob Muzeju bOB. še iz Ljubljane in Vidicki iz Beo- Ljubljana je sprejela v goste Crve-grada. Svojo nalogo sta zelo dobro no zvezdo, ki je včeraj zvečer go-opravila in nista imela priložnosti stovala na Jesenicah. Zmagali so ”■ 1----------1 : 1— 1 spet Ljubljančani, ki so si s tem uspehom zagotovili drugo mesto na prvenstveni lestvici. Že uvod je kazal, da bo igra zelo Ljubljana je nastopila v isti sefa ir. Domači so zaigrali odlično, pa stavi kot včeraj proti Partizanu, to- tudi gostje niso mnogo zaostajali, da zaradi utrujenosti igralci niso niso bili kos nadmočnim Je- pokazali takšne hitrosti in spretno-. izreči nobene kazni, kar je povsem v nasprotju z včerajšnjo tekmo s Crveno zvezdo. ~ stva (kraj naknadno), 14.—15. 7. Italija : Švica : Jugoslavija (moški) ci Partizana zapustili tako v Ljubljani kot na Jesenicah najboljši gledalcev. zuliat na svetu v tej disciplini. •Mi C„y Gubr j, poslovil ov ameriški rekord v metu krogle ne teh)li^0 dovr.šenega. Po končani tekmi je zvezni kapetan odločil, da se vključi v zaključne priprave naše državne reprezentance še Oblak iz Ljubljane, ki je ^ ... ________ Ostali boljši rezultati 60 var- ^ *,ieS°.'Tm P° mnenju vseh prvaka v hokeju na ledu z razliko vrsatii uoijsi reznnan — fiu yar- strokovnjakov danes eden najbolj ‘ „ni;j, go , dov: Herb Carper, Hubi e IVatson duhovitih strelcev. Poudariti mora- S ovire: ayes Jones, Frank mo, da so se že pokazali prvi sado- jESENICE : CRVENA ZVEZDA 17:t vi umetnega ledu v Ljubljani, kar -------- z rezultatom 19.40 m. Prejšnji rekorder Panry OBrien je dosegel le rezultat 18.88 im je bil prvič premagan na tekmovanju v dvorani v svoji dolgoletni karieri. Klinar, ki je bil zelo razpoložen in včerajšnjega odločilnega srečanja, je pokazal mojstrsko igro. Dosegel Pa vendar je bilo nekaj tako lepih je tudi 7 golov in je bil zato upra- akcij, da so se ponovno ogrele dlani vičeno deležen priznanja številnih številnih gledalcev, ki so posamez- nike zasluženo nagrajevali. Če go- 6,2, 60 m ovire: Haves Jones, Washington, Rao Cunningham 7,3, skok s palico: Rom Jfcrris, George C S^25 ££ 'p.SvCdCto Davies, John Rose 4.66, skok v vi- hokejska igra dosegla v najkrajšem Ob zaključku so bili objavljeni vorimo o posameznikih Ljubljane, rezultati, po katerih so Jeseničani moramo pohvaliti prav vse. Ni bilo že šestič osvojili naslov državnega posebnih izjem, razen morda spret-’ 1 nosti odličnega strelca Oblaka, ki si je z današnjo in včerajšnjo igro prislužil priznanje zveznega kape-ga je le-ta naknadno n šino: Lew Heyt 2.11. ZMAGA ZA EMERSONA Allaliabad, 11. februarja. Avstralski teniški i graj ec Eme rson je osvojil prvo mesto na mednarodnem teniškem turnirju v indijskem času v našem glavnem mestu razmah in preporod. LJUBLJANA : PARTIZAN 7:1 (3:0, 1:0, 3:1) (7:0, 7:0, 3:1) Jesenice, 11. febr. Sinoči je bila tana, saj vključil moštvo. V začetku tekme so bili odlični v naše izbrano državno pod Mežakljo prvenstvena tekma za 7" ‘ nvilTv državno prvenstvo v hokeju na le- “f1 c ^ du med Jesenicami in Crveno zve- l „ zdo. V izredno ostri in grobi tekmi, mcx 80 ff. Praktlcno zagotovili svo-o čemer priča dejstvo, da so igralci ■,<:n!u m(^s yu. ^aa6°-. £ dl»uS1 presedeli 46 minut na kazenski klo- ?aJPreI ^«oylc zniza)1. n.a lxfj Ljubljana, 11. februarja. Pred P1 ln. dobil1 še nekaj disciplinskih obfak pHsel^n6 in^povifal ^a6 5:1. :ro* 6000 gledalci so bokeilsti kazni, so domači premagali goste gtiri mfnUlte kasnejeP°se je ^pan; mestu Allaliabad. V finalu je pre- 9kr9K. 6000 gledalci so hokejisti 'azni, so omaci magal svojega rojaka Stolla s 7:5, Ljubljane v izredni igri odpravili V« No vat 6:5, 6:1. vp-.., ločen tudi Jugoslovan Jovanovič, Klnj rezultatom, oodnikoma Lom- ■! icjink„jl nekaterih medsebojnih obračunat ga je premagali Emerson z re- barju m Bertusu sta se moštvi pred- J (jrpetla ZDezda: Georgijevič, Belo- vani — zakaj je bilo treba pokva- JfLausanne, 21,—22. 7. Jugoslavija : PDR (moški) v Celju, 21.-22. 7. logoslavija : Avstrija (mladinci in izločen ki ga je ji rem a ga1! zultatom 9:7, 6:3, 6:4. TUDI NORVEŽANI IN ŠVEDI NA POTI V ZAKOPANE stavili takole: vanj — zakaj je tnio treba pok riti dober vtis — je bilo na kazenski klopi več Ljubljančanov in tako se je zgodilo, da so gostje igrali le m 1 1 , • tt . • cevic Proti trem domačinom, vendar niso Malmo, 11. februarja. Najboljši Paacic, Oblak, Osreeki, Repma. Strelci: B. lan 4. Klinar in Tišler znab izkoristiti te prednosti. Ostalo smučarji Norveške in švedske so "«r lzan: Blagojevic, Stojanovič, ^ bmo|ej in Ravnjk ^ 2, Va- Jc torej pri 6:1, kar je zadostovalo, Ljubljana: Cerar, Babnik, Vad- T?1'«, Prohaska Vukov Arse-njal, Blažič, Janežič. Domian, Tiš- »iJe^c, Perovič, Šmč, Zccevač, Bor-ler. Cucek, Volkar, Boškovič, Zu- pa.. Djordjevic, Micovic, Beh, Slep- iv : y, nKToV _______xi-: D__CCVlC. S2. 7 meduaS maraton v moja v Varšavo, odkoder bodo od- ftamm, Kesic Holbus Ho- Jeseni’ce in Zečevič za C. zvezdo, največji uspeh. a^vi;E~ VgsssJKS® s »' £= “;AIrr: li&z« DRiAVNf >mu, 3.—5. 8. državno prvenstvo Ja člane in članice v Zagrebu, 88—19. g IJ ko]0 klanskega ekipnega prvenstva, 26. 8. Zorkov me-Morial v Mariboru, 1,—2. 9. državno Prvenstvo za starejše mladince 70 tekmovalcev in funkcionarjev. in^luLčič S^z/S bro in s takojšnjim posredovanjem j? Celju, mlajše mladince v Mostar-lo in mladinke v Sarajevu, 12.—16. OKOSTJE NEMŠKE REPREZENTNCE ZA ČILE liano ter Jovanovič za Partizan. Sedafcetslekmo ki je Takoj na začetku so Ljubljančani tkj vseskozi v znameniu osei-prizorili čudovit uanad. ki so se Prh1bračun“vanj, ni bTo zidovolj- nih. Že v prvih akcijah so pokazali DRŽAVNO PRVENSTVO V HOKEJU NA LEDU V ŠTEVILKAH uprizorili čudovit napad, ki so se nadaljevali vse do zadnje minute. »,-23. l>ok«l repulllk «.« igr.lc » p,.o V«,„je v pA VS'M588 S S> S." ^ S s Sleveniji, ^.-30. 9. Balkanske okviru priprav za svetovno prven- S0 se odločili spraviti na kolena Valentafv 7 mteuti dtiegel prvi kot polovico Jeseniča^ ki so oetali Salo^v loš^h, 14.-« la H- ^ »Rednega tekmeca za . drugo S^^ovo te grobo igr^gostev tudi neporaženi. Zanimivost dru- Z današnjimi tekmami je bil ključen finalni del državnega prvenstva v hokeju na ledu, v katerem so nastopala štiri moštva. Napadalci so v zaključnem delu do- Slalom na , , . • . , . ( •: m-posreuntsa tesmeca za drugo „„1 ]va surovo in grobo igro gostov tudi neporaženi. Zanimivost diu- Cu^Ko^Vedo 'povedaR0^nem- 0 >n 8‘ ^^tevit. v zaldjučnem L d4ač1 dlgovoHlI f tehnično gega d^ državnega prvenstva je ?*-*0^** 1 Jetije bila pre.enečeŠje a. V _________. da so se le branili, pa tudi obramba ni mogla Končna lestvica finalnega dela je j. = mrn^SS 50 .vraiarji: aKctja je pomenila za vrata Parti- Valili še ostreje, vend C^SJISkB M&a lilkowski, Samtzki, Fahrian, bra- zana veliko nevarnost medtem ko ha. Prisiljeni so bili, nilci: Nowak, Korbjuhn Lutz, Ho- je bila obramba Ljubljane z za- braBili, pi tudi obramba Celic 11 februaria Na Celinki ^C^1U z* ^temmann, nesljmm Cerarjem vselej na me- preprečiti sedem nadaljnjih golov, ,e^uarJt « Erhardt, Giesemann, napadalci: stu m je redke napade gotovo raz- ki so iik v tei tretjini dosegli Je- a*«1 "J. Baškem Kozjaku je bilo da- Kraus, Erkers, Heller, Uwe Seeler, bila, še preden so se gostujoči na- seničani Jesenice ?SSV»,*S^% SS« gostje* nekoliko fe vseh štirih tekmah dosegla po e« ol. Ljubljana se je kljub temu, la' je prejela največ golov — 34 — f e" om-Taja. ,, ■alomu, tekih in skokih. Do za-ftjučka redakcije smo prejeli sa-. rezultate slaloma na Celjski r?vi, medtem ko bomo o tekmovala v tekih in skokih poročali v Prihodnji številki. t * slalomu je natstopilo nad 50 'jteiovalcev. Piroga je imela 35 A^at, dolga je bila 450 m z višinsko razliko 110 m. .-Razni tati — mladinke: Premik ifaJec) i :07.8, Kok,ošenk (ESŠ) 2:05.5, ^ač, (Žalec) 2:10.8. LIanice: Horvat (Celje) 42.6, Deč-J- (Gimnazija) 49.8, Dečman K. ,U«'L) 56.3. Lianice: Horvat (Celje) S,—Š— .Liani: Veber (Žalec) 1:11.2, Cvah-^ (TSŠ) 1:19.1, Mastnak (štore) v'21.2, Pestotnik (Gimn.) 1:21.3, Ar.pWič (Štore) 1:22.0. Starejši mladinci: Lužnik (Gim-1:15.8, Zrimšek (Gimnazija) Kokot (Gimnazija) 1:42.9. ,r*Iajši mladinci: Svegelj (Gimn.) ifm o s k o it e n s k oi po S k o boljši, toda Ljubljana je spet do- obračunavanju med Bogom Janom Crvena zvezda segla gol, medtem ko je Partizan in Toličem je bila tekma za deset ostal praznih rok. Odlični Oblak minut prekinjena zaradi poškodbe je sam pripravil nekaj golov, med- Toliča, ki je moral v bolnišnico. naslednja: 6 6 0 6 3 © 6 2 0 6 1 0 58:4 12 19:34 6 13:32 4 9:29 2 tem ko je bil tudi strelec dveh Edini gol za goste je dosegel Zeče-najlepših. Častni gol so, dosegli yič y H. minuti, ki je izkoristil gostje po Jovanoviču. . . . - PRVENSTVO ZDA V TENISU New York, 11. februarja. Polfinale teniškega prvenstvu ZDA v JESENICE : PARTIZAN 13:1 (4:0, 3:0, 6:1) ^.....nama i#3ESf3s«s ZmmMJi Jesenice 11 februaria Tudi dni zaključkom pa je odlični Tišler še gomoštvo’iz Beograda so Jeseničani dvakrat zaP«redonia Potresel mrez0 Oidnravi]! S TT.riV»PT ■visrvVim C odpravili s precej visokim rezultatom in si s tem zagotovili že šestič naslov državnega prvaka. 1 •bj1’e,,rl‘£e: No^ak, Gale, Kristan, jzjavi domačih igralcev je bila igra mirno igro domačih in ukanil Gale- - . - . , . ta. Jeseničani so ponovno prevzeli dvoranah v tenisu je prineslo naj-pobudo v svoje roke, vendar do 19. večje presenečenje letošnje sezone, minute niso bili uspešni. Tik pred Mladi ameriški igralec Chuck Mc .... .... - K,inley je premagal vramblenaon- skega zmagovalca La werja (Avstralija) v treh nizih 6:0, 6:4, 6:4. V drugem polfinalnem^ srečanju je Trebušak Brun, Ravnik, Smolej, ^“tovlv prTrerjavi s tekmo v Be^ Mlakar, Tišler, Valentar, Klinar, |radu fair in si tako lahko zamiš- J Ja".-. D1 . ., c. . 1 jamo, kako je igrala Crvena zvez- 1 nrtizan: Blagojevic Stojanoviči, da na domačem drsališču! Mijuškovič, Andjelič, Stojanovič II, Stanimirovič, Čubrdri, Holbus, Ko-Ijcučič, Jovanovič, Ančevič, Kara-janec. Strelci: Klinar 7, Smolej 3, Tišiler, Višek nešportnostd sc pokazali —0 - . ^ gostje, ko so po zaključku tekme Whiiney Recd (ZDA) premagal brez pozdrava odšli z igrišča. Po Španca Santano s 7:9, 6:0, 6:4, 6:4. ............................ " ' Ameriški poročevalci so zmago McKinleya objavili kot revanš za finale turnirja v WimbleidO'nu, kjer je Lawer premagal McKinleyai Skupaj z zmago Reeda nad San-tano je to eden naj večjih uspehov ameriškega tenisa v zadnjih letih. LJUBLJANA : CRV. ZVEZDA 6:1 (4:0, 2:1, 0:0) Ljubljana, 11. februarja. Tudi da- Vulenia-r, J. Jan po 1, za Jesenice »es je številno občinstvo — bilo je ter Mijuškovič za Partizan. okrog 4000 gledalcev — napolnilo P D IET Stran 7 Nezaslužen poraz Časa so ti napadi rodili tudi prvi uspeli. Med nespretno obrambo domačinov, isei je najbolje znašel Odred-Krim : Sturm (Graz) 1:2 (0:0) Ljubljana, 10 februarja. Današ- sre i rvi Lrirvr^TiC ri l/i 'r a L metaši Odred-Krim iizkoristili za prijateljsko tekmo z avsitrij-skim drugoligašem Sturmom iz Graza. Tekmo si je ogledalo okoli 800 gledalcev, ki so nejevoljni odhajali z igrišča, ker so bili priče nezasluženemu porazu domačega moštva. Večji del igre so bili namreč napadalci domačih pred vrati gostov, mnogokrat so tudi nevarno streljali, vendar je stal v vratih gostov odlični vratar, ki je večino (razen enega) strelov ukrotil. Prvi polčas se je končal brez golov, čeprav so imeli domači napadalci vrsto priložnosti, ki pa| jliin niso izkoristili deloma zaradi ostre io učinkovite obrambe Sturma, nekaj pa tudi zaradi nespretnosti in netočnosti. V drugem polčasu se je slika na igrišču nekoliko spremenila. Gostje, ki so igrali tipičen avstrijski nogomet, so prišli bolj do besede. Nekajkrat so nevarno napadli in že kmalu na začetku drugega pol- cem zadel mrežo — 1:0. Avstrijci so bili menda zadovoljni z doseženim rezultatom in so igro nekoliko izpustili te rok, kar pa se jim je kmalu maščevalo. Že kmalu za tem je namreč Škraba preigral obrambo in vratarja ter izenačil na 1:1. Ko so že vsi mislili, da bo rezultat tekme ostal neodločen in ko so stranski sodniki že dvignili zastavice v znak, da se bliža konec, je segla še boljše rezultate. Presenetljiv je bil tek mladincev. Pri starejših jih je bilo na startu ^ 51, mlajših pa 60. Že te številke do-kazujejo, da raste nov rod mladih tekačev, ki bodo dosegli izredne 1:03:26, Kordež (T) i;03:28, Reš (E) 1;03:46. Članice — 10 km: Rekar (Moj) 53:41, Grilc (Lovr) 1;05:02, Rozman (Boh) 1;03:35. Starejši mladinci — 10 km: Bavce (E) 44:46, (G) 45:58, Kalan (G) 4?:38, Tisov (Boh) 48:08, Praprotnik (T) (T) 48:09. Mlajši mladinci — 5 km: rokah sposobnih trenerjev. Če bodo vsi tako vzgajali svoje mlade skednji *napadakcC nTnadomTmoč- ^kače, kot jih vzgajata Robač Ste-no streljal n razdalje približno 20 uspehe, če bodo v dobrih in veščih (^’ S^MaSrT!) 26:50, Žumer (T) 26:53, Majcen (Ihan) 6:55, Prev,el j (E) 27:12, Be-šter (T) 27:28, Žgajnar (Br.) 28:03, metrov, presenetil vso obrambo domače enajstorlce z vratarjem vred in tako dosegel še drugi, zmagoviti gol za svoje moštvo. Sodeč po prikazani igri bi Odred- Gorjah, ^srnfrie^ ve! liko lepši časi v najtežji smučarski disciplini. Danes so se tekači spoprijeli v štafetah. Tudi štafetni tek je pokazal iste rezultate kot soloteki, 5 km: Pšenica (Moi) 30:30, L. Tolar (T) 32:52, Mlatej (F) 33:08, M. Tolar (T) 33:34, Repinc (Boh) 35:53. Klasična kombinacija — člani: Kor- dež (T) 420.1, Peterneli (E) 408.3, Reš (E) 400.4. Starejši mladinci: Kerštajn (R) 433.5, Koc (Branik) 411.6, mlajši mladinci: Kajžar (R) 393.0, Komac (T) 379.5. Štafeta mladinci 3X5km: Fužinar l;08:l6, Gorje 1:11:14, Mojstrana 1; 12:34. Ihan 1:14:09, Branik 1;14:25, Triglav, Partizan, Lovrenc, Rateče, Enotnost, Žirovnica itd. Članice 3X5km: Mojstrana 1;22:34. Lo- vrenc 1;50:12, člani 4 X 10 km: Enotnost 3;01:14, Triglav 3;03:04, Enotnost II 3,-23:24. Skoki — člani: Jemc 220 točk (47, 49), Koprivšek (E) 207.3 (45.5. 46), Šlibar (E) 205.8 (43.5, 45), Nahtigal (E) 203.9 (43, 45), Eržen (E) 199.5 (44, 45). p ra vij e ni, tekmo pa je odločila njiihova zelo zanesljiva obramba. Srečanje je vodil sodnik Kičan iz Ljbuljane. GOSTOVANJE ZAGREBŠKIH KOŠARKARJEV NA GR Poraz in zmaga Ljubljane Ljubljana, 11. febr. Včeraj zvečer sla gostovali v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču moška in ženska vrsta košarkarjev in košarkaric 12 Zagreba. Najprej sta se srečali ženski reprezentanci Ljubljane in Zagreba. Zmagale so Zagrebčanke $ 63:51 (33:29). Gostje so bile odločbo boljše in zasluženo premagale Ljubljančanke, pri katerih je bila nhjboljŠa Mrakova, ki je sama dosegla 33 košev! Vrsti sta nastopili tčLKlOlG * Zagreb: Strmški, 15. Meglaj 15, Crnpgori 6, Meglaj II 22, Grečevič 4. Ljubljana: Dermastia 6, Mihelič 6, Hace 4, Mrak 33, Sedej 2. Sadila sta P. Kavčič in Tršar. Tekma moških reprezentanc je bila veliko bolj dramatična, zanimiva in borbena. Ves čas sta se moštvi menjati v vodstvu, prav do zadnje minute, ko je Kandus tik pred zaključkom z uspelim metom zagotovil svojemu moštvu zmago. Zmagala ie Ljubljana z rezultatom 91:89 (50:52). Ljubljana: Dermastia 14, Kapelj 4, Kandus 10, Miiller 7, Potočnik 2, Samaluk 2, Logar 15, Polž 8, Vrhovec 5, Lokar 6, Jelnikar 18. Zagreb: Novosel 20, Kovačič 33, Lalič 20, Djakovič 3, Rimač 2, Ski-Ijak 7, Siprak 4 itd. Sodila sta J. Kavčič in Brumen. Škoda, da je bilo za tekmo tako malo zanimanja. Verjetno zato, ker je večina športnih ljubiteljev prisostvovala odločilnemu srečanju v hokeju na ledu med Ljubljano ih Partizanom. Mnenja smo, da bi v bodoče ne kazalo organizirati istočasno dveh tako kvalitetnih srečanj! Muli nogomet na OR Ljubljana, 11. februarja. danes turnir v malem nogo- Na GR je bil ittetu. Prireditelj Slovan je lahko vključil v turnir le štiri moštva, čeprav je bilo zanimanje pri klubih za to tekmovanje precej večje. Toda v teku priprav je prireditelj naletel na številne težave in je bil prisiljen turnir skrajšati. OLIMPIJA PRVA Ljubljana, 11. februarja. Košarkarski klub Olimpija je v sodelovanju s KK Ilirijo organiziral včeraj in danes v Ljubljani turnir za mladinke. Sodelovale so štiri ekipe in sicer mladinke Slovana, Ilirije in Olimpije iz Ljubljane ter Rad-niički te Slavonskega Broda. Vse tekme so se odigrale v telovadnici TVD Partizan Zgornja Šiška. Vsa srečanja so-bila izredno zanimiva, vendar se je izkajzalo, da imajo vse ekipe premalo tekem in da še niso v polnem treningu. Prvo mesto so zavzele mladinke Olimpije, ki so finalni tekmi z najtesnejšim rezultatom premagale Radnički. Slede Radnički, Ilirija in Slovan. Rezultati: Radnioki : Ilirija 37 :35 (17:16), Olimpija : Slovan 44:38 (20:18), Olimpija : Ilirija 55:44 (20:18), Radnički : Slovan 50:36 (115:12), Ilirija : Slovan 6(0:30 (20:13) in Olimpija : Radnički 33:31 (27:18). Maloštevilni gledalci so burno spodbujali zdaj eno, zdaj drugo moštvo, saj so se dogodki odvijali na igrišču s pravo filmsko naglico. Vse tekme so se odvijale tako, da je bilo v vodstvu zdaj eno, zdaj zopet drugo moštvo. Tako je n. pr. Ljubljana vodila proti Univerzi 3:0, vendar je tekmo izgubila 3:5. Prav tako je bilo tudi s Slovanom. Proti Ljubljani je vodil 3:0, nato pa izgubil 5:9. Kakovost nogometa je bila povprečna, dokaj prepričljivo pa je zmagala reprezentanca ljubljanske Univerze pred Ilirijo, Ljubljano in Slovanom. Po končanem tekmovanju so udeležencem razdelili pokale, plakete in praktična darila. Rezultati: Univerza : Ljubljana 5:3 (0:3), Ilirija : Slovan 5:4 (3:3, 3:2), Ljubljana : Slovan 9:5 (5:4), Univerza : Ilirija 4:2 (4:0). mladincih, pri članih Enotnost m pri članicah Mojstrana. Na 50 metrski skakalnici so nastopili še maloštevilni člani. Jemc je zmagal brez posebnih naprezanj v lepem slogu. Preseneča pa drugo mesto Koprivška, ki je pustil za seboj Šlibarja, Nahtigala in Eržena. Rezultati — teki — člani 15 km: C. Pavčič (E) 1;02:14, Seljak (T) 1;02:32, J. Pavčič (E) 1;03:0, Koben-tar (J) 1:03:10, Brezovšek (Enotnost) POMURSKA STRELSKA LIGA Murska Sobota — Pred kratkim je bila v Murski Soboti osnovana Pomurska liga, v okviru katere bodo tekmovale strelske družine celotnega Pomurja. Liga je razdeljena v štiri skupine s po 12 strelskimi družinami. Tekmovalne skupine bodo seslavljeen iz članov, članic, mladincev in pionirjev. Tudi v bodoče pa bodo člani strelskih družin še vedno tekmovali poleg tega še s zračno puško za družinsko, občinsko, okrajno in republiško zlato puščico. Prav tako pa za medaljo dobrega strelca. Strelci pa bodo sodelovali tudi na vseh strelskih tekmovanjih v okviru občinskih im državnih praznikov. Največje presenečenje poraz Partizana Nadaljevanje s 1. strani Sodnik: Ranko Cahun (Duga Resa). Strelci: Maraoič o J5. in Škrbič o ?5. minuti za Croeno zvezdo in Dončeoski d V. minuti za Vardar. Obe enajstorici sta samo tu in tam zaigrali lepo in duhovito, vendar so bii Beograjčani tehnično boljši in učinkoviti. Igra je bila v prvem polčasu enakovredna, obe moštvi pa sta izkoristili samo po eno priložnost za gol. Oba gola so dosegli po krivdi obrambe. Prvi go je dosegel Maravič s topovskim strelom od daleč, drugega Dončev-ski, ki se je nenadoma znašel sam pred vrati, odločilni gol pa Skrbič, ki je sam tekel z žogo po vsem igrišču in s 16 metrov strelja v mrežo. RIJEKA : LOKOMOTIVA 5:1 (2:0) __ Rijeka, 11. februarja. Nogometaši Rijeke so danes v prijateljskem srečanju premagali Lokomotivo s 5:t. Gote za Rijeko so dosegli Veselica 3 in Medte 2, za Lokomotivo pa Rauš iz enajstmetrovke. ITALIJANSAK LIGA "Rim, tl. febr. Rezultati XXV. kola italijanskega nogometnega prvenstva: Atalanta : Bologna 2:1, Catania : Juventus 2:0, Fioren-tina : Palermo 2:0, Mantova : Laoerossi t:t, Milan : Venezia 1:0, Padova : Sampdoria 1:0, Roma : Lecco 2:0, Spal : Intcrnazionale 1:0, Torine : Udinese 1:2. SREM : HAJDUK 0:1 (0:0) Sremska Mitroviča, H. februarja. V zaostali tetam šestnajstine finala nogometnega pokala Jugoslavije je' Hajduk l|z Spilita zasluženo premagal domači Srem z 1:0. Hajduk: Jurič (Delič), Kuci, Bego I., Garov, Brkljača, Kotlina, Papec, Vuka®, Ankovič, Bego H., Senauer. Srem: Dragišič, Ramjak, Vučkovič, Ognjanovič, Radoševlč, Medan, Erakovlč (Savič), Cirkovič, Koh, Major, Arseni-jevič. R«r«e«Sfe 4*« ■« Na stadionu v Srem. Mitroviči se je danes zbralo toliko gledalcev kot še nikoli doslej — nad 6000. Srem je prvič začel z napadi, kmalu pa je začel na-pa-daitl tudi Hajduk. Obrambe obeh moštev pa so z uspehom reševale najbolj kritična akcije. Najbolj so se izkazali Brk-IJača pri Hajduku in Radoševič pri Sremu. Prvi polčas Je bdi enakovreden, Sfem je imel nekaj lepih priložnosti za gol, vendar ®o bili napadalci precej nespretni Naj lepšo priložnost Je imel Cirkovič, ki je z 8 m ostro streljal na gol ki od- HAJDUK . MARIBOR 0:1 Split, It. febr. Nogometaši Maribora, so na pripravah v Kaštcl Gomilici, so igrali prijateljsko nogometno tekmo s splitskim Hajdukom. Mariborčani ■ so bili uspešnejši in so zmagali z rezultatom 1:0. Gol je dosegel Markovič. POTIJO SE MI NOGE umivam se, menjam nogavice, pa imam vse sveže med prsti, širim neprijeten duh po znoju, pa še srbi me med prsti, da ni moč vzdržati... TO SLIŠIŠ VSAK DAN skoraj vedno pa je vzrok glivičen lišaj, kateremu umivanje nog še pomaga k razvoju. Razivoj glivičnega lišaja pa preprečuje ZAŠČITNO SREDSTVO n/)cgts'' ki te reši vseh teh nadlog. Dobiš ga v drogerijah, parfumerijah in lekarnah Kranj, fi. februarja. V predzadnjem kolu republiškega prvenstva so bili včeraj in danes na kegljišču Triglava doseženi naslednji rezultati r Rudar — 6477 (Podbregar 846), Razlag — 6220 (Gornik 818), Slovan — 6320 (Strekeli 844) in Maribor — 6503 (Botica 859). Celje 11. februarja. V Celju so se danes srečali kegljači Elektro-Celje, Domžal, Fužinarja in Gradisa z Jesenic. Spet je presenetilo moštvo Fužinarja, ki je doseglo odličen rezultat 6606 kegljev. Vse kaže, da si je to moštvo zanesljivo zagotovilo mesto v republiški ligi. Tudi kegljači Elektre so zbrali toliko kegljev, da jim bo zadostovalo za obstanek v ligi. Fužinar — 6606, Gradis Jesenice — 6477, Elektro-Celje — 6464 in Domžale — 6427. Maribor, 11. februarja. V okviru republiškega prvenstva so bili včeraj in danes v Mariboru doseženi naslednji rezultati: Elektro-Cel je — 6193 (Kran jc 838), Fužinar Ravne — 6188 (Skaza 810), Gradis Jesenice — 6093 (Jaklič 820), Domžale — 6038 (Vavpetič 805). Jesenice, 11. februarja. Na štiri-steznem kegljišču Jesenic so bili včeraj in danes doseženi povprečni rezultati. Vse štiri nastopajoče eki-pe so si z doseženimi rezultati kvečjemu zapravile možnosti za boljši plasma, Razlag in Slovan pa sta si s tem zapravila možnosti sodelovanja v ligi. Slovan — 6283 (Tršan 827), Maribor — 6248 (Pahorič 781), Rudar — 6100 (Rajtner 807), Razlag — 5783. Vrstni red: Triglav točk 6 kegljev 19.983 nastopi 3 Ljubljana 8 33.203 5 Partizan 13 19.694 3 Jesenice 13 19.688 3 Gradis-Lj. 18 26.062 4 Konstruktor 20 19.448 3 Branik 22 32.619 5 Celje 23 19.320 3 bolj enostavno — še posebno v drugem polčasu. Že v prvi minuti igre je bil Bena močno poškodovan in je nekaj minut poskušal igrati na krilu, zatem pa je moral zapustiti igrišče. Vojvodina je kljub temu poskušala že v začetku doseči vodstvo, vendar je vratar Kovalik nekajkrat odlično posredoval. Kmalu za tem je imel tudi Sandor izredno priložnost, da bi potresel mrežo, vendar je bil netočen. Pritisk Vojvodine je trajal samo 20 minut, nakar so prevzeli pobudo gostje in jo obdržali do konca tekme. HUD PORAZ VOJVODINE Novi Sad, 11, febr. — V tekmi za pokal velesejemskih mcr.t so nogometaši iz Novega Sada danes doživeli hud poraz. Vojvodina : MTK 1:4 (1:1) Zmaga gostov je popolnoma zaslužena, sai so igrali mnogo hitreje in FRELIH IN PIRČEVA Kranj, tl. febr. Včeraj in danes je bil v Kranju tretji pozivni republiški turnir za člane in članice v namiznem tenisu. Vrstni red — moški. Freli 7 točk, Vecko 7, Tomc 7, Jamšek 6, Janškovec 5, Zajc 1, Grintal 4, Kavčič 3, Kovačič 1, Česen I. Zenske Pirc 9, Čadež 7, Plut 7, Kraigher 6, ------,___,__________ ___________ Petrač 5, Knap 4, Zrimec 3, Kokalj 3, Kle- narodnih pravilih med dvema tek" vHar i Vavče o mama na svetovnih prvenstvih ie, 48 ur razlike. V tem primeru torej Omeniti moramo, da pri moških nista na- nj j-obene kršitve pravil in bo zate stopila Teran in Kern. protest Jugoslavije odbit. Hajduka, Brkljača pa se je vrgel im 3 telesom ustavil žogo ter rešil svoj® vrata, ki jih je Jurič že zapustil. V drugem polčasu je bil Hajduk močnejši. Njegovi nogometaši so imeli več kondicije in »mojster z morja« je dosegel svoj edini gol In dragoceno zmago v 55. minuti. Zvonko Bego je ostro P°“ dat žogo, Ankovič pa je v polnem teku streljal in z 8 m zadel mrežo. Srem J8 Imel še nekaj priložnosti, da bi izenačil« vendar je ostalo pri tem rezultatu. DINAMO : SPLIT 3:0 (1:0) Zagreb, 11. februarja. Na stadionu Dinama je bila danes tekma osmine finala jugoslovanskega pokala med Dinamo® in Splitom. Dinamo: Irovlč, Sikič, Matuš, SanteK, Sangulin, Perušifc, Lipušinovič, Zanihata« Remete, Knez, Lamza. Split: Vukasovič, Duplančič, Pletikosič« Poklepovič, Sizgoreo, Ivič, Ferič, Plešk® (Krstulovič), Gulin, Kraljevič, Dadič. Sodnik Zečevič Iz Beograda. Gledalcev 12.000, Dinamo se je uvrstil v četrtfinale JU* goslovanskega nogomtenega pokala s tremi goli, ki jih je dosegel Zamirata v 30«« 63. in 86. minuti. Dinamo je bil boljši * Vsej tekmi, še posebno v drugem pol-* času, ko je popolnoma nadigral Splitčane. Rezultat bi bil lahko še višji, saj je Lamza zgrešil prazen gol, Llpoštnovič pa J® zadel vratnico. Edino priložnost za gol so imeli gostje v 16. minuti, ko je Ferič streljal tik mimo vrat. SLOBODA : PARTIZAN 1:0 (0:0, 0:0, 1:») Tuzla, 11. februarja. V tekmi šestnajstine finala za nogometni pokal Jugoslavije je Sloboda iz Tuzle premagala Partizana z 1:0. Edini gol za Slobodo je dosegel Ačamovič v 91. minuti. Pred 10.M® gledalci so Igrali naslednji enajstorici: Sloboda: Hajrovlč, Jovanovič, Radovič« Anovič (Ačamovič), Serič, Stipič, Mesa-roš, Ivoš, Jocič, Duvandjič, Sijačkin, Partizan: Sošklč, Jusufl, Mlhajlovič« Radovič, Jovanovič, Vasovič, Cebina®« Kovačevič, Vukelič, VIslavski, Mihailovič. Sodnik Tešanič iz Varaždina. Srečanje med Slobodo in Partizano® jo bilo zelo razburljivo. Igrali so 120 ml" nut, ker se Je tekma v regularnem času končala neodločeno. V Tuzli so bili vsi prepričani, da bo Partizan slavil zmago« čeprav Je Sloboda že od vsega začetka današnje tekme Igrala zelo dobro, partizan je v začetku skušal odločiti tekmo v svojo korist, saj je v 7. minuti Mihailovič ostro streljal, vendar je Hajrovlč še lepše branil. Dve minuti za tem le Vukelič streljal Iz zelo ugodnega položaja, vendar Je šla žoga visoko na