Poštnina plačana v gotovini
32. štev.
VL1
V Ljubljani, 9. avgusta 1923.
fcurintttvn ta Bpnw« ▼ laganj,
»■OTI*« «. X — T^efao «t TL
NflRODNO-SOCUAUSTTČNl TEDffIK
Mila
Protestna stavka javnih nameščencev, in železničarjev v Sloveniji.
Dne 3. 8. se je vršila v Sloveniji protestna stavka javnih nameščencev Sn železničarjev, ki je trajala 24 ur. Stavka na žalost ni pokazala one enotnosti, kakor smo jo želeli in kakor je bila potrebna. Organizacije javnih na--meščencev in železničarjev niso bile enotne in pirišlo je do uprav nepojmljive situacije. Med temi ko je na jtižni železnici bila stavka kompaktna, je odpovedala popolnoma državna železnica. Javni) nameščenci v Ljubijanli, kakor tudi po mestih in trgih na Kranjskem niso stavkali izvzemši par panog. Na Štajerskem je bila disciplina veliko boljša, osobita prednjači Maribor. Tam je počivalo delo v vseh državnih uradih in na južnii železnici.
Pokret strokovnih organizacij za iz boljšanje uprav nečloveškega bednega gmotnegal položaja datira še izza lanske jeseni. Ustanovili so se po vsej državi akcijski odbori in naposled tudi centralni akcijski odbor v Beogradu. Iz poteka celega gibanja v zadnjih mescih se je jasno videlo, da se nahajajo osobiito javni nameščenci in državni železničarji izven Slovenije, pod zelo težkim pritiskom ne samo radikalne, ampak tudi dirugih meščanskih strank. Pred dobrim mescem se je vršil kongres centralnega akcijskega odbora v Beogradu in kot posledico takratnih debat in sklepov smo zaznamovali dejstvo, da je pokrajinski akcijski odbor za Slovenijo izrekel centralnemu akcijskemu odboru nezaupnico. Od tega kongresa pokret ni bil več enoten in se je omejil samo na Slovenijo'. Zastopniki Hrvatske, Dalmacije in Bosne so sicer svoj čas obljubili, da pripravijo tekom enega mesca vse. 3. avgust pa je dokazal, da niso pripravili ničesar. Protestna stavka' je torej bila omejena samo na Slovenijo in na južnoželezni-ške proge na Hrvatskem. Pričakovali srno in tudi želeli popolno enotnost. Zal, te enotnosti niti v Sloveniji ni bi-io mogoče doseči. Strokovne organizacije so pokazale veliko hib in napak. Treba bo še dolgo let predno se po-vspejO' tako daleč, da bodo res v korist svojim članom.
Vlada je pol izbruhu stavke nastopila z najskrajnejšimi sredstvi. Ze pair dni pred 3. avgustom se je opažal pritisk s strani vlade na posamezne organizacije, ki je potem tudi rodil sad — nepopolnost stavke. Dne 3. t. m. pa je ministrski svet sklenil vpoklicati juž-noželezničarje na orožno vajo ih s tem militarizacijo južne železnice. Stavka je bila o polnoči 3. t. m. končana brez vsakega akta nasilja ali sabotaže. Dne 4. so vsi državni, kakor tudi južno-že-lezniški uslužbenci, ki so bili v protestni stavki, prišli ob določeni uri v službo. V soboto popoldne pa so začeli po Sloveniji raznašati od okrajnih glavarstev pismene pozivnice južnoželezni-Škemu osobju k orožni valji, ki jo to osobje odsluži na svojih službenih mestih. Vlada hoče torej provesti militarizacijo južnoželezniškega osobja.
Ta vladin akt nam je docela nerazumljiv in moramo proti njemu prav odločno, protestirati. Stavka je bila protestna, trajala je samo 24 ur ter se je končala v popolnem miiru in redu. Javm red in mi'r se nista nikjer kalila. Tudi se ni pripetil niti en slučaj kakega protidržavnega hujskanja ali kaj sličnega. Vsled tega vlada nima ne dejanskega ne moralnega vzroka, da z bra-hijalno silo, z militarizacijo hoče nastopiti naprairn južnoželezničarjem. Ali ni stavkal tudi velik del državnoželezni-
čarjev in javnih nameščencev v Sloveniji? Ali niso tako ti, kakor južnoželez-ničarji izvršili to protestno stavko samo radi bede in lakote? Mesto, da bi vlada s takojšnjim povišanjem prejemkov omogočila vsaj skromno življenje svojim nameščencem in železničarjem, sedaj grozi z bajoneti in militarizacijc. Ne pomisli pa, da militarizacija pomenil popolen zastoj železniškega prometa in s tem ogromno gospodarsko škodo za celo državo in gospodarsko' propast Slovenije. Zahtevamo, da vlada takoj prekliče vpoklic južnoželezničar-jev v vojaško služba Čudimo pa se naši pokrajinski upravi, ker smatramo, da je centralna vlada izdala ta ukrep vsled popolne in absolutne neinformiranosti in neorijentiranosti o dejanskem položaju. Pozivamo predsedstvo pokrajinske uprave, da pri centralni vladi nemudoma stori potrebne in prav energične korake proti temu ukrepu, ki bi lahko povzročil res to, da bi železničarji postali vsled takih šikan in per-sekucij to, česar se vladni možje tako hudo boje — protidržavni elementi. Dajte javnim nameščencem in železničarjem kruha in obleke, z bajoneti ne boste nikdar ustvarili zadovoljnih državljanov! — Načelstvo NSS je 6. t. m. proti nepremišljeni vladni odredbi oddalo dve protestni noti in sicer:
Predsedstvu
pokrajinske uprave za Slovenijo
v Ljubljani.
Po dobljenih informacijah dostavljajo okrajna glavarstva po Sloveniji uslužbencem južne železnice pozivnice na orožno vajo, ki pa se odsluži na službenem mestu pri železnici v smislu sklepa ministrskega sveta in odloka prometnega ministrstva št. MS 142 od 3. 8. t. 1. To znači militarizacijo južnoželezniškega osobja z ozirom na 24 urno protestno stavko javnih nameščencev in železničarjev v Sloveniji dne 3. VIII. t. 1.
Protestiramo najodločnejše proti tem ukrepom ministrskega sveta odnosno centralne vlade z izrecnim povdarkom, da se s tem kršijo v ustavi zajamčene državljanske pravice. Tudi za militarizacijo ni podan noben stvaren razlog, ker so južnoželeznlčar-ji bili samo v 24 urni protestni stavki skupno z javnimi nameščenci v Sloveniji. Da se sedaj vrši samo na južni železnici militarizacija je znak neinformiranosti centralne vlade v Beogradu, ki bo povzročila ne samo Sloveniji, temveč celi državi občutno škodo. Militarizacija pod današnjimi pogoji in vzpričo obstoječih predpisov pomeni zastoj železniškega prometa.
Protestna stavka je bila izključno izraz obupa sestradanih uslužbencev južne železnice, kakor tudi države, ker z mesečnimi prejemki od 500 do 1000 Din si uslužbenec bodisi državni, bodisi privatni pač niti hrane plačati ne more.
Iskati torej v protestni stavki kako pro-tidržavno ali politično vprašanje je popolnoma neutemeljeno. Osobito so naši jugoslovanski (slovenski in hrvatski) južnoželezni-čarji ne samo ob prevratu, temveč ves čas z dejanji dokazovali da so res državotvoren element v pravem pomenu besede.
Prosimo in apeliramo na predsedstvo pokrajinske uprave, da zastavi ves svoj upliv pri centralni vladi, da se militarizacija južnoželezniškega osobja nemudoma ukine v interesu gospodarstva, kakor tudi politične konsolidacije naše države. Prosimo obvestila o ukrepih.
Načelstvo Narodno - socijalistične stranke v Ljubljani.
Deržič, 1. r.	Brandner	1.	r.
Gospodu
ministru saobračaja dr. Velizarju Jankoviču
Beograd.
Po dobljenh informacijah se dostavljajo ■osobju južne železnice preko političnih oblasti pismene pozivnice na orožno vajo, ki pa se odsluži na službenem mestu pri železnici v smislu sklepa ministrskega sveta in odloka ministrstva saobračaja štev. MS 142 od 3. 8. t. I. To znači militarizacijo juž-
noželezniškega osobja vsled 24 urne protestne stavke v Sloveniji dne 3. 8. t. 1.
Gospod minister, protestna stavka ne samo južnoželezničarjev, temveč tudi državnih uslužbencev v Sloveniji je nastopila kot izraz obupa vseh teh uslužbencev vsled nečloveškega pomanjkanja in vseobče bede. Ni bil to nikak afront proti državi, temveč samo klic po kruhu. Z mesečnimi dohodki 500 do 1000 Din pač uslužbenec, bodisi državni ali privatni, ne more živeti, ker mu ta znesek ne zadostuje niti za najskrom-nejšo hrano. Protestna stavka se je izvršila v najlepšem redu in miru in se ni dogodil niti najmanjši slučaj nasilja ali sabotaže. Južnoželezničarji, kakor tudi državni uslužbenci, ki so stavkali, so vsi brez izjeme dne 4. 8. bili v službi. Radi tega ni podan nikak stvarni razlog za militarizacijo niti v smislu naredbe ministrstva saobračaja iz leta 1921, niti v smislu zakona o zaščiti države.
Podpisano načelstvo Narodno - socijalistične stranke najodločnejše protestira r roti militarizaciji osobja južne železnice in opozarja gospoda ministra na težke posledice, ki bodo nastale tako za gospodarstvo celokupne države, kakor tudi za njeno notranjo konsolidacijo. Beda osobja bodisi pri južni ali državni železnici se da odpraviti samo z izdatnim povišanjem dohodkov, ne pa z militarizacijo, ki po dosedaj obstoječih zastarelih predpisih znači zastoj prometa in je v škodo državi.
Radi tega apeliramo na gospoda ministra, da nemudoma izdejstvuje preklic sklepa ministerskega sveta in ukine že zapo-četo militarizacijo južnoželezničarjev. Načelstvo Narodno - socijalistične stranke v Ljubljani.
Deržič, 1. r.	Brandner	I.	r.
Proračun ljubljanskega mesta.
V ljubljanskem občinskem svetu ima večino takozvana Zveza delovnega ljudstva, h kateri pripadajo klerikalci, komunisti in socijalni demokrati dr. Peričeve skupine. Iz vsega dosedanjega delovanja občinskega sveta je razvidno, da imajo pri sklepih večine prvo in zadnjo besedo klerikalci. Komunisti sicer prav radi zmerjajo v svojem časopisju klcrikalce kot največje reakcijo-narce in velekapitaliste, vendar se komunisti v Ljubljani nič ne ženirajo, podpirati klerikalna stremljenja. Tako so komunisti mirnega srca prepustili klerikalcem zastopstvo starišev v višjem šolskem svetu. Nič boljše, ali celo slabše se obnašajo socijalni demokrati dr. Peričeve skupine, ki ugode klerikalcem vsako zahtevo, samo da je lahko njihov voditelj dr. Perič ljubljanski župan. Ne smemo se zato tudi čuditi, če se pod komando klerikalcev, oddajajo vsa boljša mesta na mestnem magistratu klerikalnim agitatorjem in se tako polagoma klerikalizira občina, ki je doslej izmed vseh slovenskih občin še najbolj vztrajno varovala svoje protiklerikalno lice.
Zadnji čas so se sicer pokazala nekatera nesoglasja med klerikalci in komunisti, ki so se pa kmalu izravnala, ker so klerikalci potolažili komuniste in jim milostno prepustili nekatera dobro plačana mesta. Vsekakor so komunisti popolnoma pozabili na svoja načelna stališča in žive od dobre in slabe volje klerikalcev. Žalostno izpričevalo za »re-volucijonarno« proletarsko stranko.
V torek dne 31. julija in v sredo dne 2. avgusta se je obravnaval v ljubljanskem občin, svetu proračun za drugo polovico leta 1923. Proračun sam po sebi ne prinaša skoraj ničesar novega in klerikalno-črna večina ni v proračunu udejstvila programa, ki ga je oznanjala za časa volitev. Proračunska debata je le pokazala, da se večina v občinskem gospodarstvu poslužuje metod, ki gotovo niso v korist Ljubljani.
Posamezna številka stane 1. Din
Leto V.
'fteVOtufeNK
COtaL. m -n-T-TT "dh“T rt i nThiMfc
Proračun za drugo polletje izkazuje 5,082.989 dinarjev potrebščine. Kritje znaša 7,806.287 dinarjev, primanjkljaj torej 7,352.670 dinarjev; s pribitkom 6,075.968 dinarjev, znaša končni primanjkljaj 1,276.702 dinarjev, ki se bo pokril z zvišanjem davščin.
Večino posojil in kreditov je dobila občina pri Mestni hranilnici ljubljanski. Do 5. julija je bilo stanje občin, dolga pri mestni hranilnici 21,571.084 dinarjev, to je nad 24% rednih hranilničnih vlog, ki znašajo okrog 90 milijonov dinarjev. Pri tem je pripomniti, da se je napravilo pri Mestni hranilnici za 793.403 dinarjev dolga brez vednosti občinskega sveta, postopek, ki ga je narodno soci-jalistična delegacija v proračunski debati najodločneje grajala.
Črno-komunistična večina namerava še naprej dvigati vsa posojila in kredite pri Mestni hranilnici'. Tako je že zahtevala nadaljnjih 7 milijonov dinarjev, katerih pa Mestna hranilnica ne bo mogla dati, če noče, da bi sama prišla v plačilne težkoče. črno-komunistična večina bo morala za svoje, večkrat lahkomiselno sklenjene izdait-ke, najti drug denarni vir in pustiti Mestno hranilnico pri miiru, ki mora po svojih pravilih skrbeti za reflektante posojil tudi izven Ljubljane. Sedaj bo priložnost dana, da večina pokaže svoje finančno-gospodarske zmožnosti, kako se dobi cenen in velik kredit. Malo verjetno je, da bi črno-komunistični ve-činarji lahko prišli do denarja, ker jim nihče v Sloveniji ne zaupa. Zaupati se jim more tem manj, ker so prvega avgusta zopet zadolžili mestno občino za nadaljnjih 600.000 dinarjev brez vednosti občinskega svetal, kar tako pod roko, da ni bila o dolgu javnost niti naj-manje obveščena.
Za časa volitev so klerikalci in komunisti na vsa usta obljubljali, da napravijo v Ljubljani konec draginji, kakoirhitro dobe občino v svoje roke. Seveda je obljuba ostala le pri besedi in se v aprovizačnem oziru ni storilo ničesar tehtnega. Nasprotno!	Odkar
odločujejo klerikalci v družbi komunistov so se tržne razmere v Ljubljani celo poslabšale. Ustanovili so sicer mestno mesnico, ki je pa s svojo biro-kratično organizacijo imela le ta uspeh, da je osušila mestno blagajno za 70 tisoč kron. Kako poceni je v mestni mesnici, naj zadostuje ugotovitev, da privatni mesarji prodajajo za več dinarjev cenejše meso, kot je pa meso v mestni mesnici.
Ze iz teh podatkov je razvidno, da Ljubljana ni ravno v najsrečnejših razmerah pod komando čmo-komunistične večine. Večina ljubljanskega volilstva komaj čaka, da se odrešil svojih slabih gospodarjev.
Politične vesti.
Preganjanje stavkarjev se prične, kakor je videti, z vso silo. Prepričani smo, da bo stala na strani teh žrtev vsa naša poštena javnost in vse one politične stranke, ki jim je blagor zatiranih ljudi res na srcu. Združiti se mora vse in zlomiti teror — pa čeprav s skrajnimi sredstvi.
»Jutro« ali lažnjivl kljukec. — »Jutro < od 5. avgusta naznanja v svojih »političnih odmevih« kako stoje danes narodni socija-listi, to so oni ljudje, ki jutrovcem delajo vedno največ preglavic. Jutrovcem je v njihovih glavah odmevalo, da je šel naš Juvan in še mnogo drugih k radikalom. Kaj je pri NSS ostalo, ne vedo, pa bi radi vedeli. Vedeli bi tudi radi, čemu nadaljnji boj NSS z demokrati. — Odgovarjamo: Mi smo slišali drugače odmev, iz katerega se posnema, čisto jasno, da hočeta Žerjav1 in Pri-bičevič z ostanki svoje razbite vojske za vsako ceno k radikalom. Zato so demokrati radikalom že šli toliko na roko, da so potom svojih eksponentov skušali preprečiti
zadnji protestni štrajk javnih nameščencev v Sloveniji. — Nadaljnji boj z demokrati se bo vršil še naprej zato, ker to zahteva naš Juvan in drugi. Vodili ga bodo vsi oni, ki so ostali v NSS in teh je danes vsaj toliko kakor jutrovcev.
Demagoštvo »Slov. Naroda« o protestni stavki. — »Slov. Narod« je prinesel dne 4. avgusta članek pod imenom »Železničarska stavka«. Ta članek je prav demagoško zavit in napisan tako, da izgleda, kakor bi se to protestno gibanje vršilo zato, ker družba južne železnice noče ugoditi soci-jalnim in življenjskim potrebam svojih uslužbencev, — ker jim ne da zasluženega kruha. V članku je čisto prikrito, za kar je prav za prav šlo. Clankar je demagoško ščitil našo kraljevo vlado in je javnosti hotel prikriti, da se je ta protestna stavka vršila samo zaradi tega, ker naša kraljeva vlada svojim uslužbencem — to je državnim nastavljencem ne da najprimltivnejših življenskih predpogojev, ker se za nje ne briga, ker	jih samo	farba	in vleče	za nos.
Družba južne železnice je	tu čisto	nedolž-
na; to moramo resnici na ljubo ugotoviti, dasi nimamo navade ščititi kapitalističnih pijavk. Pri »Slov. Narodu« bodo ravno tako dobro vedeli, kakor vemo mi, da se je svoj čas družba južne železnice napram naši kraljevi vladi obvezala, uslužbence južne železnice	plačevati	prav	tako, kakor bo
plačevala	kraljeva	vlada	državne	železni-
čarje, ozir. druge drž. nameščence. Ako so tedaj tudi južni železničarji popolnoma na psu, je temu kriva naša kraljeva vlada. »Slov. Narod« pa naj bo drugič toliko pošten in naj pove, če kaj misli, kar tako, kakor je. Saj ves svet ve, kdo ie kriv naših razmer in kdo je spravil državne nameščence na kant, jugoslovansko državo pa tik na rob propada. — Spopolniti hočemo tedaj to »Narodovo« poročilo še v toliko (malo je popravljal Narod v drugi številki že sam), da je bila v gibanju ' sa Slovenija in Hrvatska in sicer vsi javni nameščenci teh pokrajin. Žalibog topot ni prišlo do popolne solidarnosti, vendar se mora reči, da je štrajk deloma vendar uspel, kajti udeležili so se ga poleg železničarjev ravno oni državni nameščenci, od katerih se je to najmanj pričakovalo. Zato pa bo prihodnjič poleg drugih prav gotovo tudi pošta držala, pa naj se zgodi karkoli. Gotova kasta poštnih nameščencev, ki repre-zentira samo peščico ljudi živečih pod uti-som gotove politične klike, v bodoče gotovo ne bo dajala smernic ostalemu poštnemu osobju, čegar število sega v tisoče. Ravno tako pa je gotovo, da se državni uslužbenci v bodoče tudi bajonetov ne bodo ustrašili, ker je pač končno vseeno ali po-mro od pomanjkanja ali pa pod silo bajonetov lastnih bratov. —■ To smo zapisali resnici na ljubo, ker smo državotvorci in ker se zavedamo, da tvori državo naše jugoslovansko ljudstvo. Stojimo in pademo za pravice izkoriščanih ljudskih mas, predvsem pa ubogega državnega uslužbenstva in delovnega ljudstva.
Oni že vedo, kaj delajo. — Iz Zagreba se čujejo glasovi o obnovi radikalsko - demokratske koalicije. Vsekakor so to pobožne želje demokratov ki vladi že vnaprej izkazujejo razne usluge. — Se pač krčijo njihove kase!
Prazen strah. — Vojni minister bo upokojil večji del onih častnikov naše vojske, ki so služili v avstroogrski vojski. To so pa večinoma Hrvati in Slovenci. Zopet lepa klofuta! — česa se vendar vojni minister boji?
Svetovni pregled.
SMRT AMERIŠKEGA PREDSEDNIKA.
Warren Gamaliel Harding, predsednik severno ameriških združenih držav je umrl 2. avgusta. Harding je bil izvoljen predsednikom leta 1920 z večino, katere dosedaj še ni dosegel noben kandidat za predsedniško mesto. Glasovalo je zanj 16 milijonov volilcev, dočim je dobil demokratski kandidat James C. Cox za 6 milijonov manj glasov. Hardingov uspeh pri volitvah je pripisovati temu, ker se je njegova republikanska stranka izrekla proti vmešavanju Amerike v inozemske spore in proti vstopu v zvezo narodov. Harding se je pri nastopu svoje vlade izrekel za vrnitev Amerike v predvojne razmere in povzročil, da se je sklicala znana razorožitvena konferenca v Washing-tonu. Harding sam po sebi ni predstavljal osebnosti kot n. pr. njegova prednika Wilson ali Roosevelt. Ameriško politiko so vodili predvsem drugi člani vlade, kot Mellon in Hoover. Harding-
ova funkcijska doba bi bila jpoiekla 4. marca 1925. Namestnik prezidenta je sedaj predsednik senata, ki jč t& čas Calvin Coolidge. Glasom amer. ustave prevzame namestnik ex officio ostanek funkcijske dobe predsedniškega mesta. Novi predsednik združenih držav, Calvin Colidge, je zaenkrat znan samo po tem, da je še kot župan v Bostonu oborožil meščane proti stavkujočemu delavstvu in štrajk s krvavo brezobzirnostjo tudi potlačil. Delavstvo torej nima povoda, da bi se veselilo njegovega vladovanja.
AVSTRIJSKA MONARHISTIČNA PROPAGANDA.
Avstrijski monarhisti so sklenili pri volitvah podpirati krščanske socijalce. Kakor vse kaže, bosta v Avstriji pri volitvah nastopili samo dve stranki in sicer socijalni demokrati in krščanski socijalci. Socijalni demokrati so odkriti zagovorniki republike, dočim se krščanski socijalci še vedno navdušujejo za Habsburžane in komaj čakajo mednarodno ugodnejšega časa, da bi pričeli to svojo srčno željo tudi glasneje propagirati.
DRAGINJA V BERLINU.
Vprašanje o plačevanju nemških vojnih odškodnin kar ne more izginiti1 z dnevnega reda. Angleška najodločneje vztraja na tem, da se mora na nemško noto z dne 7. junija odgovoriti, dočim je Francoska mnenja, da mora Nemčija najprej pričeti z rednim odplačevanjem, šele potem se lahko razgovarja o olajšanju plačevanja. Ko se pa zavezniki med seboj pogovarjajo o usodi Nemčije, nastajajo v nemških deželah vedno neznosnejše politične in gospodarske razmere. Vse izgleda tako, da bo izbruhnila v Nemčiji anarhija, ki bo tirala državo v popolno propast. Navzlic temu, da se tam natisne na dan za 8 bilijonov papirnatega denarja, primanjkuje denarnih Srddstev. Obehem z velikim obtokom papirnatega denarja, naraščajo tudi cene živilom. V Berlinu stane funt govejega mesa 250.000, telečjega mesa 200.000, surovega masla 360.000 mark. Jajce stane 16.000, kumara 40.000 in čebula 14.000 tfiarfc. Funt jabolk stane 30.000 mark ih furit jagod 25.000 mark. Liter mleka velja 21.000 mark in tržna cena za kruh znaša 82.000 mark. Cene se pa še niso niti najmanje ustalile in naraščajo vsako uro. Na tržiščih se z največjo težavo vzdržuje red, ker vsakega blaga takoj zmanjka, tako da mora veliko občinstva odhajati s trgov praznih rok.
Poročila z dežele.
Ptuj: Vlastodržtvo ptujskega župana. — Protest nar. soc. občin, svetnika. V soboto, dne 28. julija t. 1. se je vršila seja mestnega sveta, pri kateri je naš dični župan oče Lozinšek zopet pokazal, kako pravilno mu pristoja naslov vlastodržca, kakor so to svojčas že konštatirale »Jutranje Novosti«. Kot 4. točka dnevnega reda je bila »Volitev treh nadomestnih članov v mestni aprovizacijski odbor.« Našemu županu namreč dosedanji aprov. odbor v celoti ni bil več po volji, ker se je upal vmešavati v cene žemelj, ki jih je g. župan sedaj o priliki žetve povsem neumestno dvignil kar čez noč od 2 na 3 krone. Njihova teža se seveda polagoma izgubi in je treba le parkrat peči malo večje kot doslej po 2 kroni. Razume se, da je morala pekovska zadruga to skleniti, saj ima vendar- naš župan tamkaj prvo besedo. Sicer pa bi tudi drugim pekovskim mojstrom ne škodoval lastni avto, ki bi ga prinesle žemljice, in naš oče župan, ki ga že imajo, potrebujejo seveda obilo bencina za zabavne vožnje v Ormož, Krapino, Slov. Bistrico, Falo in še drugam, kjer se mora vendar človek pokazati kot župan v avtomobilu! Morda pa bode treba tudi še kaj plačati za ponesrečence, ki jih je župan spravil s svojo naglo vožnjo v Sv. Lovrencu, skoraj ob življenje. Vse to je treba spraviti z žemljicami zopet v sklad in ravnotežje. Dosedanji aprovizacijski odbor je bil toli predrzen, da tega ni hotel uvideti ter je poslal na Okr. glav. zahtevo, da se to podraženje prepove. Seveda so sledila zaslišanja, kalkulacije in ugotovitve ter res, okrajno glavarstvo ni moglo ugoditi povišanju cen, seveda ker ni upoštevalo visokih potreb očeta župana. Tega vsega pa je kriv dosedanji aprovizacijski odbor, ki je izpolnil svojo dolžnost. Zato se mora ta odbor razpustiti, izvoliti se mora povsem nov odbor, ki bo ugajal očetu županu, če vlada v Beo-
gradu Pašič sam, zakaj bi v Ptuju ne vladal oče župan Lozinšek ravnotako. Zato je napravil (ako že ne sam napravil, pa vsaj insceniral) hitro — še v soboto pred sejo
—	vlogo na mestni svet, poskrbel za podpise vseh ptujskih kolektivnih zadrug (podpise so po našem upravčenem mnenju oddali predsedniki bodisi na ingerenco ali pritisk župana, ali pa morda celo brez vednosti zadrug samolastno, vsaj sej preje niso sklicali — seveda, ker za to ni bilo več dovolj časa!) V tej vlogi konštatirajo zadruge, da je dosedanji aprovizacijski odbor nezakonit in da se mora vsled tega v celoti izvoliti nov. Da pa ne bi prišel kdo pri vo-litvi v zadrego, predlagajo kar vseh deset članov podpisani sami. Razume se, da samo take može, ki bodo pohlevni očetu županu, ter si ne bodo usodili obregovati ob županove žemlje. Vloga vsebuje celo grožnjo mestnemu svetu, da bodo vložile podpisane zadruge pritožbo na pokr. upravo, odnosno na ministrstvo v Beograd, če ne bodo izvoljeni predlagani možje. Mestni svet je kot 1. inštanca po zakonu edin kompetenten, zato je grožnja zadrug, milo rečeno, popolnoma neumestna ter se je g. podžupan Blažek postavil na stališče, da se aprovizacijski odbor le komplctira v mejah pravilnika o pobijanju draginje, in sicer v smislu člena 15, iz potrošnikov, poljedelcev, obrtnikov in trgovcev, ker za mesto Ptuj industrijalci prvič niti ne pridejo v poštev, drugič so pa bili taki že izvoljeni, pa se sej aprov. odbora niti udeleževali niso. — Ker je župan uvidel, da ne bo prodrl s svojim predlogom, oziroma, da bi izpadlo eventuelno glasovanje v tej zadevi malo drugače, kot bi si to sam želel, kar bi zopet nasprotovalo njegovim osebnim koristim, je kar samolastno tekom debate, tik pred glasovanjem, točko 4 črtal iz dnevnega reda ter glasovanja ni pripustil. Podžupan se s to samolastnostjo župana ni strinjal ter je zahteval od župana, da dopusti sklepanje o tej zadevi, kar je povsem pravilno utemeljeval, da imajo zadruge še vedno pravico pritožbe o sklepu mestnega sveta, če bi bil pravilen ali protizakonit, nimajo pa nikake pravice posegati predčasno s predlogi v delokrog mestnega sveta ter celo za slučaj, da ne upošteva njihovega predloga, groziti, še preden se je sploh sklepalo. Ako misli g. župan, da bo paševal in pravomočne sklepe delal le z svojo samolastnostjo, ki jo je le na videz podprl s podpisi predsednikov zadrug, pa se ne bo oziral prav nič na mestni svet, potem si pač naj v prihodnje pokliče k sejam — mestnega sveta — predsednike omenjenih zadrug, in naj v bodoče ne kliče več pravilno izvoljenega zastopstva meščanov. Ker se župan ni uklonil upravičenim zahtevam podžupana, ter sklepanja ni dopustil, je podžupan pozval klub NSS, da je v znak protesta zapustil dvorano. — G. župan, ali boste vlastodržtvo tudi topot zanikali ali morda celo vposlali uradni popravek? To hi nas zelo veselilo, ker radi bi, da izve javnost še vse kaj zanimivejšega o Vaši sa-molastnosti in sklepov mest. sveta. Materi-jala, kjer se jasno izraža Vaša osebna korist, zapostavlja pa splošna korist meščanstva ter se ne uveljavljajo pravilno pravo-močni sklepi mestnega sveta, imamo dovolj na razpolago. — To za danes v svarilo!
Strokovni vestnik.
Tretji teden rudarske stavke.
Rudarska stavka traja dalje. Trboveljska družba stoji trdno na stališču, da v tej stavki ne popusti in ne da nič preko obljubljenih 3 dinarjev, akoravno ji je vlada dovolila zvišanje premoga za 5%! Rudarji stoje neomahljivo v boju. Odločeni so, da ne popuste, ker vidijo, da je njihov boj pravičen in so jim to upravičenost priznali sami vladni krogi. Vsa javnost stoji za rudarji, le nekaj ostankov za »Jutrom« vidi že v naprej polom stavke, vidi obratovanje v Kočevju itd. To je vse od kraja zlagano in »Jutro« si šteje v čast, da z lažjo podpira Trb. družbo. Trboveljska družba je 1. avgusta dala nabiti razglas, da bodo odpuščeni vsi oni, ki se tekom 48 ur ne zglase na delo. Po preteku 48 ur so bili vsi rudarji odpuščeni, ker se ni nikdo priglasil.
Teror v Kočevju.
V	Kočevju je gosp. ravnatelj Biskup-sky napel vse sile, da bi vsaj njegov rudnik obratoval. Toda vztrajnost rudarjev je večja, kot njegov terorizem in tako počiva obrat kot povsod drugod. — V zadnjem času je v stavko poseglo okrajno glavarstvo in orožništvo, ki je pričelo nasilno delo-žirati in izganjati rudarje. Delavski zastopniki so podvzeli energične korake, da se vsaka nasilnost s strani oborožene sile prepreči. Delavstvo je povsem mirno, toda,
če bo izzvano, ne bo molčalo. Potem naj nosi odgovornost oni, ki bo zakrivil nerede. O veledičnem g. Biskupskyju v prihodnji številki nekaj zanimivosti.
Rudarski shod 4. avgusta v Trbovljah.
Shod je otvoril rudar Kolšek: Za predsednika je bil izvoljen s. Pristav, ki je po-vdarjal pomen shoda. Poročevalec je bil tajnik Princ, ki je delavstvu poročal o sramotnem razglasu Trb. družbe, češ, da bodo vsi odpuščeni, če se tekom 48 ur ne vrnejo na delo. (Ogorčeni »fuj« klici.) Govoril je tudi g. Salamon, za njim je dobil besedo tajnik podružnice Nar.-soc. strokovne zveze tov. Karl Les, ki je pozival delavstvo, naj vztrajno vodi borbo in zagotavljal, da med NSS2 člani ne bo stavkokazov. Po shodu je bila sprejeta sledeča resolucija:
Protestiramo najodlocnčje, kčr sč v tej stavki pojavljajo stavkokazi, tako, da obratuje električna centrala, cementna tovarna, opekarna* kakor tudi separacija. Vsi oni, ki nimajo s strani stavkovnega vodstva tozadevne legitimacije, morajo prenehati z umazanim in delavstvu škodljivim štrajkbreher-stvoni. — Da ni družba računala ha gotove dsebe (stavkokaze), ne bi se bila tako ut>l-rala delavskim zahtevam ter bi bila mogoče že danes mezdna obravnavanja končana. Stavkokazi so največja nadloga, opravljajo najsramotnejši posel v delavskem mezdnem gibanju. Zato proč s stavkokazi, pa naj delajo tu ali tam. Pomagajo stavkokaštvii tudi stariši, ki puščajo svoje otroke, da delajo na opekarni in separaciji. Tudi s takimi je treba obračunat) in slčdr tako, da po končani stavki ne pride ni eden delavec in delavka na delo dotlej, dokler ne bo odpuščen zadnji stavkokaz iz službe. Za stavkokaze med nami ni mesta, zato proč z njimi po končanem in završenem mezdnem gibanju!
Rudarski shod v Zagorju.
V	sredo 8. t. m. se je vršil v Zagorju velik rudarski shod, ki je obravnaval položaj rudarske stavke. Na shodu je govoril tudi strokovni tajnik tov. Kravos, ki je orisal potek raznih razgovorov z zastopniki vlade In ostro žigosal nasilnosti v Kočevju.
O	shodu poročamo podrobneje v prih. številki.
Solidarnost ljubljanskega občinskega sveta s stavkujočltnl rudarji.
Občtnškl svet je na svoji seli dne 2. t. m. sprejel predlog, da se stavkujočim rudarjem nakaže podpora 10.000 dinarjev in s tem pokaže solidarnost z jugoslovenskim pfoletarijatom, ki bije boj z intemacijonalno kapitalistično družbo. Proti predlogu so glašovall edino le demokrati in takozvana hapredna stranka.	'
Našim tovarišem in slovenski javnosti.
Že tretji teden smo v stavki in na vse strani prosimo podpore, da naš boj lahko vzdržimo ln prisilimo nenasitnega kapitalista, da nas za pošteno in nevarno delo tudi pošteno plača. Naši tovariši in slovenska javnost se na naše prošnje slabo odzivajo. Vemo, da se obračamo ravno na one, ki sami nič nimajo in sami trpe pomanjkanje, toda kdo pozna trpina, če ne trpin sam! Tovariši! Prosimo vas, podpirajte nas, da ne omagamo. Ne prosimo za nas, za našo revno deco prosimo. — Vsa darila sprejema tajništvo Narodno-socljalne strokovne zveze v Narodnem domu, Ljubljana. — Tovariši! Kdor hitro da, dvakrat da.
Litija. Naša predilnica doživlja hude čase. Delavstvo je že pred dolgim časom, vložilo svoje zahteve, a se gospod ravnatelj še ne zmeni za to! Položaj delavstva je obupen in nujno potrebno je, da se spor, ki je nastal med delavstvom in podjetjem čim-prej reši s tem, da se upravičenim delavskim zahtevam ugodi.
Polzela. Pri nas vse po starem. Še čakamo	na	milost okrajnega	glavarstva	v
Celju,	da	blagoizvoli sklicati	preiskavo.	—
Podjetje bahato nastopa, češ, do okraj, glavarstva je prišlo,, tam bo pa zaspalo. Ne veselite se prezgodaj, pomnite, da se šele poslednji lahko smeje. Člani NSSZ niso zajci, so jekleni in neustrašeni boritelji za pravico.	Obračun z g. Lajosem	pride, pa	bo
usodepoln	za onega, ki pljuje	na narod,	pri
katerem uživa gostoljubnost.
Slovensko zidarsko in tesarsko društvo v Ljubljani.
Praznovanje 25-letnice v nedeljo 5. avg. t. 1.
Slavnostni občni zbor ob 10. uri dop. v telovadnici srednje tehn. šole.
Zbor otvori predsednik Albin Tomc, ki pozdravi kumico zastave g. Žnidaršičevo in njenega soproga g. okrajnega glavarja Žnidaršiča iz Kranja. Dalje pozdravi zastopnike mestne občine g. podžupana dr. Stanovnika, obč. svet. Pirca in Mozerja. Pozdravi tudi vse goste, med nji-
mi oba delegata hrv. društva iz Zagreba, posebno pa zastopnike Narodno socijalne strokovne zveze, tajnika tov. Kravosa in tajnika' delavske Unije Kolarja.
Slavnostno zborovanje je pozdravil kot prvi zastopnik mestne občine podžupan dr. Stanovnik, ki čestita društvu in obeta vsestransko pomoč mestne občine. (Viharen pozdrav). Strokovni tajnik Kravos pozdravlja zborovanje imenom Osrednjega vodstva Narodno-socijalne strokovne zveze, želi društvu mnogo uspehov in kliče »živeli slovenski zidarji in tesarji«. Enak pozdrav izreče za »Unijo« tajnik Kolar.
Član društva g. Blaž Rudolf je v prisrčnih in iskrenih besedah izročil g. ku-mici krasen šopek, ovit z narodno trobojnico v znak hvaležnosti, da se je odzvala društvenemu vabilu. G. Žnidaršičeva se ginjeno zahvaljuje in končno želi:	»naj bi,
kar porušijo Italijani v zasedenem ozemlju, zopet enkrat na novo zgradili slovenski zidarji in tesarji v svobodnem Primorju«!
Po pozdravnih govorih je imel slavnostni govor g. inž. arch. Rado Kregar.
V	govoru je omenjal rojstvo društva, prve težkoče in sodelovanje društva ter izrazil željo, da se društvo razvija in živi! GoVor je bil sprejet z viharnimi ovacijami. Med drugim je omenil g. arch. Kregar, da je pred 25. leti poučeval prve člane v petju neki goriški dijak, ki je tudi sprožil idejo društva. Ne malo presenečenje je bilo, ko je Predsednik zborovanja sporočil, da je ta »neki« goriški dijak med navzočimi in da je to g. Fr. M e r 1 j a k. Po slavnostnem govoru se je k besedi oglasil še g. Merljak. Zborovanje je pozdravil nadalje zastopnik Saveza udruženih gradjevinskih poslovodja
i	risara u Zagrebu g. Stjepan 2 u m a r , savezni predsednik.
Nato je predsednik orisal zasluge novoizvoljenih častnih članov gg. Mihe Srakarja, Jakoba Babnika in Franceta M a k u r a -t i j a , na kar jim je izročil lepe diplome, ki jih je izdelal tov. Aleš Jakič. T6$. ddkbb Babnik, ki ni zidar, je bil izvoljen častnim članom, ker je stalni podpornik društva in je za časa svetovne vojne ohranil društvu vse premoženje in dragoceno društveno zastavo.
G. Franc Gorenc je imenom rednih članov pozdravil zborovanje in sporočil, da
si redni člani omislili v spomin tega dne nov trak za društveno zastavo in prosil ku-mico, da ga pripne. Z geslom, ki ga je izrekla kumica pred 25. leti t. j. »Sloga jači, a nesloga tlači« je privezala nov trak na zastavo.
Nato je predsednik zaključil sijajno uspelo zborovanje.
Društveni zbor je zapel »Lepo našo« in godba je zasvirala drž. himno.
Po občnem zboru in skupnem slikanju se je formiral lep sprevod, na čelu mu mladinska godba z Viča, za njo društveni prapor, predsednik društva, gostje in ustanovitelji ter redni člani. Sprevod, ki se je pomikal po glavnih ljubljanskih ulicah, se je ustavil na Krekovem trgu pri Košaku, kjer je bil na čast gostom prirejen banket.
Banketu so prisostvovali vsi gostje in nekaj ljublj. stavbenikov. Pri napitnicah je predsednik tov. Tomc napil najpreje kralju Aleksandru, vsem gostom in kumici ter slučajno navzočim delegatom učiteljem, ki so prišli na zbor UJU. Drugi je napil g. Merljak društvu. Učitelj g. Brkovič iz Vin-kovca je napil društvu in končno je slogi vseh treh plemen napil tajnik tov. Kravos. Med banketom je pridno svirala godba.
Po banketu se je ponovno razvil sprevod, ki je odkorakal na veselico v Tivoli. Veselica je bila jako dobro obiskana. Obiskali so jo tudi razni zastopniki, med temi g. župan dr. Perič.
Z veselico je bila končana proslava.
Žalostno je dejstvo, ki ga je treba kon-Statirati, da se ni slavnostnega zborovanja udeležil noben ljubljanski stavbenik in ne tesarski mojster, akoravno je bila celo Zveza stavbenikov ofic. vabljena. Na vse udeležence je napravilo to jako neugoden vtis.
častni član tov. Jakob Babnik je z besedami: »Vsaka ptica ima svoj dom, le slovenski zidarji in tesarji ga nimajo,. da bi sa Pa kmalu imeli!« daroval kot temelj za društveni dom 500 dinarjev.
Socijalna politika.
Pretresljiva Statistika vojn«, |„va,idov.
Internacionalni delavski urad je sklical pod predsedstvom Thomasa glasovanje izvedenske komisije, ki je obravnavala zaposlitev vojnih invalidov. Komisija je na prvi seji povdarila veliko važnost problema invalidske zaposlenosti in se izreka za toza-
devno najnujnejšo rešitev. Komisija je pro-UČavala angleški sistem zapOslenja invalidov in prišla do zaključka, da se mora Uvesti zakonita dolžnost, da se invalidi zaposlijo. Seveda se pa mora pri tem ozirati na različne življenjske pogoje posameznih narodov.
Po poročilu internacijonalnega delavskega urada je število za pokojnino upravičenih vojnih invalidov po državah to-le: Nemčija 1,537.000, Avstralija 75.000, Avstrija 164.000, Belgija 50.000, Kanada 45.000, Združene države 157.000, Finska 10.000, Francoska 1,500.000, Velikd Britanija 117 tisoč, Italija 800.000,t Poljska 320.000, Ru-munija 100.000, Jugoslavija 164.000, Rusija 775.000, Češkoslovaška 136.000 in Nova Zelandija 20.000. Skupno število vojnih invalidov znaša torej 7,124.000.
V	tej sestavi pa še manjkajo statistični podatki vojnih žrtev iz Turčije, Bolgarske, baltiških držav, Portugalske, Ogrske in Japonske. Prav laHKtt še računa, da znaša število vojnih invalidov vsega skupaj 10’ milijonov.
Tedenske ilovice.
Opozorilo! — Offe cenjene naročnike, ki so s plačilom naročnitie še v zaostanku za dobo pred julijem letošnjega leta, ponovno prosimo in opozarjamo, da svoj zaostanek poravnajo do prihodnjega torka (t. j. 14. avgusta), ker jim drugače pošiljanje lista s prihodnjo številko brezpogojno ustavimo. Zaostanek na naročnini narastel do 1. julija t. 1. je bil razviden na položnici, ki jo je vsak prizadeti preje! z listom Vred začetkom julija ali pa avgusta t. 1. — Prosimo za točno upoštevanje tega opozorila, da ne bo zastoja v pošiljanju lista ter da se naročniki izognejo pritožbam in nepotrebnim stroškom, ki bi pozneje nastali. Red za red, točnost za točnost!
Uradniški zakon je kralj 6. t. m. podpisal.
Železniški uslužbenci so pozvani pod orožne vaje, da ne bi zopet štrajkali!?
Nepotrebna nesreča. V pondeljek, dne
6.	t. m. se je nevarno ponesrečil neki poštni sluga pri izvrševanju svoje službe na glavnem kolodvoru. Na kolodvoru so namreč pričakovali romunskega kralja in kraljico. Dvorni voz je moral imeti seveda dovolj prostora in zaradi tega so razpotaknili vse druge vlake na skrajne tire, tako da se je morala pošta s svojimi ročnimi vozički prerivati med vsemogočimi strpanimi garniturami preko številnih tirov. Gorenjski vlak so zavlekli nekam za ffiagacln med druge vozove. Poštni sluga ie moral na ozkem prostoru med tirom ih drugimi vagoni prevzemati pošto od tega vlaka. Pri nalaganju se je njegov voziček menda malo premaknil.
V	tem butne Sosednja garnitura v poštni voziček, ki se je na srečo strl, sicer bi bilo slugo popolnoma zmečkalo, pri tem ko je bil sedaj samo nevarno poškodovan. Zdravnika seveda ni bilo pri roki in z rešilnim vozom, ki so ga priklicali čez pol ure, revežu tudi ni bilo pomagano, ker v Ljubljani še nismo tako daleč, da bi vsaj v skrajni sili z rešilnim vozom prišel tudi zdravnik. Uslužbenci so menda povsem neizvežbani v sanitetni službi ali pa so sploh prekomodni. Dobro bi bilo, če bi naš slavni občinski svet tudi v tem oziru napravil korak naprej.
—	Železniška uprava pa naj bo pri takih prilikah malo previdnejša in naj ne dela takih nepotrebnih varnostnih odredb, ki izpostavljajo nevarnosti druge ljudi. Saj bi se tudi drugače nikomur nič ne zgodilo — tudi kronanim glavam ne, smo zato preveč pošteni in gostoljubni!
»Naprej«, glasilo socijalnih demokratov BrnotOve skupine (imajo namreč skoro vsak svojo skupino),i je začasno prenehal izhajati. — Baje ga bodo prenesli v Krško.
Ljubljanska borza. Te dni se je vršil v Ljubljani ustanovni občni zbor Ljubljanske borze. Ker na zborovanje niso biti vabljeni večji bančni zavodi in industrijska podjetja, meni »Slovenski Narod«, da se je radi tega ta gospodarska institucija porodila v znamenju partizanstva, samo da si je zasigurala odlični upliv na vodstvo borze zagrebška banka in z njo naši demokratski mladini. — Žalostno, da se je tudi pri tej instituciji takoj spočetka pričelo politično - strankarsko lasanje.
Orjuuska Izmišljotina o italijanskih incidentih na Triglavu. — Vse kar je bobnala »Orjuna« v svet potom svoje posebne izdaje je do pičice izmišljeno kakor ugotavljajo razni Isti. S takimi štorijami si dela Orjuna reklamo, ki naši stvari samo škoduje. Potem pa naj ji kdo kaj verjame!
Nabiralnih pol za prostovoljne prispevke za prevoz judenburških žrtev nekateri
nabiralci še do sedaj niso vrnili — kljub večkratnim pozivom.
Nujno pozivamo vse nabiralce, da pole — tildi prazne — nepreklicno vrnejo najkasneje do 15. avgusta 1923.
Industrijsko • obrtna vzorčna Izložba v Mariboru, združena z vrtnarsko, vinarsko Ih gradbeno razstavo. (Od 15. do 26. avgusta 1923.) Vsem razstavljanem v vednost! Blago, namenjeno za razstavo, mora biti najkasneje do 13. avgusta v Mariboru na razstavišču. Zato skrbite, da blago pravočasno odpošljete. Opozarjamo, da je za prevoz razstavnega blaga dovoljen 50 odstotni popust na vseh progah naše države. Vsaka pošiljatev mora biti naslovljena na »Industrijsko - obrtnb vzorčno izložbo v Mariboru«. Tovbrnlna se plača pri prevozu
v	Maribor brez popusta, zato pa se blago po razstavi brezplačnti odpremi nazaj. Vsak razstavljalec si naj v to švrho pridrži tovorni list, ki mu služi potem kot izkaz za brezplačni prevoz nazaj. Vse po železnici poslano blago prevzame v Mariboru spedi-cijska tvrdka »Balkan« ih ga prepelje na razstavni prostbr. Posebne želje glede prevoza naj se sporoče pravočasno omenjeni tvrdki. Dodeljeni prostor na razstavišču je popolnoma prazen in si ga mora vsak razstavljalec sam urediti. Razstavni odbor je za ta dela imenoval oficijelno rokodelce, ki bodo v tem času stalno na razstavišču na razpolago. Vse stojnice morajo biti najkasneje do 14. avgusta ob 18. uri popolnoma urejene. Vsi razstavljale! se pozivajo, da se točno ravnajo po doposlanih navodilih. — Oileijelna dela na razstavi. V svrho enotne izvedbe je pooblastila uprava razstave za izvršitev na razstavi potrebnih del sledeče tvrdke: mizarska dela Joža Volčič, Slovenska ulica 36 in Rudolf Kompara, Mejna ulica 6; slikarska dela: Franjo Ambrožič, Grajska ulica 2 in Franjo Horvat, Slovenska ulica 10: dekoracije in tapetništvo: Ferdo Kuhar, Slovenska ulica 12 in Blaž Jagodič, Rotovški trg; okrašenje in rastline tvrdke »Vrt« Džamonja in drugovi, Čopova ulica in tvrdka Ivan Jemec, Razlagova ulica. Špedicija »Balkan« d. d. za mednarodne transporte, podružniča Maribor, Aleksandrova cesta 35. — Legitimacije za polovično vožnjo se dobe pri vseh denarnih zavodih ter obrtniških društvih in zadrugah ter stanejo skupno z vstopnino 20 Din. Legitimacije veljajo obenem kot permanentne Vstopnice. Kjer ni prodajalcev legitimacij, priporočamo, da sl jih naroče skupno pri upravi razstave v Mariboru, Cankarjeva ulica 5. — Ktaio na razstavi. Za časa razstave bo na veseličnem prostoru urejen kino, ki bo brezplačno predvajal razite gospodarske filme o naši industriji ih obrti, poleg tega pa tudi kaj veselega. Ne dvomimo, da bo ta k Sto velika privlačna točka med drugimi zanimivostmi na razstavi. — Vsa pojasnila glede razstave daje edino pisarna razstavnega odbora v Mariboru, Cankarjeva ulica, tel. štev. 325, kamor naj se blagovolijo obrniti vsi interesenti.
—	Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina et Ko., z znamko Reko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 in Aleksandrova cesta I.
THE HEX Co., Ljubljana
Gradišče 10. • Telefon št. ZG8 int. Opalografižne potrebščine.
Gospodarstvo.
Koliko je vreden dinar ?
100 švic. frankov stane 100 franc, frankov	„
100 laških lir	„
100 Soških kron	„
100 nemških mark	,,
100 poljskih mark	,,
100 avstrijskih kron	„
iOO ogrskih kron	„
100 bolg. levov	„
100 dolarjev	„
100 angl. funtov
100 čeških kron 100 nemških mark 100 poljskih „
100 avstrijskih kron 100 ogrskih „ 100 bolg. levov 100 dolarjev 100 angl. funtov
16-25	18-575
0-00015 0 0005 0-0023 0-0028 0-00776 0-0079 0-0375 00275 5-05	5.J5
.55.4	580-75	—
2532 — 2564 —
Kdor je hotel 7. avgusta kupiti ria ctiri-ški borzi n. pr. 100 čeških Rtbn, jfe ittdral dati zanje 16.25 švic. frankov; pred enim tednom je stalo 100.— čeških kron 16.375 švic. frankov.
Tajinstoeni morilec
Prejšnji
teden
Ta teden
dinarjev 1672-5	1712-5-—
537-5	555	—
399-—	412-
209-	281-5—
0-0025	0-008
0-0385	0-048
0-131	01345
0-45	035'—
84-46-—	86-—
9025-— 9425-— 42500"— 43700-—
Razpredelnico čitajte tako: Kdor hoče kupiti n. pr. 100 čeških kron, mora dati zanje ta teden Din 269.— pri tem ko bi bil plačal prejšnji teden Din 281.5.
Curiška borza.
7.	avgusta 31. julija švicarskih frankov 100 dinarjev	jo	stalo	5.90	5-80
100 frano. frankov „	31	85	32"70
(Pravica ponatisa pridržana.)
(Nadaljevanje.)
Toda na mah se preneha smejati, kajti zastor pri vratih se zopet odgrne in na pragu stoji — Williatn Morris.
Baron vzkipi v svoji jezi.
»Kaj pomeni to? — Taka predrznost je vendar nekaj nečuvenega! John, John!«
»Pustite Slugo v miru!« ga rezko prekine mladi mož.
»Poskušal mi je zabrattiti vstop. Govoriti imam z vami.«
Ves divji jeze plane baron k zvoncu.
—	Tedaj pa že stoji Wlfliam pred njim. Ž glasom, katerega se baron pošteno prestraši, reče:
»Stojte! Ne boste klicali sluge, temveč poslušali mene ter mi odgovarjali na moja vprašartja!«
»PotcpUh!« kriči bafort — »jaz —i
Predno pa more ižpregovdrlfi fisiddljhje besede, že zgrabi William lopova. Strese ga kot pes mačko. Nato pa mu zagrdzi:
»Samo eno žaljivo besedo! še, pa fne boste pomnili čelo življenje.«
»Kako se mi predrznete,« se huduje baron že v mnogo bolj mirnem tonu, »v, mojem lastnem stanovanju pretiti z grožnjami?«
»Ker Sem v silobranu. Ako bi me bili sprejeli kot se spodobi, bi tudi jaz z Vami popolnoma mirno razpravljal o zadevi, ki me je napotila semkaj.«
Baron pogleda potuhnjeno v obraz svo-jerritt nasprotniku, toda hitro povesi oči, Ref ga nada Williamova postava z groznirtl strahom. Temne oči se mu iskre, portosna postava v grozeči pozi, pesti stišnjette, kot da ga hoče vsak hip treščiti V tla.
Hardy se ozre na steno, na kateri visi nabasan samokres.
VVllliam opazi ta pogled. Mrzfo reče: »Ne trudite Se. Orožja se ne bojim. Vrh tega bi vas prehitel in moja kroglja ne izgreši —• nikdar!«
»Za to se boste še pokorili! V ječi boste še obžalovali svoje grožnje!«
Mladi mož se zaničljivo smehlja.
»Kar tu govoriva, je vse med štirimi očmi frt v takem slučaju ni nobenega sodnika. To vendar sami najbolje veste, gospod baron.«
»Vaša milost, se naziva mene!«
»Jaz govorim, kakor hočem, razumete? Povdarjam še enkrat, da se je treba za govorjenje ali dejanje med dvema osebama brez ptič, le redkokdaj ali sploh nikoli zagovarjati pred sodnikom. Ali nimam prav, gospod baron?«
»Ne razumem vas!« odvrne Hardy zelen od jeze.
»Tako? Potem se hočem jasneje izraziti. Ali ste morda že pozabili, na kako gnju-sen način ste opetovano oropali mlade deklice njihovega najdragocenejšega — njihove nedolžnosti? Pri takih dogodkih tudi ni bilo prič, zato so ostala jadikovanja ter tožbe ubogih žrtev vaše pohotnosti za vas brez zlih posledic.«
Hardy še bolj obledi.
»Odkod Veste---------------?«
»Jaz vem vse. Sedaj pa hočem govoriti z vami o mojih lastnih zadevah.«
Se enkrat vzkipi baron v svoji jezi.
»Vun!« kriči. »Pober se, nesr «
Mišičasta roka mladega moža se dvigne k udarcu. Toda ni ntu je treba položiti na strahopetca, ki se boječe stisne na svojem sedežu.
»Pomilovanja vredni malopridnež!« pra-
vi	VVilliam Morris. »Mogel bi vas pošteno premikastiti, toda nočem, da se moje roke ne omadežujejo nad tako malopridnim čto-vekom. — Zasluženi kazni tako ne utečete!«
Se enkrat se poskuša baron priplaziti k hišnemu zvoncu, kar pa mu zabrani Wil-liam kar z migljajem.
»Ne trudite se!« reče ponosno. »Vašo namero bi takoj preprečil. Sedaj mi boste
odgovarjali na moja vprašanja!«
William stopi tik pred lopova. Oči mu žare, da se baron trese.
»Kaj hočete od mene?«
»Samo eno pojasnilo, gospod baron. Radi tega pojasnila sem prišel semkaj in če bi me ne bili sprejeli na tak način, bi bil moj obisk že zdavnaj pri kraju.«
Potuhnjeno upre Hardy svoj pogled v steno, vendar William ne pusti svojega nasprotnika niti trenotek iz oči.
»Poslušajte me, gospod baron« povzame William s povzdignjenim, lahno se tresočim glasom. »Povod imam za domnevo, da mi morete dati o nekem dejanju moje sestrične Ellen Morris, natančnejše pojasnilo!«
KJjub svoji drznosti se baron zgane, ker misli, da bo zaničevani kramar sedaj obračunal z njim radi sramotnega čina, ki ga je izvršil nad njegovo sestrično. Pa ne, da bi Ellen svojemu bratrancu povedala, da jo je oropal osebne prostosti? Vsekakor je tudi to mogoče! Dozdevno William ne opazi, s kako nemirnimi pogledi ga motri baron Hardy, kajti mrzlično nadaljuje:
^ »Moja sestrična je pred nekaj tedni celo noč izostala od doma, ne da bi nam povedala, kje je prebila tisto noč.«
Ko čuje baron Hardy te besede, si takoj oddahne, William pa nadaljuje:
»Imam dovolj povoda za domnevo, da se je moja sestrična tisto noč radi malega nesporazuma v rodbinskih zadevah hotela na ta način maščevati, da se je udala prvemu moškemu, ki ga je naletela na cesti. In ker slutim, da ste vi, gospod baron, bili do-tični moški, sem prišel tu sem, da čujem iz vaših ust, če je moje naziranje pravilno?«
Baron Hardy hoče ravno nanovo ves razburjen vse utajiti in na ta način odpraviti neljubega mu obiskovalca, kar se na-mah premisli. Vražji nasmeh se pokaže na njegovem izžitem obrazu, če bo sedaj dovolj pretkan, se morda celo pripeti, da pride lepa Ellen prostovoljno k njemu. Mišljeno — storjeno! V glavi zlobnega pustolovca se križajo misli kot bliski na nebu. Sedaj je njegov vražji načrt gotov. Obraz barona Hardyja, ki je bil doslej še vedno spačen od srda in bojazni, dobi nakrat sko-ro prijazne poteze.
»Oh,« reče s povsem izpremenjenim glasom. »To je seveda vse kaj drugega in če bi bil vedel,, da pridete, gospod Morris, semkaj s tako prošnjo, bi vas bil najbrže prijazneje sprejel.«
William osupne. Ne ve, kako naj si tolmači izpremenjeno obnašanje baronovo. Nestrpno vpraša:
»Ali mi hočete odgovoriti na moje vprašanje?«
»Zakaj pa ne? Saj nimam nikakega povoda, da bi skrbečim sorodnikom Ellene Morris kaj prikrival, kar se tiče mojega občevanja z mlado damo.«
William se prime za bližnji stol, ker čuti, kako se mu šibe kolena.
»Občevanja, pravite?«
»Seveda, gospod Morris, te besede se moram pač poslužiti,« reče baron hladnokrvno, opazujoč pri tem s peklensko zlobo vsako kretnjo, vsako potezo v obrazu mladega moža. »Saj sem že dolgo vrsto let vaš sosed, da pač ni nič Čudnega, da sem očarljivo lepo Ellen pogostokrat videl in opazoval.«
»In — ona —?« spregovori William skoro brez sape.
Baron si malomarno gladi svojo brado.
»No da, z gospodično Morris je pa zadeva takale. Gospodična Morris je bila na-pram meni vedno zelo uljudna in prijazna. Parkrat sem jo naletel tudi v starem mestu, ne da bi se mogel kdo nad tem spodtikati
—	dokler —.«
Baron utihne. Saj dobro ve, kake muke trpi mladi mož radi ravnokar izgovorjenih besedi.
William molči, toda iz njegovega pogleda je čitati tako nujno vprašanje, da baron kmalu nadaljuje:
»Ker vsekakor doumevam, da je Elle-nina mati v velikih skrbeh, da ni njena hčerka dotično noč morda celo prebila z ničvrednimi potepuhi, je moja želja, da jo v tem oziru pomirim. Gospodična Morris je bila tako ljubezniva, da me je tisti večer razvedrila s svojim obiskom.«
Votlo hropenje in vzdihovanje se čuje iz Williamovih prsi. Najstrašnejše muke ga trpinčijo in vendar ne more spregovoriti besedice.
»Nemalo sem se začudil, ko mi javi tistega večera moj sluga, da želi z menoj govoriti mlada žena. Moje začudenje je še naraslo, ko sem v vstopivši dami spoznal vašo lepo sestrično.« «
Baron zopet umolkne.
»Dalje — dalje!« se komaj slišno čuje VVilliamov glas.
»O, moje povesti je konec,« odvrne baron s tajinstvenim naglasom. »Več nočem in ne smem povedati. Dovolj! Gospodična Morris je drugo jutro odšla domov.«
»Ali — je to — vse res?« vpraša VVilliam.
»Pa menda ne mislite, da se lažem? Oh, — skoro sem na nekaj popolnoma pozabil — prav veseli me, da ste prišli semkaj. Gospodična je tisto noč pozabila vzeti s seboj brožo z monogramom. Že večkrat sem ji jo hotel vrniti, pa se mi doslej še ni nudila ugodna prilika.«
Baron Hardy odpre predal poleg stoječe pisalne mize. Z nestrpno napetostjo se približa William pisalni mizi; skoro se zgrudi, ko mu baron izroči mali nakit.
Odgovorni urednik Anton Brandner.
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani
■ ■
S Za vsa pleskarska dela, lakiranje foznili koles S 5 v ognio in lakiranje avtomobilov se priporo^ -
| Tone Malgal f
S Liubllana
■ Kolodvorska ulica št. 6.
■
"I
mm i
Priporoča se
delikatesna trpina in zajutrhovalrJco
Frece s Plahuta
v Celju,
Aleksandrova ul. 7.
Vedno sveže pivo ter izvrstna ljutomerska in bi-^b—bB zeljska vina.
I Edino narodno podjetje te urste v Celju! 1
.
IULLZIL
Pisarna: CELJE, Aleksandrova ul. 4.
Najvišje obrestovanje vlog na hranilne knjižice in v tekočem računu brez vsakoršnega odbitka. Hranilne vloge vezane na dalJSe odpovedne roke in večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. Poštnohranilniške položnice so na razpolaganje. Posojila pod ugodnimi pogoji. Eskomptiranje povzetij in trgovskih računov Uradne ure vsak delavnik od 8. do 12. In 114 od 2. do 6. ure popoldne.
IVAN jeLAČIN, Ljubljana
Uvoz kolonijalne in špecerijske robe
T«rdka ustanovl|ena leta 1888.
8i Solidna in točna postrežba.
I. JAX & SIN
Ljubljana, Gosposvetska cesta
priporoča svojo bogato zalogo:
Pisalih strojev „Adler" si Šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Dvokolesa:
Styrla, DUrkopp, Oroino kolo (Waffenrad) Ceniki zastonl In franko 'M
5 JOSIP PETELINC
• Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
ji (blizu frančiškanskeg-a mostu). 37 S Kravate, srajce, palice, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje.
j Gradbeno podjetje j			
1 Ing. DIM in i		n	e
| Ljubljana,	Bohoričeva 20. |		
d. d.
= v Ljubljani =====
prodaja
premog iz slovenskih premogovnikov
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno la čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brokete.
Naslov:
Prometni zavod za premog, d. d., centrala v Ljubljani, Miklošičeva testa 15/11.
90
«•«1
I I I I I I I I I II I I I I I II
i
Naznanilo!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem se s 1. julijem preselil v svoj lastni
hotel „Balkan“
v Celju, Gosposka ulica št. 7,
katerega sem popolnoma prenovil. Na razpolago imam renovi-rane, lepe tujske sobe, vsak dopoldan za zajuterk sočni gulaž, tripce, pljučka itd.
Točim prvovrstna ljutomerska, haloška in dolenjska vina. Lastna kavarna v hiši. Senčnati vrt. Vsak večer koncert. Za obilen obisk se priporoča
Drago Bernardi.
TRGOVS	KA BANKA D. D., Ul)	BUANA
i S POPRU?™™- 1 A >>p|pnhlirgnva lili CA Ste V. 1 * (lircj Mimunu Mulllllllld UdllhuJ j		1 I EKSPOZITURE: 1
Maribor ! Novo mesto Rakek Slovenjgradec i i Slovenska Bistrica *	Kapital in rezerve Dinarjev 17,500.000"— Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Brzojavi: TRGOVSKA. ■ — ■— Telefonl: 139. 146, 458.	Konjice Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici) 83 •
———————————»•—mm———« ———————•	m	n	M	JpHS	0	———— »—mm	———« ■«««———»———
S 6J| |U|S3H ‘eue||qn(i JI A OJ. U N (13 (3	O
m ■!■■■ m «M w H	fftffftt	mn»M MM »flilllimi	H	mm	BHHi	VW	'VB HP	MMfcOM	MMMM	«0—00«	M	M	MM	MM	MM	MMM«I	MM—e MMMM