Nad 50 brzojavk in čestitk
Ob 15. obletnici ustanovitve našega podjetja in 10. obletnici delavskega samoupravljanja smo sprejeli več pozdravnih brzojavk.
Čestitke so nam poslali kolektivi, ustanove in posamezniki ter nam želeli pri nadaljnjem delu obilo uspehov. Preveč bi bilo, da bi napisali vse želje, ki so nam jih izrekli, zato navajam le imena nekaterih:
Zvezna gradbena zbornica Beograd, ing. Jože Valentinčič, Beograd, Podjetje »RAD«, Beograd, Slovenija Projekt — Ljubljana, »Pionir«, Novo mesto, Društvo gradbenih inženirjev in tehnikov, Ljubljana, Splošno gradbeno podjetje »PRIMORJE«, Časopisno podjetje »DELO«, Ljubljana, Elektro-projekt, Ljubljana, Jože Jager, podpredsednik OLO Ljubljana, Slamič in Pavlič — Ajdovščina, Lado Ma-t korati — Ljubljana itd.
VSEM ČLANOM KOLEKTIVA ŽELIMO
SREČNO IN USPEHA POLNO
novo leto mmmSi
19 6 1
V noMO £e£o !
Zopet smo zaključili poslovno leto, še nekaj naporov in videli bomo tudi uspehe, ki smo jih dosegli. Ne mislimo pri tem samo na gospodarske efekte, ampak na ose ostale stvari, ki jih spremljajo, na napredek o našem strokovnem delu, o našem političnem in kulturnem delu. Ze danes pa lahko mirno trdimo, da tudi leto 1960 pomeni za nas vse korak naprej, uspeh, ki smo ga poželi, ker smo vsi skupaj to hoteli in vsak po svojih močeh tudi prispevali h končnemu rezultatu. Mislimo. da je prav, da ob začetku novega poslovnega obdobja tudi omenimo najvažnejše dosežke podjetja, da pa ne pozabimo na težave in probleme, ki smo jih imeli, na napake, ki smo jih delali. Vedeti moramo namreč, da vsak, kdor dela, greši, da pa se hočemo iz teh napak tudi nekaj naučiti, jih popravljati in odstranjevati.
Nedvomno moramo uspeh pri naši montažni gradnji navesti na prvem mestu, in to še toliko prej, ker je prišla iniciativa za ves ta način iz naših lastnih vrst, da nam je s trdim delom in dolgotrajnim študijem mnogih sodelavcev uspelo iz domačih materialov in naših možnosti ustvariti sistem, ki pomeni lep napredek v grajenju, ne samo za nas, ampak bo potegnil za seboj tudi druge tako, da bomo lahko rekli, da nam je tako uspelo najti metode, s katerimi bomo gradili hitreje in z manj delavci. Ta uspeh pa nas je tudi ohrabril, da bomo razvijali še naprej in še bolj o širino
Prav tako pri naštevanju najpomembnejših uspehov ne smemo prezreti našega sistema nagrajevanja in še bolj uvedbe ekonomskih enot.
Prepričani smo, da nam bo ta sistem omogočil še večji razmah idej in delovni polet oseh delavcev in uslužbencev podjetja, da bomo na osnovi dosedanjih skušenj gradili sistem še naprej, ga še bolj razširili z uvedbo skupnosti ekonomskih enot, pri čemer pa bomo morali dosledno odstranjevati ose nepravilnosti in napake, ki so se nam ponekod že pokazale, druge se pa še bodo, da jim bomo pogledali pogumno o oči in jih odklanjali. Mislimo, da ne bi bilo pravilno, če bi posamezni uspehi vnesli o naša hotenja dvome in malodušje. Mi vemo, da je naša pot pravilna, na nas samih pa je, da sistem tako izdelamo, da ga bomo imeli v rokah in nam bo dajal to, kar od njega pričakujemo.
Želeli bi spregovoriti še nekaj besed v zvezi s kvaliteto našega dela. Mislimo, da lahko mimo trdimo, da smo naše objekte zgradili tako, da nam niso v sramoto, da so nasprotno živa priča naših naporov o želji za dobro izdelavo. Zavedamo se sicer, da še nismo napravili vsega, zlasti ne v obrtniških storitvah, vendar smo uverjeni, da bomo tudi tu našli metode, ki nas bodo pripeljale do boljše kvalitete, ki bodo napravile naš končni izdelek tak, kakršnega si vsi želimo in kakršen je sicer o svetu normalen.
Predaleč bi nas odvedlo, če bi hoteli naštevati še mnoge druge uspehe. ki smo jih dosegli in bi jih bilo vredno omeniti. Poglejmo rajši naprej o leto 1961 in naštejmo osnovne naloge, katerih se bomo morali lotiti z vso resnostjo.
Nedvomno spada med te naloge kot prva strokovni dvig naše dejavnosti v celoti. Mislimo, da nam je to potrebno, da se lotimo podrobne obdelave oseh tistih stvari, ki smo jih o preteklem letu delali še bolj grobo in nedognano, ter je zanje se-
daj nastopil čas, da jih izdelamo, da rešimo vrsto tistih drobnih obrobnih vprašanj, ki pa vse bistveno doprinosa jo h gospodarskemu efektu našega dela. Ne smemo misliti, da podrobnosti niso važne, nasprotno lahko trdimo, da ne bi smeli začeti z novimi stvarmi prej, dokler dosedaj uvedene niso popolnoma dognane in premišljene do zadnjih podrobnosti. Zavedati se namreč moramo, da si ne moremo privoščiti površnosti in slabih izdelkov, ker so oči ose strokovne javnosti uperjene v naše delo, ki ga lahko hvalijo ali pa tudi zelo kritično ocenijo. Mi kot avantgarda napredka o gradbeništvu moramo dajati o tem smislu svoj maksimum, ki nam bo odpiral pot k mnogim investitorjem in naročnikom, ki si žele tehnično dognanih konstrukcij in izdelkov ter dobre kvalitete.
Tesno povezano z dvigom našega tehničnega nivoja je tudi dviganje nivoja strokovnega znanja naših tehničnih kadrov. Mislimo, da bomo morali o novem letu posvetiti velik clel naših naporov izobraževanju našega kolektiva. Zavedati se moramo namreč, da bo vzgoja kadrov prešla v veliki meri na podjetja, da pa si bomo tu vzgojili tudi kader, kot si ga želimo in tudi potrebujemo. Pri tem pa naj noben član kolektiva ne misli, da že ose zna in zanj ni več šole, ki bi mu koristila. Dvigniti moramo splošni nivo izobrazbe, ker bomo le tako lahko razvijali dalje tudi naše samoupravljanje, ki rabi zrele in razgledane ljudi, ki bodo sposobni reševati tudi najbolj za-
pletene probleme, pred katere bodo postavljeni.
Mislimo, da bi si delali iluzije, če bi rekli, da smo o našem razvoju delavskega upravljanja rekli že zadnjo besedo. Razvoj in življenje tečeta dalje in bomo morali iskati vedno novih poti in revolucionarne posege o želji, da gospodarjenje prenesemo čimbližje neposrednemu proizvajalcu. Razumljivo je seveda, da ne bomo pri lem nikoli izgubili iz vida enotnosti podjetja »Gradis*, njegovih posebnih nalog in tudi možnosti, ki so mu zaradi njegove strukture dane. Želimo pa biti tudi tu prvi in za zgled.
V pridobivanju gmotnih sredstev za ose to pa bomo morali študjrati naš sistem nagrajevanja, ga tesno povezati z našimi možnostmi, in ga vsaj približati idealu, da dobi vsak plačilo le za to, kar je napravil in le toliko, kolikor je storil. Mi bomo morali smotrno obrniti tudi vsa sredstva, ki jih vlagamo v nabavo nove mehanizacije in nove gradnje, bodisi kapitalne graditve, bodisi standarda. Gospodarsko obračanje razpoložljivih sredstev ob istočasni skrbi za vse naše delavce in uslužbence naj nam bo v našem bodočem letu prvo in najvažnejše vodilo!
Naj zaključimo! Zahvalo vsem sodelavcem za napore, ki so jih vložili v preteklem letu in srečno novo ie? to, polno uspehov in osebnega zadovoljstva!
Direktor
Ing. Hugo Keržan
Brzojavka z osrednje proslave
NA SVEČANEM ZASEDANJU CENTRALNEGA DS OB 15-
LETNICI OBSTOJA PODJETJA IN 10 LET DELAVSKEGA
SAMOUPRAVLJANJA SMO POSLALI NAŠIM VODITELJEM
NASLEDNJE BRZOJAVKE.
Predsedniku Ljudske skupščine LRS tov. Mihu MARINKU!
TOVARIŠ PREDSEDNIK!
Delavci in uslužbenci kolektiva »GRADIS«, zbrani na svečanem zasedanju DS podjetja, ob priliki 15. obletnice obstoja in 10-letnice delavskega samoupravljanja, Vam pošiljamo iskrene pozdrave.
Ko danes analiziramo uspehe našega 15-letnega strokovnega in političnega dela, se s ponosom oziramo na prehojeno pot. Obenem Vam obljubljamo, da se bomo kot doslej tudi v bodoče borili za nadaljnji razvoj gradbeništva za modernizacijo in mehanizacijo, hitrejše in cenejše graditve ter tako izvrševali vse naloge, ki nam jih narekujeta naša socialistična skupnost in tov. Tito,
Kolektiv »Gradis« Ljubljana
Tov. Matija MAČEK, podpredsednik Ljudske skupščine LRS
Dragi tov. Matija, danes ko DS gradbenega podjetja »GRADIS« svečano proslavlja 15. obletnico obstoja podjetja in 10-let-nico delavskega samoupravljanja, Ti, dragi Matija, pošiljamo iskrene gradbeniške pozdrave.
S ponosom se oziroma na našo prehojeno pot, ki ni bila lahka, a je bila velika in mogočna ter ob tej priliki dajemo vsa zagotovila, da bomo nam postavljene naloge zavestno izvrševali v prid naši socialistični domovini.
Kolektiv »Gradis« Ljubljana
H Ravne na Koroškem. —
Z novembrsko situacijo so dosegli letni plan 44-1,000.000 dinarjev. Tudi lastnih investicij so izvršili za 8 in pol milijona dinarjev. Zaradi preobilice dežja so imeli ogromne težave na izkopu gradbene jame za fizkulturni dom gimnazije.
Si Jesenice. — Na objektu kotlarna so že izkopali gradbeno jamo, zabetonirali temelje in pozidali obodno zidovje kotlovnice. Vreme je zelo neugodno, zato zaostajajo dela po predvidenem planu. Na objektu »Razdelilna trafo postaja« jih predvsem zadržujejo steklarji. Na hali težkih ladijskih verig v Lescah so že zabetonirali streho nad glavno halo, dočim jih na objektu hotela »Svoboda« Bled ovira nepravočasna dobava mizarskih del. Zelo slabo napredujejo dela na mostu v Soteski, kjer bodo zaradi poplav zakasnili za ca. 20 dni. V zadnjem tednu je voda tako močno narasla, da so bili vsi tesarji in delavci angažirani pri delu za rešitev pomožnega mostu in ostalih pomožnih odrov.
■ Zalog. — Dela na mostu Dolsko—Laze še vedno stoje. Narasla Sava je odnesla še nekaj lesa. Glavna dela se vršijo na lokomotivski postaji in lokotovornem kolodvoru v Mostah. Kljub oviri in stalnemu deževju dela sorazmerno hitro napredujejo. Tudi na INDOPU v Podutiku so že pokrili glavno halo, dočim je kislinski stolp v tovarni Celuloze v Medvodah že zabetoniran do predpisane viši-
c*
■	Celje. — Tudi v Celju so že presegli letni plan, ki je znašal 945 milijonov dinarjev, dočim so do konca novembra že realizirali 968 milijonov dinarjev. Občutno se je znižalo število delovne sile na 682 zaposlenih. V Šentjurju pri Celju so pričeli z novim delom pri gradnji rekonstrukcije obrata tovarne ALPOS. Dela na objektu Termoelektrarne v Šoštanju so v zaključni fazi. V Velenju pa jim primanjkuje težakov za dolbljenje reg v betonu. Poskusili bodo s Klimax aparati. Dela v Žalcu potekajo po programu in so zabetonirani skoraj vsi temeljni nosilci.
1. januarja 1961 se bo Uprava gradbena vodstva Celje preselila v nove upravne prostore v bližini kolodvora. Stanovanja pa bodo vseljiva okrog 15. februarja. V Cinkarni Celje je bil objekt že oddan investitorju. V Steklarni Hrastnik pa so že končana vsa pogodbena dela.
■	Maribor. —• V mesecu novembru so znašale položene situacije že za preko 120 milijonov dinarjev. Kljub poznemu letnemu času se intenzivno delo na gradbiščih nadaljuje. V glavnem delajo delavci še vedno po 10 ur, razen v soboto, ko se dela samo po 5 ur. V Kidričevem so pričeli z izkopi za temelje de-kanatorjev. V Rušah pa so v roku dokončali apneniške peči. Tudi gradnja Višje komercialne šole v Mariboru dobro napreduje.
■	Koper. — »Veli Jože« je v Kopru položil že 60 betonskih blokov in zabetonirano je 120 m temelja. Skladišče je že gotovo razen dvigala. Iz kamnoloma Črni Kal je bilo odpeljano okrog 1.800 m* drobljenca. Tudi dela v počitniškem domu v Poreču vidno napredujejo. Do konca leta bodo že končali s fasado. Montažno ploščo nad kletjo naj bi položili do 25. decembra.
■	Maribor — Komisija za skrb za delovnega človeka pri sindikalni podružnici, 'ki jo vodi Martin Zajšek, se stalno in redno sestaja. Na sestankih obravnavajo prošnje delavcev, problematike naselja in vse druge probleme, ki se tičejo neposredno ljudi na delovnem mestu.
■	Ljubljana —- Po sklepu Okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana bodo s 1. januarjem 1961 prenesene vse kompetence v zvezi z obravnavanjem tarifnih pravilnikov vseh podjetij na pristojne občinske sindikalne svete.
5-:
o.

ir
A-
I
11:
ir
v
m
■š:
1,
.»v-
w 0 nekaterih nalogah ČLANOV ZK »GRADISA«
V	pretekli sezoni smo prešli na nove oblike dela na področju idejnega dviga in izobraževanja ter smo pri tem dosegli pomembne uspehe. Nedvomno bi bili ti uspehi lahko še večji, če bi vsi člani ZK čutili zavestno odgovornost do postavljenih nalog.
Program ideološkega dela za sezono 196t naj bi slonel na naslednjih načelih:
V	osnovnih organizacijah ZK je treba močneje razvijati politično aktivnost članov ZKS, zato se idejno delo ne bo odvijalo z obnavljanjem študijskih sestankov, ampak naj sekretariati osnovnih organizacij usmerjajo svoje člane po njihovi idejni ravni in zainteresiranosti v razne oblike,.tako v delavske univerze, v dela strokovnih društev, v politične šole, seminarje in tečaje oziroma usmerjanje posameznikov na individualno delo. Vsak član ZK se mora idejno izpopolnjevati in vključiti v eno izmed teh oblik. Osnovne organizacije ZK pa naj preskrbe za temeljite razprave o tistih vprašanjih, v katerih se kristalizira delo za odgovornost komunistov, da bodo aktivneje uveljavljali v političnem delu in v vseh oblikah ide-olo-škega izobraževanja. Oblike idejnega dela je potrebno razvijati, ba bodo vsebinsko bogatejše, vse kvalitetnejše in odraz sistematičnega snovanja v najširših dimenzijah. Zato naj bo idejno delo usmerjeno k dejanskim razmeram k tekočim obravnavanjem odprtih problemov in pa h konkretnim predlogom za vzgojo kadrov in temu naj se prilagajajo zadevne oblike.
K napredku primore zares tehtno tista zavest, ki se v delovnem človeku čedalje bolj utrjuje, namreč zavest, da je njegova bodočnost in
V malto je kanila solza
Bil je lep jesenski dan. Na gradbišču je bilo vse živo, čul se je ropot betonskih mešalcev, kot je pač to značilno za vsa naša gradbišča. Dan za dnem, leto za letom. Nenadoma je vse utihnilo.
Na odrih so obstali tesarji, zidarji so prenehali z delom, žerja-vist na velikem dvigalu »WOLF« je odprl vrata visoke kabine in začudeno pogledal. Kaj neki je bilo?
Na gradbišče je pripeljal direktorjev avto, iz njega je stopil .ofer z malim zavitkom in pismom v roki ter se napotil proii staremu delavcu, ki je v roki držal grebljico za mešanje malte. Včeraj je namreč obhajal 50-Ictnico svojega rojstva.
Za Vaš življenjski jubilej... Direktor.«
njegova usoda predvsem v njegovih lastnih rokah. Ta zavest bo v pogojih, ki krepijo socialistično demokracijo in so najpdločnejši činitelj hitrejšega razvoja.
Za dosego teh ciljev se morajo organizacije ZK bolj prilagoditi idejno politični vzgoji, disciplinska razrahljanost nekaterih članov in slab odziv pri naporih za hitrejšo modernizacijo. Nenehno je vršiti dosleden boj proti birokratizmu nedemokratičnim in političnim postopkom z ljudmi organi delavskega samoupravljanja v podjetju, ki so ena izmed najresnejših ovir družbenih razvojev. Odločno moramo zahtevati spoštovanje idejnih organizacijskih in političnih osnov zveze pri vseh članih, kajti samo tako je mogoče opravičiti članstvo v zvezi. S tega vidika se nam kažeta dve nalogi. Po eni strani zaostritev odnosov do programskih načel, na katerih je izgrajena ZK, med tistimi člani, ki niso v organizaciji od včeraj in kateri večina ve, kakšna je njihova dolžnost do organizacije, pa jih je prekrila nekakšna rja nediscipline in malomeščanske ohlapnosti, po drugi strani pa poskrbeti za nove člane in jih vzgajati tako, da bodo poživeli in poplemenitili osnovno organizacijo.
Komunisti moramo neprestano težiti za napredkom, lepšo prihodnostjo delovnega človeka. Ni dovolj, da temu velikemu cilju podrejamo s^o-je vsakdanje delo. ob njem naj se ustavljajo vse naše rnisli, zanj ne štedimo svojih sil in svojih sposobnosti. S ponosom lahke ugotavljamo, da smo člani organizacije, ki je v zadnji dobi ob gospodarskem, političnem in družbenem vzponu znotraj dežele, pa tudi zunaj kot prva, organizacija sveta, v ooju za resnično pravico za prijateljstvo in za
svobodo med ljudmi zablestela z novim sijajem. Badinm trdni č‘ani organizacije, v katero je nemalokrat obrnjena pozornost sveta, bodimo tudi tvorni ustvarralci zvesti komunistični obljubi - zato neprestano odločno iščimo vedno boljše rešitve najrazličnejših problemov ua vseh področjih javnega življenja, lako delo nas bo navdajalo z radostjo in zadovoljstvom, z njim bomo napravili Zvezo komunistov še bolj žlahtno, delovnim ljudem naše dežele pa bomo dokazovali neomajno trdnost
PORAST TOŽB
Poostritev finančne politike v letu 1960 je na splošno privedla do intenzivnejše izterjevalne službe, zaradi česar so se podjetja v znatno večji meri tudi poslužila pravne poti za izterjavo svojih terjatev. Ta splošni pojav se je v izredni meri izrazil iudi s strani naših upnikov tako, da so bile v letošnjem letu vložene zoper naše podjetje številne tožbe^
V primerjavi z letom 1959, ko je bilo zoper nas vloženih 250 tožb, za skupno 117,672.180 din, smo toženi v tem letu do 15. XII. 1960 480-krat za skupno 508,850.780 din.
Nasproti temu je pa tudi naše podjetje v znatno večji meri s pravdo nastopilo zoper dolžnike. Do 15. XII. t. 1. smo vložili 390 tožb v skupni vrednosti 736,149.835 din v primerjavi z lanskim letom, ko je bilo
vloženih 129 tožb v skupni vrednosti 123,188.149 din.
V gornjih podatkih seveda niso upoštevani uspehi tujih oz. lastnih tožb, kakor tudi ne obojestranski obrestni zahtevki ter pravdni stroški. Zaradi tega so gornji podatki le globalni in se bodo uspehi medsebojnih tožb in pravd pokazali šele ob dokončnem letnem obračunu.
Vzrok porasta pravdnih zadev je, kot je že v uvodu povedano, splošnega značaja. Vendar je za naše podjetje karakteristično, da so bili investitorji v pretežni večini v znatnih zamudah s plačili. Zaradi tega bo treba v bodoče bolj paziti na plačilne zmožnosti naročnikov, ker le tako se bomo lahko izognili množici tujih tožb. Gotovo je, da naši upniki niso vedno upravičeno in z uspehom uveljavljali svojih zahtev-
„ OB JUBILEJU ŠTEFKE KAISERJEVE
kov s pravdo, vendar bi se lahko velikemu številu teh tujih tožb izognili z boljšo organizacijo finančnega poslovanja ter ekspeditivnej-šega reševanja računov, posebno pa reklamacij. Upoštevati moramo namreč, da ne glede na težko finančno stanje v letu 1960, večkrat nismo plačali računov le zato, ker so se le-ti bodisi založili, ali pa sicer niso bili pravočasno reklamirani, oz. likvidirani.
Ob vsem navedenem moramo upoštevati, da nas stroški pravdanja stanejo velike denarja, poleg tega pa tudi zamudne obresti, ki jih moramo v slučaju spora plačati in jih upniki v nasprotnem primeru ne bi zahtevali. Seveda se ti . zahtevki kompenzirajo ali mogoče tud: presežejo na o^dlagi naših zahtevkov proti našim dolžnikom, vendar bi ob upoštevanju gornjega lahko izpadlo to razmerje v večji meri v našo korist. Ob dokončnem pregledu pravd za leto 1960 bo treba z natančno analizo ugotoviti vzroke, ki so internega značaja in ^ se te napake v novem letu odpraviti.
— cj
Zmedeno je stisnil delavec šoferju svojo žuljavo roko in se zahvalil.
Staremu Franclju, ki je že 30 let delal po raznih gradbiščih, ko je okusil vse tegobe gradbenega delavca, so se usta nehote raztegnila v nasmeh.
Ta trenutek je vse prešinil topel občutek zadovoljstva.
Najhuje je, da nimam stika s kolektivom
Bilo je 11. septembra tega leta, ko sem se z motorjem peljal proti domu, in glej smola. Nenadoma sem se znašel na tleh z zlomljeno levo nogo. Tako se že dalj časa nahajam v hišnem zaporu. Moram pa priznati, da me niso toliko prizadele bolečine, kot me je prizadela izolacija od podjetja, saj sem tako rekoč izgubil ves kontakt s kolektivom in celo z ostalimi organizacijami. Že po nekaj tednih sem dobil občutek, da sem z izgubo zmožnosti za delo zbrisan in pozabljen.
Kot bivši predsednik Delavskega sveta sem imel priliko, da sem se seznanil z večino članov našega kolektiva in »Gradis« mi je postal drugi dom. Edina svetla točka med mojim bolovanjem je bila, da me je kolektiv povabil k proslavi 15-letni-ei obstoja in 10-letnice delavskega samoupravljanja.
Vsekakor si želim, da bi se čim-prej pozdravil in hkrati voščim vsemu delovnemu kolektivu v novem letu 1961 obdo sreče in zado-
vel
Franc Rakef
Zahvala
Podpisana Rezka Cotič, kurirka Centrale podjetja, se najlepše zahvaljujem sindikalnemu odboru podjetja in sindikalni podružnici Centrale za izkazano moralno in materialno pomoč v času moje štirimesečne bolezni.
Rezka Cotič
Življenje je lepše, če ga včasih spremljajo razna presenečenja. Tako so delavci tov. Štefke ob 50-let-nici njenega rojstva priredili skromen banket. Zbrani v veliki sejni
dvorani so jo ob vsiopn v dvorano in ob zvokih godbe navdušeno pozdravili. Dobrodošlico k njenemu jubileju je spregovoril direktor podjetja tov. ing. Keržan.
Čeprav je bila rojena v Trstu, je vsa leta preživela v Mariboru. Oče je bil vlakovodja, zato ni nič čudnega, če je podedovala veselje do popotovanja in spoznavanja novih krajev.
Službo pri našem podjetju je nastopila že maja 1945. Nekaj časa kot glavna blagajničarka, pozneje pa kot knjigovodkinja. Prvega aprila 1947 je bila premeščena na gradbišče »TAM« v Mariboru, kjer je opravljala posle šefa komercialnega
oddelka. Marca 1948 jo najdemo kot komercialnega šefa na gradbišču bidrocentrali »Mariborski otok«. Leta 1949 je bila dodeljena Gradbenemu podjetju »Primorje-Ajdov-ščina«, ker ie bil glavni knjigovodja pozvan na orožne vaje. Ta dan je bil tudi najhujši v njenem življenju. 1. IX. 1950 je bila premeščena iz Maribora v Ljubljano, kjer v splošno zadovoljstvo vseh opravlja postavljene naloge. Pri delu je zelo vestna, morda včasih celo pre-natančna. Sama pa trdi, da je pri delu zelo zadovoljna ter se je že privadila na ljubljansko meglo.
Pridružujemo se čestitki tov. direktorja ter ji ob njenem jubileju želimo med nami še mnogo zado-voljnih in srečnih let.
L. C.
čestitka
Vsem na centrali, članom sosednih gradbišč, prav posebno pa članom kolektiva Ravne želim uspehov po:ca leto 196t. Obenem prav lepa hvala za sodelovanje na proslavi 15. obletnice vsem, ki so pridno pomagali, da je uspelo gledalce za urico in pol spraviti v dobro voljo. Prisrčno želim tudi njim srečno in w*P«hov polno NOVO LETO.
— adi—
Poročila sta se
Pred kratkim sta se poročna tov. Vida De Zordo in tov. ing. Milan Arnež. Novoporočeneema želimo obilo sreče in uspeha.
»Gradisov vestnik« izdaja delavski svet podjetja Gradis. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Lojze Cepuš. ~- Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. — Izhaja mesečno.
Ing. Alfred Peteln. glavni inženir Gradisa
Prezimiti - toda kako
V Goričanah so končali z beionirnnjem kislinskega siolpa.
IDEJNO-VZGOJNO DELO MLADINE
Pred nami je novo obdobje idejno vzgojnega dela. To narekuje vodstvom in organizacijam Ljudske mladine, da začnejo že sedaj razmišljati o uspehih in pomanjkljivostih dosedanjega dela in na podlagi teh izkušenj izdelajo svoj prihodnji programi V pomoč in napotilo vsem, ki bodo v naslednjem letu vodili in neposredno skrbeli za idejno izobraževanje, naj bo »Priročnik za idejno vzgojno delo«, katerega je izdal CK LMS.
Ne smemo se zadovoljiti s sedanjim stanjem v naših organizacijah LM. Obsežnejše znanje mladih ljudi. njihovi raznovrstni interesi pa tudi razvoj mladinske organizacije
zahteva, da vskladimo idejno-vzgoj-no delo s temi pogoji, da razvijemo dosedanje oblike in skušamo ustanavljati nove, za katere sodimo, da bodo še bolj privlačne in vsebinsko bogate. Mnogo napotkov in gradiva je dal Mladinski organizaciji V. kongres SZDL]. Naloga mladinske organizacije je, da to gradivo in napotke uporablja v vsakdanji dejavnosti.
Priročnik za idejno-vzgojno delo opazarja člane in vodstva LM na smernice, po katerih se bo razyija-lo idejno izobraževanje v naslednjem letu. S tem se bo dosegla enotnost v temeljnih načelih in bo nudena ]>omoe vodstvom.
To vprašanje je bilo pred vojno kaj hitro rešeno, saj so sezonski delavci odšli domov, gradbišča pa so, zavarovana pred snegom, počakala pomladanske odjuge. Danes terja to vprašanje od nas drug odgovor. Nagel razvoj naše domovine na eni strani ne dovoljuje zimske prekinitve gradenj, saj so potrebe prevelike tako pri graditvi stanovanj kakor tudi pri gradnji naših objektov splošno gospodarskega značaja. Na drugi strani pa čedalje bolj izginja sezonski značaj našega dela, a tudi naši delavci zahtevajo stalnost zaposlitve in zaslužka. Montažni način gradnje, prefabrikacija gradbenih elementov in pravilna terminska razporeditev del na objektih marsikje omogoča delo tudi pozimi, dodatni ukrepi pa omogočajo delo drugod. Le malo je objektov, kjer mora delo popolnoma počivati. Gradbena operativa ne more direktno vplivati na konstrukcijo gradbenih objektov, na čimvečjo uporabo montažnih sistemov in prefabriciranih konstrukcij, mora pa nenehno opozarjati projektantske organizacije na prednosti tovrstnih objektov tudi glede zimskega dela. Laže že vpliva gradbena operativa na pravilno terminsko razporeditev del, ki naj bo taka, da omogoča tudi zimsko nadaljevanje del, dela v zaprli stavbi ali dela v te-mel'<h in kleti, montažna dela itd.
Drugi, najvažnejši poseg v zimsko nadaljevanje del pa je gretje. Ločimo dva načina: Prvi način je ogrevanje prostorov, v katerih teče zimsko delo. Tu nam služijo bodisi tradicionalne koksarke, že montirane peči ali centralna kurjava, naftni zameglile! ■♦d. —- Drugi način pa je ogrevan je materiala, ki ga vgrajujemo, predvsem pri betonskih delili. Tu smo še napravili velik korak naprej. Od že dolgo uporabljenega gretja vode za betoniranje smo prešli na gretje vode in gramoznih agregatov. Beton iz gretega gramoza ima temperaturo do 50° C in celo nekaj več, kar omogoča brezskrbno betoniranje tudi pri nizkih temperaturah, saj je v vročem betonu akumulirana toplota garant sigurnega vezanja betona pred poluo ohladitvijo. Nevarnost zmrznjenja betona odpade popolnoma. Tak način smo uporabili že na mnogih naših objektih in je postopek ter potrebna oprema na razpolago. Grelne kače pod gramoznimi deponijami lahko prejmejo tojdoto bodisi od prevoznih lokomobil pfu-r.,1, ToOov ali iz industrijskega omrežja pare
S pomočjo gradiva, ki je zbrano v »Priročniku«, naj organizacije izbirajo tiste oblike idejno-vzgojnega dela, ki najbolj ustreza razmeram na njihovem področju in bodo dale maksimalen uspeh. Pri tem bi opozorili zlasti na dvoje: idejno-vzgoj-no delo naj bo aktualno in v zvezi z njim je treba nenehno proučevati zanimanje mladine in jih tudi upoštevati. Izkušnje so namreč jiotaza-le, da idejno-vzgojno delo povsod tam, kjer vodstva niso upoštevala teh temeljnih pogojev, ni potekalo, kot bi si želeli.
Dinamika družbenega razvoja in številni dohodki pri nas in po svetu zahtevajo od vodstev LM, da nanje reagirajo in jih pojasnjujejo mladini. Zato ne smejo togo izvajati sprejetega programa, ampak ga morajo neprestano dopolnjevati z novostmi, ki jih iz dneva v dan prinaša razvoj. Tako bodo ustregli tudi željam in zanimanju mladine, ki se za vsa vprašanja in probleme doma in v svetu močno zanima.
Naloga naših vodstev LM je, da proučijo oblike idejno-vzgojnega dela, ki jih predvideva »Priročnik«, in izberejo tiste, ki jim ustrezajo.
Pri tem naj jim pomagajo člani in sekretariati Zveze komunistov. S tem seveda n jihove naloge niso končane! Še vnaprej morajo razvijati
ali vroče vode. Letošnjo zimo pa bo polno služil ludi prevozni parni agregat — Korcher, ki smo ga pred kratkim uvozili v te namene. Pravilna organizacija dela bo torej letos omogočila zimsko betoniranje na znatnem številu objektov in zaposlila mnogo naših delavcev čez zimo.
Poleg priprave delovnih mest za zimsko delo pa moramo poskrbeti za zavarovanje naše opreme po gradbiščih, ki bi morala stati čez zimo nekorišče-no. Dobro očiščena in namazano mora prezimiti v skladiščih ali lopah. To velja zlasti za lahko in srednjo mehanizacijo, ki je mnogokrat izpostavljena premajhni skrbi in negi, saj z njo ni zadolžen poseben strojnik. To velja za naše vibratorje, mešalce betona, mešalce malte, japanerje, kon/.olna dvigala, samokolnice itd. pa tudi za naše orodje, vseh vrst.
Isto skrb za zaščito je posvetiti gradbenim materialom, opečnim izdelkom, lesu itd., ki morajo zloženi in pokriti počakati pomladi. Pa tudi cementna skladišča je vredno pregledati, če je zaščita pred vlago zadostna in uvesti ev. prelaganje vreč na ustrezno obdobje.
Še nekaj o stroških. Jasno je, da nastajajo z zimskim delom večji stroški, ki običajno niso v kalkulacijah zajeti. Posebno v današnjih pogojih ekonomskih enot bo zato ninogokje veliko razpravljanja okoli zimskega dela. Vsekakor je potrebno povsod tam, kjer gre za večjo uvedbo zimskega dela, o tem razpravljali z investitorjem in doseči od njega ustrezna doplačila. Saj je efekt zimskega dela tudi pri dobri organizaciji le 60 % od normalnega dela v sezoni in tudi stroški gretja so znatni. Torej boriti se za plačilo večjih stroškov s strani naročnikov, ki bodo imeli zaradi krajše gradbene dobe tudi neposredno korist. Kjer takega sporazuma o plačilu ni mogoče doseči, je stvar presoje kolektiva, kaj se bolj izplača: delati z višjimi stroški, zaposliti kolektiv in ostala sredstva ali čakati, da zima mine. Pri trezni presoji idločitev menda v večini primerov ne bo težka.
Morda je ta članek izšel mesec dni prepozno, vendar mislim, da je potreben, ker sem opazil marsikje, ta priprave niso zadovoljive in se temu vprašanju posveča premalo skrbi — zima bo take ediniee zatekla nepripravljene in bo povzročila več težav, kot je to nujno potrebno.	Ing. Peteln
Na gradbišče Koper je prispel »Veli Jože«, čeprav stane vsaka ura 60.000 dinarjev, delo hitro napreduje
sedanje oblike in iskati nove, bolj- možnosti za takšno udejstvovanje, še načine za idejno delovanje.	ki si ga želi. Tako bo LM dosegla
Vsaka smer ima določeno nalogo, naš smoter: pomagala bo oblikovati obe skupaj pa naj pomagata zado- zrele socialistične osebnosti, stiti interesom mladine in ji nudita	S. I.
Peter je stopil z vlaka. Vso dolgo vožnjo je bil sedel v prvem vagonu, kot da bi hotel bili čimprej na končni postaji, na zadnjem koncu poli čez polja.
Sel je mimo stroja, ki je spuščal mimoidočim paro pod noge. S postaje je zavil mimo šole. trgovine in gostilne, potlej skozi vas. Še precej bo koračil
Mračilo se je že. Samo na zahodu, v na-zobčaslih obrisih temnega gozda si zaslutil zadnjo pozlato dneva na sivini neba. Sonce je čez dan obsijalo tanek sneg in ga na nekaterih mestih vzelo, pa so pod noč velike bele krpe zmrznile in pod nogami je škripalo. Peter sam ni vedel, kdaj so se porazgubili zadnji sopotn ki v mrak. ko je sam koračil čez ravnico, ki se je nanjo spuščala mrzla tema.
Spotoma je Peter premišljeval, kdaj je bil zadnjič doma. No da, bilo je ob praznikih za prvega majo To je že tako daleč! Potem je nenadoma zr ulil. da sla v njem dva človeka. Zidar Peter, ki se vse leto vzpenja po odrih in gradi stavbe, nove lepe. velike stavbe za stanovanja, za tovarne, ki gradi mostove, ceste, kakor nanese, In je o njem še drugi Peter, ki ima tam daleč bogu za hrbtom kos njive. kočo. ženo Ivana. Francko in Matejčka. Bo že držalo, dva človeka sla o njem. In kakor je navezan na družino, ki ji brez njega ni tako lahko, se zdi Petru da bi bil komaj pol človeka, ko bi ga več ne pustili na stao-bišče
Kako je že bito? Pred sedmimi leti je bil jnišel h Gradisu. "Tisto leto prej je polje slabo naredilo. Vso zimo je bil hudič. Spomladi se je Peter odločil: toliko, kolikor se je ubijal z grudo, mu zemlja ni nikoli vinila, listo leto še najmanj. Zalo pojde. Na delo. Drugam. Kamorkoli. — Zena je nekaj časa tarnala. Ko pa ji je vsak mesec pošiljal po prvem denarja, ni rekla ničesar več. Težko je čakala,
da je vsako leto prišel domov dva ali trikrat in vse se ji je smejalo. Pa jokala je, kadar se je napravil in ji spet segel v roko.
Ta čas je Ivan zrasel v celega fanta, korenjaka, tudi Francka pridno pomaga mami. Pa oba o šolo hodila. Sedaj je bolje. Res.
Peter ni opazil, da se je povsem stemnilo. Tudi ni videl, da se je jelo nizko nebo parati in skozi reže so jele mežikali redke zvezde.
Peter je obstal. Kolovoz se je povzpel na nekakšno sedlo in očem so se jrokazale majhne rdeče luči njegove vasice. Hišice so čepele okoli gasilskega doma, zadaj na rebri pa je
dvoje svetlih okenc kazalo Petru njegov dom. Dom? Pravi dom?
Peter ni dolgo razmišljal. Pravi dom je, kajti zavedal se je, da je zdaj Peter kočar in nič drugega. Tam je žena z otroki. In čakajo ga.
Ko je šel skozi vas, se je nasmehnil. Kakšne hišice! Kako je to majceno! Oni pa, kakšne zidove postavljajo! Ja, kaj bi tudi tukaj laki zidovi . . In vendar so te hišice tako prijazne. tople. V vsaki je ognjišče, počrnela luknja, pa shiša« s krušno pečjo.	'
H Uro je bil skozi ,003. Ta čas se je nebo povsem zjasnilo in na vas so sevale kristalne zvezde. Mrzlo je bilo, a Peter ni čutil mraza. S hitrimi koraki se je poganjal po rebri. Včasih mu je zdrsni'o. loda ujel se je. Saj je pot dobro poznal. Tu je bil doma Z.e od nekdaj. Vsi njegovi so bili tu doma, kolikor jih
je bil poznal. Obstal je pred hišico. Pred oknom.
Hiša je bila razvelljena. S petrolejko, ki je visela nad vrati in metala soj na peč. Za mizo sta posedala Ivan in Francka, žena je sedela na zapečku z M ate jekom v rokah. Petru se je zdelo, da sliši tišino domačega večer v hiši, in tiktakanje ure, stare velike ure z rimskimi številkami in rožami.
Otrkal je sneg s čevljev in vstopil.
tAtalt
Francka in Ivan sta planila predenj in ga
zgrabila okoli pasu pa jzogledala mamo, ki z malim na rokah ni rekla ničesar. Samo strmela je vanj.
Pogladil je kuštravi glavici, Malejček pa se je boječe obrnil k mami. Nak, tega moža ni poznal.
Peter je pogladil tudi ženo po licih, potlej je sedel in Ivan mu je sezul čevlje.
iVidite, novo leto je spet,< jim je dejal.
Poleni so se gledali. Saj. kako naj se otroci nagledajo aleja, ki je samo še včasih njihov ob ila velikiiu praznikih. In on. ko jih je gledal, je vedel, da je vse mesece vendar mnogo mislil nanje.
>In ker je novo leto.< je rekel znova, pa ni nadaljeval začetega. Odprl je torbo, potem je zložil na mizo. počasi, preudarno, ruto in za tri predpasnike blaga zanjo, pa flanele
za otroke, čevlje za Ivan — mu bodo prav?, da, bodo! — Za Francko lepo torbo iz polivinila — stari nahrbtnik, je odslužil — pa nekaj kosov čokolade, tiste dobre, ki je zavita v srebrnem papirju. O. jej! In še nekaj lega pa onega, cel kup reči je bil na mizi, lepih stvari, vabljivih. Oj, ata!
Zena je pogrnila mizo Za stari dan leta. za srečno nov lelo. Po hiši je zadišalo po kolinah. I a večer je bila pri Petru na mizi tudi steklenica vina. In še otroci so ga smeli pokusiti. Pa samo požirek. Da so čutili praznik.
Bilo je že pozno ponoči, biie so prve ure novega leta, ko je ostal Peter sam sredi hiše. Na peči sta ležala Francka in Ivan, n košarici sredi 'je spal Malejček. V kamri se je spravljala žena.
Čudno je premišljeval. Še pred nekaj urami je bil tam, o barakah, sredi pisanega kolektiva, sredi smeha, ki je tako prijeten o urah počitka. In je mislil na svojo ekipo, ko je slačil suknjič in ga zlagal na klop pri peči. Potem je odprl vrata v kamro.
Bila je prva noč novega leta.
In proti jutru noči. ko je mesec mrzlo blestel v kamro, je videl v mesečini mehki obris njenega lica, tudi lase je imela svetlejše. Toda žena je dihala nekako pretrgano, sunkovito.
Mislil je, da spi, pa je vseeno rekel: iKaj je?<
■>Nič,< je šepnila.
»Ne spiš?<
Molčala je. Potem.se je obrni'a k njemu <n ga prijela za ramena. In Uho. komaj slišno ga je vprašala: »Kdaj se vrneš?i
Bila je velika bojazen v tem vprašanju.
-Ek
Vrnitev v novoletni noči
Volki, pozor!
Ko je pred nedavnim nekdo na Centralnih obratih iskal šefa mehanizacije tov. Vovka, je dobil odgovor:
A volka iščete? Če imate puško in ga ustrelite, dobite 45.000 dinarjev. Po lovskem zakonu je namreč razpisana nagrada na vsakega ustreljenega volka.
*
Na zasedanju DS razpravljamo, kako zginevajo v menzi emajlirane skodelice za kavo. Pri kontroli se ljudje izgovarjajo, da so jih sami nabavili. Pade predlog, da bi morale imeti tiste, ki so last podjetja, posebni znak.
— Najbolje bi bilo narediti z »Durhšlagom«« luknjo v dno, da bi se vedelo, katere so Gradisove, predloga predsednik DS tov. Rakek
*
Delavski svet zaseda. Po debeli uri se odpro vrata in zabušant Jaka vstopi ter se obrne do šefa gradbišča: »Nimam časa čakati, pa sem kar vstopil. Prosim, da bi dobil še en dan dopusta«.
»Letos pa to ne bo mogoče, ko ni prestopno leto«, ga odslovi na
Pred vrati podjetja sem srečal Dedka mraza.
— Kaj pa ti nosiš letos v košu?
— Tarifno komisijo za sestavo novega tarifnega pravilnika, ki je bila izvoljena že 7. oktobra 1960.

V:v>

VAdlrtO V5E O.AN2 SisOiKAlNf fOSNZNICE N\S£ClAM03ETJ» Nft MASOVNI SESTANEK NAKATE.HE.M 60M0 ME® NSVtilMl VAZNIMI IROBLEMI REŠEVAU' TuO' -
STANOVA N 3 S KO vPRAS ANJ3c 'n
-—£,0*1*

“v	A—v
Pogovor med polži.
Očka, kaj pomeni beseda stanovanjsko vprašanje?
Novoletna križanka
To bo nesrečen, kaj!
Ker je bil predlagani predlog s sodelovanjem mehanizacije popolnoma sprejet, se je prašič prismodil.
1	2		3	4	u	5 o	6		7	8	9	-fO
1 ll		S	12		13			p	19			
15		16	P	17				18	P	Tj		
10			21	P	22				13	P	19	
15				26	P	17					S	
IB					29	n	30			S	31	
j	P	32				33	P		P	39		
	35						36	P	37			
38				P	39			<iO				■onnauaB
M			b	92	P	93					P	99
55		P	96		97	P	98				99	
	P	50				51	b	5* ,		)		
53	59		55				56	P	57			
58		59	P	60		H		61	P	62	'	
<53			S9	P	65	J			66	m	w~	
69	'L‘l	~					n	69				
K direktorju podjetja je prišel tovariš N. F.:
—	Tovariš direktor, petnajstletnico imam, prosim uro.
—	Kaj?
Vodoravno: 1. sodobno gostišče za goste z motornimi vozili (hišice z garažami), 5. najbolj popularna vrsta športa, 11. ime sedme črke v abecedi, 12. manjša rečica, 14. enote za merjenje, 15. znižana glasbena nota »de«, 17. prvi direktor našega podjetja, ki je sedaj profesor na Gradbeni fakulteti v Ljubljani, 19. Italijan, 20. reka v Srbiji, ob kateri je zgrajena velika hidrocentrala, 22. letošnji predsednik DS pri Gradbenem vodstvu Ljubljana (Jože), 24. skrajni konec polotoka v morju, 25. rešiti, 27. umetna vodna pot, 28. kraj pri Kopru, kjer je Gradis zgradil sadno hladilnico, tovarno »Lama« in most čez Rižano, 30. kratica »Mariborske tekstilne tovarne«, za katero je naše podjetje zgradilo stanovanjski blok, 31. japonska dolžinska mera, 32. vrsta metle, 34. ruski tekač na dolge proge, nekdanji svetovni rekorder, 35. čenčati, govoriti neumnosti, 37. vrsta jedi, 38. hiter, nagel, 39. okras na jelenji glavi, 41. ljubkovalni izraz za domačo žival, 43. del konjske opreme, 45. vzklik, 46. rdeča poljska rastlina, 48. gojiti, pitati, 50. prvi predsednik delavskega sveta 1. 1950 v »Gradisu«, 32. mračen, temačen, 53 kratica za »Nogometni klub«, 55. italijansko moško ime (naš Karel), 57. drča za spuščanje lesa. 58. pesem hvalnica, 60. ozek pas zemlje ali morja, 62. glavno mesto Italije, 63. reka, čez katero smo v kraju pod 1. navpično v petnajstih letih zgradili že dva mostova, 65. cirkuško prizorišče, 67. stavčna nikalnica, 68. zemljemerec, ki trasira novo cesto ali železnico, 69. del velikega industrijskega podjetja.
Navpično: 1. kraj blizu Ljubljane, kjer smo gradili prvi večji objekt po ustanovitvi, 2. ponudbe. 3. junaška pesnitev. 4. severni jelen, 5. predsednik upravnega odbora
»Gradisa« na Ravnah (Nikola), 6. obmetavam z grudami snega, 7. znamka težkih italijanskih avtomobilov, 8. melišče, 9. državno premo-ženje, 10. priprava za ugotavljanje teže, 13. lahkoatletska disciplina, 16. predsednik upravnega odbora na Ravnah (Franc), 18. dohodek iz naložene glavnice, 21. kozaški poglavar, 23. oblika rastlinskega razcvet-ja, 26. špansko žensko ime, 29. pra-prebivalec na našem ozemlju, 31. kraj pri Mariboru, kjer imamo pri Tovarni dušika stalno gradbišče, 33. kopno od vseh strani obdano z morjem, 34. partizansko ime narodnega heroja Alberta Jakopiča, 35. vsakdanje živilo, 36. moško ime, 37. velik, pravokotno obtesan kamen, 38. panoga človeškega delovanja, ki ji prištevamo slikarstvo, kiparstvo, gradbeništvo, glasbo in leposlovje, 40. zidana obloga. 42. hranilna in krepčilna pijača, 44. močno razstrelivo, ki ga uporabljajo minerji, 46. del imena britanskega ministrskega predsednika (... Millan), 47. direktor podjetja »Gradis« (ing. Hugo), 49. teža, tehtnost, 51. ljubimkanje, spogledovanje, 54. oziralni zaimek, 59. naplačilo, 61. češka pritrdilnica, 64. visoka igralna karta, 66. prvi dve črki abesede.
Rešitve pošljite do 20. januarja na uredništvo »Gradisovega vestnika«, Ljubljana, Bohoričeva ulica.
Pravilne rešitve bodo izžrebane, nagrada pa znaša 2.000 dinarjev.
Delavca Luka in Tone sta bila pri transportni skupini. Luka je imel roke od dela stran obrnjene kot se temu pravi. Pri razkladanju kamiona, s katerim so pripeljali LGD strnnninke. se oglasi Luka: »Kaj pa to pomeni?«
»Luka gleda delavce«, je izvedel.
Gradis Ravne — 10-Ietniki	Z osrednje proslave na Centrali.
15-lctniki v Ceniralnili obratih, zbrani okrog svojega šefaf
OB PROSLAVI 15-LETNICE PODJETJA IN 10-LETNICE DELAVSKEGA UPRAVLJANJA
Vlak od Ljubljane do Avstralije
'Toliko materiala smo vgradili v petnajstih letih obst s oja podjetja
Na svečanem in zgodovinskem zasedanju Centralnega delavskega sveta je predsednik tov. Martin Zajšek podal obširno poročilo o 15-letnih uspehih podjetja in 10. obletnici delavskega samoupravljanja.
Prebujena pot je za ves »Gradis« pomenila vrsto uspehov. O tem nam govore tovarne, podjetja, mostovi, ceste itd., sploh vse, kar smo v 15-letni dobi dogradili. Ko je med drugim analiziral, koliko smo v teh letih porabili in vgradili raznega gradbenega materiala, ugotavlja, da bi bil ta vlak dolg od Ljubljane do Melburna v Avstraliji.
Centralna proslava je bila v Ljubljani ob sodelovanju Slovenskega okteta. Zadovoljnih Kranjcev in igralca Marjana Kralja.
Poleg članov Centralnega delavskega sveta, izvoljenih delegatov in ostalih uslužbencev je bilo na Centralno proslavo povabljenih 75 članov, raznih predstavnikov oblasti, političnih organizacij. Združenja, investitorjev in predstavnikov podjetij.
Med gosti so bili tudi: ing. Vladimir Čadež, pomočnik sekretarja Sekretariata Izvršnega sveta LRS za industrijo in obrt, ing. Dušan Sodnik, podpredsednik ObLO Ljubljana-Center, Bogo Pečan, predsednik Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev, Alojz Capuder, podpredsednik okrajnega sindikalnega sveta Ljubljana, ing. Franc Živec, predsednik UO Združenja gradbene operative LRS. Bogdan Melihar, direktor Biroja za gradbeništvo, ing. arhitekt Milan Sever, profesor fakultete za arhitekturo, Andrej Stegnar, direktor tovarne usnja Šoštanj, Venčeslav Jeras, direktor Gradbenega podjetja INGRAD — Celje, ing. Vladimir Šramelj, direktor podjetja INDOP, Ljubljana, Lojze Ambrož, direktor Ljubljanskih opekarn, glavni urednik Delavske enotnosti tovariš Mitja Švab ter drugi predstavniki tiska.
Za vsakogar nekaj
V slavnostno okrašeni menzi na gradbišču v Ravnali je bila dvorana napolnjena do zadnjega kotička. Od povabljenih gostov so se proslave udeležili tehnični direktor železarne Ravne tov. ing., Franjo Mahorič. predsednik UO železarne Ravne tov. Franc Gašper, major LM tov. Ludvik Pavlin, podpredsednik Ob LO Ravne tov. Ivan Kokal ter drugi gostje.
Slavnostni govor je imel predsednik DS tov. Anton Sampl. Po slavnostni seji je bil prijeten kulturni program iz domačega loga. Pod naslovom »Za vsakogar nekaj« je igralska skupina gradbišča Ravne pod vodstvom tov. Adele Simon dobri dve uri zabavala navzoče. V igralski skupini so sodelovali Milan Majžir, Stanko Kostanjevec, Marija Cehnar, Katica Anželak. Barbika Ladra, lože Gorjup, Karel Lank. Regina Ofič. ter kvintet Jožeta Goloba. S popevkami pa je navzoče zabaval priljubljen pevec tov. Janko štruc. Lahko trdimo, da je bila v Ravnah ena izmed najuspelejših proslav.
Želimo, da Ravenčani začeto delo tudi skozi vsa prihodnja leta nadaljujejo. ter jim ob tej priliki izrekamo naše vsestransko priznanje.
Oča iz Kranja
Organizacijo za proslavo v Kranju so poverili tov. Bošku Pivčevi-ču, ki jih tudi to pot ni razočaral. Kljub kratkemu času, ki je bil na razpolago, je pravočasno zbral vso opremo in poskrbel za dekoracijo dvorane. Na proslavi je sodeloval s svojim programom SKUD Franceta Prešerna iz Kranja. Največji aplavz pa je požel tov. Trefald, bolj poznan pod imenom »Oča iz Kranja«. Njegovim dovtipom se ie moral vsakdo nasmejati.
Po pozdravnem nagovoru predsednika sindikalne podružnice tov. Janeza Zevnika, je stopil na govorniški oder predsednik DS tov. Franc Sušnik, ki je v obširnem poročilu orisal razvoj našega podjetja.
Po programu je bila na vrsti okusna večerja in prosta zabava, ki je trajala pozno v noč. Zaradi službene zadržanosti se proslave niso mogli udeležiti predstavniki ObLO Kranj in drugi povabljeni gostje.
Uspel nastop skupine slepih iz Zavoda za slepe v Škofji Loki
Proslava 15-letnice obstoja podjetja je bila v novo zgrajeni dvorani, ki je napravila zelo ugoden vtis na vse povabljene. Proslavo je vodil predsednik DS tov. Maks Bogataj, upravnik obrata tov. Ignac Šuštaršič pa je podal referat o delu podjetja, predvsem pa analiziral delo in uspehe obrata v Škofji Loki.
Poleg članov kolektiva so se proslave udeležili še predsednik Ob LO Škofja Loka tov. Nastran, zastopnik K7.K tov. Dovžan, predsednik sindikalnega sveta tov. Osolnikar, inšpektor dela tov. Podlogar ter drugi gostje.
Po slavnostnem govoru in razdelitvi nagrad je skupina slepili iz zavoda za slepe v Škofji Loki predvajala kratek glasbeni in kulturni program. Nastopali so kot enakovredni člani in so se v kolektivu prav prijetno počutili.
Zanimiv je bil tudi drugi del proslave, ki se je pričel z izdatno večerjo.
Plesalke so šle iz rok v roko
V Zalogu je trio ljudske milice neumorno igral. Klobasa, zelje, kruh in liter dobrega vipavskega vina je
spravil navzoče v veselo razpoloženje. Kmalu so se zavrteli prvi pari. Plesalke so šle iz rok v roke in delavci so se objemali kot bratje velike družine. Končno je prišel k zvočniku še harmonikas tov. Slivar in zaigral nekaj sevdalink, nato pa še kolo, ki ga je zaplesala vsa dvorana.
Proslava v Zalogu je bila v lepo okrašeni dvorani, kar je organizira! upravnik; naselja tov. Kramar. Uvodni govor je imel šef gradbišča tov. ing. Pogačnik, predsednik sindikalne podružnice tov. Serec pa je kronološko analiziral najpomembnejše dogodke iz narodnoosvobodilne borbe ter našega dela in graditve. Predsednik DS tov. Bučan pa je podal poročilo o delu celotnega jiodjefja in zmagah gradbišča Zalog.
Poleg članov našega kolektiva so se proslave udeležili še predsednik ObLO Ljubijana-Polje tov. Maček, načelnik odseka za gospodarstvo tov. Urbane in gradbeni inšpektor tov. Rojšek. Po govoru predsednika delavskega sveta je izrekel našemu kolektivu vse priznanje predsednik ObLO Ljubljana-Polje tov. Maček.
Tako je proslava v Zalogu potekala v veselem razpoloženju vse do zgodnjih jutranjih ur. Pravijo, da v Zalogu ni bilo še nikoli tako veselo.-..
Vse bi šlo po sreči, če...
Čeprav ;e bilo sorazmerno hladno je proslava v Obratu gradbenih polizdelkov potekala v svečanem razpoloženju. Predsednik delavskega sveta tov. Gruden je podal obširen referat o uspehih obrata in podjetja. Nato je pel »Koroški akademski zbor«. Skora j več kot uro so peli razne jugoslovanske narodne pesmi. S tem je bil slavnostni del končan. Pričela se je zakuska. Delavci so kmalu po proslavi spojili mize in po novi hali so se razlegale pesmi. Tu so peli Bosanci svoje bojne koračnice, tam Dalmatinci otožne pesmice. Dolenjci so jo vžgali po svoje, Medjimurci pa so hoteli preglasiti Prekmurce — skratka, pesem se je razlegala na vseh koncih dovorane.
Svojemu veselju je hotela dati duška tudi skupinica pubertetnikov tako. da je pometala na tla kozarce in steklenice. Toda zaman, kajti pametni tovariši so jih kmalu postavili na hladno. V obratu gradbenih polizdelkov je bila to prva večja kolektivna proslava in za zbliža-nje med člani kolektiva je nujno, da se včasih srečajo tudi za veselim omizjem.
Poleg domačih gostov so se proslave udeležili še tajnik občine Moste tov. Strašek, elan Občinskega komiteja ZK Moste, gradbeni referent občine Moste tov. Terčel, član Mladinskega komiteja tov. Šteblaj, namestnik komandanta Ljudske milice Moste, Tajnik Občinskega sin-
dikalnega sveta — Moste in drugi gostje.
28 petnajstletnikov in 52 desetletnkov
Že samo to .število nam pove, da so Centralni obrati star Gradisov kolektiv. Ko je predsednik DS tov. Hilda Mlakar imela na svečanem zasedanju .eferat o delavskemu samoupravljanju v obratih v obdobju 10 let je z lahkoto poročala o uspehih njihovega 10-lctnega dela, ki res niso bili majhni. Po slavnostnem govoru je sledil poldrugo uro dolg kulturni program, ki ga je izvajala skupina »Baldorfer« iz Škofje Loke. Izmenoma so se vrstile glasbene in pevske točke, za razvedrilo pa je skrbel šaljivec »Muki«. Razpoloženje je bilo odlično in se je začelo že opoldne, ko so pričeli jječi prašička na ražnju. (To je bila brez dvoma dobra ideja le škoda, da še nas niso povabili).
Vsak član je imel na izbiro prašičjo pečenko, steklenico vina in še nekaj drugih dobrot. Kljub temu, da je bilo sorazmerno malo jrrosto-ra se je našel prostor tudi za plesišče v sejni sobi.
Da bi ostali ti pomembni trenutki našega kolektiva v lepem in trajnem spominu, so poskrbeli še za fotografa, tako ti veseli dogodki ne bodo nikoli tonili v pozabo. ,
Po prvih povojnih letih je bila v Centralnih obratih navada, da so s sličnih proslav odpeljali marsikoga v bolnico, medtem ko ob tej priliki do takih primerov ni prišlo.
Na proslavo so povabili tudi predstavnike ObLO Moste, Občinskega komiteja ZK in Sindikalnega sveta, žal pa se temu vabilu niso odzvali ter so jih smatrali za »upravičeno odsotne«.
Brez dvoma, da je bila proslava v Centralnih obratih odlično organizirana, za kar gre zahvala sindikalni podružnici in upravniku obrata tov. Antonu Martinšku.
Ena ura premalo v Celju
V Celju so se vršile proslave po vseh sektorjih. Svečana proslava s slavnostnim zasedanjem DS pa je bila na sektorju Žalec, kjer je predsednik DS tov. Franc Škrabelj poročal o uspehih gradbenega vodstva Celje.
Skromna priznanja za veliko delo je vsem 10 in 15 letnikom razdelil šef Gradbenega vodstva tov. ing. Cvahte. Žal je bila ena ura premalo, vendar to ni moglo pokvariti svečanega razpoloženja.
Po proslavi je za zabavo skrbel godalni orkester tov. Ivana Boruša, ki je bil v času proslav vseskozi zaposlen. Seveda, nikjer ni manjkalo jedače in pijače. Povsod je vladalo veselje, le v Šoštanju je skupina »vročekrvnežev« pregloboko pogledala v kozarec.
Proslav po sektorjih so se udeležili predstavniki občinskih ljudskih odborov in sindikalnih svetov do-tičnih sektorjev.
Koprčani niso zaostali
Že dalj časa je v Kopru navada, da ob priliki »likofov« in raznih proslav organizirajo topla sveča-
na kosila ah večerje. (Pravijo, da je doba »kranjskih klobas« že mi-*, nila in prav imajo). Tako se je tudi za proslavo 15-letnice obstoja pod-i jetja zbral v veliki dvorani celoten kolektiv. Svečan govor je imet predsednik DS. V imenu Občinskega sindikalnega sveta Koper pa je kolektivu čestital tov. Stanko Ro-dela. Dijaški učiteljski pevski zbor, iz Kopra je sodeloval z recitacijami in pevskimi točkami. Proslava je potekala v prijetnem razpoloženji! do zgodnjih jutranjih ur. K sreči ni to noč nobeden član padel v morje in tako »Veli Joža« ni imel dela.
Marjana Deržaj osvaja v Mariboru
Da so Mariborčani dobri organizatorji, je znano že vsemu kolektivu. Zato jim je tudi uspelo, da so za jrroslavo 15. obletnice obstoja podjetja uspeli zbrati v veliko halo »C« celoten kolektiv, to je preko 1.000 ljudi. Svečani govor je imel predsednik DS tov. Miro Žorž, o uspehih podjetja pa je govoril tov, Martin Zajšek.
Dvorana je bila zelo okusno pripravljena in kulturni program vsestransko zadovoljiv. Nastopili so' člani Mariborske opere in oktet MTT Maribor. Navzoči so posamezne točke kulturnega programa sprejeli z navdušenim ploskanjem, višek pa je dosegla tov. Marjana Deržaj, ki si je s svojim lepim glasom kmalu osvojila dvorano. Mariborski vajenci se jo še danes spominjajo.
Navzoči so bili tudi nekateri zastopniki političnih organizacij, pogrešali pa smo predstavnike oblasti.
Proslava v »Iliriji«
Ker v Ljubljani ni primerne velike dvorane, so se proslave Gradbenega vodstva Ljubljana vršile po sektorjih. Centralna proslava gradbenega vodstva pa ,je bila v menzi »Ilirija«, kjer so bili navzoči vsi člani DS in UO, člani izvršnega odbora Sindikalne podružnice. Uprava Gradbenega vodstva ter vsi 10 in 15 letniki. Slavnostni govor je imel predsednik DS tov. Jože Kapelj. Po govoru je bil kratek kulturni program za veselo razjroloženje pa je skrbela godba Ljudske milice iz Ljubljane.
Posebno jjroslavo pa so jrriredili za vajence. Tako se je v nedeljo zbralo v Tomačevem naselju ?4 vajencev. Svečani govor na tej proslavi pa je imel predsednik Sindikalne podružnice tov. Žorž, kulturni program jra so izvedli vajenci sami.
Tako so jrotekale svečane proslave po naših edinicah. Poleg vseh že imenovanih predstavnikov oblasti in ostalih vodstev so se vseh proslav udeležili še predstavniki Centrale podjetja in tako dali proslavam pomemben poudarek.
Želimo, da se tudi v prihodnjih proslavah, to je ob 20. obletnici obstoja podjetja zbere čimveč starih članov kolektiva. Takrat bomo' pa razpravljali o rezultatih našega 20 letnega dela, ki bodo brez dvoma še večji kot doslej.
Lojze CepuS
Pa naj še kdo reče, da v Centralnih obratih niso imeli kvalificiranih natakarjev
Večerja in kulturni program sta bila tudi na sporedu
Sklepi 1¥. zasedanja delavskega
1.	Glede nastavitve plačanega političnega funkcionarja podjetja se delavski svet podjetja s predlogom načeloma strinja s pripombo, da se politične organizacije v podjetju zedinijo glede na njegovo delovno področje, kakor tudi glede osebe, nakar naj predlagajo delavskemu svetu osebo za imenovanje.
2.	Razdeli se nagrada, katero je delavski svet že odobril, za dosežene uspehe v tednu varnosti, na osnovi poročila komisije, ki je te uspehe posameznih edinic ocenila tako, da ‘-/a nagradne vsote prejmejo edinice Gradbenega vodstva Celje (TUŠ Šoštanj, Hmezad Žalec), Vi nagradne vsote pa CO Ljubljana.
Nagradna vsota iz prejšnjega odstavka se poviša od 200.000 din na 300.000 din.
3.	Pooblašča se vodstvo gradbišča Ravne na Koroškem, da se dogovori z občinskim ljudskim odborom glede prevzema stanovanjskih barak v naselju gradbišča ter ugotovi pogoje, ped katerimi bi bil občinski ljudski odbor pripravljen predlog podjetja sprejeti.
Prevzamejo se samske barake, glede družinskih barak pa se sklene, da se jih zavaruje pri DOZ tudi v primeru, če jih ne prevzamemo.
4.	Soglasno se sprejme in potrdi periodični obračun podjetja za III. trimesečje 1960 s tem, da se izkazani cisti dohodek v znesku 1.385,846.670 din razporedi takole:
a)	za osebne dohodke delavcev . . 1.250,000.000 din
b)	za prispevek v rezervni sklad
podjetja........................... 18,562.772	din
c)	za prispevek v skupni rezervni
sklad gradbeništva................. 18,553.129	din
č) nerazporejena sredstva čistega
dohodka . ......................... 98,730.769	din
Skupaj . . .	1.385,846.670	din
5.	Predlog uslužbencev Gradbenega vodstva Ljubljane za priznanje terenskega dodatka se odstopi tarifni komisiji podjetja, katera naj to vprašanje enotno uredi za vse podjetje in nato v okviru svojega načelnega sklepa v skladu s predpisi Tarifnega pravilnika podjetja reši tudi vlogo podpisnikov iz Gradbenega vodstva Ljubljane.
6.	Glede na razpisano nagrado za izdelavo osnutka značke podjetja, se sklep točke 33. III. zasedanja kori-
gira v tem smislu, da se upošteva razpisana nagrada ing. Arnežu poviša že priznana nagrada na 15.000 din netto.
7.	Ugovor tov. Simončiča Poldeta, zaposlenega v CO Ljubljana glede rešitve njegovega stanovanjskega problema se zavrne tako, da se njegova vloga odstopi stanovanjski komisiji CO Ljubljana, katera naj ponovno prouči možnosti za rešitev tega vprašanja.
8.	Predlog UO Gradbenega vodstva Celje za določitev odplačila 6 % deleža od proračunske vrednosti stanovanja za dobo treh let se zavrne tako, da se rok vplačila skrajša na dve leti.
Predpisani delež morajo vplačati vsi pričakovalci stanovanj, razen tistih, katere oceni stanovanjska komisija kot plačilno nezmožne, kar pa naj velja samo za res izredno kritične primere.
9.	Sprejme se poročilo tov. Škofiča glede izdatkov za zaščitna sredstva, katera se na podlagi odredbe o izdatkih izplačanih osebam v delovnem razmerju, ki se priznajo za materialne stroške (Ur. 1. FLRJ, št. 9/58).
Na podlagi citirane odredbe se smatrajo izdatki za higiensko-tehnična sredstva za materialne stroške gospodarske organizacije.
10.	Sprejme se predlog uprave podjetja, da se za posebno prizadevanje in vestnost pri delu ter pokazani uspeh v letu 1960 nagradijo spodaj navedeni iz 1 % sklada za nagrade, s katerimi razpolaga delavski svet podjetja, z naslednjimi nagradami:
Ing. Borut Maister .... 100.000 din
Anton Martinšek............. 100.000	din
Ing. Alojz Štok................ 80.000	din
Franc Vovk..................... 80.000	din
Lado Janžekovič............... 70.000	din
Ivan Keršič.................. 60.000	din
Ivan Ciringer................ 40.000	din
Rado Saje.................... 30.000	din
Ljuba Tome................... 30.000	din
Valerija Kožuh............... 30.000	din
Nuša Piškur.................. 30.000	din
Jože Mihelič................. 25.000	din
Ignac Koprivec............... 25.000	din
Milena Zver.................... 20.000	din
Franc Homer.................... 25.000	din
illllHHIBI IIHI ■■Ul—illinilll—TI-TI TTTT-
sve4a podjetja
Peter Slabe................. 40.000	din
Ing. Alfred Peteln ....	40.000	din
Josip Lipovec ......	40.000	din
11.	Potrdi se pogodba o prenosu materialnih avtorskih pravic, katera je sklenjena med G1P »Gradis« Ljubljana in avtorji gradnje stanovanjskih objektov po sistemu PBM, na podlagi katere izkorišča podjetje »Gradis« to delo s privoljenjem avtorjev v svoji proizvodnji od leta 1959. dalje.
Za prenos in izkoriščanje avtorskega dela plača podjetje »Gradis« avtorjem enkratni avtorski honorar, in sicer:
Ing. Ljudevit Skaberne	.	.	600.000 din
Ing. Lenart Treppo	....	600.000 din
Ing. Boris Vede....... 400.000	din
Ing. Ivo Jeršan....... 200.000	din
Ing. Saša Škulj....... 200.000	din
V. g. t. Mirko Polak	....	120.000 din
Sodelavcem, kateri so bistveno pripojnogli k realizaciji, se iz odobrenega fonda za avtorski honorar v znesku 2,895.000 din bruto priznajo naslednje nagrade:
Leopold Pepelnik...... 150.000	din
Jože Mavrič........... 150.000	din
Franc Cemernjak....... 150.000	din
Josip Lipovec......... 150.000	din
Edo Stare............. 110.000	din
Rudolf Krahar.......... 65.000	din
Navedenim sodelavcem se nagrade za sodelovanje pri realizaciji izplačajo iz citiranega fonda tako, da se avtorjem za ustrezne zneske zmanjša avtorski honorar, kar pa je že upoštevano pri zneskih, citiranih v tem sklepu.
12.	Prizna se račun SGP Slovenija ceste štev. 825—160 P—165 z dne 8. IX. 1960. za izvršena popravila posedlega mesta na asfaltnem vozišču pri 750 km na avtocesti Ljubljana—Zagreb v znesku 54.916 din s tem, da se navedeni znesek izplača iz fonda za riziko.
Predsednik DSP: Martin Zajček
B9H
Izkoriščanje težke mehanizacije
	v času	od 21.	X. do	20. XI.	1960			
Štev.		'S 6*		= £	>6	-J	(O	:=,a-2 o a> co
strojev	stroja	K,	£ ^		NI	<3	JS-: s	
14	buldožerji	<900	2057	108	2254	118	490	4
2	nakladač	280	454	162	486	173	231	
3	skreper	320	313	97	363	113	177	1
5	bagri	700	1065	152	1127	161	361	
13	dumperji	1820	1368	75	1549	85	354	4
3	valjarji	360	67	18	76	21	—	2
7	kompresorji	660	375	56	661	100	—	2
12	žerjavi	2200	2136	97	2282	103	331	1
1	viličar	100	171	171	178	178		
60	Skupaj:	8340	8006	93	8979	105		14
Glede na planirane obratovalne ure je bil dosežen plan s 93 %, finančni pa s 105 %.
Od 60 strojev težke mehanizacije ni obratovalo 14 strojev, kar znaša ca. 23 %>. Ti straii so bili delno v popravilu, delno čakali na popravilo ali na predispozicijo. So pa tile:
Buldožer Ansaldo G-16258 in TG-160 G-16366 čakata na uvoz delov, buldožerja D-? G-4335 in G-4341 pa se^ popravljata, — skreper mehanični čaka na predispozicijo (trenutno in potreb), — d um perji G-17428, 17430 in 17431 so v popravilu, medtem ko dumper G-17432 čaka na popravilo, — parni valjar G-4312 čaka na predispozicijo, parni valjar G-16532 pa na rekonstrukcijo, to je predelavo v Diesel valjar, — kompresorja G-16SO0 in 17106 sta v investicijskem popravilu, — stolpni žerjav G-3722 se popravlja v delavnicah Maribor.
Planirano število obratovalnih ur so presegli naslednji stroji:
—	buldožer TG-lbO G-17966 za 350 obratovalnih ur na sektorju Trojane, posojen Upravi za ceste LRS, strojnika Remškar Ivan in Špeh Franc. Pripomniti je. da sta delala v dveh izmenah po 12 ur,
—	nakladač Caterpillar G-16685 za 91 obrat, ur na gradbišču Jesenice — strojnik Mihalič Viktor,
—	skreper motorni G-16600 za 57 ©brat. ur na gradbišču Zalog — strojnik Peternel Puvel,
—	bager UB 1 G-17427 za 221 obratovalnih ur na OGP — separacija, strojnika Leban Radko in Uko-tič Rudi. Obratovanje v dveh izmenah po 8 ur,
—	dumper G-21347 Koehring za 214 obratovalnih ur na OGP — separacija, strojnika Krevs Milan in Horvat Peter. Obratovanje v dveh izmenah no 8 nr.
—	stolpni žerjav G-3741 za 131 obratovalnih ur na gradbišču Jesenice, strojnik Ferlič Srečko.
Uspeh bi bil lahko mnogo boljši kljub poznemu jesenskemu času, če ne bi oviralo delo slabo vreme.
Bližajoči se zimski čas, to je mrtva sezona za gradbince, narekuje potrebno po remontu strojev. Po sestavljenem programu investicijskih popravil bo treba določiti prioriteto popravil. Pri tem bo treba upoštevati razpoložljive rezervne
dele in delovno silo, ker ni pametno pričeti z remontom stroja, za katerega bi dalj časa čakali na rezervne dele. Poleg tega pa bo treba misliti še na to, da bo eventualno možno tudi v zimskem času še delati s stroji na terenu in to s prav tistimi, ki so planirani za remont.
V. A.
V Kemični tovarni v Hrastniku gradi gradbeno vodstvo Celje nov objekt Elektroliza. Objekt temelji na vodnjakih in so doslej delali v zelo tež.kih razmerah. Pri izkopu vodnjakov sta se zgodili dve hujši nesreči, za katere bi kljub težkim delovnim pogojem lahko rekli, da sta posledica neprevidnosti ali lahkomiselnosti.
Kaj pa tretja hujša nesreča na tem objekta, ki se je zgodila v nedeljo, dne 20. XI. 1960 ob 12.20 ko je polkvalificiran tesar H r e s t-n a k Josip padel z višine 3.70m na betonsko ploščo?
Hrestnak je bil dodeljen tesa.rski skupini, ki jo vodi Ciglar Alojz. Ta skupina je imela ta dan nalogo, da postavi opaže za poševne žele-zobetonske strešne nosilce za streho nad II. etažo, katere srednja višina je 5.70 m, merjeno od betonske plošče nad pritličjem.
Skupinovodja je Hrestnaku odredil, da gre tja, kjer je opaž strešnih prečnih nosilcev že postavljen, vrtat luknje za vezanje opaža z žico. Hrestnak je vzel ročni sveder in drugo potrebno orodje in odšel na odrejeno delo. Na delovnem mestu si je uredil tako, da je vrtal sede. Zato je delovni pod iz dveh plohov odrinil od poda opaža za 30 cm. Vsa skupina je nemoteno delala, dokler ni nekdo od ostalih delavcev na stavbišču prišel nekaj vprašat skupinovodjo Ciglerja, ki je v bližini Hrestnaka še z enim sodelavcem prekladal deske. Medtem ko sta se onadva pogovarjala, je vstal tudi Hrestak, se obrnil in hotel iti po tramu, na katerem je bil položen opaž in delovni pod. Zakaj je vstal in kam je nameraval, nihče ne ve.
IP8 a stavbišču Bolnice v Šiški, gradb. vodstvo Ljubljana, se je zaradi tega, ker niso upoštevali navodil za obratovanje stavbnih dvigal, v sredo, 5. X. 1960 pripetila hujša nesreča.
Z u 1 i č Bajazit. nekvalificiran delavec, je na plato stavbnega dvigala zapeljal japaner, obložen z opeko. Ko je že postavil japaner na svoje mesto, je stoječ na platoju spustil tudi ročico, ki je bila ob nakladanju dvignjena. Prav ko je hotel stopiti s platoja dvigala, je strojnik vključil vitlo in miza (plato), na kateri je na pol stal, se je pričela dvigati. Zaradi nenadnega dviga Zulič ni mogel odskočiti s platoja dvigala, ampak se je skušal, kar se je dalo, hitro potegniti nazaj na plato dvigala. Vendar je bilo dvigalo hitrejše, tako da je Zuliča pritisnilo ob opaž jaška dvigala. Pri tem se je močno udaril v kolk in zvil noge.
Do nesreče ne bi moglo priti, če bi strojnik dvigala počakal na signal za dviganje in če bi se bil pred vklopom vitla za dviganje prepri-
v Hrastniku nasraca
Delič Mustafa, ki mu je bil med delom najbližji, in ki je bil prvi pc padcu pri njemu, pravi, da je zaslišal samo krik. V prvem hipu je mislil, da hoče nekdo njega opozoriti na nevarnost, zato se je hitro obrnil in pogledal. Videl je, da je Hrestnak padel, a ne na mestu, kjer je delal.
Zakaj je vstal in stopil na tram, nihče ne ve, sam pa do sedaj še ni povedal. Domneva se, da je hotel videti, s kom skupinovodja govori, ali pa je sam hotel nekaj povedati. Tega verjetno ne bo nihče točno izvedel, ker se tega verjetno tudi sam ne bo spomnil.
Točno se ve le, da je ponesrečeni pri padcu zlomil obe roki in močno poškodoval glavo in da do padca ne bi prišlo, če bi bil delovni pod napravljen pravočasno v vsej širini med obema opažema nosilcev, kakor je to pri takem načinu dela potrebno.	g. J.
Dve nesreči pri delu s stavbnim materialom
čal, če je breme na dvigalu pravilno nameščeno in če so vrata dvigala zaprta. Ker tega ni storil, so bili opuščeni zahtevani varnostni ukrepi in zgodila se je nesreča, proti strojniku pa je uveden disciplinski postopek.
V petek, 27. X. okrog 8.15 pa se je zgodila nesreča pri obratovanju stavbnega dvigala v stolpnici S-5 v Savski koloniji v Ljubljani in le sreča v nesreči je, da nesreča ni bila smrtna. Do nesreče je prišlo zaradi neurejene signalizacije, ki služi za sporazumevanje med posluževal« dvigala in strojnikom.
Kako je bilo urejeno dvigalo ob izdaji dovoljenja za obratovanje?
Dvigalo je nameščeno v jašku osebnega dvigala. Prednja stena je začasna in izdelana v lesu, dostop k dvigalu pa je s stopniščnih podestov. Signalizacija za sporazumevanje je zvočna in svetlobna. Tako je bilo stanje dvigala ob pregledu in izdaji dovoljenja za obratovanje po čl. 53 zakona o delovnih razmerjih.
Kako pa je bilo s signalizacijo na dan nesreče?
Signalne naprave niso več delovale, ker so bile delno uničene ali odstranjene. Do tega pa je po izjavi delovodje in stavbovodje prišlo zaradi premajhne pažnje pri vožnji dvigala, nepravilnega ravnanja s signalnimi napravami, zaradi nedovoljenega odstranjevanja in odnašanja instalacij signalnih naprav ter nezadostne kontrole in vestnosti tistih, ki so bili za vzdrževanje odgovorni.
Kako so se sporazumevali, ko dvigalo dejansko ni imelo več signalnih naprav?
Z udarci ročice so dajali signale in to je bilo usodno. Tak način signalizacije pri vseh vrstah obrtniških del, ki se izvajajo v stolpnici, je skrajno nezanesljiv, saj razni udarci lahko zavedejo še tako pazljivega in vestnega strojnika. Tak način dajanja signalov tudi ne do-
število nesreč po edinicah v novembru
Edinica	Število zaposl.	smrtne	Nesreče težke	lažje		na poti	Skupaj
Ljubljana	916	—	i	6	—	7
Celje	682	—	2	5			7
Maribor	1009			7	8	i	16
Jesenice	374	—	• 		3	* —	3
Zalog	265	—	—	4			4
Koper	256	—			3			3
Ravne	274			3					3
Kranj	228			2	4			6
GO Ljubljana CO Maribor	361 177	—	—	1	—	3 1
OGP	240	_			1		1
Škofja Loka	144							
Projektivni biro	26								
Centrala	86	—	—	—	—	—
	5038	—	15	41	i	57
voljujejo opozorilni napisi, nameščeni na jašku in vratih dvigala. Vrata dvigalnega jaška morajo biti zaprta, preden se da znak za dviganje ali spuščanje. V tem primeru pa je delavec pri dvigalu dajal znak pri odprtih vratih, kar je povzročalo stalno nevarnost padcev v jašek dvigala.
Tako je bilo tudi v petek, 27. X. 1960 zjutraj, ko je dvigalo uporabljal Zupanek Anton. Najprej je v pritličju na polovico dvigalne mize naložil ustja za smetiščne jaške, v
III.	nadstropju pa je hotel doložiti na drugo polovico še električne razdelilne plošče za IX., X., XI. in XII. nadstropje.
V pritličju je Zupanek na dvigalo naložil sam, za nakladanje plošč v III. nadstropju pa je mimogrede vzel s seboj še Pralica Milana, ki je delal v I. nadstropju. Ko sta dospela v III. nadstropje, je dvigalna miza do polovice naložena že čakala, vrata jaška so bila odprta in ročica dvignjena. Pričela sta z nakladanjem. Da pa bi na dvigalo naložila vse, je bilo treba prve plošče položiti do zadnjega roba mize. Zato je Zupanek stopil z eno nogo na dvigalno mizo, z drugo pa je bil uprt na preklado v zadnji steni dvigalnega jaška. Pralica pa je bil ves na dvigalni mizi. Prav takrat pa se je pričela miza dvigati. Pralica, ki je stal na dvigalni mizi, se je brez poškodb peljal, dokler se dvigalo ni ustavilo. Zupanek, ki je stal z eno nogo na dvigalni mizi, katero mu je pri dviganju spodneslo, pa je zgubil ravnovesje in padel v jašek globoko-^ca. 15 m. Z zadnjo stranjo je priletel na kup malte, ki je ublažila udarce in s tem zmanjšala nesrečo.
Zupanek zaradi dobljenih poškodb še danes boluje.
Ni se ugotovilo, kdo je povzročil udarec, katerega je strojnik smatral za signal, vendar se domneva, da sta znak dala nakladalca sama nevede, ko sta prekladala električne razdelilne plošče na platoju (mizi) dvigala.
To domnevo potrjuje tudi to, ker je bila ročica, ki regulira napravo za naslednje, spuščena, ker bi moralo v nasprotnem primeru priti do utrganja poda, ko je dvigalna miza dospela v naslednje nadstropje, kar pa se ni zgodilo.
Pravi vzrok nesreče pa ni usodni udarec ročice ob ogrodje mize dvigala, ampak neurejena signalizacija, brez katere dvigalo sploh ne bi smelo obratovati.
Kdo je kriv nesreče? Ne tisti, ki se je ponesrečil, ajipak tisti, ki je dopustil obratovanje dvigala ob takih pogojih in drugačni ureditvi, za kakršno je bilo izdano dovoljenje za obratovanje ter strojnik, ki je kljub poznanju nevarnosti delal z dvigalom.	g. J.








Kar v lanskem sc letu je lep’ga zgodilo, zapoje naj pesem nam vsem v razvedrilo.
Kar slab'ga čez leto se je pripetilo, naj žolč vam ne poči in bo le v svarilo.
B’lo dobro al’ slabo, vse to je za nami, izpijmo kozarček z najboljš’mi željami.
Pa začnimo kar o Centrali, mal' zares in tnal’ za šalo. Naj se kuja ali joče, ali še tako ropoče.
Direktor, to je brihtna glava, vedno je njegova prava. Kadar seja je o dnarju, je tako kot pri mesarju.
Glavni je na Žakelj sedel, drugi z roko vanj že segel. Okol' Debevc z zakoni maha, to je res velika zdraha.
Pozor fantje, kaj pa skladi, stroji, buldožerji, bagri, osnovna sredstva, stanovanja nihče nam jih ne poklanja.
Kaj, ko vreča je le ena, polna skleda pa nobena. Zato direktor je tak’ trd, že mu pravijo Hugo Škrt.
Je Uršič uvedel noviteto, da vse je zdaj na točke vzeto O tem odloča komisija, točke gor in dol nabija.
Akordi, norme in cenik, naši hudi so bolniki.
S točkami pa kakor pride, vsak za voje »vodi brige*.
Sefi vadlajo za glave: točk premalo, tu ni sprave. Moj je boljši komercialni kot pa tvoj je personalni.
Ata Uršič vmes poseže in s številkami postreže: »Tvoj premajhen je dobiček tanek je zato mošnjiček.
Ti pa zguba, sama zgaga, niti vrag ti ne pomaga. Boljš’ bi delal, se potil, da bi točk si nalovil.*
Res to ni noben šampanjec, ampak naš leteči Kranjec »Ljubček*, ki na cest' kot figa z gradbišča na gradbišče miga.
V vsako reč svoj nos utakne, nobena stvar se mu ne zmakne. Potlej pa, oh, glej nezgoda, za zmeraj žalostna usoda.
Točk je manj, ko komisija ocene tala, točke zbija.
Gorje, če kaj se ti pohabi, to »Ljubček* nikdar ne pozabil
Zdaj na vrsti sekretar je, ki ugled podjetja vurje, Surk ose vidi, Surk vse ve, greh se delati ne sme.
Če pa kaj narobe pride, »zzk* in »britev* ti ne uide. Hud bi rad bil kot hudir, včasih vpije kot oštir.
Zjutraj, ko na stražo stopi, zgrabi te (O bes ga lopi!), gor in dol z očmi »progura* in te vpraša kolk' je ura.
Debevca menda vsi poznate, ki nam tala gnarje zlate.
Trda nam je predla lam, ker ni gnarja b’lo v Ljubljani.
Naročniki niso dali, situacij ne plačali.
On se nikdar ne umakne, konce zmeraj skupaj stakne.
Šved že skoraj bi mu rekli, dolgi meseci so tekli. Marsikteri se manever ni posrečil, dragi Severi
Sam še vedno se otepaš zakone le tajno sklepaš. To sicer nam nič m mar, žene naj te bog obvar l
Kader Gradis specializira, na tuje pota mu odpira.
To ni bilo tako težko, »Ljubček* šel je na Angleško.
Trije Moskvo obiskali, izkušenj novih si nabrali. Dosti jih je šlo čez mejo, vsak je svojo imel idejo.
Zdaj gradbišča so na vrsn, kot so hiše o belem Trsti. Celje naj bo za uvod, ker urednik je od tod.
O, to res se »fejst* postavi, enoto prvo sam napravi.
Delili masten so presežek, zgubo zdaj naj plača — Ježek.
Uprava se je preselila, novo streho je dobila. Piavo barvo gor so dali, da bi v miru notri spali.
Avto prava je koreta, notri gre le ena teta.
Sicer Celjan' so kar o redu,
Maister je najbolj ugleden, Že k o pa najbolj dosleden. Tam doma je naš Martin, delavskega sveta sin.
Mariborčanom osa slava, saj je blizu reka Drava. Če kaj znaš ne naredit’, pojd’ se v Maribor učit'.
Ker Lorenčič tu domuje, nihče naj se ne huduje, besedo še o sindikatu, včasih res desefmu bratu.
Sindikat je prizadeven, v idejah res ni reven in če pride do ovire, potlej borba — brez zamere.
Marsikaj smo že storili, nagrajevanje pospešili. Vendar to je še premalo, da pri plači Use poznalo.
Pa se preselimo o Koper, naj ne 'ma nihče nič zoper. Morje je velika luža. ki boji se ga vsak kuža.
Vse bi šlo še kar po loju, če ne b’bli z morjem v stalnem boju. Nihče o vodo si ne upa, da si ne bi zmočil trupa.
Gabrijelčič not ne vidi. potapljač va se mu spridi. Kaj pomaga »Veh Joža*, če je šefa suha koža!
Jesenice so gradbišče, dosti večje so kot pišče. Volk je dober kalkulator, dober tud' organizator.
Zal, da zdrah jim gor ne manjka. Ti so prepogosta znanka Drug čez drugega udriha, to je sam’ še za »Pavliha*.
Sicer res so tam od vraga, nobena stvar jih ne omaga. Zgrabiti znajo vsi za delo, gradbišče je uspeh imelo.
Največ ljudi je blo v Ljubi jan zaslužke imajo vsi po strani. Težav so dosti prebrodili, pomagal jim nihče ni o sili.
Z investitorji so se bodli, znašli v hudi so se godlji. Milijone dali so na up,
Zdaj pa sila delikatno — a ne razumite obratno — CO že je na tapeti, dajmo z njega kožo d'r-‘i.
Športnik prvi je upravnik slaven Gradisov keghaomk, a za n hm vsi kot na vrvi hoejo vedno bit' vvi.
Napravili so si konto, majhno in pa slikovito, imprri'n:rali ostanke ne hodili več za planke.
Zdi se mi. da še vn/” oian PB M m beton p’ ?šan je iz naše betonarne, razvijajoče se tor n 'ne.
boljš' b'jim b’lo, ko b’bli na Bledu. Prijel se šefa je obup.
, Največ’ga šefa imajo Ravne, on predpise zna ose pravne. Zida včasih tud’ ponoč , noč ima pač svojo moč.
Črne gradnje — psst — karavla, zidal je kot pridna mravlja. Uršič kmal' bi eksplodiral, kot bi Gradis se podiral.
Z avtom padel je v vodo, zbrisal fičotu usodo Bolje b’lo bi, da poskus in si kupi avtobus.
Zalog je le po imenu in ne služi več namenu, zidajo povsod drugod, d’nar dobijo še od tod.
Zlato polje je brez zlata, zguba ima odprta orala, Kranjčanom se to otepa, bilanca jim pa malo šepa.
Kokra nova je naloga, most jim res ne bo nadloga, savski breg jim pa nagaja, gramoz sproti jim uhaja.
Zenska CO predseduje, pametnega kaj svetuje vsi stojijo ji ob strani mošh' 'renski so podam.
Nekaj pa je treba reči, da le vse ni šlo po sreči. Bioši šef iz Maribora, preveč si jemal je »fora*
V Škofji Loki so tesarji, pridni tudi so mizarji. Nace tam okni' razsaja, če mu kolektiv nagaja.
Montažna gradnja v ■sak se temu te" ato kličemo hm osi: ‘'■•ona-na naj živi!
Upam, ua smo ose obrali, komu kaj premalo dah. k sega. mislim, je do mere. zato prosim — brez zamere.
Ob novem letu si voščimo, na zdravje vinca si nalijmo, še jaz. ki zdaj sobesednik, želim ti srečo
TVOJ KOLEDNIK


VESTNIK Jr Stran T
REPORTAŽA O SMEHU
Reportaža o smehu se je rodila v uredniških prostorih »Gradisovega vestnika«.
Bilo je nekaj dni po »Dnevu republike«, ko se še ni posušilo tiskarsko črnilo na slavnostni številki. Toda čas ne stoji — treba je že bilo misliti na novoletno številko.
A kaj bi bilo primerno za zadnjo številko v letošnjem letu? Pravijo, da kdor išče, ta najde. In kdor tuhta, jo tudi potuhta. Tako je bilo tudi z reportažo o smehu.
Hm, se je posvetilo v glavah, poiščimo v kolektivu kaj zabavnega, kaj prijetnega, veselega! Kaj naj sicer ljudje bero ob novoletnih praznikih, ko je vse dobre volje, ko smo naredili križ in obračun čez staro leto in gremo polni nad v novo? Torej — šale na plan! Tovariš Lojze je hitro izdedal plan: gremo po gradbiščih, poiščimo največje šaljivce in ti naj povedo, kakšne okrogle in zabavne včasih razdirajo delavci med delom. Saj konec koncev delo tudi ni tako resna stvar, da bi se moral držati kot mrlič in za vse tegobe ter puščobe življenja ni boljšega leka kot je dobra šala.
Toda — vsi lepi načrti v uredništvu so bili fcot tisiti račun brez krčmarja. Začelo se je zamikati že pred odhodom na gradbišča. To-Variča Danila je kuhala angina. »Ne vem, cp bomo lahko šli,« je še pred odhodom zaskrbljeno sporočil tovariš Lojze. Seveda, brez šoferja ni nič, tehnika še ni tako napredovala, da bi lahko avto krmarili samo z mislimi.
DIMNIKAR IN ČRNI MAČEK
No, pa je drugo jutro tovariš Flego le premagal zahrbtno angino. Malo je sicer še po-kašljeval, a vendar šli smo na pot. Črni Mercedes je odbrzel po mokri, od svežega snega spolzki cesti proti Šoštanju, Velenju, Ravnam ...
Pred Šempetrom v Savinjski dolini smo zavili proti Šoštanju in Ravnam. Nismo še prevozili pet kilometrov, ko je tovariš Lojze vzkliknil:
»Poglejte, dimnikar! Srečo bomo imeli danes«.
Ne vem sicer, kakšno srečo je mislil, a verjetno je upal, da bomo imeli srečo pri zbiranju šaljivih zgodbic. Da jih bomo nesli domov v Ljubljano kar zvrhan koš. In da jih bomo lahko v uredništvu kar sortirali in za tisk izbrali samo najboljše.
Toda glej smolo! Komaj smo pustili črnega srečonosca za zadnjimi hišami, že skoči nekaj temnega čez cesto pred avtomobil. Vsi trije smo se zasmejali. Bil je črn muc, tako črn kot oglje, bolj črn kot sam dimnikar.
No, zdaj pa bomo videli, sem si mislil, kako so nam danes zvezde naklonjene? Ali smo se odpeljali v znamenju dimnikarja ali — črnega mačka? Pozneje boste spoznali, da je bila »magična moč« četveronogega potepuha verjetno tako močna, da so se vsi blagodejni vplivi dimnikarja ob njej razblinili v nič kot pljunek sredi Sahare.
PRAZNIH ROK IZ ŠOŠTANJA IN VELENJA
Presneti maček, ki nam je križal pot. Človek bi skoraj postal vraževeren kot kakšna stara babica iz najbolj zakotne vasi. Ura je že kazala devet — o šolah in vicih pa ne duha ne sluha.
Najprej smo se ustavili v Šoštanju. Na gradbišču ob šoštanjski usnjarni.
»Vodja gradbišča je odšel v Celje,« nam je pojasnila neka tovarišica. Potem smo poiskali tovariša Zrno in Majetiča. Slišali smo, da sta oba takšne vrste, da rada raz-dereta kakšno šaljivo. Toda kdo ve, kaj jima je bilo danes, nobene šale nismo mogli izvleči iz njiju,.
Torej — naprej! Toda še prej kratek skok v menzo, kajti prazni želodci so se že oglašali. V menzi smo iskali upravnika.
»Je odšel na nek sestanek,« so nam pojasnile tovarišice v menzi. Tudi pisarna v Velenju je bila zaprta.
Tovariš Lojze se je popraskal za ušesom. Ni mi bilo težko uganiti njegovih misli: če bomo imeli takšno srečo še v drugih krajih, je bolje, da se kar takoj obrnemo in vrnemo v Ljubljano.
Šele na Koroškem se nam je nasmehnilo sonce in •— sreča. Skozi meglene koprene in oblake se je vedno razločneje risala svetla, okrogla ploskev. Okoli poldne smo se ustavili pred »Gradisovim« provizorijem za ravensko železarno.
No, sem si mislil v Ravnah, tu pa že bo kaj za novinarsko malho. Prvo gradbišče, kjer imamo srečo, da smo našli šefa doma. Inženir Lojze Štok se nam je široko smejal.
»A tako, šale zbirate? Ne vem, če bo kaj.«
No, pa je le bilo.
LUKNJA V ZIDU IN AKTOVKA
Seveda, kar tako gladko tudi v Ravnah ni šlo. Toda ko sta na pomoč priskočila tovariša Milan Majžir in Franc Polajnar ter za-lovci, zabavna pa je le. Dva zidarja sta šla nekega dne' popravljat dimnik. V prostem času ali — na fuš — kot se reče v žargonu. Toda popravljala sta tako, da je bil dimnik ves vegast. Bati se je bilo, da se bo vsak hip podrl. Zato sta se dogovorila, da bo eden šel po denar, drugi pa bo medtem dimnik podpiral. Rečeno — storjeno! Toda ženska ni bila pripravljena takoj plačati, vabila je zidarja, naj še prej stopita v hišo na prigrizek. Tistemu, ki je šel po plačilo, je postalo čela brskati po spominih, so šale starejšega in novejšega datuma le začele prihajati na dan.
»Zadnjič bi na novi stolpnici skoraj izobesili gate,« je začel tovariš Majžir.
»Zakaj pa gate?« sem se začudil.
»Delavci so rekli, da bodo izobesili gate namesto smrečice. Zato, ker investitor ni bil pripravljen plačati likof,« je pojasnil med splošnim smehom.
»Tisto povej o dimniku,« je predlagal tovariš Polajnar.
Ne vem, če sodi ta zgodba med zidarsko latinščino, kot jo imajo v izobilju zlasti nerodno, ni vedel, kako bi stvar izpeljal, saj je ženska vztrajno zahtevala, naj oba zidarja prideta v hišo na prigrizek. In ko je onemoglo dvignil roke češ, oni moj prijatelj ne mara za jedačo, je tisti, ki je podpiral dimnik, mislil, da se ženska brani plačati. Zato je zakričal: »Baba, če ne maraš plačat, bom pa nehal dimnik podpirati.« In »fušar-ski« izdelek je zgrmel po strehi na tla.
No, zdaj pa še eno svežo. Lani so v Ravnah delavci spali v sobi, ki je imela okna tako obrnjena, da niso mogli videti, kdaj se stavbi približuje obratovodja. Seveda — pozimi je to zelo neprijetno. Zjutraj je še temno in mrzlo, v sobi pa toplo. In tako prijetno je še malo »zabušniti« v topli izbi! Pa so jo zidarji hitro potuhtali. Iz stene so izbili tri opeke. »Strelna lina« je bila tu. Pokrili so jo z aktovko, da je bila dobro maskirana. No, zdaj jih vodja ni mogel presenetiti. Vsako toliko časa je nekdo previdno dvignil aktovko in pogledal, če se bliža obratovodja. Cim so ga uzrli, ni bilo o »za-bušantih« več ne duha ne sluha.
ŽERJAVICA V ŠKORNJIH
»No, še kakšno povejte,« je pritiskal tovariš Lojze.
Inženir Štok se je zasmejal. »Zaradi mene lahko, se ni treba nič bati, saj jaz ne vplivam na tarifno politiko.«
»O, če izvemo, da pride šef, je hitro vse pospravljeno in v redu,« se je zasmejal tovariš Majžir.
»Kaj pa so rekli delavci lani, ko je vaš šef razbil avto in je moral nekaj mesecev hoditi peš?«
»Rekli so: saj lahko hodi, saj ima dolge noge.« Spet smo se odgovoru vsi zasmejali. Potem je nekdo začel pripovedovati tisto zgodbico o žerjavici iz kotlarne in prežagani deski...
Delavca sta lani nosila iz kotlarne pepel na prosto. Pepel je bil vroč in vmes je bilo polno žerjavice. Nekoč so se delavci dogovorili, da bodo desko, po kateri sta delavca nosila pepel iz hiše, previdno prežagali, tako da tega skoraj ne bo opaziti. Zjutraj sta, kot vsak dan, delavca spet začela nositi pepel iz hiše. Dogovorili so se tako, da jo bodo zagodli tistemu, ki bo šel spredaj. In res, ko je sprednji delavec stopil na prežagano desko, se je prelomila in — čof — je možakar telebnil v jarek. Pri tem so mu mahedravi gumijasti škornji ob kolenih široko zazijali, V odprtino pa se je vsul vroč, žareč pepel.
»Divjal je kot nor in tulil kot bik,« je smeje pripovedoval tovariš Polajnar, »saj ga je žerjavica pošteno žgala v noge. Končno je telebnil na tla in si bliskovito strgal škornje z nog.«
Še marsikatera okroglo so povedali šegavi Ravenčani. O tistem tesarju, ki je tako krčevito držal žago in sekiro v rokah, da je ni
izpustil niti med padcem. Seveda se je pri tem pošteno opraskal in porezal. Povedali so nam tudi o tem, kako sta dva tovariša ponoči v Ravnah kruh pekla. Poda o tem morda kdaj drugič.
Ura je bila že pol treh, ko smo iz Koroške metropole odrinili proti Dravogradu. Pred Dravogradom pa smo naredili še postajo na Otiškem vrhu. Tam, kjer ima »Gradis« veliko gramoznico.
ŠNOPS IN GRAMOZNICA
Vodjo gramoznice, tovariša Ignaca Koprivca, pa spet nismo mogli dobiti. Pretaknili smo vse kote gramoznice, a tistega, ki smo ga iskali, ni bilo nikjer. Šele čez čas smo ga dobili blizu železniške postaje.
»O, to si ti«, je začudeno pogledal tovariš Koprivec, ko sva stopila v sobo. Tovariš Lojze je komaj zadrževal smeh.
»Misliš, da mi je kaj nerodno,« se je temu smehu upiral vodja gramoznice, ki mu je rdečica lezla v obraz.
»No zdaj pa povej kakšno šalo,« je začel tovariš Lojze.
»Šala je to, da smo prejšnji mesec, ko smo proslavljali 15. obletnico podjetja, iipeli vse pripravljeno za proslavo že ob H.
uri, naročena jedila in pijačo pa so pripe-1 Ijali šele ob štirih.«
»No, še kaj?«
Vodja gramoznice se ni ustavil. »Napišb te, da v gramoznici kuhajo šnops. V bivšem mlinu imamo soseda, ki kuha žganje.«
»Pa vam da kaj piti?«
»Tistega sploh ne pijemo!«
»Zakaj pa ne?«
»Zato, ker ga je sosed kuhal tri dni in ga je tako dolgo kuhal, da ga je prežgal.«
»Kaj pa zdaj?«
»Zdaj ga spet prekuhava. Pravi, da ga — polira.«
Tovariš Koprivec je bil res neizčrpen vir. Pripovedoval je o delavcu, ki mu vsak dan skrijejo malico v aktovki, tako da jo najde šele naslednji dan. In o nekem delavcu, ki zelo rad dela tam, kjer ni potrebe za delom. Kadar pride vprašat, kaj je treba delati, mu povedo, on pa odvrne, da je tisto delo že opravljeno. Ko pa gredo pogledat iu vidijo, da delo še ni opravljeno, pravi, da bodo tisto stvar uredili v Šoštanju.
ŽENA REKVIRIRA PERO
Ob proslavi 15. obletnice podjetja so tudi v Otiškem vrhu nekateri delavci dobili razne nagrade. Eden izmed njih je dobil nalivno pero. Ves ponosen ga je doma pokazal ženi.
»Daj ga meni! Pokaži!« je rekla boljša polovica.
Slabša polovica je res izročila nalivno pero. Žena si ga je pazljivo ogledala, potem pa zaključila.
»Mož, kaj boš ti s tem peresom. Saj ga itak ue rabiš. Ga bom raje prodala...«
Spet smo se smejali nad odločitvijo odločne žene. Potem smo vprašali tovariša Ignaca, če ima v zalogi še kakšno izjavo.
»Napišite,« se je odrezal, »da dobim vabilo na seje delavskega sveta iz Celja vedno pravočasno — torej tisti dan, ko se seja že začne. Ker pa imamo iz Otiškega vrha sijajne zveze z vlakom, pridem na sejo vedno ko je že končana.«
Tovariš Danilo je spet pognal Mercedesa in odbrzeli smo proti Velenju. Sklenili smo, da obiščemo še Celje. Toda bližu Šoštanja smo se spet spomnili — črnega mačka. V motorju je namreč nekaj škrtnilo. Šofer je ustavil.
»Kardanska gred. Vijaki so popustili«, je ugotovil tovariš Flego. Hm, lepa reč. Prav lahko obtičimo ob mraku nekje med Šoštanjem in Polzelo. Prav previdno smo lezli dalje in vsakokrat, ko je pokanje v avtomobilu naraščalo, nas je stisnilo pri srcu. Kljub temu pa je vendarle šlo — počasi smo se privlekli domov. Dimnikar je vendarle premagal črnega mačka.
»MAŠNI GVANT« JE BOLJ V ČISLIH KOT DELOVNA OBLEKA
Za konec pa še dve, tri iz Ljubljane. Pravijo, da je tovariš Ivo Praprotnik eden prvih šaljivcev v »Gradisu«. Toda tudi njemu šale niso šle iz rokava. Seveda, človek marsikaj pozabi in se ne more takoj spomniti. No. potem pa je z malo dobre volje le šlo.
Tovariš Ivo je nabavni referent. In med drugim mora skrbeti tudi za svoje vajence. Vsako leto jih pelje k »Na-mi« in jim kupi to, kar jim pripada: nove delovne obleke, perilo in še kaj. Včasih se v trgovini pošali in pravi, da so vsi — s seboj pripelje po 25 ali 30 vajencev — njegovi sinovi. Tudi nedavno tega jih je peljal v »Na-mo« in jim kupil delovne obleke. Komaj pa so prišli iz trgovine, so jo nekateri že ucvrli nazaj. Enostavno so delovne obleke vrnili in jih zamenjali za lepše. Ko jih je tovariš Ivo zato prijel, so se spretno izgovarjali, češ da so jim bile delovne obleke — pretesne...
Pred kratkim je bil v podjetju sestanek, na katerem je nekdo vprašal, zakaj stroju ne streže strojnik, marveč delavec. »Naj gre delavec spet malo na prakso h krampu,« je menil nekdo. Toda strojni referent se ni pustil:
»Saj tudi inženirji hodijo na prakso kram-pat,« se je odrezal...
V »Gradisu« — je pripovedoval tovariš Praprotnik — imajo tudi strojnika, ki ga rad srkne. Pa je nekoč tega prijatelja kačje slineč nekdo vprašal, zakaj toliko pije.
»Hm, fant, jaz moram stroje mazat, pa mešalec tudi, če ne pa »verklc« ne gre,« je odvrnil vprašani. »No, moram pa sebe tudi mal pomazat.«
»Že, že, ampak toliko piti pa ti le ne bi bilo treba,« je menil prijatelj.
»Ja — mi smo gradbinci,« se je odrezal strojnik. »A si ti že kdaj videl — suh beton...?«	L P,
Uvajanje mehanizacije, sodoben montažni način gradnje itd. je povzročilo velike spremembe v družbeni delitvi dela, v organizaciji proizvodnje in s tem tudi v načinu življenja naših delavcev. Prav zato je ostalo izpopolnjevanje in izobraževanje naših delavcev eden izmed temeljnih pogojev za perspektivni razvoj podjetja. To je bila osnovna tema razprave na zadnji seji Upravnega odbora Centra za izobraževanje pri našem podjetju.
Že sam razpis za posamezne tečaje je pokazal, da vlada med člani kolektiva veliko zanimanje za izobra-:	zevanje. Tako se je v posamezne tečaje prijavilo:
v tečaj za polkvalificirane strojnike 58 kandidatov, v tečaj za kvalificirane strojnike 22 kandidatov, v tečaj za polkvalificirane zidarje 38 kandidatov, v tečaj za kvalificirane zidarje 32 kandidatov, v tečaj za polkvalificirane tesarje 30 kandidatov, v tečaj za kvalificirane tesarje 28 kandidatov, v tečaj za polkvalificirane betonerje 52 kandidatov, v tečaj za kvalificirane betonerje 43 kandidatov, v tečaj za pomožne delovodje 24 kandidatov, v tečaj za inštruktorje 9 kandidatov, v tečaj za skladiščnike 21 kandidatov.
Poleg tega bo organiziranih še več seminarjev s področja družbeno ekonomskih ved, tečaj za komer-
Nadaljnji razvoj podjetja tferja nenehno izobraževanje
cialne šefe ter 14-dnevni seminar za tehnični kader podjetja. Iz tega sledi, da naš sistem vzgoje in izobraževanja odpira s svojimi raznovrstnimi oblikami čedalje več možnosti za vsestransko oblikovanje razvite osebnosti socialističnega državljana, ki je vsestransko usposobljen za proizvajalca in upravljavca. Možnosti z izobraževanje so torej dane; treba jih je le znati izkoristiti.
Sredi decembra (12. XII.) smo pričeli s seminarji. Tako je bil eden izmed prvih seminarjev za sekretarje in personalne referente edinic. Prvega dela tega seminarja so se udeležili: Božidar Jezernik, sekretar gradbenega vodstva Celje, Janez Pančur, sekretar gradbenega vodstva Ljubljana, Ivan Gajšt, šef kadrovskega oddelka Gradbenega vodstva Maribor, Zvone Mlinar, sekretar Centralnih obratov Ljubljana, Ivan Ciringer, komercialni šef gradbišča Ravne, Ljuba Tarman, šef kadrovskega oddelka Jesenice, Marija Mlakar, vodja kadrovske službe Koper, Antonija Bokal, vodja kadrovske službe Zalog, Martin Pižent, vodja kadrovske službe
Obrata gradbenih polizdelkov Ljubljana, Majda BeribaE, tajnica CO Maribor, Inglič Jožica, tajnica Škofja Loka m ramka Tomiek, vodja kadrovske službe Kranj.
i,Pa se ie pričel enomesečni seminar za polkvalificirane strojnike. Kandidati se bodo poleg teo-reticnega dela seznanili tudi s praktičnim delom na strojih. Po novem letu pa pričnemo s seminarji za zi-darje in betonerje na Obratu gradbenih polizdelkov v Ljubljani.
Povezali smo se tudi s Centrom za izobraževanje pri Gradbeni zbornici ter Republiškim in Okrajnim zavodom za organizacijo proizvodnje v Ljubljani. V pripravah so uvajalni seminarji za novosprejete delavce, »kupno se je vpisalo v razne seminarje 420 članov ko-’ e.c,J® b'10 tudi prijav za tečaj za visokokvalificirane delavce.
Iz vseh teh podatkov je razvidno, da so vsem tistim, ki imajo interes, da izpopolnijo svojo izobrazbo, dane venke možnosti, da nenehno dvigajo svoje strokovno, splošno in družbeno politično raven. Center za izobraževanje pri podjetju »GRADIS« si je določil velike na-toge in ob sodelovanju vseh članov kolektiva bodo re-zuttati na področju kadrovske politike brez dvoma večji, kajti cilj dobre kadrovske politike je, da se v boljšo organizacijo dvigne produktivnost dela in se s tem ustvarjajo tudi boljši življeniski pogoji.
Lojze Cepuš
GRADISOV VESTNIK * Stran 6