Izhajajo vsako jutro. Veljajo do konca leta 1918 20 K. Za četrt leta K 10'—. Mesečno K 3-50. Posamezna številka 20 v. Oglasi po dogovoru. Uredništvo in upravništvo je v „Zadružni tiskarni“, Dunajska cesta št. 7. Telefona št. 130. Uredništvo Je strankam na razpolago od 6—7. ure zvečer. Št. 65. V Ljubljani, torek dne 17. septembra 1918. Leto I. Avstrijsko volno poročilo. Pred italijansko ofenzivo. Dunaj, 15. septembra. (K. u.) Uradno. Na italijanskem bojišču zelo živahno delovanje artiljerije, poizvedovalnih čet in letalcev. Dunaj, 16. septembra. (K. u.) Uradno. Pri Moii in na Monte Cimone so bile zavrnjene sovražne patrulje. Na Sedmih občinah se je izjalovilo več italijanskih sunkov. V Dolini Brente je potisnil sovražnik našo črto bojnih straž nekoliko nazaj. Na albanskem Primorju so Italijani zaman poskušali zopet iztrgati nam pridobljeni prostor zadnjih dni. Šef. gen. štaba. * Amerikance nad Reko. Dunaj, 16. septembra. Iz mornariške sekcije vojnega ministrstva javljajo: Dne 15. septembra opoldne je poizkušal amerikanski aeroplan vohuniti nad vojnimi napravami nad Reko. Sprejele so ga obrambne baterije in sestrelile iz velike višine. Letalo je padlo v plamen zavito. Ostanke so spravili na varno. * * * Italijansko uradno poročilo. 14. septembra. V gorovju in vzdolž Piave je naš učinkovit ogenj povzročil požare- Na hribu Comu in v okolišu Grappe so bili z ognjem gladko zavrnjeni sovražni oddelki, ki so se v varstvu artilje-rijskega ognja skušali približati našim črtam. X „Nas tie zadene nobena krivda!“ Milanski „Secolo“ pripoveduje prav zanimive stvari o laški ofenzivi 1. 1916. „Ko je sle dila za centralne države zmaga za zmago, je pričakovala antanta mirovnega predloga, na katerega ne bi bila mogla odgovoriti: ne, če ne bi bilo nobenega pota, da se stvar predrugači. A kje naj bi bila ta pot? To je bilo mogoče le na laški fronti. Da bi pa prišli Lahi do Trsta, za to so bili preslabi; pomagati bi bili morali zavezniki. Lloyd George je bil za pomoč in je šel sam v Rim. Sonnino je.pa pomoč menda odklonil, ker ni hotel nič odjenjati. Njegova misel je bila, naj Italija vodi svojo vojsko sama in je odklonil pomoč velikih zaveznikov, kakor odklanja sedaj pomoč malih (Jugoslovanov itd.). Ko je Lloyd George zvedel oktobra 1917 za laški poraz, je vzkliknil: „Nas ne zadene nobena krivdaI“ Jugoslavijo priznavajo. London, 16. septembra. Italija je sporočila vladam antante, da se strinja z gibanjem jugoslovanskih plemen za združitev in osamosvojitev. Kot začetek jugoslovanske armade hoče ustanoviti močno jugoslovansko legijo. Nemško vojno poročilo. Nadaljevanje ofenzive. — Nemci so metali bombe na Pariz, Večerno poročilo. Berolin, 14. septembra. (K. u.) Uradno. Pri Havrincourtu krajevni boji. Med Ailetto in Aisno so se izjalovili močni napadi sovražnika. Med Mozo in Mozeio tudi danes miren dan. Berolin, 15. septembra. (K. u.) Uradno. Vojna skupina kraljeviča Ruprechta. Ob obeh straneh kanala La Bassee smo zavrnili sovražne napade. Pri Havrincourtu so Angleži danes znova napadli. Prvi naval nas je potisnil na vzhodni rob kraja. Čez dan večkrat ponovljeni napadi so se zrušili v našem ognju. Po srditem večurnem artiljerijskem ognju so prešle naše divizije k protinapadu, v katerem smo sovražniku zopet iztrgali zavzete pozicije. Sovražnik je imel v teh bojih ogromne izgube. Ujeli smo nad 100 Angležev. Vojna skupina general, polkovnika von Boehna. Močnejši artiljerijski boji. Sovražni sunki ob potoku Quignon so bili zavrnjen'. Vojna skupina nemškega cesarjeviča. Armada generala v. Carlowitza je bila med Ailetto in Aisno zopet v težkem boju. Po večurni topniški pripravi so Francozi zjutraj znova napadli z močnimi silami. Ob obeh straneh Ailette so jih odbili hanoveranski in brunšviški polki. Brandenburžani in gardni polki, ki že devet dni stoje v boju, so tudi včeraj v bližinskem boju zavrnili ljute francoske napade, ojačene s topniškim ognjem in minami. Sovražnik je izvedel sunek preko višin pri Lafauxu proti Allemontu. Naš protinapad je ustavil sovražnikovo prodiranje. Med Sancyjem se je sovražni naval zrušil pred našimi črtami. Južno Aisne so napadli Francozi večinoma s senegalskimi zamorci med Revillonom in Romainom. Kljub težkim izgubam, ki jih je imel dopoldne, je sovražnik v popoldanskih urah navalil v novih napadih. Tudi ti napadi niso imeli uspeha. Vojna skupina generala von Gallwitza. Na obeh straneh ceste Verdun-Etain so se ponesrečili sovražni napadi. Med Cotes Lorraines in Mozeio manjši boji pred našimi novimi črtami. Sovražnik, ki se je posluževal oklopnih vozov, je bil zavrnjen. V zračnem boju smo sestrelili včeraj 9 sovražnih balonov in 46 letal. Večerno poročilo. Berolin, 15. septembra. (K. p.) Uradno. Nobenih večjih bojev. Zavrnili smo sovražne delne napade pri Havrincourtu in med Ailetto ter Aisno. Boji na predbojišču med Cotes Lorrdines in Mozelio. Berolin, 16. septembra. (K. u.) Uradno. Vojna skupina prestolonaslednika Ruprehta in generalnega polkovnika von Boehna. V dolini Lyse in južno kanala La Bassee smo uspešno izvedli pbdvzetja. Med Havrincourtom in Epehy zgodaj zjutraj silen artiljerijski boj, ki so mu pri in južno Hav-rincourta sledili delni napadi. Sovražnik je bil zavrnjen. Čez dan je ostalo bojno delovanje v zmernih mejah. Severovzhodno Vermanda, ob gozdu Holusu in pri Essigny le Grand infaiiterijski spopadi. Vojna skupina nemškega cesarjeviča. Silni delni boji med Ailetto in Aisno. Po brezuspešnih sunkih zgodaj zjutraj je sovražnik zvečer ponovno navalil v napadu. V splošnem je bil zavrnjen. Mesto, kjer je vdrl v bojih prejšnjih dni, je nekoliko razširil in se je ustalil na južnem delu Vailly. Med Aisno in Veslo je ostala infanterija nedelavna. Očistili smo mala francoska gnezda izza bojev s 14. septembra. Vojna skupina generala von Gallwitza. Od Cotes Lorraines do Mozele je zvečer artiljerijski boj začasno oživel. Pred novimi postojankami so se razvili večkrat silni infanterijski spopadi, v katerih smo dobili ujetnikov. Zvečer je ostal sovražnik nekako na črti Fresnes—St. Hilaire—Haumont—Rembercourt in ob gozdu Rappes. Vojna skupina vojvoda Albrechta. Sunki sovražnika na lotaringijski fronti so bili zavrnjeni. * Kot povračilo za nadaljevano bombardiranje nemških mest je vrgla skupina bombnih letalcev preteklo noč na Pariz 22.000 kg bomb. Včeraj smo sestrelili 24 sovražnih letal in 15 priklenjenih balonov. von Ludendorff. PodVodna vojska. Berolin, 16. septembra. (Uradno.) Na severnem bojišču so naši podmorski čolni pogreznili nadaljnjih 8000 ton. Šef admir. štaba. * * d Prave garancije za mir. Ženeva, 15. septembra. Bracke objavlja v „Humanite“ zanimiv članek pod naslovom „Soci-jalizem in mir“. Wilsonovo mirovno formulo za jedino pravo, obrača se pa proti od antante zahtevanim garancijam, ki obstojajo v tem, da se odstopijo teritoriji, plača vojno odškodnino itd. Bracke pravi, da je treba, iskati novih garancij, ker so omenjene le kal novih vojn. Zveza narodov smatra Bracke za najučinkovitejšo garancijo bodočega miru. Čas za mir in za ustanovitev zveze narodov se mu zdi najprikladnejši takrat, ko bo imperializem onemogel. Bracke pravi, da tega imperializma ne vidi samo v nemškem taboru. * Mirovno gibanje na Angleškem. Kodanj, 15 septembra. Ve’iko zanimanje vzbuja članek „Daily Maila“, ki ugotavlja, da se na Angleškem mirovni pokret vedno bolj krepi; deželo prepravljajo letaki, ki poživljajo prebivalstvo, naj se podpišejo na izjavah ljudskih mno-žič, ki naj svedočijo soglasje ljudstva z Lansdow-nejem. Naravnost pozornost vzbujajoče mirovno gibanje pa se širi med delavstvom in strokovnimi or ganizacijami. Vsporedno s tem gre mirovna struja med angleško armado. V tem pogledu je zelo značilen članek v „Nation“, ki priča, da je zdaj lord Lansdowne edini pupularni angleški državnik v angleški vojni. Dunaj, 15. septembra. Po zasebnih poročilih iz Londona je neposredno pričakovati nove energične mirovne akcije Lansdownea. Lansdowne hoče počakati le še Lloyd Georgeovega govora. Da[ je že razumeti Cecilu in Lloyd Georgeu, da pričakuje angleško ljudstvo spravljivih in odkritosrčnih razprav o Solfovih izjavah. Burianov govor bo najbrže smer, ki jo zastopa Lansdowne, še ojačil, da bo Lansdowne ostreje nastopil proti angleškim državnikom. Seveda se verojetnost teh poročil dozdaj na Dunaju še ne da kontrolirati. Poljaki v Ameriki. Amsterdam, 15. septembra. Iz Njujorka se poroča: V državi Michigan se je vršilo politično- nacijonalno zborovanje, ki se ga je udeležilo 1000 zastopnikov več kot 4 milijonov Poljakov v Združenih državah. Shod se je pečal z določitvijo sredstev, s katerim bi mogli Poljaki podpirati Ameriko in antanto. . Portugalska pomaga. Lizbona, 16. septembra. Portugalska vlada je prošnji generala Pershinga ustregla in mu dala na razpolago več tisoč delavcev, da bo mogel pritegniti toliko več amerikanskih vojakov na fronto. Španska ostane nevtralna. Ženeva, 16. septembra. Zadnja španska nota zagovarja stališče španskih koristi ostreje nego v prejšnjih notah, vendar španska vlada ne misli na spremembo v nevtralnosti Španske. Še manj pa misli po izjavi španskega vojnega ministra na prelom odnošajev z Nemčijo. Vlada bo v najkrajšem času podala javnost pomirjajoče pojasnilo. Avstrijski mirovni predlog. Avstrijska vlada je bržkone v sporazumu z nemško razposlala vladam vojskujočih se držav^ preko nevtralnih'zastopnikov noto, iz katere povzemamo le najvažnejše podatke : Odkar so stavile centralne vlasti svojo prvo mirovno ponudbo 1. 1916. v decembru, mirovno vprašanje ni prešlo več z dnevnega reda. Vsled vedno menjajočega se političnega in vojaškega /položaja pa ni prišlo do nikakih rezultatov; edini rezultat je ta, da so se nasprotstva nekoliko ublažila. Mirovno gibanje je brez dvoma povsod zelo narastlo. Pretirane zahteve so znatno ublažili. V odgovoru aliirancev na Wilsonovo noto so zahtevali n. pr. še razdelitev Avstrije, dočim je izjavil Balfour v angleški zbornici, da mora Avstrija svoje probleme sama rešiti. Ravno tako je izjavil Balfour, da antanta ne namerava ustanoviti na levem bregu Rena samostojne države. Se mnogo bolj so se zbližala stališča zaradi podlag, na katerih bodi osnovan bodoči mir (raz-oroženje in zveza narodov). Zato ni dvoma, da se je gibanje za sporazumen mir zelo okrepilo.' Do pravega cilja pa to gibanje ni dovedlo zaradi tega, ker se državniki niso razgovarjali neposredno. Zaradi tega je potreba iskati drugo metodo, ki bi omogočila zastopnikom vlad neposredne razgovore. Zastopniki vlad naj bi določili glavne principe miru in naj bi se zedinili o tem, kako bi se dali ti principi uveljaviti z ozirom na posamezne vojskujoče se države. Dokler bi trajali ti popolnoma neobvezni razgovori, naj bi se vojskovanje nadaljevalo. Ti razgovori bi morda le pomagali najti pot do sporažuma. Nato sledi predlog, katerega smo že priobčili v zadnji številki. Predno izpregovorimo o predlogu kaj več, je treba počakati, kakšen odmev bo našel pri naših nasprotnikih. Za enkrat želimo v interesu miru predlogu najboljši uspeh. Utemeljevanje predloga. V utemeljevanju svojega predloga na nevtralne države pravi vlada: „C. in kr. vlada se zaveda, da je pot dolga in težavna, ki naj dovede narode do miru, toda naša dolžnost je, da stopimo na pot pogajanj. Čeprav še danes nekateri odgovorni faktorji mislijo, da se bo dalo nasprotnike uničiti z vojaško silo, vendar ni dvoma, da bi tak boj trajal še zelo dolgo. Posledice take politike ne bi bilo mogoče več popraviti. Zato predlaga monarhija znova, da se prično direktni razgovori s sovražniki. * Nota v inozemstvu. Simpatije pri nevtralcih. — „Zanimiv feuille-ton“. — Niti odgovora ne bo? — Brez demokratizacije ne gre. Dunaj, 16. septembra. Zunajno ministrstvo je dostavilo papeževemu nunciju monsignoru Val-fre di Bonzo noto, kateri prilaga mirovni predlog, stavljen vojujočim državam. V noti izvaja vlada, da ponavlja sedaj svoj predlog z dne 12. decembra 1916, ker jo vodi čut spravljivosti in ker želi, da po štirih letih gorja pride vse zadovoljujoč konec. Pri tem se spominja vlada ganljivega poziva, ki ga je papež bil naslovil na obe stranki in ves svet, naj bo konec vojni. Vlada je uver-jena, da je sveti oče tudi sedaj prežet te želje ter trdno upa, da bo spremljal njen korak s simpatijo in izvajal svoj vpliv, ki ga priznava ves svet. Berolin, 16. septembra, S pristojne strani prihaja sledeče kratkp poročilo: Avstro ogrska vlada je obvestila nemško vlado, da razpošlje noto. Nemška vlada spremlja ta korak s simpatijami in pričakuje rezultata z velikim zanimanjem. Sicer pa je nemško stališče označil kancler s svojimi izjavami. Berolin, 16. septembra. Mirovna nota grofa Buriana je bjla na tukajšnjih uradnih mestih znana, ne pa političnim krogom. Treba je ločiti uradne kroge od političnih. Levičarji so jo ugodno sprejeli, vendar tudi ti pričakujejo le taktičen uspeh. Berolin, 16. septembra. Časopisi ne stavijo v uspeh avstro-ogrske note prevelikega upanja in izražajo bojazen, da bo povod le še večjih vojnih naporov s strani antante, ker se lahko tolmači kot slabost. — „Vossische Zeitung“ pravi: „Vsekakor gre za dejanje, ki naj bo odgovorna zanj Avstro-ogrska. Mi . ne smatramo koraka, ki ga je tu napravila Avstro-ogrska, z namenom, da bi prišla do miru, niti za novega, niti za posebnega, temveč za nevarnega. — „Börsenkürier“ pravi: „Mi bi radi slišali, da so dunajski vladi znana dejstva, ki opravičujejo mirovni optimizem. Ravno tako malo poznamo vsebino predlogov, od katerih pričakujejo sestavljale! note ugodnega učinkovanja na nasprotnike in pritrditve zaveznikov.“ — „Norddeutsche Alig. Zeitung“ piše: „Odmev, ki ga je našla včeraj objavljena nota Avstro-ogrske na vlade vseh držav nemškem časopisja, je nov dokaz za že večkrat izpričano resno pripravljenost našega ljudstva za mir. Ta korak našega zaveznika je našel v Nemčiji polno umevanje in je v duhu zavezniških držav in ljudstev. Dasi se tu pa tam dvomi nad tem korakom, vendar ne spremeni nič na pripravljenosti nemške vlade, udeležiti se razgovorov, ki naj bi se začeli na predlog Avstro-ogrske. Berolin, 16. septembra. Listi javljajo, da je državni kancler grof Hertling včeraj opoldne sprejel voditelje strank večine, da jim obrazloži z objavo avstrijskega mirovnega predloga nastali položaj. Drž. kancler je nato konferiral s tajnikoma Hintzejem in Wallraffom poltretjo uro. Danes namerava poklicati voditelje strank, ki ne pripadajo vladni večini. Berolin, 16. septembra. „Nordd. Allgemeine Ztg.“ piše: Drž. kancler grof Hertling je sprejel poslanca grofa Westarja in nato dr. Stresemanna. Potem je razpravljal z drž. tajniki Wallraffom, grofom Rödernom in Hintzejem. Bukarešta, 15 septembra. Rumunski listi pozdravljajo noto soglasno kot nov dokaz miroljubnosti monarhije. Ženeva, 16. septembra. Avstro-ogrska mirovna nota, ki so jo po vsej Švici z lepaki objavili, je izzvala povsod živahno simpatijo. Splošno pa ne prisojajo noti posebnega pomena. Pravijo, da je — zanimiv feuilleton. Bern, 16. septembra. Avstro-ogrski mirovni noti pritrjujejo, a dobro informirani politični krogi poudarjajo, da bi imela le takrat nade za uspeh, če bi se parlamenti v Avstriji in Nemčiji takoj sestali in če bi se z ljudske tribune priznalo, da je ugodeno glavni zahtevi in pogoju mira, namreč da je izvedena demokratizacija osrednjih držav. Ženeva, 16. septembra. Francoski tisk doslej še ni sprejel Burianove note. Tu menijo, da ni dvomiti, da bo ta korak čisto brez uspeha. Temu je krivo vojno razpoloženje Amerikancev. Gotovo je, da se bo antanta rogala dunajski noti. Vlade menda sploh ne odgovore. Stockholm, 15 septembra- Dunajska nota, za katero so zaznali tukaj popoldne, je pobudila tu silno zanimanje. Ona tvori predmet razgovora. Kolporterjem so trgali časnike, ki so objavili Burianovo sliko, časnike dobesedno iz rok. Stockholm, 16. septembra. Konservativni „Dagbladet“ upa, da stori predlog avstrijske vlade konec brezmiselnemu morenju. Kakor še nikoli pričakuje svet napeto odgovora na noto. Sedaj se pokaže, hoče li antanta res sporazumen mir ali ne. Liberalni „Dagens Nyheter“ mislijo, da bi razprava oko v oko pokazala, da nasprotja niso nepremostljiva. Seveda so nade za sporazum še slabe. Rusija. Generalni štab boljševlkov. Kodanj, 15. septembra. „Izvestija“ javljajo, da se je boljševiški generalni štab preselil iz Perma v Argamas v nižjenovgorodski guberniji. Nova faza v boju proti Cehoslovakom. Stockholm, 15. septembra. „Izvestija“ poročajo, da je boj proti Ćehoslovakom stopil v nov štadij, ker je vrgla sovjetska vlada 600.000 rdečih gardistov na češkoslovaško fronto. Foch je izrazil prepričanje, da je bila Cehoslovakom zadnja ura in da se bo zdaj posrečilo, odločilno jih premagati. Kodanj, 15. septembra. Ljudski komisar Kamenev je imel te dni govor v moskovskem sovjetu, v katerem je pojasnjeval, kakor poroča „Zarja Rossij“, položaj na Čehoslovaški fronti. Med drugim je izvajal: Na podlagi došlih poročil morem ugotoviti, da so vse vojaške priprave rdečih gard dokončane. Naše armade so začele prodirati. Vse zapreke so odstranjene. Upamo, da bomo že v bližnjem času zasedli celo vrsto mest ob Volgi. Južno od Onege in Dvine smo vrgli Angleže nazaj in jih prisilili, da so umaknili ladje, ki so se nahajale v izlivu Onege. Razpoloženje rdečih gard je izborno, kajti atentat na Lenina je srd rdečih gard proti antanti podžgal, in se bore s sovražniki revolucije kakor levi. Angleži, ki se nahajajo na Murmanskem in Koli, se morejo tam držati le do prvega mraza. Močni so ie toliko časa, dokler dobivajo podporo iz Angleškega. Ker pa severna pristanišča zamrz- I t nejo, morajo Angleži v Arhengelsku obtičati. Iz tega vzroka se hočejo združiti s Čehosiovaki in napraviti novo, od severa do juga Rusije segajočo fronto. Ako se nam posreči zasesti strate-gično č;to Jekaterinograd-Simbirsk, zaidejo Angleži v past in so od vseh strani z revolucijonar-nimi četami obkoljeni. Trdno sem prepričan, da se more to zgoditi, zaradi česar gledam z optimizmom v bodočnost. Anglija se boji ruskih socialistov. Kodanj, 16. septembra. Ruska socialista Aselrod in Rušanov, ki se mudita v Stockholmu in hočeta na interaliirano konferenco socialistov ki se vrši 17. t. m. v Londonu, nista dobila od angleške vlade potnih listov, češ da Rusija ne spada k aliiarancem. Dasi sta oba socialista naj-vnetejša nasprotnika boljševikov, ne moreta ne na Angleško, ne v Švico, kamor sta se potem hotela napotiti. Srbi revoltirajo. Stockholm, 15. septembra. „SevernajaKom-čena“ izve, da se je pojavil upor med srbskimi vojaki, ki se bojujejo skupaj z antantnimi četami na Murmanskem, ker so se Srbi branili vojskovati se proti Rusom. Angleški poveljnik je dal ustreliti kolovodje pobune. Obenem je odredil ostre represalije proti srbskim četam. Ker so se Srbi nato do skrajnosti razburili, so jih morali umakniti s fronte. * Državna pogodba z Ukrajino glede dobave živil. V Kijevu so podpisali ukrajinski minister Gutnik, avstroogrski poslanik grof Forgach in nemški poslanik baron Mumm pogodbo, ki uravnava gospodarske in finančne razmere z Ukrajino na eni ter Avstro-Ogrsko in Nemčijo na drugi strani do konca gospodarskega leta 1918/19. Po tej pogodbi bo Ukrajina osrednjim državam dobavila določene množine žita, sladkorja i n drugih živil ter surovin ali pa bo izvoz teh dovolila. Najvažnejša ukrajinska živila, posebno žito in sladkor, se bodo plačevala po ukrajinskih domačih cenah. Osrednje (Iržave pa bodo dale Ukrajini veliko množino premoga in izdelkov iz mineralnega olja. Nadalje so se v interesu prometa med Ukrajino in osrednjima državama sklenili dogovor glede železniških tarifov in carine. V zvezi z gospodarskim dogovorom se je sklenila finančna pogodba v višini 1600 milijonov karbovancev, ki zagotavlja Ukrajini valuto osrednjih držav, ki jo potrebuje posebno za nameravano fundiranje svoje lastne valute. Osrednji državi pa dobita potrebna ukrajinska plačilna sredstva. Kurs je 50 karbovancev za 100 K in 85 karbovanpev za 100 mark. Sme se z gotovostjo pričakovati, da bo obširni dogovor, ki se je sklenil po več tednov dolgih, težavnih pogajanjih in upravičenim interesom obeh strank odgovarja, bistveno pripomogel, da se bodo gospodarski odnošaji med Ukrajino ter Avstro-Ogrsko in Nemčijo ugodno razvili. O Jugoslovanskem X vprašanju. V svoji zadnji seji, ki je trajala pozno v noč, se je bavil nemško - nacionalni klub tudi z jugoslovanskim vprašanjem. Poročilo o tem zborovanju pravi med drugim: „Kar se tiče razmerja stranke do sedanje vlade, zahteva klub, da se kar najhitreje razjasne vladne namere zaradi njenih državnopravnih načrtov; češka in slovenska agitacija, ki je prešla čudnim potem vedno bolj v roke duhovščine, vzbuja vedno večje dvome, ali je vlada zmožna, da napravi red v državi. Nemški naciopalci se obračajo zelo ostro proti jugoslovanskemu gibanju in proti ljubljanskemu knezoškofu. Nemški nacionalci ne zavzemajo proti mirnemu in državi zvestemu kmečkemu ljudstvu, čigar sinovi so se pred sovražnikom vedno hrabro borili in državo branili, prav nobenega sovražnega stališča, pač pa smatra nemško-nacionalna stranka vsako podporo jugoslovanskega gibanja za zavezništvo s sovražniki države.“ Stranka je nato sklenila upostaviti poseben odsek, ki se bo bavil izključno “ž jugoslovanskim problemom. * t V „Reichspošti“ beremo: Iz Ljubljane, 13. t. m., javlja korespondenca Herzogova: „Nedavno tajnim svetnikom imenovani tržaški škof Andrej Karlin je imel razgovor z urednikom „Slovenčevim“. Škof Karlin se je dolgo razgovarja! z apostolskim nuncijem Valfre di Bonzom o delavnosti ljubljanskega knezoškofa, zlasti o njegovem pastirskem pismu. „Če Vas bo kdo vprašal po mojem mnenju v tej zadevi,“ — je rekel msgr Karlin — „potem povejte, da je to tudi mnenje nekoga, ki stoji višje od mene: držite vsi s škofom Jegličem in vse bo dobro!“ Msgr Karlin je političen somišljenik dr. Jegličev. Jugoslovanski listi priobčujejo ta razgovor v tem smislu, kakor da odobravata papež oziroma nuncij politično delavnost škofa Jegliča. Kakor je znano, so tudi pri zbiranju podpisov za neodvisno jugoslovansko državo stavili papeža v ospredje. Izjave se začenjejo z zahvalo na papeža, da se poteguje za male narode in nato pristavljajo zahtevo po osvoboditvi izpod tujega jarma in po svobodi v srbsko-hrvaški-slovenski državi na podlagi samoodločbe. Zato je smatralo ljudstvo jugoslovansko deklaracijo za izraz papeževe volje in tako je prišlo do tega, da so matere podpisovale celo za svoje dojenčke.“ Tako slove po jugoslovanskem „Slovencu“ posneto poročilo zgoraj imenovane korespondence. Da so verniki ljubljanske škofije na verskem polju dolžni svojemu pastirju pokorščino, da morajo torej držati ž njim, je za vsakega katolika samo po sebi umevno. Da pa kaže imenovani slovenski list na papeža in na nuncija kot zagovornika političnega programa, da bi imel z jugoslovansko propagando pri materah in dojencih uspeh, ni le značilno ža jugoslovansko agitacijo, ampak je tudi dokaz, da ne smatra svoje stvari med ljudstvom za popolnoma varno, ker se skriva za avtoriteto, ki stoji izven jugoslovanskih krogov.“ Nedeljska „Arbeiter Ztg.“ priočuje članek o jugoslovanskem vprašanju, o katerem pravi list, da ga je nedavno cenzura vsled intervencije vnanjega urada inhibirala, sedaj pa ga je dovolila. Članek je zanimiv zaradi tega, ker nam kaže na kako velike težave zadeva povoljna rešitev jugoslovanskega vprašanja celo v vrstah nemških socialnih demokratov, ki so izmed vseh nemških strank Slovencem še najpravičnejši. Konec članka Slove: „Jugoslovani zahtevajo združitev Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno demokratično državo. Izpolnitev te zahteve je za moment nemogoča, ker bi taka država ločila Avstrijo in Ogrsko od morja in bi bilo treba razbiti dualizem. Zedinenje treh delov jugoslovanskega ljudstva v eno državo bi bilo torej mogoče le po popolni zmagi nad dualizmom in popolni preuredbi medsebojnih razmerij med ljudstvi v Podonavju: taka država bi mogla obstati samo v okviru federacije narodnostnih skupin. Take rešitve pa sedanja grupacija sil ne dovoljuje. Moramo torej računati s tem, da je želja Slovencev po združitvi s hrvaškimi in srbskimi brati za enkrat neizpolnjiva. Okolnost pa, da se jugoslovansko vprašanje za enkrat ne da rešiti popolnoma, nas pa ne odvezuje od dolžnosti, da rešimo to vprašanje vsaj v toliko, kolikor se rešiti da. Mi moramo narediti vsaj to, kar se da napraviti v danih razmerah. Kar se pa da izpeljati že sedaj, je združitev srbsko-hrvaškega ozemlja v avtonomno skupino. To je najmanj, kar moramo narediti, če hočemo srbsko-hrvaško ljudstvo spiijazniti z državnim redom. Srbsko-hrvaško ljudstvo živi v Dalmaciji in v enem delu Istre pod avstrijskim, v Banatu pa pod ogrskim gospodstvom. Na Hrvaškem in Slavoniji uživa tesno avtonomijo pod ogrsko nadvlado, v Bosni in v Hercegovini pa pod vojaškim absolutizmom. Vsled tega razkosanja je ljudstvo onemoglo, da se ne more razvijati, in tu je vir nezadovoljnosti. Združenje srbsko-hrvaških dežel v lastno državo v okviru monarhije še ne bi bilo popolno rešenje jugoslovanskega vprašanja, pač pa bi ustvarilo za srbsko-hrvaško ljudstvo znosne življenske pogoje in bi pokazalo svetu, da more monarhija svoje narode vsaj polagoma dovesti do svobode.“' Nekateri bodo rekli, da so socialisti trezni računarji, drugi jih bodo imenovali „etaparje“. * l^Preša“ piše o seji nemških nacionalcev: „Glavni predmet politične razprave je tvorila jugoslovanska propaganda. Nemške stranke so v skrbi, ker slovanska agitacija v južnih deželah vedno bolj napreduje. Seidler se je tej agitaciji ustavil, sedaj je pa zopet dovoljena. Odkar je izdal knezoškof Jeglič svoje pastirsko pismo, izrablja slovenska duhovščina svoj veliki vpliv na ljudstvo da je pridobi za državnopravne namene Jugoslovanov. Neki slovenski list prinaša izjavo tržaškega škofa dr. Karlina, kakor da je solidaren z ljubljanskim knezoško:om. Če je to res, potem se je postavil tržaški škof v očitno nasprotje z velikim delom svojih diecezanov, izmed katerih je le 24.679 Slovencev.“ Iz domačih listov. „Naprej“, „Slovenec“ in „Slovenski Narod“ se bavijo na uvodnih mestih z mirovno ponudbo c. in kr. vlade. „Slovenec“ je pripisal komentar, katerega je zaklenila cenzura v svojo miznico na veliko radost ali pa žalost gosp. obersta viteza Pogačnika. Po domovini. Profesor Lammasch —za dualizem! Dunajski dopisnik „Az Esta“ je imel razgovor s profesorjem Lammaschem v Solnogradu. Profesor Lammasch je rekel: „Kar se je zadnji čas govorilo o meni, da sodelujem pri izdelavi načrtov za reformo avstrijske ustave, je napačno. Jaz ne igram pri tem nobene vloge- Po mojem mnenju ni nobena rešitev dobra, ki ogrožava ogrske interese. Dualizem smatram še nadalje za mogoč. Tudi za Ogrsko bo dobro, če živi s prenovljeno Avstrijo v državnopravnem razmerju in tudi za Nemčijo bo prav, če se Avstrija preuredi. Jaz mislim pred vsem na decentralizacijo in se ne držim krčevito današnjih kronovinskih mej. Protidokazov slovanskega bloka na potu v Trst ne morem pripoznati. — Delo vsake avstrijske vlade je zelo otežkočeno, ker se Čehi in Jugoslovani branijo sodelovati pri reformi ustave. Čehi pravijo, da je samo mednarodna mirovna konferenca merodajna, da reši češko' vprašanje. Jasno je, da hočejo Čehi s tem le preprečiti, da bi mogli avstrijski državniki izjaviti, da so mali narodi že svobodni. Po mojem mnenju pa nima antanta napram Čehom nikakih obveznostij. Po mednarodnem pravu je nemogoče priznati armado, za katero ne stoji nobena država, kot vojskujočo se oblast“. Z ljubljanske realke. Po Ljubljani se razširjajo zelo zanimive govorice, da je vodstvo tukajšnje višje realke odvzeto ravnatelju Gora in poverjeno profesorju Swobodi. Stvar se nam zdi neverjetna, kajti ravnatelju Gora se po naših informacijah ne more druzega očitati kot to, da se je v svojem uradovanju pokazal pravičnega tudi nasproti Slovencem in dalje da se je zavedal, da spada med njegove naloge verskonravna vzgoja mladine. To seveda raznim Binderjem in njegovim protektorjem ni bilo po volji. O stvari bomo tako v javnosti kakor tudi na pristojnih mestih spregovorili še prav, prav resno besedo! Konec počitniške naselbine „Zatišje“. Leta 1905 je takratni župan ljubljanski Hribar kupil za mestno občino posestvo „Sangrad“, ki je v neposredni bližini Hribarjevega cerkljanskega letovišča. Ta „Sangrad“ je postal počitniška naselbina „Zatišje“, kamor so sicer, nekateri radi hodili v zatišje, samo ne otroci. Samo štirikrat je I služilo Zatišje svojemu namenu. Te dni je mestna i občina prodala to posestvo Ivanu Gregorcu iz Mengša in Josipu Kršmancu s Homca za 47.500 kron. Hrvaški ban — vojni dobičkar. „Reichs-poštin“ zagrebški dopisnik pripoveduje v nedeljski številki sledeče: „Pod vlado enega najbolj nevrednih izmed vseh banov, ki se je bogatil na stroške revnega zagrebškega prebivalstva na ta način, da je zvišal maksimalne cene za mast za več kron pri kilogramu ravno par dni prej, predno so došli na trg pitani prašiči od prašičereje „Slavonija“, pri kateri je Mihalović osebno udeležen. S tem bodo bržkone v zvezi zagrebške govorice, da je ban 20kratni milijonar, dočim prej ni imel znatnega premoženja. Nesmiselna govorica. Vojaške višje oblasti, posebno pa domobransko ministrstvo preplavljajo prošnje, v katerih prosijo svojci vpoklicanih črno-vojnikov za njih oprostitev, ko se obenem odre-kaje prispevku za preživljanje. Take prošnje izvirajo odtod, ker so ljudje napačnega naziranja, da bodo vojaki prišli za nekaj tednov ali celo mesecev v civil, ako se odrečejo svojci postavnemu prispevku za preživljanje. Ta govorica in to naziranje pa je popolnoma napačno. Ravno tako ne dosežejo svojega namena prošnje za oprostitev invalidov, ki so še v vojaški službi, češ da se ne reflektira več na oskrbnino v slučaju oprostitve Prošnje za oprostitev se ugodno rešijo samo v dokazanih nujnih slučajih. Iz državne veterinarske službe. Veterinarski nadzornik Aleksander Staudinger v Trstu je pomaknjen v sedmi činovni razred, višji živino-zdravniki Fridolin Schmidt v Ljutomeru, Ivan Apounig v Št. Vidu na Koroškem, Anton Korošec v Kranju, Ivan Rajer v Krškem, dr. Samuel De-colle v Trstu in Just Rebek v Pazinu pa pridejo v osmi činovni razred. Odlikovanja. Z zlatim zaslužnim križem s krono je odlikovan poštni hlevar gospod Ivan Košenina v Ljubljani. Z oficirskim križem Fran Josipovega reda'z vojno dekoracijo je odlikovan mornariški superijor Ivan Koršič iz Solkana. Poroka. Poročil se je v Trstu Marij Sila z Valerijo Železnikovo. Oba sta dobra znanca tržaškega slovenskega gledališkega občinstva. Smrt v Ljubljanici. V nedeljo popoldne sta se vozila s čolnom po Ljubljanici nad Pru-lami korporal Anton Piber, prideljen skladišču telegrafskega materijala v Ljubljani in 20 let stara hči mesarja Franica Žan. Čoln je prišel v strujo, ki žene v Gruberjev kanal in se je prevrnil ob jezu. Vojaka in dekle so potegnili mrtva iz vode. — V Gradašico je skočila v soboto popoldne v bližini Kolezije postrežnica Lah. Ko so jo potegnili iz vode je bila že mrtva. Umrl je prošt senjskega kapitlja č. g. Josip Žnidaršič, rodom Slovenec. Rojen je bil v Ilirski Bistrici 1. 1844. — Včeraj so pokopali ljubljanskega trgovca Karla Seuniga, ki je bil umrl v soboto zvečer po kratki mučni bolezni. Bil je priljubljen in ugleden mož. — Umrla je gospa Rezka Verovšek, soproga magistralnega računskega revidenta g. Mihe Verovška v Ljubljani. Društvo „Narodna galerija“ ima svoj ustanovni občni zbor v sredo, dne 18. septembra 1.1. ob 7. uri zvečer v dvorani mestnega sveta na mestnem magistratu v Ljubljani. Prijatelji in podporniki umetnosti so vi udno vabljeni. „Südmarka“ na Koroškem. Z „Grazer Tagblatta“ posnemamo: Ker je več slučajev, da so prešla kmetska posestva, ki ;ih družine padlih gospodarjev ne morejo več upravljati, v roke „deželi tujih elementov“, ki ne mislijo gospodariti na pokupljenih kmečkih posestvih, se je ustanovila družba z omejeno zavezo pod vodstvom „Südmarke“, ki naj prepreči tako kupčijo. S tem je ustanovljeno ono mesto, ki je poklicano, zbirati nakupne in prodajne ponudbe posestev in zemljišč ter urediti ponudbe in povpraševanja. Socijailstovskl kongres v Trstu in tržaško vprašanje. Dne 22. t. m. se bo vršila v Trstu skupna konferenca jugoslovanskih in italijanskih socijalistov, da se zaenkrat neobvezno posvetujejo o vprašanju Trsta. Gre za načelo, ali bodi Trst popolnoma svobodno mesto ali v področju kake državne skupine, če pride do političnih sprememb. Kako občujejo na Reki. Tržačan-Italijan, ki se je mudil na Reki, je vprašal enega reških mejnih stražnikov, kedaj odhaja vlak proti Trstu. Govoril je italijanski. Stražnik pa mu je ogorčeno odvrnil, da se na Reki ne govori italijanski in tudi ne hrvatski, temveč madjarski ali nemški, in mu zato tudi ni dal zaprošenega pojasnila. Lopov z ročno granato. Ko je 14 let stari Franc Jevšček iz Škrljev na Primorskem nosil kosilo iz Biteža svojemu očetu, ki je kosil pri Škrljih na svojem posestvu, se je izza nekega zidu dvignila roka in zalučala proti fantu ročno granato. Ta se pred njim razpoči in ga strašno razmesari. Nesrečnega fanta so prepeljali takoj v Gorico v bolnišnico, kjer je drugo jutro podlegel težkim ranam. Nesrečna družina je bivala v begunstvu v Dragatušu na Kranjskem, in je oče s fantom prišel domov, da nekoliko obdela svoje njive in pokosi travnike. Kdo je bil zalučal ročno granato, še ni dognano; rajnik je še izpovedal, da je videl nekega 16 letnega fanta, ki je bil prišel tam proti njemu. Zdravilišče za bolne na pljučih. Deželna skrbstvena komisiia za vračajoče se vojake na Koroškem je poskrbela za zdravilišče bolnim na pljučih. Priredila je grad Tentschach pri Celovcu, ki je bil preje last nekega Angleža, pa je bil za čas vojne zasežen. V tem zdravilišču se zdravi zdaj 78 vojaških oseb (70 vojakov in 8 častnikov), bolnih na pljučih. Napravljene so dvorane za ležišča in je tudi sicer vse potrebno adaptirano. Poleg z ležanjem (na solncu, op. ured.) se zdravijo bolniki tudi z delom. Zavod je pod upravo Rdečega križa za Koroško. Če dekla „hrčkarl“. Antonija Kravosnik, dekla pri Šf. Andražu v Labodski dolini je ukradla sAojemu gospodarju, nekemu trgovću, najmanj II metrov in 10 ostankov blaga, 2 platnena ostanka. 10[špul sukanca, več parov čevljev, celo množino perila i. dr., dalje uhane, prikajeno meso, vseh predmetov skupaj v vrednosti do 2000 K. Dekla je priznala tatvino in bila obsojena na dva meseca ječe. Graščak in njegova svinja. Nedavno je bil pred celovškim sodiščem neki graščak pl. Kna-pitsch, ki je ponudil nekemu kupcu 150 kg. težko svinjo po 35 K kg. žive teže. Kupec je ponudbo odklonil in oderuha ovadil, ki je dobil 5 dni za-ipora. Trboveljska premogokopna družba in delavske plače. Trboveljska družba je izboljšala delavstvu za 40 odstotkov delavske plače. Delavstvo je zahtevalo 100 odstotno zvišanje, a družba je dala samo 40 odstotkov. Nasprotno pa se je vse v konsumnem društvu zvišalo, tako da je delavstvo zopet pri starem. Zelo ugodna letina sladkorne pese. Dunajski listi biležijo, da znaša letošnja letina sladkorne pese 60 milijonov metrskih stotov napram 29 milijonom lani. Z ozirom na tako izredno ugodno letino bo kazalo vsekako nekoliko zvišati količino sladkorja na posamezno osebo. Predvsem pa bo večja produkcija sladkorja prišla v poštev pri izvozu in od eksportnega sladkorja je pri- I čakovati v bodoči kampanji za 3 in pol milijarde kron večjega doneska. Draginjske doklade pritičejo delavcu za ves čas delavne pogodbe. Med čevljarsko zadrugo v Judendorfu in defavci te tvrdke obstoji dogovor, po katerem se plačuje draginjska doklada 300 dni, vojna doklada pa 365 dni v letu, isto-tako doklade za žene in otroke. Neki delavec je zbolel in tvrdka mu je odpovedala službo med boleznijo. Med 14dnevno boleznijo se je tvrdka branila plačati doklade, češ, da so te določene samo za delo. Komisija za pritožbe v Gradcu pa je razsodila, da morajo plačati doklade za ves čas delovnega razmerja, torej tudi med boleznijo. Prostovoljna prodaja postelj, slamnic, žimnic, odej, blazin, kocev, stolov, miz, omar, klavirjev, biljardov, opreme za kopalne sobe, šolskih miz, klopi, tabel, blagovne zbirke, telovadnega orodja itd. se vrši 20. in 21. septembra, eventualno tudi 23. in naslednjega dne od 9. do 12. in od 2. do 5. ure v hiši na Cesarja Jožefa trgu št. 10 v Ljubljani. n—2. Drobiž. Banska kriza. Zagreb, 16. septembra. Hrvatska kriza še ni razrešena. Ban Mihajlovič še ni odstopil, vendar pa je gotovo da pojde. Koalicija bi rada, da bi bila najprej dr. Paleček in dr. Poljak imenovana sekcijskima načelnikoma, potem pa bi odstopil ban. Zamenil bi ga drug pristaš koalicije. Tisza v Zagrebu. Zagreb, 16. septembra. O Tiszi pravijo, da je bil službeno kot husarski polkovnik v Zagrebu, vendar pa je gotovo, da je razpravljal o važnih političnih zadevah. Pred dnevi je bil Tisza pri cesarju. Wekerle pri Cesarju. Dunaj, 16. septembra. Monarh je sprejel Wekerla v avdijenci. Šlo je za notrajno politično situacijo na Ogrskem. Sultan pride. Dunaj, 16. septembra. „Neue F/eie Presse“ je izvedela, da pride koncem septembra turški sultan na Dunaj. Turki so zadovoljni z Nemčijo. Carigrad, 15. septembra. Po telegramih, ki so došli iz Berolina, se je vršil včeraj tukaj mi- j nistrski svet. L