TEDNIK ŠTEV. 30 Ptuj, dne 10. avgusta 1962 CENA 20 riN LeHtiik XV. »Tedirfk« izhaja pod tem skrajšanim ime- nom od 24. nov. 1961 dalje na predloc« ObčHiskHi odborov SZDL Ptuj in Ormož Izdftja >Tednik« lavod s samostojnim finansiranjem Odpovorni urednik: Anton Ranman Uredništvo in oprava Ptnj. Lackova 8 Telefon 156. čekovni račun pri Narodni banki Ptuj št 604-19-1-206 Rokopisov ne vračamo Tiska Mariborska tiskarna Maribor Celoletna naročnina za tuzemstvo ICf^O din, za inozemstvo 1500 din Kot smo poročali v našem listu, so bile v četrtek. 2. avgusta 1.1., v Ptuju najprej skupna in nato ločeni seji občinskih zbo- rov, na katerih je bilo med drugim obravnavano poročilo o gibanju gospodarstva v občini v letošnjem prvem polletju. Glede na tehtnost in aktualnost prinašamo najvažnejše odlomke iz poročila v naslednjem: Gospodarska dejavnost se je v letu 1961, kakor v prvih me- secih letošnjega leta razvijala v bistveno drugačnih pogojih kot v prejšnjih letih. Z izpopolnit- vami in spremembami gospodar- skega sistema, ki so bile uve- ljavljene v letu 1961, naj bi še zlasti dosegli večjo učinkovitost v poslovanju gospodarskih orga- nizacij, povečanje produktivno- sti in akumulativnosti in pa smotrnejšo delitev dohodka. Sprejeti so bili tudi nekateri ukrepi za vskladitev potrošnje z materialnimi možnostmi. Uve- ljavljanje spremenjenih eko- nomskih instrumentov z name- nom, da bi dosegli določeno stabilizacijo gos,podarstva, je zahtevalo od gospodarstva, da išče nova pota, da bi se prilago- dilo sprejetim načelom, in da bi se v spremenjenih pogojih raz- vijalo. Pri tem se je gospodarst- vo srečevalo s precejšnjimi teža- vami. Ne glede na to pa je bila dinamika poslovanja pri večini panog v prvi polovici letošnjega lets. zadovoljiva. Podatki kažejo, da se je pospe- šeni gospodarski razvoj iz prejš- njih let nadaljeval tudi v prvi polovici leta 1962, vendar ne v predvidenem obsegu. Po družbenem planu občine za leto 1962 bi se naj povečal družbeni brutoproizvod v pri- merjavi s preteklim letom za 9,4 %. Ce primerjamo dejanske stopnje porasta posameznih pa- nog s povečanjem, ki ga pred- videva družbeni plan, ugotovi- mo, da zaostajata le gradbeništ- vo in gostinstvo. V gradbeništ- \ni je izpad zaradi daljše zime in deževne podladi. medtem ko je v gostinstvu zmanjšan koli- činski promet za okoli 20 % po- sledica zvišanja cen. Pri 8.4 "o povečanem obsegu proizvodnje oziroma prometa in storitev se je povečalo število povprečno zaposlenih v gostin- stvu od 7.756 v letu 1961 na 8.038 v mesecu majo. to je za Kolektivi bo^do morali poskr- beti, da nastopajoča doba red- nih letnih dopustov ne bo zaiT- la proizvodnje, prometa in sto- ritev. Polletno preseganje lan- ske ravni nas ne more zadovolji- ti, ker bi to imelo posledice za celotno gospodarstvo. Nujno ie zato še nadaljnje in večje stop- njevanje proizvodnje, ker je le tako mogoče nadomestiti izgube v prejšnjih mesecih in se pri- bližati plan-skim nalogam. INDUSTRIJA Po predvidevanju družbenega plana občine Ptuj naj bi bil fi- zični obseg industrijske proiz- vodnje v tem letu za 3,9 % več- ji od leta 1961. V letošnjem pr- vem polletju pa znaša indeks po- rasta fizičnega obsega proizvod- nje 103.4 c^, kar pomeni 50,8 "/o izvršitev letnega plana. V vseh podjetjih je bil dosežen sledeči fizični obseg industrijske proiz- vodnje: Plan 62 6 mes. 62 6 mes. 62 real. 61 6 mes. 61 plan 62 10.3.9 103.4 50.8 Ce primerjamo stopnjo pora- sta industrijske proizvodnje s povečanjem, ki ga predvideva družbeni plan. ugotovimo, da je skupno povečanje zaostalo za predvidenim porastom le za 0.5 ^r. Najbolj zaostajata za pla- nirano ravnijo opekema Zabjak in alkoholna industrija »Peto- via'^ Obe podjetji sta sezonske- ga značaja in proizvajata pred- vsem v drugi polovici leta. Pri ostalih podjetjih razlika med planirano in deseženo stopnjo ni znatna. Največ, to je preko 20 %, je povečala obseg proizvodnje Tovarna avtoopreme v Ptuju Z-Hostajanje proizvodnje skozi vse mesece prvega polletja v od- nosu na 1. polletje 1961 zaznamu- je opekarna Zabjak - 42,8 "/o. Podjetje ima nižjo proizvodnjo prj vseh izdelk h. Na tako gibanje proizvodnje je vplival-a daljša zi- ma in deževno vreme. Znatno za- ostaja za planiranim obsegom proizvodnje tudi podjetje alkohol- ne industrije »Petovia«, in sicer 14 "o. N.3 nižji obseg proizvodnje vpliva predvsem zastoj v potroš- nji alkoholnih pijač, saj je samo gostinstvo naše občine prodalo okrog 20 "/n manj pjač Delno cmejuje proizvodnjo tudi višji prometni davek, ki je povzročil dvig cen in zmanjšanje p^-trošnje Tovarna glin ce m alumin ja, ki s svojo proizvodnjo odločujoče vpliva na skupno industrijsko proizvodnjo v občini, je imela v I. polletju kratkotrajne izpade elektnčne energije. Zaradi izpada električne energije in rekonstruk- cije v mesecu maju in juniju je izpad cca 18.000 ton glmice. Šte- vilo zaposlene delo\'ne s le se je v industrijskih podjetjih povečalo od 3.682 v mesecu januarju 1962 3.712 v maju. kar je več za 30 zaposlenih ali 1.0 "/n manj kot lani v maju, ko je znašalo 3.775 zapo- slenih. KMETIJSTVO Zaradi zredno neugodnih vre- menskih razmer v letošnjem zimskem obdobju računa družbe- ni plan ie s 6,1 "In povečanjem fi- zičnega obsega kmetijske proiz- vodnje. Žita, ki so bila močno pri- zadeta zaradi nenavadno dolge zi- me brez snežne odeje, so po po- mladanskem dognojevanju poka- zala zadovoljive uspehe. Zato pri- čakujemo pridelke, ki jih predvi- deva družbeni plan Občutna pa je bila škoda, ki jo je povzročil mraz oljni repic . Krompir in koruza obetata dober pridelek Zgodnje sorte krompirja so bile močno na- padene od koloradskega hrošča, ponekod pa tudi od krompirjeve plesni. S primerno zaščito krom- pirišč smo pri zgodnj h sortah do- segli povprečno 160 q krompirja na ha. V sadjarstvu smo imeli v letu 1961 na večini površin rekordno sadno letino. Zaradi izmenične rodnosti že družbeni plan predvi- deva letos v primerjavi z 1. 1961 za 30 "/n manjši pridelek. Po do- sedanjih opazovanjih, predvsem še zaradi toče, ki je v začetku meseca julija prizadejala tudi ne- katere naše kraje, ni pričakovati planiranih uspehov. V vinogradm- št\Tj pričakujemo v povprečju enak pridelek, kot v lanskem le- tu. Pridelek bo verjetno višj. po enoti povTšine, vendar je kmetij- ski kombinat skrčil v tem letu cca 40 ha starih nasadov, kar bo vpli- valo na celoten pridelek. Proizvodnja v pogodbenem so- delovanju pri KZ se odvija na 4.845 ha poljedelskih površin in 184 ha nasadov. V primerjavi z lanskim pollet- jem se je površinsko povečal ob- seg sodelovanja pri pšenici za 68.5 "/'o. pri koruzi za 51.9 "/o, pri krompirju za 32,9 "/o, na tra\Tiikih nizirana proizvodnja v sadovnja- kih odvija na enakih površinah za 113.5 " n, medtem ko se orga- kot v lanskem letu, vinogradnn- štvo pa zajema 31,7 "/n manj po- vršin. Pogodbeno sodelovanje se po obsegu zadovoljivo razvija, kako- vostno pa še vedno ne zadovolju- je. Kmetijski tehniki, k so v pre- teklem letu prišli v KZ. niso za- dolženi za določeno proizvodnjo. Njhova akti'.-nost se zaenkrat od- raža samo v nekoliko večji upora- bi rudninskih gnojil in zamenjavi I semen na splošno. Napredovalo je. tudi pogodbeno pitanje živine j Odkup oz zakup zemlje je v, prvem polletju slabo napredovfil, Vse kmetijske organizacije so v prvem polletju najele v zakup 54 ha zemlje, odkupile pa le 12 ha. Če primerjamo prido^bljeni obseg zemljišč s postavko letnega druž- benega plana, ki predvideva, da se bodo zemljišča splošno druž- benega sektorja povečala v tem letu za 1240 ha, ugotavljamo, da smo ta plan dosegli le z 5,3 "o Kmetijske organizacije imajo pri reševanju tega vprašanja precejš- nje težave predvsem v pomanjka- nju finančnih sredstev Kljub pre- cejšnji ponudbi s stran zasebnega sektorja niso mogle odkupiti zemljišč z lastnimi sredstvi. GRADBENIŠTVO v primerjavi z lanskim pollet- nim povprečjem je vrednc-st gradbenih del obravnavanih pod- jetj h v juniju letos dosegla in- deks 100.3 "/n oziroma 230,300.000 din. Pri posameznih podjetjih je bil dosežen v prvem polletju 1962, v tekočih cenah in' tisočih dinarjih naslednji družbeni brutoproizvod: Plan Polletna realiz INDEKS 1962 1961 1962 4:2 4:3 608.800 229.740 250.300 37.9 100,3 Skupno je bilo v tem mesecu v '■ gradbeništvu zaposlenih 335 de- lavcev, kar je več od lanskega mesečnega p>ovprečja k. je zna- šalo 326 in več kot lani v juniju, ko je znašalo število zaposlenih le 298. Pomanjkanje gradbenega mate- riala, ki je b lo v lanskem prvem polletju še občutno, je v celoti prenehalo in se že ugotavlja zni- žanje cen glavnim gradbenim ma- terialom. V primerjavi z lam se je tudi spremenila struktura grad- benih del, ki jih opravlja kolektiv gradbenega podjetja. Medtem, ko je lani odpadlo na gospodarske objekte 30 "/o gradit- ve, se je letošnje razmerje na- 1 gnilo bolj v korist negospodarskih objektov in znaša ob polletju okrog 85 "/n, čeprav se bo po le- tošnjem planu obseg gradbenih del znatno povečal predvsem za- radi investicij v gospodarstvu. Ze samo dva investitorja, to je Pe- rutninarska farma in kmetijski kombinat, imata 780 milijonov din razpoložljivih investicijskih sred- stev, izvajanje del pa sta prevzela podjetje »Gradnje« in Gradiš. Ker bo podjetje »Drava« gradnje, kot So hotel v Ptuju in 32-stanovanj- ski blok, v kratkem končalo, na- stane vprašanje nadaljnje zapo- slitve delovne sile in pa smotrne uporabe v zadnjem času nabavlje- ne mehanizacije. Podjetje bo mo- ralo posvetiti bodočim natečajem posebno skrb. PROMET v prvi polovici letošnjega leta sta podjetje za popravilo voz JZ in Agrotransport Ptuj ustvarila 238,033.00 din prometa. V primer- javi z lanskim polletjem je izka- zan 15,1 *'/n porast ali v primerjavi z letnim družbenim planom 50,6 "/n realizacija. Podjetje za popravilo voz JZ ima težave z rednim plačevanjem računov in s tem v zvezi z naba- vo surovin in materiala. V pollet- ni bilanci izkazijje 31 milijonov din neplačanih računov. TRGOVINA Po predhodnih podatkih je tr- i govina v prvi polovici letošnjega leta ustvarila 3,743.915.000 dn skupnega prometa, to je ze 19,2 V« več kot v enakem razdobju la- ni. Omenjeno povečanje je znatno nad predvidevanim povečanjem skupnega blagovnega prometa po I planu za l?tQ 1962, ki znaša .9.8 I odstotkov Odstopanje polletne realizacije od letnega plana je v tej panog; vsaj za nekatera trgovska podjet- ja razumljivo, saj ustvarja veči- na prebivavstva občine največ de- narnih sredstev ob jesenskem po- spravljanju pridelkov in tako go- tovo vpliva na blagovn- promet v trgovini. Če pregledamo gibanje prometa po posameznih trgovsk-h podjetjih vidimo, da je v znatnem zaosta- janju le podjetje >Vrba«, ki je od 1. 5. 1962 v likvidaciji in je od- stopanje razumljivo. Podjetji' ■'>Sadjarf: in »Slov. gorice« pe sta sezonskega značaja m opravita večino prometa šele v drugi polo- vici leta. Založenost v trgovini z indu- strijskimi izdelki je boljša v pri- merjavi z lanskim polletjem m tudi število def citarn-ih proizvo- dov se je nekoliko zm.snjšalo. Najnovejši gospodarski ukrepi zlasti glede cen in določanja marž bedo zmanjšal' akumulati^most trgov-ne, ki b? morala izpad do- hodkov nadomestit', z boljšim po- slovanjem in iskanjem notranjih rezerv, predvsem z zmanjšanjem poslovnih stroškov m doseganjem nabavnih cen. Čeprav so trgovska podjetja ob p-^Uetnih inventurah zmanjšala r -!<=> nekaterih vrst blaga glede na uredbo o znižanju cen na ra- ven decembra 1961. je pričakova- ti, da bo planirani ohseg blagov- nega prometa za leto 1962 dose- žen. GOSTINSTVO Družbeni plan za I. 1962 pred- videva porast prometa v družbe- nem sektorju gosfrnstva za 12,1 "/o. Polletna realizacija pa kaže, da je bilo v prvih šestih mesecih doseženo le 40.7 "'n planirane vrednosti gostinskih storitev. Čef primerjamo isto razdobje z lan-: skim letom, se je realizacija celo nekoliko zmanjšala. Znatno pa se je znižal fizični obsea gostinskih uslug, predvsem pri alkoholnih pijačah, pa tudi pri hran; m pre- nočitvah. Zmanjšani promet je po vsej verjetnosti posledica zVsanja cen, ki jih je narekoval povečani pro- metni davek, in ostale družbene obveznosti. Nesorazmerno se je v tem razdobju povečalo število za- poslenih. V primerjavi z lanskim polletjem je 18.1 "/n več zaposle- nih, V primerjavi z povprečno za- poslenimi v letu 1961 pa 8,43 "/o. Promet na enega zaposlenega se je v letošnjem polletju zmanjšal v primerja-vi z lanskim polletjem za 11,2 «/o. OBRT v prvem polletju so obrtne go- spodarske organizacije dosegle 1,015.409 din proizvodnje in uslug eli 49,8 "'n letnega plana. To je 29,8 "'n več, kot je bilo doseženo v istem času preteklega leta. To- likšna prekoračitev je v glavnem posled ca višjih cen in ne toliko| večjega obsega proizvodnje in storitev. Najbolj zaostajajo za letnim planom obrtne delavnice na Drav- skem polju, Zveplama in Pekarne -mline. Obrtne delavnice v Cirkov- cah, ki so se osamosvojile iz prejšnjega kovinskega obrata podjetja »Dravinja« Lovrenc, se borijo z organizacijskimi težavami •n prenizkimi obratnimi sredstvi. Podjetje Zveplama ma težave s plasiranjem žveplenega zakada zaradi zastoja v vinski trgovini. Tudi kvaliteta se je poslabšala, Pekame-mlini pa so imele obrat mlin tri mesece v remontu. V zaostajanju za povprečno polletno realizacijo je tudi pod- jetje »Pleskar«, ki ima težave za- radi nizkih obratnih sredstev. Na dan 50. 6. 1962 beleži preko 62 milijonov din dolžnikov ter okrog 20 milijonov dinarjev prekomer- nih zalog uvoženega materiala. (Konec na 2. strani) PRVE PRrffEDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU ( Brigadirsko slavje ob 20-!etnici začetka mladinskih delovnih akcij v Dornavl v okriru ptujskega občinske- ga praznika je bilo v prvih dneh tega tedna že nekaj pri- reditev. V nedeljo, 5. avgusta, je bila v Ptuju otvoritev fila- telistične razstave, v Dornavi pa proslava ob 20-letnici začet- ka mladinskih delovnih akcij. V sredo je bila odprta slikar- ska razstava. Proslava v Dornavi je bila okrajnega pomena in so se na njej zbrali bivši brigadirji s področja celotnega okraja Ma- ribor. Proslavi so prisostvovali zastopniki občin in okraja, predvsem pa zastopniki občine Ptuj-, katere predstavnik, tajnik tov. Ivo Rau. je na proslavi tudi govoril. Rekel je. da je bila proslava združena s proslavljanjem le- tošnjega občinskega praznika — 8. avgusta, ko bo poteklo 20 let od dneva, ko je izkrvavela v junaškem boju z nadraočnim okupatorjem v Mostju v Slo- venskih goricah sloven jegori- ška četa. Podčrtal je pomen proslave v Dornavi. ker je prav v tem kraju mladina vse Slo- venije zasadila prve lopate in krampe za lepšo bodočnost na- šega ljudstva. V Dornavi so se v poletnih mesecih leta 194^ pomerili mladinci in mladinke v prvi večji delovni akciji pri regulaciji Pesnice, da bi s tem nadaljevali tradicijo mladin- skih delovnih akcij, ki so se začele že med narodnoosvobo- dilno vojno. , Pogled na slavnostno tribtmo v Dornavi Mladina se takrat, čeprav brez strojev in posebne meha- nizacije, ni ustrašila postavlje- ne naloge. Izkopala je čez ki- lometer Holgo novo strugo Pe- snice in pri tem delu so mla- dinske delovne brigade izkopa- le, vgradile v nasip in pri za- sipavanju stare struge ponovno prevozile 179 tisoč kubičnih metrov materiala. Mladinska delovna akcija na Pesnici je pomenila začetek na- porov mladine pri gradnji no- vih objektov, ki jih je potre- bovalo naše go«;podarstvo. Ta- koj v naslednjem letu so po- hitele mladinske delovne bri- gade na gradnjo proge Brčko^— B a novici, pozneje na progo Šamac—Sarajevo itd. Vendar vse velike delovne akcije niso bile vse. Mladina se je pove- zovala v manjših lokalnih ak- cijah v vseh krajih države, kjer je bilo potrebno čim hi- treje in čim odločneje prijeti za delo, da bi opravili najnuj- nejše naloge v našem gospo-* darstvu. Mladina je nadaljevala z de- lovnimi akcijami vse do danes, ko še gradi veliko cesto med Jesenicami in Djevdjelijo. in kar bo največji, najpomemb- nejši in najlepši dar mladine Jugoslavije svoji družbeni skup- nosti. Mladinci in mladinke so pri- pravili za proslavo v Dornavi krajši program., potem pa so se razveselili v pesmi, plesu in dobri volji. Slikarska razstava občinskesa praznika Zgodovinsko društvo v Ptuju je priredilo slikarsko razstavo ptujskih akademskih slikarjev, da bi z njo počastilo letošnji občinski praznik, ki je obenem 20-letnica poslednjega boja slo- venjegoriške partizanske sku- pine pri Mostju. Razstavljata le dva slikarja, Lugarič in Mežan. Prvotno je bila razstava širše zasnovana. Pomembna je razstava ne le za- radi svojega umetniškega zna- čaja, ampak tudi zaradi tema- tike, ki jo obravnava večina umetniškin stvariter. Oddelek ljudske revolucije je letos spomladi zaprosil ptuj- ske slikarje, da bi posvetili ne- kaj svoje motivike velikim do- godkom iz naše revolucionarne preteklosti, predvsem iz najtež- jega obdobja domače zgodovi- ne, ko je ljudstvo ptujskega okraja ječalo pod peto nem- škega nacizma. Hvalevredno je dejstvo, da sta se oba napro- šena umetnika Lugarič in Me- žaai vabila odzwala z velikim razumevanjem. Profesor Luga- rič j-; napravil kar sedem olj- natih slik. s katerimi nam je ovekovečil pomembne kraje iz narodnoosvobodilnega boja, profesor Mežan pa je upodobil dva domača motiva in enega gorenjskega. Med Lugaričevimi slikami vi- dimo Cuševo zidanico v Gra- diščaku — partizansko pos Janko leta 1942 v Slovenskih goricah; domačijo političnega komisarja slovenjeg »riške čete — Franca Osojnika, kjer je bilo pravzaprav tudi rojstvo te čete. Zelo lepa je kompozicija partizanov v jami pri Mostju, ^jer se pripravljajo na akcijo. Pokrajina pri Mostju nas spr>- minja na poslednjo partizansko bitko pri Mostju, tudi vsi drugi motivi so ovekovečili z umet- niško močjo kraje pomembnih doeodkov iz narodnoosvobodil- ne?a boja. Več o razstavi bo- mo napisali prihodnjič. Cita- telje našega lista vabimo ua ragJta^flL ____________...... stran 2 ^IDNIK PTUJ. 10. AVGUST 1962 Druio leto immm m\\i Inž. Egon Zoreč Neposredno pred novo setvijo ne bo odveč podt^rtati pomen petletnega kmetijskega progra- ma. V prvih dveh letih tega programa bi moralo namreč kmetijstvo opraviti že veliko nalog. To ni nujno le glede kmetijstva, temveč je velikega F>omena za vse naše gospodar- stvo, za ves naš družbeni razvoj, saj nobena panoga ne napreduje dobro, če zaostaja druga. Uspehi v industriji ne morejo odtehta- ti tis'tega, česar ne opravi kme- tijstvo. O kmetijskih uspehih od- ločamo 7:lasti ob jesenski setvi, ko stremimo za tem, da bi pri- hodnje leto imeli dovolj vsaj najvažnejših pridelkov od žita za kruh do živalsike krme. Ali smo lahko zadovoljni z dosedanjimi uspehi? Ne, nismo. Upoštevajmo samo živinorejo, ki se nikakor ni zadovoljujoče raz- vijala. Tudi pridelki nikakor ni- so zadovoljivi. Naj omenim sa- mo žito in okopavine. Glede ko- ruze sicer še ne bi mogli dajati končne ocene, vendar se že vi- di, da pridelek najbrž ne bo naj- boljši. Rast je v hladnem obdob- ju precej zaostala. Na koruzi pa sloni v precejšnji meri izvoz kmetijsikega blaga, pa tudi živi- noreja. K0't vemo, bi morali vsa- ko naslednje leto sedanjega pet- letnega načrta pridelati pov- prečno za 9,3 odst. več koruze. Leta 1963 bi naj znašal sikupni pridelek že 9,500.000 ton (v zvez- nem merilu). Vedno znova tudi poudarjamo, da mora živinoreja hitreje napredovati. Zadnje leto načrta bi morala znašati prireja vseh vrst mesa 1,030.000 ton, mleka 4,300.000 ton in jajc 3 mi- lijarde 300 milijonov kosov. To pomeni, da bi morali v tem letu pridelati glede na leto 1960 za 58 odst. več mesa, za 63 odst. več m>ka in za 94 odst. več jajc. Prednje nam nalaga, da skrb- no pregledamo letošnji obračun kmetijskih uspehov in neuspe- hov ter vložimo vse sile v priza- devanje, da bi odpravili ovire, da bi bilo prihodnje leto bolj usD^šno. '"'"'ežave so predvsem v živino- reji. Razmah živinoreje je za- gotovljen, če je dovolj primerne, predvsem beljakovinaste krme. ki pa mora biti seveda poceni. Investicijski programi ter dolo- čena posojila za obsežno graditev velikih tovarn krmil v državi pa so se kom-a letos začele uresni- čevati. Znana beljakovinasta rastlina «oja se pri nas le počasd uvaja. Ob koncu preteklega načrta bi morali pridelki te rastline zna- šati letno nad 400.000 ton. Tudi sončnic bi morali pridelati 150.000 ton. V zvezi z razvojem živinoreje je pomembno tudi pridelovanje sladkorne pese, kar tudi zelo počasi povečujemo. Gre torej za skladno sodelova- nje poljedelstva in živinoreje. Živinoreje seveda doslej ni zadr- ževalo samo poljedelstvo. V tem pogledu .<:o zlasti važne razme- re na tržišču. Razmerje med ce- nami blaga iz iivinoreje in dru- gih kmetijskih panog, kakor tu- di med v sorazmerju s cenami industrijskega bla^a ni bilo tak- šno, da bi se živinoreja razvi- jala tako, kakor je začrtano v kmetijskem načrtu. Zato lahko vprašamo, ali bo možno ob kon- cu leta 1965 prirediti tako velike količine mleka, mesa kot je predvideno v načrtu, če ne bomo odpravili ovir, ki zadržujejo raz- voj živinoreje. Res je pa tudi, da so zagotov- ljeni vsi poglavitni pogoji zi izipolnit^^v velikiih km€tij'9kih nalog do 1. 1965. Osnovna sred- stva v kmetijstvu bodo hitrejši naraščala in urejanje našega ce- lotnega gospodarstva te*e ugo- dno. 680 milijard sredstev za no- va osnovna «red»tva v kmetij- stvu moramo smotrno naložiti. Leta 1965 bo v kmetijatvu ie okrog 70.000 traktorjev ali 34.000 več kot sedaj, 9.000 kombaijnov ali 3.000 več kot sedaj, s sodob- nimi stroji pa bo mogoče orga*- nizirano obdifelati do 3 milijone hektarov njiv. Hitrejši razvoj kmetijstva bo omogočil tudi napredek s kme- tijstvom povezanih panog, n. pr. živilske industrije, induiS'tri- je kmetijskih strojev, gradnjo cest n« kmetijskih področjih in drugega. PTUJ Na zadnji seji občinskopa ljudskega odbora Ptuj, 2. avgu- sta 1.1.. jc bil imenovan zft upravnika zavoda za vzdrževa- nje občinskih cest lov. Jože Stumbcrgi^r. Na ločenih sejali obeh zbo- rov občinskega ljudskega otlbo- ra Ptuj v četrtek, 2. avgusta 1.1., so bile priključene neka- tere manjše šole sosednjim viš- je organiziranim šolam. Tako je bila i)riključena osnovna šola (rrajona k osnovni šoli Franca Osojnika; v Ptuju; osnovna šola (iruškovje osnov- ni šoli Fodlehuik: osnovna šola Naraplje osnovni šoli Majš- perk: osnovne šole Sela osnov- ni šoli Videm. Kot posebna točka je bilo ob- ravnavanje pripojitve tovarne močnih krmil ])odjetju »Perut- nina« Ptuj. Predlog je bil spre- jet. Zbora sta tudi dopolnila odloke o uvedbi krajevnega prispevka za 1. rekonstrukcijo in gradnjo cest IV. reda občine Ptuj, 2. gradnjo kultuinega do- ma t Cirkulanah. 5. ureditev pokopališča v Markovcih. 4. ureditev prosvetne dvorane v Spuhlji, 5. ureditev pokopališča v Vidmu. Na isti seji je bila uvedena prisilna likvidacija trgovskega podjetja >Vrba«. Zbora sta v 5. totki dnevne- ga reda sprejela predlog spre- membe pravil o razpolaganju s skupnimi rezervami gospodar- skih organizacij, v naslednji točki pa sta zbora sprejela ustrezne sklepe o zadolžitvi občine Ptuj v zvezi z gradnjo perutninarske farme v višini 19,658.000 dinarjev, v zvezi z najemom obratnih sredstev za race v višini 168.500.000 dinar- jev ter v zvezi z najemom obratnih sredstev za brojlerje v višiiij 17.500.000 dinarjev. Na predlog sveta za finance sta zbora dalje sprejela poro- štvo nad posojilom Kmetijske- ga kombinata, ki gn najema za obnovo vinogradov v višini 186.777.500 dinarjev, dalje za I posojilo v znesku 18.409.000 di- narjev, ki ga najema za pre- vedbo živine, dalje za posojilo v znesku 96.324.000 dinarjev za udeležbe pri posojilili za že na- vedena posojila, dalje za poso- jilo za gradnjo farme bekonov v višini 1.454.685.000 dinarjev ter še 45.640.550 din za garan- cijski polog. Po tem programu gradnje farme bekonov bodo v novi farmi letno proizvedli 47.000 bekonov ter ustrezno število plemenskih svinj za pro- izvodnjo naraščaja. Sprejetih je bilo še nekaj drugih poroštev na posoiili, med drugimi poroštvo nad po- sojilom Ptujskega vodovoda in kanalizacije v višini 10.000.000 dinarjev za ^adnjo vodovoda in kanalizacije v Ptuju. V naslednji točki je bilo ob- seženo obravnavanje pripojitve novega ptujskega hotela Go- stinskemu podjetju :»Haloški biser«. Organi upravljanja pri >Haloškem biseru« so bili pri- pravljeni prevzeti hotel le pod določenimi pogoji. 11. točka dnevnega reda lo- čenih sej je obsegala razpravo o ustanovitvi komunalne skup- nosti socialnega zavarovanja za občini Ptuj in Ormož, ker bi po sklepu Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje naj ime- novani občini ustanovili svojo posebno skupnost socialnega zavarovanja zaradi nizkih oseb- nih dohodkov na njunem fK>d- ročju. S tem v zvezi je bil sprejet sklep, da se t prvi vrsti insistira na vključitvi občine Ptuj v komunalno skupnost so- cialnega zavarovanja v Mari- boru in da se šele v podrejeni vrsti, kolikor občine, ki bodo , tvorile skupnost v Mariboru, na , to ne bi pristale, ustanovi po- . sebna skupnost za ti dve ob- ^ čini. Na ločenih sejah zborov je bilo tudi obravnavano stanje t ptujskem podjetju >Pleskar<. Svet za družbeni plan in finan- ce je t tem pogledu pripravil posebno poročilo, ki je po- drobno analiziralo stanje v tem podjetju. Svet je predlagal ne- katere ukrepe, katerih izvrši- tev bi najverjetneje pomenila rešitev odprtih vprašanj pod- ^ jetja. Tako bi naj čimprej ime- _l novali direktorja, nastavili pri- mernega računovodjo ter pod- jetju naložili opozorilo in za- . ntevo, da v določenem roku ^ odpravi slabosti in pomanjklji- vosti, ki so še v podjetju. Dobro vložen dinar Jeruzalem V perspektivnem planu za ob- dobje 1961-1965 je med drugimi ukrepi za uravnovešenje zunanje- trgovinske bilance podčrten hi- trejši razvoj inozemskega turiz- ma. Prav gotovo so prav v turiz- mu velike možnosti z-a povečanje deviznega priliva in to prav iz tis- tih držav, s katerimi imamo pri- jateljske trgovinske odnose. Tu- rizem sodi pri nas zadnje čase med intenzivne panoge gospodar- j stva, saj je v poslednjih letih za- čel ustvarjati visoko stopnjo po- rasta deviznega priliva ter ima vse možnosti, da to tendenco za- drži tudi v naprej. Ta gospodar- ska aktivnost turizma pa je zna- čilna tudi za druge evropske tu- ristične dežele. Razen tega pa spada turizem tudi med tiste go- spodarske panoge, kr. ustvarjajo visok devizni učinek, ker se te devize pridobijo z majhnimi izdat- ki, zato lahko rečemo, da je sko- raj ves bruto dohodek hkrati tu- di neto devizni dohodek. Devizni priliv iz turizma pri nas se je v vsem obdobju ustvarjal pod zelo ugodnimi pogoji. Rentabilnost ustvarjenih deviz v turizmu, ki ga dosežemo v pri- merjavi z vloženimi investicijami, kaže velike prednosti pred inve- , sticijskimi vlaganji v druge go- spodarske panoge. Devizni učinek vloženih sredstev v gostinstvo in turizem je znatno nad učinkom ki ga dajejo vložena sredstva \ j industriji in rudarstvu. Vse to nalage, da se tudi v Or-| možu v tem pogledu nekaj ukre- ne. Tod so lepi kraji s prelepo okolico: Hajndl, Kog, Jeruzalem. Tudi s preureditvijo vsaj enega gostinskega lokala v Ormožu ^4. sodobne potrebe občanov ;n turis- tov bi ta kraj pridobil na turis- tičnem pomenu. Tudi na tem pod- ročju gostinstvo s turizmoiji vred zaostaja za drug m gospodarski- mi panogami. To zaostajanje se odraža v neurejenih lokalih, sani- tarnih napravah, v primanjkova- nju prostorov in drugih osnovnih sredstev, ki so nujna. Kvalificira- nega strokovnega kadra zelo pri- manjkuje. Vzrokov za zaostalo gostinstvo na območju občine ne bi smeli iskati samo pr. zaposle- nem osebju. Vendar bi z dobro voljo lahko zelo napredovali pred- vsem v reševanju nalog v prome- tu. Promet v nekaterih obratih gostinskega podjetja je premaj- hen in ga bo treba v bodoče po- večati, kajtji samo z večjim pro- metom bo gostinstvo v občini zar živelo. Moč je reči, da ima solid- na in hitra postrežba v gostinstvu velik vpliv, posebno v danih pri- likah, ko So stari lokali neprivlač- ni in jih ni moč primerjati s so- dobnim:. Tudi objektivne težave moramo upoštevati, ki skupno s subjektivnimi predstavljajo velik zastoj za gostinstvo tudi v drugih občinah. Gostinsko podjetje Ormož ima šest obratov, katerih vsak ima svoje specifične težave in probleme, ki jih kolektiv skuša odpraviti. Velko in pomembno vlogo v prehrani občanov v Ormožu ima poleg gostiln menza družbene prehrane »Abonent«, ki dnevno nudi toplo hrano po ugodni ceni. Take in podobne menze v manj- šem obsegu so se razvile tudi po obratih kmetijskega kombinata pri Tomažu, Veliki Nedelji, v Ivanjkovcih in drugod, kjer dobi- vajo zaposleni delavci tople obro- ke za kosilo. Kaže. da bi take rNddai1evQnj<^ na 5. strani) Kog Ormož, Skolibrova ulicai TE DNI PO SVETO @iliaiije gospodarstva v ptujski občini v prvem Dolletiu 1962 (Nadaljevanje s 1. strani) | Zaradi poostrene uvozne politike' je čutiti pomanjkanje nekaterih' matenalov, predvsem specialnih za antikorozijsko zaščito. Podjetje ne prilagaja poslovanja spreme- njenim pcgojem in izsiljuje po- ' spešen razvoj brez pravih mate-1 rialnih možnost- in spo.sobnosti. I GIBANJE ZAPOSLENOSTI V prvem polletju letos je bila' raven zaposlenosti v gospodarstvu občine za 7,3 "/n večja od pov-i, prečja lanskega leta in za 1,2 "/oj višja od planirane. | Največji tempo porasta zapo- slenosti je zabeležen v mesecu ja- nuarju, nato vse do junija počasi pada ter se tako v povprečju od- raža šibkejš-a tendenca porasta zaposlenosti ko*^ v istem razdobju lanskega leta. Nesorazmerno se je povečalo število zapjoslenih le v gostinstvu in nekoliko v obrti, medtem ko je v ost-al h panogah na planirani ravni. j GIBANJE OSEBNIH DOHODKOV Gosp"darske organizacije so posvetile delitvi čistega dohodka, namenjenega za osebne dohodke m vsklajevanju razmerij med naj- n žjim- in najvišjimi osebnimi do hodk' dokaj pozornosti. Razpravp se nadaljujejo, ker morajo gospo- darske organizacije po obravna- vanju dokumentacije, k: so jo iz- delale 'n priložle k zaključnemu računu, pripravit; še potrebno do- kumentacijo k svojim letošnjim gospodarskim načrtom in eventu- elnim spremembam svojih pravil- nikov o delitvi čistega dohodka vi skladu z uveljavljenimi družbeni- mi normami. Povprečni osebni dohodek zapo- slenih v gospodarstvu, ki so bili izplačani v mesecu maju letos, so se v primerjavi s povprečnimi iz-, plačanimi osebnimi dohodki v letu ji 1961 povečali za 58,9 "'o, v primer-i javi z mesecem januarjem letos! pa za okroQ 8 "/o. Najvišjo stop-; njo porasta kažejo panoge, ki so: v letu 1961 dosegale povprečne | osebne dohodke izpod 15.000 din.| To so gospodarske organizacije iizi kmetijstva, gradbeništva in pro- meta. Spremembe, ki jih v strukturi j osebnih dohodkov beležmo iz me- i seca v mesec, kažejo naglo rast j števila zaposlen h v srednjih kate- j gorijah osebnih dohodkov, med- ] tem ko sorazmerno pada število • zaposlenih v kategorijah najnižjih j osebnrh dohodkov. Tako smo v mesecu januarju imeli v skupinah do 20.000 din osebnega dohodka še skoraj 41 "/n vseh zaposlenih, medtem ko jih je bilo v mesecu maju še samo 36,4 " n. Odstotek zaposlenih z do 10.000 dn oseb- nih dohodkov se je zn žal v me- secu maju v primerjavi z mese- cem januarjem 1962 od 5,9 " n na 1,7 vseh zaposlenih v gospo- darstvu. Ti premiki so vsekakor pozitivn., ker nam kaže.jo. da je večna gospodarskih organizacij upoštevala družbena opozorila glede nagrajevanja in v okviru lastnih možnosti že revidirala ' svojo politiko nagrajevanja naj- , nižje kvalificiranih kategorij de- i lavcev. Alžirski vozel se je slednjič razvozlal, na veliko veselje al- žirskega ljudstva in vseh svo- bodoljubnih ljudi na svetu. Za- vest, da je treba osebne ambicije vendarle podrediti interesom de- žele, ki je pvostala neodvisna, je zmagala. Po daljših pogajanjih med po- litičnimi in vojaškimi predstav- niki alžirskega osvobodilnega boja so slednjič vendarle našli rešitev. Politični biro FLN je prevzel tudi določene funkcije vlade s tem, da je v tesni zvezi z začasnimi oblastmi, ki so, kot vemo, pripravile referendum. Ben Bela je prevzel nalogo, da koor- dinira posle z njimi, medtem ko je glavni tajnik biroja po«tail Mohamed Kider. Naloge političnego odbora Glasilo FlJsr »El Mudiahid« j« v tel zvezi napisal zelo značilno ug'-.^modri diviziji«, ki se je borila rame ob ramenu z nacistično vojsko na vzhodnem bojišču, medtem ko o zahtevi dežele, ene največjih žrtev prav te nacistične solda- tesike — molči. Očitno je, da pri vsem tem ne gre morda za kakršne ftoli za- hodncnemške gospodarske te- žave, ki bi — recimo — opravi- čevale zavlačevanje. Prav teko nima to nobene zveze s tem. da z Zahodno Nemčijo nimamo di- plomatsikih stikov. V Bonnu de- la.io v jugoslovanskem primeru tako namenoma- Pri tem jih prav nič ne moti. če žrtev nacistične- ga nasilja tudi po 17 letih zaradi velikega opustošenja čuti posle- dice vojne tudi še dandanes. PTUJ^ AVGUSTA 1962 TEDNIK Stran 3 DVAJSETLETNICA SLOVEHIEGORIŠKE ČETE (Nadaljevanje) Gkrajna sekretarka KP Borčka sprejme žalostno vest o bitki pri Mostju Barčka, ptujska okrajna se- kretarka KP od marca do sep- tembra 1942, je napisa: nekaj spominov na konec slovenjego- riške čete, v katerib razberemo, da je v svoje ilegalno stanova- nje kaj hi'tro po bitki zvede- la o koncu silovenjegoriške čete. Novica se je kot blisk razširila okraju. Ljudj* so pripovedo- vali, da so borce nenadoma ob- kolili orožniki in gestapovci, do zob oboroženi in četo uničili. Z veliko naglico je Barčka pois-ka- la vse zveze, da bi čimpreje zve- deli kaj več o boju in o usodi ptujskih partizanov. Sodelav- cem pa je dala nalog, naj se za- časno umaknejo v ilegalo. Dan po bitki je Barčka čaka- la Osojnika in Lacka v gozdu nad Vičavo, kjer je bila njiho- va javka. Prepričana je bila. da bosta prišla oba, če s-ta le to- liko pri moči. Prišel je le Osoj- nik s prestreljeno nogo, ki si jo je pri znancih polil z žganjem in zavezal z robcem. Srečanje je bilo zelo žalostno. Osojnikov obraz je bil bled in postaran. Prav nič ni bil vesel, da je v peklenskem boju ostal živ, ker ga je grenila misel na padle to- variše. Osojnikova izpoved Osojnik je Barčki povedal, da so partizani taborili v gozdičku Tešava. Na stražo so postavili novinca Kneza, ker se je zato sam prijavil. Ponoči so partiza- ni odšli na akcijo in so se utru- jeni vrnili v taborišče ter zaspa- li. Tedaj je moral Knez izkori- stiti ugodne ure, napisati pismo za gestapo in ga oddati. Popoldne so jih obkolili. Prvi je Nemce opazil Kramberger," ki | se je v zli slutnji prebudil in motril okolico. Naglo je prebudil še speče tovariše. Sklenili so, da se bodo umaknili k Pesnici. Toda Nemci so bili že tako bli- zu, da bi opazili umik. Partiza- ni so se postavili za drevesa in s streli zadrževali približevanje sovražnika. Ko si je Kramberger hoiel poiskati nov položaj, ga je smrtno zadela sovražnikova krogla. Osojnik ni mogel opisati vseh podrobnosti, saj boja ni zavest- | no opazoval, ampak se je sam ' boril. Spominjal pa se je, kako uporno se je borila skupina naj- mlajših, Zavec in Vinko ter Kostja reš, ki je streljala iz pušk in pištolj iz močvirne ko- tanje. Mirko Reš inOsojnik sta bila blizu skupaj. S streli proti sovražniku sta se umikala proti Pesnici in tako razbremenjevala napad na tri tovariše v kotanji, ki se niso umikali, ampak na svo;jem mestu pričakali smrt v neprestanem odporu. Lacko, Mirko Reš in Osojnik so se s1:re- Ijajoč umikali nazaj proti Pes- nici. Na poti so naleteli na go- sto porasle jarke in po njih so neopazno izginili sovražniku iz- pred oči. Barčka je zvedela, da si je Mirko v Zasadih, na domu svo- jega deda .sam vzel življenje. Prehudo je bilo zanj, da bi vse to prenesel, saj so mu 30. julija ustrelili v Celju ženo Matildo, odpeljali starše, malo .sestrico in njegovega sinka Janka. V boju je izgubil oba brata. Ob sebi ni imel nikogar, ki bi ga hrabril, zato je zmagal obup. Barčka in Osojnik zapu- stita ptujski okoliš Barčka je a\>igusta morala iz Ptuja, gestapo jo je povsod iskal. Skupaj z Osojnikom sta odšla na PK KPS za Štajersko poročat o nesreči v Mostju. Od tod je odšel Osojnik v Ruško četo, kjer je postal politični komisar. Ne- kajkrat pa se je vrnil v ptujski okoliš na sestanke OF. Ko se je 29. decembra 1942 mudil pri pri- jatelju Frančeku Krambergerju v Krčevini pri Vurbergu, ga je izdal ovaduh Kukovec. Gesta- povci so hišo obkolili in oba s prijateljem sta padla. Več o Osojniku bomo napisali ob 20- letnici njegove .smrti. Jože Lacko v gestapov- skih rokah Pri sorodniku Hrovatu v Sp. Ve- lovlaku, kamor se je ranjen za- tekel Jože Lacko po bitki pri Mostju — je slabo naletel. Sam pošten je zaupal tudi drugim i^ se dvakrat usodno zmotil. Prvič, ko je med b*orce sprejel ovadu- ha Franca Kneza in drugič, ko se je brezkrbno napotil na Hro- vatov senik, kjer je počival po hudem boju. Kako mu je bilo pri srcu, si danes lahko le pred- stavljamo, njegove misli pa so šle z njim v grob. Prav gotovo je spoznal, da je četo nekdo iz- dal in moral je posumiti v Kne- za, ki je prišel iz nemškega za- pora. Vodja osvobodilnega gi- banja v ptuj.skem okraju je pre- živel strašno noč v mislih na konec slovenjegoriške čete, na mrtve borce, na izdajavca. • Cez dva dni je čakalo Lacka novo veliko razočaranje. Drugi dan, po Lackovem prihodu je od^šel hišni gospodar, ne da bi Lacko kaj slutil, povedat gesla- pu, kdo je na nfegovem seniku, in zjutraj 10. avgusta 1942 so ge- stapovci pridrveli z avtomobili, obkolili Hrovatov dom in senik. Lacko je planil pokonci, boriti se ni mogel, ni imel municije, ni bil pripravljen. Gestapovci so planili nadenj in ga začeli zve- rinsko pretepati s puškinimi ko- piti. Zvlekli so ga s senika, ga povaljali v blato in ga tepli kar naprej. Nato so ga zvezali in gnali bosega proti Ptuju na se- dež gestapa. Tam so mu pripeli na prsi tablico z napisom: »Ich bin der Morder und Banditen- fiihrer J. Lacko.« Postavili so ga ob plot pri Brenčičevi hiši v Ptu- ju nasproti pošte in ga zasra- movali. pljuvali in brcali. Dva- krart so ga sdikali in tako ohra- nili sliki nacističnega barbar- stva in obenem trpljenja upor- nega slovenskega kmeta. Jožeta Lacka so v ječi še na- prej strahovito mučili, pulili so mu nohte, polomili rebra in pre- bili lobanjo. Obležal je nezave- sten v celici .številka 9 v ptuj- skih zaporih. Iz globokih ran se mu je cedil gnoj. Po mali sobici se je v vročih poletnih dnevih širil vonj po gnoju. Ob pogledu nanj so se jetniki zavedali, da se mu bližajo zadnje ure. Lacko je le od časa do časa prišel k sebi. Tedaj so mu sojetniki po žlicah dajali vode, da so mu vsaj malo olajšali trpljenje. Pred gestapovci se je Lacko junaško zadržal. Ko so ga v pr- vih dneh, ko je bil še pri zave- sti spraševali o Osvobodilni fronti, o upornikih, o njegovih zvezah navzgor z voditelji osvo- bodilnega gibanja drugod, jim je odgovarjal: »Ne. in tisočkrat ne!« Vprašali so ga tudi, zakaj je netil upor, on pa jim je dejal: »Ker je ljudstvo tako hotelo!« Lackovemu telesu je okupator zelo prizadel, zlomiti pa ni mogel njegovega duha. Kadarkoli se ie zavedel, so bile njegove besede posvečene osvobodilnemu boju. Besede so bile komaj izgovorje- ne, kajti telesne moči so Dopu- ščale, a povedal je: »Ne izdajaj- te! Okupator ne ve še vsega! Od mene ni zvedel ničesar!« Priče potrjujejo Lackovo zadržanje pred okupatorjem. Zadnje dni je Lacko molčal, možganske poškodbe so mu za vedno vzele zavest. Umrl je v ptujskih zaporih 18. avgusta 1942 ob 21. uri 30. minut. Uro smrti naznanja ohranjena osmrt- nicp, ki jo je izdala uprava ptuj- skih zaporov 19 avgusta 1942. Mrtvega Lacka so zanesli na dvorišče ptujskih zaporov in ga pustili ležati ves naslednji dan. Šele na večer .=o ,ga odpeljali za mestno pokopališče in ga poko- pali na prostoru, kjer so odme- tavali smeti. Odmev Lackove smrti med fjudstvom Najstrašnejše dni je ptujski okoi:.s prezivijai ravno leta 1942, čeprav je prvih 22 talcev padlo že ieta 1941. Leta 1942 je okupa- tor Uitrelii kar 86 ptujskih bor- cev za svoDodo. Uporniki pioti okupatorju so bili pripravljeni na najhujše žrtve, vendar je Lackova smrt med njimi strahotno odjeknila, posebno je ljudi ganilo njegovo trpljenje in junaštvo. Nepopisna surovost okupatorja pa je dvi- gala sovraštvo do tlačiteljev slo- venskega naroda. Ker je okupator Lacka gonil po ptujskih ulicah in ga zasra- moval pred sedežem ge^tapa, je bilo njegovo trpljenje med vse- mi najbolj očitno. O njem so govorili v sleherni slovenski hi- ši po okraju, Lackovo ime je postalo simbol upornega duha proti okupatorju. Ob njegovem imenu se je zvrstilo vse, kar je bilo najboljše v našem kmeč- kem človeku, ljubezen do rodne grude, do domačega ljudstva, in boj za njegovo osvoboditev. V imenu Lacko so se zlili junaštvo in pogum ter življenjska žrtev, ki je bila potrebna za zmago nad okupatorjem in za izpolni lev velike ideje socializma, v kate- rem si bodo ljudje med seboj kakor najboljši bratje, v kate- rem bodo narodi zaživeli življe- nje mirnega sožitja, 2e med vojno so po junaku Jožetu Lacku imenovali leta 1944 Lackov bataljon na Pohor- ju, ki se je nato razvil v Lackov odred, v Halozah pa si je nadela v jeseni 1944 ime po Lacku ci- klostilna tehnika OF, sKrita pod listnjakom Šuperjevih v Sto- govcih pri Ptujski gori. Lackov odred je v imenu junaka Lacka slavil nešteto bitk s sovražni- kom, njegovi hrabri borci so prišli nekajkrat v ptujski okraj rušit železniško progo in napa- dat nemške orožniške postaje. Lackova tehnika je s svojim ti- skom budila upor v ptujskem okolišu. Vod Lackovega odreda pa je od spomladi 1944 vodil v Halozah upor proti okupatorju. Lackovo ime po vojni Leta 1951 je Jožeta Lacka imenoval predsednik FLRJ Jo- sip Broz-Tito za narodnega he- roja. Odločbo o njegovem ime- novanja.hrani ptujski muzej. Po njem .je imenovana ulica, kjer je bil sedež gestapa in kjer so Lac- ka mučili. Lacku v spomin je pK>stavljen njegov kip na Slo- venskem trgu v Ptuju, delo ki- parja Savinska. Po Lacku je bila imenovana šola, delovne bngade in kulturno prosvetno društvo v Ptuju. Ime upornega kmeta iz Nove vasi pri Ptuju,, heroja ljudske revolucije bo ža vedno ostalo za- pisano v zgodovini slovenskega naroda kot vzor pogumnega bor- ca za najvišje ideale človeške družbe. Rojic V, (Konec prihodnjič) Pretepeni in iž^nučeni Lacko Pomoč prizadetim ob toči Pismo, s katerim je Občinski sindikalni svet Ptuj pozval vse člane Zveze sindikatov na ob- močju občine Ptuj, naj s svo- jimi prispevki pomagajo priza- detemu prebivavstvu Sloven- skih goric, je naletelo na velik odmev in veliko razumevanje članstva skoraj vseh sindikal- nih podružnic. Zadnje dni so bile skoraj v vseh sindikalnih podružnicah seje izvršnih od- borov, na katerih so se podrob- neje pogovorili o izvedbi nabi- ralne akcije. Tako je na pri- mer tovarniški odbor sindikata Tovarni; glinice in aluminija 5>i3oris Kidrič« v Kidričevem na zasedanju plenuma med dru- gim sklenil: »Člani pleniinm v celoti podpiramo nabiralno ak- cijo in predlagamo članstvu sindikata v naši tovarni, da pri- spevajo štiriurni zaslužek za prebivavstvo prizadetih krajev. Razen tega bo tovarniški odbor sindikata podprl predlog v raz- pravi centralnega delavskega isveta. da podjetje podari ne- kaj sredstev za prizadete kraje jz svojih skladov. O tem mo- rajo nujno razpravljati vsa vodstva sindikalnih podružnic in pododborov ter o tem obve- stiti svoje članstvo na sestan- kih. Nadalje se predlasra. da bi se prispevki obračunali pri do- ko'n^nem obračunu za mesec juli.i'.« Plemenit '^klep. take in po- dol)iio sklepe so sprejemale šte- vilne sindikalne podružnice in v teh dneh pričakujemo prva obvestila o že zbranih sred- stvih. Prva pomoč članstva sindi- kalnih podružnic pa je že zbra- na. Med prvimi so darovali čla- ni sindikalne podružnice Ob- činsko.cra ljud«k(>ga odbora Ptuj v znesku 142.759 dinarjev. V tej podružnici so flarovali vsi člani po najmanj "500 din. a največ po 1000 do 1800 din. in tako dali najlepši vzgled v naši ob- čini. Člani sindikalne podružnice podjetja JŽ za popravilo voz Ptuj so zbrali 45.000 din. Člani sindikalne po(lružnic(> Zavoda za komunalno dojavnotst v Ptu- ju so zbrali 4410 din. Sindikal- na podružnica trgovskega pod- jetja -Izbira« Ptuj je iz svoiih sredstev darovala 30 000 din. sedaj pa je še nabiralna akcija med članstvom. V ostalih podružnicah je ak- cija v polnem teku in bomo naše bravce obveščali o vseh darovancih v nadaljnjih števil- kah >Tednika«. Prvim darovan- cem iskrena hvala z iskreno željo, da navedenim vzgledom sledijo vse naše sindikalne po- družnice. ' F. B. Pridelovalcem krompirja Inž. Egon Zoreč Zvezna uprava za varstvo rastlin je opozorila fitokaranten- ske preglednike, da poostrijo po- zornost pri pregledih krompirja na železniških postajah in pri (tstalih pošiljkah zaradi tega. ker je evropska in mediteranska or- ganizacija za varstvo rastlin ob vestila našo zvezno upravo za varstvo rastlin, da nastopa v,ne- katerih deželah nevarna gnilo- ba (bakterioza) krompirja, ime- novana roryneum sepedonicum in druga z nazivom pseudomo- nas solanacearum. Obstaja dvom, da ni teh boleani tudi pri nas. Prui teh boleznih krompir- ja nastajajo spremembe barve mesa gomoljev, ki jih lahko opa- zimo, če prerežemo gomolj. Ce je gomolj napaden, opazimo temne ali rumenkaste obročka- ste proge. V teh progah, ki pre- hajajo v nagnito kašo je polno majhnilu paličastih bakterij, ki so povzročitelji gnilobe. Na zu- naj ostane gomolj navadno zdrav. Ce posadimo obolele go- molje se s tem bolezen seveda razširja. Najuspešnejše zatiramo bolezen s tem, da sadimo le po- popolnoma zdrave gomolje. Kmetijski strokovni kader pri KZ, pri kmetijskih kombinatih in pa tudi ostali pridelovavci krompirja bi morali paziti na to, ali je krompir zdrav ali ne. Vfv.U sumljiv primer je treba takoj prijaviti kmetijskemu inšpek- torju občine, ki bo skupno s fi- tokarantenskimi pregledniki ukrenil potrebno, da se zatre bo- lezen. KOLEKTIV STROJNIH DE- LAVNIC V PTUlU ZA PRIZA- DETE PO TOČI Tudi kolektiv Strojnih delav- nic v Ptuju je sklenil ponuditi svojo pomoč po toči prizadetim v Slovenskih goricah. Zbral je skupno 120.000 clinarjev ter za ta denar nakupil živila ter jih predal odborom za razdelitev pomoči v Trnovski vasi in v Vitomarcili. Predstavnikom de- lavskega sveta so imenovani predstavniki prizadetih izrazili svojo veliko zahvalo za izra- ženo solidarnost in konkretno pomoč v nesreči, ki jih je na- dela. Nekateri pravilniki v osnovi zgrešeni 3. avgusta je bila v mali dvo- rani delavske menze »Abonent« v Ormožu seja občinskega sin- dikalnega sveta. V svojem skrbno pripravljenem poročilu je tajnik komisije za izvajanje predpisov o delitvi čistega in osebnih dohodkov tov. Ivo Rajh med ostalim poudaril, da je komisija v času svojega obsto- ja imela 22 sej, od tega 14 sej s predstavniki gospodarskih or- ganizacij. Komisija je ugotovi- la, da v gospodarskih organiza- cijah na območju občino ni prišlo do večjih pomanjkljivo- sti pri delitvi čistega dohodka na ocsebne doho-dke in sklade. Nekatcfa podjetja so dajala na račun osebnih dohodkov več, kot bi bilo dovoljeno z ozirom na porast proizvodnje. Tudi de- litev ^sredstev na osebne dohod- ke znotraj kolektiva ni bila pravična, kakor glede upošte- vanja predpisov. V nadalje je komisija ugotovila, da so pra- vilniki o delitvi OD in CD že v osnovi zgrešeni in v večini primerov niso uporabni ali so potrebni temeljite poprave. Ta- ko so nekateri pravilniki ko- pija nepraktično prilagojenih osnutkov, ki so jih izdajale razne zbornice.. Komisija je med svojim delom upoštevala upravičeno, da morajo ob po- večanju CD rasti hitreje skladi kot 0'sebni dohodki. Nenehno je treba del sredstev vlagati za razširitev in modernizacijo pro- izvodnje ter dajati vedno več za družbeni standard. Tudi nekateri pravilniki o delitvi OD so pomanjkljivi, ker določajo razna druga merila. ki bi naj bila tako urejena da bo osebni dohodek odvisen od ustvarjenega CD. Nekateri pra- vilniki so celo določevali do- datek na stalnost, službena le- ta, starost itd. Zal so redke gospodarske organizacije imele ob pregledu komisije prav iz- delan sistem delitve in prav ta uspeli vpliva na doseganje čim boljših gospodarskih uspehov. Prav in realno ima izdelan pra- vilnik o delitvi čistih in oseb- nih dohodkov kmetijski kombi- nat. Sprememba sistema socialne- ga zavarovanja je vzbudila na seji široko diskusijo. Poudarje- no je bilo, da se naj smotrneje trosijo sredstva socialnega za- varovanja, ^ekretar občinske- ga komiteja ZK Matija Panj- kihar je razčlenil mnogo go- spodarskih problemov, posebno pa je na seji obravnaval pro- bleme gostinstva na področ-a občine. V gostinstvo in turiz- n se je dosedaj premalo vlagalo, kar je vzrok zaostajanja go- stinstva za ostalimi gospodar- skimi panogami. Tega zaosta- janja ne bi smeli iskati samo v pičlih sredstvih, ampak tudi pri zaposlenem osebju, ki bi se naj neprestano borilo za višji promet in hitrejše obračanje sredstev. Ob pričetku razprave o ka- drovskih vprašanjih so člani občinskega sindikalnega sveta počastili z enominutnim mol- kom spomin na ponesrečenega člana Franca Voljča in Mileno Zabavnik. Člani ObSS so se pohvalno izrazili o pomoči prizadetim po toči. Nad 8,5 milijonov din za zdravstveno preventivo Zavod za socialno zavarovanje Maribor podružnica Ptuj nameni vsako leto izdatna sredstva za preventivne mere, kot npr. za tečaje RK za prvo pomoč, za okrevanjp otrok iz osnovnih šol, za okrevanje vajencev, za nabavo instrtimentarijev in raznh pripomočkov za lažje opravljanje zdravstven* preven- J tivne službe, za nabavo oprem e za zdravstvene postaje, zobne ambulante itd. Lansko leto je zavod izdal iz I sklada za preventivo v navedene' namene nad 8,5 milijonov dinar- jev. Od teh sredstev je bilo po- rabljenih 350.000 din m tečaje za prvo pomoč, ki jih je organiziral občinski odbor RK Ptuj; za skup- no okrevanje otrok, ki ga organi- zira občinsk; ljudski odbor Ptuj i 550.000 din; za letovanje vajen- cev, ki ga organizira Vajenska šola obeh strok 5.30.000 dm; 244 tisoč din za skupno okrevanje otrok, ki je v skrbi Zdravstvenega doma Ptuj; 280.000 din obč ljud- skemu odboru Ormož 1 milijon dinarjev za instrumentarij, ki je bil za šolsko zobno ambulanto nabavljen tudi s pomočjo sredstev občinskega ljudskega odbora Ptuj; 250.000 din sta dohla inšpektorat za delo n Zdravstveni dom Ptuj za ra^ potrebne naba,ye, občin-. ski odbor RK Ptuj je dobil 50.000 dinarjev za krvodajalske namene; Reševalna postaja Ptuj je dobila 400.000 din za nabavo opreme za rešilne avtomobile. Za opremo no- ve zdravstvene postaje v Zavrču je bilo izdanih 4 milijone din; za opremo nove šolske zobne ambu- lante ZD Ptuj in protituberkuloz- nega dispanzerja 640.000 din; 200 tisoč din je bilo odobren.h za na- bavo drobnega inventarja v zobni ambulanti Zdravstvenega doma v Kidričevem in 40.000 d;n za mleč- ne kuh.nje v občini. Tekom vsakega leta se obračajo na zavod razne ustanove, ki same ne zmorejo vseh izdatkov v zvezi z zdravstveno preventivo, so pa njihove potrebe upravčene in ne- odložljive. Tudi za letošnje leto je zavod nekaj sredstev določil v take in podobne namen«. _ Xi NASVETI Sobna lipa potrebuje zelo mnogo svetlobe, zraka, vlage in rednega gnojenja, če naj dobro uspeva Potrebuje tudi velik lo- nec in mnogo dobre vrtne zem- lje. Podtaknjenci se hitro pri- mejo. Narežemo jih marca ali aprila iz vrhnjih ali stranskih poganjkov z dvema ali tremi li- sti, jih vsadimo v lonček ter ga pokrijemo s steklenim zvonom. Kapljice, ki se tvorijo na stenah zvona, izbrišemo vsak dan, sicer padajo na liste in povzročajo sjnile pike. Ko opazimo, da so začele poganjati korenine, vtak- nemo pod zvon palčko, tako da rastlina lahko dobi več zraka. Ko je končno dovolj utrjena, zvon odstranimo Jedilno olje — razen olivnega — postane naglo žarko, če ga zapiramo z zamaškom. Najbolje ! je, da zapremo steklenico z za- \ maškom iz va-te ali svilenega 1 papirja. ; Celuloidne igračke, ki so po- ! stale bunkaste in vdrte, položi- mo za kratek čas v vročo vodo; 1 takoj s>o spet gladke, Stran 4 f EDNnC miJ, 10. AVGUST 1962 ZHodba treh ugrablfcnlh otrok iz hiše partizana-rcdniha Franc Rajšp, ključ^ničar v Doliču, roj 1902, je bil prva žr- tev med sodelavci silovenjegori- ške čete. Partizanom je poma- gal pri njihovih napadih, jim popravljal in čistil orožje, zbi- ral zanje potrebščine in jih sprejemal na svojem domu. Ze pred vojno je postal borec za pravice izkoriščanega delovnega ljudstva. Njegov brat Roman je bil delavec V Užicu in oče štirih otrok. Takrat so delavske druži- ne živele v pomanjkanju. Franc je sprejel pod svojo streho vse štiri otroke svojega brata, tem raje, ker ni imel svojih. Pri svo- jem stricu v Slovenskih goricah sd našli Romanovi otroci svoj drugi dom. Eden izmed sosedov je leta 1942 izdal okupatorju, da Franc pomaga partizanom in odpeljali so ga skupaj z ženo, nato pa še otročiče. Sled za njimi smo izgu- bili, ko so zavezniki osvobodili nemško otroško tabori.šče, kjer so bili Rajvšpovi otroci. Nekdo je povedal, da so odpotovali v Ro- munijo, Erna Rajšp obišče ptujsl, kjer je tovarišica Erna obujala spo- mine ... V R j Erna Rajšp, zadnja na desni Grad Saitenhar^j, otroško tabori šče na Bavarskem Erna Rajšp, roj. Terzič, pripove- duje svoje spomine Lani v oktobru sta zakonca | Gabrovec Ivan in Antonija iz .Sovičev 10 prodala na odkupni postaji Kmetijske zadruge v Les- kovcu 701 liter vinskega mošta. Po odkupu jima je odkupovaleč Hriberšek Ivan iz.sta.vil odkupno potrdilo štev. 69 z dne 7. 10. 1961 za znesek 93.233 din, s katerim bi lahko pri blagajni zadruge vsak čas dvignila denar. Medtem ko je odkupovalec Hriberšek od- šel iz pisarne, je Gabrovec Ivan izrabil priložnost ter mu s pisal- ne mize izmaknil dvoje praznih potrdil o odkupu in ju spravil v žep. Doma je v prazni potrdili prepisal vsebino originalnega po- trdila za prodani vinski mošt. Iz previdncsti je le nekoliko spre- menil datum, zaporedno številko in prebivališče prodajalca in po- naredil podpis odkuoovalca kme- tijske zadruge. 12. 10. 1961 je Ga- brovec Antonija ponarejeno od- kupno potrdilo predložila v iz- plačilo blagajničarki KZ v Les- kovcu Debevec Albini, ki ji je na ponarejenem potrdilu navede- ni znesek takoj izplačala, ne da bi potrdilo pred izplačilom prc- kontrolirala. Ko je goljufija srečno uspela, je naslednji dan Ga- brovec Ivan predložil blagajni- čarki KZ v Vidmu v izplačilo še originalno potrdilo. Tako sta brez posebnega truda po nepazljivosti zadružnih u.<;]užbcncev prejela znesek 93.233 din dvakrat izpla- čan. Na sodišču sta skušala celoten dogodek prikazati kot naivno ša- lo, ki jo je storil Gabrovec Ivan brez vednosti žene in še to v močno vinjenem stanju. Gabro- vec Antonija je trdila, da za go- ljufijo sploh ni vedela v.'!e dotlej, ko se je pri njej oglasil miličnik. Na.sprotno pa je blagajničarka zadruge trdila, da ji je Gabro- čGva ob izplačilu zne.«!ka na po- narejeno potrdilo povedala, da ima še eno potrdilo in da ga bo vnovčila naslednji dan. SodiSče seveda takemu naivnemu zagovo- ru Gabrovec Ivana ni verjelo, saj gre v konkretnem primeru za do- bro premišljeno goljufijo na ško- do zadružnega premoženia. ki pa je uspela po delni zaslugi zadruž- nih uslužbencev, ki pri delu niso bili tako vestni kot bi bilo po- trebno. 'Ker je Gabrovec Ivan ' takoj zatem, ko jc bil odkrit, ško- do KZ »Halo7P'< pora\-n3l in ker 1 še ni bil predka7no\'an. sa je so- IdišCe za sedaj obsodilo le na ka- zen šestih mesecev zapora, mfed«! tem ko je upoštevalo r.agovor Ga-i brovec Antonije, ter jo žaradli pomanjkanja dokazov oprostilo, j Tako poslovanje ni dopustno Prod Okrožnim sodiščem v Ma- riboru se je pretekli tedrn zaradi zlorabo uradnega položaja iz ko- ristoljubno.sti zagovarjalo pet uslužbencev Katastrskega urada iz Ptuja. Po ugotovitvah sodišča so ti uslužbenci po rednem de- lovnem času opravljali meritve parcel na območju Katastrskega urada Ptuj in si za opravljena dela zaračunavali honorarje v zneskih od .500 do .'iOOO din, ki p« jih niso evidmliral; v knjigovod- ski evidenci urada. Na tak načini jft zaračunal in sprejel Haber Jo- že v letih 19.i9 in 1960 znesek ;!23.890 din, Rozman .Janez 20.-). .00 din. Foltin Marija 92.890, Popič Sonja 26..^00 din in Samobgr Bog- dan 17.910 din. Za opravljeno de- lo .*o bili ti u.slu/cbenci do plačila ; vsekakor upravičeni, niso pa bili I upravičeni privatno zaračunavati lin voditi d?l, krr nudi taka obll- i ka privatnega poslovanja pod fir- I mo in .« .sred.stvi katastr.skega I urad« najrazličnejše možnosti za I raznfe oblike malverzacij. Na so- ! dišču so dajanja odkrito priznali i in skušali z.ir.nnj.^ati krivdo z ne i preveč prepričlji\:im zago^'orom. 1 da jim interni predpisi o finanč- I n^m in honotarnem poslovanju ; niso bili znani. Ker so bili do plp.čil za opra\'lJGno delo vseka- kor uprn\'ičeni in ker so dejan.ie ' storili deloma tudi zato, da bi I zmanjšali zaostanke, ki jih niso mogli opraviti v rednnm delov- . nem čs^u. je sodišče obsodilo Ha- I ber .Tožfith nn 2 meseca zapora, j Rozman .Janeza na 1 mCsec zapora I in Foltin Marijo na 10 dni zapo- i ra. vse pogojno za dobo ?nega 'l^ta. Samobor Bogdana in Popič Sonjo pa je zaradi majhne druž- bene nevarnosti kazni\p.ga deja- Inja. ki je ostalo brez škodljivih I posledic, oprostilo od obtožbe. Nepoboljšljivi vročebrvnež Korez Janko iz Kočic pri Zeta- lah je bil zaradi pretepa prvič obsojen 1. lOliB pri Okrajnem so- dišču v Ptuju na d\'a meseca za- pora, pogojno za eno leto. Ko še ni potekla pogojna doba prve obsodbe, je leta 1957 znovn neko osebo hudo telesno poško- doval. Sodišče je tedaj preklicalo prvotno pogojno obsodbo in mu za obe dejanji odmerilo nepogoj- no kazen 15 mesecev zapora. M^d prestajanjem kazni ga je IS LRS z odlokom pomilostil in mu osta- nek kpzni spremenil v pogojno kazen za dobo dveh let. Tudi to- krat mu prevroča kri ni dala mi- ru, da bi v pogojni dobi vzdržal brez pretepa. Dne 3. oktobra 1980 je skupno z ostalimi vaščani lič- kal koruzo pri I^odrič Juriju v Kočicah. Pod vpli\-om razgre»to- sti raradi prevpč zavžitpga H]kr,- hola je prišlo mod fanti do pre- pira, ki seje po končanem ličk«- nju zaključil s pretepom v bli- žini kozolca. Pri pretepu pa je Korpz, .Janko dvakrat udaril s kolom po gla\'i Korez Leopolda iz. Kočir, čeprftv se ta v prepir ni vVnešaval. Z udarcem mu je povzročil pretres možganov, pre- lom nosn^ kosti in razne odrgni- ni po obrazu. Pri obravnavanju tpga primera je prišlo sodišče do zaključka, da obdolženec ni upra- i vičil zaupanja, ki mu je bilo v obfh prejšnjih primerih izka- zano s pogojno obsodbo. Okrožno sodiščp v Mariboru je zato pre- klicalo prPj.šnjo pogojno obsod- bo in mu za obe dejanji odme- rilo nepogojno kazen oljnih me- secev zapora. Morda mu bo nepogojna kazen le ozdravila nemirno kri. ki ga venomer sili v tako primitivno obr«\-ns\anie medsebojnih odno- «nv med liudmi. ki v sodobni druibi ni dopustno. Otroci na železniški progi Glede na neurejeno kopališče v Ormožu so si mladina in odrasli našli prostor za kopanje pri izlivu Pesnice v Dravo. Tik ob prepro- stem kopališču je železniška pro- ga. Med kopanjem se cesto večje število otrok tudi po več ur dnev- no zadržuje na železniškem tiru. Na sliki so Jože. Tone in Fran- čpk. ki sedijo na tračnicah in s kamenjem preganjajo kuščarje, ki v poletnih sončnih dneh plazijo po kamniti škarpi. Otroci imajo kamenja dovolj in jim »orožja« ne zmianjka. Otroci med igro pozabijo na ne- varnost, ki jim preti na tpm delu proge, ki je še posebno velike za- radi osi.».'gd ovinka i-'rogleanost na obt strani znaša komaj dobrih 60 metrov. Spored turistične prireditve > Poka/i, kaj znaš« v nedeljo. 12. avgu- st« 19A2, po}>oldne na Gomili. Priretek sporeda 12. avg. l')(>2 ob 14. uri pri razglednem stolpvi. 1. I \(xini nagovor in govor: lo^. Horvat Ivan, predsed- nik ID (.omila. 2. Dekldmarija: >N«? goinilski turizem-, izvaja Tončka MorTat. '^aljivi nastop: Jurčck iz iMJinf' (4. o«.phc). Ivan. Jan- ko, hrnnček. Ludvik. 4.. Tfio iz Viiotnnrcpv ("5 godci). 5. Petje: zapoje Poldn .Matja- šič iz .Snkiliakil. 6. Deklflmftrlja: Mnti /anje« in 'Tttko ni cvetela še luiša (Ir/cin . izAnja Vlado Bcz- jak. 7. Folklorna sknpina i/ Buč- kovc izvede nekaj sjt^rili plenov. 8. Deklaniaoija: Sloveii^-ki gorice . 9. Domači kosci znpojcjo ne» kaj pesmi. 10. Prleiki in prekmurski po- zvačin (Franček in Vnnek) izvajata po;»;vačin«kp evan- gelije. 11. Petje: zapoje nekaj ppsmi Marjatira Zelenko iz Saku- šakn. 12. Kvintet: godci iz ,]uršincev (Veseli Slovenjegoričani). 15. šaljivi nastop: izvajata Ku« kec in Kekec iz Gomile. 14. Solo s tambnriro. Igra in poje Kristina Rc[) iz Za- gorccv. 15. Venček lastnih pesmi izvaja .lo/p Bezjak iz jiir.šiiic. 16. Solo s klavirsko hartnoniko. Igra 8tankn Uojht. slepi in- valid in glasbeni satnotik iz Senca ka. 17. Akrobat — samouk Andrej Maruša iz Moravcev izvede nekaj svojih točk na pro- stem. Po izvedenem |)ropratnti »Po- kaži, kaj znaš^ bo vrtna vese* lic« z sodbo in plesom. Odbor TD Gomila Zopet prijateljski obisk iz Varaždina v zvezi z razvojem prijatelj- skih stikov med komunama Ptuj in Varaždin je potrebno omeniti nedavni obisk skupine Varaž- dincev, delavcev v tovarni VAR- TEKS prijateljem v Kidričevem in v Ptuju. Tudi ob tej priložno- sti je prišla do izraza bližina skupnih interesov in velika go- stoljubnost prebivalstva v ptuj- ski komuni in vse to mc je napo- tilo, da se zopet oglasim s priču- jočim člankom in da .se ponovno zahvalim za vse. kar ste nam nudili v ča^su, ki smo ga prebili med vami. Tako mislimo vsi. ki ki smo bili va'ši gostje. Težko, skoraj nemogoče je sipraviti na papir vse, kar smo občutili in doživeli med vami in kar nas jc prepričalo, da ste na.ši res iskreni prijatelji. Vsi, ki smo obiskali tovarno v Kidričevem takoj v jutranjem času, smo bii 11 presenečeni nad prisrčnind .sprejemom v tovarni in v pri« pravljenosti, da bi nam pokazali vse, kar nas je zanimalo. Tova«^ riši, ki so nas vodili po tovarni, so bili vedno pripravljeni od'go- voriti na vsako naše vprašanje, ki jih glede na to, da smo bili v večini kovinarji, ni bilo ravno malo. Ce bi govorili o tem ter o gostoljubnosti, potem bi morali res govoriti samo v superlativih. Ko smo si ogledali res veliko tovarno, ki pa jo še razširjate, smo ugotovili, da ste res lahko ponosni na ta vaš veliki objekt v komuni, prav tako pa na lepo tovarniško naselje in lepo resta- vracijo. Ko smo se poslavljali, je na nas napravil največji vtis prisrčen odnos tovarišev, ki so nas .spremljali v tovarni. Vsem nam bo ostal obisk v tovarn, v najlepšem spominu. Z obiskom tovarne pa ni bil končan obisk v va.ši komuni. Obiskali smo muzej, ki na^ je presenetil. Soglasno !>xr)o ugoto- vili, da bi bil tak muzej v ponos vsakemu mestu in da velja, da biti v Ptuju in ne videti ptui- I skegrt muzeja, je prava škoda Vi vsi dragi prijatelji, bodite pi-C- pričani. da bomo mi, ki smo obi- .skali vaše muzeje, najbol.jši pro- pagatorji za njihov obisk. Po razgledu muzeja nam je kosilo v simpatični gostilni na Bregu nenavodno teknilo, v prav tako nepozabnem spominu pa ' nam bo o-stal obisk v kleteh »Slovenskih goric« V posamez- nih sprehodih po metu smo pozneje spoznali še bolje vaše lepo mesto, dokler ni-mo konča- li našega obiska na Borlu. ki ga naivl meščani tako radi obiskuje- jo. Ob povratku v VaraHin smo , bili povsem pod vtisom lepih ' doživetij med vami ter smo vsi želeli, da bi se taka prijateljska 1 srečanja čim vcčkfat pO'novila. Ob za'ključku naj izrazim svo- i jo željo, da bi bilo potrebno, da ' bi v tednu bratstva in prijntelj- i stVa začete odnose pri zbliževa« i nju ljudi obeh komun še poglobi« ; li in razširili. Ivica Domislovič sla ¥ioiiiia v noči med 24. in 2.5 aprilom 1962, je bilo vlomljeno v gostilno Hernec .^.Iberta v Zaklu pri Pod- lehniku. Čeprav sta sior.lca skrb- no zabnsala vse sledove, pot po kateri sta prišla pa celo posula s sladko p'3pr ko, da ju ne bi izsle- dil pclic:jski pes, so varnostni oraani kmalu ugotovili, da st:a i tntv.no izvršila zakonca H-abjanič- Matevž in Stan slava iz Stanošindi štev..26 pr: Podlehniku | 2e več dn.; pred vlrmcm si jS 1-iabjonič Matevž temeljito ogle-j dal okolico gcstilne in preizkus.I možnosti za vlom. 24 aprila 1961 pa sta se odpravila na delo. Oba sta obula "gumijaste škornje in gumijaste rokavice Pozab la tudi nista na zavitek grobo mlete rde- če paprike, ki naj bi onemogočla policijskeg.a psa. Medtem ko je žena stala na straži, da ju ne bi kdo iznenadil, je mož z neko pri- ostreno železno palico ukr vil kri- že na cknili in splezal v notra- njost V to61n ci je moral nasilno odtrgati še pokrov t"->rilne mize, da je pri.šel do predala z denar- jem iz toč Ine m'ze je vzel 188 tisoč ZOO dinarjev gotovne, 30z'3- vitkov cigaret »Veleb t« in stekle- nico čokolodncoa likerja da .sta po končanem doUi popl-jihnila pre- stani strah, s tatv no sta oškodo- vala , g^stiln;čai ja Herneca za skupno 19."..100 dm. Na sodišču sta dejanje skesano pnznala. Tatv no sta skušala opravičiti s težkim social. stanjem, češ, da moi? kot nekvalificiran' delavec za štn- člansko družino premalo zasluži. Sodišče seveda takega zagovora tli moglo povsoi-n upoštevati, ker bi lahko s takšnem zagovorom še mars kdn našel opravičile za kra- jo. Obsojen je bil Habjanič Ma- tevž na š?st messcev zapora, žena pa na pet mosecev zapora pogoj- no 7a dve leti, pškodovancu pa brsta mot-ala povrniti povzročeno šk--do. Habjanič Stanislavi je so- dišče odmerilo pogojno kazen, ker je mati dveh nepreskrbljen h otrok m kor je imela pri tatvini le postransko vlogo, razen tega pa še ni b'la kaznova. medtem ko je bil m-^ž že predk^znovan. O modi Moda je glavna skrb 14 do 70- letnih žensk. Ni torej čudno, če ne gre samo za ustvarjanje mo- de, ko pa se o modi piše tudi v resnem in šaljivem tonu. Cu.]mo neka.i izrekov: Saljivci ustvarjajo modo in resni ji sledijo. JN^Ioški obliku,]e.lo mo- do in moda oblikuje ženske Naj- lažje je pomanjkljiv okus skriti v modo. Lepa frizura na ženski glavi, ima česlo večjo vrednost kot njene misli. VSF?inKSKK I^.AP.Tt; NA ATOMSK! POGON Vodil RmpriSkf t^omir-lnj za afnmr-Uo pnTg:';jn .1? cir.iil. rta ve- rnic v to. da 1m> flnvck prortrl na Msrs in l«i r pnujor.fo vspmirskih ItTji.i na ntomski pneon. To .je izja- vil nb prvi obletnici, ko .jp bPa pr- ■vihrnt nvorabl.icna atomska ener- gi.ja v raziskavanJM vspmirja. -V- — v primorskih področjih LR Kitajske je divjalo od 31. julija do 3. avgusta hudo neui-ie z močnimi nevihtami in deževjem. To je bila poslrdioa tajfuna »More«, ki je zdivjal preko vzhodnokitajske- ga morja in južnih t^^r centralnih delov Rumenega morja. Ta tajfun ie zlasti prizadel mestn Sanghaj. Zaradi močneea deževja je narasla rrk^ Van Pn in ponlavils ve5 mestnih in nri^dm^^^^f^i''- <■<■■"'^^^'^ir. Kozarci za vlaganje se da,jo, odpirati s ključem za odpiranje; ribjih konzerv! .Jeziček gumija-i stega obroča potegnem.o skozi' razporek v ključu, ključ nekaj-; krat zavrtimo in kozarec je od* prt. Zeljnate lisic laže predelamo v sarmo, če celo glavo vtakne-^ mo za nekaj minut v vrelo vodo; Listi postanejo voljni. < PTUJ. 10 AVGUST 1962 f E D N I K STRAN 8 KRITIČNI FOTO ZAPISEK Gasilski dom Bratonečice razpada Gasivsko društvo Bratonečice je bilo ukinjeno pred nekaj leti, ker olani društva niso smetrali za po- trebno, da b. utrdili gasivsko za- vest, kljub temu da je hotela ob- činska gasivska zveza društvu s pomočjo odbora SZDL vsestran- sko pomagati. Na sliki je gasivski dom Breto-j nečice pri Tomažu. Vsled dežja in sonca dom v surovem stanju pro- pada, stene iz blata so na obeh straneh močno razpokane in kri- ve. Mnogo strešne opeke je zlom- ljene in od vetra razkrita stavba nateka. Ali bi ne bilo bolje izogniti se in preprečiti nadaljnje razpadanje s tem, da občinska gasivska zve- za dom proda obratu kmetijskega kombinata Tomaž, kateremu bi preurejeno poslopje lahko služilo za skladišča kmetijskih pridelkov. Gasivski dom je zrasel iz dota- cije občinske gasivske zveze, od Gasilski dom Bratonečice primerne denarne pomoči kmetij- ske zadruge Tomaž m pridnih rok vestnih prebivavcev Bratonečic m bližnjih vasi. -j- , Prometne nesreče Zaradi prevelike hitrosti v obcestni jarek Dne 2. VIII. ob 19.30 se je v Or- možu na Ljutomerski cesti pripe- tila prometna nesreča Voznik osebnega avtomobila Jo- sip Rupčič iz Središča 209 se je peljal z lastnim avtomob Icm iz Ormoža proti domu. Zaradi pre- velike hitrosti je avtomobil na ovinku zaneslo s cest šča v jarek | na desno stran ceste. Voznik je bil lažje poškodovan. Nastala škoda na avtomobilu je bila ocenjena za 150.000 dinarjev. Zaradi kokoši sto podla z motorjem 29. VII. ob 17.15 se je na cesti tretjega reda v vasi Podgorci z motorjem prevrnil Srečko Kuhar s sopotnico, svojo sestro, Štefko Šmigoc. Lastnik motorja Srečko Kuhar je zaposlen prj Metalni v Mariboru. Oba sta bila namenje- na k svojim sorodnikom v Pod- gorcih, vendar je nesroča prepre*- čila obisk. Med vožnjo skozi Podgorce je v prednje kolo motorja skočila ko- koš, vsled česar je voznik izgubil oblast nad vozilom. Med tem je sopotnica Štefka Šmigoc padla po cestišču, voznika pa je z motor- jem vred vrglo nekoliko metrov dalje. Sopotnica je pri padcu do- bila pretres možganov in je bila prepeljana v ptujsko bolnišnico, Voznik je cstel brez poškodb, na motorju pa je nastalo za 3.000 di- narjev škode. Zaradi slabe ceste je vrglo s kombajna v Ključarovcih pr Ormožu je Večeslav Janžekovič vozil kom- bajn s spremljevavcem Jožetom Skuhalo in Antonom Stanjkom Vsled slabe ceste je spremljava-^ vec Stanjko nenadoma padel pod zadnje kolo kombajna in se je pri tem huje telesno poškodovali RECEPT ZA DOLGO ŽIVLJENJE Letos spomladi je kmetijska zadrujra »Jože Lacko« iz Ptuja priredila poučen izlet na kme- tijsko razstavo v Novem Sadu. Razen razstave so si nekateri udeleženci ogledali še druge zanimivosti v Novem Sadu in okolici. Udeleženec B. P. je bil tudi v Cortanovcih pod Prusko goro. Med drugim nam je B. P. pripovedoval tudi o svojem sre- čanju s stosedemnajstletnim starcem, ki se je kot kolonist iz Bosne naselil v Cortanovcili. Pri svojih 117 letih ima še enajst zob. Nikdar v življenju ni bil bolan. Oženjen je bil štirikrat in imel 36 otrok, vseli potomcev pa ima ''>". K&diti je začel z desetim le- tom. Kako se je hranil? Pravil je, da nikdar ni jedel mesa iz mesnice in tudi konzerv ne. pač pa sveže ali prekrtjeno meso doma zaklanih živali. Hranil se je večinoma z mlekom, ovčjim sirom i'n domačim kruhom. Zelo rad ima vložene feferone (hudo papriko) in mladi luk (čebulol. Zlasti lo zadnje zelo ceni. V pogovoru z njim je tov. B. P. ugotovil, da je še vedno čilega duha. Torej recept za dol^o življe- nje: mleko. sir. mladi luk. fe- feroni in — do^ti otrok. LETALONOSIVKA — HOTEL Neko italijansko Rostinskn pod- jetje ej kupilo v ZDA odf^Iuženo letalonosivko, kt jo bodo sprome- nili v hotel. Plava.ioči hotel name- ravajo odpreti že v letošnjem av- KUKtn. V njem bo 70 sob. seveda apartmajev, noeni klub. bazen /a kopanje in plesna dvorana. \a komandnem stolpu bo isral orke- ster, medtem ko bodo komandno sobo preuredili v bar. Dobro vložen dinar (Nadal.jevanjp z 2 strani) menze odprl, še v krajih, kjer jih še ni. Skladi gostinstva na področju občine so nizki, zato nastopa vprašanje, kako dob ti sredstva za potrebe gostinstva. Gostinstvu •n turizmu se iz dneva v dan daje večji poudarek m pomen Tudi v Ormožu kaže o tem nekaj ukre- nit.. Naše zdravie Kaj vemo o hormonih? Eden prvih znanih hormonov je nedvomno hormon žleze ščitnice. Leta 1884 je poročaj bernski kirurg Teodor Kocher o neki operaciji golše. Opazil je, da se je stanje operiranega po določenem času čedalje bolj slabšalo. Obraz mu je močno nabuhnil. telesne in umske sile so mu zmeraj bolj upadale. Kje je bil vzrok? Ko- cher je pacientu odstranil gol- šo in z njo tudi ščitno žlezo. Spoznal je. da je s tem oropal telo zelo pomembnega organa. Vprašanje, je bilo: kakšno vlo- go ima KČitna žleza v telesu? Kakšno vh>go opravlja? Kocher je domnevni, da je ščitnica ne- kakšno cedilo za strupe, nekaj fiodobnega. kakor so ledvice. Korak dlje je storil Moritz Schbff s poizkusi na živalih. Dognal je, da zaosiane mlada žival, ki ji je odstranil ščittii- co. v rasti, duševno pa ostane na stopnji, ki . jo pri človeku označujemo z icliotijo. Učinko- vita snov. hormon žleze ščitni- ce, je tifoksin, ki ga je leta 1914 odkril Kandall. Ta vpliva na presnovo. zvišuje bazalni metaholizem. t)os|)('šuj(> razpad beljakovin in maščob, vpliva pa tudi na izmenjavo ogljiko- vih hidratov. Zlasti jo pomem- ben za mlado telo. ker pospe- šuje rnst in razvoj kosti. De- luje skupaj z drugimi hormo- ni, z onimi, ki jih izločajo spol- ne žleze, hipofiza in druge. Dobro zadene to skupno de- lovanje hormonov primera, ki pravi, da i^visi hormoni tvorijo simfonični orkester, katerega dirigent je hipofiza«. Zanitniva žleza z notranjim izločanjem, ki je v očitni zvezi z zaroduo žlezo, je timusna žleza ali i)riželjc. Organ leži pod prsnico in ga je moč najti pri človeku in vseh sesavcih. Pri novorojenčku je zelo maj- hen, potem pa raste, dokler človek spolno ne dozori. Potlej pn začne priželjc krneti in je pri starejšem človeku le šo ne- pomemben ostanek veznega tkiva. Podgane, ki so jim vbri- zgali izvleček tiiuusne žleze, so zelo naglo rasle in se močneje «polno razvijale. S tem je bi- la ugotovljena zveza med pri- željcein in spolnimi žlezami. Sp danes pa se ni do kraja po- srečilo razvozlati vseh skriv- nosti timusno žleze. fie danes je tudi skrivnostno delovanje češerike ali epifize. majhnega stožčastega organa v možganih. Descartes jo je imel za i^edež človekove duše. Kaj je pa češerika v resnici? Mno- gi motorL' organizma imajo isvoje protimotorje. prvi poga- njajo, drugi zavirajo. Nemara je razmerje epifiza-tinius takš- no, da ppifiza preprečuje pre- 7?r>dnjo diišrvno in telesno do- /orntrvst. Vondpr ta vprašanja Še niso razjasnjena. Louis Prevost in Jean Du- mas sta dokazala, da so semen- čice izločki moške zarodne žle- ze, katere tkivo jih proizvaja. Leta 1952 se je Blutenandtu iz Gbttingena posrečilo izločiti moški hormon v kristalni obli- ki. Hormona ni pridobil iz mod. am|)ak iz moškega urina. Imenoval ga je androsteron. Leta 1933 je izločil Laquer spolni hormon v čisti kristalni obliki in ga^ imenoval testoste- ron. Pridobil ga je iz bikovih spolnih žlez. Dobiti ga je moč tudi iz žlez merjascev in ko- zlov ter začiula tudi iz moških cvetov vrhovih mačic! Pri ženskih zarodnih žlezah ločimo dva povsem različna hormona, ki sta si deloma v popolnem nasprotju drug do drugega. Prvi. folikolni hor- mon, so tvori v dozorevajočcm Craafovem foliklu; drugi, hor- mon rumenega telesca, nastaja tedaj, ko poči Graafov folikel pred potovanjem jajčeca do semenčice. Na mestu jajčnega nastavka oistane rumeno te o, corpus luteum. neka žleza, ki izloča ta hormon. Naloga hor- mona je, da sproži v telesu vse funkcije, ki sodijo k nosečno- sti. Folikelni hormoai pa skrbi za normalen razvoj ženskih značilnosti in ureja mesečno čiščo. Ko se začne nosečnost, vzbudi delovanje prsnih žlez. Ce je pri bolezni jajčnikov po- trebna operacija, se začne žen- ska pozneje naglo starati. Ven- dar je .dandanes mogoče ta proces uspešno zavirati s hor- monskimi preparati. Delovanje vseh hormonov, ki smo jih spoznali, ureja kot kr- mar hormon hipofiz(\ možgan- skega priveska. Hipofiza je velika kot fižol in oži v se- delni jamici lobanjske kosti zagozduice. ?,leza se deli na prednjo in zadnjo krpico. Prednja krpica ima žlezast značaj, medtem ko vsebuje zadnja živčna vlakna in celice živčnih končičev. Ta mali or- gan je bil dolgo zavit v mi- stično temo. Leta 192" pa sta Berhard Zondek in Selinar Aschheim sporočila, da se ji- ma je posrečilo prenesti na mlade miši — samičke prednjo krpo hipofize; živali so zelo zgodaj spolno dozorele. To spo- znanje .so pozneje uporabili za ugotavljanje zgodnje nosečiio^ sti. Dognali so, da se v prednji krpi hipofize tvori skupina snovi, ki povzroči, da mešički jajčnika dozorevajo in se tvo- ri rumeno telo. Prednji del hi- pofize deluje tudi na ščitnico in na druge žleze. Hormon zad- nje krpe hipofize krči gladko mišičje. Ta učinek uporablja- jo v ginekologiji pri težavnih porodih. Hipofizi je podrejena tudi nadobistna žleza s svojimi hor- moni. Posledica odstranitve te žleze je gotova smrt. vendar ji stoletja dolgo niso pripiso- vali pomena. Prvi jo je leta 1833 opisal .\ddison. ki je od- kril v obolenju nadobistne žle- ze vzrok po njem imenovane bolezni. Leta 1900 jc Japonec n\'ikanine odkril adrenalin, hormon nadobistne žleze. Od- tlej tudi vemo. da hormon adrenalin dviga krvni pritisk. Pozneje, okoli leta 1935. je odkril v skorji te žleze Ken- dall nov hormon, ki ga je ime- noval kortizon. Hormon je Ufipešen pri zdravljenju sklep- nega revmatizma. Največje od- kritje pa je bila nemara izlo- čitev hormona insulina iz iz- ločkov trebušne slinavke. To se je leta 1920 posrečilo Kanad- čanoma Bantiugu in Bestu. In- sulin pomaga mnogim tisočem sladkoriu) bolnih j)remagovati zavratuo bolezen in jim omo- goča živeti normalno življenje. L. Fricdrich VSI BEREMO TEDNIK Koristni nasveti Zelenega volka, ki sestoji iz močno strupenih bakrovih soli, odstranimo z medeninastih ali bakrenih predmetov z močnim kisom. Fikusnih rastlin pozimi ne imej- mo v prevročih prostorih. Naj- ljubša jim je temperatura med 10 in 12 Celzijevimi stopinjami. V zimskih mesecih jih tudi zelo sko- po zalivamo. Dobro jim pa de, če jim liste kdaj pa kdaj umijemo z mlačno vodo ali razredčenim mlekom. Pravi smrtni greh pa za- grešimo, če jim liste nataremo z oljem, »da se bolje svetijo . . .« Oije zamaši listne pore in ovira dihanje, tako da listi kmalu po- rumene in odmro. Madeže trave odpravimo iz vol- nenih blag z mlačno vodo in mi- lom, iz platnenih s špiritom in kropom, iz svile z bencinom. Gramofon. Obrabljenih gramo- fonskih gel ne zavržimo, ker jih] lahko koristno porabimo za pribi-| Janje okvirov za slike, lestev in i pohištva. Gramofonske plošče, ki' So že precej obrabljene, skrbno] odrgrvmo z zelo mehko krpo in finim oljem. Po tem postopku mnogo lepše igrajo. Ocvirki slanine, ki pa ne smejo biti preveč zapečeni, so na drob- no nasekljam zelo primerni doda- tek juham ali zelenjavi. Slonovo kost, ki je porumenela, odrgnemo z ianeno krpo, namoče-' no v špiritu. Kis ne postane moten, če damo v Steklenico nekaj koščkov oglja. Oglje posrka vso nesnago. Kristalne vaze sijajno očistimo s kavno usedlino. Eno do dve žli- ci kavne usedline damo v vazo, dolijemo malo vode in kanec ki- sa, nato pa vse dobro pretresemo. Vaze postanejo zlasti čiste in ble- ščeče, ako dodamo mešanici še malo plav.la za perilo. Porcelanaste al. lončene vaze čl-1 stimo z mlačno milnco; speremo jih v čisti hladni vodi. Opekline ali poškodbe, ki so jih povzročile jedke tekočine, pozneje j premažimo s tekočim medom, ki izredno ugodno vpliva na celjenje. Kromane predmete, ki so do| vlage zelo občutljivi, reje ne hra- n mo v vlažnih prostorih. Če jih dalj časa ne menimo uporabljati, jih premažimo z nesoljeno ma- stjo ali vazelinom. Krom'3ne predmete, ki jih vsak dan uporabljamo, čistimo samo v topli vod . Zbrišemo jih z mehko krpo. Voile, til, mul in druge nežne tkanine dobijo posebno lep videz* če zadnji vodj za izplakovanje do* damo nekaj sladkorja. Iz shrambe preženemo neprijet- ne vonje tako, da postav mo vanjo skodelo klorovega apna ki ga prelijemo z enako količino kisa. Mešanica naj nekaj časa stoji v shrambi. Klorov plin unič vse ne- prijetne duhove. Priporočljivo je odnesti iz shrambe za ta čas vse železne predmete, tiste, ki so pri- trjeni, pa premažmo z oljem, va- zelinom ali parketnim loščilom. Tudi živila začasno odstranimo iz shra.mbe. Umazane igralne karte oči- stimo taiko, da jih previdno zdrg- nemo na suho z magnezijo. Lah- ko jih zdrgnemo tudi s čistim alkoholom. Tako jih tudi dezin- ficiramo. Čipke postanejo spet lepega vi- deza, če jih za nekaj časa namo- čimo v hladno mleko. Potem jih, ne da bi jih splaknili, položimo na čisto krpo in z bucikami prip- nemo, da se med sušenjem ne skrčijo. Špinačo na deščici laže sesek"*' Ijamo, če skuhani, dobro odteče- ni špinači dodamo malo moke. Slamnati izdelki. Umazani slamnati izdelki in pohištvo, ple- teno iz protja, postanejo spet le- pi, če jih skrtaičimo z raztopino soli, nato pustimo, da se na zra- ku posuše. Irhaste (»semiš«) čevlje, nd katerih so se pokazala mastna in bleščeča mesta, podržimo nad vodno paro in jih rahlo skrtači- mo z gumijasto ščetko. Najbolj trdovratna mesta obdelamo s smirkovim papirjem. Irhovina- ste čevlje vedno napenjamo na kopita ali napenjalnike, če ne gre drugače, pa natlačimo va- nje zmečkan časopisni papir, S tem se izognemo gubam, zavo- ljo katerih začne irhovina sča- soma pokati. Zimski čevlji ne propuščajo vode, če vtaremo v usnje pasto, ki jo pripravimo iz svinjske ma- sti, voska in ovčjega loja v ena- kih delih. Maščobi dodamo še žlico terpentina. Salama ohrani svežino in lepo barvo, če odrezano ploskev pre- krijemo z omočenim perga- mentnim papirjem. Klobasice. ki jih ne mislimo pojesti isti dan, shranimo v slabi solni razstopini. Korenje, črni koren, peteršilj zelena, pa tudi endivija, ostanejo preko vse zime v zaboju s pes- kom. Primeren je plosk zaboj, ki ga napolnimo z navadnim vrt- nim peskom. Vanj vložimo po- vrtnino, vendar tako, da se ne dotikajo kosi drug drugega. Za- boj najbolje shranimo kje v kle- tki. Pocinkane kadi in posode čimmanj čistimo s peskom, ker z njim odstranimo vatovalno plast. Raje jih snažimo z mlač- no raztopino sode. Madeže cinkovega mazila iz- mijemo z milnico, ki smo ji do- dali malce petroleja. Na vedro rpilnice damo skodelico petrole- ja. Vsak madež najprej zdrg- nemo z milom, potem pa ko« oblačila enkrat ali dvakrat pre- peremo v milnici ter nekajkrat temeljito .splaknemo v čisti vo- di. VOLNA Kako razločimo volno od bom- baža? Nitko prižgem' / vžigalico. Volna gori s svetlim plamenom, smrdi po sežganih lasfh, ko pla- men ugasne, pusif za seboj iep- Ijlvo kepico. Bombaž pa zgori te- lo naglo, brez vonja; pepela ali kakih drugih ostankov gorenja skoraj ni. Izplakovaina voda za volno mo- ra imeti približno enako tempe- raturo kakor pralna raztopina. Nikoli naj ne bo mrzla kajti mr- zla voda volno »prestraši« in vpliva na njeno mehkobo Za izpiranje volnenih kosov uporabljajmo Vaje razredčeno milnico in ne čisto vodo Pri pra- nju se namreč zgube nekatere maščobne snovi, ki Jih vsebuje volna, in le-te moramo pri iz- piakovanju kolikor mogoče nado- mestiti. EnaK učinek dosežemo tud če čisti vodi dodamo glice- rina. Volna obdrži barvo, če jo Atn dolgo namočimo v posneto mle- ko, ki ga razredčimo v enakem razmerju z vodo. Volno nato ta- ko dolgo izplakujemo, da ostane voda čista. Po tem postopku ob- delana volna odlično drži. Volnene odeje peremo zmeraj v mrzli milnici m obesimo n»kre, ne da bi Jih ožemali. Ce jih ože- mamo, se rartegnejo in postanejo tanke. Volneno nit je pogosto težavn« vdeti v uho igle. Če pa konec niti pritisnemo ob trdo milo In g« malo zmanemo med prsti, b« opravilo lahko. Madeže ne belih volnenih kosih odstranimo tako. da jih zdrkne- mo s kaSo, pripravljeno iz m»- gnezije alf praška morske pen* in bencina. Paziti moramo, da se kaša ne vname! KDOR SI S TINTO PRSTE MAŽE... ... ima marsikdaj opraviti tudi « packami in madeži. K«ko Jih ho očistil? Madeže črnila na platnenih tka- ninah posujemo s kristalčki ci- tronove kisline in prelijemo x vrelo vodo. Lahko jih tudi nan»- čimo v neprekuhanem mleku. Po- tem blago dobro Izperemo v hlad- ni vodi. Povoščeno platno zmijemo i mlečno vodo in nevtralnim mil«n, nato speremo s čisto vodo in obri- šemo z mehko krpo. Če hočemo naš povoščeni prt posebno nego- vat, ga kdaj pa kdaj zdrgnite t nezavretim mlekom. Raztopine so- de ali salmijakovca pa povoščene platno ne prenese! Povoščeno platno lahko sijajno šivamo s strojem, če ga prej po- tresemo s smukcem. Igla se ne lepi. Stenice preženemo s plinom pruske kisline aH ammo ji d