*?©€»>■ v torek, 14. ySi^a dopoldne, so predsed-oiganizaqj SZDL | o izvedbi krajevnih | ki bodo konec no- ! f vsej občini. Enako g ft^*jjodbor občinske kon- I so podprli predlog | Andreja Marinca za E ^nika izvršnega sveta Slo- — Izvršni odbor | Ujjj.*® konference SZDL jena , Wkam!L*i^ ponedeljek pod- g I) i).^*^turo Andreja Marinca I predsednika republi- i, Ml&ega sveta. f - Nocoj se bo sestala t JtDiJf ojganizacija SZDL.Go- p i dehi v ° ° ^slogah organizacij skupnosti. Seje ■ ;|0(lbo,. tudi član izvršnega '^Dl w/®Publiške konference ^udo - Jutri se bodo na tttaii A ?ndikalne organizacije »0^ jvci KZ Trebnje. Go-° o izvganju ustavnih :: - V nedeljo, I ^ Va^ 13.30, bo zase- J *^ne7vB^ konferenca Sociali- ^ na kateri bodo raz-S?**3viia T-* ’ kijih pred člane pismo, ter o go-lomače občine. Iz-tudi novo vodstvo i v: ■ Sekretar SFRJ za zunanjo trgovino Muhamed Hadžič in generalni direktor IMV Jurij Levičnik med ogledom nove tovarne prikolic IMV ADRIA C ARA VAN BELGIUM N. V. v belgijskem mestu Dienze po četrtkovi otvoritvi. Zadaj belgijski minister g. G. Breyne in direktor nove tovarne IMV v Dienzu g. Cl. Aers ter drugi gos^. Več o otvoritvi berite ;ia zadnji strani! (Foto: arhiv IMV) URESNIČEVANJE PISMA IN POLITIKE ZKJ kijih pred člane Hpismo, ter o go-b(vl^ domače občine. Iz- f *^^i novo vodstvo " m^^^renoV^tT delegata na ?**%i v ^ ^ brežiški ko-izvolili Iva-^^0. delavca iz celuloze srebro ? ^^Piosila republiko Idapn raziskovalcu UiJ®Pti^®ebra. Trdijo namreč, 2a ki je gotovo pri- ^^jrud^jiSčaiye. Ce bodo res ^ to pomenilo, da bo zaostalo območje 52' V rudniku pa bi »M s slovenskega Je^^esa ^sbranke. Zaradi go-; teh krajev 'tJvJžave I ’tttjinQ gredo za kruhom Za grobo kršitev statuta ZKJ je občinski komite ZK Trebnje Izključil Iz Zveze komunistov Pavleta Jurgllča, direktorja »Inkota« Občinski komite ZK Tiebnje je prejšnji teden enoglasno ocenil, da je Pavle Jurglič, direktor podjetja ,jii^ot“ iz Trebnjega, tako grobo kršil samoupravne pravice delavcev in s tem statut ZKJ, da si je zashižil n^higšo partijsko kazen — izk^učitev iz Zveze komunistov. Ob nekaterih nerazčiščenih primerih direktoijevega ravnanja zanjo zadošča že krivda v primeru' odpusta Ci^ Janežiča, predsednika delavskega sveta v tem podjetju. Začelo se je s tem, da se je Ciril Janežič prejšnji mesec uprl odhodu na teren (na montažo), za kar je bil na vrsti po sklepu. ki pravi, da mora izdelek montirati tista skupina delavcev, ki ga je naredila. Kot razlog je navedel svoje zdravstveno stanje, z zdravniškim spričevalom pa je potrdil, da ima pre4pisano dietno prehrano, Id si je na kr^u montaže pač ne more zagotoviti. Direktoiju Jurgliču njegov upravičeni razlog ni zadoščal, marveč je lahkomiselno celo naročil delovodji, naj Cirilu Janežiču ne da'nobenega drugega dela, kar z drugimi bese- (Nadaljevanje na 9. strani) HOKRONOŠKA ISKRA Ne bo ugasnila Republiški sklad |e že zagotovil 3 milijone Kot vse kaže, so životaijenju mokronoSk^a obrata Iskie le šteti dnevi. Marsikdo je namreč podvomil nad sicer spodbudnimi vjavand ob obisku predsednika slovenske ^19-ščine Sergeja Krakheija v tem obratu letos oktobra, ko so predstavnici matične Iskre obrabili pomoč ob preusmeritvi obrata v izdelovanje elektromotojjev. Kot je i^^vil minuli teden predsednflc občinske skupščine Trebnje Ciril Pevec, sed^ že priprav^ajo preusmeritev. Le-ta bo veljala 9 milijonov dinarjev, za kar je republiški sklad sklonih rezerv te dni že odobril 3 miline. V pripravi so tudi novi samoupravni akti za odcepitev mokronoške Iskre od Iskre Pržanj in združitev s tovarno elektromotogev ISKRA Železniki. Mokronoški obrat naj bi bil v sklopu te tovarne temena organizacija združenj dela. A. 2. Podpora Marincu V Posavju podpirajo predlog, po katerem je Andrej Marinc izbran za novega predsedn&a Sloven^ega izvršnega sveta. V ponedeljek so se zanj izrekli predsednici delovnih dcupnosti in delavddh svetov ter predsedniki sindikalnih organizacij iz krške občine. Predlog so 13. novembra podprli tudi komunisti na seji občindce konference ZK v Brežicah. V torek je o njem razpravyalo predsedstvo skupščine Brežice in se piav tako zav’zelo zanj. V torek dc^oldne so tudi na raz-šiijeni seji izvršnega dobora občinske konference SZDL v Sevnfci podprti kandidaturo tovariša Marinca. J.T.-B.D. ®f®ndu DELAVCI, KMETJE, UPOKOJENCI, OBRTNIKIIN DRUGI sujmo »ZA« socialno varnost kmetov m o združitvi delavskega in kmečkega zdravstvenega varstva bo v nedeljo, 19., In ponedeljek, 20 novembra niso ®8Šemu biU samo narodno- J*’in revolu-^ * ^i z oroj^em ti okupatorju in za oblast delov- del nosili tudi ***en povojne ob- nove porušene domovine. Veliko so žrtvovali za povojno obnovo in razvoj gosp(^arstva. Dolžnost vseh zaposlenih je, da vrnejo ta dolg ljetom, ki so prav v tem obdobju potrebni največje pomoči. Razen tega pa je tudi človeška dolžnost, da se pomaga sočloveku. komandant armadne oblasti koman- y BroS^^nih sil SFRJ Jo-kom postav^en "}^danta Uub\jan-;eneralpod-‘»TUJ'.* 6.“v««-Rok. dolžnosti mu želimo kar največ uspehov in zadovo^stva! ne oblasti franc Uub\jan generalpod' Tavčar-Rok v« lILhii 1920 v Jar-1941 ^ revolucijo je I 1941 KPJ pa je od j« bU na dolžnostih; podmA^*! komandant namestnik Šjfw^k načeinju °fPusa m po-''Cnije glavnega štaba J) Tavčar H je^n dolžnosti v 5? *^ik divizije, Qi. \)ub\janske Vo[^^ *n irL v !° ’ je narodni nrtiii.- vojnih in oo- GeneraloCd-i C ft^"^Tavčar-Ro'k je' JU v konference • Na novi odgovorni Na referendumu v nedeljo, 19., in ponede^ek, 20. novembra, bomo zato glasovali ZA združitev delavskega in kmeč-^ kega zdravstvenega varstva, se pravi za enake pravice delavca in kmeta pri zdravniku. Seveda bo združitev tudi nekaj vejala, saj bodo kme^ pridobili zdaj večje pravice, se pravi take, kot jih delavci že imajo. Te ugodnosti bodo veljale delovno oiganizacijo povprečno na zaposlenega manj kot 50 din na leto, kme^e bodo morali dodati približno enkrat več. Združitev zdravstvenega varstva delavcev in kmetov pomeni tudi zmanjševanje socialnih razlik med kmeti in zaposle- Mm nafMl pbmm nimi; zelo pomembna pa je tudi za izboljšanje zdravja vseh ljudi. Zatorej: v nedeljo in ponedeljek glasujmo ZA! v NOVOMEŠKI INDUSTRIJI MOTORNIH VOZIL: Bo »katrca« sestra austinom? O morebitnem sodelovanju IMV z Renaultom ni mogoče dobiti uradnih izjav, vendar je zanesljivo; z BLMC novomeška tovarna ne prekinja odnosov. Nasprotno - vsak dan dobivajo kupci v roke speciale! Valovi atlantskih frontalnih motenj se pomikajo preko Alp in povečujejo pri nas nestalno vreme brez ohladitev. Tudi te dni bodo omenjeni frontalni valovi še vplivi na vreme pri nas. Bo Se nestalno vreme. Proti nedelji postopno izboljšanje. Postopoma bo hladneje. Senzacionalna novica z naslovnih strani nekaterih jugoslovanskih časopisov je bila laž! To lahko mimo zatrdimo za vesti, po katerih naj bi novomeška IMV prekinila sodelovanje z angleškim koncernom BLMC in se v avtomobilski proizvodnji oženila s franco^m Renaultom. Ob nesmiselni trditvi, da Novo mesto prekinja posle z Angleži, zamahne Anton Sepec, predsednik centtalnega delavskega sveta in vodja prodajn^a sektorja, z roko in poleže v proizvodne dvorane: spe-ciali gredo vsak dan s tekoč^a traku v roke kupcev! morebiti sodelovala s Francozi, z Angleži ne bo opustila sodelovanja. J. SPLICHAL Novomeška tovarna namreč prav zdaj normalno posluje v avtomobilskem tekočem traku in poši\ja kupcem IMV 1300 special. Pravijo, da se dobavni roki za te avtomobile sučejo okrog 30 dni po vplačilu. Kako nesmiselna bi bila prekinitev odnosov z angleškim partneijem, govorno priča podatek o tem, da ima novomeška tovarna z BLMC vpeljano sodelovanje kar na štirih ravneh: pri osebnih in dostavnih avtomobilih, s konsignacijo in s terenskimi vozili. Kot je znano, so Novomeščani v začetku leta prevzeli generalno zastopstvo za specialna vozila angleškega koncerna. Kot generalna zastopnica je IMV takrat pridobila tudi možnosti za koopc-rac^o tistih vrst terenskih vozil, ki to za Jugoslavijo bo|j privlačna. In kako je z vestmi o sodelovat\ju s Francozi in o morebitnem sestavljanju nekaterih vrst Renaultovih vozil (beri: katrce R 4 in R 12) v Novem mestu? Strokovno bi temu rekli, da je med Novim mestom in Parizom trenutno pogovor o možnostih za poslovno-tehnično sodelovanje, vendar pa za zdaj o morebitnem sodelovanju ni mogoče ne pritrdilno ne nikalno podrobneje odločiti. Jasno pa je: četudi bo IMV SMM DBH NOVO MESTO JE VAŠA BANKA tedenski mozaik Isti dan, ko so v Londonu slavili 50~letnico znane rddifske in televizijske družbe BBC (British Broadcasting Corporation), so v Kairu sporočili, da je radijska postaja te družbe v zadnjih nekaj mesecih objavila več „grobih iažV* o Egiptu. Te laži naj bi bUe tako resne iri po-membne-zadevale pa naj bi notrarqe egiptovske težave in sploh odnos Arabcev do Izraela - da razpravlja o'njih na številnih sestankih ta teden celo egiptovski predsednik Sadat. Toda v ozadju tega se bržkone skriva Se kaj drugega: nezadovoljstvo dela egiptovske družbe s sedanjo politiko zlasti kar zadeva neaktivnost ^ede ponovne vrnitve sedaj zasedenih ozemelj, ki so jih kot vojni plen obdržali Izraelci po julijski vojni leta 1967... madež na obletnici. .. ■ Medtem pa si je dr. Henry Kissinger privoščil nekaj oddiha po nedvomno težkih pobijanjih s sevemovietnamskimi predstavniki v Parizu in južnovietnam-skimi v Saigonu. Te dni so ga lahko po dolgem času namreč zopet videvali na nogometnih tekmah in v nočnih lokalih, kjer je seveda njegova pojava vzbudila nemajhno pozornost. Nekateri so v zvezi s tem vedeti celo povedati, da bo zamenjal sedanjega zunanjega ministra WiUiama Rogersa v bodočem kabinetu predsednika Nixo-na... oddih po napornem delu in nikoti ne pojenjajoče čveke o uglednih osebnostih... '„Sedaj je naša dežela končno očiščena,*' je izjavil ugandski predsednik Idi Amin, ko je opolnoči osmega novembra zapustil Ugando zadnji izmed okroglo 45.000 izgnanih Azijcev z britanskimi potnimi tisti Izgnali so jih na ukaz predsednika Idi Amina, ki se je s tem močno zameril nekaterim. ,J*o-slej bomo živeti bolje in sreč-neje,“ je dodal predsednik, ko so ga informirati, da je zadnji izgnanec zapustil Ugando, poročajo nekateri zahodni viri... očitna škodoželjnost zaradi sicer res čudnega (vsaj za dvajseto stoletje) ukrepa neke države... „Rada bi se srečala z njim, vendar ne verjamem, da bo to možno," pa je izjavila v Parizu nekdanja žena bivšega indonezijskega predsednika Sukama ob novici, da je prispel na uradni obisk v Francijo sedanji predsednik Indonezije Suharto. Organizirani kmetje O zadružni dejavnosti naj bi odločali Icar najbolj neposredno tudi v manjših organizacijskih enotah - Kmetje-zadružniki naj se počutijo kot pravi gospodarji s pravicami in dolžnostmi! Ali naj kmetijske zadruge ločijo lastno proizvodnjo od kooperacijske tako, da bodo sestavljene iz več temeljnih organizacij združenega dela ali le z ločenim obračunavanjem? Po zakonu o združevanju kmetov je možno oboje. Vodstva nekaterih kmetijskih zadrug, zlasti tistih, ki nim^o veliko lastne proizvodnje, pa so le za eno temeljno organizacijo združenega dela. O tem naj bi seveda odločali tudi kme^. Zato jim je treba stvari nadrobno in prav razložiti. V svoji organizaciji morajo imeti kme^ odločujočo besedo o ustvaijanju in delitvi dohodka. Znotraj ene temeljne organizacije združenega dela pa se bo dohodek laže prelival od donosnih dejavnosti za l^^e zgub nedonosnih kot med temeljnimi organizacijami. To se bo čutilo tudi pri odločanju v samoupravnih organih. V večjih kmetijskih organizacijah predvidevajo ne le posebno temeljno organizacijo združenega dela kooperantov ali združnikov, ampak tudi nadaljnjo razvejenost gospodaije-iga navzdol do kmetov. Obrat za kooperacijo pri kmetijsko industrijskem kombinatu v Murski Soboti ima že dalj časa sektorske svete kooperantov in vaške odbore kmetov. Njihovo delovanje prilagajajo sedanjim predpisom. Obrat za kooperaci- TELEGRAMI---------------- NEW YORK - Izraelski obrambni minister Moše Dajan je odpotoval v New York. Pogovarjal se bo z ameriškim državnim sekretarjem Roger-sop in njegovim pomočnikom Josephom Siscom. BRUSELJ — Nekaj deset ljudi je izgubilo življenje, ko je pred dnevi strahotno neurje zajelo več zahodnoevropskih držav in je veter pihal s hitrostjo dvesto kilometrov na uro. Neurje je povzročilo tudi veliko materialno škodo. jo pri kmetijskem kombinatu Ptuj je pripravil nadroben načrt za uresničevanje samoupravljanja kmetov tako, da bodo o gospodarjenju svoje organizacije in delitvi dohodka odločali tudi po območjih bivših manjših kmetijskih zadmg, ki so jih včasih imeli za svoje. Obrat za kooperacijo pri kmetijskem kombinatu, ki bo temeljna organizacija združenega dela z lastnim žiro računom — morda bo celo pravna oseba — bo prepustil del samoupravnih pravic nižjim enotam, da bodo člani laže odločali neposredno. To naj bi določili s samoupravnim sporazumom v temeljni organizaciji. Potem bo osrednja dejavnost obrata za kooperacijo bolj podobna nekdanjemu delu poslovne zveze kot kmetijske zadruge, osnovne zadružne dejavnosti pa bodo opravljale krajevne organizacije po območjih nekdanjih manjših zadrug. Take organiza- mmm tedenski zunanjepoliti(!hiplW (Iz zadnjega PAVLIHE) — N15 ne bo I novim meroedesom, ienA, v podjetjih so n^r kaj 4>roti novoletnim darilom. Richard Nixon je, tako kot smo to predvidevali v tej rubriki minuli teden, premočno zmagal na ameriških predsedniških volitvah, Willy Brandt pa bo v nedelo moral na volitvah šele dokazati, da je še vedno pni državljan Zvezne republike Nemčije. Ob teh dveh temah bomo v današnjem sestavku omenili še vietnamsko vojno, o kateri se bodo pogajanja na-da^evala in pa z^nje priprave na konferenco o evropski varnosti in sodelovanju v Helsinkih. REKORDNA ZMAGA- v vsej zgodovini ameriSdh predsedniških v(rfitev,se ni še nikomur posrečilo tako odločilno poraziti svojega nasprotnika, to uspelo Richardu Zmagal je kar v 49 iz- dco ter Japonsko, bodo problemi bližoj krize tudi deležni vendar je videti, da meri - čeprav je nekaj ki kažejo, da se je obrobno prip' I#. V letalski tovarni Hawker Siddeley v Hatfieldu v Veliki Britaniji so na priložnostni svečane izročili LR Kitajski prvo izmed 12 letal tipa trident, ki jih je za svoje potniSco letalstvo v Pekingu. Dodatno so sporočili, da bodo Kitajci naročUi še 8 takih letal (vsako sprejme 152 in je namenjeno za polete na srednjih razdaljah) v vrednosti 25 milijonov funtov sterlingov-^j^j^jf; so sporočili, da bo kitajski zunanji minister prihodnje leto uradno obiskal Veliko Britanijo^ ( UPI). cije kmetov naj bi dobile v upravljanje tudi tista sredstva — sMadišča, stroje — ki jih bodo uporabljale pri svojem delu. Kmetijske zadruge gotovo ne bodo smele zaostajati za kombinati, ki imajo take načrte za uresničevanje zakona o združevanju kmetov. To, da se imenujejo zadruge, ne sme nikogar premotiti, češ, da so zaradi tega bolj „kmečke“ kot obrati za kooperacijo pri kmetijskih kombinatih. Odnoš se ne odražajo v nazivih, ampak v pravicah, o čem bodo kme^e — zadružniki lahko odločali. Če ne bodo budni, se lahko zgodi, da bodo imeli v svoji kmetijski zadrugi manj samoupravnih pravic kot km^e — kooperanti pri kmetijskem kombinatu v oblatu za kooperacijo. Nekateri trdijo, da ne gre za izigravanje kmetov v vseh kmetijskih organizacijah, ki prepočasi uresničujejo določila novega zakona o združevanju kmetov. jPravijo, da stvari še niso dovolj jasne. To je lahko res. V takem primeru pa naj bi najprej poiskali odgovor na vprašanje, kake pravice gredo zadružnikom po vseh pozitivnih predpisih. Ko bodo ugotovili to, bodo laže iskali ustrezne organizacijske oblike. Notranjo organizacijo v kmetijski zadrugi bo treba urediti tš^o, da se bodo kme^e počutili v njej kot zadružniki — gospodarji s pravicami in dolžnostmi in ne kot da so pri gostitelju, ki jim razdeljuje del svojih d)brot. JOŽE PETEK tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled Minuli teden je bilo v našem notranje-poli-tičnem živ^enju precg razgibano — če lahko tako rečemo. Ker je odstopil predsednik slovenskega izvršnega sveta ST/^JE KAVČIČ, je v skladu z ustavo SR Slovenije odstopil tudi ves slovenski izvršni svet, ki pa bo — prav tako po ustavnih določilih — opravljal svoje dolžnosti do izvolitve novega izvršnega sveta. Na skupni seji izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije in koordinacg-^ega odbora za kadrovska vprašanja — seja je bila minulo soboto — so predlagali kot možnega KANDIDATA ZA NOVEGA PREDSEDNIKA izvršnega sveta skupščine SRS inženirja ANDREJA MARINCA. O tem predlogu so že prej razpravljali na sestanku predsednikov republišl^ vodstev družbeno-političnih organizacg, slovenske skupščine, gospodarske zbornice in koordi-nacgskega odbora za kadrovska vprašanja pri republiki konferenci SZDL, pri čemer so ugotovili, da je vloga izvršnega sveta kot po-litično-izvršilnega organa slovenske skupščine zelo pomembna. S sobotno sejo izvršnega odbora RK SZDL se je praictično že začel postopek predlaganja možnih kandidatov za predsednika republiškega izvršnega sveta. SZDL je povabila vse zainteresirane, naj povedo svoja lovali predstavniki občinskih vodstev druž- 3,4 milijarde dinarjev, kar je za 24 odstot-beno-političnih organizacig, občinskih skup- kov več kot mesec dni pred tem. ščin ter poslanci vseh zborov. Politično razgiban teden je Predsednik republike JOSIP BROZ TITO s soprogo Jovanko minuli teden OBI- Takšno naraščanje izvoza lahko ocenimo za zelo ugodno — še posebej zato,"ker se je obseg izvoza na konvertibilni trg povečal za 43 odstotkov. PRIMANJKLJAJ naše zunanje trgovinske menjave sicer še vedno znaša več kot 13 milijard dinarjev, vendar je letos za 43 odstotkov oziroma za 10 milijard manjši, kot pa je bil lani v desetmesečnem obdobju. Če bomo tako nada^evaU, je to lepa spodbuda za prihodnost. Naj še spomnimo na dogodek, ki je šele SKAL MAKEDONIJO, kjer si je ogledal ne- pred nami - na REFERENDUM o združitvi katere delovne organizacge in družbene usta- zdravstvenega varstva. Priprave za združeva-nove. Med svojim večdnevnim bivanjem v tej nje delavskega in kmečkega zdravstva so že v republiki se je pogovarjal tudi v CK ZK Ma- polnem razmahu. kedon^e z makedon^im političnim vod- Potrebna dodatna sredstva, ki jih terja stvom. V neposrednem in izčrpnem pogo- takšno združeno zdravstveno varstvo bodo voru so obravnavali temeljna vpr^anja prispevali kmetje, družbeno-politične skup-aktualnega družbeno-političnega in go^o- nosti in delavci od bruto osebnih dohodkov, darskega položaja v republiki ter dgavnost Sredstva so torq zagotovljena, ali pa se makedon^e ZK pri uresničevanju nalog dru- bosta zavarovanji združili, je v rokah nas, ki ge konference ZK ter predsednikovega bomo glasovali o tem. Menda ni treba še po-pisma. sebej poudarjati, kako pomembna bo ta Predsednik Tito si je s spremljevalci poleg odločitev in kakšne velike koristi bo prinesla Skopja ogledal še Kumanovo in Tetovo. združitev obeh zavarovanj, k čemer bomo UVOZ je bil v oktobru doslej največji v letošnjem letu — njegova celokupna vrednost prispevali s svojim , J)A‘ Referendum bo po vsej Sloveniji 19. no- MNENJA O PREDLOGU izvršnega in ko- je znašala kar 5,4 milijarde dinarjev, kar je za vembra za kmete, za delavce — ki bodo volili ordinac^skega odbora ter predlagajo tudi druge kandidate. Prav v tem je namreč uresničitev posebej poudarjene zahteve po širokem in DEMOKRATIČNEM POSTOPKU, kar naj bi prišlo do izraza na sejah izvršnih odborov občinskih konferenc SZDL, na katerih bodo sode- 17 odstotkov več kot septembra. Takšen skok v uvozu si lahko pojasnimo z večjimi prizadevanji gospodarstva pri preskrbi z uvoženimi surovinami ter reprodukcijskim materialom. Hkrati pa nam podatki O IZVOZU povedo, da smo v oktobru izvozili vsega skupq po delovnih organizacgah - pa dan poznge, 20. novembra. Ljubljansko armadno področje je dobilo NOVEGA POVELJNIKA. Na to odgovorno mesto je viiiovni poveljnik oboroženih sil SFRJ Josip Broz Tito imenoval generalpodpolkovnika Franca Tavčarja-Roka. nemara bolj — . Ijen angažirati tudi v VIETNAMSKI VORI: Vojna v.Jnd^p; daljuje in agencije ročajo o srditih spopad»>Q vsem pa o silovitih :<>meriškega letalstva. vredna so tudi hajajo iz Saigona P ^efi Združene države kot je Nixonu Dvoje volitev med 50 zveznih državah in tako povsem potolkel protikandidata, demokrata Georga McGovema. Toda hkrati z zmago republikanskega predsednica so volilci — kot za protiutež — dali prednost demokratom v predstavniškem domu in senatu, kjer so demi^rati svojo večino še povečali. Ob rezultatih pa je treba omeniti še izjemno majhno udeležbo na volitvah. Tisto, kar je seveda ob takem izidu najpomembnejše, je ugotovitev, da bo Nixon po vsej verjetnosti imel naslednja štiri leta (po ameriški ustavi je lahko nekdo izvoljen za predsednika samo v dveh mandatnih obdobjih, torej dvakrat po štiri leta, skupaj osem) zelo proste roke v zunanji politiki in nekoliko, ali kar precejšnjo, opozicijo kar zadeva donu>če, notranje zadeve. Nekateri opazovalci menijo, da bo prišlo do precejšnjih sprememb tudi v sestavu vlade. V zvezi s tem omenjamo, da bo odstopil s položaja obrambnega ministra Laird in da tudi 'Rogers ne bo več zunanji minister. O tem seveda za zdaj še ni uradnfli potrdil. Počakati bo treba še nekaj časa, vsekakor pa bodo morebitne spremembe znane pred 20. januarjem prihodnjega leta, Ito bo Richard Nixon ponovno prisegel na Ka-pitolu in seveda pred tem objavil tudi seznam novih članov svoje vlade. Besedo ali dve je treba verjetno nameniti ob tej priložnosti tudi bodočemu Nixonovemu delovanju. Opazovaki menijo, da se bo, ko bo enkrat končana vojna v Vietnamu, pozornost ameriškega predsednika v večji meri obrnila Evropi, utrjevanju sovjetsko^ameriškega sodelovanja in tudi odnosom s LR Kitaj- spešeno dobavljajo pr ^ Thieu velike količine saigonska noV«*! šča prihajajo vsak tala, tanki in pomagalo vzdržati saig ^ Kita po Odhoduj* Američanov iz Vietn^^ Včeraj šo iz tudi sporočili, daje Pariz Le Duc na številnih ^ Nixonovim svetoval^^ gerjem pomagal ^ so Združene držaje vztrajale, <•« j« „ek»i ff razumu razčetiti Je šanj in kot je pokušala fr Singer in Le Duc ^ Medtem ko svet čakuje sporočilo o pogajanj iri besni ^ ^ skih bojiščih prej,pa«vSaigonu^^„o< sednika Thieuja ka sporazumu, za bo po ®‘^®^xnega2^i)(i' ostala brez mogoč ^j^uja P ka, kar lahko z® ^ meni tudi VOLITVE V Ijo bodo Nemčgi L f volitve, ki bodo Zahodne Nem^^ membne. Po O sodeč ima prednost ,^vend^,r.gj jjija no skrajno vodja opozicije mia^nikov Ul raziin o odnosih Nemčigama ki so Bonnu minul» no predmet kom po vseh znakih Brandta biti eno — prevaga jezice izmed dejs jeziček n KIH: Samo t” ^ nem^ih voW^ v^p. vembra, se b sinkih Albanne), M ^ da Amerike zbrali na P^P^ekonf^^O ku zaskUcevrop^ ,ovafl.J^^ o varnosti tem bomo p ^Qties^^%ssO’, M J-L 7^ noven^^ - Sl. 46 (11811 - —• a. ^ občinske konference Zveze mladine ^ * udeležili predstavniki aktivov iz ! daipnosti, delovnfc organizacij in šol ®entoiji mladih. Sklenili so sodelovati pri obnav^'anju Zveze komunistov iz mladin-^"“(Foto: J. Teppey) Novome^i gimnazijci so deset dni pomagali Gozdnemu gospodarstvu pri urejanju snrekovih nasadov. Zasadili so prek 15.000 s^ik, pri dehi pa se je posebno odl&oval 4. d razred. Zaduženi denar b<^o porabili za izlet — (Foto: z. Šeruga) Še trqe taki ,^upi*‘ jabolk so te dni č^eali na delavce Novofesa v Straži. Ker so bila jabolka dobra in poceni, so se kupi zelo hitro manjšali in marsikateremu delavcu je odpadla skrb glede nabave jabolk — (Foto: J, Pezelj) Iz katerih virov graditi kanalizacqo in druge komunalne narave v vaških ^upnostfli? V Dol. Boštanju v sevni^ občini je bilo dosti negodovanja ob sprejemu odloka o plačevanju prii^\1ca za mestno zemljišče. Sedaj, ko gre zares, ni več lomislekov. Na diki: prostovoljno delo — (Foto: 'eleznik) Mirno spaiijc Prstenim ljudem J Vsem in delovni ljudje prejeli akcijo od-družbeno neupravičenih To akcijo je treba fnfli n,J^.,?rganizirano in po usta-^boiiio u ’ bodo zagotavljala, ^Đe odpravili nakopi- pojave ter hkrati Jojti J *''^kemu članu naše skup- akal io jmenujemo zaveznico kmeta? ™ bori za večji zaslužek, ^ ^ varčuje za ure- in stanovanjskega vpraša-potrebe. Politična upoštevala tega in ki 5'izadevnjlf ^ poštenim in s tis« ^elom ustv^ajo doho-pridejo do njega s t 'lem n ^ neupravičenim prido-u ^ koristi, ren- Kmetijstvo izgublja značq osnovnega dobavitelja pre-hrambndi pridelkov. V razvitem svetu tovarne predelajo in ponudijo gospodinjstvom že do štiri petine vse potrebne hrane. ^cijami 7i*Pne ^kompromitirala, ^J) Jc IB ZKJ in predsedstva bi to akcijo (S misca . MESTO: Na zelo živah- baoT h ^ tega mesece. Skupno so Da *^0 Piuski so oili po 260 H starejši prašiči Inž. Milovan Zidar je prerezal trak Velik odstotek zaposlenih žena, razvoj turizma in družbene prehrane to pri nas še posebno močno ipCd^»ja. Zato je mirenska tovama za preučiSV’C krompiija začetek procesa, ki se bo nadaljeval. Izreden pomen ima tovarna za kmetijstvo, ki je s tem dobilo novega zaveznika. Ta vnaša stabilnost in red v pridelovanje krompiija. Tovama je razen te- Kmetijski nasveti ^ares vsestranska urea ’ ^nina ali tudi karbamit imenovana snov, je v kme- V ^ . vsestransko uporabna. Naprodaj je v obliki lepih gno ^ ^ j® težko prepoznati. Uporabljamo jo lahko ^sebue^^ » kot beljakovinsko lamo za prežvekovalce in kot gnojilo, s katerim je mogoče rastlinam gnojiti O listov, kar imenujemo foliarno gnojenje. km.au so bralci na tem mestu že lahko zvedeli kaj , kar imenujemo foliarno gnojenje, nir ■ ... . -v,q J uodi gnojilu, kar jih uporabljamo v poljedektvu. V ^.Pa bodi beseda o urei kot gnojihi, najbolj koncentri- j'^Kg —gnujiiu, Kar jin upurauijoniu v puijcucisivu. t ^vilk*'^ -K "3mreč ^r 46 kg'rastlinam dostopn^a dušika, s pa je treba imeti pred očmi, kadar primeijamo njeno Ko drugih dušičnih gnojil. tuj. sečnina v zemljo, se naglo razkraja in je zato upo-^Ost jg ^ d6gnojevanje, če je le dovolj vlage. Ta njena zna- Plev'^f^^’ ^ lahko gnojimo hkrati s škropljenjem v tak^ rastlinskim boleznim in škodljivcem, eno- dvrxj razstopimo v pripravljenem škropivu in opra- hkrati. jP^guK j lahki topnosti se dušik iz uree v tleh ne fc .*^tn *^^10 kot iz drugih dušičnih gnojil, zato lahko z d ^ tako tudi ob pripravi zem^e. Posebno koristno |,^ojeva pokazalo v sušnih predelih, kjer je kasnej^ b j® * dušikom oteženo, ker ni dei^a, da bi ga raztopil, ienjska precej sušna, je tako gnojilo koristno tudi za ^^slce ^ -ečeno, uporabna tudi za dognojevanje skozi ^ ^ilne * opazimo, da npr. listi sadnega drevja nimjgo JJ^njka barve, da bledijo in opozaijajo, daljim ^ ^ njihovo prehrano najliitreje popravimo s ^ati , poškropimo z 0,6-odstotno raztopino uree. P lahko škropimo tudi proti škodljivcem in bo-^^^Pina ^ lahko gnojimo tudi krompir (4 do 5 odst. žita (20 do 30 odst. raztopino itd.). Vse to >Tabe ’ pridobivajo iz zračnega dušika, veliko možnost Inž. M. L. ga na manj razvitem območju, ki se prebija iz zaostalosti. Pridelovanje krompiija in predelava pa je samo ena od možnosti za napredek kmetijstva, za katero je družba vse bo^ zainteresirana (spričo pomanjkanja doma pridelanega živeža in velikega uvoza). Videti je treba še druge možnosti, lotiti se je treba pridelovanja takih pridelkov, ki teijajo dosti delovnih rok. Pri nas v Sloveniji ni mogoče oiganizirati visoko produktivne, velike kmetijske proizvodnje, zato pa moramo videti druge stvari. Jagodičevje, zelenjadarstvo, to v lahko daje kruh mnogim kmečkim družinam, ki im^o delovne roke, zem^e pa malo. Mnogo več je mogoče doseči s kooperacgo, s povezovanjem z zadrugami in tovarnami. Vsako koristno spodbudo je treba podpreti, zakon o združevanju kmetov daje dovolj možnosti za različne obUke sodelovanja. (Misii IZ nagovor? inž. Milovana Zidaija, republiškega se-kretaija za kmetijstvo, ko je otvaijal novo tovarno na Mirni). M. L. študij trdijo, da se lahko svetovna proizvodnja poveča v tem času samo za 33 odstotkov, bolj od tega pa se bo zagotovo povečalo povpraševanje. Naj se še kar naprej jalovo prepričujemo, kako je naša živinoreja potrebna „stabilizacije"? m Za mesom bo menda treba v vodo. Sledi pokola Človeku je neiutere reči res težko razumeti: v tradicionalno kme-, tijski državi živi, ko pa pri mesarju povpraša za to ali ono vrsto svežega mesa, često dobi odgovor: ima- mo.” Že dolgo dokazujemo, da bi bila lahko živinoreja, če bi jo načrtneje pospeševali, nosilec intenzivnega razvoja kmetystva še v mnogo večji meri kot doslpj. Posledice bi bile ugodne za kupce mesa in naše kuhinje nasploh. Te stare molitvice ponavljamo zato, ker smo se prav letos ponašali tako, da so mesne krize neizbežne. Ob konjunkturi, ki so jo povzročili ol^Šan izvoz in bo\jše cene na svetovnem trgu, smo izvozili, kar smo mogli. Prav je, da živinorejci izkoristijo priložnost, kadar je, narobe pa je, da so v tej izvozni ihti v 9 mesecih prodali v tujino za zakol tudi na deset tisoče glav plemenske živine (po podatkih zvezn^a zavoda za tržna raziskovanja 40.000 od skupno 150.000 izvoženih glav govedi), kar nam obeta šc hudo zagato v preskrbi z mesom. Dolgoročne napovedi o prireji in porabi mesa v svetu kažejo, da bo v naslednjih 15 letih zelo naraščalo povprafevanje po govejem mesu. V eni izmed pred kratkim objavljenih V ,4obrih, starih časih*’ smo poznali samo ,4aj — dam“. Mašiti luknje 2e z marsičim so naši zakonodajalci skušali odpraviti nelikvidnost •n noslovanje brez sprotnega plačevanja, pa kot j« je ‘-e stenoj Prav neverjetno je, kako se pusTc^I prizadetim vedno znova najti luknje v predpisih in na kakšne načine izigravajo politiko na tem področju. Na eno tako „luknjo“ so opozorili na zadnji seji medobčinskega sveta ZK Posavje, ki je bila v Krškem. Predstavnik kmetijskega kombinata iz tega kr£ua je navedel, kako pomanjkljivi so sedanji predpisi, ki dajejo dolžniku možnost, da plača dolg tistemu upniku, kateremu želi, in ne tistemu, ki že d^e čaka v vrsti na plačilo. Na ta način so mnogi upniki izigrani. Medobčinski svet ZK Posavje je zato sklenil dati pobudo, naj bi predpise spremenili v tem smislu, da bi ukinili zakonsko možnost asigna-cije in cesije, kar, po domače povedano, pomeni, da dolžno podjetje oziroma ustanova ne bi mogla več dati prednosti nekemu upniku na račun drugega. Pričakujejo, da bodo pristojni to pobudo sprejeli. MAKS BILC: Bistvo je v dconomduh odnosih Z roko v roki „Vse se vrti okoli ekonomike, okoli denarja in delitve. Ustanavljanje temeljnih organizacij združenega dela gre počasi zatp, ker niso razčiščeni ekonomski odnosi med obrati in centralami. Po mojem je to poglavitni vzrok.** Tako meni Maks Bilc, član medobčinskega sveta ZK Posayjc, nekda- nji direktor sevniške Kopita-ne, kije pit pričan, daje treba najprej urediti ekonomsko plat ^zadeve, politična pa bo potem mnogo laga. Njegovo mnenje se razlikuje od trditve, ki jo je mogoče večkrat slišati in ki stavba v ospredje politično akcijo ter prepričevanje ljudi, naj sledijo duhu ustavnih sprememb. Najbrž morata obe stvari, politika in ekonomika, z roko v roki. Temeljna organizacija združenega dela bo trdna samo tedaj, če bodo njeni ekonomski odnosi čisti in jasni, če jih bo kdo sproti ugotavljal in obračunaval. To možnost so imeli v podjetjih že doslej, vendar se marsikje niso hoteli potruditi, da bi računovodsko natančneje izkazovali gospodarjenje posameznega obrata, no-' tranje ugotavljali kalkulativne cene, deUii režijo in podobno. Že vnaprej je treba ob akcgi za ustanavljanje temeljnih organizacy združenega dela zavrniti očitek, da se bo povečalo administrativno delo. Zakaj se tega ne bojijo velike mednarodne družbe in združenja, ki vsak čas vedo, kako posluje k^a izmed mnogih podružnic? M. L. V Beltu tudi za tiste, ki jih ni več Malo takih Ko gre-za odpravo socialnih razUk in skrb za delovnega človeka, za izboljšanje živ^enjskih razmer otrokom, znamo veliko povedati, medtem ko je v praksi bolj malo oprijemljivega, zlasti v delovnih organizacijah. Toliko bolj je zato omembe vreden primer tovarne Cosmos — BELT v Cmomyu, ki ^ letos sprejela pravilnik o pomoči pri šolanju za otroke umrlih članov kolektiva. V praksi so imeli zadnje mesece že 7 takih primerov, kar je za začetek lepa materialna in tudi moralria pomoč. Po pravilniku tega podjetja imjgo otroci umrlih delavcev pravico do štipendije za čas šolanja v osnovni šoU, v poklicnih, srednjih, višjih in visoicih tolah. Ta pravica gre tudi nezakonskim otrokom, ki jih je umrli priznaval za svoje. Stipendijo prejema otrok toliko časa, dokler traja šolanje. Ce pa razred ali letnik ponavlja po svoji krivdi (izjema je daljša bolezen), ta čas pomoči kolektiva ne dobi. I^av tako pa im^o pravico do štipendije otroci delavcev, ki so se v službi ponesrečili in so bili zaradi invalidnosti upokojeni. Tovrstna pomoč Beltovega kolektiva, ki jo lahko štejemo v povračilo za minulo delo, je tep zgled, razen tega niti ni m^hna. Stipendije znašajo tri četrtine sredstev, ki jih dobi redni štipendist podjetja na srednjih, vi^ih in visokih šolali. Za osnovno šolo dajejo enako štipendijo, kot jo ima dUak poklicne sole, vendar zmanjšano za 25 odstotkov. R.B. ••• Centralnemu komiteju Zveze komunistov je nemogoče predpisati, kako veUko stanovanje ima lahko kdo, koliko sob, kakšen avtomobil Ljudje smo različni; eden da za avtomobil, drugi za stanovanje, tretji za slike, nekdo denar zapije. Ustavljati se je treba na tem, kje je kdo dobil denar. V vseh občinah so komisije za ugotavljanje izvora premoženja. Zahtevamo od njih, da svoje delo opravljajo. Angažirajte jih, organizirajte jih povsod tam, kjer vidite, da je ne^ normalno. Ukrepajte!!! Te besede Franceta Popita, predsednika slovenskih komunistov, so odgovor na pomisleke, ki se pojavljajo tudi v naših občinah, češ centralni komite naj izdela rr',^ri!Z ugotavljanje neupravičenega okoriščanje, potem bo akcijo veliko laže izpeljati. Tako so nekajkrat poudarili na zasedanju medobčinskega sveta ZK v Krškem, pa tudi na sejah nekaterih občinskih komitejev. - Res bi bilo laže delati. Odmeriš: toliko imaš lahko, več ne smeš imeti, naj bo družbeno, pa pika. Enako v vsej deželi! Laže delati pa še ne pomeni dobro in prav delati! Zgodile bi se krivice, ki so pri tem neizbežne. Jemali bi ljudem, ki so si, kar imcgo, zaslužili s svojim delom in znanjem, ki niso izkoriščali drugih ^udi, goljufali in kradli. Težimo vendar k materialno in duhovno bogatejši družbi, uveljavljamo socialistično načelo nagrajevanja po delu. Zato je prava pot samo v ugotav^anju izvora premoženja, ne pa v štetju števila sob, merjenju njih površine ter ugotavljanju znamke avtomobila. Z resno vzeto kontrolo dohodkov, dosledno in stro^ davčno službo, budnimi organi pregona ter kriminalu in okoriščanju nenaklonjenim vzdušjem med ljudmi je mogoče narediti mnogo več, kot je bilo narejenega doslej. Pretežni del negativnih pojavov je pri nas zrasel zato, ker so bila zanje pognojena tla. M. LEGAN ^ ^ (Iz zadnjega PAVLIHE) Mamica, zakaj pa v tej hiši niliCe ne stanuje? Dragi otroci, tej liiSi se reče viicend, pa zato ni za staino bivanje, Icot ie.naša barai(a. Os dejavnosti — ost za Na 4. seji občlnsice Iconference ZK v Novem mestu so poudarili, da.družbeno eiconomsicega razvoja ni možno zagotoviti brez ustreznih kadr^ ,^ismo tovariša Tita in izvršnega biroja ZKJ nas ni našlo nepri-pra^'ene. Razumeli ano njegov gnisel in vsebino, hkrati pa ugotovili, da se za smotre, ki jih pismo nal^a, borimo že dalj časa, vse to pa ano zapisali tudi v akcg^em programu naše občin^e konfe-rence.“ S temi besedami je začel sekretar občin^ega komiteja ZKS Novo mesto Franci Šali uvodni govor na 4. seji občinske konference ZK 10. novembra. V rgem je poudaril, da komunisti v novomeški občini niso čakali prekrižanih r6k, čeprav je res, da se je pravi val politične energge in poživ^ajo-če moči v partijskem mehanizmu sprostil šele ob pismu. „Prvič se je zgodilo, da so komunisti v osnovnih organizacijah pregovorili tako, kot je treba, in do najviše možne meje zadolžili sebe, komite in konferenco.“ Na konferenci so posebej poudarili upehe pri uresničevanju akcijskega programa. Ne bi se pa smeli ob tem uspavati. Pri uveljavljanju ustavnih dopolnil (TOZD) prava politična bitka Trebnje: vsak kritično o svojem delu Še med NOB je bil čas za kritika naj ne bo povod gllča ne le Iz tovariški j)ogovor, pa ne bi bilo danes? Tovariška za vračanje nizkih udarcev.- Pavla in Bruna Jur-ZK, temveč tudi z vodilnih poioždjevl Konferenca trebanjskih komunistov je na seji minuli petek sprejela dopolnitve k letošnjemu akc|skemu programu v , duhu Titovega pisma. Dopolnila tega programa določajo kar 6 časovi rokov za naloge, kijih je treba nemudoma opraviti še v tem in prihodnjem mesecu. Ker se je seja v petek že toliko zavlekla, so 'jo prekinili, razpravo o mladih in ZK v pripravah na 3. konferenco ZKJ pa so prestavili na ponedeljek, ko so konferenco nada^evali. „Titovo pismo ni bilo namenjeno le organom, temveč predvsem članom ZK,“ je dejid republiški poslanec Marjan Jenko. „Titovo pismo je naletelo med delovnimi ^udmi na izreden odmev. Ljudje imajo po odkritih besedah o neprav^ostih v naših vrhovih se^j veliko zaupanje, zato se moramo truditi, da vse, kar pismo teija od nas, tudi nemudoma uresničimo, si-cer bomo to 7.up;Xn; 2ipra-'C ucjai Ivan Janežič, predsednik krajevne skupnosti na Mirni. Kot je bilo mogoče povzeti iz uvodnega poročila o odmevu na Titovo pismo ' aktivih ZK, ki ga je konferenci podal sekretar komitga občinske konference ZK Tone Žibert, š"; bolj pa iz razprave, gre v osnovnih organizacijah za odločno pobudo za odpravo nepravilnosti. Tako so nekateri aktivi zahtevali bo^še obveščanje članstva od zgoraj navzdol, tudi v razpravi je bilo nekaj pripomb glede dela občinskega komiteja, zato bodo do prihodnje seje konference ZK morali članom konference posredovati analizo dejavnosti vsakega člana konference posebg in posebno poročilo o delu komiteja in organov občinske konference. Zahtevali so, da komisija za ugotav^anje izvora premoženja občanov čimprej začne delati. Tudi če gre morebiti le za drob-^ ne pojave nepravilnosti, je treba takoj ukrepati. Nasploh se je vprašanje tovariške kritike in sa-mokrit&e med člani ZK razblinilo v to, da vsak, kdor je kritiziran, smatra to kritiko za oseb-ni napad in se potS»; unčmu, jC IGVarisko kritiko sprožil, skuša maščevati. Člani konference so prizadeto razpravljali o nepravilnih po-stopkm direktorja INKOT Pavla Jurgliča do delavcev. Člani konference se niso strinjali, da bi zadevo odložili „ad acta“ s sklepom komiteja o izključitvi direktorja iz ZK, marveč so spre- jeli sklep, da se morajo komunisti v INKOT v duhu Titovega pisma zavzemati za to, da direktorja Jurgliča odpokličejo tudi s položaja direktorja. Primer podobno nezdravega odnosa do delavcev so opazili tudi v obratu INKOT v Mokronogu, kjer je vodil obrat direktorjev brat -Bruno Jurglič, ki pa se je sedaj zaposlil v kmetijski zadrugi. Ker bi bila trebanjska občina ob zakonskih spremembah pri obdavčitvi dohodka lahko močno prizadeta, morajo v delavnih organizacijah nemudoma iz-pe^ati ustavna dopolnila in pripraviti ustanovitev teme^nih organizacg združenega dela. Doslej so to dostikrat zahtevali le od obratov, ki imajo sedež podjetja zunaj občine, ob strani pa so puščali domača podjela. Rok, december, je pred durmi. A. ŽELEZNIK šele pride, ker bo treba streti še marsikatero oviro. Tehnokrati-zem je še vedno precej močan. V bitko je treba vključiti sindikat, občinsko skupščino, ZMS in SZDL. Na področju izobraževanja in vzgoje so se komunisti do zdaj vedli preveč Uberalno. Komunisti v šolah se bodo morali odločno postaviti po robu pedagoškim delavcem, ki se do jnarksističnih učno-vzgojnih anotrov vedejo po svoje, tako, kot bi bila to zasebna in ne družbena zadeva. Na konferenci so komunisti prejeli novo načelo organiziranosti: člani ZK naj delujejo tam, kjer delajo. Od 32 organizacij ZK, ki jih je bilo tri četrt v krajevnih skupnostih, se je število povečalo na 70. Po prepričanju komunistov s samo organiziranostjo ne bi prišli daleč, če ne bi hkrati rešiti tijdi kadrovskega vprašanja. V razpravi so poudarili, da pri izbiri za pomembnejša mesta v gopodarstvu, šolstvu, kulturi in na drugih področjih še premalo upoštevajo moral-no-politična merila. Ob primerih, ko se je ZK zavzela za taka nierila, pa so prišli odmevi, češ, kaj se partga vmešava. Marsikje še niso obračunali s težnjami, naj bi ZK kadrovsko problematiko prepustila „za to uposob-Ijenim strokovnim organom". Soglasno so menili, da ne morejo podpirati prakse, da bi v političnih, oblastnih, samoupravnih in drugih organih sedeli ljudje, ki z vedenjem in delom razvoja socialističnih samo- upravnih odnosov ne ampak ga celo ovirajo. . Med najpomembnejšimi pi velja posebej podčrtali slednjega: ZK bo vztraj^aj, bodo v vseh delovnih cijah izdelali dolgoročne P | grame kadrovanja, P° ^ | večjo skrb družbenoek^ ^ , skemu izobraževanju proiz'^^ i cev in podobno. , j Za odprta vprašanja » drugim šteli: . Zakaj niso upeli tegracije na področju nale, elektrotehnične L»j, terske dejavnost?? Zakaj na še nima srednjeročnega j ta za dmžbenoekonotnsKi ,| voj? Zakaj so nekateri kontrole premalo učinio Zakaj nekritičen in rieang . odnos'Dolenjskega lista o ^ 'meru Vujčiča? ^akaj vw primeru Dominvest - p,j. občma samo pravno nosov, ne pa tudi nioralnov tične razsežnosti te tike? Indmga. SZDL v nemoc' France Beg, predsednik konference Socialistične zv ^ vem mestu, je občinske konference ZK- " ^0®! nje, zakaj Socialistična zve vladuje prostora, pojasn ■ 31.000 volivci v 1200 članov ZK. Socialisti je lahko toliko močn^ nogfl** njej sodelujejo komuiusti. celo nekateri člani Sentjemgu ne moremo odbora SZDL; podobm prj" še kje. AU ni eden od tako stanje tudi v tem, 9* -odločanja zunaj krajevmn cg SZDL? “ Sprejeti manj sklepov in tiste uresničiti Preveč sklepov omrtvi delo - Delavci noj odločajo o porabi presežne vrednosti - Splošna podpora pismu pomeni, do so se nekateri potuhnili - Ni dovolj, če komunist le razpravlja, delati moro! Zveza komunistov se mora organizirati tako, da bo m sklepe izvajati, ne le prejemati. Organizacije ZK ne bi smele prejemati obširnih sklepov in delovnih programov. Odločijo naj se, kaj je najvažnejše, in potem tisto zadevo izpeljejo. Sele nato naj prejmejo nove sklepe, in ko bodo tudi te rešili, naj pet prejemajo nove. To je ena izmed misli, izrečenih na seji medobčinskega sveta ZK Ljubljana, ki je bila 7. novem- bra. ude!sžai p; ^ je tudi pieustavniki občin Kočevje, Ribnka in Grosuplje. Ponovno je bilo poudarjeno, da morajo delavci odločati o porabi presežne vrednosti, saj jo oni ustvarjajo. Komunisti iz go-podarstva so opozorili, da ni pravega nadzora nad porabo denarja, ki se troši izven gopodar-stva, in da je samoupravljanje izven proizvodnih delovnih organizacij še šibko oziroma pogosto nezrelo. Poudarili so tudi, da vseploš-na podpora pismu poštenih ne sme komunistov zavesti. Na videz bi zdaj kazalo, da je vse v redu, kar pa ni res. Sovražnik ni šel v odkrit boj, ampak se je potuhnil. Na seji so tudi zelo natančno določili naloge, ki jih imajo komunisti oziroma organizacije ZK v gospodarstvu, družbenih službah vposebno šolstvu), državni upravi, milici, krajevnih skupnostih in dmgod, pa tudi občinski organi ZK m ^ isti v raznih občiiisklh “Ogovorili so se ^ organizaciji sodelovanj ^ nih podrofijih (poUl-W*l)' podarskem, kulturne^ ožjem in širšem območju. V začetku P ..gjjtr ga leta bo za to iistano poseben samoupravno-P organ. j-sef Nadalje so skleniu. tudi ZK vključila v j vedbo referenduma o delavskega in kmečkeg | vanja. Končno pa so rili še nekaterih o i ' . skih in kadrovskih zaae Da bi kritično ocenili dosedanje delo in si po pismu predsednica Tita in izvršnega biroja ZKJ jasneje in natančneje določm svoje naloge, so se komunisti Dolenj' ^ega lista ^upq s predstavniki treh medobčinskih svetov ZK, občinskega komiteja ZK v Novem mestu in ob-čm^e konference SZDL Novo mesto ter izd^te^'-skega sveta sestali v četrtek,* 9. novembra. Razgovora so se kot gos^e udeležili: Ludvflc Golob»Tone Pačnflc, Stanko Skalef, Franci Sali, Franc Beg in Lojzka Potrč. Tone Goinik, glavni in odgovorni urednk, je v uvodu obrazložfl,kako seje Dolenjski list vključil v prizadevanja za obnovo in olopepitev ZK. Poudaril je, da v samoupravni družbi tidc ne more biti sam sebi namen, ampak je sestavni dd političnep delovanja, zato mora biti razredno usmerien. To ga obvezuje k 8e odločnejšemu in bo^ dodednemu obravnavanju naši razvojni poti tujih DOLENJSKI LIST, POKRAJINSKI TEDNIK SOCIALISTIČNE ZVEZE: Tudi vnaprej — razredno usmerjen S sestanka aktiva komunistov pri Dolenjskem listu In predstavnikov družbeno političnega življenja noše pokrajine: i>V samoupravni družbi je tisk sestavni del političnega delovanja; njegova naloga je: odgovorno In angažirano 5:premljanje družbenega življenja« tudi v nerešenem Usta in nj^ovega ustanovite^icami — skimi konferenčni, ter v delni materialn* .9^pe-nosti glasila od v jal je, da so bili dehi uredniškega ^ tudi posledica angažiranosti sveta, ki se je v negativnfli pojavov. Zavzel se je za praiifaio pojmovanje svobode in odgovornosti tiska v samoupravnih dniž-benii razmeran, kjer je tisk pomemben sestavni del politike. Dodal je še, da so bili pri dosedanjem dehi tudi nekateri podr^aji in da jflii uredniSd odbor ne namerava braniti. Spodrsljaji so imeli vzrok v premalo poglobljenem obravnavanju političnega živ^enja v pokrajini, k objektivnim vzrokom zanje pa je zlasti treba šteti pomanjkanje kadrov m pre-^bo sodelovanje drugih jav-nfli in strokovnm delavcev v listu. Tone Gošnik je obraz- ložil tudi gmotni položaj lista, njegove probleme m načrte za ustanovitev časo-piaio založni^ega podjetja Dolenjski list. Konkretneje je razčlenfl delo lista v zadnjem obdobju, s poudarkom na klejno-politični oceni, član urednijega odbora Maijan Legan. Me^ je, da je list v glavnem upešno uresničeval akcgski program, ki je bfl prejet po 21. seji predsedstva ZKJ in drugi seji konference ZKJ. List je v tem obdobju kritično, odprto, samostojno in angažirano podbujal k odpravljanju pomanjk^ivosti, s svojim poslanstvom pa pri-peval svoj delež pri reSeva-nju družbenih problemov v pokrajini, k medobčinskemu povezovanju in k večji akciji posobnosti naploh. Razprava, v kateri so sodelovali tudi vabljeni gostje, je pokazala, daje bfl Dolenjci list kot glasUo SZDL v glavnem pravilno politično usmeijen. Vidnejši podrsljaj je bU po oceni gostov premalo angažirano prem^anje razpleta „zadeve Vujčič“, pri čemer se je izkazuo, da brez sodelovanja političnih oig9nizacq in javnfli služb uredništvo ne more odigrati svoje ^oge. UredniSu odbor Dolenjskega lista je priznal svoje pomanjkljivosti, opozoril pa je tudi na dejstvo, da tudi drugi (družbenopolitične organizacge, • organi pregona) niso pravočasno in dovolj (^očno posredovali, oblikovali svojih stališč in ukrepali. V podkrepitev tega so predstavniki lista povedali, da 80 bfli z ustreznih •mest podrobneje seznai^eni o vseh Vujčičevih prestopkih šele 3. novembra. Posebej ve^a omeniti razpravo Ludvka Goloba, ki je opozoril, da ima ravnanje uredniškega odbora Dolenjskega lista svoje korenine preveč ukvarjal ^0. težavami pri l2xiajanju premalo pa je v času prem^al.obr^? ocenjeval njegovo Utično usmeritev vanje. . .irtiv Med sklepi, ki jih J® komunistov prejel ^ umi plodni razpra'^» ^ ^q. posebej omeniti dedni razredni Usta, o konkret^ pO' načrtih pri uve|a\ij®*y“^tvi utice ZKJ, o osnovne organizacge ^ Dolenjdcem listu i» ® novitvi samostojnega pisno-založniškega P ^ Dolenjski Ust. M- ^ «j { f # « # I « $ i 9 t t t i 9 $ 9 9 9 9 9 9 9 To Stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! Kulturna revščina! Mladinci v Dolenjskih Toplicah: »Odgovorni ne Kajo, da nas počasi, a zagotovo izgubljajo« hJ^^®toSnjem septembru je bila v ^.•^jskih Toplicah ustanovljena ?yinska organizacija. Mladi smo do s' h«P°s Samo uu sKiepa, aa za nas m pn-postopati po lokalih, obisko-■ “ Samo take kulturne prireditve, u ^ filmske predstave v topliškem J^^deti doma pred televizorjem iz dneva v dan in se dolgo- <^k( Prav tako smo se naveličali oy starejše generacije, ki so bili ‘“'fat upravičeni. Zato smo irali samoiniciativni odbor je začel in bo nadaljeval s športnim in družbeno-delom. V okviru naše v? splošni ljudski odpor smo organizacije rezervnih vo-starešin oživeli smučarsko in »atij ? dejavnost, želimo pa osno-. te kegljaško sekcijo. Ho Y --------- nasi dolini se je do sedaj kultur-idejsti mladi Vjj *|®J^ovda le šolska mladina. ^ mladi v organizaciji pa pravimo: s kulturno revščino! Sodelu-proslavah, pripravljamo pa uprizoritev komedije 'bom svojo ženo.* “kolica ' Dom svojo ''as moti- tudi zanemarjena Toplic. Marsikaterih naših meščanov umazanija in na-nejjj moti, saj m^ejo v potok ^ naselja ter ijA v Ker-smo pristaši dejanj (ieio^^sed, smo se lotili mladinske p^e-^cije in naselje očistili, svojem delu uživamo moralno vseh družbeno-političnih organizacij v naši dolini, vendar nam, žal, ne morejo pomagati še kako drugače. Predvsem bi si želeh lastne Idubske prostore, ki bi nam gmogočili normalno delo. Tu bi nam lahko priskočili na pomoč delavci kolektiva Zdravilišče ter indu-strna obutve „Bor.“ Sedaj imamo lepe načrte in mnogo volje za delo, nimamo pa zadostnih finančnih sredstev. Vse, kar potrebujemo, moramo sami plačati. Prav tako smo zaskrbljeni zaradi masovnosti. V Topliški dolini živi in dela veliko mladine, delavnih^ pa je le nekaj in še ti živijo v Dolenjskih Toplicah. Žalosti nas, ker je večina skrajno nepolitična, neaktivna in nezainteresirana za delo v mladinskem aktivu. Vzroke vidimo predvsem v nezainteresiranosti nafe družbe, ki je pri reševanju mladinskih problemov premalo učinkovita. Prav tako igra tu pomembno vlogo premajhna aktivnost občinskega mladinskega vodstva in premajhna aktivnost in nerazumevanje nekaterih občanov, ki v nas vidgo nič dobrega in ne nazadnje premočni vpliv cerkve. Naše pismo je namenjeno vsem, predvsem pa tistim in tisti generaciji ter odgovornim forumom, ki v slavnostnih besedah oznanjajo, da prihodnost naše skupnosti temelji na mladih, ne onažajo pa, da nas počasi izgubljajo! ODBOR MA DOLENJSKE TOPLICE Krivica v Delikatesi! Kos: »Ravnanje Jožice 2ibert ni relclama Deiilcateso na Cesti komandanta Staneta« y kot J^^^deljek.'^S. novembra, seni Deiii^^'^^'^adi okoli 10. ure zavil v St^eta^^? na Cesti komandanta Zatem ^.^o^il sem malico, kmalu —- pa je k mizi, kjer sem sedel. Ca T mlajših fantov. Nata- prej K božica Zibert je prinesla naj-°^ico s kruhom, nato pa še naročeno malico. Ker sem Polni v dobil zadnji, je v prej en Ico« ^ kruhom ostal le še ■S sem ga tudi použil. Fan-natakarica zaračimala že jc'poklical in Hiejj’ bi rad plačal. Povprašala ko kruha sem pojedel, in odgovoril, da enega, je w^dil- IP ^s. Se enkrat sem ji vuhj «■« »'Pojedel sem samo en kos Jožica Žibert pa je začela msteričho pred vsemi gosti kričati, da to /li res, da me ona že pozna in da vedno, kadar malicam, pojem veliko več kosov kruha, kot jih plačam. Ker sem videl^ da se z žensko ne morem pogovoriti, sem odšel k šefu strežbe. Naletel sem na možaka (verjetno je bil šef strežbe), ki je bil voljan poslušati mojo pritožbo. Povedal sem mu, kaj se mije pripetilo, nato pa se je razburil še on. Počutil sem se, kot da bi me zalotil pri kraji, a pametno se v tej delikatesi ni dalo pogovofiti z nobenim. Zato sem se odločil, da preko časc^isa povprašam tovarišico Jožico Žibert in tovariša, s katerim sem govoril, kje sta se učila vedenja in sramotenja poštenih ljudi. FRANC KOS, NOVO MESTO jjsebniki za poplavijence s^^bitniki ribniške občine darovali 2.546 din ribniške občine za-Qi^^^tno mesto med sloven-n * P® prispevkov ^jeiuo , Pomugu. Ce k temu pri-y®*bne obrtnike in gostibii- , še vei^i. Is pomoč Pomurju med ^a^j?\o^niki in gostilničagi je občinski odbor Rdečega n!! Darovali so se nasled- ^ opravljajo samostojne Matf^ Ribnice 50 p-i Kioj Pink iz Ribnice 100 din, w “ Brega 100 din, Jože ® Kota 30 dm, Branko je tiho ;:^ževa mama ^^Oni u Pi^ljatelji in polje pogrešali ■ je o'moi nami, a spomin na- Od u« j® odjeknil ^as vi? Ž? To^naževe u ‘^^utiii, stisnilo nas je pn srcu hi nipi praznino, Id je nasta- bodo je'autiu samo te ^ice^ ’ prijatelji, ki muVz Iju^ ^•Ujo Je vedno stregla z Iju- Us^ drudm. Vendar Prišla je bokzen. bofe'*bovS^^5na je vedno bUa, da ji bo huda >d Zaman, bolezen vs2i posteljo, s katere S!«h Boleži »o blil pogl«li *^0 so se zbirali okoli I J- 'Af s® bliža ntghujSe. »inovi *^o so štirje nS* mrUšE?"“‘‘ P®* venrt • opravhen s ste- Sl fcbi, ma- m JTin A domača ?oif>movi “^"9 ljubila. Ohra-•*>inu. *®pem in nepozabnem rezka PRIJATEU, Dol. Laze Itbčevdce in tudi ribnike prod^alne mesa so v zadnjem času večkrat brez mesa ali pa ga imsgo zelo malo. Na diki mesnica ZKGP v Koče\ju ob našem obi^ pretekli teden na ,4djukah“ ^loh ni imela mesa, le nekq mal^a klobas in drobovine je bilo na prodaj v raznih posodi. Poseben komentar o ,juspešnosti“ naše kmetijske politike ni potreben. (Foto: J. Primc) Manj l(ulture l(ot pred 100 leti Ob nedeljah in ponedeljkih zjutraj nudi Kočevje kaj klavrno podobo - Ka pravi razglas, ki ga je pred 70 leti podpisal župan Loy? Ristivojevič iz Ribnice 50 din, Franc Z^jc ml. iz Sodražice 100 din, Franc Vesel iz Sodražice 100 din, Jože Ozvaid iz Ribnice 50 din, Ivan Grenenc od Sv. Gregoija 250 din, Rudolf Trdan iz Prigorice 50 din, Marija Bartol s Hriba 50 din, Albin Košmrlj iz Travnika 30 din, Ludvik Kos iz Žlebiča 100 din, Slavko Klun iz Vinic 50 din, Pavel Ilc iz Goriče vasi 100 din, Jože Oražem iz Prirori-ce 150 din, Anton Henigman iz Ribnice 50 din, Albin Pelc iz Ribnice 50 din, Ludvik Zajc iz Globeli 50 din, Janez Levstek iz Rakitnice 100 din, Anton Hren iz Dolenje vasi 50 din,’ Janez Tanko iz Hrovače 100 din, Jože Arko iz Sodražice 100 din, Jože Arko ml. iz Sodražice 59 din, Viktor Mihelič iz Sodražice 40 din, Lado Drobnič iz Sodražice 37 din, Stanko Gornik iz Goriče vasi 100 din, Stanislava Petrič iz Ortneka 100 din, Vinko Govže iz Brega 50 din, Emil Turk iz Dolenjih Lazov 50 din, Anica Ceme iz Grčaric 100 din in Janez Pakiž iz Ribnice — Dane 50 din. Skupni njihov prispevek znaša 2.546 din. ^ O. Letos je bilo že veliko napisanega in veliko razprav o varstvu in čistoči človekovega okolja. Kot prispevek za to akcijo so izdale nekatere države celo posebne znamke. V Kočevju onesnaženje še ni tako hudo, če izvzamemo Rinžo. Nimamo veliko industrije, imamo pa precej takSga, kar bi lahko odpravili z malo čuta za red in snago. Oni dan sem stikal po starih arhivih. V.roke mi je prišel l-'tak, tiskan v nekdanji kočevski tipkami Pavli-ček. Nič ne bo škodilo, če za njegovo vsebino zvedo tudi današnji občani mesta Kočevje. V prevodu se glasi takole: „RAZGLAS - Na temelju par. 28 št. 5 G.O. in sanitar-no-policijskega odloka mesta Kočevje z dne 28. aprila 1894 je vsako onesnaženje ulic in trgov posebno pa uriniranje (mokrenje) pred gostilnami in kavarnami, kakor tudi pred zasebnimi stavbami tako iz zdrav-stveno-policijskih kakor tudi iz nrav-stveno-policijskih razlogov naj-stro^je prepovedano. Lastniki gostiln in kavam so dolžni razglas v svojih lokalih predočiti na vsakomur viden način in morajo skupno z z^oslenimi pod osebno odgovornostjo goste opozoriti na to prepoved in jih ob potrebi napotiti na hišno stranišče, Katerega dohod mora biti vidno označen. Za prestopke po tej prepovedi bodo po par. 7 in 11 cesarske uredbe od 20. aprila 1854 R.G.Bl. št. 96 tako storilci kakor tudi lastniki gostiln in kavam, ki so za tako dejanje in škodo soodgovorni, najstrožje kaznovani. Mestna občina Kočevje, 15. marca 1904. Aloyz Loy, župan.“ Taka je Diia skrb in odgovornost za red in čistočo mesta Kočevje pred 70 leti na osnovi zakona izpred 120 let. Kako pa je s tem sedaj? Sprehodite se v nedeljo ali ponedeljek zjutraj po mestu mimo gostinskih obratov, avtobusne postaje, tržnice itd., pa boste dobili odgovor. Razlika je ta, da se je k vsemu naštetemu v razglasu pridružilo Še bljuvanje po pločnikih, razbite steklenice po cestah in pa skrajno zanemarjena stranišča, ki so od gostov opustošena in razbita. V njih ni več pip (gotovo so ukradene), ščitniki so odlomljeni itd. To daje skrajno slabo shko o kulturnosti nekaterih gostov, ki jim je malo mar, v kakaio stranišče bo prišel pošten gost ali ' turist. Temu niso krivi gostinski obrati, temveč znani gostje, ki jih žal ne smemo napisati s celim imenom, same velike začetne črke pa tako ničesar .ne povedo. Gostinci imajo s takimi gosti le velike skrbi in še večje strošjje, ker morajo neprestano popravljati uničeno. Tuđi koški za odpadke ne pojna-gajo, če jih nihče ne izprazni. Tako se nabira okoli njih nesnaga kot okoli smetnjakov. Vse to so zadeve, ki bi jih z malo skrbi in več kulturnega čuta lahko odpravili brez posebnih konferenc in razprav. ANDREJ ARKO, KOČEVJE Za delavce — avtobus! Delavci - vozači se bojimo zime, ko bodo zamude Nevredno zdravnika v Straži se sprašujejo: »Zakoj lahko zdravnik zamudi več ur, delavec po niti minute?« v ponedeljek, 6. novembra, sva z možem čakala v Straški ambulanti. Mož, ki je težak revmatični bolnik, je prišel v čakalnico že ob 12. uri, da bi bil čimprej na vrsti. Jaz sem prišla ob 14. uri in še s številnimi drugimi občani smo čakali na zdravnika, vendar ga ta dan ni in ni bilo. Petnajst minut pred 17. uro je mož odšel domov, nekaj minut kasneje pa je zdravnik le prišel. Ker sem bila prva na vrsti, sem stopila naprej, zdravnik pa me je glasno vprašal, kaj hočem. nrestraSeno sem pbstala in nisem našla besed. Kot da bi one^ mola. Zdravnik je Se enkrat neprijazno ponovil vprašanje. Pokazala sem mu roko, ki sem si jo na delu poškodovala, z namenom, da bi dobila napotnico za komisijo. Skoraj zakričal je name, zakaj mu nisem to takoj povedala. Nato je vrgel knjižico predme in odprl vrata za drugega pacienta. Prosila sem ^a, če mi da za moža tablete, pa mi je željo zavrnil s kratkim: „Sutra, sutra!“ Ce sva midva z možem lahko čakala nekaj ur, bi lahko tudi tovariš zdravnik meni posvetil nekaj minut in me nato po človeško, kot se to od klanega človeka, pričakuje odslovil. Pa še to: če delavec ne sme zamuditi niti minute, zakaj zdravnik lahko več ur? r, n., STRA2a V vašem časopisu sem v rubriki „Mini anteta“ prebrala izjavo Fanike Pograjc, delavke iz Novoteksa. V njej zatrjuje, da šoferji Gorjancev, ki vozyo na lokalni progi Novo me-sto-Bršlin, včasih odpeljejo kakšno minuto prej, kot pa bi smeli, Ker sem tudi sama delavka v Novoteksu in ker se vozim z omenjenim avtobusom, mislim, da to ni res. Voznik, ki vozi ta avtobus, je do delavcev vljuden in vg delavci smo z njim zadovoljni. Pišem pa vam še zaradi pomemb-nejš^a problema. Delavci, ki se moramo na delo v tovarno voziti, želimo, da bi naše podjele imelo lasten prevoz na delo in ponovno z dela. Marsikatere skrbi bi potem odpadle. Mislim, da bi naše podjetje res lahko organiziralo take prevoze, saj imajo to urejeno tudi po nekaterih drugih Naši vrstniki drugod imajo iepe in svetle šole Rada hodim v šolo. Najbolj pri srcu sta mi slovenski jezik in telesna vzgoja. Nekega jutra sem vesela odhitela v šolo. Ko je prišla ura slovenskega jezika, sem se pripravila na pouk. Učenci smo začudeno strmeli v tovarišico, kakor da vemo, da nam bo povedala novico. Presenetila nas je z veselo novico. Povedala nam je, da misijo zgraditi novo šolo. Učenci smo od veselja zaploskali. Solo sem si že predstavljala. Pomislila sem, kako lepo bi se učenci in tov. učitelji počutili v novih, udobnih, svetlih šolskih prostorih. 2^1o si želim novo telovadnico! Ko sem hodila v sevniško šolo, sem hodila k raznim krožkom. V novi šoli si želim tudi kaj podobnega. V šolskem poslopju bi se lahko učenci učfli kakšne inštrumente. V Sevnici sem se učila klavir. Dobro bi bilo, če bi imeli centralno kuqavo, da ne bi zmrzovali kot v stari šoli. Tudi kr\jižnica bi prav prišla. Zelo bi nam koristila pri branju in pisat\ju obnov. Imeli bi lahko tudi kabinet in ^as-beno sobo. Ko sem prišla iz sevniške šole v boštai^sko, sem občutila razliko, zato si od srca želim novo šolo. Želim, da bi vsi starši otrok in sosedje glasovali za šolo, saj nam je zelo potrebna. Uptgmo, da se nam bo želja uresničila! ZVONKA ROMIH , 5.razred OS BoStai\j tovarnah. Menim, da bi lahko prihranili toliko finančnih sredstev, da bi z njimi delavcem olajšali prihod na delo. Poleti je to veliko laže, pozimi pa se vsi vozači bojimo zamud, ki so posledica slabih vremenskih razmer. Zato delavci upravičeno prosimo za svoj - NOVOTEKSOV avtobus. ANICA MALESiC delavka, Novoteks Hodili bomo v novo šolo iNasa »oia nosi ime po oevničanu Savu Kladniku. Vsi učenci smo ponosni, ker imamo skor^ novo in dobro opremljeno šolo. V njej se vsak dan zbere in si nabira znanje 1055 učenk in učencev, ki vedno jasneje ugotavljamo, da šola postaja vse premajhna. Razredi so prenatrpani, pouk imamo v dopoldanski in popoldanski izmeni. Grozi nam celo tre^a izmena, ker se bo število otrok hitro povečalo. Pred vrati je nova naloga: zgraditi še eno šolsko poslopje, v katero bi zahajali otroci, ki se ne hodijo v šolo, pa tudi mi bi že radi imeli samo dopoldanski pouk. Se nam bo želja uresničila? Bomo tudi mi deležni pouka v novi šoli? Bomo tudi mi lahko vstajali s sončkom in po soncu hodili domov? Se bomo lahko še po šoli brezskrbno igrali, namesto da bi ob najlepših urah sedeli žalostni za knjigami v šoli? Vemo, za novo šolo bo potrebno zelo veliko denarja. Zato bo v nedeljo, 19. novembra, referendum. Naši starši bodo odločili o samoprispevku, zato se otroci ne bojimo. Pa vseeno jim še enkrat potrkamo na srce. Za nas recite: „Da!“ Saj bo to dobro samo za nas, vaše otroke. OLGA VIDRIH, član dopisnega krožka nižja skupina DESET LET KASNEJE Ribniške Žale Sestavek „Ribniške Žale“ je bil objavljen v kočevskih Novicah št. 40 iz leta 1962. V njem je med drugim pisalo: „Da, tudi Žale bodo v Ribnici v kratkem tako potrebne, kot parkirni prostori. Misliti bo treba na mrliške vežice, ki jih bomo v kratkem nujno potrebovali, potrebo po gradnji ribniških Zal pa narekujejo še druge okoliščine. Dolgi pogrebni sprevodi po glavni ulici ovir^o promet. Tudi IZ l^ensk^a in sanitarnega vidika so miiiške vežice priporočljive. Pri tem se moran^o vprašati,, če so v Ribnici možnosti za postavitev mrliških vežic. Gradnja takih objektov ni komplicirana in tudi nfc draga. Mrliške vežice bi lahko gradili posto-4X)ma, za začetek pa vsaj dve,“ je končeval poročevalec pred desetimi leti. Po desetih letih se ni nič premaknilo, le promet je izdatno ve^i in zgrajenih je več stolpičev, ki jih takrat, ko se je porodila ta koristna misel in nujna komunalna potreba, še ni bilo. Gradnja bi bila sedaj gotovo dražja, je pa nujna iz prav istih vzrokov, kakor pred desetimi leti. Vnet zagovornik za tako gradi\jo je bil gradbenik Hren, ki je priprav-yal že tudi načrte za uresničitev te koristne zamisli. Na žalost pa pametna zamisel ni bila nikoli uresničena. Sedaj bo vse to še tege, čeprav so mrliške vežice iz dneva v dan potrebnejše. ANDREJ ARKO OTROŠKA PISMA ZA SEVNIŠKI REFERENDUM Ljudje, prosimo vas Ljudje, prosimo vas, glasujte za našo veliko željo. Kako rada bi, da bi se uresničile naše sanje. Kaj vse ste že storili za nas, mlade? Prosimo vam', osrečite nas še boy in glasujte za novo šolo! JANJA MOCAN, 2. razred osnovna šola Krmelj STARŠI BODO GLASOVALI ZA NOVE ŠOLE Pri fiziki je tovariš Zgonc začel govoriti o referendumu za gradnjo novih šol v sevniški občini. Mi učenci smo ga brez besed poslušali, saj je bil ta po- fovor bofl zanimiv in kratic o* asen kot fizika. Tovariš je povedal, da bodo naši starši glasovali, ali so za samc^ri^evek za gradnjo šole v Sevnici, na Blanci, v Loki, Tržišču in tu^ pri nas v Krmelju. Rekel je, da so nove šole zelo potrebne, saj prostori, v katerih se sedaj učimo, niso najbolj primerni za šoldco vzgojo. Veluco šolskih p(Mlopq ni bilo zgngenih v šolske namene. Tudi v Krmeflu je tako. Današnja šola je bila ndcdi^ bolnišnica, med vojno pa so undi v igej svojo postojanko okupatoni. Partizani so pr^nali sovražnika iz dananšnje š(de in jo med bojem poškodovali. Po vo^ni so jo obnovili in jo preuredili v šolo Tuje šola še sed^. Upam, da bo večina volivcev Vasovala za samoprispevek in da bomo tudi v Krmelju dobili novo, veliko in moderno šolo s telovadnico. BRANKA KESE, 8.razred osnovne šole Krmefl GLASUJMO Z DA Letos poteka že 99 let, odkar je bila zgrajena blanška osnovna sola. Sola je v zelo dabem stai^u in je delo v njej že življenjsko nevarno. Pogoji za pouk so zelo neugodni. Pravega šolskega dvorišča ni. Nujno je potrebno, da • bi dobili novo, večjo, sodobnejšo šolo, kakršne imajo mnc^i naši sovrstniki v drugih vaseh in mestfli naše domovine. Tudi imi, podeželski otroci, bi bili veseli, če bi se igrali in telovadili na lepšem dvorišču in v udobnejši telovadnici in se učili v svetlejših in toplejših učilnicah. Na šoli bi bilo tudi več možnosti za razne krožke, imeli bi sodobno knjižnico, pionirdco sobo, jedilnico in še veliko drugih lepih stvari. Zato upamo, da se bodo naši starši strinjali in z denarjem po-majzali pri gradnji nove šole. Se enkrat prosimo starše in ^se občane, da na referendumu za samopri^evek, za gradtyo novfli šol glasujejo z DA! Za ni^ovo glasovanje jim bomo zelo hvaležni. Obljubljamo, da se bomo potrudili in se še bo^ marljivo učili ter s tem dokazali, da bo denar pravilno naložen. MARJETKA ZAKSEK, 6.razred Na referendumu 19. in 20. novembra bodo v sevniški in breži-šlci občini glasovali o združitvi kmečkega zavarovanja z delavskim - Prišel je trenutek, ko kmetu lahko povrnemo dolg za njegov prispevek razyoju - To je pomemben korak pri odpravljanju siocia4-nih nasprotij Odločilen dan se bliža, dan, ko bodo v devetih občinah celjskega območja, kamor sodita tudi Sevnica in Brežice, glasovali za združitev delavske in kmečke skupnosti zdravstvenega zavarovanja ter za izoiačenje pravic pred zdravnikom. To je Icorak k izbopanju raiotnega položaja kmetov, korak k zmanjševanju so-dalnih razlik med mestom in podežeyem. Od skupne o4k)čitve bo odvisno, če bodo mladi ^udje poslej raje ostajali na kmetijah. Do sedaj se je namreč dogajalo, da se je sin zaposlil samo zato, da je bil pri hiši dodaten dinar, saj je bilo ponekod treba plačevati velike račune za zdravljenje bohiih staršev. Od združenega zavarovalca pa sčasoma lahko pričakujemo manjše izdatke za zdravstveno varstvo kmečkih ljudi. Doslej so mnogi iskali pomoč šele v nujnih primerih. K zdravniku so prišli z^fdn^ hip in zaradi tega so morali ostati dlje v bolnišnici. Stroški za zdravljenje so s tem hitro naraščali, kajti oskrbni dnevi niso nikjer poceni. V brežiški občini bodo delavci prispevali za kmete 747 tisoč dina^v, občina pa bo dodala iz svojega proračuna 307 tisoč dina^ev. V sevniški občini bo znašd 0,45-odstotni prispevek od osebnega dohodka delavcev 555 tisoč dinaijev, prispevek občinske skupščine pa 220 tisočakov. Nobena od teh številk ne presega možnosti. Ljudje so z njimi seznanjeni, in ker denar ne bo šel iz žepa, jim to ne povzroča pretiranih skrbi. „Saj dajemo zase, za svoje ^udi na vasi, ki so bili vse predolgo zapostavljeni,** pravijo delavci in njihove besede vzbujajo vero v dober izid glasovanja. ODPRAVLJAJMO Ko vse pretehtajo, se hitro odločijo „Slišal sem za te volitve. Seveda bom glasoval, doma imam starše. Ne bodo vedno zdravi kot tudi midva z ženo ne. Zboleti je za kmeta dandanes razkošje. V hišo pridejo veliki računi, pregledi in zdravila, vse je drago, največ pa seveda pobere bolnišnica. Za denarje težko. Kmetje smo nezaupljivi in marsikdo ^ boji, da bi zavarovanje po novem povečalo naše dajatve, zato toliko spraši^emo. Toda, če so dragod to že vpeljali in so zadovoljni, potem bomo tudi mi,** so bile besede Karla Erbana iz Podvinja. (Foto: Jožica Teppey) FANTJE V OBRATU IMV SO 2E POVEDALI, KAJ MISLIJO »Glasovali bomo za svoje starše« Kmet in delavec z roko v roki za enakost - Zgled dolenjskih občin v minulem letu je najboljša reklama za to pomembno odločitev Kolektiv brežiškega obrata IMV je med prvimi v občmi obrav- ;. ', naval pomen združitve delavskega in kmečkega sklada za zdrav- ^ stveno zavarovanje na ce^skem območju. Ludvik Metelko je z za-dovo^stvom pov^al, da so nphovi fantje sprejeli to z velikim razumevanjem. ,;Skoraj 90 odst. naših delavcev izh več le 10 dinaijev, tako kot delavec. Tudr za zdravljenje v bolnišnicah kmetje ne bi več plačevali 10 odstotkov za zdravljenje v prvih tridesetih dneh, kakor so morali plačevati doslej. S tem se sicer delo v bolnišnicah ne bo bistveno povečalo, saj sozmog-^ivosti bolnišnic omejene, pač pa bi prihajali kmetje na zdravljenje v zgodnjem obdobju obolelosti, kar bi znatno skrajšalo čas zdrav^enja v bolnišnicah in zato zdravljenje tudi pocenilo. Za zdravila, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarnah ne bi poslej plačevali 50 odstotkov vrednosti, temveč bi prispevali le po 4 dinaije za zdravilo, tako kot delavec. Pridobili bi si pravico do zdrav^enja v naravnih zdraviliščih, izenačeni bi bili ^ zavarovanci delavskega zavarovanja pri zobni negi in protetiki, pri ortopedskih pripomočkih, prevozih z reševalnimi avtomobžd in povrnjene bi dobili potne stroške in dnevnice. Sklad bi jim kril tudi 50 odstotkov stroškov pri neobveznem cepljenju. ZDRAVJE POGOJ ZA USPEŠNEJŠI RAZVOJ Ce bomo hoteli uresničiti načela o enakih pravicah in enakih možnostih, bomo morali primerno okrepiti tudi zdravstveno službo. Izenačeno zdravstveno var- stvo in okrepljena zdravstvena služba bosta prispevala k temeljitejšemu in enotnemu ugotavljanju bolezenskih pojavov, ki jih bo zato moč tudi pravočasno omejevati in odpravljati. Preprečiti je ceneje kot zdraviti! In zdravo iyudstvo bo lahko delalo z večjim poletom, bodisi v industriji ali na podeželju, ustvarilo bo večji narodni dohodek, ob tem pa se bodo zmanjšali stroški za zdravljenje, s^ bomo lahko bolezni pravočasno preprečevali. Več denarja bomo lahko namenili medicinskim raziskavam, kar bo znova pripomoglo k boljšemu zdravstvenemu varstvu vseh — vsega naroda, ki bo čutil in spoznaval moč solidarne povezanosti. Zato so se Zveza komunistov in z njo vse družbfeno-politične organizacge zavzeto odločile, da strnejo tok vseh naših sil. Verjetno ne bo nikogar med zavarovanci, ki ne bi glasoval ZA — za svojo in svojih otrok korist. Predsedniki: »Občani bodo glasovali ZA« Delavec bo vrnil dolg kmetu - Kmetje so veliko prispevali za povojno obnovo porušene domovine n za razvoj gospodarstva V občinah Kočevje in Ribnica so predsedniki občinskih skupščin, občinskih konferenc SZDL in občinskih sindikalnih svetov o zdni^evanju delavskega in kmečkega zdravstvenega zavarovalca dejali: BOGO ABRAHAMSBERG, predsednik občin^e skupščine Ribnica: „Naši kme^e so si na zborih volilcev že dolga leta prizadevali, da bi se v splošnih pravicah izenačili z ostalimi občani. Zdaj smo pred tem, da se ta velika želja kmetov uresniči. Pozivam vse volilce, naj glasujejo za združitev skladov zdravstvenega varstva delavcev in kmetov! “ MIRKO ANZEUC, predsednik občinske konference SZDL Ribnica: „Menim, da je združitev dela\^ega in kmečkega zdravstvenega zavarovanja izrednega pomena. Tako se povečuje socialna in zdravstvena varnost kmetov. Z združitvgo bo dokazana tudi visoka stopnja soUdamosti delavcev in kmetov. Res je, da bosta morala delavec in lonet več prispevati, vendar so koristi, zlasti za kmete, dale^ večje, kot pa bo znašala obremenitev. Uspešen izid referenduma bo pomenil manifestacgo solidarnosti delovnih ljudi, se pravi delavcev in kmetov. Kot predsednik SZDL želim, da bi se vsi delavci, upokojenci in krnele udeležili referenduma in glasovali ZA.“ FRANC ZAJC, predsednik občin^ega andikalnega sveta Ribnica: „Kmetje so po vojni pomagali razvoju Industrie in vsega gospodarstva, zato je prav, da zdaj delavci z glasovanjem ZA združitev delavskega in kmečkega zdravstvenega varstva vrnejo dolg kmetom. Sicer pa so se v povojnih letih nmogi kme^e zaposlili v indu-str^i, se pravi, da naši delavci izh^ajo iz kmečkih družin, zato razumejo stiske kmetov in prav zato bodo na referendumu glasovali ZA združitev.“ ANTON ŠERCER, predsednik občinskega sindflealnega sveta Kočevje: „Nekdaj smo za enakost darovali življenja, danes pa vse preveč preračunavamo v dinaije. Prepričan sem, da bo v naši občini z delavsko-kmečko solidamos^o tako, da bomo vsi glasovali za združitev. Vsi, ki smo sodelovali v boju, pa tudi ml£yši, vemo, da nam takrat kmet ni nudil le zatočišče, ampak se je z nami tudi z ramo ob rami boril za iste ci^e. Ta kmet je tudi po vojni sodeloval pri izgradnji domovine, socialistične družbe in pri industrializaciji domovine. Zato menim, da gre v tem primeru za dolg, ki ga je treba v tej obliki vračati in s tem zmanjševati socialne razlike med delavci in kmeti oziroma mestom in vago.” JANEZ M£RHAR, piedsed-nfle občinske konfermce SZDL Kočevje: „Čeprav ne dvomim o uspešnem izidu referenduma v kočevski občini, menim, da je za uspeh potrebna dobro pripravljena akcija. Zelo sem zadovoljen, da skušamo ob solidarnosti delavcev pomagati kmečkemu prebivalstvu in izenačiti njihove pravice na zdravstvenem področju. Položaj kmečkega prebivalstva na kmetgsko zaostalih območjih, kakršno je tudi Kočevsko, zaradi vrste objektivnih okoliščin prav gotovo ni zavidantja vreden.** MIRO HEGLER, predsednik občinske ^upščine Kočevje: „19. in 20. novembra bomo odločali o združevanju skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev s skupaostjo zdravstvenega zavarovarga kmetov. S svojim glasovanjefh za takšno odločitev bomo pokazali veliko soli-, darnost do kmetov, ki do sed^g niso bili izenačeni s pravicami do zdravstvenega zavarovarga. Hkrati bo to naš prispevek pri odprav^argu socialnih razlik v naši družbi.** ijjjbomo glasovali ZA< .P^lavci In kmetje moramo biti eno Obiskali smo nekatere občane ribniške in kočevske občine ter jih vprašali, kaj menijo o združitvi delavskega in kmečkega zavarovanja, avnucu oziroma pri X pravi o tem, da bi bili kmetje in delavci pri zdrav zdravljenju eniJcopravnL FRANC HOČEVAR, upokojenec iz Podpoljan 1: „Čeprav vem, da za nas upokojence ne bo potem nič bolje, bom glasoval za združitev. Tistih nekaj dinaiiev na mesec, če jih bo morda treoa odriniti za izenačenje pravic, bom že daL‘* ?OJE Vec »»Edii mesar v KZ Rib* K ® in Pfav jc, da sta dela- zdravniku enako* ^sova’l referendumu Im Kmetje so je *ežko žMjenje in a jim gg qj^. * ■ ALOJZ KERSNiC, zaposlen pri AVTU Kočevje, doma iz Nem^e vasi: „Jaz sem za to, da smo enakopravni. Glasoval bom za združitev, samo da se bo to res izvajalo! Kmet je bil pri nas vedno zadnji. Sem tudi za to, da se prispevki kmetov zaradi izenačenega zdravstvenem varstva ne dvignejo preveč občutno.** RUDI MALNAR, šofer pri MELAMINU, Kočevje: „To izenačenje bi morali že davno urediti. Vsi živimo od tega, kar kmetje pridelajo. Na kmete smo pozabili. Zato bom glasoval za združitev. Kolikokrat sem po vojni že rekel, da nam bodo kmetie Se prav prišli! “ : S' JOŽEFA ČAMPA, kmetica iz Žlebiča 17: „Ce ^ kmet zdaj bolan, mota prodati parcelo za parcelo, da plača zdravljenje. Kmet je največji revež. Posebno je hudo, če je slaba letina, kot na primer letos in moramo 9e krompir kupiti. Kme^ bomo Vasovali za združitev, nepričana pa sem, da bodo tako Vasovali tudi delavci in ostali.“ ' ' }*01 \ -^5* FRANC JELEN, upokojenec, upravnik Doma upokojencev, Kočevje: „Kmet ne more sam trpeti stroškov za bolnišnico in zdravila, če je bolan. Lepo bo tudi, če bomo vsi enakopravni. Ce kmetov in kmetij ne bo, se nam bo vsem slabo godilo. Delavci in kme^e moramo biti eno. Zato bom tudi glasoval za združitev." 5 DOKLER NI POVSEM PREPOZNO: Roko kmetu pri zdravniku! nii VSi Vsi izhajamo Iz kmečkih vrst - Dolg do kmetijstva ^ Vsi izhajamo Iz kmečkih vrst - Dolg do kmetijstva za razvoj Industrije - Mislimo na ta ob združitvi skladov zdravstvenega.varstva delavcev In kmetov v celjski skupnosti NARČUiEMd Ni še minilo četrt stoletja, ko je kmečki žive^ tvoril v^ino posavskega prebivalstva. Kaj vse so ti ljudje pretrpeli kot izgnanci in borci med NOB? Pa tudi v povojnih letih, ko sta nam v času ni^večje obnove domovine obrnila hrbet Vzhod in Zahod! Ravno takrat so morali zagotoviti predvsem prehrano delavcem v industriji. Vse to je teijalo velike napore delavcev in kmetov. Vendar si ves ta čas nista bila enaka takrat, ko je bilo kmetu najtežje, ko je zbolel. Marsikaj se sicer popravlja tudi v prid kmetov, pred\^ena izenačitev zdravstvenega zavarovarya delavcev in kmetov, za kar bomo v sevniški in brežiški občini glasovali v nedelo in ponedeljek (zadnji dan le delavci v delovnfli organizacij ah), bodo kme^e v osnovi ekonomsko in socialno z^čiteni, vsaj glede plačila zdravstvenih storitev, z delavci. Zaktd kmetje t^a sami ne zmorejo? roglejmo našo vas: večina mladine je odšla v tovarne, doma pa so ostali ostareli ljudje, ki v glavnem ne zmorejo tržne proizvodile. Večina kmetov v sevniški občini ima katastrski dohodek pod 2000 dinar* jev, kar kaže na to, da gre za male in šibke kmetije. T^e seveda težko plačujejo prispevke za zdravstveno zavarovanje. Vprašanja teh, večinoma najrevnejših kmetov, so skušale reševati občinske skupščine, vendar tega brez pomoči vse družbe vsekakor ne bo mogoče rešiti. Za izenačitev pravic zdravstvenega zavarovanja kmetov z delavci bodo morale prispevati delovne ot-ganizacge 0,4S odstotka iz svojih skladov dodatno k denarju, ki ga že sedaj namenjajo za zdravstveno zavarovanje delavcev. Glasujmo za to izenačitev, saj nas večina pripada kmečkemu stanu! Koliko nas Je mladost preživelo na deželi! Ce bomo kmetu pom^ali do te izenačitve,« bo morda marsikateri mladi človek le še premislil in ostal na zemlji. KAREL ZORKO, Zavratec 32 Dati tudi življenje! Na področnem posvetovanju: »Ni dovolj dati leto ljudskemu življenju, temveč moramo tem letom zagotoviti tudi življenje!« PR ŠOiSKICENTER ZA KOVINARSKO STROKO NOVO MESTO razpisuje' naslednja prosta delovna mesta: 1.1 učitelja za slovenski jezik 2.1 učitelja za zgodovino 3.1 učitelja za matematiko 4.1 učitelja za telesno vzgojo 5.4 učiteljev za pouk strokovnih predmetov ' Kandidati morajo imeti poleg splošnih pogojev-— pod 1, 2, 3 in 4 visoko izobrazbo ustrezne smei'i> —‘ pod 5 visoko ali višjo izobrazbo ustrezne smeri-Nastop dela: 1. februar 1973. Prošnjo z življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi naj pošljejo kandidati do 31. 12. 1972 na naslov: ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO STDROK^’ NOVO MESTO, ULIOA TALCiEJV 3. Področnega posvetovanja o dosedanjih izku^jah in uspehih ter o nadaljnji organizaciji pomoči ostarelemu prebivalstvu, ki je bilo prejšnji teden v Ljubljani, so se udeležili tudi predstavniki iz metliške, čmo-maljsKe, novomeške in trebanjske občine. / V razpravi so ugotovili, da je v večini materialni položaj ostarelih dokaj ugoden, medtem ko sta njihovo zdravstveno varstvo in stano--vanjsko vprašanje še naprej pereči. Življenje po domovih so nekateri govorniki označili bo^j za vegetiranje kot pa za življenje. Poudarili so, da ni dovolj dati leta ljudskemu življenju, pač pa je treba tem letom zagotoviti tudi dostojen obstoj. Nujno 6i morali urediti zdravstveno varstvo. Najprimernejša bi bila dispanzerska služba. Zmanjšala bi pritiske na bolnico, pa tudi precej cenejša in učinkovitejša je. Pogovora so se udeležili tudi predstavniki iz dolenjskih občin V trebanjski so bili delavni samo v nekaterih krajevnih skupnostih, ker drugje nimajo primernega kadra. Rdeči križ je pripravil nekaj zanimivih predavanj za ostarele in tiste, ki se z njimi ul^ar-jajo. V Metliki imajo težave s financami; mnogim so morali finančno pomoč odkloniti. V Cmom^u imjgo dobro organizirano sosedsko pomoč, ki traja že dve leti. Pri njej sodelujejo aktivisti Rdečega križa in mladi člani RK. V Novem mestu pa tudi drugod imajo težave z zdravstveno 'Južbo. Zgodi se, da prosijo zdravnike za pomoč, pa večnat naletijo na nerazumevanje. Nekateri so opozorili še na „prazen prostor", ki pa je naša družba zanemarila, dokaj uspešno pa ga obdelujejo verske skupnosti. To je nenehna skrb za stare ljudi. Naloga Novo mesto soglasno za Andreja Morinca v torek popoiane so v Novem mestu na skupni seji izvršnih teles poUtičnih organizacij in občinske ^upščine podprli kandidaturo inž. Andreja Marinca za novega predsednika dovenskega izvršnega »reta. Hkrati so prroomnili, naj bi v prihodnje pri kadrovai\ju na visoke položne v republiških oblastnih o^a- in družben(^olitičnih organizacijah upoštevali tudi kandidate, ki j^ predlagajo na Dolenjcem. Pred-sednflc občinskega sindikalnega sveta Adolf Suitar pa je sporočil, da so do torica obravna^ odpoklic poslanca Petra Vujčiča v vseh 33 volilnih enotah zbora delovnih dcupnosti v novomeški občini Zokaj Izstopanje? Na torkovi skupščini ZZB NOV v Novem mestu so razpravljali o nalogah te organizac^e in komisQ> na predlog narodn^a heroja Staneta Semiča-Dakga pa tudi posebej o dolžnostih borčevske organizacfle v zvezi s pismom tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. V razpravi se je oglasil tudi sekretM občinskega komiteja ZK Franci Sali in poudaril, daje težko razumljivo inv mnogih primerih tudi nesprejemljivo, da borci vračajo partijske legitimacije. Menil je, da se to d(^^a prav v času, ko nas je Titovo pismo opozorilo, da revohicija še ni končana. Zavzel se je za večje sodelovanje med ZB in ZK, kajti včasih je bilo tako, da so ,prvi komunisti postali borci in prvi borci komunisti*. družbe je, da to pomanjkljivost čim-prej oupravi! ^ SevnIčanI drugj! Marsikje pomoč pomurskim po* plavljencem ni najt^l^e stekla. Po poročilu republiškega štaba minuli teden pa se je sevniška občina s pomočjo delovi^ oij^anizacg in ustanov že pred meseci uvrstila na drugo mesto v republiki. Sprva so se postavili tik pod vrh lestvice s 113 odstotki nad dogovoreno vsoto 2 odst. od osebnih dohodkov zaposlenih. Po zadnjih podatkih pa pomoč iz sevniške občine še vedno prihs4^, tako da znaša zbrana pomoč v občini sed^ že nad 120 odst. predviden^a znesKa. DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI V Novemmestu in poslovnih enotah v KRŠKEM, METLIKI, NOVB« MESTU in TREBNJEM kjer zbirajo hfahilnt vloge In jih obrfstujtjo od 7,5 do 10-odst # vodijo žlro-rdčuno m devizno roCuno občonov # oprovljojo dovlzno-volutno pošlo in odkup tor pro* dojo deviz ' # dajejo.kredite zo stonovonjsko grodnjo, pospeševanje kmetijstva, obrti in turizma na podlagi namenskega varčevanja 9 odobravajo kratkoročne Jn dolgoročne. kredite # opravljajo vse druge bančne posle Zaupajte DBH svoje 'denarne zadeve, soj je to voSo bonka. /O ljubljanska banka pravi naslov za denarne zadeve ZASTAVA 101 # motor 1116ccm in 55 KM # nosilnost 5 oseb in 50 kg prtljage # največja hitrost pri polni obremenitvi je 135 km na uro TAKOJŠNJA DOBAVA BARVA PO IZBIRI PRODAJNA CENA: 44.948,00 din DRUŽINSKI KREDIT INFORMACIJE: NOVOTEHNA Novo mesto, telefon: 21-737/13 TEKSTILNA TOVARNA NOVO MESTO vabi nove sodelavce lorodl odpiranja novega obrala konfekcije na Vinici, ZATO RAZGLASA NASLEDNJA DELOVNA MESTA: - Strojnega ključavničarja - obratnega električarja - krojača - šivilje - administratorja - kurjača parnega kotla -tekstilnega tehnika - ekonomskega tehnika gli Interesenti morajo imeti -ustrezno poklicno strokovno izobrazbo. Zaželeno je, da imajo dati ustrezno strokovno prakso. giiU Na objavljenih delovnih mestih bomo zapo kandid \te najkasneje v mesecu januarju Prijave pošljite čimprej na naslov: Novoteks, teksti^’’ tovarna. Novo mesto. PRIVOŠČITE Sl . TO ZADOVOLJSTVO '/aj/Jć /iiOO m v skladu z določbami pravilnika o delovnih razmerjih ter pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest STANOVAHJSKO podjetje KOČEVJE razglaša prosto delovno mesto REFERENTA ZA STANOVANJA IN POSLOVNE PROSTORE v uprovi podjetja Kogoji: najmanj srednješolska izobrazba pravne ali Sradbene smeri in ustrezna praksa. Poskusna doba 3 mesece. Osebni prejemki po pravilniku podjetja. Datum nastopa po dogovoru. Pijave pošljite na upravo podjetja, Ljubljanska 19, P-p. 21, v zaprti kuverti z označbo; Prijava za delovno mesto — v roku 15 dni oziroma do zasedbe delovnega ^ii^esta. M ETALN/\ Komisija za sprejem in odpust delavcev pri obratu »METALNE« V KRMEUU razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE OBitATA Pogoji: Visokošolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri s 3-letno prakso, višješolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri s 5-letno prakso, srednješolska izobrazba z 10-letno prakso na enakem delovnem mestu. ^bni dohodki po pravilniku podjetja. Stanovanje je zagotovljeno. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Nastop službe takoj. ZDRUŽENO PTT PODJETJE Podjetje za PTT promet. Novo mesto Novi trg 7 ^PKjme na prosta delovna mesto v organizacij-kitili enotoli podjetja nasiednje delavce: 12 pripravnikov za manipulativne posle z do-vrSeno gimnazijo, eiconomsico srednjo $olo ali kakšno drugo tehniino ali poklicno Solo (ki se smatra kot srednja Solo na podlagi republiškega zakona o srednjem šolstvu) no naslednjih poStoh: 1 BiZEUSKO BREŽICE NOVO MESTO SEVNICA STRAŽA PRI N. M. ŠENTJERNEJ TREBNJE I 13 pripravnikov za opravljanje dostavne služile z najmanj 6 razredi osnovne Sole na naslednjih poStah: • ČRNOMELJ 2 • KOSTANJEVICA NA KRKI 1 • KRŠKO 2 • NOVO MESTO 2 • PODBOČJE 1 • SEVNICA 2 • STRAŽA PRI N. M. 1 • ŠENTJERNEJ 1 • VELIKI GABER 1 Prosilci morajo biti stari 16 let, prednost pa imajo prosilci z odsluženim vojaškim rokom. 5 nekvalificirane delavce za delo pri vzdrže-van|u telefonskih vodov, in sicer 2 v Novem *^estu in 1 v Brežicali. prijave za objavljena delovna mesta spreje-Nov° ^^'^^tojne pošte in uprava podjetja, Novo mesto, ^ trg 7^ soba 27, kjer se dobe tudi vse informacije. \AB) '-' 'BREŽICE Ste v zadregi ■ darilo? ^ kn^ ■ ali vrtnic je primerno dariio za vsa- to cv NaSa dnevna proizvodnja je več tisoč jg ctov v 6 barvah. Zahtevajte v najbliži cvetličarni ^ **®geljčke ali vrtnice iz vrtnarije Čatež! Delavca in predsednika delavskega sveta se tako ne požene na cesto (Nadaljevanje s L strani) dami pomeni, da ga je brez z zakonom predpisanega postopka postavil na cesto. Ciril Janežič je moral domov, kjer je ostal 14 dni. Šele na posredovanje občinskega komiteja ZK so ga poklicali nazaj na delo. Občinski komite, ki je nekajkrat obravnaval direktorjevo ravnanje, je ostro obsodil tak odnos, to grobo kršitev ustavno zagotovljene pravice do dela, ki je. skorajda brez primere. Direktorju bi moralo biti jasno, daje v primeru nediscipline treba ravnati po predpisih in da je Ciril Janežič nosilec funkcije predsednika najvišega samoupravnega organa v podjelu. Kot predsednika ga ne more nihče postaviti na cesto; preden bi sploh razpravljali o njegovem DELO ZA TRGOVCE! »DOLENJKA« trgovsko podjetje na debelo in drobno Novo mesto objavlja prosti delovni mesti: 1. PRODAJALKE v prodajalni »-Samopostrežba-M v Novem mestu 2. SKLADIŠČNEGA DELAVCA v Blagovnici v Črnomlju , POGOJI: pod 1. končana šola za prodajalce pod 2. polkvalificiran ali priučen delavec v mizarski stroki. Za delovni mesti je določen kot poseben pogoj poskusno delo. Rok za vlaganje prijav je 8 dni po objavi. DOSTAVNA VOZILA! Tovarna celuloze in papirja »DJURO SALAJ«, Krško TOVARNIŠKA 22 prodaja na JAVNI LICITACIJI: - KAMIONET CITROEN, DOSTAVNI -letnik 1969 - KOMBI SUPER B IMV 1600 letnik 1968 Licitacija bo v četrtek, 23. novembra 1572, ob uri v garažah tovarne, Tovarniška 22, kjer bo tudi od 8. do 10. ure ogled obeh vozil. 'K licitaciji vabimo družbene organizacije in zasebnike. labod IMOVO MESTO Obrat Krško želi priučiti in zaposliti VEČJE ŠTEVILO DELAVK Tovorno perila »LABODm vam nudi: - ODLIČNE DELOVNE POGOJE - DOBRE OSEBNE DOHODKE - UREJEN DELOVNI ČAS - PREVOZ NA DELO IN Z DELA - BREZPLAČNO PREHRANO NAŠI POGOJI SO NASLEDNJI: - da ste stori od 15-25 let - da ste iz okolice Krškega - do uspešno opravite test ročniii spretnosti - do nemudoma vložite prošnjo NAŠ NASLOV JE: »LABO D«, tovarna perila C. herojev 29 68000 NOVO MESTO odpustu, bi bilo treba opraviti najprej odpoklic s te funkcije. Vse to je pomagala raziskovati tudi komisija za družbeni nadzor pri občinski skupščini Trebnje. Ugotovila je, daje notranja zakonodaja v tej delovni organizaciji zelo pomanjkljiva in da je zaradi tega še več možnosti za kršitve. Ugotovila je tudi, da v tem mladem, še ne zgrajenem podjetju ni organiziranih notranjih strokovnih služb in da direktor opravlja več funkcij hkrati. O direktoijevi krivdi je razpravljala tudi osnovna organizacija ZK v podjetju, ki je tov. Jurgliča grajala ter predlagala, naj njegovo ravnarije razišče posebna komisija. Ze na tem sestanku in kasneje na skupnem sestanku občinskega komiteja ZK in osnovne oiganizacige je Pavle Jurglič svojo krivdo pri-. znal, sam pa je pri tem ocenil, da njegov prekršek ni tako hud, da bi zaslužil izključitev. Občinski komite je bil drugačnega mnenja. Enoglasno je izrekel najvišjo partijsko kazen, ob tem pa poudaril, da ima tov. Jurglič zasluge za rast podjetja in da ima možnost, da se popravi in kasneje, spet postane član Zveze komunistov. Komite je ostro obsodil tudi napihnjene, škodoželjne, nedokazane trditve in govorice, ki so se razširile po občini, češ da se je tov. Jurglič osebno okoristil in v devetih mesecih letos prejel na račun kilometrine 120.000 dinarjev. Komisija za dmžbeni nadzor je ugotovila, da je v tem času prejel 31.760 dinaijev ki- NA KRATKO SEVNICA — V nedelo bo na območju cele občine referendum za šolstvo in otroško varstvo, ravno tako pa bodo kmetje glasovali o združitvi sklada de-lavsk^a in zdravstvenega zavarovalca. Delavci se bodo o tej združitvi sklada socialnega zavarovanja odločili v ponedeljek. KOCEVJE — Proslava dneva republike bo 27. novembra ob 19. uri v SeškoMem domu. Tako je bilo sklenjeno v ponedeljek. Na proslavi bodo nasledili tudi učenci glasbene šole in dijaki gimnazije. KRŠKO - V ponedeljek je občinski sindikalni 'svet sklical predsednike delavskih svetov in delovnih skupnosti ter predsednike sindikalnih organizacg. Dogovorili so se za naloge, ki jih nalaga sindikatom pismo predsednika ZKJ. BREZICE - Lokalna rady^a postaja bo v nedeljo spremljala potek referenduma. Z volišč se bodo od 9. do 16. ure oglašali poročevalci po telefonu z ma-gnetofon^ih zapisov. Posebna oddaja bo tudi v ponedeljek od 16. do 18. ure, ko bodo glasovali v delovnih organizacijah. METLIKA - V ponedeljek, 20. novembra, bo popoldne zasedala občinska konferenca Zvie-ze komunistov. Razpravljala bo o poročilu občinskega komiteja v zvezi s pismom predsednika Tita ter o kadrovdcih spremembah. BREŽICE - V soboto bodo tukaj ustanovili podružnični odbor Združenja gledaliških skupin Slovenje. Vabljeni so organizatorji amaterskih skupin iz Posavja, Novega mesta in Trebnj^a. lometrine in 5.6414in dnevnic, kar je sicer veliko, vendar je treba upoštevati, da je bil direktor, vodja komerciate in trgovski potnik hkrati in da ima podjetje stranke po vsej Jugoslavgi. Sicer pa bo končno besedo rekla še uprava javne varnosti. M. LEGAN s SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZK V BREŽICAH Omaliovanja {(omunisti ne priznajo Časi, ko so bili komunisti le oznanjevalci resolucij, so mimo - Na vrsti je ukrepanje, spopad z vsemi, ki na ti-iiem še pristajajo na načelo »Znajdi sel« Misel .JPreden se kritično ozreš na sosedov prag, očisti svoj^a!‘‘so brežiški komimisti na seji občinske konference ZK 13. novembra tako ali drugače izraženo nekajkrat ponovili. Že ocena političnih razmer in uregiičevanja partijskih dokumentov ZKJ in ZKS v občini je zahtevala od udeležencev kritičen in samokritičen odnos do dela v ZK, zlasti kar zadeva samoupravljanje, kadrovsko politiko, gospodarsko stabilizacijo, socialne razlike, vzgojo in izobraževanje ter idejno-pofitično usposabyanje. Gradivo je vsebovalo veliko konkretnih podatkov, ki so naravnost izzivali k razpravi, vendar se ta ni u$merila na vsa področja. Pogrešali so večji odziv komunistov iz go^o-darstva, pa tudi poglede na omiljeva-nje socialnih razlik, v čemer so prejeli udeleženci že opredeljene naloge. Konferenca je odločno podprla dclepe medobčinskega in občinskega komiteja ZK. Predstavniki mladine in prosvetnih delavcev so opozorili na odgovornost v vzgojno-izobraževalnem procesu, na izpolnjevanje obveznosti učencev, dijakov in študentov na eni ter učiteljev na drugi strani. Tu so poudarili zahtevo po ustreznem mo-ralno-političnem liku vzgojiteljev, zahtevo po angažirani šoli. Franc Buko vin sky je opozoril na to, da so bila po pismu predsednika Tita omahovanja tudi v občini, da doma ni vse v redu, da so nekateri kršili predpise in se zgledovali po načelu ,JZnajdi se“. Zahtevajo,naj odgovorni komunisti teh stvari ne pre-idgo molče in da se mora na vrhovih začeto opredeljevarue nadaljevati v občini. Konferenco so ženili z željo,da bi izkoristili trenutke, ko je Titovo pismo podrlo jezove, in se ob vse-^lošni pripravljenosti že jutri srečali pri delu in ukrepanju. JOŽICA TEPPEV Delovna ^^kupnost osnovne šole OTOCEC razpisuje prosto delovno mesto - KUHARICE, po možnosti kvalificirane, za nedoločen čas. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. STROJEPISKE! OBČINSKO JAVNO TOŽILSTVO V NOVEM MESTU objavlja prosto delovno mesto - STROJEPISKE z nepopolno srednjo šolo. Rok prijave: 15 dni po objavi. Razpisna komisija osnovne šole JANEZ TRDINA V STOPICAH objavlja prosto delovno mesto — UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO POGOJ: VSTK. Nastop službe takoj! Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. tura i n bra- anje Recital gimnazijcev Dramska skupina Veriga z novomeške gimnazije je 10. novembra zvečer v novomeškem Domu kulture z uspehom izvedla recital slovenske poezije „Pot v življenje", ki gaje posvetila letos umrlemu slovenskemu pesniku Cenetu Vipotniku. Ob večeru velja poudariti dvoje: posrečen izbor del in domiselna režija. Z recitalom bodo jutri gostovali v Mariboru, s ,tem pa bodo vrnili obisk kulturni skupini gimnazije Miloša ZidanSka. Zanimiva prireditev v četrtek zvečer je bila v knjigarni Mladinske knjige na Glavnem trgu otvoritev razstave ,,Novo mesto in občina Novo mesto v leposlovni in znanstveni besedi.“ Uvodno besedo je gostom spregovoril Bogomir Komelj in med drugim povedal, da bo odslej novomeška Mladinska knjiga pripravila še več podobnih manjših razstav. Razstavo, ki je bila posvečena tudi občinskemu prazniku, so pripravili delavci Študijske knjižnice Mirana Jarca in Ruža Zupančeva iz Mladinske knjige, odprta pa je bila do včeraj. Recitator maratonec Milan Knežević, „maratonski" recitator iz Beograda, končuje svoje nastope v Sloveniji z recitali na Do-fcnjskem. Prejšnji teden je gostoval v Krškem in Črnomlju, nekaj tednov predtem pa tudi v Novem mestu. Prireditve, na katerih nastopa, so posvečene mednarodnemu letu knjige. Pred nastopom v Črnomlju je povedal, da mu poezija pomeni življenje; v tem je tudi razlog, da se je •naučil na pamet več kot 50.000 verzov. Med množico imen domač ili in tujih pesnikov mu največ pomeni Sergij Jesenin. „Najraje ga imam zato, ker se mi zdi, da sva si podobna. Cim bolj se pohabljam v njegovo poezijo, tem bolj se mi zdi, da postajava eno.“ Novomeški gimnazijci so počastili spomin na umrlega slovenskega pesnika Ceneta Vipotnika s celovečernim recitalom sodobne slovenske poezije z naslovom ,4*ot v življenje“. Sodelovali so člani dram^e skupine Veriga, ki je spet začela delovati na tej novomeški srednji šoli - (Foto: Zvone Šeruga) KNJIGE PREŠERNOVE DRUŽBE ZA LETO 1973 Dragocena zbirka za domačo polico Del zbirke s »>puntarsko«< vsebino - na čast obletnici kmečkih uporov, ki jo bomo praznovali prihodnje leto - Zanimivi novosti slovenskih piscev: Zimzelen na slovenskih tleh (M. Kranjec) in Odmirajoči stari svet vasi (dr. B. Kuhar) predstavljata poljudni del zbirke Knjižna zbirka Prešernove družbe za leto 1973 je na mizi: Prešernov koledar 73, Ciklamen in Agitator Janka Kersnika, Modrov prevod romana Potonika ameriške pisateljice Pearl S. Buck, Toneta Gasparija Druga mati, razprava Odmirajoči stari svet vasi dr. Borisa Kuhaija in kronika kmečkih uporov Zimzelen na slovenskih tleh, ki jo je napisal Miško Kranjec. Zunanja oprema in ilustracije v koledarju so posvečene puntarski obletnici, ki jo bomo praznovali prihodnje leto. Pripravil jih je profesor arh. Boris Kobe, dolenjski rojak, čigar slikarske razstave in še posebej ilustracije k Trdinovim bajkam o Gorjancih smo v nekaj minuhh letih videli v Dolenjski galeriji. Sicer pa je dan prostor v koledarju predstavitvi Naročnike knjig Prešernove družbe je razveselila zbirka za 1973. (Foto: S. Mikubn) OTVORITLV NA HMLUNIKU - Obnovitvena dela hmeljniškega gradu napredujejo po načrtu. Velik del obzidja je že dobil novo streho, ki so lepo vidi tudi z avtomobilske tx'ste. Novomeški ekonomisti, ki sc jim je posrečilo obt»ovitev dobro zastaviti, računajo, da bodo dela. Učitelju ni lahko Komisija pri CK ZKS za družbe no-poli tič na in idejna vprašanja znanosti, prosvete in idejnopolitično usposabljanje komunistov je na eni zadnjih soj ugotovila, da so prepočasi uresničujejo sklepi 19. SOJO CK ZKS. ki je lani obravnaval idejnost pouka. Ob lem je še ugotovila, da primanjkuje prosvetnih delavcev, poleg tega pa vpisi na kadrovske šole za učiteljski poklic niso zadovoljivi. Ob novih zahtevah na področju vzgoje in izobraževanja, kjer bi morali čimprej doseči vrnitev niarksističiK' usmerjenosti, je postal učiteljski poklic tudi manj vabljiv. Očitno je, da na tem področju ne bo lahko napredovati, saj bi samo s predlogi in priporočili dosegli zelo malo. Kot je pokazala razprava na ol)činski konferenci ZKS v Novem mestu prejšnji teden, bo potrebno problematiko vzgoje in izobraževanja reševati ob dobrih načrtih kadrovanja za to področje. Take programe pa bi morali izdelati čimprej. v______________:-------------' predvklena za letos, prihodnji teden končana. Za 25. novembra so predvideli ogled, na katerega bodo povabili tudi predstavnike delovnih organizacij, ki so prispevale denar ali material za obnovo. RAZSTAVA KOLONIJE - Ob koncu tega meseca botlo v Dolenjski galeriji odprli novo slikarsko razstavo; s po nekaj deli so bodo predstavili udeleženci druge dolenjske slikarske kolonije, ki so poleti slikali domačije v dolini Krke. Ob razstavi bo izšel tudi ličen katalog s fotografijami vseh udeležencev kolonije. V Smarjeti nov ravna- TI-XJ - Novomeška ol>činska skupščina je prejšnji teden imenovala 1'ranca Zamana, učitelja šolskega centra kovinarske stroke, za v. d. ravnatelja v osnovni šoli Smarjeta. Jože Blažič, ki je bil za ravnatelja postavljen pred tedni, seje temu delovnemu mestu odrekel. OKSANA JABLONSKAJA -Sovjetska umetnica Oksana Jablon-skaja iz Moskve je prejšnji četrtek koncertirala v Brežicah, v ponedeljek zvečer pa v novomeškem IX)mu kulture. Med koncertno turnejo - v naši državi ni prvič - je tokrat izvajala klavirske skladbe Bacha, Schumanna, VVainberga, Cin-zazze in Lizsta. DOBI R OBISK V Posavskem nujzeju odprta likovna razstava s socialnimi motivi vasi je dobro obiskana. Razstava, ki sojo poleti lahko videli sevniški obiskovalci, je prirejena v počastitev 400-letnico kmečkih uporov. LT ZA PRAZNIK V počastitev sovniškoga občinskega praznika so klubi in sekcije ljudske tehnike v Sevnici priredili skupno razstavo. petnajstih ' slovenskih besednih umetnikov - pisateljev vseh še ži-večili generacij. Z odlomki iz svojih del, fotografijo in kratkimi podatki o življenju ,in delu so predstavljeni: Danilo Lokar, Miško Kranjec, Mira Mihelič, Ciril Kosmač, Edvard Kocbek, Alojz Rebula, Boris Pahor, Janko Messner, Matevž Hace, Tone Svetina, Beno Zupančič, Smiljan Rozman, Lojze Kovačič, Vtadimir Kavčič in Pavle Zidar. Urednik tega koledarskega dela Matjaž Kmecl se je v spremni besedi opravičil, da zavoljo skrčenega obsega koledarja ni bilo možno predstaviti večjega števila slovenskih pisateljev, tudi ne tistih, ki so znajii kot pisci za širši krog bralcev (Ingolič, Potrč, Malen-škova itd.). Pomudimo se še pri dveh slovenskih novostih, ki jih je Prešernova družba izdala s pomočjo Kulturne skupnosti Slovenije. To sta že omenjena Kranjčeva kronika kmečkih uporov Zimzelen na slovenskih tleh in Kuharjeva razprava Odmirajoči stari svet vasi. Bralcem nagega območja bosta obe deli bolj blizu tudi zategadelj, ker obravnavata dolenjskega človeka in (tudi) dolenjsko zgodovino. Miško Kranjec je sicer svoj Zimzelen na slovenskih tleh podnaslovil s kroniko kmečkih uporov, vendar bi to delo, ki je nastalo pod veščim in izkušenim peresom ter v zanimivem plastičnem jeziku, lahko imeh tudi za roman, čeprav je pisatelj sam poudaril, da mu ni šlo za to. „Ustanoviti bi morah sklad, ki bi imel toliko denarja, da bi iz njega lahko kupili vsaj eno delo vsakega umetnika, ki bo razstavljal v našem likovnem salonu,“ je predlagal vodja Likovnega salona Kočevje akademski kipar Stane Jarm na nedavni seji izvršnega odbora temeljne kulturne skupnosti. Kje bo tak sklad (pri občinski skupščini, temeljni kulturni skupnosti, Likovnem salonu), ni Pisec Odmirajočega starega sveta vasi dr. Boris Kuharje na prvih straneh razprave navedel, da je njegov namen prikazati podobo ljudske kulture v škocjanskih hribili na Dolenjskem, torej predela, o katerem je zaključil, da je miniaturni vzorec naše dežele. In ta vzorec je vešče Kuharjevo pero nazorno predstavilo slovenskemu bralcu. MARKSISTIČNA MISEL V ŠOLI: Ne bo več kopnela Idejnovzgojna dejavnost ne bo več zaostfl' jala za učenjem predmetov Po vseh šolah na Dolenjskem T«( so po iitovem pismu in seji CK ZKS oživele mladinske organizacije in marksistični krožki, vsi vprašani pa so odgovorili, da bodo šole odslej marksistični vzgoji posvetile več časa. SLAVKO KRŽAN, osnovna šola Trebnje: „Od zavoda za šolstvo smo dobili gradivo v zvezi z idejnostjo pouka po vseh šolah. To gradivo predeluje sedaj aktiv Zveze komunistov prosvetnih delavcev. V najkrajšem času bodo organizirani še seminarji za ravnatelje šol iz občine, po šolah pa bomo ustanovili ustrezne krožke. Za imena teh krožkov se še nismo odločili, vodili pa jih bodo ali učitelji družboslovnih predmetov ah sami ravnatelji. Še bolj se bomo marksizmu posvetih pri predmetu temelji socialistične morale in pri družboslovnih predmetih.“ JANEZ KAMBIČ, gimnazija' Črnomelj: ,,Prosvetni delavci, člani ZKJ in borci smo bili presenečeni, kako je marksistična misel v zadnjih desetih letih po šolah kopnela. Veijetno zato, ker je skupnost bolj poudarjala učenje, zanemarjala pa vzgojo. Sedaj te spremembe pozdravljamo. Na šoh imamo že več let mladinske ure, razen tega pa je zelo aktiven tudi marksistični krožek in na enem izmed zadnjih sestankov so dijaki obravnavali pismo in obenem ugotavljali, kaj bi se moralo v njegovem smislu spremeniti, dopolniti in odpraviti.“ MAKS STARC, šolski center za kovinarsko stroko, N. mesto: „Marksistično vzgojo bi bilo potrebno čimprej vpeljati v šolske predmetnike in eno uro v tednu posvetiti marksistični misli-naši šoli smo med dijaki izve^^ anketo o izvenrazredni sti. Le štirje so napisali, da bi s delovali v marksističnem ku, ki ga bomo tudi Sedaj se učenci z marksistic vzgojo srečujejo le pri nekaten predmetih." .. ^Dl PlLETlC, gimnazij*' Novo mesto: „Ko q idejnosti pouka, ne ' ostati samo pri paroli. Z ni ^ ^ stično mislijo moramo celotno učno-vzgojno dejavn šole. Že lani smo uvedli v • metnik mladinsko uro, na kat se dijaki enkrat na teden vorijo o vnaprej določenm .mah. Tokrat bodo na urah r pravljah o pismu, rezultatih CK ZKS in o svojem delu. sleni bomo tudi profesorji učitelji, ki bomo morali pr^ . lati programe, ki jih je pnpr® zavod za šolstvo.-' JANEZ PLESTENJAK, Krško: „O marksistični vzg | smo pri nas že razpravljali. ^ nosti Z8i delo imamo, ni zato, ker imamo pouk v d izmenah in zaradi številnih v čev. Tako težko zberemo jj Se pa že kažejo delni delu, zlasti v mladinski organ JANEZ ZAFRED, ESS mesto: „Že v sklopu jj. predmetov je precejšnji pou rek na marksistični vzgoji in . braževanju. Izvedli smo tu£u cijo, da bi mlade kar najbolj • znanih z aktualnimi dogodki, in sicer preko gj ske organizacije in zbora. Za tiste, ki se za pon * ^ še posebej zanimajo, pa po j deluje marksistični krožek, K zelo aktiven.“ j. PEZEI^ ?! '2 Jlei s % itadi ^ne Jah S m TO tS' M ih, Al KAKO NAJ UČI UČITELJ? Cerkev nima mesta v šoli Iz razprave Leva Modica na posvetovanju o socialistični vzgoji in ^ sističnem izobraževanju - Podlaga za znanstvena spoznanja Zbirka tako pomembno. Drži pa, da si tak sklad Kočevje na današnji stopnji razvoja že lahko ortiisli. Seveda pa se hkrati takoj zastavi vprašanje, kje bodo taka dela shranjena oziroma razstavljena za stalen ogled ljudem. Strinjati sc kaže s tistimi, ki predlagajo, naj bi za te namene izpraznili prostore nekdanjega muzeja, kjer ima prostor podjetje TRIKON. Seveda I RIKON ne bo z veseljem odstopil teh prostorov, kjer je - kot opozarjajo kulturniki tudi dragocena freska.. Razen tega se za iste prostore poteguje še mladina, ki bi v njiii rada organizirala svoj klub. Vendar imajo spet prav tisti, ki trdijo, da bi TRIKON po več kot desetih letih 'Obstoja že moral biti tako trdno podjetje, da bi si laiiko zgradil vsaj skladišča; mladinski klub, predvsem plesi, pa naj ne bi bili v stavbah, kjer so zgoraj stanovanja. J. p. Za urejanje odnosa šola -cerkev, izobraževanje—religija izhajamo iz načelnega stališča, da je verska svoboda sestavni del vsakega- posameznika in njegova zasebna stvar. Naša šola je ateistična, kar pomeni, da ne priznava Boga, toda ne v smislu borbenega ateizma, to ie boja proti verovanju v Boga. Sola ne rešuje vprašanj, kot so: ali ob- NE MED PIJANCE! Starši šoloobveznih otrok iz Doblič zahtevajo, naj bi otroke vozili v šolo Črnomelj s posebnim avtobusom, ker otroci med vožnjo na redni avtobusni pro^ii večkrat zaidejo med vinjene ljudi. Tam slišijo in vidijo marsikaj, kar ni vzgojno. V imenu staršev je to zahtevo sporočil krajevni odbornik na zasedanju občinske skupščine. RAZSTAVA PRIVABLJA Veliko število Metličanov, članov delovnih kolektivov, predvsem pa šolske mladine, si je v Belokranjskem muzeju ŽĆ ogledalo lepo razstavo, ki so jo odprli 26. oktobra in bo trajala do konca novembra. Razstava nosi ime „Ob 30-k‘tnici ustanovitve pionirske organizacije na Slovenskem.“ LETOS BREZPLAČNO Lani je bilo na območju črnomaljske občine v malo šolo zajctili 89 odst. otrok pred vstopom v prvi razred, kar je velik napredek. Kot so ugotavljali, pa nekaj pouka potrebnih otrok ni prišlo, ker starši niso zmogli šolnine. L^tos finančnih obremenitev starši ne čutijo voČ, ker male šole v celoti financira temeljna izobraževalna skupnost. Zdaj hodijo k pouku vsi otroci, izjema so le malčki iz Crmošnjic in Adlešič, kjer pa male Sole zavoljo kadrovskili težav na šolah ni. staja-Bog ali ne. Dolžna je mladega človeka učiti, da bo zmožen iskati odgovor na vprašanje o sebi, o družbi, o svetu na podlagi znanstvenih spoznanj, znanstvenega mišljenja in dokazljivih dejstev. Znanstvenost pouka, vzgajanje v humane medsebojne odnose in usposabljanje človeka za socialistično graditev je enoten vzgojno-izobraževalni proces, ki ga ni mogoče cepiti. Cerkev se mora omejiti na svoje religiozno področje in v šoli, ki temelji na znanosti nima mesta. Spričo vsega tega odklanjamo tudi nevtralno šolo in vzgojni pluralizem, ki ^)i pomenil vzgajanje za več nazorov po izbiri učiteljev ali šole. ds ^ Vztrajajmo pri tem, ^ prosvetni delavec ne ^^, 0 svoje osebno prepričanje “ učiti po načelih, ki so obl na v učnih načrtih, v skih in drugih uradnih mentih. To je njegova jggo-dolžnost in odgovornost vega poklica. Vprašanje učiteljev, ki učijo po načrtih in sprejetih katerim pa po svojem ose ^ prepričanju nasprotujejo« stavljamo J:ot problem vesti, ne pa kot vprašanje nistrativnih ukrepov. velik je pri tem seveda P ji|i kadrovske politike. V poklic je treba usmeijat'.^^jjfl ki s prepričanjem spr^J marksistično misel. V KULTURI ENAK BOJ: Ni možna ravnodušno^ do pojavov v kulturi^ J----------------------- Misli iz razprave dr. Borisa Majerja na ned** zasedanju CK Zveze komunistov Slov^|j^^ nodušni do pojavov vrednos*** Kultura ni bila nikoli zgolj igra umetniške ustvarjalnosti, temveč je vedno bila tudi področje boja za zavest, soobhkovalka in dostikrat tudi odločilna oblikovalka pohtične in socialne zavesti. Ni naloga Zveze komunistov, da bi ocenjevala estetsko in umetniško vrednost literature in drugih umetniških zvrsti, pač pa je naloga kulturnih ustvarjalcev-ko-munistov v tem, da ne ostanejo rav- idejnega razvrednotenja Danes je kultura ‘^P|7g,flU ’'y močnemu pritisku dcl^V'’ redu tuje miselnosti, ki . u nih oblikah; brezbarvna, zabavna (šund, pornografija) ali kanje smisla in vrednosti nasploh. • Ti pojavi nas kulturi nič manj kot nji ^ 'i, ročjih družbenega bitka za samoupmvne nose in za samoupnivno no zavest v vsej svoji OMP INŠTALATER Novo mesto, Kidričev trg 2 f n z p i .s II j e pro.sto dolnvno me.sto VODJE ODDELKA CENTRALNE KURJAVE PoRoj: strojni tohnik /. delovnem mestu. dveletno prakso na ustreznem Osebni dohodek po pravilniku podjetja. redu tuje misemosii, dveh poglavitnih oblikah^ protoslovnosti, ki jc kulturo še posebno zahteva prav zato odkom^Jj/J delajo na tem področju •' pfi>V komunistov sploh posebf predvsem pa jasno in delitev do negativnih področju kulture. Kdor se ne more ali n poj«'" iiii' i’,V opredeliti do očitnih vl-Mu cniM:ili7inii in niitfl*’’'1,1 skov socializmu in f’V ije in miselnosti, ^ jave iz takšnih ah /. 1/JO^ ifK ideologije in ^ / gov trpi ah celo podpna Zvezo komunistov, ^ a & M 4. ■ 1 ■ i. 'a- U' T DELAVSKE ŠPORTNE IGRE NOVOMEŠKE OBČINE: Spet Movoteksova zmaga '^^nski konkurenci je bila najuspešnejša Krka ^^^2^indikalnih ekip in 1500 nastopajočih ^letošnjih delavskih športnih igrah v Novem mestu, najmoč-p sindikalnem tekmovanju športnikov na Dolenjskem, je dru-jJ*pored zmagala ekipa novomeških tekstilcev. Novoteksu so letos n^gbolj nevarni Pionirjevi športniki, ki so se izkazali ^največ zmagami v posameznih panogah. ^^oŠkih so se za ekipama No- In Pir\r»ifio rrtrrctili* 1V4\/ L-ke Pionirja zvrstili: IMV, službe in Krka, nastopalo sindikalnih organizacij. Pri je bila najuspešnejša Krka, Novolesom, Novo- jibii'*' fentjernejsko iskro - le znatno manj nastopajo-s.^di konkurenca ie hila znat- LESTVICE II. ZRL-MOŠKI konkurenca je bila znat ^jša. so zmagali: Novoleks ji odbojki in namiznem te-Onir y kegljanju, streljanju, ^^'^^nju in malem nogometu, službe pa v plavanju in te-'%y^;^®pskah je „Krka“ zmagala in namiznem tenisu, No-iv,.,odbojki in šentjernejska hj'^etiki. |j». !J®videzni uspešnosti letoš-Htj ° potrebno do prihodnje-•io, j,?^*i^cniti način tekmovanja podo imeli več možnosti za ptto ukvarjajo Zdaj je namreč tako da '^Jl^topajočih sodeluje v naj-tepgi^.^ortih in nabira točke, 3jajo same sebi namen - ne razvedrilu in rekreaciji za- mesecu boja proti alkoholizmu jf^-^stvenimi raziskavami je ’^hoi ^ promila iiijjOla v krvi zmanjša moč JHolj 16 odstotkov ... Pri '‘’®bnr> . pride sčasoma do Soje sprememb, ki so •tet ^ 2 i^ubo čuta dolžno-Splošnim propadanjem, ^jenb ,.. Dolgost skrajša alkohol po-15 do 20 let... Med " J j® trikrat več delovnih . j^kot med rffealkoholi-^in ^^jbolje je zdraviti vso feujg ® alkohoUka .,. Zdrav-^H)M®*^oholika bo najbolje ra-tiiji alkoholik, ki se jidravi ’ ■ • Nekoč zdravljeni *** nikoli več zmožen Ao alkoholne pijače zmer- jJsikai Leskovcu 3iij^^^stitev dneva republike je ^®?kovcu pripravil običaj-turnir, na katerem so Krmelja, Artič, Bresta-ptt>i 1. ^'^ca. Pokal so dobili do-so v finalu premagali . *.tr naslednja .dclo\ na mosta: medicinske sestre orodjarja 5. strugarja cezkalca 5. strojnega ključavničarja POGOJI: l^ocl točko 1: ^ medicinska sestra, 1 leto prakse — ali *^i*dicinska sestra s srednjo izobrazbo, 5 let prakse. ^ Pod točko 2—5: kvalificiran delavec ustrezne stroke z odsluženim rokom. l9?2 ^ pošljite obratu Upori, Šentjernej, do 25. 11. ŠPORTNI KOMENTAR Prodor rokometa Po zlati medalji v Munchnu - napredek v Jugoslaviji In tudi pri dolenjskih ekipah Zlata olimpijska medalja' iz Muenchna je nedvomno odlično poživilo za razvoj rokometne igre v Jugoslaviji. To je razvidno iz velikega zanimanja gledalcev - po košarkarskem zgledu so zdaj tudi rokometne tekme začeli televizijsko prenašati neposredno - pa tudi roko-metnih moštev je vse več. Kaj lahko zapišemo o jesenskem delu rokometnega prvenstva v zvezni in republiški konkurenci? Brežičanke so se v drugi zvezni ligi, ne glede kako bodo igrale v nadaljevanju, že zagotovile mesto v konkurenci tudi za prihodnje leto. Vsaj štiri ekipe bodo ob koncu za Po-savkami, z dobro igro pa se lahko v nadaljevanju prebijejo celo na četrto mesto. Pridobivanje izkušenj je kajpak za Brežičanke močno pomembno pri kaljenju ekipe, ki bi v naslednjih sezonah lahko posegla celo po višjih ciljih. Sevničani' so doma spo- drsnili enkrat samkrat -proti Zeničanom si ne bi smeli dovoliti poraza. Zaradi tega jih čaka v nadaljevanju trdo delo, če bodo hoteli ostati med najboljšimi. Pomanjkanje izkušenj so sicer skušali nadoknaditi z borbenostjo, ki pa se na vročih tujih igriščih ne obrestuje. V slovenski ligi so Ribničani že po navadi v zgornjem delu lestvice, na domačem igrišču pa le redko izgubljajo točke. Samo malo jih še loči, da bi se borili za prvo mesto in drugo zvezno ligo. Letos tega gotovo ne bodo mogli še popraviti, naslednjo sezono pa bi njihove ambicije morale slediti -sevniškemu zgledu. Brežičani, ki so lani s Sevničani odločali o prvem mestu, so tokrat izdatno pomladili svojo ekipo. Po prvih porazih doma in na tujem so mladi prišli k sebi in verjetno ni več daleč čas, ko bo ekipa spet vredna starega imena. J, SPLICHAL Novaku in Ojstršku. Somrak je premagal vse tri Kemičaijeve igralce, četrto točko je dodal Kapš, pete pa Novomeščani niso več zmogli. Kljub najtesnejšemu porazu so Novomeščani po tem kolu n^redovali za dve mesti, zaradi boljše razlike v dobljenih in izgubljenih nizih. Hi I Za las je manjkalo! Novome^i igralci namiznega tenisa so v Hrastniku proti vodilnemu Kemičaiju za las izgubfli prvenstveno tekmo slovenske lige. Somrak, ki se je razbral, je namreč premagal vse tri domačine in Kemičar je komaj dosegel najtesnejši u^h. Danes bodo jgrali Novomeščani proti Ljubljani, kjer bržkone nimajo upanja na u^eh. NOVO MESTO: Ob zaključku sezone je atletski klub pripravil kros, ki se gaje udeležilo več kot 50 tekačev iz Novega mesta, Črnomlja, Sentjemga in Ljubljane. Naju^eš-nejši so bili Novomeščani, v članski konkurenci pa je zmagal Tone Kovačič iz ljubljandce Olimpije. Rezultati: mladinke - Gazvoda, Rifelj, Pečjak (vse iz NM); ekipno: AK Novo mesto; mladinci: Dragaš, Svener, Avbar (vsi iz NM); ekipno; AK Novo mesto; člani: Kovačič (01), Bučar, Cvelbar (oba NM); ekipno: AK Novo mesto. (S. D.) TREBNJE; Mladinsko moštvo Trima iz Trebnj^a, za katero so v prvi postavi igrali Bogdan Zupančič, Zmago Strajnar, Jpže Piškur, Igor Babnik, Ignac Brajer in Tone Glogovšek ml., na sobotnem mladinskem prvenstvu Slovenije v Kamniku ni doseglo uspeha. Odbojkarji Trebnjega so bili zadnji, presenetUi pa sta zastopstvi Mislinje in Mežice. (M. L.) NOVO MESTO: V soboto dopoldne bo v Novem mestu slovesen zaključek delavskih športnih iger, na katerem bodo podelili plakete, pokale in priznanja ob 10-letnici teh iger. Po razglasitvi zmagovalcev bodo zavrteli še nekaj tortnih filmov v dvorani kina Krka. (J. P.) ČRNOMELJ: V prvenstveni nogometni tekmi podzvezne lige Bela krajina iz Črnomlja in Elan iz Novega mesta nista dala nobenega gola, vendar je bila tekma pred koncem prekii\jena zaradi tega, ker so domači igralci napadli sodnika. (J~. M.) NOVO MESTO: Na občin^em prvenstvu v namiznem tenisu je nastopilo 22 igralcev. Iz Šentjerneja in Metlike ni bilo nikogar, zato so se pomerili le domačini. Zmagal je zanesljivo Somrak, ki v finalu ni izgubil nobene part^e. Z dvema porazoma je bfl drugi Uhl, tre^ipa Berger z enakim številom,zmag. Žabkar in D. Pezelj sta bila s štirimi zmagami četrta in peta, potem pa so bili: Ži-gante, Kovačič in Bartelj. V tolažilni skupini je zm^al mladinec Vindiš. (J. P.) LJUBLJANA: Selektorji sloven-dce reprezentance so v mlado reprezentanco slovendce A lige povabili tudi košarkarja novomeškega Novo-teksa Sepetavca. Reprezentanca mladih iz A lige (do 20 let) se bo pomerila z reprezentanco B lige. (J. S.) NOVO MESTO: V zadnjem kolu dolenjske kegljaške lige ie Novo mesto premagalo Brežice 847:725, Celulozar Sevnico 774:706 in Trebnje Rudar 736:676. Končna lestvica; N. mesto 12 10 0 2 9653:8718 20 Trebnje 12 9 O 3 8873:8660 18 Krško 12 6 06 9140:8974 12 Rudar 12 5 0 7 8636:8714 10 Celulozar 12 5 0 7 8866:9062 10 Part. Sev. 12 4 08 8231:8718 S Brežice 12 3 09 8403:8957 6 Med posamezniki je bil najboljši Gričar iz Trebnjega s 1002 kegljema pred Dravincem iz Novega mesta, ki jih je podrl 1000. Štirje najboljši klubi so se uvrstili na slovensko prvenstvo. -f J Z začetkom šolskega leta se vedno pričnejo na novome^i gimnazqi medrazredni boji za naslov gimnazijskega košarkarskega prvaka. Tudi letošnjega prvenstva so se udeležili ^oraj vsi razredi in zanj je značilno, da so si bile vse ekipe izenačene. Zmagali so pralci 3.b, ki so v finalu premagali košaikage 2. b — (Foto: Z. Šeruga) Stran uredil: IVAN ZORAN DOLENJSKI LIST 11 MLADINSKI MENTOR Kje ste, stari časi? Kenmocu je po fantastični vaji na drogu v finalu za posamično razvrstitev na šestih orodjih gimnastičnega olimpijskega tur-niija sicer naskočil malce nenatančno, toda viharen plaz v dvorani se je sprožil že takrat, ko je še letel po zraku in se obračal okrog lastne osi v skoku, kakršnega še ni bilo! Še nekaj sekund prej je bila v dvorani taka tišina, da se je slišalo vse, kar je Kenmocu, mali Japonec z jekleno voljo in neverjetno vzdržljivostjo, vzdihnil, premaknil po drogu z rokami, ali karkoli dmgega. K temu se je slišalo samo še bmenje filmskih kamer, ker so Nemci dobesedno vsak njegov gib posneli na celuloidni trak. Nemška obsedenost je pač^ filmanje in fotografiranje, tega niso mogli skriti. Tisto stotinko ali desetinko sekunde, ko je Kenmocu letel z droga na tla, me je preblisnilo: po Štuklju in Cerarju zdaj Jugoslavija nima nikogar, da bi mu ploskali ljubitelji tega športa. Za mrK>ge je gimnastil^ najbolj elegantna in hkrati tudi najtežji olimpijski šport. Od Štukljevega zlata v mnogoboju in na drogu na pariški olimpiadi leta 1924 je minilo 48 let. Veliki mojster, prvi lastnik zlate olimpgske kolajne za Jugoslavijo, je tudi v Muenchnu opazoval, kako napreduje njegov šport. Drugi zlati mož jugoslovanske gimnastike Miro Cerar, ki je še na prejšnji olimpiadi pobral „svoje“ zlato na konju z ročaji, je bil tokrat zgolj poročevalec z olimpiade v Muenchnu. Dva moža, ki sta Jugoslaviji prinesla pet zlatih olimpijskih medalj, eno srebmo in tri bronaste, sta lahko samo nemo opazovala, kako je jugoslovanska reprezentanca padla na 12. mesto na svetu in kako danes ni nikogar, ki bi namesto njiju stal na zmagovalnih stopnicah. Ko sta z zadržanim dihom spremljala nastope neprekosljivih Japoncev, sta se pač lahko spomiryala dni, ko sta sama telovadila tako, da so ju, kot recimo Štuklja, ocenjevali s čistimi desetkami in da je vrhovni sodnik stoje ploskal mojstrovini drobnega Novomeščana na krogih. Ali pa, ko so na svetovnem prvenstvu v Pragi češki ljubitelji gimnastike pripravili četrturni žvižg^ljii koncert, ko so sodniki prenizko ocenili Cerarjevo brezhibno vajo na bradlji in ko so gledalci vztrajali, dokler niso „poslednjemu romantiku na konju“, kot je šel glas o Miru Cerarju, popravili ocene tako, kot je zaslužil. Večer v Sporthalle je bil zato dobrodošel trenutek za miselni obračun o načftiu vzgoje jugoslovanskega športa, o naših navdihih in o bomi bazi, iz katere naj bi črpali talente. Žal gimnastika ni izjema, pri nas je tak način dela pravilo. Naj gre to za Štuklja ali Cerarja, za košarkarje ali Djurdjo Bjedov y Mexicu, za veslače ali kogarkoli drugega. Pri nas so zlate medalje plod posameznih navdihov, trenutnega bleska — nikoU jih nismo dobili zato, ker bi bili v nekem športu resnično močni in široki. Zato se nam tudi dogaja, kot se nam je tokrat v Muenchnu, da smo morali čakati vse do zadnjih dveh dni, da smo dobili pet odličg. Naj bomo s tem sprijaznjeni ali ne, tako je: pri nas ni osnove, ni dobrih pogojev za delo, ni dovolj denarja niti ni dovolj spodbud. Posamezni zanesenjaki sicer presenečajo in večajo naš športni ugled, toda s tem samo zakrivamo dejansko stanje in odlagamo reševanje problemov. Drugje pa delajo, načrtujejo — in žanjejo sadove. Sicer pa, da ne bo pomote: tudi Štukelj in Cerar sta se dvignila do zlata brez pogojev, brez zaledja... (Prihodnjič: HEJ SLOVANI V SPORTHALLE) Z Kje je klobuk? Ko so prišli na novomeški partijski konferenci do točke „razno je predsedujoči Pavel Car z resnim obrazom vprašal delegate, če ima kdo res še kaj pomembnega. Pa se dvigne Rihard Romih: „Da, jaz imam, tovariši! Rad bi vedel, če bom dobil nazaj klobuk' ki ga pogrešam že od prve konference. “ Ciganski pretep v ponedeSek so se pri bencinski črpalki na Cesti herojev v Novem mestu stepli Cigani iz Gumberka. Poškodovanega Jožeta Brajdiča so morali odpeljati v bolnišnico, Adolfa in Franca Brajdiča so prkiržali do iztreznitve, najhujši pretepač Roman Brajdič pa je pob^nil. Prjavili ga bodo javnemu tožilcu. Ljubitelji perutnine v noči na ponedeljek je Jožetu Sajetu z Rateža nekdo iz kokošnjaka odnesel šest kokoši. Vidi Zupančič iz Novega mesta pa je isto noč nekdo vlomil v kokošnjak in ji ukradel sedem kokoši. Eksplozija v BELTU v ponedeljek ob 13. uri je v Črnomaljci tovarni Cosmjos - Belt eksplodirala peč za sušenje znamke Jeder, izdelek tovarne Rade Končar. Eksplozga je hudo poškodovala 26-letno Ano Puhek iz Sečjega sela. Odpeljali so jo v novomeško bolnišnico, medtem ko vzrok in škodo še ugotavljajo. SCESTE V JAREK V nedeljo popoldne je avtomobilu, ki ga je vozila Marica Klavčar iz Krškega proti Bizeljskemu, v Brezovici razneslo desKo prednjo gumo. Avto je nekaj časa zanašalo po cesti, potem pa se je prevrnil čez rob na travnik ter obstal na strehi v meter globokem jarku. Škode na avtomobilu je za 20 tisočakov. »Dolenjski list« v vsako družino POD TOVORNJAK V nedeljo, 45 minut čez polnoči, se je s tovornjakom peljal proti Ljub^ani Ivan Grubenjak iz Plav pri Novi Gorici. Na Gmajni je srečal kolono vozil, ko mu je nenadoma zapeljal pred tovomjaJc Savo Milutinovič iz Brežic. Grubei\jak je skušal ne- Mož s taboriščno številko Ljublša Džorovič, upokojeni podpolkovnik: »Današnja mladina m . . jena - Moramo jo samo pravilno zaposliti, jo razumeti in uspehi nj dela bodo kmalu vidni - Kdor ne verjame, naj pride noDv^ Sedela sva v kavami na Glavnem trgu. Med klepetom ostalih gostov, ki jih je v toplo kavarno pregnal mrzel oktoberski četrtek, se je slišal njegov glas, kot glas učitelja. Pripovedoval je počasi in vsako besedo, ki se mu je zdela važnejša, je podkrepil s hitro kretnjo roke, me pogledal, če sem razumel, in nadaljeval. In šele ko sem odi ožil beležnico in sva se začela pogovarjati o drugih stvareh, ki naj ne bi zanimale bralca, sem zvedel marsik^ zanimivega. ■T-V' ^ ' N ' ^ Ljubiša Džorovič, upokojeni podpolkovnik, se je rodil kmečkim staršem v vasici blizu Kragujevca. Kot sedemnajstleten fantič je končal vojaško šolo in vse od takrat pa do upokojitve je bil vojak. Leta 1941 so ga prav v Novem mestu ujeli Nemci in potlej je tri leta s taboriščno številko 105816 preživel v 25 taboriščih v Nemčiji, na Po^skem in v Franciji. Dvakrat je ^ušal pobegniti, kazni pa mu niso preprečile tretjega pobega, na katerem se je spoznal s španskim borcem, ki mu je kasneje pomagal. V Parizu je takoj pristopil k narodnoosvobodilnemu boju. Iz Marseilla je ilegalno prešel italijansko mejo. Ujeli so ga zavezniki in z njihovim po-.sredovanjem je prišel v Bari, nato na Vis, in od tam na bojišče. Sedaj ima stanovanje v Ljubljani, na Dvom pa manjšo hišico. Ne mara mesfa. Na Dvoru se počuti kot doma, z ^udmi, posebno z mladino, pa se zelo dobro razume. In prav zaradi mladine oziroma zaradi njegovega dela z njo sva se zmenila za pogovor. „Veste,“ je začel, „mladina ni pokvarjena, kot trdijo starejši! Vedno je veljala tista, da k^or drevo posadž, tako raste. Mladino moraš samo razumeti. Jaz jo, pa čeprav sam od mladosti nisem imel dosti, saj sem kot pubertetnik že nosil vojaško suknjo. Naj vsi tisti starejši, ki trdgo, da je današnja mladina slaba, to dokažejo! Jaz jmam trdne dokaze, da ni. Dolgo časa sem si želel delati z ljudmi, jim pomagati, saj se takrat, ko komu kaj ponudim, mu pomagam, počutim tako, kot da bi sam kaj lepega dobil. Poglejte našo mladino na Dvoru! Jaz sem samo dal idejo, pripravil nekaj načrtov, se v njenem imenu pogovaijal, vse ostalo je sama naredila. Staro žago, ^i nam jo je dal Dominvest, smo obnovili, zraven pa še manjšo stavbo. Imamo dve plesni dvorani, prostore, kjer je televizija, bife. Iger mladi igrajo šah. Imamo knjižnico in tu se moram zahvaliti Študijski knjižnici Mirana Jarca, ki nam je podarila nad 700 krijig. V manjši hiši smo uredili prostor za igranje namiznega tenisa, kmalu pa bomo uredili še prostor za streljanje! srečo preprečiti, vendar je osebni avto zadel v tovorr\jak, potem pa ga je odbilo v jarek. V jarek se je prevr- nil tudi tovornjak, prikolica pa ie ostala na cesti. Milutmovića so hudo poškodovanega odpeljali v novome-9(0 bolnišnico, na vozilih pa je za 20.000 dinarjev škode. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. NadučKelj priliiti z brizgalnico (Vodstvo) dežele KranjsKe je nastopil baron Hein. Zastopi različnih uradov in društev so se mu poklonili. Obetal je vsem, da bode strogo pravičen ter naročal tudi uradnikom, naj gledajo, da bodo vršili pravico proti vsem strankam. Ako bode go^od vselej tako nepristransko delal, ga bomo gotovo spoštovali in ljubili. (Zadnjič) smo djali, da je malo upanja, da bi se sešel v Pragi shod vseh čeških poslancev. Sešel se je vendarle, in gospodje so se v nekaterih rečeh — zlasti da se hočejo skupno poganjati za češko državno pravo - zjediniU. Želeti je pač, da bi si na pravej podlagi vsi naši severni bra^e podali roke — bilo bi v korist njim — posebno pa še nam na jugu. (V č r n e j) Afriki ni še miru. V zahodu v deželi vročekrvnih Dahomejcev se vojskujejo Francozi. Nekateri trdijo, da so zmagali neverrie črnce, drugi pa trdijo nasprotno — da so bili tepeni, ker imajo premalo vojakov. Treba je na vsak način, da slednjič pokore ponosni Francozi neverskega dahomejskega kr^ja — grdobo, ki ima svojo palačo pokrito s človeškimi črepinjami. — Tudi na nasprotnej, vzhodnej strani nesrečne Afrike se vzdiguje baje nekov Osman Dima proti Egiptu. Angleži radi tega ne bodo Se miaiiH na odhotf iz Egipta. ■ ! I (Iz Mirne Peči) - Malo se zve od nas — a še to je žalostno. Dne 23. oktobra smo imeli ogenj v Malem Podborštu, pet minut od Mirne Peči. Gori, gori! se je klicno; v zvoniku bije plat zvona in ljudje pa, ki privro iz hiš, vpijejo: pri Špringerju gori. Ženske prihite na pogorišče s polnimi škafi vode; iskre švigajo visoko in bati se je, da se vnamejo tudi druga poslopja — bližnje strehe pa so bile polne ljudi. Pod, ^eden in dva kozolca sta v ognju. Groza je bila — mislilo se je, vsa vas bo pogorela; toda prejšnji načelnik požarne brambe g. Krištof, nadučitelj, prihiti z brizgalnico in kmalo so rešene sosedne hiše in druga poslopja. Omenim še, da je gospod nadučitelj v najhujšem dimu std od pol 10. do pol 2. ure na vozu in se ni bal ne ognja ne dima. K sklepu se moram v imenu vaščanov zahvaliti najprvo vže omenjenemu gospodu nadučitelju za njegov trud, dalje Novlanu, mlinarju iz Polja, Francu Horvatu in vsem ženskam, ki so nosile vodo. - Zažgala sta dva domača otroka pri kozolci, ko sta Šla nju oče in mati od doma. (Imenovanje) — Gosp. Lad. Pawl6w-sky, nadporočnik tukajšnje žandarmerijske postaje imenovanje ritmajstrom. (Iz DOLENJSKIH NOVIC, 15. novembra tŠ92) JANEZ KLUN, ljubitelj živali, obkrožen s svojimi zvestimi pr^ate^i (Foto: J. Primc) Upokojenec na sprehodu po mestu s psom in srno Janez Klun In srna »Pikica« vzbujata nemalo pozornosti na sprehodu skozi Kočevje - Tudi v gozd gresta, vendar srna ne pobegne V. Upokojenec Janez Klun iz Kočevja je znan ljubitelj živali. Včasih je bil tudi lovec, zdaj pa je le še polhar. Razen več dmgih živali ima prav zdaj doma dva polha (ime jima je Mišo in Miša) in srnico Pikico, kije stara približno 4 mesece in pol. Srnico hranita z ženo še vedno z dudko. Popije po dva litra mleka na dan in poje kilogram ovsa. S srnico se večkrat sprehajata po mestu, skoraj vedno v družbi s psom Bobijem, in vzbujata med mladimi in starimi veliko pozornost. Posebno otroci se je ne morejo 'nagledati. Včasih gresta s srnico tudi v gozd. Seveda s« tudi oddalji od „kmšnega očeta“ Kluna, ko pa jo pokliče, priteče spet k njemu. Na vprašanje, kaj bo s srnico, ko bo odrasla, pravi Janez Klun; „Jaz je ubil ne bom! Dokler bom živ, je ne dam nikomur. Če bi umrl, pa jo naj spustijo v lovišče pri Starem logu.“ Povedal je Še, da si Pikica i dobro zapomni ljudi. Fanta, ki je bil pri njih na počitnicah, se je spomnila še po 14 . dneh, ko je spet prišel na j obisk. PRIMC / Med Si da je se vedno neKaj a mu je v krvi. TO kretnjah, po Ljil* , „razumeš", včasih . ^ > gledu. To ' črti, kimijihjene^« izdal. Blizu „ijpif - podzemski jami, ki j urediti za oglede, in . kaj, da ne bi zelo prav prišle tu i nišča. Na krasnem žago, ki je mladinci z Dvora sp jakov iz ev garnizona, in a zdravil Krka, Novoteks ji žemberka, delno u lico. Pohvalil je vpj večjih skupini je ^to la 80 vojakov) uradih^ J, 5» la OU VUJaA.v^»/ ^ ^ p] urejujejo prostof- ^ tudi lepi slapovi, Džorovicevem -ijčni razvil pomemben turisticii ter. Ob koncu P°S^^Jželel. K < tor“ mladine na ^ |Yj bi v časopisu go vlo devnejše mladince, \ v klub veliko dela P nih ur. 10 Ljuba Mirtič, Ma % Učna snov o J. m pridom uporabil* razredov so po svoj 6. Še trenu^asta^^nsi motelčku. bife. Dolgo m nap, sta P; osušilo grla. K P s® ^lil stala Židane volje stropje niže " tu... i PRAZNIK OBČINE SEVNICA - PRAZNIK OBČINE SEVNICA- PRAZNIK OBČINE ii#|p 'so ^ obidcovali vi ali dedje in babice so bile morda tudi lepe. Danes so ndcatere že ži^jenjsko nevarne. Še smo prerasli. Vedrih obrazov pričakujemo vaš ^as. (Foto: Vesel) REFERENDUM MORA USPETI j^i onemogočajo neustrezni prostori? pedagoškega svetovalca zavoda za šolstvo SRS Jožetd Petančiča: »V zgodovini občine naj- Naložba v človeka/ Sedanja generacija šolarjev bo družbeno aktivna še čez pol stoletja, zato glasujemo tudi za našo bodočnost. Zaupanje v naše šolstvo« pouka ne moremo " starfi šol^, zgra- 2* za kombinirani j®’ j® ko* ^ polovico učin- t'-o sedaj pa s uvrščamo otroke v 5{V*tin vlx , zahteva je. l'?^o2o Violete prostora/* pa so poglavitne te- Kil ai je bilo *9rajeno? i i inl I & v J® ,J;^reišryem stoletju in 96 in 80 let. k.''»tari T ' ^ šolske name- 5* UoK« ^*®®^viji ni bila zgra- I^je M ^ zgradba. Krmelj ska fla preurejena iz bolniš- 1^1 1960 je trgala ob- . ' med vojno. w^l »JvVnACIj XC*t«iJw L **9816 »a šolskega okoliša (1 Pletete. **'®sta kmalu posta-ter Sola na Tdčah. V '' '■ v &fe£;S,:jeve.ja.o in telovadnice v - v ‘.kar je bflo vse nareje- ov zbranih v popravila ^ bomo Stadili? ^ Blanci, Boštaryu in Tržišču; zgradbe starega fOfcK^ene»a"y zgraaDe starem 'JtM-•'6 ^oma za potrebe J »^vnici ter pre-V Zabukovju. Z de-acijskega sklada lah. ’ Solo . “''»‘“''I icr pre- ajtiort-Z de-(le‘J;»sta7°^acijskega sklada v sJet„ • bo zgrajeno boH ^pt« obdobju. *oiah *'®‘laljeK?®*"f'" obdobju •iieT Ri- . začeta dela pri •’ Sevnik”’ Boštai\ju, Kr-Pou?® učSji?' z iz- in lf^8tadnin razredni Wnžu SolvLoki ^ l^kšnim ‘‘®narjem? dela 1^*5 00.000®*^. bodo veljala ohA ^®''> s samopri-C' Za doK PP 1 -5 h? o*bnih v£^j®v, vse n9,000.000 PuSl ''ečinol ° P® “ drugih sredstev re-na 'zglasovah svo-delp^ referendumu, bi 5k? *^ko ?! P® bi se po-drJif'^”'oč za repubU- - ‘‘'■«8aj4t;5l“'P“‘roajih „Male šole zajemajo vse šolske novince v občini, vendar nima zato niti ena šola v občini primernih prostorov! Postopno pa je treba urediti celoletno malo šolo, to teija posebno opremljene učilnice, ne pa zasilnih sob. Pri osnovni šoli Sevnica so letos odprli že sedmi razred posebne šole. V tej šoli se izobražuje že 58 učencev, vanjo pa so vključeni le prizadeti in drugače moteni otroci iz neposrednega okoliša sevniške šole. Kar 30 prizadetih otrok iz ostalih šol v občini ni deležno t^a pouka. Izgubljajo se v običajnih razredih, kjer nikakor ne bodo mogli pridobiti tistih znanj, kot bi jih v posebni šoli. Pot v us^arjalno življenje bo tem otrokom v glavnem zaprta, zato je preureditev prostorov starega zdravstvenega doma v posebno šolo nujnost. Po večjih krajih v Slo-vengi imajo že za vsak šolski oddelek podaljšano šolsko varstvo: v naši občini imamo zaradi prostorske stiske le 3 oddelke! V pošolsko varstvo je zato vključenih le 34 odstotka otrok. Sedaj je tudi izredno malo možnosti za dopolnilni pouk nadar- MM jo2e PETANCiC jenih in tistih otrok, ki težje sledijo pouku. Izmensko delo staršev v tovarnah teija za Sevnico dve izmeni predšolskega varstva. Sole nimajo posebnih prostorov za dejavnost krožkov in ostalih svobodnih aktivnosti, ki odtegujejo mladino s ceste. Sole nim^o prostorov za knjižnice, le-te bi morale biti take, da bi otroci morali imeti neposreden stik s knjigami. Zavidljive uspehe smo dosegli glede šolskfli malic, prejema jih 2358 otrok ali kar 93,6 odst, ker ni jedilnic, jedo otroci kar na šolskih klopeh. Podaljšano bivanje otrok v šoh bo zahtevdo kosila za otroke. V tako obremenjenih šolskih prostorih domala ni možnosti za širše družbeno izobraževanje občanov ter kulturno in športno dejavnost.** - Kakšni pa so bili u^ehi kljub vsem težavam? „V zadnjem šolskem letu je izde- Samoprispevka so oproščeni: Po odloku občinske skupščine o razpisu referenduma za šolstvo in otroško varstvo so oproščeni plačevanja naslednje skupine občanov: občani, ki prejemajo socialne podpore, invalidnine in otroški dodatek, ne plačujejo dijaki od št^endij in učenci v go^odarstvu od vajenskih nagrad. Samoprispevka ne plačujejo občani, z osebnimi dohodki ali pokojninami nižjimi od 1.000 dinarjev mesečno, ravno tako ga ne plačujejo tisti, ki imajo edini dohodek od kmetijske dejavnosti po katastrskem letnem dohodku nižjem od 1.000 dinarjev. lalo kar 95,7 odst. otrok, pred 10 leti je izdelalo le 82 odst. otrok. Leta 1963 je bilo še 10 odst. ponav-Ijalcev, lani le še 3,9 odst. Pred 10 leti so od 10 učencev končali 8 razred le 4, v minulem šolskem letu pa 70 odst. Vsi navedeni pokazatelji so nad slovendcimi merili. Podatki so tako ugodni predvsem zaradi naporov učiteljev. Sole imajo zelo razvite stike s starši, udeležba na roditeljskih sestankih je že običajno od 90 do 100 odstotkov! Pričakujem, da se bo to zaupanje v šolo ugodno odrazilo tudi pri Ijud^em glasovanju za samoprispevek.** Letos slavimo delovno! Praznik občine Sevnica, 12. november, letos ne proslavljamo s posebnimi prireditvami, simbolično smo ga proslavili ob slavnostih v ^omin na kmečke punte minulo poletje. Ko se vsak dan lotevamo novih nalog, želim ob tej priložnosti vseeno omeniti nekaj letošnjih dosežkov, s katerimi smo l^ko zadovoljni. Število zaposlenih smo povečali v tem letu za 300, kar predstavna 9. odst. porast. Poleg tega pa ano letos ustvarili pogoje za nadaljnjo zaposlitev 600 delavcev. Go^odar-ska gibanja so bila ugodna, saj se je samo ostanek dohodka povečal za 49 odst. Nimamo izgub, pohvalno pa je tudi dejstvo, da nimamo nepokritih vlaganj. Ko-vindco podjetje je zgradilo novo proizvodno dvorano, v glavnem je končana rekonstrukcija Stil-lesa, letos je bilo dokončano sodobno skladišče Lisce, dograjujejo se novi proizvodni prostori v Jutranjki, -rešena je n^otovost obrata Konus-Jugo tanin. V tem letu sno u^eli premakniti dosti nerešenih vpra^j, ki že ves čas otežujejo prometne zveze v občini in povezavo z ostalimi kraji. Težko pričakovana modernizacija ceste proti Pi-javškemu se nadaljuje, prihodnje leto naj bi prišli do Krškega. Pričelo se je z deli pri obnovi in posodobitvi ceste Sevnica—Planina, ki bo tekla po načrtih skupnosti za ceste do leta 1975. Naročeni so projekti za modernizacijo cestne povezave Mokro-nog-Sevnica. V pripravi je izdelava dokumentacije za novi cestni most preko Save. Pričetek gradnje je predviden za prihodnje leto, dela bodo veljala 11 milijonov dinarjev.’ S pomočjo občinske skupščine in občanov Blance so v teku dela za asfaltiranje ceste skozi kraj, podobna akcija teče ob veliki podpori občanov v Loki in Račiči. Popravljen je most pri Tržišču. V teku je elektrifikacga zadnjih naselij v občini: na Osredku, delu Trnovca in Mrzle planine na kozjanskem delu ter Vrh eku na Dolenjskem. V kmetijstvu bi rad omenil lep napredek pri odkupu mleka. Letos bodo kmetje iztržili 3 milijone dinarjev za mleko. Kljub težavam z zbiralnicami, kijih naj bi uredili po načrtih prihodnje leto, pomeni dohodek s prodajo mleka pni stalnejši dohodek za marsikatero kmečko družino. Pomembna je bila pomoč republike in občinske ^upščine za družbeno pomoč revnim kmetom kot tudi otroški dodatki za revne kmečke otroke. Občin&a skupščina je letos sprejela tudi ugodnejšo davčno poUtiko za kmete. Naša letoš^a najobsežnejša akcija pa je dejavnost za izvedbo referenduma o samopri^evku za šolstvo in otroško varstvo in združitev skladov kmečkega in delavicega zdravstven^a zavarovanja. Razumevanje občanov za u^ešno glasovanje je predpogoj nadaljnjega razvoja občin^e skupnosti. Podprimo ta prizadevanja! MARJAN GABRIČ PREDSEDNIK ObS SEVNICA Medtem ko delate za nas, se sproščeno igramo. Z izglasovanim samopri^vkom bo več prostora za malčke v Sevnici, gradili pa se bodo tudi vrtci v Boštaqu in Krmelju, (foto: A. Železnik) Vsak »ZA« — prispevek za boljšo vzgojo naših otrok! IRENA PETEK, učenka 8. razr. osnovne šole Boštanj: „Večina slovenskih šol je bila zgrajena s pomočjo samoprispevkov občanov. Otroci, ki obiskujejo te šole živijo gotovo, veselo mladost. Kar zavklam jim. Večkrat mi je hudo, da že otroci v naši socialistični družbi živimo neenako življenje. Dragi starši: pred vami je odločitev s katero boste odločilno pripomogli k gradnji nove šole. Za vašo žrtev vam bomo zelo hvaležni.** NE BI SMELI POMIŠUATI SILVA DOBNIK, vodja lekarniške postaje Krmelj: „Ko samo slišimo, da gre za šolstvo, za otroke, ne bi smeli pomišljati. Kdo ne želi otrokom nekaj boljšega! Glede tega ne more biti egoizma ali ima kdo otroke ali ne. Uspešnejše življenje mladih pomeni tudi boljšo bodočnost naroda! “ TAKO DOBREGA ZBORA VOLIVCEV ŽE DOLGO NI BILO DRAGO MIRT, predsednik krajevne skupnosti Blanca: »J'Iova šola bo res prklobitev za kraj. Do nedav- IRENA PETEK nega se je za te predele dalo malo. S komerkoli sem govoril, je bil zato, da plačuje samoprispevek. Tako dobre udeležbe na zboru volivcev že dolgo ni bilo!** PREMAGUJMO ZAOSTALOST JELKO STOJS, predsednik temeljne izobraževalne skupnosti; ,jCer so naši občani že velikokrat doslej pokazah visoko zavest, občutek za solidarnost in smisel za skup- no reševanje težav, ne dvomim v uspešen izid referenduma. Prepričani smo, da bo mladina znala ceniti naš DA s pridnim učer\jem. Le v izobraženem proizvajalcu in samo-upravljalcu je moč nad zaostalostjo in revščino.** NEREŠENO VARSTVO OVIRA PROIZVODNJO SUZANA JARH, socialna delavka konfekcije Jutranjka: „Razvoj otro- škega varstva je bistvenega pomena za delavce. Varstvo mora biti zagotovljeno za otroke zaposlenih v dopoldanski in popoldanski izmeni, sicer koristi le vodilnim delavcem, ki delajo dopoldne. Poskrbeti bo treba zato, da bodo stroške varstva zmogli tudi delavci z nižjimi dohodki. Nerešeno varstvo se odraža tudi v proizvodnji, več je bolniških izostankov, ipd. Ker je večina delavk mladih, bodo potrebe po varstvu množične, zato je treba referendum podpreti.** SOODGOVARJAMO ZA BODOČNOST rVO PINTERIČ, direktor Stille-sa: ,4)obra osnovna izobrazba je predpogoj, da človek lahko kaj doseže. Živimo na maiy razvitem območju, če nam referendum uspe, ese bodo materialni pogoji šolstva v občini izboljšali, da bo vsaj mai\j razlik glede izobraževat\ja. V podjetju bo referendum uspel, ker se vsakdo zaveda, da soodgovaija za izobraževanje otrok.** m SILVA DOBNIK JELKO STOJS SUZANA JARH DRAGO MIRT KONUS - OBRAT JU60TAKIN, SEVNICA: l\le le za usnjarje, tudi za Od 9 tonink v Jugoslaviji ostala le sevniška! Boljše izkoriščanje surovin s proizvodnjo borznega izdelka: furfurala Januaija prihodnje leto bo v sevniškem obratu konjiškega Konusa stekla težko pričakovana dodatna proizvodnja fur-furala, tekočine, ki je iskan boizni proizvod po svetu in ga doma še nihče ne proizvaja. Iskan v naftni industriji, proizvodnji umetnih brusov in ferod, ima pa tudi neomejene možnosti za uporabo v kmetijstvu za utgevanje umetnih gnc^il. Poglavitno za obrat V Sevnici pa je, da bodo izluženi les, ki ga pri proizvodnji tanina izkoristgo le 7«odstotno, izkoristili še enkrat toliko, to pa pomeni konec negotovosti in strahu pred iz^bami. Pet tanink v Jugoslavgi je namreč pobralo, v Sevnici pa je le ostalo pri kruhu 95 do 100 delavčev pri proizvodnji tanina in še nekaj deset zraven za furfural. Gre skoraj izključno za moško delovno silo, ki v občini že tako težko najde delo. Obrat je torej našel svoje mesto v okviru industrijskega kombinata Konus, združitev leta 1964 je bila zanj edina rešitev. Imamo tudi zadostno število strokovnjakov: dva diplomirana inženirja kemije in dva laboratorijska tehnika več. Delo dobro opremljenega kemijskega laboratorija je namreč osnova za spremljanje proizvodnje tako glede količine, kot tudi kakovosti ta- nina. Kolektiv je pripravljen sprejeti še določeno število nekvalificirane delovne sile. Politični aktiv kombinata je že razpravljal o izvajanju ustavnih dopolnil, o tem so govorili tudi samoupravni organi, ki obravnavajo več načinov organizacije podjetja v obliki temeljnih oiganizacij združenega dela. V sevniškem obratu so vsekakor optimisti glede bo^še prihodnosti obrata, saj jim usmeritev na furfural poleg proizvodnje tanina zagotavlja rentabilno proizvodnjo. Želijo, da se reši tudi vprašanje cen, saj so cene lesu kot osnovni surovini proste, medtem ko je cena taninu določena. Dobro opremljen kemijski laboratorij je sestavni del proizvodnje. (Foto: Milko Vesel) Tovnma „SLOVENIJALES - STILLES" je že znan proizvajalec zelo kvalitetnega stilnaipa pohiitva. Iz leta v leto je povpraševanje naraščalo. Tem težnjam se Je tovarna prila^bdiia in pripravila v letu 1972 nov program stilnega pohištva „TEŠI". S tim pohištvom lahko opremimo celotno stanovanje; jedilnico, samsko ali zakonsko spalnico, dnevno sobo, kabinet itd. Poedma prednost tega stilnega pohištva so regali, ki jih lahko poljubno sestavljamo gledifr IM potrebe in prostor. Pfmhnptt programa je stilna enotnost Pohištvo je kvalitetno izdelano iz masivnega vsakemu stanovanj umirjen videz in prispeva k pristnemu domifamu vzdušju. Rttfmstrukcija in modernizacija tovarne je tik pred zaključkom. S tem bo omapočano, da bo tovarna lahko s „TESI" programom zadovoljila potrošnike doma in na nmpmčih. Piiipim stilnega pohištva „TESr' bo na razpolago potrošnikom v začetku prihodnjega lata ^ viah prodajalnah proizvodnega in trgovskega podjetja „SLOVENIJALES", Ljuttnii, katerega temeljna organizacija združenega dela Je „STILLES", Sevnica. Prodajalna tehničnega blaga in opreme je največja trgovina v Sevnici in je vselej dobro založena. TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA nudi v svojih prodajalnah v Sevnici in okoliških krajih vse vrste blaga: - živila in gospodinjske potrebščine - tehnično blago in gospodinjske stroje - konfekcijsko in metrsko blago - obutev in usnjeno galanterijo - vse vrste gradbenega materiala -vse drugo blago, ki ga potrebujete za dom in v službi OBIŠČITE NAŠE PRODAJALNE, KJER BOSTE S0LIDN<> POSTREŽENI m ZADOVOLJNI Z NAKUPOM! snuES tovarna stilnega pohištvi in notranje opreme, sevni^ Vrednost proizvodnja 9,429.110 18,074.380 20,159.569 28,324.346 33.000.000 44.000.000 RAZVOJ PODJETJA Dohodek 3,423.260 7,483.855 9,996.552 12,974.070 14,931.000 17,000.000 Ostanek dohodka 214.060 363.482 2,841.494 3,431.978 3.600.000 4.500.000 Število zaposlenih 282 286 302 311 320 335 L ovonca tevilk Pri^ Videni ji^ibro petino večji dohodek v devggh mes?cih- Pridvidend mislite letu 1973 nespremenfene c^ne - Načrt h ^ za obdobje 1972-76 - Upi za slabše fitačane Pogled v šivalnico, kjer delajo za izvoz praznuje svoj praznic v spomin na osvoboditev i|T>«ov OF iz sevni^ii zaporov. Spomine iz narodnoosvobodil-i(yQ. nelepše počastimo z uspešnim delom, z nadaljevanjem ; tey in boja za človdcovo materialno in duhovno osvobodi- ) ^^®j3ca LISCA prispeVa vaiq s svojim dobrim go^odaqenjem, ®^^iimi rezultati. Vse nad planiranim ^ta ^ mesecih letošnjega ^ 3® Lisca naredila za 5 Več izdelkov kot v ena-,lanskem obdobju. Ta bil dosežen tako, daje %r!I preseglo planirano sto-ijj. Za 6,27 odst., delovni bil za 3,24 odst. bo^e čeravno podjele ni planiranega števila za-J rezultati so omo-Hitj. so v LISCI imeli v 10 za 18 odst. večje Pfejj ® dohodke in skupno po-dinarjev na zapo- je bil letos kar za 58 ^id od planiranega. Pre- JO gre na račun prodajg v ^^^noevropskih držav in ^vozgo v tri vdiod-^ države. To pomeni, ^.p*: ^ podjele s svojo kako \ D P^®bilo na zahtevna trži °^neje sodeluje z vsemi ^ISc^^’^^secih letošnjega leta je ^psegla že 147 miligo* ^ celotnega dohodka ^Ostotkov več kot v ena* kem obdobju lani. Dohodek se je povečal za 23 odstotkov, tak rezultat pa je vplival tudi na delitveno razmeije v korist skladov podjetja. Pri tem podjetje upošteva samoupravni sporazum, ki narekuje, kako deliti osebne dohodke in sredstva za razširitev proizvodnje. Do sedaj podjetja ^orazum ni v ničemer omejeval, marveč je v skupini tovrstnih delovnih organizacg omejil določene odstope, razen tega pa vplival, da so zaslužki niže kvalificiranih delavcev hitreje naraščal kot prejemki drugih zaposlenih. S tem je bil dosežen eden bistvenih smotrov sporazuma. Nadalje je za gospodarjenje LISCE značilno, da so bili režijski stroški za 4,54 odstotkov manjši v primerjavi s planom in so med drugim vplivali na to, da je poslovni rezultat kljub vsem podražitvam ugodnejši kot lani. . 200 novili delovnih mest Da bi dobro go podarili ob novi ekonomski politiki in zahtevah po stabilizacgi je podjetje že v začetku lanskega leta sestavilo dolgoročni program razvoja. Ta je služil tudi za kratkoročno načrtovanje, za sestavo letnega go^odar^o-finančnega načrta. Stabilizacgdci program naše republike predvideva, da se bo ob kreditnih omejitvah v nekaterih primerih proizvodnja zmanjšala ali za določen čas ostala na isti ravni. To pomeni, da je nadaljnji razvoj mnogih podjetij, tudi LISI^ odvisen od lastnih možnosti za razširjeno reprodukcijo. Iz teh razlogov so v LISCI že lani odložili nekatere načrtovane investicge ter jih prenesli na letošnje leto. Od 17 milijonov din naložb v letu 1973 je polovica predvidena za gradnjo novih obratov v Zagorju in Krmelju. S temi naložbami bodo zaposleni dobili boljše možnosti za delo, več kot 200* ljudi pa bo dobilo zaposlitev na novo. Drugi del vla-garij bo šel na račun nakupa nove opreme ter za odplačUo investicijskih posojil. Vsa vlaganja bodo financirana iz lastnega, LISCINEGA denarja. Druge značilnosti gospodarjenja v prihodnjem letu so naslednje: fizični obseg proizvodnje se bo v primerjavi z letom 1972 povečal za 11,5 odstotkov, od tega na račun povečanega števila zapo^enih za 6 odstotkov, drugo pa na račun večje delovne storilnosti. Tako kot doslej bo tudi vnaprej delovna storilnost in prizadevnost osnovno vodilo za nagrajevanje delavcev in za njihove osebne dohodke. V mnogih razpravah organov samoupravljanja in kolektivnih sestankih je bilo poudarjeno, da zasluži v prihodnje še posebno pozornost ^lošno varčevanje, ki lahko prinese podjelu veliko dodatnega dohodka. Ocenjeno je tudi, da se bodo v prihodnjem letu fiksni stroški na enoto izdelkov zniževali, kar ^et d^e možnosti za večji finančni u^eh. Glede na to, da seje tržišče umirilo in da ne pričakuje povišanja cen osnovnih surovin, LISCA v letu 1973 ne namerava ^remeniti prodajnih cen. V načrtu je, da bo prodala za 200 milijonov dinarjev svojih izdelkov in da bo s tem celotni dohodek za 9,7 odstotka večji kot v letu 1972. Desetine novih stanovanj za delavce dobre programe. Y LISCI so, da bi ugotovili, kolikšne so potrebe delavcev, naredili posebno anketo. Iz nje izhaja, da želi kar 158 delavcev graditi zasebne hiše (podatek velja le za območje Sevnice). Ostane vprašanje, če bo v tem času tolikim željam mogoče ustreči, ker bo po programu občine, kije v pripravi, mogoče iz sredstev podjela dati le 30 odstotkov za zasebno stanovanjsko gradnjo. Drugo je vprašanje, koliko bo podjele namenilo za stanovaja v družbeni lastnini. Zaradi potreb po strokovnjakih (in tudi sicer po stanovanjih) namerava LISCA v tem obdpbju zgraditi 34 samskih sob in garsonjer, 18 enosobnih, 70 dvosobnih in 9 trosobnih stanovanj. Organi upravljanja so že sklenili, da bo podjetje v naslednjem letu izločevalo za stanovanjsko graditev 6 odstotkov, in ne le 4 odstotke kot doslej. S tem namerava pospešiti vlaganja v stanovanja in bo v letu 1973 v ta namen na voljo že 5,157.000 dinagev. S tem denarjem bo kupljenih 18 stanovanj, podjetje pa bo oročilo tudi denar, ta pa bo z bančnimi sredstvi oplemeniten v letu 1974. Da bi v prihodnje bili kos stanovanjskim problemom, so se v LISCI odločili q)remeniti določila pravilnika o dodeljevanju posojil za zasebno gradnjo, za nakup stanovanj v blokih in za dodeljevanje stanovanj v družbeni lastnini. Nova določila pravilnika bodo predvidevala taka merila, po katerih bodo delavci z manjšimi prejemki udeleženi z enakim številom točk oziroma zneskom posojila kot delavci z večjim zaslužkom. Da bi povečali zanimanje za varčevanje, bodo v LISCI, kot predlagajo, ustanovili poseben sidad varčevalcev. Xi i^ca SEVNICA ^ Sevnici Imajo moderao skladišče in tudi nekaj proizvodnih Na zadnjem zasedanju osrednjega delavskega sveta so prejeli program stanovanjske gradnje za obdobje 1972-76. Minilo je že eno leto, kar so bili prejeti trije zakoni, ki urejajo stanovanjsko go^odarstvo. V LISCI mengo, da so nekatere delovne organizacije in drugi vse premalo naredili in se premalo potrudili, da bi sestavili Najnovejša pridobitev Lisce je moderno in mehanizirano visoko regalno skladišče i ■ ■ : f 1 *a_i ' .y . % SSS: :kv -rS:':.,. ' ■ ii ■;S!:i5siŠ - HS USPOSOBITI SE ZA DELO IN SAMOUPRAVLJANJE ^AC- w» Uclo V o(l(i(‘lku za domači tr« Kako nameravajo v sevtiiški JUTRANJKI poglobiti samoupravljanje z ustanovitvijo posebnih temeljnih organizacij združenega dela Eno desetle^e ne pomeni za zgodovino skoraj nič, za čas ene generacije precej, za življenje podjetja, kakiino je sevni^a JUTRANJKA, pa zelo veliko. V obdobju 10 let je „na Radni*" v Sevnici nastala od nekdanje 16 kv. m velike šiviljske delavnice s sedmerico delavcev prva specializirana jugoslovanska tovarna za izdelovanje otroške konfekcije in eno največjih podjetij v tem delu Slovenije. Pred dnevi je to komaj 10 let staro podjetje doseglo že 10 starih milijard celotnega dohodka v tem letu, kar je za 2 milijardi več kot vse lansko leto. Še letos bo končana gradnja nadaljnjih 4.000 površinskih metrov proizvodno-skla-diščnih prostorov, s tem pa bo dana solidna podlaga za še bolj smotrno in donosno poslovanje. V podjetju ugotavljajo, da je treba zdaj več narediti tudi na področju samouprave. Odločili so se, da bodo samoupravljanje poglobili in ga uveljavili v vsem njegovem bistvu. Ne glede na to, da že sedaj v raznih odborih neposredno sodeluje pri odločitvah prek 90 ljudi, ugotavljajo, da samoupravljanje zahteva še veliko več. Zlasti je treba, da se člani delovnega kolektiva temeljiteje seznanijo z vsebino in cilji samoupravljanja, kar se včasih zaradi nepoznavanja dvoumno razlaga. Da bi to dosegli, bodo v podjetju med drugim prirejali tudi predavanja, za katera bo denar prispevalo podjetje, podobno, kot je prispevalo za priučitev nad 700 deklet, ki so šle skozi priučitveni center. Komisija za uresničevanje ustavnih dopolnil intenzivno dela in si pnzadeva, da bi 22. ustavno dopolnilo, ki govori o temeljnih organizacijah zdmženega dela, uresničili še pred novim letom. JUTRANJKA ima namreč razen tovarne v Sevnici še dva obrata; enega v Brežicah in drugega v Hrastniku; vendar nimata zaključenih tehnoloških in organizacijskih pogojev. Zaradi jtega predvideva osnutek, ki je pripravljen, po- rsebne temeljne organizacije združenega dela. T^ sicer ne bi imele značaja pravne osebe, pač pa vse pravice pri delitvi dohodka in dobička. Ta pravica bi se zaračunala tudi za vsa leta nazaj in bi na primer obratu v Brežicah pripadalo 31. I 12. 1972 iz skladov podjetja približno 500 mili-I jonov starih dinarjev — v dobro skladom te temeljne organizacije združenega dela. V razmerju m^d izplačanimi osebnimi dohodki v celotnem podjetju in izplačanimi osebnimi dohodki v obratih, bi se delili že ustvarjeni skladi. Na tej osnovi bodo temeljne organizacije združenega dela enakopravno udeležene pri delitvi ter pri ustvarjanju svojih in družbenih sredstev. Skupne službe in skupno odločanje bo v prihodnje samo tam, kjer to zahteva racionalizacija poslovanja, vse drugo pa bo samostojna zadeva obratov, ki seveda s tem prevzemajo tudi ustrezno neposredno odgovornost. V podjelu računajo, da bo z enakopravnim položajem pri ustvarjanju in delitvi dohodka doseženo še večje zanimanje za poslovanje podjetja ter še večja odgovornost vseh zaposlenih, s tem pa tudi večji ekonomski učinek. Načelo delitve je po dosedanjih analizah, vsaj v začetni fazi, enostavno in lahko razumljivo vsakemu delavcu. Norme so za celotno podjetje enotne, zato bo tisti obrat, ki bo dosegel 'naj-1 večjo delovno storilnost razen ustreznih osebnih dohodkov doseženi produktivnosti ustrezno udeležen tudi pri delitvi dobička in pri formi-1 ranju lastnih skladov. Razen čistih računov v materialnih odnosih bo nova ureditev prinesla večjo samostojnost povsod, pri vseh tistih vprašanjih, ki neposredno zadevajo zaposlene in ki | I vplivajo na poslovanje temeljnih organizacij zdmženega dela. Komisija namerava pogumno uvesti to novost v prepričanju, da je enakopravnost obratov, tudi pri delitvi dobička, ena izmed osnovnih zahtev za doseganje bolj šili rezultatov dela, saj se bo zavestno povečal interes I lOOO-članskega kolektiva; toliko zaposlenih] inamreč že šteje ta sevniški samorastnik. m: (200 prostovolj-^ v. Lado,Repar, Franc Re-' ®že Mirtič in Franc Buko-nad 100 delovnih ur) *'®^teri drugi. Prav tako ^va^uje Francu Golobu iz JV '^esta in nekaterim delov-l^anizacgam, ki so jim po- ^''Pnhodnie. i- J. PEZELJ <»ne na plan! svet ZK Posavje za-W ° komunistov v osnovnih ^*cijah ZK v delovnih-organi-s svojim vplivom izpo-bodo delavci zvedeli ^ T prejemke v ko- sezname vseh delavcev, Nni rt kredit ali so bili n ugodnosti, naj bi »^posredovali zaposlenim. Te **3] dopolnijo še poimenski delavcev, ki uporabljajo ^kjj^^P^nioženje in ki so pod- )(J^*JSKA POSTAJA? '^e izvršnega odbora skupnosti Kočev-sodi Kočevje med ? P^^inska središča v re-*• lokalne čeprav naj bi jo po I tsift ,, imete. Menili so, naj bi Oto, in odločaU še ^ tto Izvedba teh načrtov draga, saj za pošlo- Xl!l(l>.iAH Stane Lužar in Ljubo Mlakar nameravata prihodnje leto z dvosedežnim bicik|om malo dalj po Jugoslaviji, Njuna najdaljša letošnja proga je bila Koče\je-Ljubljana. Bicikel je prve preizkušnje dobro prestal in fanta tudi. (Foto: J. Primc) s TANDEMOM VZBUJATA'SPLOŠNO POZORNOST »Lej lej, kakšnu kalu!«- Dvosedežni bicikel je preizkušnje dobro prestal, zato bosta Stane in Ljubo odrinila z njim po Jugoslaviji - Vabita tudi druge voznike takih koles radijskih postaj, ki so Splošno pozornost, predvsem med mladino, vzbujata s svojim tandemom (dvosedežnim biciklom) 18-letna Stane Lužar in Ljubo Mlakar, ročna stavca pri podjelu KOČEVSKI TISK v Kočevju. To niti ni čudno, saj takega bicikla ni daleč naokoli. yjih razredih na osnovni šoli v Kočevju ni povzročala težav. Pri tehničnem pouku so s vodstvom likovnih pedagogov tovarišev Jarma in Brudaija. Na sliki: učenci 6. ®variša Ivana Brudaija nazorno prikazali ureditev modernega mesta — (Foto: France Brus) ,J)okončala sva ga konec avgusta letos. Z njim sva obiskala znance v Ljubljani, Sodražico, večkrat pa sva bila v Ribnici in krajih okoli Kočevja,“ je povedal za uvod Stane Mlakar. Sicer pa za šport v prostem času zelo rada kolesarita. Kaj posebnega na teh potovanjih nista doživela, le povsod, kamor prideta, vse zija za njima. V Velikih Laščah se otroci kar niso mogli načuditi čudnemu biciklu („Lej lej, kakšnu kalu!“). Pokvaril se jima še ni. Na zavore bolj malo pritiskata, čeprav gre po daljših klancih precej hitro. Tudi nekaj prometnih znakov že vesta in doslej nista imela z njimi posebnih težav, le v Ljubljani sta peljala po enosmerni cesti v napačno smer. Prihodnje leto nameravata odriniti na da^šo pot po Jugo-slavgi. Vendar pravita, da bi želela potovati v skupini. Zato prosita vse, ki imajo dvosedežne bicikle in žele potovati z njima po Jugoslaviji, naj jima pišejo, da se bodo dogovorili za smer poti in dan odhoda. „Ce bo šla na pot večja skupina dvosedežnih biciklov, bo bolj zanimivo ne le za nas, ampak bomo tudi mi bolj zanimivi za ljudi,“ menita mlada bi-'Ciklista. J. PRIMC PRILOŽNOST ZA TALENTE Zveze kultumo-prosvetnih oiga-nizacij Slovence, Glasbena mladina in RTC Ljubljana iščejo mlade in nadarjene pevce. V Metliki zbira prijave Stane Fux, predmetni učitelj glasbe na osnovni šoli. j SKOK IMA MARS A m la .‘•‘P« po-JUi „f?? nad. . "*'>Uood Jezus, primerka se nama bosta odtajala! se je slednjič udaril po Čelu doktor Cu. Vrgla sta iz naročij ljubki striptizeti in planila v svojo cigaro. Odfuijala sta izpred motela z dva tisoč petsto na uro — še dobro, da jima ,4eteča"* ni vtaknila balončkov v usta! No, prepozno je bilo, da bi odšla v svoj laboratorij in doktor Ču je reiil problem z odtajanjem el^ant- neje; vtaknil je domači torij... aKnu je p« hladUnik. oltrda Paradižnika in Paradižnico v Jutri ju pač pretovori v labora- Natrkani doktor se je po tej „operaciji** splazil v zakonsko spalnico. Smrtna tišina je zavidala po sta-novai^Uj; kar pomeni« da valjar ni stopil v akqjo^... r /!l0wkay <1^ MIHA MATE Ni me motilo, da je neko kočevsko podjetje na začeticu reforme dalo odpoved vsem Ribničanom, ko se je vse to malo bolj poleglo, so pa spet odprli ista delovna mesta. Dejali so: „Ribničani se bodo že znašli, če drugega ne, bodo šli pa v Nemčijo delat!“ Dobro je, da mi nismo preveč z^erljivi. Še vedno naše otroke, ko se izvalijo iz tistih plenic, primemo za ušesa, obrnemo proti Koče\ju, vzdignemo in pravimo: „Tam je Kočevje, tam si boš kruh služil!“ Naj živi bratska Arccevia! Menda ni Ribničana, ki se ne bi pridružil tem besedam in zakaj tudi ne, saj nas z bratskim italijanskim mestom marsikaj veže in nas bo še bolj. Ni še dolgo tega, kar se je naša delegacija vrnila iz tega prisrčnega mesta in ugotovila, da je res skrajni čas za pobratenje. Kaj bi se ribniška občina bratila npr. s kakšno slovensko občino, ali-pa celo združila! Ne, to pa ne! S kočevsko pa še najmanj, ali pa npr. z lenartsko. Le pomislite, kako bi zvenelo Ribnica-Lenart, saj bi se že kdo našel in prečital: Ribnica le na rt. Z Arccevio je pa vse nekaj drugega. Mesti imata mnogo skupnega in bi se dobro dopolnjevali. Razen tega so bili tu prav Ribničani prvi, ki so organizirali upor proti fašistom. Zato ni nič čudnega, če so našemu županu dali na slavnostni seji kar zlato kolajno, enemu borcu* ki je bil tu med vojno, in drugima dvema pa srebme. Prvi korak je bil tako storjen. In sedaj je bilo na vrsti naše mesto. Na občini so dolgo časa grunt^i, kaj bi pokazali gostom iz Italije. Svetoval sem jim, naj jim najprej pokažejo občinski proračun in blagajno in če bodo potem še za pobratenje, bo ta zveza res trdna. Toda nihče me ni hotel poslušati. Tudi to sem dejal, da bi bilo dobro, če bi bilo takrat na “ našem festivalu kaj domačega na programu, pa ne samo ražnjiči in čevapčiči. Recimo, ribniški humoristični večer. Bati se nimamo kaj, da bi se blamirali, saj gostje tako in tako ne razumejo naše Šprahe, če bo pa domača publika žvižgala, bodo mislili, da to zraven spada. OAMl-NI I TU POČIVA SKUM3 2 . in bodo v našem mestu postavili i^omenfle nočnemu čuvaju ...“ Nihče me ni hotel poslušati. Zato je bilo pa v dneh obiska na Travni gori takšno, da se je kar gora tresla. Pokalo je kot dvamštiridesetega, pa ne iz pušk, marveč iz italijanskega šampanjca. Tudi mi smo jim postregU s pristnim cvičkom iz Gadove pcči. Italijani so bili nad njim še prav posebno navdušeni, Se dru^ dan, ko se je že vse nekolikanj poleglo, jih je moral občinski kurir opolnoči zbuditi, da so se naši italijanski bratje obrnili na drugo stran, da jim ne bi cviček črevesja razžrl. Ko so se vmili v Ribnico, smo pa kar mež-naija najeli, daje opolnoči zvonil.i Uspeh je bil popoln. Na občini je bil podpisan protokol o trajnem prijateljstvu. Naši gospodarstveniki pa so z arccevi-janskimi sklenili pogodbo, da bodo Italijani še naprej izdelo--vali makarone, luknje bodo uvažali pa kar iz Ribnice. Za kvaliteto tudi jaz ne dvomim, saj so jih za mušter dali kar nekaj iz občinskega proračuna. Bile so ravno prave, čeprav je neki njihov Endrigo dejal, da bi bilo morda bolje, če bi bile za spoznanje manjše. Tudi jaz tako mislim, vendar upam, da bomo njihovi želji le ustregli do ponovnega obiska. Drugače naj pa oni svoje makarone prilagodijo našim izdelkom. Pa naj kdo še reče, da takšne reči niso koristne. ^ „Ne vem, kam vse to pelje,“ mije zadnjič potožil France. „Vidiš, v Šentvidu pri Stični so odkrili spomenik Ribničana Urbana. Izpred nosu ti ukradejo domače folkloristične stvari. Kaj naj postavimo v Ribnici, ko se bo v občinsko blagajno steklo kaj denarja. Nemškega Fritza, ali kaj? “ Ko sem prišel na občino, sem videl še bolj kisle obraze. Le župan se je malo bolj junaško držal in dejal, da bodo v našem mestu postavili spomenik nočnemu čtivaju. Imel naj bi helebardo v rokah in stal naj bi sredi mesta. Lepa reč, sem si misUl. Prav tisti lenobi boste postavili spomenik, ki je zaspal in pustil Ribnico pogoreti. Je pa že bolje, sem jim med smehom dejal, da ukradete Laščanom Martina Krpana ali pa Muljavčanom Krjavlja, kakšna koza bi se pa tudi pri nas dobila, če že ne kakšen grešen kozel J POTA li\ Slilf Dežurni poročajo OB DENARNICO IN DENAR -7. novembra zjutraj je Anica Trampe iz Domnih Dol pri Škocjanu prijavila novomeškim miličnikom, da ji je neznanec, ko je bila na pljučnem oddelku novomeSke bolnišnice, ukradel denarnico, v kateri je imela 1.525 dinarjev. CIGANKI PO KOKOSl - Marni Gazvoda s Hriba pri Stopičah je 6. novembra neka Članka izmaknila z dvoriSča dve kokoS. Ne Ciganke ne kokoši niso dobili. SKOZI RAZBITO SiPO - V noči na 12. november je neznanec vlomil v trgovino Merca toga v Šentrupertu. Vlomilec je razbil š^o in zlezel skoz okno v notranjost. Očitno je iskal denar, in ker ga ni našel, se je moral zadovoljiti le z nekaj n^olitankami in čokoladami. V ZIDANICO - 12. novembra je Anton Valant iz Žužemberka prijavil tamkajšnjim miličnikom, da mu je nekdo m^ 5. in 12. novembrom vlomil v zidanico na Liscu. Vlomilec je odnesel nekaj steklenic žganja in vina, nože, vilice in lonec. Valanta je oškodoval za 500 dinarjev. POBEGNILA - novembra sta iz KPD na Dobu'pv^ '*»nila 20-letni Janez Žunko iz Srednie pri Mariboru, ki je bil zaradi uboja in tatvin obsojen na 10 fet in 2 meseca strogega zapora, in Silvo Konc, 23 let^ ki so ga zaradi vlomnih tatvin obsodili na 4 leta in 2 meseca strogega z^ora. MALENCE: ZARADI MEGLE IN MOKROTE - Avtobus, ki ga je 10. novembra zjutraj vozil Janez Prevodnik iz Brežic proti Novemu mestu, je zaradi me^e in spolzke ceste v Malencah zape^al čez desno bankino v topol ob cesti. Nihče izmed potnikov nibilpoScodovan,na avtobusu pa je za 15.000 dinaijev škode. KRSKO: IZSILJEVALEC - 11. novembra ob 5.15 je na Cesti krških žrtev v KrScem voznik avtobusa Peter Valenšek z Malega Kamna izsiljeval prednost in se zaletel v osebni avto, kija je vozil Martin Krušič iz Žalca, ^ode je za 5.000 dinaijev. BREŽICE: PREPOZNO - 11. novembra zvečer se je po Cmelčevi ulici v Brežicah pe^^ Andrej Srbčič iz Brežic. Zara^ zasenčenih luči je avtomobilist prepozno opazil pešc«. Zadel je tri Itudi, ki so w po cesti. JoŽKaSumrek seje huje poškodovala in so jo odpe^ali v brežiško bolnišnico. , IZSILJEVAL ' V KRIŽIŠČU V nedeljo zjutraj se je v križišče na Čatežu pripeljal Zagrebčan Ignac Dović, ki je izseval prednost pred Jožetom GrubiČem iz Crnca. Avtomobila sta trčila, v Dovićevem avto-mobUu se je poškodoval Josip Suba-nović iz Zagreba. Na avtomobilih je za 8.000 dinaijev škode. SE BOMO NA DOLENJSKEM IZOGNILI? Potujoči kriminal prihaja? Miličniki na Dolenjskem se srečujejo s potujočimi prostitutkami, medtem ko so v slovenski skupščini že govorili o uživalcih mamil v prosvetno-kultumem zboru slovenske skupščine je mariborska poslanka Maj(^a Šlager zastavila vprašanje o razširjenosti narkomanke v Sloveniji. Številke, ki jih je dobila v odgovor, so že zaskrbljujoče. V Ljubljani so v prvem letošnjem poUe^u zabeležili 100 uživalcev mamil, v Mariboru pa v zadnjih dvelv letih 170. Na slovenskih cestah je bilo do nede^ že 508 mrtvih. Med mnogimi črnimi točkami nosi neslaven rekord tudi slovenski del avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb. Hude nesreče se tudi na območju Dolenjske vrstijo dan za dnem in smrt na tej cesti je postala že vsakdanja sopotnica ... Na fotografiji: žalostno zadnje dejanje ob eni izmed zadnjih nesreč z nmbolj pretresljivim koncem — (Foto: M. Legan) % KRIMIHAL V BREŽIŠKEM PREVOZU: Po cestah vozijo krste Jože Filipčič in Anton Gramc iz Brežic sta v preiskovalnem zaporu, ker sta bila podkupljiva v preiskovalnem zaporu v Novem me^tu premišljuje o svojem nečednem poče^’u komisija za tehnične preglede motornih vozil brežiškega podjetja Prevoz. 4S-letni Jože Filipič in dve leti mlajši Anton Gramc, oba iz Brežic, $ta namreč velikemu številu lastnikov motomli vozil dajala ustrezne žige — za podkupnino. zdaj znano, po 50 do 200 dinaijev. Uprava javne varnosti iz Celja, ki je p^la podkupljivcem na sled, ra- Kako so to počeli? Skupaj s posredniki - dva izmed njih, SUepan Dimič, gostilničar iz Zaprešica, in Ivan Gabrek, klepar iz Samobora, ki sta tudi za zapam - so oiganizirali svoj način dajanja potrdil o tehnični brezhibnosti motornih vozil. Posredniki so prinesli pazne kartone, komisija pa jih je žigosala, čeprav vozil sploh ni videla. Uslugo so podjetni lastniki vozil goIjuHvima delavcema brežiškega Prevoza plačevali, kot je PRIDRŽAN Bilo je tistega večera, ko ie tudi uradno iz mošta postalo novo vino in ko so ga pošteno krstili. Številna družba ga je dajala na zob v Vrtačnikovi gostilni, potem se jih je 20, morda eden več ali eden manj, stisnilo v tri avtomobile, da so bili, kot bi snemali reklamni film za televizijo - o sardinah. Odpeljali so se do Pestničaria, kjer je bilo v zakajeni gostilniški sobi že sfla živahno. Spili so še nekaj litrov, potem pa je postalo tako napeto, da so začeli stoli leteti po zraku in od časa do časa tudi po glavah razgretih phr-cev. Spet so se zgnetli v avtomobile in se odločili, da se bodo odpeljali še kam naprej po cesti. Kajpak niso vedeli, kje vse še Bog roko ven moli, a zanašali so se na srečo, ki jih ta večer že tako ali tako še ni pustDa na cedilu. Dva šofeija sta za korajžo spila vsak še kozarček, in že so odbrneli novi gostilni naproti. A glej zlomka! Komaj so se po odcepu pripeljali na glavno cesto, že so se morali ustaviti. Trije optimisti na zadnjih »de-žih flčka so se sicer veselili, da jih miličnik ne bo opazil, vendar so naredili račun brez krčmaija. Bilo je še huje, kot so si mogli predstavna ti: mož, ki je bdel nad cesto in avtomobili na njd, je brez ovinkov zahteval od šof^ja. Paradižnikovega Gustlja, naj pošteno pove, koliko je otiI. „Poneno, pošteno, je mom-^al Guste^ in končno izdavil, da ga ni več „kot dvakrat dva deci“. Miličnik je bil hitro pripravljen, preveriti Gustljevo trditev. Vzel je alkoskop in ga pokazal' Gustlju. j,Ne, tera pa ne bom pi-hal!“ se je uprl Gustelj in potem sta se nekaj sekund prerekala. Guste^, ki sta mu „dvakrat dva deci“, kot je maloprej omenil, pošteno sgala iz oči, je mislil poklicati na pomoč še prijatelje, a ti so ga v tem, zanj pomembnem trenutku, nemo zapustili in mirno obsedeli v avtomobilu. Gustelj, ki ni hotel pihati in ki ni maral priznati, da ni več trezen, je hotel to miličniku pok^ zati z dejanji. A mož v modrem mu je hitro pokazal, da to ne bo lahko. Gustelj, ki ni hotel pihati, tudi voziti ni več smel. Peterica je šla peš domov, čeprav ni bilo blizu, Gustelj pa je, kot je poročal potem časopis, „ker se je upiral in ker je bil pijan“, šel v pripor do iztreznitve. Razen noči v priporu gaje na noč, ko so uradno potrdili vino, potem spominjal še pozdrav od sodnika za prekrške - ker je vozil preveč ljudi, ker je bil pyan in ker se je upiral miličnikom. V. UKAR Po uradnih podatkih je največ uživalcev med srednješolci in študenti filozofske in pravne fakultete, najbolj pogosto pa segajo po hašišu, marihuani in tudi LSD. V Mariboru pa je najbolj razšiijeno kupovanje zdravila kodein. Na Dolenjskem, tako pravijo pristojni, se s tem problemom še nismo srečaU. Marjan Pureber iz novomeške uprave javne varnosti pa pravi o drugem podobnem problemu, ki ga pri nas tudi ne gre podcenjevati: ,J*rostitucge na nafem območju ni, toda miličniki večkrat zalotijo Ljub-^ančanke in Z^ebčanke, ki pridejo za nekaj dni „delat“ na Dolenjsko, potem pa se vrnejo “ *' V Sloveniji so lani prijavili 483 oseb sodnikom za prekrške - zaradi potepuštva in suma klateštva. Če na Dolenjskem uradno prostitucije ni, je pa zanesljivo, da se v najstarejšo obrt podajajo tudi Dolenjke, ki pa imajo donosnejša polja v Ljubljani in na moiju. Po podatkih, ki so jih objavili, dobivajo prostitutke za svoje usluge od 50 do 100 dinarjev. 232 žensk, ki so jih lani zaradi prostitucije zaprli, so, kot je letos poleti pisala ljubljanska Naša komuna, pregledali in ugotovili, da jih je bilo 63 spolno bolnih. Številke, ki so na voljo, zgovorno pričaja, da narašča tako število uživalcev mamil kot število prostitutk. Oboje zlo, s katerim se na Dolenjskem doslej še nismo spopadali, nedvomno siU tudi k nam. Potujoče prostitutke so prvo znamenje, vse dosedanje zgodbe o uživanju mamil S a so bile na srečo izmišljene. Se omo tega zla znali obraniti tudi v prihodnje? V NEVIHTI: Organist — vlomilec čuna, daje na tako kazniv način prišlo do tehničnih pregledov več kot 1.000 vozil iz Posavja in zagrebškega območja. Prva preveijanja so pokazala, da gre v večini primerov za vozila, ki tehnično ne ustrezajo. Večinoma, tako kaže, imajo slabe zavore: po naših cestah zdaj vozijo torej tudi morilci. K ponovni registraciji bodo slejkoprej morali priti vsi tisti, ki so zdaj dobivali taka potrdila na črno. Kajpak pa bodo lastniki, če bodo povzročili karambol z goljufivim tehničnim pregledom, smatrani, da so storili zelo hudo kaznivo dejanje, zato je bolje, če se takoj sami prijavijo in uredijo tehnični pregled po normalni poti. Republiški sekretariat za notanje 'adeve je začasno prepovedal bre žiškemu Prevozu opravhati tehnične preglede motornih vozu, o tem pa je obvestil tudi druge pooblaščene organizacije v Sloveniji. To pa je razumljivo, saj so podjetja sama odgovorna za pošteno delo svojih delavcev. Trdil je, da je pijan, ol-koskop pa ni pozelenel Josip Bajalo, 24-letni klatež, ki potuje iz kraja v kraj in se preživlja z vlomi, pač ni mi^, da ga bo izdal droben plamenček vžigalice. V nedeljo okrog dveh je tak plamenček zagledal čuvaj Varnosti, ki je bil na obhodu, potem pa je zaslišal žvenket stekla na grmski osnovni šoli. Hitro je poklical miličnike, ki so Bajala prgeli. Nevihta na Martinovo nedelo je tako vlomilcu, ki se je od časa do časa preživljal tudi z orglanjem po cerkvah, prinesla zasluženo kazen. Bajalo je sicer naprej zanikal, da je poskusil vlomiti, a ko so mu dokazali — tudi z drobci stekla na obleki — je priznal. Priznal je tudi, daje aprila lani vlomil v novomeško glasbeno šolo, od koder je odnesel harmoniko, ki jo je potem prodal. Osumljen je še nekaterih drugih vlomnih tatvin, znano pa je, daje obiskoval tudi frančiškansko cerkev v Novem mestu, kjer so bHi prav tako okradeni. Zanimivo je, da se je v nedeljo skušal izviti, češ da je pijan. Miličniki so mu dali alkoskop, ki pa ni pozelenel. Bajalo je vztrajal, da ni trezen. Tako je prišlo do obrnjenega položaja kot običajno: miličniki so mu morali dokazovati in ga prepričevati, daje trezen! J. S. PETURNA NOČNA AKCIJA: Trezni »Martinovi« šoferji V soboto ponoči so miličniki ustavili 297 voznikov: kljub »Martinu«! le 11 vinjenih Martinovanje očitno ni zavedlo voznikov, da bi pregloboko pogledali v kozarec. Uroeh akcije, ki seje začela v soboto ob 21. uri, končala pa v nedeljo ob 2. uri, je za marsikoga presenetljiv: komaj 11 voznikov je imelo več kot pol promila alkohola v sebi, Se 6 jih je bilo vinjenih, vendar ne toliko, da po nas^ zakonili ne bi smeli za krmilo. Zaradi dežja je bilo sicer nekaj mai\| promet^ toda v 2abji vasi, Mačkovcu in Črnomlju so miličniki v petfli urah ustavili 297 voznikov od 620, ki so mimo kontrol v tem času vozili Med 11 vinjenimi sta bila dva taka, ki sta odklonila preizkus z alkotestom, eden pa jc bil tako pijan, da so ga moradi pridržati do iztreznitve. Izjeme potijujejo pravilo. To pravilo pa je po bescdali inšpektorja novomeške uprave javne varnosti Valentina Dobnikarja naslednje: „Alkohol izginja z naših cest — sicer ne hitro, a izginja zanesljivo.** V novembru bodo še tri akcije, v katerih bodo miličniki preizkušali izrabljenost ^m, obremenjenost tovornjakov in medsebojno razdaljo tovornih vozil. »Predpisi so zastareli« Franc Salobir: »Motorizacija narašča hitreje, kot se ji ljudje lahka prilagajajo...»________________________ Inšpektor za raziskavo prometnih nesreč pri ceMski upravi javne varnosti Franc Salobir go- tovo naj*b^j pozna stanje prometa v treh posavskih občinaJi -brežiški, kr^i in sevniški. Kaj pravi? ' „Pri vzdrževanju prometne varnosti v tem končuje značilno preobčutno nesorazmerje med naraščanjem motorizacge in pri lagajanjem ljudi takemu stanju. Če k temu dodam, da manjka denaija za nekatere prepotrebne posege v promet na tem območju, potem je razumljivo, zakaj venomer ponavljamo, da je preveč mrtvih.** - Katere črne točke v prometu bi še posebej označili? „Cesta drugega reda na desnem bregu Save ima številne nepregledne ovinke z nepravibiimi na^i, zato je tam veliko nesreč. Posebno nevarni točki pa sta izredno ozki most pri’Boštanju in ovinek ter zožena cesta mostu pri Pijavskem. sreč je tudi zaradi ga odseka ceste. Kajpak pa radi makadama ne trpi met, ampak kraji tudi in gospodarsko ne napihuj J t^o, kot bi sicer lahko. Hud f tudi na levem bregu Save, J vozišče tako, kot je bilo pi|^ setle^i. Na obeh bregov® . cesti pomanjkljivo oprenuj® . cestnimi znaki, ki so dosti^‘ tudi nerazumljivi Za čr^ w ,,i pa lahko smatramo tudi . odsek avtomobilske , in bilo na 32 km od SmedniK Bregane lani kar 22 mrtv.in. - Poglavitni vzrok omenili. Kaj bi še rekli o taK ^ **^,'jl[iličniške enote kadro^o niso popolno zas^ene^ tega tuai terena ni «« volj dobro pokrivati lahko povem: miličniki so ostrili ukrepe zoper najn J. kršitve, ki povzročajo več nesreč; te so: hitrost, vožnja pod alkohola, nepravilno prc^^ c: pardgra nje, neupoštevanje prednosti, fl pravilno obnašanje pešccv. - Kaznovalna poUtikaje rej ostrejša? . 5^ so „Je, toda sedanji že zastareli Kazni so nanu hujše krStve majTine, zato ne dosegajo sv namena. Temeljni ^akon nosti cestnega prometa ^ g, noveliran, kazni za » ne" kr^e, ki povzročajo sreč, pa bodo znatno ŠENTJERNEJ: IZGUBIL RAVNOTEŽJE - 6. novembra zvečer je Anton Pavlič iz Gor. Vrhpo^a izgubil ravnotežje in se prevrnil z mopedom. Iz Šentjerneja se je nameraval peljati domov, a so ga zaradi padca odpeljali v novomeško bolnisnkx). KRSKO: ZAKAJ NA LEVO? -7. novembra zvečer se je Ivan Abram iz Kršk^a z avtomobilom pe^al proti Dmovemu. Pri bencinski črpalki mu je naproti pripeljal z avtomobilom Vinko Salamon iz Pod-gore ter iz neznanega vzroka zape^al na levo, da je čelno trčil v Abramov avto. Škode je za 15.000 dinaijev. MOKRONOG: MOTORIST POD TOVORNJAK - 7. novembra opoldne je s stranske ceste v Mokronogu pripeljal motorist Anton Sladič s Trebelnega, z^eljal pod tovornjak, ki ga je vozil Anton Vukšinič iz Kostanjevice, in se hudo poškodoval, liali so ga v novomeško bolniš- lej DOLE: Skoda izza ovinka - Ljubljančan Anton Hočevar je 7. novembra peljal tovornjak iz Metlike proti Novemu mestu. Pri Dolah mu je izza ovinka pripeljal nroroti osebni avto. Hočevar se je ^odi umaknil v jarek, avto pa je oddrvel naprej. Na tovon\jaku je za 5.000 din škode. DOL. NEMŠKA VAS: PESEC V MEGLI - 7. novembra zvečer je Martin 2užek iz Gor. Zabukovja, ki se je peljal z avtomobilom, v Dol. Nemški vasi v megli opazil na cesti pešca, 50-letnega Janeza Uhana iz Dol. Podboršta, ki je šel po sredini. Zadel ga je, da se je pe%c močno poškodovd; morali so ga odpeljati v novomeško bolnišnico, škode p; za 100 dinaijev. KORENITKA: AVTO V SENDVIČU - 8. novembra zjutraj je Jo-sm Plahutar pri Korenitki zaradi okvare ustavil tovonyak ob robu ceste. Z osebnim avtomobilom se je za njim pripe^jaki Maijeta Piesen iz Viši\je gore. Ko je hotela prehiteti tovornjak, je videla, da ji naproti vozi drug avto, zato je ustavila ob prikolici. Za njo je s tovornjakom pripeljal Ivan Lombar iz Krat\ja, trčil v osebni avto in ga porinil pod prikolico. Prcscnova in njen sopotnik Tone Suhorebernik sta se poškodovala. Škode je za 10.500 dinarjev. SREBRNIČE: PO PREHFTEVA-NJU - Novomeščanka Jožica Mršič se je 8. novembra zjutraj pri Srebrni-čan močno poškodovala, ko je z avtomobilom trčila v drog električne napeljave. Potem ko je prehitela avtobus, jo je začelo zanašati in je izgubila oblast nad avtomobilom. Škode je za 8.000 dinaijev. ŠKOCJAN: NA BOKU - Danilo Renčelj iz Rač pri Mariboru seje 8. novembra zjutraj na ovinku pri Škocjanu prevrnil na bok, koje njegov avto zaneslo s ceste na travnik, ^ode je za 3.000 din pa je Novomeščan Franc žefa v jarek. Poškodov^^ so odpeljali v novomes nico. - rRC^ift DOL. STARA VAS: - Sentjemejčan Alojz novembra peljal P^-nrioeFL vasi, ko mu je naproti v ' nez Medle z Vrha pO je Avtomobila sta trčila, osem tisočakov. , MIRNAPECtSPARKriO.^ Stane Jaklič iz Trebnjega 9V1 vembra zvečer peljal skozi Mimo peč, ko j® prostora pripeljal NovoJj*-j|j 5lf Mizlak. Avtomobila sta . je za 2.500 dinarjev. je RUMANJA VAS: l JE - 11. Albina Murna s *. <» Ljubljančana Janeza mobila sta trčila, škodf J® , “ -*naijev, vo?^ " Rado Pavlovič bra popoldne s tovomj^ jovg i lico pri Pluski prehitcj k., to mu je osebnim avtomobiion . Željko iz Sarajeva. /IaIo \i /\caVtna flvtO. J nista bili več PLUSKA dela v osebni avto 5.000 din. POTOK: KOSItNlCA^i j«J“' % Karina so odpeljali bolnišnico, na avtomobilu p 7.000 din Scode. o TRNOVEC: V je9- Karlovčan Zvonko Jiovniinvi^* zaleglo. Direk-De Hrovatič je Hj3oro5?J* občindce skupšči-ifvMice j® naročene sta-^ t 3oP^°8rame izdelalo do organizacij. sd2 1 spo5tovaiye so "tanjše delovne iioNat£’ Mih pa ni blizu, b ^ statik *^ominvesta še ved-N3IV, t°^skih programov tov^ne zdrSvU Krke, W.®«lo\^ii?^^a in drugih več-2acije, ki so •'jimi *. J.* čuvarji reda, £ u* ^ o niso dvignile. *' ^iki7*-^° poudarUi, da r*^nih ®i?novanjskih potreb Ij kot bi tudi lahko IJeročnim stanovanj- delovnih oiga-* Jahin .^®*®g®delj, da bi enoten in .3 197^ stanovanjske gradit-V-'^ovih ’ pa vnesla v ^ io st®novaiyskih odlo-j® dopolnjena področju, vsebino. S bodo*^® *^P^ine skle- ^kai nj ° *1»!! P^^'^ega mošto-in ^PO''* pjiporo^, do-j»S*iniriJ^^8>h aktov, ki jih doseje.Izta-Hilo priporočila ni ."kovalo v tako K‘i'irpS‘S,'“^3 HIJv |rJ K J IIJCIIUI •^bi ^ izvršne- w ‘evau enako od dru- demokiatičn^a centralizma jeTu3i preveč zapostavljeno, kar gre morda na rovaš prešibke idejno-politične ravni posameznikov, ki sedijo v odbornikih klopeh. Zavzetosti in enotnosti pri izvajaiyu sklepov ni vselej čutiti. Razlog je nedvomno v nedosledni kadrovski politiki, ki do zdaj ni pretirano „®raševala“ po tem, ali so družbene funkcye dobili ljudje, ki so sposobni in pripravljeni delati v interesu delavskega razreda ter razvoja socialističnega samo-upravyai\ja. V nadaljevalcu je predsednik novomeške občin^e skupščine opozoril na odnose nekaterih zunanjih dejavnikov, ki je vse prej kot v duhu pisma tovariša Tita in izvršnega biroja. Gre za to, da so številni sklepi, priporočila, družbeni dogovori, zakonski in podzakonski akti obležali v predalih referentov in tajnic. Tako usodo sta med drugim doživela družbeni dogovor o združevai\ju sredstev za graditev osnovnih šol (v zvezi z zelo uspešnim referendumom) in družbeni dogovor o štipendiranju. Slabo gre tudi skupščinskemu priporočilu delovnim oiganizaci- REZERVISTI OB KONCU MESECA: Štiri izpitna vprašanja Gradivo je v »Naši obrambi« - četrto vprašanje bo z novembrskega predavanja - V ZRVS se mora začeti tudi razprava t> Titovem pismu ®dprta razstava „Novo mesto in novomeška občina v lepi in znanstveni besedi“ v knjigami knjige na novomeškem Glavnem trgu je vzbudila zanimanje obiskovalcev. Gradivo za to sta dali Študijska knjižnica Mirana Jarca in Mladinska knjiga. Čeprav na otvoritvi niso J Poudaijali, je taka razstava lepa propaganda za tiskano besedo ob letošnjem mednarodnem «J»ge - (Foto: Sandi Mikulan) PO PISMU TOVARIŠA TITA IN IZVRŠNEGA BIROJA: Red tudi v odbcrniških klopeh %\ Avbar: Občinska skupščina ne bo dovolila, da bi z nje- W i priporočili in drugimi akti delali kot z nič vrednim papirjem, je treba z vsem, kar je zastarelo, preživelo in ni v duhu politike ZK. To velja tudi za odnose! jam, naj izdelajo srednjeročne načrte za graditev stanovanj. Tovariš Avbar je menil, da bi se moralo nekaj premakniti v odnosih med skupščino in njenimi organi ter zunaiyimi dejavniki, zlasti govedarstvom, ki je na drugi strani doseglo izreden razvoj in povzdignilo novomeško občino med tiste v Sloveniji, ki se najhitreje razvijajo. „Kadar vabimo vodstva organov samoupravljanja in direktorje na posvetovanja, pridejo predvsem iz manjših organi-zacg, večji pa kot da ne čutjo potrebe po dogovarjanju." Ker ni stikov in dogovorov, se med drugim dogaja, da pripravljata večji delovni organizaciji program za enak nov izdelek. NEODLOŽLJIVO Takojšnje naloge občinske skupščine in njenih organov je predsednik z^el v štirih točkah: 1. Kodificirati je potrebno občinsko zakonodajo. Zastarele in neveljavne odloke je nujjjo ukiniti, veljavne odloke pa zbrati v enotnem kodeksu. 2. Analizirati je treba usodo sklepov občindce skupščine, pri tem pa ugotoviti, kako so ^lepi spoštovani in upoštevani. 3. Urediti je potrebno glavne predpise samoupravljanja: statut občine in statute delovnih organizacij. 4. Novih obveznosti ^upščina ne bo sprejemala, dokler ne bo uresničila sedanjih. Rok so volitve nove skupščine. Ob koncu mandata bo skupščina analizirala svoje delo in prejela smernice za delo nove skupščine. Ob tem se bo skupščina vključila v vse akcige, ki so jih začeli zvezni in republiški organi, še posebej v akcijo, ki jo vodi Zveza komunistov za odpravo neupravičenega bogateiya. I. ZORAN Soglasno: Vodišek Komunisti novomeške občine se strinjajo, da bi bil njihov delegat na tretji konferenci ZKJ Anton Vodišek iz krške Celuloze. Za predsednika komisije za organiziranost in razvoj pri občinski konferenci ZKS so na občin^i partgski konferenci izvolili Miloša Jakopca. V novomeški občini se v organizacijah rezervnih vojaških starešin končuje še ena izobraževalna sezona, hkrati pa tudi tekmovanje, razpisano na začetku leta, v katero so se vk^učila vsa krajevna združenja. Tekmovanje je s pestrostjo dejavnosti preseglo, pričakovanja. Člani ZRVS niso bili marljivi le pri izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju, veliko prizadevanje so pokazali tudi pri oblikovanju družbenopolitičnega življenja v krajevnih ^upnostjh in zavzeto sodelovali na področju SLO. Poleg predavanj v novembru, ki že potekćgo, bodo na izteku izobraževalne sezone izpiti, in sicer med 22. novonbrom in 6. decembrom. Izpite bodo morali opraviti oficirji ^ > Odgovarjajo naj vsi! Miha Hrovatič, direktor Dom-investa, je na petkovi partijski konferenci v Novem mestu poudaril, da je bil od podpisnikov tristrandce pogodbe.med Dom-investom, tovarno zdravil Krko in občinsko skupščino, obsojen in poklican na parlijski odgovor do zdaj le on. Dejal je, da se mu to ne zdi prav, in je zahteval enako partijko odgovornost za druga dva podpisnika pogodbe (v zvezi z obnovitvijo Starega gradu) — predstavnika občinske skupščine in predstavnika Krke. Na konferenci so sprejeli sklep, naj osnovne organizacije ZK v Dominvestu ter Krki ter aktiv komunistov odbornikov občin-dce skupščine ocenijo moralnopolitično stran medsebojnih odnosov in o tem poročajo komiteju oziroma konferenci. Kdo je v komisiji? Komisijo za ugotavljanje izvora premoženja, ki jo je občinska skupščina v Novem mestu imenovala prejšnji torek, sestavlja sedem članov. Predsedruk komisije je Jakob Berič, drugi člani pa; Franc Nahtigal, Ivan Ivkovič, Alojz Fine, Jane Gabrijelčič, Jože Stariha in Božo Galič. Vodovod v Biški vasi v nedeljo, 19. novembra, bodo v Biški vasi pri Mimi peči ob 13. uri odprli nov vaški vodovod, ki so ga vaščani zgradili z lastnimi pridevki in s pomočjo nekaterih družbenih organizacg. Slavnostni otvoritvi bodo prisostvovali vsi vaščani ter povabljeni gosti. JP Konzulov odgovor Dr. Heinrich Riesenfeld, avstrijski generalni konzul v Ljub-Qani, je poslal občindcemu komiteju ZMS v Novem mestu pismo naslednje vsebine: .Mladini in občanom Novega mesta - udeležencem protestnega zborovanja 18. oktobra 1972! Generalnemu konzulatu je čast, da potrjuje prejem vašega protestnega pisma z dne 18. oktobra 1972, ki ga je s prevodom v nemščino, sestavljenim pri tukajšnjem uradu, takq posredoval pristojnim avstrijskim oblastem, Z odličnim poštovanjem!“ Pismo, ki so ga poslali s protestnega zborovanja v Novem mestu, protestira proti krivicam, ki se dogajajo Slovencem v av-str^skem delu Koro9ce. OB TEM BI SE MORALI ŠE KAKO ZAMISLITI: Med črnograditelji največ delavcev Pomanjkanje lokacij, nedoslednost pri urbanističnem urejanju, šibko nadzorstvo In splošno prepričanje, da se da hiša postaviti tudi mimo redne poti, so predvsem spodbujala črnograditeljstvo v občini v novomeški občini so pred ao-brim mesecem našteli 274 nastanitvenih objektov, zgrajenih na črno. Od tega Je bilo 252 stanova^skih hiš in 22 vikendov ter zidanic. 56 črnih gradenj je v oije zavarovanem območju, 10 pa v širšem takem območju. Urbanistična inšpekcija je po 8. juliju, ko je začel veljati dopolnjen zakon o urbanističnem planiranju, do 6. oktobra izdala 16 ustavitveiiih odločb, 15 za črnograditelje hiš in eno za garažo. SodnBc za prekrške je v tem času kaznoval 7 kršiteljev z lobo od 600 do 7000 din. Sedem glot »ši šiteljev je Se v postopku. Prejšnji teaen so na seji občmsKe ^upščine poudarili, da je potrebno takoj ugotoviti, katere črne gradnje bi lahko še legalizirali, hkrati pa z budnim očesom odkrivati nove črne gradi\je in jih v kali preprečiti. Še posebej so se odborniki praše-vali, kaj napraviti s črnimi gradnjami, ki so jui zagrešili delavci, torej kategorija z manjšimi osebnimi dohodki. Med 244 črnograditelji stanovanjskih hiš je pretežna večina iz vrst delavcev. Na črno so gradfli zlasti zavoljo tega, ker so imeli premalo sredstev za redno pot. Na občinski seji so ugotavljali, da so na razcvet črnograditelj stva vpli- do 50. in podoficirji do 45. leta sia-rosti. Oproščeni bodo le obvezniki, ki so 6-dnevne vaje opravljali v enotah JLA ali v partizanskih enotah ter pripadniki milice in UJV, ki bodo imeU izpite po posebnem programu. Gradivo za izpite je bflo objav^e-no v ,J^aši obrambi** v št. 1 do 10. Na 17. strani v deseti številki te revije je preglednica člankov, iz katerih bodo izpitna vprašanja, V sak starešina bo odgovarjal na štiri vprašanja: na tri iz gradiva v „Naši obram-bi“, četrto pa bo iz vsebine predavanja, ki bo prirejeno novembra. Ker bodo izpiti zahtevni, je pr^o-ročljivo znanje utrjevati po aktivih in drugih oblikah skupinsk^a študija, ki so bile do zdaj v navadi. Rezervni starešine so prvi poklicani za obrambo domovine in samoupravnega socialističn^a sistema kot n^dragocenejše pridobitve narodnoosvobodilnega boja. Zato veljajo za organizacije ZRVS besede iz pisma tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ kot kažipot, mimo katerega ni mogoče n^rej. Pismo obvezuje vse organizacije, da ocenijo in pokličejo slehernega člana k izvajanju nalog. LOKOMOBILA ODSLUŽILA Lokomobilo, ki je od oktobra 1958 dajala paro stari Novolesovi žagi, so pred kratkim razdrli in nekaj delov prodali Na kraju, kjer je stal ta 34 ton težki tovor, nameravajo urediti kuhinjo z jedilnico. ZAMENJAVA V NOVOLESU Na sestanku *organizacge Zveze komunistov v Novolesu, ki se je pred kratkim po daljšem času spet sestala, so za novega sekretarja izvor lili Anteja Sunjergo, za namestnika pa Jadranka Snidar^iča. V sekretariat so izvolili dva nova člana. Na novo bodo te dni sprejeli v ZK šest kandidatov. Oj ta kruhek! 31. oktobra sem šel mimo prodajalne kruha na Glavnem trgu, ko so se odprla vrata in sta na pločnik stopili dve razburjeni gospodinji, „To je svinjarija! Ura še pol štirih ni, pa že spet nimj^o kruha. Veste, to se ponavlja. Iz dneva v dan. Ne vem, kaj mislijo v tej prodajalni in zakaj Ob dnevih pred prazniki ne povečajo zaloge!" Druga je bila v obraz rdeča. Verjetno se je s prodajalkami sprla, a kruha zato ni dobila. Za njimi je iz prodajalne prišlo še nekaj goq>odinj in s hitrimi koraki so se napotile vsaka v svoj konec, da bi morda kje drugje le prišle do kruha. MINI ANKETA Na seji CK ZKS so poudarili, da mora biti politika zveze komunistov ena in enotna, kot je enoten interes delavskega razreda in proces osvobajanja dela, Kaj menijo o tem nekateri novome 3ci komunisti: ANTON GOLOBIC, SDK: ,Analiza ne^ladnosti, ki so nakopičene v našem družbenem ekonomskem sistemu, izrečena v zadnjih dneh, se nanaša tudi na naše področje. Osebne napake so tudi pri nas, in to ne le v gospodarstvu, temveč tudi v osta-l&i ustanovah. Zaradi dolgotr^-n^a „okuženja“, tudi „ozdravitev" ne bo hitra, vendar bo akcija zaradi ugodnih razmer ta proces potešila. Pričakujemo, da bodo vsi komunisti v delovnih organizacijah podprli delo SDK v akciji, ki se je že začela. Njen namen je, da razišče primere ne- Enotno upravičenega prelivanja družbenega premoženja v korist zasebnikov, kar med drugim povzroča večje socialne razlike.“ DARJA PODBEVSEK, Center za socialno delo: ,,Z vsemi dclepi seje CK ZKS se strinjam. Pozitivno je, da bomo imeli v vrhu enotno politiko in vodstvo. To bo gotovo dobro vplivalo na enotne akcge vseh posameznikov in družbenopolitičnih dejavnikov v občini pri odpravljanju vseh nastalih nepravilnosti. Mislim, da bi morali še več važnih nalog zaupati prav neposrednemu proizvajalcu." JANEZ BAMBIC,gimnazijec: ,,Vsi,ne samo komunisti, smo za-interearani za samoupravno družbo. Vemo, da je bilo v zadnjem času veliko odstopov od samoupravne politike, zato pričakujemo od seje CK ZKS večjo enotnost in odgovornost v ZK in v vsej dmžbi. Mladi na gimnaziji iri drugi ano posebno zainteresirani za večjo idejno-politično vzgojo. Mislimo, da mora vse izhajati iz položaja delavca, ki ga nikakor ne smemo gledati le skozi dinar." MILAN RIFELJ, Labod: ,>Ia seji CK ZKS so pojasnili osr,o\ na protislovja, ki so povzročala neenotnost, od tu pa so izhajale številne težave. Mislim, da moramo vsi komunisti' poziv seje za doseganje enotne usmeritve v nadaljnji izgradnji samoupravnega socializma prejeti zelo resno. Cas je, da prenehamo zanemarjati družbeni standard na račun osebnega, važno pa je tudi to, da začnemo uveljavljati sistem dce ^remembe v samoupravnih odnosih in v pogledih na socialistično moralo." ___________________J. PEZELJ^ # OBVESTILO A Zaradi pomanjkanja prostora J v tej številki bomo našo stalno ^ rubriko „Četrtkov intervju" ozi- • roma n^ovedani pogovor s Pavletom Zupetom, predsednikom A krajevne ^upnosti Škogan, 2 lahko objavili fele prihodt^i te-B den. KovomcšJo kronil^ vaii $e drugi razlogi, predvsem prepočasno reševai\je prošer\j, pomanj-kar\je lokacij in podobno. Vzroke za tako stanje pa je treba iskati še v nečem. Ne^omo je, daje bil pritisk na lokacije tolikšen, da mu pristojne službe pri Dominvestu in občin^i skupščini niso mogle biti zadovoljivo kos. Prepočasno določanje lokacij ima hude posledice tudi pri tistih, ki jim denar ni glavna ovira pri gradiyah. V Novoteksu so prroravili 2,5 milijona din za stanovanjce namene, vendar denar ni porabljen, ker ljudje niso pravočasno dobili lokacij. ZA BOJ PROTI RAKU - Društvo za boj proti raku je organiziralo po vsej Stovengi akcijo za zbirale starca papirja: časopise, revge, knjige, zvezke, karton in nei^orab-ne tekstilne predmete, Akcga v Novem mestu se prične nadednji četrtek ob B. uri, trajala pa bo do 16. ure. Zbirna mesta za papir bodo na dvoriščih o snovnih šol „Katja Rupe-na“Grm, Bršlin in ,>liDca Sobar-Na-taša". Organizacija Rdeč^a .križa prosi vse prebivalce Novega mesta, da pripravijo zavitke papirja, ki jih bodo prevzemali šolarji. Sredstva, ki bodo zbrana s to akcijo, so namenjena za izdajo publikacge o zgodnjem odkrivanju r^a in za gradr\]o onkološkega inštituta. POPLAVLJENO POSTAJALIŠČE - V Bršlinu je postaja lokalnega avtobusn^a prometa pri frizerskem salonu ob vsakem močnejšem deževju poplav^ena. Avtobus tam sicer le redko ustavi, ker potnike pobere že prej, velika luža pa vseeno ovira promet, ker se razUva ^oraj po vsej cesti. Tako tisti vozniki, ki te „pasti" ne poznego, večkrat po-škropijjo Bršlinčane. Skrajni čas je, da pristojni uredbo odtok ali pa tam položno nov asfaltni pas, RDECI KRI2 IN TOVARNE -Ker mnogi šoloobvezni otroci izven mestnega območja za zimo ne bodo primemo pripravljeni, je novomeški Rdeči križ pr^ravil po nekaterih delovnih organizacijah akcijo. Prva se je odzvala Industrija obutve, kije po znižani ceni ponudila 700 parov udobnih zimskih čevljev, Organlza-toiji akcije upajo, da bodo ta kolektiv posnemale tudi druge tovarne. TRŽNICA - Mrzlo vreme je pre- prečilo marsikateri brar\jevki, da bi na tržnici ponujala stroje pridelke. Zato je bil tržni prostor ta ponedeljek ^bo založen, cene‘pa se od prejšnjega tedna niso bistveno spremenile. Cene: solata 6 din za kg, zelje 4 din za glavo, jabolka 4 do 6, mandarine 13 din, hruSce 10, limone 13 'din, cvetača 6 do 8 din, čebula 5, česen 15 din za: kg, korenček 6, zelje 2,20 din za kg, kislo zelje 4,50 din, banane 8 din,kostar\j 9 din, jajčka po 1,20 do 1,40 din in repa po 4 din kilogram. ROJSTVA - Rodila je Metka Ba-jec-Brstovšek iz Partizanske 25 - POGREBI - Umrla je Cilka Lukšič v 64. letu starosti, upokojenka iz Dolei\jskih Toplic 150. - lina go^a je povabua sosedo, naj z njo prične izdelovati gimiijasto „obutev" za kor^je, ker ti z „boso" podkvijo po novem odloku o novomeškem prometu odslej ne bodo smeli več na novomeške ulice ... . novembre 1972 Straii uredil: IVili; 20KAI4 DOLENJSKI UST PREDLOG PREDSEDSTVA ZMS KOČEVJE: Mladina na partijske sestanke »Samoupravljavci« zelo spoštujejo višje organe • štene ljudi, ki zagovarjajo našo - Na vodilno mesta le po-politiko Tudi mladino bi vabili na sestanke osnovnih organizacij ZK, predvsem na tiste, ko govorijo o pismu predsednika Tita in o tezah za 3. konferenco ZKJ, ki bo razpravljala o mladini. Ta predlog bo Eosredovalo predsedstvo občinske onference ZM Kočevje komiteju ZK. Tako so sklenili mladinci na nedavni seji predsedstva ZM. Predlog so osvojili, čeprav so nekateri izrazili bojazen, da bo naletel na odpor v tistih delovnih organizacijah, kjer so člani ZK skor^ i^ljučno vodilni. O samoupravljanju na gimnaziji je bilo spet izrečenih nekaj kritičnih besed. Mladinci so povedali, da včasih profesorji sami ugotavljajo, da to ali ono ni prav in da bi bilo treba nekatere zadeve s{)remeniti, vendar ničesar ne ukrenejo, da bi kritizirano stvar spremenili. Pogosto ugo-tove „to je pač določeno od vigih organov". Tako mišljenje pa ni samoupravno. Nadalje so opozorili, da sta med profesorji na gimnaziji le dva komunista. Vendar so hkrati menili, da ni Na kratko o seji Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje, ki je bila 10. novembra, so rorejeU odlok o ^remembi občinskega proračuna za letos, delno so zvečali sredstva za vzgpjo in izobraževanje za letos, sprejeli sklep o ukinitvi podružničnih šol na Polomu in Vimolju in ustanovili solidarnostni stanovanjski sklad. Razen te^ so sklepali o prispevku k strolkom zdravstvenega zavarovanja za socialno ogrožene kmete-zavarovance za letos in prejeli sporazum o kritju primanjkljaja skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov za lani Na seji je bila dana še informacga o železniški progi Grosuplje - Kočevje. Več bomo o seji še poročali. toliko pomemt»ia izkaznica ZK, ampak delo posameznega profesorja; se pravi, če poučuje v naprednem duhu. Velika n^^aka bi bib, če bi pustili, da bi se včlanili v ZK t^i, ki bi to storili le zato, da bi „previharili vihaije“. Vendar pa bi povsod vodilna delovna mesta le morali zasedati ljudje, ki zagovarjajo našo politiko, so opozorili mladinci. Ne bi pa smeli biti več na odgovornih položajih ljudje, ki so obogateli na nepošten način, ki so bili zaradi nepoštenosti izključeni iz ZK in pod. Mladi so namreč opozorili, da so taki primeri tudi v kočevski občini. Med razpravo o pismu in tezah za 3. konferenco ZKJ so se zavzeli še Štipendiranje Rel(li so: MILOS HUMEK, profesor in predsednik 10 temeljne kulturne skupnosti: Kultura je na tako redko naseljenem območju, kot je Kočevska, precej dražja kot v drugih občinah. Našo občino uvrščajo po narodnem dohodku na prebivalca med razvite, v resnici pa.smo prav na kulturnem področju najbolj nerazvita občina. To potrjuje tudi študija, ki jo pripravlja Ekonomski institut iz Ljubljane. STANE JARM, akademski kipar; Podeljujemo razne nagrade. Uvesti bi morali že nanado za najbolj uslužne prodajalce in gostince. Menim, da bi jo na primer zaslužil mesar Silvo v mesnici v novem bloku v Kidričevi ulici. IVICA VARGA, varilec pri ITAS, komunist: Ni prav, da se podraiži^ejo zelo hitro predmeti, ki so življenjsko pomembni za delovnega človeka. Ce že podražitve morajo biti, naj se hitreje podražujejo luksuzni predmeti. Zase ali za druge? Mladino seveda najbolj zanima, po kakšnih merilih bodo v posamezni občini podeljevali štipendije. Na razširjeni seji predsedstva ZM Kočevje je bilo mladim pojasnjeno, da se pripravlja nov družbeni dogovor o štipendiranju, katerega značilnost je, da bo štipendija odvisna od socialnega položaja prosilca in njegove nadarjenosti. Predstavnik delavske mladine je takoj poudaril, da bodo podjetja gotovo nasprotovala takemu načinu zbiranja in razdeljevanja denaija za štipendije in da se bodo otepala podpisati tak družbeni dogovor. Vzrok je ta, da zdaj podjetja štipendirajo otroke svojih članov kolektiva za vse poklice se pravi, ne glede na to, če jih bo njihovo podjetje potrebovalo in ne glede na nadarjenost. Predstavnik kmečke mladine pa je spet upravičeno opozoril, da je t^ odnos štipen--dirarua krivičen do kmečke mladine. Kdo bo namreč potem njo štipendiral? Sicer pa je družba dala posameznemu podjetju sredstva, da je z njimi ^spoda-rilo in bogatelo, zato je prav, da podjetje prisluhne potrebam družbe, ne le svojun. ftav kmetje so po vojni veliko prispevali za obnovo domovine in gospodarstva. Zato bi morda podjetje lahko za svoje potrebe obdržalo del denarja, del pa bi ga moralo združevati pri občinskem skladu za štipendiranje. Vendar moramo ob zaljučku opozoriti, da si tak način štipendiranja lahko privoščijo razvite občine in občme, ki imajo dovolj strokovnjakov. Le take si lahko privoščijo štipendiranje za druge občine. Ostale občine pa bi morale najprej na osnovi načrta razvoja gospodarstva in družbenih služb občine izdelati načrt potreb po kadrih in nato štipendirati predvsem take kadre, ki jih v občini potrebujejo ali jih bodo potrebovali v bodočih letih. J. PRIMC DROBNE IZ KOČEVJA TEČAJI - Avto-moto društvo Kočevje organizira nadaljevalne tečaje za pripravo voznikov za vozniške izpite. Tečaji so v mali dvorani doma telesne kulture. Pričeli so se 14. novembra in bodo trajali do sredine decembra. JAMARSKO DRUŠTVO iz Kočevja jeizdalo lične značke. Izdelane so v belo-črno-srebrni barvi. Na belem polju ^e črn obris ozemlja občine Kočevje. V črnem poftu je srebrna človeška ribica - protheus. Bela barva predstavlja svetlobo dneva, črna temo podzemeljskih globin, jam in brezen in končno človeška ribica kot najbolj t^ični predstavnik podzemeljskega življenja. Društvo je dalo značke v prodajo, da bodo tako nabrali nekaj denarja za nakup jamarske opreme. Ker je ta akcija delovnega jamarskega društva koristna posebno za mladino, značke priporočamo. Cena znački jc 10 din. RAZMETAVANJE SMRECJA in ozimozaščitnega materiala iz zaščitenih vrtnic je skrajno nepremišljeno in nekulturno dejanje. To počenjajo otroci. Samo razmetavanje se da še popraviti in vrtnice spet pokriti, brezobzirno pa je skakanje po smrečju, ker se pod njim lomijo položena stebla vrtnic. Tako se dela škoda po naših zefcnicah in parkih! Zaijiimivo je, da nihče mimoidočih ne opozori otrok. Zakaj moramo v Kočevju vse uničiti, kur se nasadi za olepšavo mesta? Starši in šole, opozorite na to otroke! VOŽNJA S KOLESI po pokopališču ni običajna. Bilo b| prav, da bi jo prepovedali tudi v Kočevju zaradi obzirnosti do mrtvih, pa tudi sKer to ni kultivno. Ce že gremo obiskat grobove pokojnih svojcev ali prijateljev, naj nam ne bo odveč tistih nekaj korakov od vhodnih vrat do grobov. PODRAŽITVE RAZNIH REVIJ in časopisov ^ravljajo naročnike v pravo zagato. Vsega ne zmorejo več, zato se.težko odločajo, kaj naj bi obdržali in kaj odpovedali. Najlaže se odločno tisti, ki se sploh ne zanimajo za časopisje, teže pa je tistim, ki so jim časopisi vsakdanja potreba. ZADNJE DNI je kočevska tržnka slabše založena, so celo dnevi, ko ni na njej nobenega prodajalca. Gospodinje sc pritožujejo tudi, da ni mesa. Izbira je zelo slaba, včasih pa mesa sploh ni. Tako so koline prav dobrodošle. - Ker nam v Koprivniku manjka učitelj za višje razrede osnovne šole, predlagam, da vozimo 37 otrok v Kočevje. — Jaz pa, da vozimo enega učitelja iz Kočevja v Koprivnik. za pametno in pravično štipendijsko politiko, zahtevali več sredstev za družbeno ^dnjo stanovanj, predla- fili so pripravništvo za sprejem v K, se pogovorili še o bodočem delu mladincev-komunistov ter organizacij in organov ZM v občini. J. PRIMC O kmetijstvu O razvoju kmetijstva v občini v luči sklepov ZK in SZDL so razprav-gali na skupni seji komiteja ZK in izvršnega odbora SZDL občine Kočevje, 8. novembra. Razprava o odgovornosti poslanca Franca Korelca, ki se je vzdržal glasovanja v primeru Vujčič, je bila odložena, ker se Franc Korelc zaradi bolezni ni udeležil seje. Več bomo o seji še poročali. Dirkačem stopiti na prste! Na novi cesti iz mesta proti kegljišču v Gaju, ki je speljana kar preko dvorišča med četrtim in petim blokom v Podgorski ulici v Kočevju, so končno le postavili prometna znaka - „Otroci na cesti“, vendar jih večina voznikov motornih vozil ne upošteva. Milica bi morala tem dirkačem, ki z dwjanjem ogrožajo živge-nja stanovalcev, predvsem pa otrok, krepko stopiti na prste. F. B. Delavci naj povedo, kako porabiti denar, ki so ga oni ustvarili Ponekod ZK v »ilegali«, drugod v prviii vrstah boja za socializem - V ko^: delovnili ljudi in občine odpraviti nejasnosti - Ali v STAN6RADU potrebujejo člonov Zveze komunistov? v razpravi na zadnji seji občinske konference ZK Ribnica so se križala mnerya, kar pa je pripeljalo le do razčiščevanja, zaradi cesar bo delo ZK v občini lahko uspešnejše. So komunisti te ^ one osnovne organizacije „partija v ilegali" ali ne, je bilo eno od takih vprašanj. Takoj so se razbistrila mnenja, daje na primer delo komunistov v največjem ribniškem podjetju INLES malo čutiti; hkrati pa organizacija ZK v osnovni šoli Ribnica ni bila nikoli „v ilegali** in je njeno delo še kako čutiti pri oblikovanju učnih ^ finančnih programov. Marsikje pa so primeri, da so nekateri ljudje, ki bi gotovo morali delati za socialistične cilje, še vedno politično neobarvani in da žele taki tudi ostati. Taki ljudje ne bi smeli biti na odgovornih položajih! Naslednja dilema je bila, če naj bodo v občinski konferenci ZK delavci v veliki manjšini ali naj bi vanjo izvolili več delavcev in manj ljudi z visokimi osebnimi dohodki. Tu je bilo i^otovljeno, da ne sme biti znotraj ZK delitev na MI in Vi oziroma na delavce in inteligenco. Preprečiti je treba slabo go^o-darjenje z družbenim premoženjem in njegovo zlorabo ter neupravičeno bogatenje. Pri tem niso pozabili Skupščina Skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana in Skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev Ljubljana sta ob razpisu referenduma o združitvi obeh skupnosti zaradi izenačenja pravic iz zdravstvenega varstva kmetov z delavci naslovili na vse zava-'rovance RAZGLAS za enako zdravstveno varstvo delavcev in kmef »v v združeni skupnosti zdravstvenega zavarovanja Ljubljan; Iz tega raznaša povzemamo: Razlike v zdravstvenem varstvu delavcev in kmet t sodijo k ostankom tistih družbenih neenakosti, ki jih je treba odp^uviti ter uskladiti s sedanjo stopnjo materialne rasti ii} družbenih odnosov. Utrditi moramo soci^no varnost in okrepiti ekonomske zmogljivosti kmetov, da se zmanjšajo in sploh odpravijo socialne razlike med kmečkim in nekmečkim prebivalstvom, ki spričo naglega upadanja števila kmetov in ostarevanja tega prebhralstva ter socialnega preslo-jevanja slabijo in že hromijo zasebno kmetijstvo. B Na območju naše regije pridejo štirje kmetje zavarovanci na 100 delavcev zavarovancev. V zadnjih desetih letih se je poprečno število zavarovanih kmetov zmanjšalo za 40 odstotkov. To kaže na močno upadanje kmečkega prebivalstva, medtem ko se nenehno povečuje število delavcev zavarovancev. Izenačenje pravic iz zdravstvenega varstva naj prispeva svoj delež za ustavitev tega p»cesa. Pravice do zdravstvenega varstva zavarovancev kmetov, ki so si jih zagotovili sami v svoji skupnosti, so v primeijavi z delavskimi manjše. Do določenega zdravljenja imajo kmetje pravico zgolj, če ga plačajo sami v celoti ali pa v dobršni meri. Te omejitve so marsikdaj poglavitni razlog, da šele skrajna nuja privede kmeta k zdravniku, ko je zdravljenje daljše in dražje, če ne že prepozno. Z izenačenjem pravic do zdravstvenega varstva pridobijo kmečki zavarovanci ob pogojih kot za delavce zlasti: — pravico do podaljšanega oziroma nadomestnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih; — pravico do zobne nege in protetike ob predpisanem prispevku; — pravico do ortopedskih pripomočkov in prevozov z reševdnimi vozili ob zadevni participaciji ter do povračil potnih stroškov; — znižanje prispevka k stroškom za specialistično ambulantno zdravljenje ter za pregled in zdravljenje ria bolnikovem domu, kot tudi kritje dela stroškov za neobvezna cepljenja; — odpravo prispevka k stroškom za prvih 30 dni zdravljenja v bolnišnici. Za zagotovitev enakega zdravstvenega varstva bodo seveda p>o-trebna dodatna sredstva, ki jih bomo zgotovili po načelu solidarnosti in v sorazmerju s sedanjimi prispevki za ta namen. Prispevek družbeno-političnih skupnosti naj bi se povečal v sorazmerju s povečanim obsegom zdravstvenega varstva, ki ga pridobijo kmetje in bi znašal 1,63 milijonov dinarjev. Prispevek delavcev bi bil nekoliko večji, ker je zavarovanili mnogo več delavcev kot kmetov. Znašal bi 12 milijonov dinarjev, to pa zaradi velikega števila zavarovancev ne bi zneslo več kot 0,17 odst. od bruto osebnega dohodka oz. povprečno 3,40 din mesečno na zaposlenec. Kmetje bi prispevali slabih 10 odst. k dodatnim stroškom, in sicer 1,5 milijona, kar bi bilo le 12 odst. več, kot prispevajo sedaj, ali pa 9,68 dinarjev mesečno na kmečko gospodarstvo. Potrebna dodatna sredstva zavarovancev delavcev se ne bi stekala iz čistih osebnih dohodkov, ker je osnova za obračunavanje kosmati osebni dohodek, kakor za sleherne prispevke iz delovnega razmeija. Tokrat ne gre za obliko samoprispevka. Zato tudi pri upokojencih :kom za zc dodatna obremenitev s zdravstveno zavarovanje ne bo pnspc imela nobenega vpliva na visino izplačanih pokojnin in drugih d^atev iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja. Zaradi tega bomo vsi zavarovanci, kmetje 19. novembra, delavci, upokojenci in osebe s samostojnimi poklici pa 20. novembra 1972, glasovali za združitev skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in skupnosti zdravstvenega zavarovanja kmetov Ljubljana zaradi izenačenja pravic iz zdravstvenega varstva. ZA na referendumu bo pomenil našo solidarnost v skupnih prizadevanjih za boljšo prihodnost sedanjih in bodočih delovnih generacij delavcev in kmetov. SKUPŠČINA SKUPNOSTI ZDRAVSTVt;NEGA ZAVAROVANJA KMETOV * UUBLJANA SKUPŠČINA u u ULJ AIN A SKUPNOST 1 /:DRA VSTVENEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV UUBLJANA KOČEVSKE N0U6E H|ii| RESET0 opozoriti, da je potreben večji samoupravni nadzor tudi nad upravljanjem z denarjem izven goq>odarstva, se pravi z denarjem v raznih* občinskih skladih in v bankah. Ves denar je bil namreč ustvarjen v proizvodnji, v gospodarstvu, zato morajo imeti tudi delovni Ijudje-samo-upravljavci pravico odločati o porabi tega denarja. Ce so bili delovni ljudje „zreli“, da so denar ustvarili, so tudi dovolj zreli, da ga bodo znali kar najbolj pametno porabiti. Posebno so poud£urili, da je treba zaostriti vprašanje odgovornosti znotraj ZK. Določiti je treba, kdo je za kaj odgovoren, in ga klicati na odgovor, če naloge ne bo opravil. Med razpravo o ustanavljanju TOZD so ugotovili, da to delo ne poteka preveč uspešno. Izjema je novo podjetje ITPP. Zahtevali so, naj občinski komite ZK Kočevje pokliče na odgovor vodstvo ZKGP Ko- čevje, ki ima obrate škem območju, ker J>»bler počasi ustanavljanje TO^, ■up Na vprašanje kakšni so odnosi mi olwaU, je Ciril Grij opravljajo TOZD in Vinka .Hibi pn ITPP' pripravljajo sporazum o TOZD in dan ^ »ce proU, če bo pnSel razprave ČutUo, da j® ,Pyi5ko K? devi, o kateri je vprašal V < rovec, še marsikaj treba v dobro delovnih lju Ju ne razčistiti. . ^ m Ugotovili so tudi, ^ trebno z^edovati L jetjih izven občine, ne ljudi za politično trebo že čutijo v ST Ogradu pa nW vodig' tijo potrebe, da bi bili cm Pred vrati velilcili obletnj^ Prihodnje leto 30 let zmage v Jelenovent Grčaricah - Večja skrb za spomenike Pred kratkim so se zbrali v Ribnici predsedniki krajevnih organizacij Zveze borcev. Uvodoma so se pogovorili o skrbi za vzdrževanje parti zanskih grobov, spomenikov in obeležij. Za boljše delo v bodoče so ustanovili občinsko komisijo, ki bi skrbela za vzdrževanje spomenikov. Pri krajevnih organizacijah ZB pa bodo ustanovili komisije, ki bodo pregledale vse spomenike in obeležja NOB, ugotovile, kakšna so, in dale Nojnižjl in najviljl Podatki o izplačilu osebnih dohodkov v delovnih organizacijah nam*za letos povedo, dav nobenem podjetju ne izplačujejo pod 800 din na mesec. V dvanajstih delovnih organizacijah ozirona obratih so znašali najmanjši osebni dohodki 800 do 1078 din, največji pa 2400 do 5026 din na mesec. Najmanjši regresi za letni dopust so znašali 400 din, v sedmih delovnih organizacijah pa so izplačali regres v višini 600 dia Regres za prehrano zaposlenim, in sicer v višini 50 din, nudi le šest od dvanajstih delovnih organizacij. To je vsekakor nezadovoljivo, ker dajejo samoupravni sporazumi možnost za regresiranje toplih obrokov hrane v vseh podjetjih. SLABA CESTA Cesta od Sodražice do LosKega potoka, se pravi do asfalta pred vasjo Hribi se je spremenila v „cesto tisočerih lukenj**. Ubogi so avtomobili in šoferji, ki morajo uživati ^ke „blagodati** dvajsetega stoletja! Ce že ni denarja za posodobljanje te ceste, bi moral „rednik** te ceste. Cestno podjetje Novo mesto, poskrbeti vsaj za njeno zadovoljivo in redno vzdrževanje. Ali morajo biti ljudje iz oddaljenih krajev res obsojeni, da se bodo vedno vozili po slabih cestah? I^izadeti ljudje iz Loškega potoka se upravičeno sprašujejo, koliko časa Im to še trajalo. oziroio*’ tudiP® predloge za obnovo vanje. Aredsedniki so se o letnih konferencan . Zveze borcev, ki bodo p ^fj januagu. Na njih se 2 o vlogi in deloval* nrgsflj^ družbenopolitičnih krajevnih skupnostih, ® jj, jkf nega ljudskega . zadevah sedanjega obo? ^ jedfli Organizacije ZB čele s. pripravami nice nekaterih ‘iO^ godkov, tako na zmage partizanov nad zj lenovem žlebu, 30^® nad plavogardisti v nekatere druge obletnice- Rekli so: FRANCE GRIVEC. pj^; občinske konference , bomo ribniški grad, ” kulturni spomenik, sp beznico, potem se n kulturni svet smejal. yQ| DR. BOŽIDAR .^ij, zdravnik: Zavod za ^ varovanje v K-rduj«, j območje Gorenjske, jjp.y potne stroške ^ holikom, ki morajo p Kranju »renjske e zdfav noUKom, KI morajo . teden na skupini® Naš zavod pa Potni stroški so za 5 hi cejšnje breme, saJ j” nekateri na tako zoi . tri do šest mesecev. , LOJZE CESARES činske konference ^ jflft Včasih gre za jplohC cije, o katerih delavcev J seznanjeni. Kako u. lavci odločajo, ostvu... jo* tehnokraciji nike**, načrtni spodarstva pod nirjev in tehnikov) j! 5'*^' S I \ \ \ V LT, IWUUKU uu lU 90 iraJalU. i ^ RIBNIŠKI ZOBOTREB^iil C NOVI BOLJSI - Komunalni zavod za zaposlovalne delavcev Novo mesto in občinski svet Zveze sindikatov Ribnica sta pred kratkim organizirala v Ribnici razgovor o osnutku zakona o zaposlovanju in socialni varnosti v primeru brezposelnosti. Novi zakon prinaša precej novosti s področja zaposlovanja, pravic med nezaposlenostjo, denarnih nadomestil itd. Udeleženci razprave so dali nekaj pripomb k osnutku. Ugotovili pa so, da je novi osnutek zakona precej boljši od dosedanjega. NADAUEVATl ASFALTIRANJE — Ob letošnjem kr^evnem prazniku so dobili v središču Loškega potoka nekaj sto metrov asfaltirane ceste. Prav bi bilo, da bi prihodnje leto nadaljevali s posodabljanjem ceste Loški potok-Sodražica. Ker celotne ceste verjetno ne bo mogoče posodobiti hkrati, naj bi jo posodabljali po odsekih. Predlagamo, da bi drugo leto asfaltirali del cestc od Hriba do križpotja, ko se odcepi občinska cesta proti Malemu Lop. Odsek je dolg okoli 2 km. Tako bi zelo ustregli večjemu števflu delavcev iz te vasi, ki hodijo vsak dan na delo v Travnik oziroma na Hrib. NOVE ORGANIZACIJE -Osnovne organizacije ZK so pred kratkifnustanovUi'^^VM na postaji milice* ^ GRAD, ki se v z^ otepa z vrsto jo organizacije ne o - Občinske ceste ^ so vozili po i\jih - no^Vig celo težki tovomja|^ jj * H vse preradi vzdrfeva' ^ da so nanje vozJ»^.. Jo jarkov pa niso * ^ odtekala, mokre ce* je kvarile. hitro propadajo, p* ^ ^ . "-»-‘O jarkov pa niso čis^Hj občan vpra8uj0 s,«' - Zakaj ^ GRADU nočejo v ftjnia - Saj tudi hudJC 20 DOLENJSKI LIST Stran uredil: J02E PRIMC ČRNOMALJSKI ODBORNIKI O ŠOLSTVU em suhih let je le mimo Šolstvo kaže zadnja leta velik napredek, pomanjkljivosti pa c mi '^^^^^ovoljiva idejnost pouka, premalo stanovanj za učitelje in pro-^ storska stiska v več šolah ^^®seljivo je, da so pre-n» L y^» značilne za pre-oliio obravnavali šol- fctiko. Ko je čmo-I9. novembra raz-jiJ^Soji, izobraževanju in fcf. sede o osebnih do-•«n^ju nad slabim mate-Nasprotno, JU vzgoje m izobraževa-‘nsn,^ 5 letih dosežen Kaže se v dobro ^^odatnem pouku za ia „ ’ ^ uvedbi celodnevne-trok v šolah, v uvedbi »'"Jani šolah, pri dejavnosti, b® ii^n, ^“prosvetnih kadrov in ihCStfa t? . šole. Posle-U, j®, da je bil v pre-v °?®žen 94-odstoten ^ rekord v zgodo- D‘^^7?^®gaJolstva_ IŠtevilni govor-* finančnih težav ^Iznebili. Pomanjka- nje denarja je čutiti le za investicije, ki bi bile sicer nujno potrebne, ker nastaja v šolah huda prostorska stiska zavoljo prešolanja otrok iz podružničnih šol. Razen tega ni denarja za gradnjo učiteljskih stanovanj, kar pa je eden glavnih vzrokov, da je več kot 50 odstotkov učnih ur na višji stopnji nestrokovno zasedenih. Na večini šol je bogato razvita svobodna dejavnost, saj v občini deluje 40 krožkov s 1886 učenci. Ce upoštevamo, da se 857 otrok vozi v šolo, je udeležba v krožkih toliko lepša. Ne smemo pa pozabiti tudi na delež vsakega posameznika med prosvetnimi delavci, posebno izrazito prizadevnih, saj se njihovo delo prav tako kaže v lepem učnem uspehu. KoUkor je bilo na seji bistvenih pripomb glede dela v šolah, so se nanašale v glavnem na idejnost pouka, ki ni zadovoljiva. Doseči bi morali, da bi bila v vseh šolah vzgoja in izobraževanje neločljiv proces. To j? v priporočilu občinske skupščine še posebej poudaqeno. Vsak pred svojim pragom Brez rokavic in ne glede na ^mero so v Črnomlju začeli ostro, toda strpno razčiščevati napake v vseh družbeno-političnih organizacijah Ce uvodoma povemo, da so imeli na izvršnem odboru SZDL kar dva gori SO z veseljem odstopili zemljo za gradnjo Ohr j® *narsikje trasa zajedla dobršen kos v«-’*« eno bilo, da bo cesta končana že za 1. maj, *'^publike otvoritve ne bo. Cesta je na pol dogra-® taka, kot je, nikomur ne koristi. Ker so in so delavci odSi, lastniki nekdanjih parcel niso "^-CFoto: R.Bačer) • Od ^ Veix?^^^*^anih tovarn prejemamo vsak dan najno- v n-- __XI.» 1 ■j^*secu prodajamo obročno odplačilo. ženske, moške in otroške konfekcije, blago v razprodaji po izredno znižanih tudi na 5-mesečno brez- ^feiebsUl'' Črnomelj i.C'^OMALJSKI DROBIR črnomaljske e ^ti>i V-ii osnovne in po- ). Sti I'P^jo pouk v eni ji v faradi tt osnovni šoli 5- ^hi^Soje \i skrčiti pouk ,^0 Hov ^o moralo do- J*), dejavnost L ' "“"k pa sf bo kmalu * !^ai j® ?>■' vpisu iž bo vodil !S ^ornr. ‘*>ko zani- ljudje ples ‘Z Crnom-dni že za- ' kon^. *50 prvi del predvidenega niso verjeli. V SOBOTO, 11. novembra, je Viator z velikimi lepaki vabil na martinovanje v restavracijo Grad. Podobne prireditve se bodo v letošnji jescnsko-zimski sezoni še vrstile. GRADNJA OTROSKKGA vrtca na Čardaku je v glavnem končana. Vrtec za 120 otrok, v katerem bo tudi nekaj mest za dojenčke, bodo odprli pred letošnjim praznikom republike. V SAMOPOSTREŽB! so namestili nov prodajni pult za delikatesno blago in kruh. Stranke so tega vesele, še bolj pa bi bile, če bi imeli tudi kruh vedno naprodaj. MEDTEM KO JE BIL INTERNAT še pred leti večkrat obravnavan, ker ni bil zaseden, postaja stavba letos pretesna. Gimnazija ima več učencev, več oddelkov, v internatu pa je tudi vedno več otrok. Prav zaradi tega bodo morali v stavbi internata odpovedati gostoljubje mestni knjižnici. dni sestanek in Čaje občinski komite celo tri popoldneve zasedal, potem bo že držalo, da so se imeli kaj pogovoriti. Ko so dobile družbenopolitične organizacije nalogo kritično oceniti svoje delo po izidu pisma tovariša Tita in izvršnega biroja, so izrecno poudarili, da gre tokrat predvsem za naštevanje napak, ne pa za ponavljanje tega, kar je bUo dobro narejenega. Prvi je oceno svojega dela naredil izvršni odbor SZDL, ki je bil zelo samokritičen in je o tem kar dvakrat razpravljal. Tudi komite je šel pri oceni dela v globino, medtem ko so hoteli v sindUcatu, v borčevski organizaciji in pri mladini ter v občinski upravi tudi tokrat na hitro opraviti. Ko je o teh ocenah razpravljal še občinski komite, se je prava samokritika začela in tudi osebnih kritik ni manjkalo. Tega smo se že povsem odvadili, a kot se je pokazalo v Črnomlju, je to sila koristno. Komite je naložil posameznim komunistom v vodstvih organizacij konkretne naloge, med njimi predlagal tudi kadrovske spremembe, če gre za očitno jieodgovornost pri dosedanjem delu. Celotna ocena družbenopolitičnega dela bo podana na skupnem sestanku vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij ter na občinskih konferencah SZDL in Zveze komunistov, ki bosta v kratkem. Vikendarji Letos avgusta so na občini naredili spisek stanovanj, ki jih na območju črnomaljske občine uporab-Ijajo'^mači in drugi občani za oddih in rekreacijo. Gre za 110 vikendov, od katerih je skoro tri četrtine skromnih. Kar 72 počitniških hišic ima samo 1 sobo (od teh večina nima vodovoda), z dvema sobama jih je 32, s tremi sobami jih je 5, ena sama ima 5 sob, večjih pa ni. Vsi vikendi skupaj imajo 4064 kv, m stanovanjske površine, 51 jih meri manj kot 30 kv. m. Kolikor bolj se veča površina, toliko manjše je število počitniških hiš. Nad 50 do 80 kv. m je vsega 9 poslopij, več kot 80 kv. m pa meri 6 vikendov. Med počitniškimi hišicami je večina zidanic; novih, predelanih in tudi starih. S tem, ko so zbrah te podatke, nihče ni mislil pritisniti črne pike lastnikom vikendov. Pohvalno je, da se tudi v zaostalih predelih razvija tovrstni turizem, zato ne kaže biti nevoščljiv, če ima kdo na deželi skromno hišico, kjer po napornem delu v mestu uživa mir. Drugače pa je, ako vikend pomeni komfortno stanovanje, zlasti če lastnik morda v mestu zaseda družbeno lastnino kot svoj dom. Da se tudi ugotoviti, kako je posameznik prišel do hišice za oddih, zato ne gre, da bi vse po vrsti gledali po strani. Prišel pa je čas, ko smo vendarle prišli tudi do takšnih spiskov, kar so ponekod občani že zdavnaj predlagali. g Se 70 uuDi Krvodajalstvo je v črnomaljski občini globoko zasidrano in ima korenine šc iz časa NOB, ko so ljudje dajali kri za ranjence. Tudi letos so v republiški akciji junija meseca zbrali 432 prostovoljnih krvodajalcev iz območij Črnomlja, Semiča in Vinice, razen tega je šc 58 občanov darovalo kri na novomeški transfuzijski postaji. Plan odvzema krvi za potrebe novomeške bolnišnice pa še ni izpobijen. Predvideno je, naj bi v vsem letu 1972 oddalo kri 200 ljudi, zato bodo.skušali v zadnjih dveh mesecih obvezo izpolniti. V krvodajalski akcgi, ki bo 21. novembra v novomeški bol-ni.šnici, potrebujeio 7t) prostovoljnih dajalcev krvi, prav toliko pa v decembru. Občinski odbor K K prosi, naj sc /,;i obe :“kciji krvodajalci čimprtj prijavijo! Jesen je čas, ko ima Bela krajina največ obiskov. V Metliki se je letos ob lepem vremenu sezona izletništva močno podaljšala. Avtobusi iz raznih krajev Slovenije pripeljejo največkrat borce. Ustavijo se na trgu, si ogledajo muzej in mesto, potem pa priredijo zaključek v katerem izmed gostišč ali pa v naravi — (Foto: R. Bačer) Molk, ko bi morali spregovoriti Prikimavanje stališčem, v praksi pa ponovna mlačnost - to je primer komunistov iz tovarne BETI - Zaenkrat samo kritika v nekaj dneh se je na območju metliške občine zvrstilo 13 zborov delovnih ljudi v kolektivih, kjer so razen gospodarskih zadev obravnavali še odpoklic podanca Petra Vujčiča. Kljub temu da je imel Vujčič med občani precej privržencev, je večina zdaj spregledala njegovo vlogo, zato so povsod enotno ^asovali za odpoklic, razen v tovarni BETI. V tem kolektivu, kjer je bil Vujčič direktor, zbor ni yspel. V podjetju je okrog 80 komunistov; od teh jih je precej manjkalo, ker so imeli (razen redkih opravičenih) nenadoma neodložljivo delo, še manj pa je bilo takih, ki so se bili na zboru pripravljeni oglasiti in zastopati dogovorjena stališča. Samo dva člana osnovne organizacije ZK sta skušala množico prepričevati, medtem ko ostali komunisti niso rekli niti ,,MU“. Zgodilo se je, da je celo ko- munistka odklonila pisati zapisnik o tem zboru. Za politično polomijo sestanka nosi po mnenju komiteja odgovornost celotna osnovna organizacija Zveze komunistov, zlasti pa njeno vodstvo, kakor tudi komunisti na vodilnih mestih v podjetju. V čudni luči je ostal tudi aktivist, ki ga je občinski driižbeno-politični aktiv zadolžil za ta sestanek, a ga ni bilo. Po neuspelem zboru se je sekretariat osnovne organizacije ZK v BETI takoj sestal s predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij v podjelu. Sklenili so poklicati na odgovor vsakega komunista posebej, ker ni deloval v praksi tako, kot zahteva njegova partijska dolžnost. Drugi korak pa je bil ta, da so 8. novembra na sestanku komunistov iz BETI sprejeli kritiko celotne osnovne organizacije in da so javno grajali tovarišico, ki ni hotela pisati zapisnika na zboru delovnih ljudi. Upati je, da do podobne politične polomije v BETI ne bo več prišlo, ker čas niti najmai\j ni primeren, da bi se še nadalje ŠU slepe miši. Priznanje v BETI Ob otvoritvi mehanografskega centra v metliški tovarni BETI bodo imeli 15. novembra tudi slovesnost, na kateri bodo podelili priznanja in na^de članom kolektiva, ki so 10 oziroma 15 let v podjetju. Kot lani bodo tudi letos 15-letno delo nagradili z 2.500 dinaiji, medtem ko bodo za 10-letni delovni staž v podjetju podelili ure. Na prireditev bodo povabili tudi upokojence kolektiva. Celo nad planom Med metliškimi podjetji, ki letos dobro poslujejo, je tudi obrat tovarne NOVOTEKS. Letos so v tem kolektivu v prvem polletju ustvarili 14.100.000 din celotnega dohodka, kar je 7 odst. več kot v tem času lani. Za enak odstotek so se povečali stroški, dohodek tega obrata pa je ob polle^u znašal 4,660.000 din in je za 5 odst. nad predvidevanji. Osebni dohodki so šli letos navzgor, kar je občutil vsak posameznik. Povprečni zaslužek je ob koncu junija lani znašal 1.140 din, letos v tem času pa 1.544 dinarjev. Kam samoprispevek? Na skladu sredstev krajevnega samoprispevka metliške občine bi se moralo v letošnjem letu zbrati 1.800.000 dinarjev. Od tega je 1,065.547 din ostalo od lani, 734.453 din pa naj bi bilo letošnjih dohodkov. Denar kar redno priteka, saj so do konca avgusta imeli že 1,554.917 din dohodkov, porabili pa so 879.606 dinaijev. Kam je šel občanov dinar? Malo manj kot 150.000 din so plačah raznim podjetjem za dobavo opreme za otroške Jasli; dobrih 28.000 din je šlo za načrte vodovoda za Hrast — Ravna-cc - Dole - Drage, 700 din je znašal prispevek za popravilo vaške hiše v Slamni vasi; 50.()00 din so morali dati kot iK)log za gradnjo vodovoda Curile-Rosalnice; preostanek, okrog 650.000 din, pa je namenjen za modernizacijo ceste Methka-Drašiči. nihCe ne vidi? o razntli neuradnih smetiščih okrog mesta jo bil že večkrat govor na javnih sestankih, a kot da sc kritika nikogar ne tiče. Medteni ko so smrad na enem takih smetišč zraven tovarne BETI le odstranili, pa je za Rokom /ineraj dovolj velik kup odpadkov, papirjev in druge navlake Vse lo leži lik ciaviic ceste, ki vodi mimo pokopališč;«. \ Spet paleta uspehov Za letošnji 26. november, praznik metliške občine, bo vrsta komunalnih In gospodarskih otvoritev ter kulturnih in športnih srečanj Medtem ko so se športna tekmovanja v delavskih igrah začela že 1. oktobra in so jih končali včeraj, pa se druge prireditve v čast občinskemu prazniku začno v soboto. Tako bodo 18. NOVEMBRA odprli prenovljene prostore Kmetijske zadruge'', razen tega pa kar dve asfaltirani cesti: Metli-ka-Rosalnice in Metlika-Vino-mer. V nedeljo, 19. NOVEM BRA dopoldne, bodo v Domu Partizana svečano podelili priznanja požrtvovalnim večkratnim krvodajalcem; 24. NOVEMBRA popoldne pa bodo priznanja dobili najboljši športniki in ekipe. Gospodarske otvoritve bodo na vrsti v soboto, 25. NOVEMBRA. Najprej bodo ob 9. uri odprli novo avtomatično telefonsko centralo in nove poštne prostore; ob 10. uri bo v BETI slavnostna otvoritev elektronskega računskega centra, ob 11.30 pa bodo odprli nove proizvodne prostore tovarne KOMET v Rosalnicah. Ta dan bo zvečer ob 19. uri še vokalni koncert Akademskega pevskega zbora „Tone Tomšič iz Ljubljane. V nedeljo, 26. NOVENBRA, bo osrednja prireditev za letošnji praznik, in sicer veliko zborovanje na Suhorju, kjer bodo počastili 30-letnico uničenja sovražnikove postojanke. Slavnostni govornik bo eden najvidnejših predstavnikov družbenopolitičnega življenja, na zborovanje pa bodo vozili posebni avtobusi tudi iz več krajev črnomaljske občine. Za dan republike bo zjutraj meščane zbudila budnica mestne godbe, dopoldne pa bodo imeh še promenadni koncert Na Dragah. Z gledališko predstavo „Dama iz Maxima“, ki bo 7. decembra, bodo prireditve ob letošnjem prazniku končane. SPREHOD PO METLIKI KOŠARKARJI BETI so že začeli trenirati, ker se pripravljajo na tekmovanje v I. b slovenski ligi. Razen že znane ekipe vadijo tudi mladinci, učenci osnovne šole. Vodi jih Željko Vergot. DRUGO ŠTEVILKO svojega glasila „Osmošolec” so pred kratkim izdali učenci osmih razredov osnovne šole. List je pester, zabaven in poučen. Razmnožili so ga v nakladi nekaj nad 100 izvodov. NA PRVI SPRETNOSTNI vožnji pred BETI je v skupini do 750 ccm zmagal Božo Kopinič, v kategoriji večjih vozil pa Jože Mihelčič. Organizacija je. bila dobra in zanimanje veliko. TE DNI bodo imele sestanke komisije, ki delujejo pri občinski mladinski konferenci. Pogovorili se metliški tednik bodo d delu v prihodnosti. MESTNA KNJIŽNICA je še vedno zaprta. Nihče se ne zgane, da bi začeli obnavljati prazne prostore v gradu, ki so določeni za poslovanje knjižnrce, PREDSTAVNIKI TEMEUNE izobraževalne skupnosti se bodo te dni pogovarjali s Črnomaljci o sofinanciranju Belokranjskega muzeja. Upamo, da bodo našli skupen jezik. VEZILO, GLASILO tovarne BETI, bodo odslej pošiljali tudi poslovnim prijateljem, Belokranjskemu muzeju. Studijski knjižnici v Novem mestu, upokojencem tovarne BETI, republiškemu smdikalnemu svetu, družbeno-političnim organizacijam v mestu itd. Za novega odgovornega urednika VEZILA je bil izvoljen Toni Gašperič. ] 21 16. novembra 1972 Stran uredila: RIJI BflCEB DOLENJSKI USI S SEJE OBČINSKE KONFERENCE IK V KRŠKEM Mladi opozarjajo, zakaj ddo šejj Pomoč organizacijam ZMS zaostaja za možnostmi. Iti jili ima liii|)y, - Pismo predsednika ZKJ odpira novo poglavje v deiu Icomunis;— Krški komunisti so v četrtek popoldne zbrani na tre^i »ji občinice konference razpravljali o te^ za tretjo ter obravnavali naloge oiganizacq, ki jim jih nalaga pismo pred^-nika ZKJ. Uvodni referat pred razpravo je imel predsednik občm-*e konference ZMS Rajko Derstven§ek. PoudarU je,daje mladma sestavni del naše družbe in da so zato njeni problemi Igrati splošni družbeni problemi, zato moramo mlade u^osabljati za pravilno razumevanje družbenfli tokov. Za jeseiuko pospravKanje pridelkov s polja je suho novembrsko vreme kot nal^. Kme^ ^bijejo v» dneve zunq. Ponekod še pobinyo koruznico, drugod kopljejo v vinogradih ah pa grabijo steljo, da jih ^ ne bi prej presenetil sneg. Na sliki: pobiranje zelja v Krški vasi - (Foto: Jožica Teppey) S SEJE OBČINSKE KONFERENCE ZMS V BREŽICAH MlaiJi ne bomo capljali ža razvojem s svojo revolucionarnostjo so sklenili reševati druZbena nasprotja - Pismo predsedniko ZKJ ni Slo mimo njih, usmerjalo jih bo pri delu Mladi naj soodločajo tako, da bodo v vseh okoljih laJiko povedali svoje mnenje, ki naj ga, če je res-I nično ustvaijalno, družba tudi upo-I števa. Z uresničevanjem ustavnih dopolnil bodo možnćsti za uVeljav-j Ijanje mladih večje. Družbeno-poli-tična aktivnost mladince organizacije fepa največ zaradi premajhne materialne pomoči, zato naj bi bila k-ta taka, kot je sploSna politična podpora, saj je ideologgo mogoče razvrati le s konkretno ^tivnostio. V primerjavi z današnjo življeiy»o [ravnjo ie materialna osnova za delo FOLKLORNA REVIJA Na Senovem pr^ravljajo v počastitev dneva repuMike gostovanje 1 folklornih skupin. To bo osrednja frireditev za 29. november v občini, oslej bodo nada^evali s tako »lakso, da ob raznih priložnostih ne jodo proslave le v občinskem sre^ dišču. Vnaprej bodo določili, kdq bodo slovesnosti pripravili v Kostanjevici, kdaj v Brestanici, Leskovcu m drugod. Tako bodo prišli na vrsto vsi večji kraji. Duh revohicionamosti in kritičnosti je prevzel sobotno konferenco Zveze mladine v Brežicah. Priprave na tretjo konferenco ZKJ, ki bo razpravljala o vlogi mladih, so že nekaj tednov zaposlovale mladinska vodstva, ki so takoj navezala stike z organizacijo Zveze komunistov. Del ^tivov ZMS je že pred sobotnim srečai^m uskladil delo z zahtevo po ustvaijahiem sodelovanju mladine v samoupravnem odločanju. kretaija Jesenka je jasno izzvenela . priprav^enost po u^osabljanju za naloge, ki jih obravnavajo teze za 3. konferenco Zveze komunistov Jugoslavije. Mladi so poudarili, da si ne delajo uWar in da se bodo usposabljali za družbeno delo bolj kot doslej. Mžidi rod dobro čuti družbena na^rotja, nanje pa reagira bolj ostro Krvodajalci Rdeči križ Slovenije prosi vse krvod^alce v Brežicah in okolici, da se oglasgo na občin^em odl^ru Rdečega križa in mu ^oroč^o, kateri dan želijo priti na odvzem krvi. Po progr^u rednih krvodajalskih akcg bodo na brežiškem področju jemali • kri 27. in 28, novembra. in jih včasih tudi poenostavlja. S svojo revolucionarnostjo lahko bistveno prideva k ustvarjanju bo^-ših družoemh odnosov, Ta revolucionarnost pa se seveda loči od tiste v prejšnjih desetletjih, ko w bile razmere drugačne in ko se je samouprava šele začela razvijati Na konferenci so poudarili, da mora izobraževanje prodreti tudi na vas, pa ne samo stroKOvno, in da želijo tu večjo pomoč delavske univerze. Kar zadeva sprejemanje v Zvezo komunistov, imajo mladi svoje poglede. Niso za to, da bi le vsakih nekaj let začeli tako pomlajevalno akcgo, želijo, da se to dogaja stalno ob sodelovanju mladinskih organi-zacg. Te so zadnja leta zanemarjale to plat, zato so sklenili, da bodo drugače naravnali svoja priz^e^ vanja. Odločneje bodo sodelovali pri odprav^anju kadrovskih težav, kjer doslej niso imeli dovolj besede, pa tudi ne dovolj družbeno-poBtičnega' znanja. Cerklje na|boljše, za njimi Dobova Pet ek^ občindc^a Združernal rezervnih vojaških starešin v Brezici je v nedelo tekmovalo v orien-tacnskem pohodu, stresanju z malo-alibi ‘ jBo^ je, odkar smo kme^ do-Wli več pravk pri zdravniku,** Bgotan^a Alojz Škrbina z Dmo-lega na KHkem polju. 2eno in ftim je imel v bohii^ci, preden m y novomeSu regigi ^sov^ ■I zdmžltev delavskega in kmečkega Alada, zato ve, 1^ ■ pravi plačevati tako zdiai^-ije. ,«Zdiy nimam več tdl sklbl, •a tudi v biežiflu občini jfli ne (odo imeli, če se bo glasovanje A>bio iztekk)/* je dejal. UKOVNI AMATERJI RAZSTAVUAJO V domu Jugoslovanske armade v Brežicah so 10. novembra odprli klubsko razstavo slikaiji amaterji iz brežiŠce občine. Na otvoritvi je sodeloval pevski zbor prosvetnega društva iz CerkeM. Tako ie v dogodek ob otvoritvi strnil fikovno in gevsko amatersko udejstvovanje, .azstava bo odprta do 20. novembra. Svoja dela prikazujmo Lenart Polšak, Josip Tavčar, Branko Frankovič, Marjan Cvejanov, Marija Lupšina, Bojan Horvatič, Ivar Jankovič in Josip Stauber. NOV VODOVOD Zdravo pitno vodo je pred nedavnim dobilo spet 20 gospodinjstev v krški občini Sreča se je nasmehnila I vaščanom iz Ceste pri Krškem. Za ! vodovod so prispevali 49 tisoč dinarjev, vrednost prostovoljnega dela pa cenqo na 42 tisočakov. K temu ^ primaknila občinska skupščina 16 tisoč dinarjev. SPROTI s PODATKI Nič skrivnosti IV ptsiovanju. kolektiva Delavca ne bodo mogli več nikjer odpraviti z besedami, če bo želel zvedeti kaj več o poslovaiyu. Pravico ima do pismenka odgovora, do razgrnitve vseh podatkov o osebnih prejemkih v podjetju, pa tudi o stroških. Končno bo tudi zvedel, kdo vse je' bil deležen stanovanjskega posojila, kdo v podjelu uporablja družbeno premoženje, (avtomobil, delovno orodje, stroje, delavnice) in kdo mu je dovolil take prednosti. Prav je, da zvedo, kdo odpl^&je stanovai\jdco posojUo, za kakSno dobo so mu ga odobrili in kig si je sezidal z i\jim; hišo, vikend £li kaj drug^a. Za tiste, ki so dobili posojilo na pošten način, ne bo vznemir- mladih tako nesorazmerna, da se zdi,, kot da zanjo sploh ni zanimanja. Po razgovoru o tezah za 3. konferenco ZKJ so krški komunisti sklenili, da bodo po natančni analizi razmer v ZMS sestavili akcij^i program za delovanje ZK z mladino. Za delegata na tretji konferenci ZKJ so enoglasno izvolili Antona Vodiška, ki bo zastopal še šest dolenjskih in posavskih občin. V nada^evanju seje so razpravljali o aktivnosti, ki jo je v organizacgah ZK sprožilo piano tovariša Tita in izvršnega biroja CK ZKJ. Spr^ovo-rili so še o nalogah, ki jih odpira ta dokument za novo poglavje našega revolucionarnega delovanja. Pismo so v krSci občini podprli člani ZK in BOJ ZA DOSLEDNOST Potem ko bodo v krški občini z anketo ugotovili, kakšne so razmere v delovnffi kolektivih in kako poteka uve^av^anje ustavnih dopolnil, bodo organizacije ZK morale sprejeti akcgske programe, v katerih bodo natančno opredeljene dolžnosti slehernega komunista. kalibrdco puško ter reševanju taktične naloge. Z ddom na terenu, z orientaqjo po remflevidu in z buscn k> se rezervni častniki in podčastniki ndneposredneje strokovno izpo-l juo na posten nacm,ne do vznemff-poli\jujejo. Prvo mesto je osvojiu s l ° 327 točkami ekipa iz Cerke«, drugi I Položaj za lastne privilegije, bo mo- 90 bili Dobovčani, tretji pa tekmovalci iz Globokega. ' V. PODGORŠEK NOVO V BREŽICAH ZA. TORKOVO SEJO pred-Bdstva občinske skupščine so odgo- ] frnm «. ponede^kov-----------------r,-.. , iitev zdravstvenih dcladov. Vohvci iE. vrst z^>08lenih, kmetov, upoko-^noev in obrtnikov so bili na zborih Kznanjciii s pomenom te odločitve in so organizatorjem vso podporo. V DELU MLADINE ponovno za-TOema pomembno mesto družbenopolitično izobraževalce. Konferenca občini organizacije ZMS je v soboto sprejela program tovrstne^ Mposabljanja za leto dni vnaprej. Najprq bo na vrsti izobraževanje mladinskih vodstev, mentoijev m komisij, nakar bodo razširili to delo m članstvo v aktivih. OBČINSKA LOKAOJSKA ko-ndsija je dcupaj s predstavniki krajevne skupnosti Cefklje, odbornikom tega okoliša in zastopniki Vodne skupnosti Dolenjske določUa, kje bodo zgradfli nov most čez vaški potok v Dolnji Pirošicl S^go namera-v«o razširiti in jo speljati bolj proti vzhodu. Približno 120 metrov struge bodo regulirali in se tako izognili stalnim poplavam. Investidgo bo prevzela vodna skupnost MARTINOVO POLETJE je mimo. Lepa nedela, 12. novembra, je privabila v vinorodne kraje na Bi-zefskem, na PiSečkem in onkraj na ičraniskem veliko meščanov, ki so povab^eni ali pa ne prišli na poskuš-njo leto&ije vinske letine. ŽEJNI KAPELCI se resno pri-pravltjsjo na zgraditev vodovoda. Precejšen del prebivalcev je celo že prispeval del vsote za to investicijo. Takoj ko bo določena trasa, po kateri bo cevovod speljan, bodo začeli kopati jarke. Radi bi opravili čim-vec dela pred snegom, saj ga bo za pomlad še tako ali tako dovolj ostalo, CENE V SOBOTO: Pri Agrarii smo v soboto zabeležili, da so prodajali sadje in zelenjavo po tehle ce-nali: radič 15 din kg, mehka solato 14, špinača 9, zelje 2, kislo zelje 4,5, cvetača 7, paradižnik 9, česen 20, hruške 6, jabolka 3 in 5, pomaranče 10,40, mandeljni 70, hmone 7,20, fižol 12 in 13, smetana in sirček 3,50 din merica in jajca 1,20 kos. BREŽIŠKE VESTI Nevarne čeri Zato nikar povrSno v ihti, da ne bi zaosti^ali, da bi naenkrat odpravili vse, kar ni dobro, se skriva nevarnost, da bo marsiki(j nosilo pečat formalizma. To pa ni cilj Zveze komunistov. Ko na primer posloieno govorimo o tem, da v soli maiyka idejnosti, ni dovolj, če se s tovariši učitelji usedemo na sestanku in skknemo: „Od. danes naprej bo na& iola idejni^.** Skvpe Miko na široko naglasimo ^ se o njih razpišemo ,Iti por^ilih. Učinek bo samo navidezen, zti-nai\ji, a u»eh prinese lahko le načrtno delo. Predvsem pa bomo morali začeti pri koreninah, pri mladini, ki se bo odk>čala za učiteljski poklic. Vanj moramo usmerjati najboljše dijake, take, od katerih lahko pričakujemo delovno zavzetost in predanost poklicu. Kdor zaide med prosvetne delavce priložnostno, bo na Soli samo vedril. Ne bo se vživel v delo, ne bo se trudil, da bi z dejai\ji, z vsem svojim za-^žai\jem trdno stal za vsako besedo, ki jo posreduje mlademu rodu. Naglica torej ni vedno najboljša pot. Tudi na drugih področjih se nam površnost lahko maščuje. Kaj nam pomagao kupi napisanih sklepov, če jih bomo opravili samo formalno, da bomo o njih poročali in dokazali svojo aktivnost. SjMt bomo razočarali tiste, ki prča-kujejo od nas temeljito in trajno dejavnost. J.TEPPEV vsi občani, zato ® dosledno uresničevati. ^ , zadnje seje CK ZKS »' jeli kot pripravo na “ Aonff L ^ ™ praksi. Sklepe svoje renče bodo samo 'pregledovah njihovo ur Po vr« .. 'e*" Integraciie Od časa do časa navrfe ^bil3i,^0o občinski funkcionar ^ zalo v laškem več vezovanju sorodnih ^ . j Najdlje so prišb n, konfekciji, drugod o ten šele razmišljajo. J’^afi obf koristno, če bi bolj y iS»“ vinsko industrijo. ZANEMARj^g HRAMI V krški občini ro kuW^ prepričani, da bi P pevsk^jfc*' amaterskih dramskft, » o n dru^ nastopov, če ne dvorane bolj pa bolj ogrevane. privoščili tudi gostovi«^M| ansamblov. Kaže, da se ^ ri premaknile, skupščine Temeljne skupnosti ustanovfli ko te stvari pregledala D) P je v posameznih krajin nitL nost ral za to odgovarjati. Sprotni prikazi osebnih dohodkov, stroškov in poslovanja na^loh lwdo prav gotovo preprečili marsikatero nepr^etnost za kolektiv. Predenj bodo poslej na zahtevo komunistov razgrinjah tudi izdatke za reklamo, darila, reprezentanco, pogostitve poslovnih strank in podobno. Pa ne le enkrat na leto, temveč prav tako sproti, da se stvari lahko popravijo brez večje škode. Vse to bo navdalo celoten kolektiv k varčevai^ju dcupaj prishiženega denaija. J.T. J;''- X Martin je kratil vino In v nedelo » ga v hnnnii Pozna se mu, da je to poletie skoparilo s soncem, kido kot obično. Na sliki: Zvonko Pegam pred svoj**** y pod Gofekom — (Foto: Jožica Teppey) KRŠKE NOVICE „V krški občini bomo izbo^i^ ^ tefefon^e zveze Se naprej. Povečali bomo tudi avtomatiko telefonieo centralo v občin-^em sedišču, da se b<^o nanjo lahko priključili številni novi naročnSci, ki komaj čakajo, da jih bo s svetom povezal telefon,“ je ob otvoritvi avtomatske tekfon^e coitrale v Kostanjevici obljubil direktor PTT Novo mesto Jakob Berič — (Foto: J.Teppey) PRI TEMELJNI KULTURNI SKUPNOSTI so ustanovili komisijo, ki bo ie letos pregledala vse domove kulture in druge zgradbe, ki shižiio kulturni dejavnosti Ugotav^ajo namreč, da brez prave denarne pomoči ta- poslopja postopno propadlo in ne služijo n{^boqe svojemu poslanstvu. V NASELJU CESTA SO PRED KRATKIM izročili namenu vodovod, ki napaja dvajset goroodinjstev. Za o^ekt, ki je dolg 1300 metrov, so va&ani prispevali precej denaija in prostovoljnih delovnih ur, njihovo vnemo pa je podprla tudi občinska skupščina s 16.000 dinarji. ČETUDI BO V KRSKEM NASLEDNJA KRVODAJALSKA ^ci-ja šele 1. in 2. decembra, se nanjo že pripravljajo. V prvi letošnji akcgi je darovalo dragoccno življenjsko tekočino že 891 občanov, tako da bodo načrtovano število 1238 odvzemov tudi letos v krški občini gotovo pre^ segli. Omenimo naj še to, da je lani darovalo kri kar 1420 občanov. V PONEDELJEK OPOLDNE SO SE V KRSKEM delavskih svetov m \ kalnih oiganfaacij^^* je kalnih organizacij » ' u . organizaci. Sklical sindSkalni svet, da bi JP ^ • loge po pismu pr variša Tita in „i, spregovorili o. zadn)“* tariata in CK SKRB ZA — NOVEGA sodobn»«» "jj stazga Gruena, ki * - ZKS- .Hnhnika, v Ka' v leskovške graščme, ci leskovške osnoyt\e spomenik naše očuvali propada, je ^ ^ '> janje občinska skup5^“““" . if 2000 dinarjev. „-nAV^ DA BI BILA JIH ZA članstvo m krško Hortikulturno i)ično . ZA članstvo m ® Hortikulturno ^ jih v zadnjih letih člani in ki prikazujejo v cvetju in zelenju 22 DOLENJSKI LIST Stran uredila: JOŽICA TEPPEV St. 46 (1181) - 16. novej!!^ a I ENO LETO NOVEGA ZDRAVSTVENEGA DOMA Kako zadovoljiti vse bolnil(e? zobozdravnika: eden za Krmelj, drugi za Sevnico - Nova oprema L^^ljsko zobno ordinacijo - Po novem letu še ena zdravnica v dispan-in otroke, če bo stanovanje ~ Trudijo se, da bi ustregli vsem t y na njihov račun, 5ivr. je minilo leto dni dela zdravstvenih delavcev v novem volivcev je bilo dosti kritike Po ^®^®2^ravnikov in laboratorija. Kaj je utemeljeno in ka Vlij storitev so namreč sevniški zobo '^or. Prvi predsednik svetovne zdravstvene oiganiza-^ akademik prof. dr. Kesić je na posvetovanju v Celju ■ oV'^va^^ org^izacgo sevniške zdravstvene službe. O tem smo prvimi v vsej celjski regiji, Celjani jemljejo sevniški au eni ^ z upravnikom doma: “ bolniki res « j® ^*1° prav, vendar bi^Si kot v Ljubljani, ohr« bolniki želijo k tteK, zdravnici, tam dalj čakati. So bili čakati; npr. Vrpm a jih ni. Ko 2*^njvaj ^ P9^.^^^^alo, bo zopet smo zakonski par & '^ela v v C* zdra^- Justu na oorodniškem <^1** i«?E» istu. u"‘”'r° na porodniškem M.- o bi lahko vsi delali, bi ^eli pet, toliko, kot do-i-iuo nobenega več ne Ho ni Denarja za novo otvoritvi, zato 8l* odraSp 5^* vrtavki v ordina-jrfPfe tjijj čeprav bi radi imeli i ^ zdf?' odrasli 7H,.^ -•Ul acie uuTdMi ;ov bi eden od slabšo vrtavko! I »inT ul^ •. siaoso vrtavKo W 8^*^® pripomb na V bolnikov? & ambulanti smo ni bilo treba n Prihaja pa do i? ®ato n, priliki smo nalo statistiko bUo ta dan 432 Jdo, kPo dnevu in uri, a se ni ^Ko žene niso držale Pri?oi odloč- Zoboi^ J^niati naročila res-2^. k^ravniku ^ ure ne bi v^'koijv-v ^sni še teže pred-- DO poseg trajal. Delo Bolezen iša ujma ■ A ivai’ ^ D«‘ ^®nkrat^^^"° zdravljenje I račl "^^secev, drugič » \^na za skoraj dva in Z" 10 ^^ili 1 J®krava, drugo 'ina n.. ■ - dela,’ nas bodo res iz-pozna no- ^^^evniški r izdah •'' občmi jc mi- r ° fefor« no brošuro s r ^ varstvo šolstvo in i:te> 80^' ^"J‘žico naj bi do-. C«iii^te oJPP^.injstvo v občini, i- v zanjo lahko e bi J "“Jbližji osnovni šoli. ; ^forS-"^. bilo, če kljub 1 n 'J'n* dejavnosti z re- ti ^0 ^32Dni ' seznanjeni, r Si zaniiiiivo * lisce o refe- ^ - petek bo izšla nova dclavcev Konfckcije uaneh tega časopisa 1 ^vSIasii- Pftek bo izšla nova 1' ‘S^'eh^avaf n"? časopisa 5 l\vprašanja r Pia, “Olstvo in otroško 5 f; in ^''anju o izenačitvi • '^1^ ^nrcčkega zavarova- ! ali ne bo? I • ® gradnji vleč- A > *0 Delavci Elck- ^ VL naredili vse po- t *®Cnicc v* nio- tem tednu se napi otežujejo neurejene prometne zveze med kraji v občini. Od osebja teijamo začetek dela ob 7. uri, takrat pa je redkokdaj več kot 10 bolnikov v domu. Do nekako 9. ure se Pozivi: »ZA« referendum Minuli petek se je sestal tudi aktiv prosvetnih delavcev komunistov in pregledal dosedanjo dejavnost prosvetnih delavcev ob pripravah za to ljudsko glasovanje. Brez pomoči občanov, tehtno pripravljenih načrtov za ^adnjo sodobnejših šolskih poslopij ne bo mogoče izpeljati tudi sodobnejšega pouka, kar bi vsi od srca želeli. Po vseh šolskih okoliših so bili sestanki s starši šoloobveznih otrok, prosvetni delavci pa so se udeležili tudi vseh zborov volivcev. Podprimo torej nedeljski referendum! Solidarnost s kmetom ALOJZ KLENOVŠEK, kmet iz Podvrha: „To je doslej največja solidarnostna akcija za kmeta v naši družbi. Novomeški zgled je močno vlekel, s prstom smo kazali nanj na sejah skupščine sklada kmečkega zdravstvenega zavarovanja v Celju. Zato kmetje ne bi smeli voliti proti sebi, s tem glasom si kmetje ne bodo nakopali novih dajatev. Laže nam bo ob bolezni, če koga ta nesreča že zadene.“ DPM: pomagajte mladini! Društvo prijateljev mladine Sevnica s prizadetostjo spremlja že vsa leta razvoj vzgojno-izobraževalnega dela na šolah in drugo dejavnost, kot so krožki ipd., kar lahko nudi koristno razvedrilo v prostem času našim otrokom. Vse to pa hudo ovirajo tesna in stara šolska poslopja. Zato: GLASUJMO ZA NOVA! PABERKI bodo v konfekciji Lisca sestali še s Eosestniki, katerih last so zemljišča, jer naj bi uredili smučišča. Smuka je pred durmi, Lisco je že pobelil *"*^IaZ0CARA1^I PRIREDITELJI UUDSKE TEHNIKE - Kot smo že poročali, so sekcije Ljudske tehnike želele počastiti občinski praznik z razstavo. Osebno so raznosili okrog 40 vabil družbenopolitičnim delavcem in delovnim organizacijam za sobotno otvoritev, Zaj se je otvoritve razstave udeležil le predsednik občinske konference ZMS, kot da razvoj tehnične kulture drugim nič ne pomeni! Kar so zmogli, so prikazali, razstavili so tudi naprave, s katerimi delajo. Na srečo je bil obisk občanov razveseljiv. GRAHOVICA: SMETNJAK? Ozka dolina Grahovica je vsak dan bolj prometna, vanjo zahaja vse več ljudi. 2al pa nekateri občani zadnje čase vse preveč kazijo podobo doline, Ali ne bi raje starili kavčev in druge ropotije skurili v bližini doma na primernem mestu, namesto daje tu pred očmi vseh? Kdo so krivci? delo lepo odvija, potem pa se ob prihodu avtobusov in vlakov vse podere. Vsak bi rad do 11. ali 12. ure prišel na vrsto, vmes pa še stopil v trgovino!“ - Cemu nezadovoljstvo glede dela laboratorija? ,JMajlaže je bolnika odpraviti samo z receptom. Včasih je potrebno več analiz; večino jih opravimo doma, takrat pa bolnik hodi od enega do drugega. Želeli bi, da bi se tisti, ki pridejo v laboratorij iz službe, napovedmi. Popoldanskega dela laboratorija ne moremo vpeljati, saj mora biti za večino laboratorij skfli pregledov bolnik tešč. Leta 1959 smo v Sevnici pričeli zdravniki ^lošne prakse delati izmenoma dopoldne in popoldne, prvi v regiji, šele letos je celjski zdravstveni dom zahteval to tudi od drugih." Kaj bi bilo treba še reči? Predvsem to, da je novi zdravstveni dom velika pridobitev, ki kljub velikemu pomanjkanju zdravstvenih delavcev le izpopolnjuje svoje vrste , kar v starih prostorih ne bi bilo mogoče. Množičnega cepljenja, kot je bilo proti črnim kozam, ko so 4 ekipe v pičlih 10 dneh enkrat cepile, drugič še pregledale nad 15.000 ljudi, ne bi bilo mogoče v starih prostorih. Za / novo opremo ob otvoritvi lani ni bilo denarja; počasi se izpc^olnjiye. Kje se dandanes čaka? Malokje.Ob bolezni vsak želi še manj čakati. Razumljivo. Tudi zdravstvenim delavcem včasih prikipi, bolnikom še bolj, ker so bolni. Premika se in se bo še bolj, za ta dom pa nam po enem letu n6 more biti žal denaija! A. ŽELEZNIK BOJ ALKOHOLIZMU Komite občinske konference ZK v Brežicah je zapisal med svoje naloge, da je treba v občini sprožiti odločno akcijo za spopad z alkoholizmom. Nešteti otroci so zaradi staršev alkoholikov prikrajšani za materialne in vzgojne dobrine. Alkoholizem povečuje Lcvščino, zato ZK pričakuje, da bo Rdeči križ začel akcijo za zmanjšanje tega družbenega zla ob pomoči drugih družbenih dejavnikov. TISOČ KRAJEVNIH SKUPNOSTI TISOC AKTIVOV ZMS Občinska konfercnca Zveze mladine v Brežicah se vključuje v akcijo Tisoč krajevnih skupnosti — tisoč-aktivov ZMS in bo poskušala zdramiti delo aktivov na vasi, predvsem v Globokem, Pišecah, Krški vasi, Cerkljah in na Veliki Dolini. Pred vodstva aktivov postavlja občinska organizacija ZMS večjo odgovornost do dela v svojem krogu in do vključevanja mladine v razne samoupravne oblike, ki jih razvija krajevna skupnost. Sam sem okusil ALOJZ GUCEK, delavec v Kopitarni: Vrsto let sem bil kmet, vem, kako je bilo, dokler se nisem zaposlil in si pridobil pravice do delavskega zavarovanja. Pomagajmo kmetu iz občutka podrejenosti! Koliko so dali kmečki ljudje med NOB in za poznejši razvoj! Začelo se je vendarle premikati, vsaj začetek je glede kmečkih pokojnin, otroški dodatki za revne kmečke otroke, za izenačevanje pravic v zdravstvu pa je že skrajni čas,“ I vlilsiKii: • OBLAČILA • ZA ZIMO! Kvalitetno žensko, mo-Sko in otroško konfekcijo: plašče, obleke, hlače, bunde in drugo, vse v različnih velikostih in modnih vzorcih, vam nudi: trgovsko podjetje »SEVNICA« v svojih prodajalnah konfekcije. Tu naj bi prihodnje teto stala nova blagovnica Dolenjke. Takrat bo vsaj zanesljivo izginilo nič kaj tepo „skladišče" kovinskih elementov TRIMA, ki so pokvarili to redko zelenico v Trebnjem — (Foto: Zeteznik) NOVE TRGOVINE PRIHODNJE LETO? Tudi trgovci so brez novcev Odborniki nezadovoljni z razširjenostjo in kakovostjo trgovske mreže v občini - Kaj bodo vendarle gradila tri trgovska podjetja? Poročilo o blagovnem, gostinskem in turističnem prometu v občini, ki ga je odbornikom za zadnjo sejo občinske skupščine pripravil oddelek za gospodarstvo, se bistveno ni ločevalo od podobnega, ki so ga obravnavali že lani. Nič se torej ni spremenilo na boljše, odborniki so k lanskim ugotovitvam lahko le še nekatere dodali, vse skupaj pa ne kaže na nič kaj razveseljivo sta- Ljudski časnik vest socializma! ODKUP NARAŠČA Čeprav je vrednost odkupa, predvsem kmetijskih izdelkov, v zadnjih letih občutno počasneje naraščala od prodaje na drobno, se je to spremenilo na boljše šele preteklo leto. Tako je celotni odkup preteklo leto znašal že skoraj 18 milijonov dinarjev, v prvem polletju letošnjega leta pa so odkupili že več kot za polovico te vsote, Ker je poglavitni odkup, predvsem krompirja, padel šele v jesenski čas, je torej višina odkupa prvega polletja lahko toliko bolj razveseljiva, saj gre potemtakem tudi za druge kmetijske pridelke, PRVI ROK: IZOBRAŽEVANJE Prvi od sklepov po rokovniku občinske konference ZKS Trebnje je izobraževanje komunistov, predvsem mladih; le-to se bo pričelo uresničevati že v ponedeljek. Pričeli bodo namreč s 6-dnevno politično šolo. Občinska konferenca ZMS je ob sodelovanju občinske konference. ZK zbrala kolektiv izredno zanimivih predavateljev za okrog 60 udeležencev, kofikor jih bo obiskovalo to šolo, V ponedeljek bo šolo pričel prof, Troha, ki bo govoril o pomenu in vlogi družbenopolitičnih organizacij; v torčk bo govoril Dagmar Šuster, član izvršnega odbora republiške konference SZDL, o Socialistični zvezi danes; v sredo bo vodil razgovor o aktualnih nalogah ZMS pred 3. konferenco ZKJ predsednik te organizacije v republiki Živko Pregl. O aktualnih vprašanjih uresničevanja ustavnih dopolnil in usta-'navljanju temeljnih organizacij združenega dela bo vodil v četrtek razpravo član sekretariata CK ZKS Peter Toš. O stabilizaciji gospodarstva in gospodarskih ukrepih bo udeležencem sole govoril v petek član predsedstva SFRJ inž. Marko Bulc, o položaju naše države v svetu pa bo govoril v soboto zvezni poslanec in predsednik zunanjepolitičnega odbora zvezne skupščine Bogdan Osolnik. TRETJI V REPUBLIKI! Kako je z mladimi v krajevnih skupnostih? Dosti je očitkov, da jih ni ob akcijah teh skupnosti na vasi. Vendar sc dogaja tudi nasprotno: v Mokronogu se bodo sestali s krajevnimi dejavniki šele na pobudo predsedstva občinske konference ŽMS. Tistim iz mladih vrst, ki sc izgovarjajo na slabe razmere za delo, predvsem na pomanjkanje prostorov, naj bo za vzgled mladinski aktiv „Jožko Prijatelj-Slobodan“ iz Dolnje Nemške vasi. Za vse uspele akcije so se morali dogovarjati v gostilni, ker drugega prostora za shajanje niso imeli, a imajo vseeno okrog 200 Čla-n6v. Predsedstvo republiške konference ZMŠ je uspešno delo tega aktiva postavilo na zavidljivo tretje mesto v republiki! nje. Vse preveč dohodka občanov in gostov se namreč zaradi tega odteka drugam. Kako je predvsem s trgovino? Podatki kažejo, da je močno padel nakup blaga na potrošniška posojila. Na to poleg zakonskih določU o omejitvi višine posojil vpliva tuđi pomanjkanje obratnih sredstev delovnih organizacij, ki zaradi tepa kupcem niso mogla nuditi posojil. Cesa se največ proda? Kar 32,7 odstotka vsega prodanega blaga trebanjskih trgovin so lani predstavljala živila; letos se je ta odstotek v prvem polletju dvignil že na 36,4. Tako je na primer prodaja elektrotehničnih izdelkov lani znašala le 3,82 vsega prodanega blaga, podobno nizki so tudi podatki za prodani gradbeni material, katerega občani nedvomno zaradi obsežne gradnje hiš, opremljanja stanovanj dosti kupujejo, seveda, žal, drugod. Avtomobilska ccsta je namreč pred nosom. Povprašali smo v treh trgovskih podjetjih, ki v glavnem prodajajo na območju občine, kako gledajo na posodabljanje trgovskih lokalov in nove gradnje. Delovna enota Mercatorja - „Gradišče" v Trebnjem je dalo zaenkrat prednost ureditvi vaških trgovin. Tako bodo uredili prodajalno z bifejem v Pristavici, pripravljeni bi bili graditi novo trgovino v Velikem Gabru, kolikor bi bilo rešeno vprašanje rezervata za novo traso avtomobilske ceste, odkupili pa bodo tudi zemljišče za novo trgovino v Slovenski vasi. Zatem naj bi v Trebnjem razširili Mercatorjevo blagovnico v prvem nadstropju, od koder bi preselili sedanje pisarne. Najbolj dolc^ni glede Trebnjega so pri Dolenjki: zemljišče za novo blagovnico so že odkupili, sedaj pripravljajo lokacijsko dokumentacijo, upajo, da bo do spomladi vse nared, ko bi že tudi zasadili prve lopate. Novomeška Novotehna je sicer že prej odkupila poleg trgovine kmetij- ske zadruge zemljišče, kjer so nameravali -postaviti pokrito skladišče, gradbeni material, ki je lahko na prostem, pa bi bil na varnem za mrežo. Občinska skupščina je lokacijsko dokumentacijo zavrnila, ker sc po njenem mnenju nizka skladiščna zgradba in odprto skladišče ne bi skladala z mestnim središčern. Novotehni so zato predla^li drugo zemljišče v bližini delavnic Trimo, le-to pa Novotehni ne ustreza. Kot kaže, seje zataknilo tudi pri odkupu prostorov delavnic Avto-moto zveze Slovenije ob avtomobilski cesti, kjer želi Novotehna urediti trgovino za avtomobile in delavnico za servisni pregled vozil, prodajali pa bi tudi gradbeni material. Druge gradnje po mnenju direktoija Novotehne zaenkrat ne pridejo v poštev. Kot vse kaže, se bo vsaj trgovina prihodnje leto razširila in pridobila nekaj sodobnejših lokalov. A. ŽELEZNIK SZDL po pismu Kot je ugotovila predsednica občinske konference SŽDL Trebnje na zadnji seji občinske konference ZK o odmevu na pismo tovariša Tita, je bilo doslej posvečeno premalo pozornosti obravnavi pisma v drugih organizacgah, predvsem pa dejavnosti komunistov v teh organizacijah. Kaj so ugotovili glede vključenosti komunistov v delo SZDL - te naše najmnožičnejše organizacije v občini? Anketa je pokazala: kar v 6 krajevnih konferencah SZDL komunisti niso delavni, 5 krajevnih konferenc sploh ni navedlo, ali komunisti kaj delajo ali ne; da pri delu organizacije komunisti pomagajo, so se lahko pohvalili le v dveh organizacijah! Kako naj bo ob tem SZDL učinkovita? Konferenca ZK je zato zadolžOa vse aktive ZK, da ocenijo dejavnost svojih članov v SZDL in tudi drugih organizacijah ter društvih v krajevnih skupnostili. DROBNE z MIRNE UGLEDNI GOSTJE - V četrtek ob 18. uri bo v kinodvorani na Mirni letna konferenca krajevne organizacije SZDL. Sprejemali bodo nov delovni prodam in se pogovorili tudi o delu krajevne skupnosti. Pričakujejo, da se bosta sestanka udeležila sekretar republiške konference SZDL Božo Kovač in član Republiške konference Miro Gošnik. HELIKOPTERSKI DESANT -Snemalci poučnega fibna „Krajevna skupnost v vojni“ vedno pripravijo Mirenčanom, še posebno otrokom, dosti zanimivosti. 6. novembra sta .se tako na Mirno spustila dva heli-kopteija, ki sta postala dogodek dneva. Le kdo od otrok bi zamudil priložnost, da ne bi potipal takega nenavadnega stroja? PARKIRIŠČE DANE: ŽE NESREČA - 28, oktobra je prišlo do avtomobilske nesreče pred mirensko pošto. Trčila sta avtobus in osebni avto, ki je pripeljal iz smeri Mokronoga, Le-ta seje izogibal parkiranim vozilom na prostoru pred Dano, a sc trčenju z avtobusom ni mogel izogniti, Naj bo to še eno opozorilo. da bi nujno kazalo premakniti postajališče avtobusa na primernejši kraj, saj lahko sicer prkle še do resnejših nesreč. Otepa pa se tudi prenatrpanost parkiri&a pred Dano. TOKRAT LE GLEDALCI -Občinski svet Zveze kulturno-pro-svetnih organizacij Trebnje je omogočil prevoz članom mirenskega in mokronoškega pevskega zbora na znano revijo zborov občine Grosuplje. Ogled revije je trebanjskim kulturnikom lep zgled za prirejanje podobnih srečanj v občini. PRETESEN AVTOBUS - Posebno ob ponedeljkih in raznih drugih dnevih, ko je v Trebnjem več oprav- kov, kljub dvema avtobusoma zapored, ki se zvrstita v pol ure na Gomili, ostaja na tleh dosti potnikov. katerim ne preostane drugega, kot da se odpravijo v Trebnje peš. ^aka namreč ob delavnikih vozita izredno zgodaj ali šele popoldne, okrog 7. do 8. ure pa se ponavadi želi peljati še dosti mater z otroki in starejši ljudje. Ob takih dnevih želijo okrepljeno avtobusno zvezo. TREBANJSKE NOVICE 16. novembra 1972 Stran uredil: ALFRED ŽELEZNIK DOLENJSKIMI LIST 23 v tedensk^le ^ Petek, 17. novembra - Gregor ‘ Sobota, 18. novembra — MiUco Nedelja, 19. novembra — Elizabeta PonedeKek, 20. novembra - Srečko Torek, 21. novembra - Marija Sreda, 22. novembra — Cilka Četrtek, 23. novembra - Klemen ■=xiaER BREŽICE: 17. in 18. novembra ganski barvni film ,4^žango proti .Sartani“, 19. in 20. novembra mehiški barvni film ,Rabata prihaja", 21. in '22. novembra francoski barvni fibn „Kdo je ubijalec? ČRNOMELJ: 17. novembra franc, barvni film „Orožnik gre v pokoj“; 19. novembra ameriški barvni film ,^o osem zvonov z^^vo-. ni“; 22. novembra fjrancoski barvni film „Nikola Philbert v vojni in flu-bezni“. » ' ' KOSTANJEVICA: 18. novembra ameriški barvni film .JPozabljeni re- Hffl SLUŽBO DOBI SPREJMEM vajenca s popolno osemletko za modelno mizarstvo. Modelno mizarstvo. Saje, Ljubljana, Dražgoška 23, telefon 57-013. VAJENKO za pletiljstvo prejmem takoj. Oskrba lahko pri meni. Ple-tUjstvo Albina Kovačič, Stična. GOSTILNA ANICE KOS, Ivančna Gorica 61, išče pridno in pošteno dekle, ki ima veselje do kuhinje. Lahko je priučena. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru, FRIZERSKI SALON ,ADAM“, Novo mesto, išče dobro frizersko pomočnico in vajenko. iSČEM VARSTVO v dopoldanskem času za dva otroka (20 in 7 mesecev). Do varstva jih pi^eljem sam. Naslov v upravi Usta iSCEMO POMOC v gospodinjstvu. Damo hrano, stanovanje in nagrado. Za popoldne preskrbimo dobro shižbo kot redno zaposlitev. Marič, Ljub^ana, Štrekljeva ulica 4. iSČEM dimnikaidc^a vajenca. Oskrba v hiši. Ostalo po dogovoru. Jože Primc, dimnikarstvo Cmome^, Partizanska pot 3. G0SK)D1NJ0 potrebuje samski upokojenec. Dam dosmrtno opremljeno stanovai\je. Plača in vse drugo po dogovoru. Ponudbe na upravo Dolei\jskega lista (2315/72). NUJNO ISCEM žensko-upokojenko za varstvo otroka na domu. Oddam tudi sobo s centralno kuija-vo. Drugo po dMovoru. Naslov v upravi lista (2316/72). SLUŽBO ISCE OTROKA od 8 mesecev naprej vzamem dopoldne v varstvo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (2295/72). STANOVANJA MLAD ZAKONSKI PAR išče sobo in kuhinjo (neopremljeno) v Novem mestu ali bližmi okolici. Naslov v upravi lista (2339/72). ODDAM sobo dekletu, ki bi vsak drugi teden pazila v dopoldanskem času na otroka. Nadov v upravi lista (2321/72). ODDAM stanovanje po dogovoru. Zagrebška 29, Novo mesto. Motorna vozila PRODAM osebni avto austin 1300, letnik 1972, prevoženih 3000 km, ali zamenjam za osebni avto Zastava 750. Bartol, Novo mesto, Gubčeva 38. PRODAM avto Zastava 750. Interesenti se lahko zglase vsak dan od 7. do 15. ure na Carinski izp. Novo mesto. PRODAM fiat 600 D, letnik 61, generalno popravljen. Cena 7.000,00 din. Pungerčar, Mirna peč 60. PRODAM moped Tomos T 14 dobro ohramen. Ogled vsak dan. Ivan Stare, Skrljevo 6/a, 68232 Šentrupert na Dolenjskem. PRODAM zastavo 750, letnik 69. Cena 18.000 din. Ogled v soboto in nedelo popoklne. Koitialova 6, Novo mesto. volveraš“; 19. novembja angleški barvni film „Kapitan Nemo“. MIRNA: 18. in 19. novembra „Moški in ženske“. METLIKA: 15. in 16. novembra angleški barvni film „Joan?**. Od 17. do 19. novembra amer. barvni film .JDejcle na motoiju“; 22. in 23. novembra amer.-ital. barvni film , J)jango strelja prvi“. MOKRONOG: 19. novembra ameriški barvni film ,J)oktor Živa-go“. NOVO MESTO: OD 17. do 20. novembra ital. barv. film „7 maščevanj za 7 dolaijev“. Od 21. do 23. -novembra 'slovenski film „Ko pride lev“. POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 17. do 2J. novembra mehiški barvni film ,J*ancho iz Aća-puBca“. SEVNICA: 18. in 19. novembra ameriški film „Cas herojev**; 22. novembra ameri^i film „Divjak**. ŠENTJERNEJ: 18. in 19. novembra ,J*ointBIank“. TREBNJE: 18. in 19. novembra ameriški avanturistični film „Tarzan zmaguje**. 02 PRODAM ZASTAVO 750. Naslov v upravi lista (2284/72). PRODAM avto AMI 8, dobro ohranjen, prevoženih 40.000 km. Cena po dogovoru. Ogled Nad mUni 42 pri Radu Krpinu v popoldanskem času ali dopoldne v Ncvolesu, Straža. PRODAM poltovomi avto. IMV S 1000 za 6.000 N-din in fiat 1500 z generalno, oba v prav dobrem stanju. Franc Potočar-Campa, Vel. Bučna vas 35. PRODAM fiat 750 hixe,prevoženih 6.000km. Reba, Ljubljanska.20, Novo mesto. PRODAM fiat 750 v karambolira-nem stanju, po ugodni ceni. Ogled pri Ivanu Cvelbarju, J^lalen-ce 15, Kostanjevica. PRODAM zastavo 750, registrirano, za 6.000 N-din. Naslov v upravi lista (2327/72). PRODAM NSU 1000 C, letnik 69, z vgrajenim radijskim aparatom Philips. Informacije na telefon 71-443. Nadov v upravi lista (2330/72). PRODAM škodo 1000 MB, letnik 69, v odličnem staiyu. Informacije na telefon 71-459. Naslov v upravi Bsta (2331/72). IZREDNO POCENI prodam brezhibno zastavo 750, letnik 65. Božo Zupan, Valantičeva 6, Novo mesto. PRODAM PRODAM psa volčjaka mladiča. Zvonko Pavec, Ragovska 16, Novo mesto. PRODAM oljno peč Kontakt 7500. Žeijal, Koštialova 11, Novo mesto. PRODAM peč na olje. Reba, Ljubljanica 2(^ Novo mesto. PRODAM trajno žarečo peč Sigma 70, skoraj novo. Jože Cvelbar, Senttemej 26. NUJNO PRODAM 150-Utrski betonski mešalnik Lescho, Dieslov motor in naravne kamnite primorje plošče za oblogo spodnjega dela fasade. Informacije na telefon 21-947. POCENI prodam dobro ohranjeno spalnico z jogiji in fotelji. Jako- pin, Kidričeva 4, Kočevje PRODAM kombinirano omaro, primemo za šolske potrebščine ali vikend, in radio z gramofonom. Novo mesto, Prisojna pot 8. VISEČO OMARO, delovno mizo in jedilni kot za kuhinjo prodam. Dam tudi na obroke. Naslov v upravi lista (2292/72). PRODAM trajno žarečo peč Kuepperbusch in plinski štedi^ik z jeklenko. Smihelska cesta 19, Novo mesto. UGODNO PRODAM 'dve zimski gumi (kolesa komplet) za austin-maxi, gorilnik na gospodinjsko olje za centralno kuijavo 30.000 ' kalorij in vodno čipaJko domače izdelave. Informacue proti večeru na telefon 21-594, PRODAM vložke in vzmetnice za dve posteči in raztegljivo sobno mizo za 12 oseb. Ercegovčevič, Zagrebška 8 a, Novo mesto. PRODAM golobe florentince in copatarje. Mirko Tibljaš, Log 60, 68294 Boštanj. PRODAM trofazni hidrofor. Sandi Borštnar, Bruna vas 15, Mokro-nog. ODLICNO OHRANJENO pohištvo za dnevno sobo zaradi selitve ugodno prodam. Vse informacije dobite pri Dimitrijeviču, Kidričeva 2, Kočevje. PRODAM nov gimii voz (13 in 15 col). Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana, Rakovnik. PRODAM nov gumi voz (14 in 15 col). Žitnik, Babna Gorica 2, p. Škofljica. PRODAM DOBRO ohranjena štedfl-nika: električnega in na drva Tobi. Olga Pečar, Glavni trg 21, Novo mesto. KUPIM KUPIM KNJIGO in plošče za francoski jezik. Nadov v upravi lista (2334/72). UGODNO PRODAM večjo stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem v ograjeni parceli z dvoriščem ob glavni cesti. Objekti so priključeni na javni vodovod in električno omrežje. Jože Slemen-šek. Brezovo 7,68283 Blanca. PRODAM HiSO v dobrem stanju in posestvo v bližini Nov^a mesta nek gospodinji iz ^ntjošta; Marija Kafol in Frančiška Modic, go^ J Verduna; Alojzija Avguštin, gospodinja s Hriba; Marfla Bozic in ^ zija Modoc, gospodinji iz Velik^a Orehka; Alojz Okleščen, Verduna. Ob nenadni smrti našega ljubega moža, očeta, sina in brata MARTINA LUZARJA bivšega gostilničaija iz Gabija se ob neizmerno boleči izgubi zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in «nancem, ki so f!am v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam izrazili sožalje. Najlepša hvala vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti ter zasuli njegov prerani grob z venci in cvetjem. Posebno se zahvaljujemo Društvu upokojencev za vso pomoč, gasilskemu društvu Gabrje, ZB Gabije, ZM Gabrje, MPP Novo mesto, RKS Brusnice, kolektivu Novoteksa in pevskemu zboru iz Novega mesta ter govornikom tov. Rakošetu, Stibriču in Kraju za ganljive podovilne besede. Vsem še enkrat i^rena hvala. Žalujoči: žena Albina, hčerki Zdenka in Tinca, sin Mirko, mama, bra^e in sestre z družinami in drugo sorodstvo Ob boleči in nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta, sina, brata, strica in svaka LOJZETA NOVOSELA izrekamo globoko zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam v težkih dneh stali ob strani, kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami in nam izrazili sožalje. Iskrena hvala vsem govornikom, KO ZKS Vel. Dolina, Lovskemu društvu, gasilcem, kolektivu in članom Metalgrada, sodelavcem, pevcem in godbi. Prisrčna hvala vsem, ki ste ga premili na njegovi zadnji poti in s cvetjem zasuli iyegov prerani grob. Žalujoči: žena Pepca, hčerka Erika, mama, ata, brata z družinama, sestre z družinami in drugo sorodstvo. Dr^i mami Ma^i mami Manji '-euu g. Uršnih sel za njeno dvojno P. vanje vse najlepše z la še dolgo med nami m kot do ^daj. Sinova Joze družinama. ,. i - --iti] Ljubemu možu Dol. Kamene 5 jgijoSe'*!': idcreno čestitajo m m je^;' ko z rožicami posutih^ . skih dni žena Pepca m | niki . ‘ F rancu ^ ^ i Žebranovemu atu,iz P^z»i Grosupljem i^reno jubilej in mu iz inf . zdravih let sinova Joze m ^ ženama, hčerka Ton^g^a Betka in Milena z d vnuka Jožko in Breda, ^ pridružujejo še Medleto mesta in Nemčije ^ Ovniček iz Novega mesia- r PrekUcujem ^ izrečene v me^cu o 3 Alojzu Pavloviču stoi^ \ neresnične. Martin P ' ^ vrh 1, Cerklje ob Krki. Franc Grubar, j Novo mesto, preklicuje de, ki sem jih j Bašlju iz Jame, ker w n se mu zahvaljujem, daje | tožbe. List za vsakofl^ »Dolenjski list« tete ZAHVALA Ob smrti drage mame, stare mame, sestre ii^ MARIJE GIMPEU ^iz Jurke vasi se lepo zahvaljujemo vsem, ki so jo prišli zadnjo pot iii na njen grob položili cvetje. Se P se zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč stvovanje z nami. Hčerka Jelka 2 možem In otroki ter drugo/ sor® ZAHVALA Ob tragični smrti naše drage mame MARIJE DULAR, roj. ŽAGAR iz Stopič j^^pa' ki smo "50 pokopali dne 8. novembra 1972 lišču v Vavti vasi, se najlepše zahvaljujemo so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomaga stili njen spomin s cvetjem in spremstvom ^ sO' poti in vsem, ki so nam izrazili sožalje in z čustvovali. Žalujoči: Jurka vas, Stopiče, Toronto sin Dušan in hčerka Darinka z in drugo sorodstvo iin» DOLENJSKI 11» USTANOVITELJI; obCinske konference SZDL melj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Rlboic » , Trebnje. ^ ^nica lO®' IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrfi (preds^ gt«J' Franc Beg, Viktor DragoS, Tone GoSnlk, Jože 'fran® novSek, Franc Lapajne. Tine Molek, Slavko smeraeii dohar In Ivan Zlvlč. .-lovnl ^ UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone GoSnlk vornl urednik), Ria Bačer, Marjan Legan, Primc, Jože Spllchal, Jožica Teppey, Ivan Zoran in nlk. — Tehnični urednik: Marjan MoSkon. IZHAJA vsak četrtek — Posamezna Številka 2 vaan. icn. — z-uaatiici:.!!« oicvttivo - „afOCJ*" rtiel' naročnina 79 dinarjev (za 1972 : 64 din), polletna n« din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo IftO dinarjev ^ Sklh dolarjev oz. 30 DM (ali ustrezna druga valuta nosti) — Devizni račun 521-620-1-32002-10-8-9. na " OGLASI: lem višine v enem stolpcu 40 din, ^ f^ata 1 dV’’ strani 55 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani * j,eseda'7«iiil‘ Vstdc mali oglas do 10 besed 15 din, vsaka nadaljnja ^ Za vse ostale oglase In uglase v barvi velja do 8t. 5 od 1. 7. 1972. — Z& ofilase odgovarja Mirko V<» 5* g j TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem — Naslov uredništva In uprave: 68OOI NOVO MESTU, — Poštni Dredal 33 — Telefon: <068^ 21-227 — Nenar .„jje y plsov in fotografij ne vračamo — Tiska tiskarna vice« v Ljubljani. 24 DOLENJSKI LIST St. 46 (1181) - 16. nov£ IftADIO LJUBLJANA ZAf 01 P DAN: poročila ob 5.00, r„|.7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 18.00, 19.30 in ob 22.00. Pi-1 roored od 4.30 do 8.00 if. NOVEMBRA: 8.10 matineja - 10.20 Pri vas ' 11.00 Poročila - Turistični naše goste iz tujine — Ljj' Kmetijski nasveti - Mag. Mi-k °yak: Skupinska raba strojev v t.®wnomike — 12.40 Z doma-*nsambli — 13.30 Priporočajo tV-14.30 Naši posluš^ci česti-pozdravljajo — 15.30 Na-turiste - 16.00 „Vrtiljak" 9 Operni koncert — 17.50 ' I9 rw - 18.15 „Signali“ ^Ms u- ^^1^° otroci! — fh„L,**lnute z ansamblom Borisa ~ 20.00 Srečko Kumar in Učiteljske zveze Julyske „Top-pops 13“ -Ij^ 'Jaaaja o moiju in pomoršča- ^^OTA, 18. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja — 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Milena Lekšan: Katere sorte hrušk priporočamo za sajenje — 12.40 Po domače - 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji - 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Z ansamblom Hazy Ostenvald - 18.15 Dobimo se ob isti uri - 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka - 20.00 Sobotni večer s plesnim orkestrom RTV Ljubljana in njegovimi solisti — 22.20 Oddaja za naše NEDELJA, 19. NOVEMBRA: 6.00 do 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke - Milan Šeče-rovič (Hrušč in trušč v Nemirju - 9.05 Koncert iz naših krajev - 10.05 Se pomnite, tovariši,.. Win-ston Churchill: Bitka pri El Ala- javna skladišča - NOVO MESTO razpisujejo prosto delovno mesto BLAGAJNIKA - BLAGOVNEGA KNJIGOVODJE ESS. Poskusno delo dva meseca. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe s kratkim živ-Jenjepisom in podatki o dosedanjih zaposlitvah na na-^ov: Javna skladišča, Novo mesto, Ljubljanska 27. ^Szpiš velja do zasedbe delovnega mesta. SPORED , 19. NOVEMBRA Di^^l^ski TV pregled (Po-(Bg) 9.40 Po do-k ^sambloma Odmev in ikj ^ o^na (Lj) - 10.12 Kmetij-S;j) . (Bg) - 10.55 Mozaik ;ile»v,-u Otroška matineja: D vlaki sveta 0-j) - (Lj) - 11.55 Me-Pot (;®yton (Lj) - 12.45 TV kaži-^oldn« (Lj) - Nedeljsko Poročila (Lj) -K l921 ic^ol^^oristična oddaja (Bg) gPoni jn pesem (Zg) - 21.30 - 15.15 Nemščina — ponovitev (Zg) - 15.30 Osnove splošne izobrazbe (Bg) — 16.00 Rokomet Jugoslavija : NDR - prenos (Bg) — 17.15 Vsi vemo vse (Pionirski kviz) — IIL oddma (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Vsi vlaki sveta - serij Ki vilm (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) -Me jc (U; - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.35 19.00 Mestece Peyton (Lj) — 19.50 Cikcak (Lj) - 20.00 TV dnevnik aj) Čet I pesem (Zg) đ (JRT) - 22.00 ^0] p J^LJEk', 20. NOVEMBRA V iftV^Prta univerza (Bg) - 9.35 m - 10.30 Angleščina U.00 Nemščina (Zg). - splošne izobrazbe rŠ) ^ 15*^5 TV v Soli — ponovitev (2#^ ,9 Angleščina - ponovi- ^ (2i>r ^^*^5 Nemščina - pono-l6.A . 1^-10 Francoščina (Bg) TV pregled odA • * naokoli: S^amba - -etrtkovi razgledi (Lj) — 21.25 A. P. Cehov: Snubač (Lj) — 21.55 W. Egk: Joan von Zarissa — L del baletne oddaje (Lj) - 22.35 Poročila (Lj) PETEK, 24. NOVEMBRA 9.30 TV v šoU (Zg) - 11.00 Angleščina (Bg) — 14.40 TV v Soli — ponovitev (Zg) — 16.10 Osnove splošne izobrazbe (Bg) - 16.45 Madžarski TV pregled ffohorje.Ple-šivec do 17.00) (Bg) - 17J0 G. Jaklič: Ajataj (Lj) - 18.05 Risanka (Lj) — 18.15 Obzornik (Lj) -18.30 Psihofizična rekreacija: Smu- ka 18.15 Obzornik (Lj) - lw **d ll«*V ;^ekow "j* (Lj) ij ® M« - 18.30 Kre- barvni film (Lj) Čanje (Lj) - 18.40 Ekonomdco izrazoslovje: Banke (Lj) - 18.45 Glasba za oči — Bach: Braque (Lj) — 10.05 Mozaik (Lj) — 19.10 Profesor Baltazar - risanka (Lj) - 19.20 Bi-lečanka - reportaža TV Sarajevo - ) _ 20.00 ::> Reportaža (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) - 20.40 Vsi TV dnevnik (Lj) kcak (Lj -20.25 ~ 3-2-1 (Lj)- ^^plogija jugoslovanske ® (Lj) - 21.35 Kulturne (Lj) - 22.15 Poročila (Lj) .21. NOVEMBRA (Zg) - 10.40 J **0W^) - 11.00 Osnove sploš-X (®g) - 14.45 TV v šoli oNovi* '' (Zg) - 15.35 Ruščina (Zg)-15.55 TV vrtec K‘15 Mani AMleščina (Bg) -iS^e, 5S.^ski TV pregled (Po- n ®l*t: Mala lupinica -a^O qJ) - 18.10 Risanka (Lj) - ^ 19.05 Mo-n- 19-10 Regionalna arhi-Jl ‘ ^Lj) - 19.30 Do- jh JLj) Akupunktura III iuS (Lj) - kraljevi l[ju^e — celovečerni film j) - 22.10 Sedem morij - Barvna — 22.10 Poročila (L« SOBOTA, 25. NOVEMBRA 9.35 TV v ŠoU (do 11.00) (Z^) -16.30 Košarka Beograd : Jugopla-stika - prenos (Bg) — 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Gospod Piper -barvni film (Lj) - 18.50 Burleska (Lj) - 19.10 Mozaik (Lj) - 19.15 Humoristična oddaja (Bg) - 19.45 Risanka (Lj) - 19.50 Cikcak (Lj) -20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.30 Šenka in jaz -zabavncfila 21.20 Na poti k zvezdi — barvna zabavncfilasbena odd^a (Lj r: oddaja (Lj) - 21.45 Medicindci center - seriMci film (Lj) - 22.35 TV kažipot (Lj) — 22.55 Poročila (Lj) meinu - 10.25 Pesmi borbe in dela - 10.45 do 13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.30 Nedeljska reportaža - 13.50 Z domačimi ansambli - 14.05 do 16.00 Nedeljsko športno popoldne -17.05 C. E. Soya: „Mali očka želva** - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 „V nedejjo zvečer* - 22.20 Zaple-^te z nami. PONEDELJEK, 20. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja - 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine - 12.5O Kmetyski nasveti — Inž. Jože Babnik: Založimo se z medom glede na njegovo koristnost - 12.40 Delavska godba iz Trbovelj na koncertnem odru - 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslu^ci čestitajo in pozdravljajo - 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Poneddjkovo glasbeno popoldne — 18.15 Zabavni zvoki - 18.35 „Interna 469** - 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute z domačim ansamblom — .20.00 Stereofonski operni koncert - 22.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 21. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja - 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Vilko Stem: Kako gledajo v Švici na bodoči razvoj kmetijstva — 12.40 Z domačimi ansambli in pevci — 14.30 Priporočajo vam ... - 14.40 „Na poti s kitaro** - 15.30 Glasbeni intermezzo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek na svidenje! - 19.00 Lahko noč, otroci! — 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorfeija — 20.00 I^odajalna melodij - 22.15 Popevke se vrstijo. SREDA, 22. NOVEMBRA: 8.10 Glasbena matineja - 10.20 Pri vas doma - 11.00 Poročila — Tiuistični napotki za naše goste iz tujine — 12.30 Kmetijski nasveti - Inž. Milan Žolnir: Izkušnje v varstvu proti jabolčnemu zavijaču — 12.40-Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam ... — 14,30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo - 16.00 „Vrtiljak** - 17.10 Naša glasbena galerija — 18.15 Glasbene vinjete - 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Glasbene razglednice - 20.00 Komorno glasbeni studio - 22.15 S festivalov jazza. Četrtek, 23. novembra: 8.10 Glasbena matineja — 10.20 Pri vas doma — 11.00 Poročila - Tiuistični napotki za naše goste iz tujine - 12.30 Kmetijski nasveti - Izidor Golob: V vrtu je premalo lily -12.40 Igrajo pihine godbe - 13.30 Priporočajo vam ... - 14.30 Sestanek instrumentov - 16.00 „Vrti-ljak“ — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 19.00 Lahko noč, otroci! - 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča -20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.40 Glasbeni nokturno - 22.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. RADIO SEVAIICA NEDELJA, 19. NOVEMBRA: 9.00 Referendum za uvedbo samo-pri^evka za gradnjo šol in otroško-'varstvenih ustanov ter referendum za izenačitev pravic iz zdravstven^ varstva med delavci in kmeti (tekoči rezultati glasovanji na voliščih v sev-niški občini) — Glasni mozaflc (vmes reklame, oglasi in obvestila) — Kmetgski nasveti — Za vsakogar nekaj - 12.30 Poročila - 14.30 do ka — 16.00 Poročilo o glasovanju za samoprinevek ter za izenačitev pravic iz zdravstven^a varstva kmetov z delavci (vmes narodno-zabavna in zabavna glasba) - 16.00 Zaključek oddaje. SREDA. 22. NOVEMBRA: 16.00 Poročila - Reklame in oglasi - Po domače - Kakšen je končni izid glasovanja pri obeh referendumih (komentar) — Iz diskoteke naših poslušalcev - Gospodii\j^ nasveti -18.00 Zaključek programa. (Lj) -20.25 20.35 Objemi in po- i/AoA«>M• /T " 22.20 Poročila (Lj) I / I •'V/.JO v^Djcin. __ La.®*°''®^®rni film (Lj) -^ n i\ ®vni nokturno: atane O' *“>■ ®8) - l« « Ple«^ ^ pregled (Po-Vi£®^.do 17.00) (Bg) -0^1" 18 h D*?'" - serijski film C^ik aa^»«nka (Lj) - 18.20 (LiV m Jožeton 7ili?'^2 Mozaik (Lj) S filma ' domače s Jožetom Kampi- S kan, (Lj) - P® svetu: Živalski Patagonije (LJ) - aj) TV dnev- " 22 K p 1^0 sledeh napredka •l (Lj) - 22.20 . 23. NOVEMBRA (Zr) - 10.30 An-U §n r Nemščina Tv v P .francoščina (Bg) -~ ponovitev (Žg) -««scina - ponovitev (Z«) PODAUŠEVANJE VELJAVNOSTI VOZNIŠKIH DOVOLJENJ Oddelek za upravnopravne zadeve obdnske skupščine Novo mesto obveSča voznike motornih vozil, ki so pred petimi leti zamenjali potrdilo o znanju cestnoprometnih predpisov za voznISko dovoljenje, da je potrebno veljavnost vozniškega dovoljenja podaljšati. Vozniki motornih vozil Iz občine Novo mesto lahko zahtevajo podaljSanje veljavnosti vozniškega dovolejnjo ob ponedeljkih In petkih od 7. do 15. ure In ob sredah od 7. do 17. ure pri občinski skupščini Noyo mesto, referentu za promet. Cesto herojev 27 (Zavod za požarno varnost). Tiskovino In vsa potrebna pojasnila dobite prav tam. Iz pisarne oddelka LOSION UPORABLJAJTE TOČNO PO PRILOŽENEM NAVODILU LJUBLJANA Lilil) - 16. novembra 1972 DOLENJSKI LIST Vsakdanjik skromnega kozjanskega kovinarja Začel je kot rudar na Senovem - Potem je zrasla tam tovarna in ga sprejela pod svojo streho kot kovinarja Za seboj ima enajst let vstajanja s petelini, enajst let samotne hoje na delavk avtobus v Koprivnici. Ob četrt na pet gre zdoma in takrat se zanj začenja delovni dan. Ko zjutraj prestopi tovarniški prag, se Viktor Kukovičič ves posveti delu. V čeladi se njegov obraz zgubi med drugimi obrazi, Gonjen nad delom je samo eden izmed mnogih kovinaijev v tovarni gradbenih žeijavov na Senovem. Jamo je zapustil šele pred Vnto let pred vojno je pre-tremi leti. V senovskem rud- bil na delu v Nemčiji in na niku je prebil osem let kot Holandskem. Pri hiši je bilo kvalificiran kopač. Potem je zvedel, da zmanjkuje premoga in da bodo morali rudarji prijeti za dmgačno delo. Tedaj so Viktorja poklicali in ga dodelili prvi skupini za prekvalifikacijo. Spet je sedel v šolsko klop, spet je bilo treba računati in se učiti. Šest mesecev je trajalo, da se je priučU za novo delo. Ključavničar je postal in v tej stroki dela tri leta. Pri zaslužku se je to poznalo in se še pozna. Toda delo je zdaj manj naporno. V jamo pa ne bi šel več. Ce ne drugega, je domačim prihranil vsakodnevno skrb za srečno vrnitev, a tudi sam se na dnevni svetlobi bolje počuti. V Metalni na Senovem je zaposlenih 280 nekdanjih rudarjev. Viktor je eden tistih, ki se odlikujejo s svojo pridnostjo in vestnostjo. Z voljo se je poglobil v novi poklic. Kljub skromnosti priznava, da se že nekoliko spozna na načrte. Ce so preveč zapleteni, vpraša za svet mojstra, ki mu nikoli ne odreče pomoči. Kovinar Viktor Kukovičič je doma z Veternika na Kozjanskem, iz krajev, kjer za zaposlitev ni velike izbire. Moški imtgo najbliže rudnik in zadnje čase Metalno. Tudi Viktorjev oče je bil rudar. veliko lačnih ust. Zdaj so preskrbljeni Štiri dekleta so se poročila, fantje so se zaposlili. Viktor je edini sledil očetovim stopinjam in postal rudar. Brata sta dobila delo drugod, eden pri gozdnem gospodarstvu, eden na žagi v Kozjem. Viktor se je priženil na malo kmetijo v. Vojsko pri Koprivnici. Tam je zdaj njegov dom. Dva otroka ima, žena pa gospodinji in dela na domačiji staršev. On ji v prostem času pomaga, da še nekaj prigospodarijo doma. Televizorja nimajo pij hiši. S svetom jih povezujeta radio in naš tednik, ki je edini časnik, na katerega je družina naročena. Na dopust ne hodijo. Enkrat na leto pa se kovinar Viktor z ženo le odtrga od doma, takrat, ko gresta na skupinski izlet z avtobusom. Slovenijo sta že spoznala. Zdaj bi rada pogledala čez mejo, tja na Koroško do Celovca, pozneje pa še kam na Tržaško. V njunih željah ni nestrpnosti. Oba znata čakati in si želeti samo toliko, kolikor lahko dosežeta. Za Viktorja je najpomembnejše, da najde zadovoljstvo v delu, zato bi rad, da bi podjetje dobro uspevalo in vsem zaposlenim zagotovilo trajen kruh. JOŽICA TEPPEY Minister Breyne in sekretar Hadžič sta hkrati prerezala trak ob otvoritvi tovarne prikolic IMV v Belgiji. Pomagali sta jima dve belg'j^ dekleti v naših narodnih nošah. (Foto: arhiv IMV) DOLENJSKI PRIKOLIČARJI - NAJVEČJI V EVROPI 'fiMar Dve tovarni v 14 dnevih - IMV ADRIA CARA VAN BELGIUM ni mešana družb«'| Belgijci bodo delali po naši konstrukciji in tehnologiji Novomeška Industrija motornih vozil je v četrtek odprla svojo tretjo tovarno avtomobilskih prikolic IMV ADRIA CARAVAN BELGIUM N. V. v mestu Dienze. S tem postaja resnično največji proizvajalec avtomobilskih prikolic v Evropi. V prihodnjem letu bodo naredili v Dienzu 12.000 prikolic IMV v eni izmeni, pozneje pa v dveh izmenah po 25.000 na leto. Slavnostni otvoritvi so priso- stvovali belgijski minister Gustav Breyne, jugoslovanski zvezni sekretar za zunanjo trgovino Muhamed Hadžič, župan mesta Deinze, predsednik novomeške skupščine Avgust Avbar in jugoslovanski veleposlanik v Belgiji dr. Rihard Štajner. Tako je IMV v kratkem odprla kar dve novi tovarni, eno pred 14 dnevi v Brežicah in zdaj Sneg na Martinovo Nedelja ni presenetila ljudi le z novim vinom in Martinovimi gosmi, pač pa je narava ponoči po^bela Se za drugo presenečenje: cesta čez Gorjance je imela Se dopoldne pri Vah ti za noht debelo snežno odejo, bližnje osojne kotanje pa so bile vse dopoldne pokrite s snegom. Prvi le-toi^ji sneg na 600 metrih nadmorske viSine so izkoristili tisti, ki so potovali čez Goijance: številni so se ustavili za nekaj minut, toliko da so otipali sneg in se malo okepali. to v Belgiji. Belgijska tovarna IMV je največji proizvajalec prikolic v tej državi in edina tovarna izven SFRJ, kije v celoti last jugoslovanskega podjela. V tovarni v Belgiji bodo sestavljali predvsem prikolice vrste ,junior“ iz delov, kijih izdelujejo obrati in tovarne IMV v Novem mestu, Čmom^'u, Semiču, Šentjerneju, na Suhorju in Mimi. Tako je za daljše obdobje zagotovljena povečana proizvodnja in prodaja te proizvodnje za omenjene obrate, kar sicer zaradi čedalje večjih prevoznih stroškov in carinske za- ščite ne bi bUo mogoče. Hkrati pa se utrjuje položaj Industrije motomih vozil na zunanjem tržišču, kar olajšuje prodajo po-kolic, ki jih izdelujejo v Novem mestu in Brežicah. V Dienzu bo v eni izmeni zaposlenih najprej 200 delavcev. h ^ pozneje pa v dveh j, Pri sestavljanju do*j zaposlili v glavnerri mače delavce, naši ,-pri-iz novomeške IMV pa po pravljali delo ter uvajau membe in nove modele- 'Imedeljo odprto samopostrežba P” mostu DOLENJKA Jesenske maline in trobentice Prejšnja sredo se je v uredništvu oglasila Ana Jert iz Draga-njih sel pri Straži in nam prinesla lep šopek malin. Že spomladi je njen mož obrezal grmičevje, pustil pa je tri vršičke, na katerih so najprej opažih nežne cvetove. Že to je vse sosede začudilo, malokdo je verjel, da bo kaj obrodilo. Toplo novembrsko sonce pa je povzročilo, da so korenine iz zemlje potegnile še toliko sokov, da so se Jertovi otroci lahko takoj, ko je mati prišla iz mesta, lotili zrelih in sladkih malin. V Novem mestu v Kandiji pa so na vrtu Marije Legak pokukale iz zemlje trobentice, ki že deset dni kljubujejo mrzlim jutrom in krasijo njen vrtiček. Jp V- Ana Jert iz Draganjih sel pravi, da ima doma še nekaj — (Foto: S. Mikulan) ^ Z odlokom gospoda župana imamo ta teden v našem mestu teden smeha. Sicer bi se to moralo pisati z veliko začetnico, a se ne. Po ulicah, v uradih, v trgovinah, na poljih, v avtomobflih, v čak^icah zdravstvenih domov, da, celo tu srečujete naanejane ljudi. Nobenega kidega obraza, no^ benih zaskibUenih pogledov, nobenih jeznm besed — samo aneh in spet gneh! Kot v raju,pred kazngo božjo. Iz šolskega poslopja odzvanja zvonki aneh naših milih otrok. Srčkov našfli. Ljubljenčkov. Smejejo se svojim vzgojiteljem, ki so brez moči zoper njihove vragolije. Tudi tovarišice učiteljice in tovariši pedagogi so nasmejanih obrazov. Celo tovarišica Vejica, ki sicer joče noč in dan. Pa še vmes. Sicer se smejejo bolj. kislo, a se kljub temu smejejo. Kako se ne bi smejali, ko pa so jim obljubili, da bodo njihovi osebni dohodki čez nekaj kratkih desetletg dosegli raven osebnih dohodkov tistih mučenicov, ki so v proizvodnji. Celo tovariš ravnatelj hodi okrog širokfli ust. Uspek) mu je namreč dobiti učitelje za Repičevo drago, vas, ki leži dvajset kilometrov gospodu Bogu za hrbtom. Najbolj nasmejana pa je šolska snažilka, ki je dobre volje zmeraj ta- TEDEN SMEHA krat, kadar v redu nadere učence, kuharice in celotno vodstvo šole s kuijačem in tovarišem ravnateljem v novi obleki vred, da se jim od strahu tresejo hlače in kikle, kdor pač hodi v kikli. Nasmejan kot polmes^ se sprehaja po mestnih ulicah gospod direktor podjetja, ki z uspehom izdeluje sirove luknjice. Od ffčne areče kdaj pa kdaj tudi zauka. Ce se v tednu smeha ne bo pojavila v njegovem podjetju nobena republika komisija, ki bo pobrkala po dokumentaciji, bo njegov smeh trajal tolflco časa, kolikor to zahteva dekret gospoda župana. Se pr*vi: teden dni. Tudi obrazi njegovih delavcev so zaripli od smdia. Dobre volje niso zavoljo odloka gospoda župana, marveč zaradi misli, da bo prišlo nekega lepega sončnega dne tudi njihovo podjetje pod povečevalno steklo in da bo tisti dan njihov direktor odletel s stolčka kot lastavice jeseni v tuje kr^e. Predsednik mladince organizacije je naanejan kot četr-tinka lubenice, pripeljane iz Bosne. Srce mu ne poigrava, ker bi bil slučajno zadovo^en z delom mladine, ampak se sneji obljubam, da bo mladinski klub narejen do občinskega praznika. Prav tako se smeje množica mladih v mestu in daje s anehom podporo svojemu predsednfl^u in dokazilo, da so mladi enotni. Vsaj kar se smeha gre. Smeh bivšega društvenega tajnika odmeva prav do oblakov. Gromki smeh je znak zmagoslavja: po večkratnih neuspelih po^usih mu je mati narava podarila lepega sinčka. S skrivnostnim nasmehom Mone Lise hodi po mestnih ulicali predsednik kulturne •g fia^ ® skupnosti. N^b*!^ ^^ §iro- 0 stari sivi dinar, ki 8® vanj® M kopisno podaril MSOS*" J poklicnih gledališč. Smejejo se vsi. 0 starčki, predsedn^J. ^ uslužbenci, A ke in uradniki, gp^ nlešci. S policaji, frizeiji P'^ wji,vel|* w gati in in ® ki in majhni, d^ Uni)«’ M tisti na liniji m ^ avtO' _ pismeni in. J prevoznici in davč . ys. 0 - zobmi in ^ ja, z zoDiui u. -Gospod iupan J® ^ komišjo. ki bo “8 J se komu bodo anqejo bi« vzroka.»»“ ^ memo kaiiio^',- 1 • •••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••*** • •••