(Ho. BMT antfort »ed by the Act of October 6,1917, cm f!to at th» Po«t Office of Hew Tori, H. Y.—By order of the Prarident, g. B. Bit rfaxm, "__ I Največji alovenaU* dnevnik | /^N T' A T A ^T^ TV A 01 ^ Wgert^^^l 111 v Zedinjenih državah ill A 1 ■ #1 ^^ I^L I A ■ W M M I M A ill in the United States:- Jjl jjl Velja ^"etT... $3^0 H -L 1 L\ / 1 W / > flj evep cby except Sunday, » N Za pol leta......$2.00 jLj llf and Legal Holidays. ^ Is^B&BEgBsJ List slovenskih delavcev v Ameriki.__B^ |( ^j00^ Readera ^ q Telephone: CORTLAWDT 4687. _Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ tinder the Act of Congress of Mareh 3. 1*7®. , J Telephone: 2876 CORTLANDT. NO. 256. — ŠTEV. 256. NEW YORK, THURSDAY, OCTOBER 31, 1918. — ČETRTEK, 31. OKTOBRA, 1918. VOLUME XXVI. — LETNIK XXVL SESTRI LANSINGA KOT BOLNIŠKI STREŽNICI. Cehi priznani od Avstrije IZ BAZLA SE POROČA, DA JE PRIČEL GROF ANDRASSY, NO-VI ZUNANJI MINISTER, Z DIPLOMATIČNIMI POGAJANJI. Bazel, Švica, 30. oktobra. — Grof Andrassv, avstroogrski minister za zunanje zadeve, je stopil v dipl o matična podajanja s člani et-ho - lo\ aske vlade v Parizu, soglasno s poročilom lista "Narodnv Liht.v— V poročilu, katerega se je sprejelo danes iz Prage, se glasi, di se v t še pogajanja med vladnimi uradniki ter češkim narodnim svetom z ozimm na ustanovljenje javne administracije. Sedanji češki uradniki bodo ostali provizorično na svojih me stih, a cesarskega namestnika, grofa Coudenhove, se je poslalo na njegovo lasi no prošnjo na nedoločen dopust. Kodanj, Dansko, 30. oktobra. — Češki narodni komitej je prev-zel v pondeljek posle krajevne vlade v Pragi, glavnem mestu Češke. To zna/*i konečni korak v uspešni nevolueiji, — soglasno s poročilom iz Berlina na "National Tidende". Avstrijske cesarske simbole se je odstranilo z različnih poslopij ter strgalo z zidov cesarske proklamacije. Občniski uradniki so prisegli zvestobo češki državi. Tekom no«"i na pondeljek je stavil poveljujoči general v Pragi ce-lo oboroženo silo v mestu na razpolago češkemu nar. komiteju. Iz Nemčije NEMCI SO POZVALI KAJZERJA, NAJ SE ODPOVE PRESTOLU.! IZPREMEMBA RAZPOLOŽENJA V NEMČIJI. — PORAZ SE PRIPISUJE LUDENDORFFU. — PIŠE H. W. SMITH. Haag, Nizozemsko, 30. oktobra. — Neštevilne vesti krožijo tu- : kaj na eni strani ter obstaja na drugi strani resnična možnost, da se iazvijajo v Nemčiji dogodki, ki bodo velikanskega pomena za celi svet. Izvanredno težko je držati se resničnega toka. Sedanje razpolo- : ženje pa se kljub temu lahko označi kot "kajzersko krizo". Spomniti se je treba, da se je vršilo pred desetimi dnevi v Berlinu zborovanje glavarjev ali odposlancev glavarjev posameznih držav. Prepričali seiu da se je vršilo to zborovanje v namenu, da se i azpruvlja o največjem izmed vseli vprašanj med Nemčijo ter libe-lainimi narodi, ki združeni proti njej. namreč o vprašanju bodoče pozicije načelnika hiše llohenzollerncev. i Urez dvom* je sedaj, da se je Viljema II. pozvalo, naj izgine.1 To je veliko dejstvo ter za vsakega. Dasiravno dosedaj še ni prišel j »'o nobenega pozitivnega sklepa, se kajzer vendar v polni meri zave-j da resnosti položaja ter se bliža sedaj odločitvi, ki bo zadovoljila last oči želji njegovega naroda. Kronpriin bo nemškemu narodu kot ostalemu svetu prav tako mado dobrodošel kot njegov oče ter se najbrže ne bo iskalo nasledili ka med sinovi kajzerja. Negotovo je, če se bo eelo kajzerjevo družino odstavilo ter je po mojem osebnem mnenju kaj takega malo vrjetno. Odstopa Luden b rffa je bilo že dolgo pričakovati, kajti on je bil povzročitelj spomladanske ofenzive, katero se je v Berlinu odo-, l l ilo ler izvedlo kljub odsvetovanju Ilindenbiirga On je odgovoren ne le za velikanske izgub«-, katere je imela tekom poletja nemška armada, temveč tudi za celo vrsto nesreč, ki so sledile na to. V Berlinu so prepričani, da bi ne šla Bolgarska nikdar iz vojne in da ne bi uastal kak kaos v Avstriji z vsemi slabimi posledicami za, Nemčijo, če bi ne bila prišla kataMroia, na žapadnem bojišču. Ker pa je tako dolgo otstal. ji brez podlage naziranje. da se ga je sedaj za te stvari kaznovalo. Opaziti je bilo nasprotno v organih desnice pripravljenost. da se mu prizadene. Linlendorff je šel, ker se je kontrolo nad armado preneslo od vojaških oblasti na civilne. Vse. kar vemo o njegovem ošabnem zna-raju, nas dovaja do prepričanja, da bi se nikdar ne podvrgel taki kontroli. Boljševiško morjen- je Boljševiki nameravajo 10. nov. vprizoriti splošno klanje po Rusi-ji. — Velika panika v Petrogradu. j Kodanj, Dansko, 30. oktobra. Posebna brzojavka iz Petrograda v Koebenhaver. naznanja, da so i boljševiki „ ivno naznanili, da bo I noč 10. novembra splošna »enter-' ^ nejska noč, da bodo poinorjeni vsi iz buržuoazuega m izobražene-j ga razreda. Poroča se, da vlada vsled tega v Petrogradu nepopisna panika. London, Anglija, 30. oktobra__' 7, ozirom na kodanjsko poročilo,! da namera%*ajo boljševiki 10. novembra vprizoriti splošno seutjer-' nejsko noč za buržoazijo, piše Harold Williams: | — Smešno se je vdajati domišljiji, da boljševiki ne mislijo, kar pravijo.. Tekom septembra so1 njihovi ofiejelni listi vsak dan ob-1 javljali 500 imen oseb, ki so bile' vstreljene s hladno krvjo, brez sodnijske preiskave, brez vsakega povoda, in z mirno vestjo se sme trditi, da je znašalo vsak dan število teh žrtev po celi Rusiji najmanj 500. i Ako že ne v blagor Rusije, tedaj vsaj v blagor človečanstva,_' svobode iu eivTzacije in za v~r-nost miru je skrajni čas, da se v-atavijo ti zločini, Id to ramo ta- kiSscii ,•• • * . ' ., s« t i ...... Nemčija ropa v Rusiji. London, Anglija. 30. oktobra. Razmere v ruskem ozemlju, zasedenem od Nemcev, se opisuje v oficjeljiein ruskem brezžičnem brzojavnem poročilu, v katerem se , glasi: j — Iz vseh pokrajin, ki se nahajajo sedaj v nemških rokah, se poroča, da odnašajo nemške vojaške oblasti v Nemčijo vse, kar je sploh mogoče odnesti. V Beli Rusiji ni nikakih konj in nikake goveje živine, ker so J . Nemci pobrali zadnji rep. V vseh j okrajih, kjer se pričakuje izpraz-nenja. so ostala polja neobsejana. • ker niso pustili Nemci nobenega (semena. Otroci umirajo lakote. ,ker ni mogoče dobiti mleka, i Hišno opravo, brzojavne in te- i , lefonske inštrumente "\z številnih mest se je poslalo v Nemčijo. Železniške proge se je popolnoma 'oropalo ter pustilo le polomljene , in neporabne železniške vozove. I 7 Turki so zapustili Baku. « | Curih, Švica. 30. oktobra. —: Kakor se poroča iz Moskve, so Turki zapustili veliko petrolejskol središče Baku brez vsakega boja ko veliki, kot so jih izvršiti Nem-1 ei v tej vojni. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI i SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. V ; Zavezniški svet ! — « Pričakuje se, da bo zavezniški vojni sv fit kmalu edin glede mirovnih 1 pogojev. — Razlike v naziranju kaj hitro izginjajo na posvetovanju v Parizu. — House navzoč ter preseneča vse s svojim poznavanjem evropskih razmer. j; --I1 Pariz, F ranči ja, 30. oktobra. — j Načelniki zavezniških vlad ter poi- j kovnik E. M. House, posebni za- , ;stopnik vlade Združenih drž i v. . obenem z vojaškimi in mornari ( škilili svetovalci zavezniških dr- i žav, so danes nadaljevali s svojimi neformalnimi konferencami. Razlike v nabiranjih, ki so pov-.* sem umevne vsled velikanske ob-j Širnosti prizadetih interesov,.so se sieer jHtjavilc, a so večinoma že • izginila, ko se jih je prijateljski < prerešetalo. 1 Dasiravno bodo zahtevale nekatere točke v izjavah predsednika Wilsona neke bolj popolne definl eije. je vendar pričakovati neposrednega polnega soglasja. Najvišji zavezniški vojni svet se ne bo formalno sestal, dokler ' s,' ne pride do polnega soglasja. Polkovnik House se je nas t a nil v nekem mirnem delu Pariza. > na l** ve m bregu reke Seine, neda leč od francoskega vojnega mini-jstrstva. Imel je že dolga posveti* vanja z ministrskim predsednikom < 'lemeneeaii-jem, maršalom Ilai-' goni, baronom Milner-jem. angleškim vojnim ni i ni.s t ront, ameriškim poslanikom Sharpom. prškim mi-n istrskim predsednikom Venize-i lesom ter generalom Tasker 11 Bliss, ameriškim zastopnikom pri 'najvišjem vojnem svetu. Natančne informacije, ki se na-... . i hajajo v posesti polkovnika Hou- se z ozirom na evropski položaj.' so naravnost presenetile državni-j ke t ost ran Atlantika. Ti državniki! namreč niso vedeli, da je dobivali polkovnik House, kot načelnik ne 1 i kega urada v Washingtonu. skozi iosem mesecev uspehe originalnih 1 študij iz številnih virov glede raz-' mer v vsaki vojskujoči se deželi v Evropi. j L V pondeljek se je vršila mornariška konferenca, katere so se vde-j ležili mornariški zastopniki zavez-'niških dežel. > London, Anglija, 30. oktobra. Dokler ne l»o govoril zavezniški svet v Versailles, bo ceii svet ne-i strpen pričakovanja. Objavo po go je v za premirje se pričakuje vsaki trenutek. Domneva se, da bo Nemčija hitro odgovorila in da bo svet v teku enega tedna vedel, *-e se bo vršila leta 1919 še kaka kam > panja. >| Poroča se, da smatra grof An-drossy, avsjtro-ogrski zunanji mi-■jnister, položaj v dvojni monarhiji za obupen ter da je vsled tega prosil Italijo za neposredno premirje. Vojaki pričakujejo izida ver: i sail'ske konference z istim zanima? [ i njem kot civilisti, kajti njih naer-. ti so odvisni od dogodkov naslednjih par dni ZAVEZNIKI V DARDANELE. I Turčija je povabila zaveznike, naj j pridejo s svojimi bojnimi ladjami' ! v Dardanele. Amsterdam, nolandsko, 30. okt Soglasno z nekim poročilom iz Carigrada krožijo v glavnem mestu poročila, da je Turčija na podlagi mirovnih pogajanj povabila zavez niško brodovje, naj pride v Dar danele. Cet naj bi se ne izkrcalo, — se glasi, — razven majhnih od delkov. ki naj bi nadzorovali de mobilizacijo otomaiLske armade. Carigrajski lis. i4Ikdam" je pri občil v nedeljo poročilo iz "kom Ipetentnega vira'?, da je pričela Turčija oficijelno mirovna pogajanja z zavezniki. Dostavljalo se. je, da so delegati že zapustili glavno mesto. V drugih krogih v Carigradu pa se izjavlja, da so pogajanja iiroficijelna. Pariz, Francija, 30. oktobra. — V poročilu iz Sten na "Matin" se glasi, da se je edino preostalo r turško armado*' koncentriralo pri' Bulair. nekem mestu na polotoku Oalipoli.su. Čataldža črto se je pri pravilo kot drugo obrambno C*rto 'za Carigrad, i ° IZ MEZOPOTAMIJE. Angleži so odrezali črto pri Mosu-lu. — Zavrnili so številno protinapadov. — Sovražnika se je pognalo iz pozicij pri Tigrisu. | j London, Anglija, 30. oktobra. Angleške čete so v torek liapadlt I Turke severno od Kalegh Serghat jG-"» milj južno od Mosula. Tako se1 glasi v oficijelnem poročilu glede J operacij v Mezopotamiji. Angleži |so ujeli približno 1000 Turkov in j zveza turške armade z Mosulom je prekinjena. j * * * Mosul je mesto, ki šteje 75,000 prebivalcev ter leži na desnem bre-fgu Tigrisa, 2*20 milj scverozapad-po od Bagdada. Ob izbruhu vojne j je bilo mesto Mosul zapadni ter-minur iztočnega člena nedovrsene železnice iz Berlina v Bagdad. \ preteklih dveh letih se je stavilo v obratovaije nedovršeni del železni ce med Aleppo in Mosulom. Mesto Mosul je bilo skozi stoletja veliko trgovsko središče. Beseda "muslin" ali "muslan" izvira iz imena tega mesta, kjer je tvorilo nekoč tkanje bombaža važno industrijo. V notranjosti Nemčije vladata negotovost in nemir. Socijalistični listi so objavili manifest na delavske organizacije po celem cesarstvu, v katerem se zahteva mir ter izjavlja, da bodo delavci nasprotovali vojni z vsakim sredstvom I ki jim j« na razpolago. Amerikanci v ognju Amerikanci so zavzeli višine ob Mozeli. — Težki topovi v akciji. J Z ameriško armado, severoza-! padno od Verduna, 30. oktobra. — Ameriške čete prve armade so! s svojim novim sunkom ob zapn-dnem bregu Mozele zavzele mesto j Aincreville in so se utrdile na severni skupini gričev in naravnih! postojank, ki obvladajo pokraji-^ no več milj. Ta uspeh je zelo velikega po-i mena. Nemško poveljstvo je izda-i I o povelje, da se mora skupina gričev na zapadu od Dun-sur-Meuse držati za vsako ceno, kerj bi Amerikanci. ako bi to zavaeli,| obvladali železniško črto od Met-j za do Lille. Aincreville je samo 3 milje jugozapadno od Duna in) zavzeti griči se nahajajo samo 8, milj južno od glavnega križišča med Mozelo in Stenay. Amerikanci so napredovali približno za dve milji, j Aincreville so Amerikanci zavzeli le z majhnim odporom, ki j-? obstojal večinoma iz strojnih pušk. Ameriška armada se je tudi u-trdila na skrajni levici v okolici Grandpre. Na vzhodni strani Mozele so se danes vršili vroči boji, toda Črtaj ni bila mnogo izpremenjena. —j Nemci so se na vse kriplje priza-J devali. da bi jih pognali s hriba i štev. 330. | Aktivnost sovražne artilerije vz' s hodno od Mozele je proti večeru pojenjala, toda Nemci so pošiljali izstrelke strupenih plinov na rar-ne kraj« bojne črte. 1 Ameriška težka artilerija je obstreljevala pokrajino za nemško črto. Za cilj si je izbrala železni- j ška križišča in gozdove, kjer sej nahajajo vojaška taborišča. J Nemci so v torek ponoči kazali j , večjo živahnost kot ponavadi ter so bombardirali pokrajino pri. Montfoncon, Oufey in druge kra-; je. Nemški škadron, znan pod imenom 'leteči cirkus', se je tudi! pokazal na več krajih fronte. —j Njihovi aeroplani so bili različno | pobarvani. Prišlo je do mnogiTi spopadov iu izstreljenih je bilo več nemških strojev. Srbi proti Belgradu. Pariz, Francija, 30. oktobra. — O vojnih operacijah na vzhodu poroča vojni urad: — 29. oktctbra je srbska konjenica dospela do Donave vzhodno! od Smederova, 24 milj jugovzho-! dno od Bel grad a in je zasedla Pol žare vac. Sovražnik se je pred l-o armado naglo umikal. Na tem kra-' ju je srbska armada dospela do Orna, Milanovca, Topola in Pa- Ilanke, 60 kilometrov od Belgrade ter je zajela mnogo ujetnikov in vojnega materjala. Oficijelna poročila i ^H j j FRANCOSKO POROČILO. Pariz, Francija, 30. oktobra. — Nočno. — Potom krajevnih o-iperacij v pokrajini južno od Guise smo bili v stanu zasesti več sovražnih zakopov ter se približati cesti, ki teče med Guise in llerier-la-Vievelle. Naše čete so nadaljevale z ofenzivo med Banogne in Herpy, pri čemur jim je padlo \ roke večje število jetnikov. Naše čete so isto-tako zavrnile več sovražnih protinapadov. ANGLEČKO POROČILO. London, Anglija, 30. oktobra. — Vršili so se spopadi med pa-trulami, tekom katerih nam je padlo v roke nekaj jetnikov in pri katerih smo nekoliko napredovali. Vršile so se tudi živahne akcije artilerije. FEM&KO POROČILO. i Berlin, Nemčija, 30. oktobra. — Med Lys in Seldo, v bližini Tamars in Englefontaine se je zavrnilo živahne delne napade sovražnika. Angleški ogenj, obrnjen proti predmestjem Tournai ter v niz j ko ravnino ob Seldi, je zopet povzročil precejšnjo izgubo življenj med civilisti. AMERIŠKO POROČILO. Washington, D. C., 30. oktobra. — Severno od Verduna so zn -sedle naše čete Ancrevillle ter ustanovile svojo črto severno od vasi. Živahni artilerijski boji so se vršili tekom noči na različnih točkah ob fronti. V Woevri; okraju so se naše patrule uspešno spoprijele s sovražnikom ter ujele nekaj mož. ITALIJANSKO POROČILO. Rim, Italija, 30. oktobra. — Sovražnik, katerega sta frontalno napadli osma in dvanajsta armada in ki je bil ogrožen ob toku od deste arma je bil prisiljen opustiti višine na levem bregu Piave ter se sedaj umika, resno zasledovan od naših čet. Oprostilo se je številne nada ljne vasi. Sledeč sovražniku, ki je podrl mostove preko Montciana, smo stopili v Conegliano. Proti severu, na desnem bregu Piave, so nadaljne čete, v sodelovanju z onimi na levem bregu, šle preko Calcino hudournika. Ostri boji se vrše tudi v okraju Monte Grappa. Poroča se. da se je ujelo nadaljnih tisoč sovražnikov ter zapie mlo 150 topov, med katerimi jih je bilo mnogo srednjega in težkega kalibra. Velik del zajetih topov se že nahaja v akciji proti Sovražniku. AVSTRIJSKO POROČILO. Dunaj, Avstrija, 29. oktobra. — Za branilce Monte Asolone Monte Pertiea in Monte Solarolo je potekel včerajšni dan brez večjih infanterijskih spopadov. Bitka ob Piave divja naprej. Sovražnik je spravil na mesto velika ojačenja ter nadaljuje s svojimi napadi Dasiravno niso zavezniške čete prodrle skozi, se je vendar sklenilo umakniti čete na sektorjih, ki so bili izpostavljeni najmočnejšemu napadu. Iz Sibirije Rešeni Srbi in Črnogorci_Hote- li so iti okoli sveta. — Zaprti v živinskih vozov Ji. j Harbin, Mandžurija, 29. okto-|bra. — Ameriška misija je našla t na železniških postajah za tovorni promet v Harbinu 1055 Srbov |in Črnogorcev, ki so živeli v že-I lezniških vozovih, lačni, raztrgani in premrazeni. Ti begunci so 19. februarja odpotovali iz Odese; namenjeni so bili iti okoli sveta v svojo domovino. V Harbin so prišli ob velikem mrazu in v kar najbolj žalost • nem stanju. Ako ne bi prišla ob i pravem času pomoč Amer. Rde- J | čega križa, bi jih doletela ista u-jsoda kot za časa carjeve vladi1 ;400 nemških ujetnikov, ki so bili I ; skozi celo zimo zaprti v živinskih vozovih in katere so na SI i čez več mesecev zmrznjene »redi Sibirije, j Od vseh ujetnikov, katere sem , videl v Belgiji, Franciji, na Polj-iskem in Rumunskem, so bili ti najbolj nesrečni. Štiri dni niso imeli kruha, dva tedna pa že niso , videli mesa in sočivja. Otroci naj revnejših so bili bosi; ženske so večinoma nosile poletno obleko, ki je bila vsa raztrgana. Tekom osmih mesecev potovanja je umrlo 140 otrok vsled lakote; umrlo je tudi 50 dojenčkov. Jokajoče žene in obnpajoel star. >,ci so prosili Rdeči križ za kruh in j drugi živež. M Tako postopanje a temi begun-ei je bHo škandalozno. Bili bo žr-tev zanikarnosti rasnih pomožnih j akcij in vlad. Pred časom jim je > bil obljubljen velik del zemlje v - Rusiji, kjer bi se imeli naseliti. Ravno ko bo se hoteli naseliti, je priiU nova vlada. Ukazano jim je bflo odpotovati proti Vladivoato- ku in potem v Srbijo skozi Ameriko. Tako so morali stanovati v K*?, železniških tovornih vozovih, katere so brez vsakega voznega reda prevažali od mesta do mesta. Spali so na golih tleh brez odej. Pogosto jih je lokomotiva zapeljala na stranski tir, kjer so ostali po več dni brez vsake hrane. Zdaj pa premišljuje francoska in ameriška vlada o njihovi usodi. Svetovalo se je, da bi se poslali v Sanghai in potem v Francijo ali |pa v Manilo, kjer je generalni go-verner že obljubil zavetišče. Kuehlman bo nemški zastopnik. Kodanj, Dansko, 30. oktobra. Prejšni nemški zunanji minister [dr. Rihard pl. Kuehlmann bo eden (izmed nemških zastopnikov na mirovni konferenci. ; Dr. pl. Kuehlman je mnogo let zavzemal v nemški politiki odlično mesto. Predro je po;tal 1917 mmški zunanji minister je bil rosi anik na Nizozemskem in v Turčiji. Kot minister zunanjih zadev 'je odstopil v juliju tega leia. i Odstopiti je moral zaradi tega. ker je v svoje mgovom v državnem zboru rekel, da Nemčija ne dosegla vojaške zmage in da je , potreba, da se sklene mir s pogajanjem. • - - _ Nemška propaganda. London, Anglija, 30. oktobra. Poročevalec Expressa v Ženevi je v torek brzojavil, da je nek nemški balon, naložen s pozivi na ameriško armado, padel blizu Porren-truy v Švic na zemljo. Poziv ima naslednjo vsebino: "Vi Amerikanci se borite bre? vsake potrebe. Nikdar ne bodete videli Straaaburga in Metza. Netn-1 ška armada ne more biti nikdar loražena. Sklenite mir." CT,AS NARODA. 31. OKT. 191 g. uOLA8 NARODA1* IIOS1HIV IVBCIIHlia IOVPSH aK iNtUaiMii if mm Im »rpormtlo^l _ GKktom iilwri, Wiifcfc MWJIB MHIDg, Ti""— flam of BuUmm oc tha Mrpontki ud ■dfirn—ea of tbon afOoanj m Oartl*m4t Btr—t. Btbm* * Manhattan, New Yorfc City. W. T. _ * mu lata raUa H* Ammr\u ZimIoMom naato New tor* |UI ta PUPB Za pol leta hi mm Now York. &M fla »al lat*----Ulte 4am lata aa ■■■to N«w t«| LM le <«rt late l.Qj Za »aoaamitvo aa ealo teio_____ 1.00 "QLAfl NARODA" Ufaa\\ t>U dan laraemfl nfdelj to pramlkor. 1i L A B N A K O D A* ("Tomi of tba PeoplaT) «■■1 0t>y axoept Bnadaya an* 1MB _BnbarHptfflC yeiriy fSJO._ DeylM tow podplaa lc oaebooatl aa m piioMnJafc Daaaur aaj aa bUforoU potil Jati po <— Money Ordaa, M AWMMM fcmja ura&Uov prosimo, d* aa iui tudi a« Utojg flnflb _aaananl. da hitreje najdemo naaloralfca._ "6L1I M i I 0 D A" 1 m m waw Tfrtl Qty. Trtaton; 287» Oortlmndt. Kaki bodo pogoji zaveznikov? • Takoj za formalnim od poslan jem avstrijske poslanice na naslov \V;i liini'J'iiia so prišla danes tiskovna poročila, v katerih se glasi, «la j«- proglasila Ogrska svojo neodvisnost od avstro-ogrske eesar-hM vlade ter uveljavila lastno vlado, ne le nad pravo Ogrsko, temveč tudi nad ozemljem e bo izkazalo kot resnično, se je odgovarjalo z značilnim vprašanjem: Ali so urga, Zasedenje Koblenza, ki predstavlja enega izmed nadaljuih pogojev, bi zahtevalo ne le nadaljuj klin v Nemčijo, s čemur bi bila omogočena invazija v srce dežele, temveč tudi klin, ki bi ležal za velikimi nemškimi obrambnimi črtami, ki niso le po na ravi inoene, temveč katere se je napravilo tako skoro nezavzetnim. kot sta jih mogla napraviti nemška znanost in eneržija. Koblenz je tudi važno železniško središče, in njega zasedenje od strani zavezniških čet bi imelo za posledico, da bi nemška armada ne mogla operirati po večjem delu južno-zapadne Nemčije. Da se pride kolikor mogoče blizu zahtevi predsednika Wilsona. da Nemčija ne sme biti na podlagi pogojev premirja v stanu obnoviti sovražnosti, je izjavil danes neki visok mornariški častnik, da bi bilo absolutno potrebno za zaveznike polastiti se kontrole ne le nad nemškimi podmorskimi čolni, temveč tudi velikim brodovjem. — To se lahko izvrši na način, da se dovoli brodovju oditi v kako nevtralno pristanišče, kjer naj bi se ga interniralo, — je rekel. — I/.ro- i se ga pa lahko tudi na drug način. Z nemškega stališča bi bilo interniranje bolj primerno. Dotični častnik domneva, da bi se ne moglo ničesar doseči f tem. da zasedejo zavezniki Helgoland. — < e bi se Angleži polastili Helgolanda ob izbruhu vojne, bi n* bili v stanu držati ga in to kljub njih premoči na morju, — je rekel častnik. Dočini se smatra polom Avstrije — kar je razvidno tako iz tona avstrijskega odgovora kot iz poročil, ki so pronicala, — za izvršeno ali neposredno bližajoče se dejstvo, je opaziti nekaj nemira glede poskusa Madžarov, da vsilijo svojo vlado Čeho-Slovakom in Jugoslovanom. Značilna brzojavka iz Ženeve danes javlja, da je dospel tjakaj čeli os I o vaški minister za zunanje zadeve, Beneš, ki se je pričel posvetovati s poslancem Kramarom, enim izmed voditeljev Čehoslo-vakov v avstrijskem drž. zboru. ( ehoslovaški poslanci v Avstriji so trajno odklanjali vsako pogajanje z avstroogrškimi oblastmi ter navajali pri tem Masarvko-vo vlado, o kateii so izjavljali, da je edina kompeteiitna avtoriteta za vodstv£)ogajanj v imenu Češke, Slovaške in Moravske. Domneva se tukaj, da se je poverilo poslancu Kramarju važno misijo in da bodo imele konfereuce v Ženevi za posledico važne aktivnosti v češko slovaškem ozemlju. Soglasno s poročili iz Švice se nahaja Reka popolnoma v rokah jugoslovanskih ustašev. Ustaja je zavzela tak obseg, da se bo zagrebški Jugoslovanski"'Narodni Svet kmalu začel pogajati s srbsko in črnogorsko vlado glede ustanovitve združeue jugoslovanske dr žave. — Brzojavfta se glasi: — Soglasno z zadnjimi poročili iz Hrvaške in Slavonije napreduje na nagel način revoluejonarno gibanje za neodvisnost v vseh provincah, v katerih stanujejo Jugoslovani. V nasprotju z informacijo, katero je dal madžarski tiskovni urad, drže ustaši eelo Reko ter imajo obkoljenega ogrskega governerja n vesta, katerega podpira le par knmpanij madžarskih vojakov. Denarna panika v Berlinu. Curih, Švica, 30. oktobra. — Nemška državna banka je izdala v preteklih štirih tednih bankovce! v znesku 2,000,000 mark. Listi poročajo, da je bilo tema vzrok ku -.picenje bankovcev od strani na-i roda ter izvajajo, da je finančna ?! kriza neizogibna, če ne bo nemški - »narod opustil sedaj prevladujoč« - * 'bedast oče". Dopisi New York, N. Y. Tem potom naznanjam, da so od mene kupili bonde četutega v o j , nega posojila sledeči: Po $100.<>0: Društvo sv. A ne in Miss Paula Kollmann; po $50.ou: ilr. Rud-.lt" J. Mihclich, Mrs. Terezija Ko vaeh, Mrs Matilda Zobce. Mrs. Ivana Ova in Matv Koutpare. S spoštovanjem Mary Kompare. _ Martindale, Pa. Iz naše naselbine se le malokdaj kaj ; vzrok je ta, ker nas je , zelo malo in Še tisti, kar nas je. smo rat3trešeni. Delamo vsak dan. ctfo ob nedeljah kouupanije silijo; pravijo, da imajo premalo premo-t'a. -le /e r. s, da ga imajo premalo v teh kritičnih časih, toda bili so «*aši. ko so ga imeli .preveč. Društvo imamo slovensko samo eno. spadajoče k Slov. Del. Podp. Zvezi, ter eno nemško. Kakor rečeno, Slovencev je malo, več je pa drugih narodnosti, posebno Nemcev in Madžarov. Naselbina se imenuje Martindale. na zemljevidu pa je označena M^irtintown, a1- milje jugovzhodno od Portage, J'a. Premogorovov je |»ril»ližno t*0. če ne več; kdo jih bo štel, ker vsak dan katerega nanovo odprejo ter tudi ded O se lahko dobi. Poročati imam tudi žalostno vest o smrti mojega brata Ludvika Zaman. 1'inrl je za špansko in-rtu'-nco v naselbini Arrow v Somerset County. Novinco sem zvedel šele tri dni po pogrebu. Podal sem se takoj tja, moral sem se pa vrniti, ker naselbina je zastražena m ni dovoljen vstop nikomur. Doma je bil iz Hrenovic pri Postojni na Notranjskem, sin ta-mošaijega nadučitelja. V Združeni!: državah je bival 10 let. Bil je značajen mladenič in vesele narave. Preminul je v najlepši itilade-niški dobi ;;0 let. Zelo hvaležen bi bil doticnim društvon«, katerih član je bil pokojni. da bi me obvestili natančneje o njegovi smrti in pogrebu. Ohvestilo sem dobil iz drugih naselbin privatnim potom, direktno od tam pa popolnoma nič. Tudi tukaj pri nas .se je epidemija zei:> l-azširila in \-isak dan katerega zuiajij ka. .Občevanje več ljudi skupaj je zahi anjeno, tudi društvene seje no za nedoločen čas suspendirane, če ima kateri nujne opravke tla mora it i v drugo na-selbiuo, mora biti od zdravnika preiskan in ta mu šele dovo-li, oziroma napra\: izkaznico. Pozdrav n.jakom in rojakinjam po Združeni! državah. Frank Zaman, R. F. D. 1. Box > Portage, Pa. Mascoutah, 111. Nič veselega nimam poro«"a.ti le. liaše slovensko naselbine, ker ta pošastna inllu^iea vlada eelj iiu s4o. 1 "an /.a dnevom vozijo mrtve na pokopališče in to so tisti, ki so živeli v najlepši d«»l>i svoje starosti Tukaj je nas Slovencev okoli 125*moških in jih je umrlo en dan sodem; najstarejši je "bil :i7 let in najmlajši l!7 let. Naj omenim dva v Peniarv lva-uiji dobro poznana rojaka Joi.na Furman in Pavla ilertel. Ko vta začutila h« lezen, sta hitro šla nu mestno banko, da si napravita o ]»i»ioko, ila podedujeta eden za drugim, da denar ne pride v tuje roke. Nato se podata v bolnišnico, upajoč da tam okrevata, ali drugi dan je bil zanju zadnji. Ko je prvi Pavel Merici umiral, mu je John Farnian rekel: "Le uurno zaspi, moj dragi prijatelj; nad zvezdami bomo zopet skupa j i Fi'o uro zatem je sklenil tudi J. Farman svoje mlado življenje. Ni ji 11 v Ameriki tako zvestih prijateljev, kot sta bila ta dva. zato tudi skupaj počivata v enem grobu. Naj jima bo lahka ameriška zemlja' Ne morem dalje poročati, ker se oe jaz slabega počutim. Pozdravljam vse rojake in rojakinje sirom Zdiu/.enih držav in Kanade. Ivan Založnik Novice iz stare domovine O Trumbičevem sprejemu pri ita-ljacskem kralju so pisali tudi jugoslovanski listi v Avstiiji, kot poročajo švicarski listi, kakor tudi o njegovi deklaraciji glede nameravane reformacije avstro ogrske monarhije. Ordvidno pa je. da je cenzor tnlAi/el jugoslovanskim listom pravico, podati svoje komentarje. Socijalisti in jugoslovansko vprašanje. Splitsko "Naše Jedinstvo" piše ?A. avgusta: "II Lavoratore"' v Trstu naznsaija. da so se v*e frakcije socijalistične stranke udeležile shoda v Zagretni z namenom, da «e doiočijo taktike, ki naj se odobrijo z o/irotn na rešitev jugoslovanskega problema. Tržaški italjanski socijalisti in jadransko vprašanje. Zagrebške "Novosti" poročajo 2-i. avgusta o sestanku, ki se je vršil en dan prej v Trstu in na katerem so italjanski sooijalni demokrati sjirejeli med drugim tudi naslednjo resolucijo: '' 1 poštevajoč posebni etnogra-fični položaj naših pokrajin — vštev.ši Trst —, poziva sestanek oba lokalna izvrševal na odbora, pripadajoča k itatjaiuski in jugo-sl< »vansk.i seki-iji socijal-demokra-i tične stranke, na skmpno konferenco, da se razpravlja in doJoči oatančno in brez oklevanja glavne točke glede rešitve narotlua&tuih vjnašanj ob Jadranu, z namenom,i da se o teh resolucijah razpravlja na kongresu, kateri naj se skliče čim prej mogoče. ' i Češki otroci na Hrvatskem. Splitsko "Naše Jedinstvo" poroča 22. nvgasta: Avstrija je poslala 80.000 otrok na Ogrsko — samo Češka 20.0(H), toda niti en otrok od teh ni bil če-; škili starišev. Kot posledica teg:i' se je osnoval v Zagrebu poseben odbor z dr. Budisa vi j ev ič em in s . češkim veleposestnikom Krepelko na čelu. ki se je sam ponudil, da! bo nastanil 40.000 čeških otrok na Hrvatskem. ! « Polj «kn-češko-jugoslovanski dogovor. i • Dunajski list "Die Zeit" priob- -črje 10. avgusta naslednjo vlažno:« vest: ' |l Inrovski 4" Nourean Josrnal"^ - poroča: Pred kratkim se je vršila j konfeienra Poljakov, Čehov in i .-Jugoslovanov, na kateri je bik - sprejet ultimatum in na kateri je; - bila znova potrjena s pismeno e proklamacijo solidarnost avstrij- - skiii Slovanov z naslednjimi bese- - dani i: "Zediujeni po veliki ideji pravice narodov, da razpolagajo s svojo lastno usodo, in po stremljenju po neodvisnosti in svobodi,; strinjajoč se s principi združenega • bratstva ]>repričani, da -,e bodo r pr\e uresničil- njih skupne aspi-i - i-a. ije s pomočjo združenih ]>riza-. devanj, so zastopniki Poljakov,! i tV«ho-Slo\akov in Jugoslovanov' - r.lrlenili v uri tega svetovnega gi-. banja, osnovati trajno in ueraz- drožljrvo -^vezo iiilh! tremi slovanskimi narodi: Poljaki, Čeho-Slo vaki in J .(goslovani." , Izjava ogrskih Slovencev. Ljubljanski "Slovenec" p:«e 6. t avgusta: "Osamljeni in pozabljeni od i v^eh. nepoznaaii eelo našim najbližjim scwdoni. smo se mi ogrski . Slovenci sami pridružili splošni - jugoslovanski deklaraciji, želeč s [ tem dokazati, da se .nismo dali »hI . nesli po madžarskih valovih hi da . se čutimo dovolj nu>čne. da vrže-. mo s sebe madžai-ski jarem, ki na-. je tlačil skoti stolet ja. Brez raz-i 1:ke vere, strank ali političnega . naziranja izjavljamo v splošnem, i da nas bo vodila ista ideja: ures J ničen je jugoslovanskega progr:;-jma " r Na Osrrskenn živi kakih 150,000 Slovencev, ki so po veri katoliča - . . . . rr. ni ju kaJvnici (protestanti). Ma- džarske oblasti jim ne duvoljujejo posluževati se materinega jezika, niti v šolah, niti pri oblacstih, tei so se vrgle na splošno »Hlnarodo- vauje teh naših nesrečnih bratov. ; Kljub temu pa so se oni ohranili 'ter hočejo stvoriti popolno celoto s svojimi brati pod avstrijskim jarmom v svobodni Jugoslaviji. Trpljenje naroda. " pr»puščeno na milost in nemilost avstrijskih oblasti ter I30 moralo ži\eti od te?a. kar jim bodo one dale. Kaj to pomeni vemo dobro ■k«>r imamo izkušnje, nabrane tekom zadnjih etirili let. To s:e pravi: gledaj sr.ni zase, ker se drugi ne bodo cirali nate. ali z drugimi bese*!ami: stradaj, dokler ne p*1-' gineš! Juooslovanslro časopisje in Lon-__donski Odbo*-. cloveiJ"^i m hrvatski lUti so prmesii točna poročni a o vsem, kar >»-e jc dogodilo 111 sklenilo na ustanovnem slioal t'o'irjev govor t**r le-sedilo sprejete rcsolueije. Tudi pri teh poro-• -'lih na n; dovolil cenzor, da bi li-ii ptAlali svoje mišljenje. Lakota na otoku Korčuli. Zairrebški "Obzor" piše 11. avgusta : Poslanci Jugoslovanskega klu-! iia, dr. Korošec in tovariši. ! predložili ministrskemu predsedniku interpelacijo z ozirom na lakoto, ki vlada na otoku Korčuli v Dakuaeiji. Že jeseni 1912 je bilo i-ar slučajev smrti od lakote. Prebivalstvo, se je prehranilo s travo. Ive t os se je kriza ponovila, ker jej Lil poljski pridelek v sled siiše ze-lo slab. Vlada je za vse to odgo-. orna, ker so prišle njene odredbe-.edno prepozno. * Odredbe .glede rekvizit-i je olja - bile prestroge, kajti znano je ! za dva mesecu. Kar pa je najlepše, jt>.. da ni bilo olje, ki jej »ilo rekvitiraiui, razdeljejio med nrebivalstvo, temveč >0 ga izvozili. Olje. katero je bilo kupljene' po K 2.20 liter, je bilo prodano 1.1 Reki po 8 kron, od koder je prišlo nazaj na Korčulo in se je prodajah: tu po 15 kron lit^r. I)t> ! septembra 1917 je izostalo iz ne-jznanih vzrokov v^e uvažanje živil, j Ako noče prebivalstvo umreti la kttte. mora plačati za kilogram' : moke ^2 kron. Vsled rekvizicije; i tudi ni mogoče dobiti nikakeoai mesa ter stane en kilogram Ia->elo na severnem Češkem 22.642 oseb vsled lakote in tla jih je od t NAZNANILO IN ZAHVALA. Naznanjam žalostno vest, .da je lne 6. oktobra umrl v Stric Sa movi armadi v ("amp Lee, Va., moj brat FRANK ŠKRABA, in sicer na influenci. Pogreb se je vi*šil dne 17. oktobra v ImpeHaln. Pa. Kanjki je bi! rojen leta 18*9 v rasi Totni-el pri Ljubljani in Ameriki je liival čez 11 let. Tukaj zapušča strice in bratrance, v -»tarem kraju pa enega brata, dve ' -e^tri in sta riše. ; 1 Lepa li vri !u \sem, ki s»i se vde- | ežili pogreba; posebna hvala pa lanom društva št. 44 SDPZ. ter lanom društva št. 145 ^NPJ. v -9iff Mine, Pa., za krasne vence, ti so jih darovali umrlemu članu i slovo: lepa hvala tudi v.>tm fan-! toni in prijateljem iz Moc-n Runa. M Pa., za krasni venec. !* Počivaj v miru, dragi brat, lahka naj ti bo svobodna ameriška zemlja! Anton Škraba, žalujoči brat. Moon Rim, Pa., 27. okt. 1918. (31-10—1-11) ■■P" I Zanimivo za vs&kega Dne 5. novembra bo odločilen dan za celo Ameriko, ta dan se bode odločilo, ali bo ostala mokra ali pa se bu izpremenila v suho državo. In kako ste vi pripravljeni nato*? Ker. če ostane Amerika mo- i Lra. potem bo srečen vsak tisti, kateri ima že sedaj svojo kmetijo J ah farmo, knkor tudi tisti, kateri si ho sedaj kupil farmo, ker življenjske zakladnice celega sveta bo sedanja svetovna vojna izpraz- j .inla, m bo vzelo mnogo let, predno se bodo zopet napolnile, in to jamči vsakemu kmetu, da bo svoje pridelke lahko prodal po vko-1 ih cenah, in na podlagi teh vi okih cen bo tudi eena zemljiščem zvišala. In če bo poslala Amerika ruha. potem bodo delavci zapušča- 9 li tovarniška in rudarska mesta in se bodo >elilj na kmetije, kar bo zopet zvišalo cene zemljišC-eui. posebno se bodo zvišale cene farmam • takih krajih, kjer raste 111 dobro obrodi vinska trta. ker vsak bo l.otei iti tja, kjer si bo za svojo domačo vporabo lahko pridelal vin- \ ske kapljice. Mi smo ravno sedaj stopili v zvezo z eno največjih Zemljiških Lružb ali Companij v celi Ameriki. Ta družba prodaja farme v vsaki državi p.> celi Ameriki, iu velikost in solidarno.,t te družbe jamči vsakemu, da posestva, kupljena od njih potom njenih zastopnikov, e prodajajo po najnižjih cenah, raiu, tako ta družba jamči, da .so ' ves farme, katere ona oglaša za prodajo, do pičice take. kakor so opi- ;s."ne v oglasu. Vse farme, katere mi oglašamo, se lahko kupijo po najnižji ee- J ni ter z majhno svoto denarja, in ostalo se plača na odplačila na po-tlldgi kupn« pogodbe. Veliko leh farm se proda z dobro urejenimi poslopji ter z vsem poljedelskim orodjem, živino in z letošnjimi pri delki. Imamo tudi veliko zah.go cenikov, katere vam pošljemo zastonj. če nam pišete |h> nje. Lahko reč-1110. d;, s tem dane;; nudimo delavcem nekaj takega, kar se še ni nikoli ponujalo delavcem, in kdor se ho odzval našemu klicu, smo prepričani, da mu ne bo nikoli žal, ..m pa k da nam bo 1 valežen. Iz spodaj navedenega bodete lahko spoznali, kako po nizki ceni vam lahko prodamo lepo urejeno farmo. ;P. 0 r.krov dobre zemlje z vsemi poslopji ter tudi z oljnatimi studenci ali vrelci ....................$2.000 P. <0. No. l.> — 75 akrov zemlje, sadni vrt ter poslopja po- ^ poljedelsko orodje, živina vse v dobrem redu ..........$3,0S0 P tO. No. 132 — 82 akrov zemlje, sadili vrt, vinograd, .premogovna žila, (Coal Vein) ............................$2 000 i\ 69. No. 187 — 144 akrov dobre zemlje s poljedelski,« orodjem, sadili \ rt in dobra poslopja ....................$5,500 I" 69. No. 151 — 104 akrov zemlje dobro urejena poslopja, živina, orodje in pridelki od 1918 ................... f3 500 P. G8. No. 173 — 42 akrov dobre zemlje, živina in pridel- L kl 19_L8 ..............1............................$1.700 1. >J. No. .)tl — 160 akrov vsemi poslopji, (j glav živine, 25 ovac in nekoliko potrebnega o roti j a ............... >4 500 I . 3. No. 549 — hO akrov. sadni vrt, z :«KJ različnimi drevesi in dobrimi poslopji ....................... P. 3. No. 538 — 100 i;krov, poslopja, I krava, 1 konj, 12 kokoši in plačate takoj samo $600 ......................$2 000 I . 3. No. 41 — 55 akrov z dobro urejenimi poslopji, sadni VJ} ................................................$ G00 i -i. >iO. 12 — 115 -č krov, dobra črna zemlja z dobrimi poslopji .............................................$1,800 P. 3. No. 36 — l»CK) akrov dobre črne zemlje, konj, goveja živina in orodje in pridelki .......................... $2 800 To so le nekatere farme, katere -matramo, da so sama poslopja vredna zgoraj omenjenega denarja. Imamo pa še veliko drugih k i-tenli cene so od $1.000 do $50,000. tako da .si lahko vsak izbere pri nas, kar sam hoče po svoji lastni finančni zmožnosti Imamo tudi veliko posestev v Clevelandu. dajte se torej v vsakem slučaju obrnite na na j. predne kje drugje kupite, ker to bo v \ ašo korist. ! KAUŠEK & SCHNELLER, 613J5T. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. teh umrlo 40 odstotkov. Pri nasi i so Like številke nemogoče. Listom j je prepovedano omeniti kak .slu-j j čaj vsled lakote. Ker pa >0 taki I lučaji pri nas zelo pogosti, je iz j ! našla vlada odpoinoc, I i j.- /.-!>. i primerna sama p<> sebi: krajev-{ Inim oblastim je prepovedano ..me njati vsak 'tak slučaj. t NAZNANILO IN ZAHVALA. '!'užnim sivem nai naujam znan-<-et i in prijateljem, da je dne 17. oktobra j>0 osemdnevni mučni bi>-( b-zni pljučni.-i umrl moj ljubljeni -=n»)ri»g, oriroma <>če JOHN REZEK, mjen j»ri Sv. Duhu, fara Staraj jl^oka, star 34 let. Zapušča meuei (žalujočo sopi 1 'go in 4 neilorastle titroke ter seslrični Annie in Jennie Gaber. Zahvaljujem se njegovi sestrič-ni Jennie, ki je stjegla ves <-as v bolezni, izrekam hvalo društvu sv. Jurija š!. 961) COF. za plačane pogrebne stroške. J Pokojnega pri]»or»#čani v moli-' tev 111 blag spomin. Počivaj v miru v tuji zemlji, neporabljeni .prog in oče! Žalujoči ostali: Annie R-zek, soproga. Annie, Mary, John in Jenni*?, otroci. Chicago, III.. 622 W. 16. St. - J NIZKA CENA. Nova hi.-,a ua prodaj za p roda-j.ialho ali gostilno v Ljubnem j.ri |«'»dju ::.-» štajerskem. Katerega ve-p-eli k upi r i. aa \ e o«/lasi na .št. 518 ! Ld:soa si.. .Milwaukee, Wis. :illn lit) I:, d bi izvedel za prijatelja JOSI- 1 i FILIP«'K*, doma iz Križa na Krasu. I'n»sim cenjene rojake, ee kdo \ c za nj« ga. tla mi blagovoli javiti na »podnji naslov. ali pa naj s.- sam 11 glasi, ako bo bral ta oglas. — Anton | • Mahnieb 2536 Kichmond St., Philadelphia, Pa. (31-10—2-li) 1_________ .!;;•■! bi i/, vedel za naslov F K AN-j K A HRVAT Doma je iz Lokve j pri Divači, Primorsko. Iščem ga I imenu njegovega očeta. ki si' sedaj nahaja v bolnišnici v Kane, i'a. Ka!- je za več jMijaetnila, iutj se tdirne do mene. Prosi tu vas. cenjeni rojaki, če kat«-ri ve za^ njegov naslov, da mi ga javi, ali naj se sam ogJad. Jacob Skok, Duukie Store, Kinzua. Pa. rai-lu—2-11) ■ Kje je moj brat AVOFST ČFF-FAR* Prosim ga, <1^ se oglasi, ali pa če kdo ve za njegov na-tlov. da *_r:t mi naznani, fa kar bom zelo hvaležna. Josephine Turek. 60th Place & 74Ui Ave., Argo, III (30-10—1-11) Rojaki, naročajte se na "GLAS NARODA", naj ve« ji slovenski dnevnik v Združenih državah. ! Telefon a rada: Court 3400 Telefon aa dono: Nerllle 1870 fi. i F. A. BOG A DE K ATTORNEY AT LAW - VRHOVNI ODVETNIK NARODNE HRVATSKE ZAJKDN1CE f it3 Bakeveil BsOitag. |f»gtiDla»cod InGraJrt Sta, rmSBUBOH, PA. B——-J=______GLAS NARODA, 31. OKT. 1919. _ EIMO MIH ® IlIOllE JEinOlE Ustanorljena leta ISM, GIathI mad t ELY, MINK. jEnkarporiram lota 1909, GLAVNI URADNIKI: I Predsednik: MIHAEL ROVAN&EK, box 251, Conemaugh, Pa. I Podpredsednik: LOUIS BALANT. box 106. Pearl Ave., Lorain, Ohio. I Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih amrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida. Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., NS. Pittaburgh, Pa. NADZORNIKI: JOITN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave *M\ So. Chicago, III. IVAN VAROUA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, box 176, Black Diamond. Wash. LEONARD SLABODNIK, box 480, Ely, Minn. JOHN RUPN1K, S. R. box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr. 432 7th St., Calumet, Mich. ■ JOHN MOVERS, 624 2nd Ave., Duluth, Minn. MATT POCiORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, I1L ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOl F PEIiDAN, 602C St. Clair Ave, N. E. Cleveland, O. FRANK SKKARE<\ Stk. Yds. Sta. box 63, Denver Colo. GREGOR HRESCaK, 407 - 8th Ave.. .Johnstown', Pa. .Tfdnotino Glasilo: GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljat ve naj se pošljejo na glavnega tajnika dednote, vae pri-to/Se pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali nea radna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugo-nlovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fraternal Congr-ss" lestvici. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-■totisoč dolarjev) Bolniških podpor, poškodnin in smrtrnn je £e izplačala do $1,500 000 (en miljon in pol dolarjev). Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravifien bolnik si je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih slovenskih naselbinah. Tam, kjer j h še ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnika. Naznanila New York, N Y. [ Tem potom se naznanja, da je' ■društvo Orel .šf. !HJ .JSKJ. kupilo ■ i/ društvene blagajne $250.00 ■ I.iot-rtv bondov iVtit«ga vojnega j tjila. S prijateljskim jwwdravoin Val. Orehek, tajnik. Reading pa. < «uje.uirn članom in članicam ■ dr i l\a sv. Jurija itcv. 61 JSKJ.' ■ na/nan j >m. da, ker j«- po »mIiinUh ^■dr. F. It. K« »verj a \ siril nalczlji- ■ ve I m »I« ju prepovedano \saKo ■ shajališče v javnih prost tiri h za I ii*-didtK*fii čas, '•eni prrux*ran po-H dat i v javnoMt potom glaxila t i las ■ Naroda ni'«»V'ni, kakor tudi tri- ■ iiiesfčui račun, kakor dedi: Račun ia september 1918. Dohodki: I na asesnicutu---$120.69 I 44 mesečnim — — — pristojmiui — — — 1.00 I " raaiili regaJijali itd. 1.6.*>j ____i Skupnih dtdiodkov — Izdatki: " I Drugih izdatkov ni bilo riuen asesnienta J»-d-noti, Ki znsLša skupaj $137.69 I Torej skupnih dohodkov liuvttfa septembra je — $1-H.2*2 I SI:ufMiih i/datkov--1 57.t I Primanjkljaj meseca septembra znaša — — — 9.47 ■ Imovina dne 30. aeptein- ■ bra l!»ls---— 319.06 (^Trimesečni račun od 30. junija do 30. septembra 1918. Dohodki: I na asesmentu---$406.66 " mesečnim —--16.16 " pristopnini---4.00 4 ravnih regalijah itd. 2.90 ■ Skupaj io'iodkov od 30. jun. do 30. kept. 1918 $429.72 Izdatki: I na aseementu Jednoii — $393.21 i 44 raznih stroMkih--4.17j ■ Skupni izdatki ud ;u>. ju- I nija do 30. sept. 1918 $:i97.38 I Preostanek v treh mesecih znaša —---$ 32.34 ■ Imovina dne 30. junija I 1918------$286.72 k Imovina dne :i0. «*t tem potom ua/.tianja. da se ne bo-i j do v Kile v« č v*-je za nedoh»čen j'-a<. ker je vlada Združenih držav prepovedala vsako zborovanje vsled zt!ravs1\enih razmer «1 lie-d<»ločeni čas. Za.to se !►<» pobiral yscsment doma pri tajniku, tako naj vsak podj«* svoj asesmajit d«> i tretje nedelje v mesecu kot je bi ,j!o prej. Prosim vse člane in čla-i nice, da se .po lem ravnajo. 7. bratci.mu pozdravom Joseph Misley, HOI Jackson St., Oregon City. Dopis Cleveland, Ohio. tVnjeni bratje in sestre Jngo-'slovaiLske Katoliške Jednote: — \ Naznanjam vam tužno vest, da je '|tukaj preminula po štiridnevni '^»ole/ni Marija Kapelic, rojena jVidrih. doma iz faiv \mbrus, vas 'j Kamni vrh. Dolenjsko. Tukaj zapušča soprtura ter štiri otroke po V 7, 11 in 13 let stare. Rila je čla-uiea društva Marije Vnebovzete ( št. 103 JSKJ. Vzrok snnti pljučnica. Naj v miru počiva! 1». Žele. i - — VAŽNO NAZNANILO DRUŠTVOM J- S. K. J. Na priporočilo vrhovnega zdrav ; nika J. S. K. J. se prosi društva, naj do nadaljnega obvestila ne > sprejmejo novih članov. To je potrebno vsled razširjanja nalezljive bolezni — španske influence. . Josip Pishler, g\. tajnik. Čičerin hoče premirje. Amsterdam, Nizozemsko, 30. t oktobra. — Kakor naznanjajo i •petrotfrajski listi, je zunanji rni-Jnister Čičerin dne 24. oktobra po-' slal predsedniku Wilsonu noto,' > ki pravi: J ,» — Kot pogoj za premirje, te-,kom katerega naj bi se vršila mi- j rovna pogajanja, zahtevate vi in (vaša poslanica Nemčiji, da se mora izprazniti osvojeno ozemlje. Pripravljeni smo, g. predsednik, J {skleniti premirje pod tem pogojeni in vas prosim, da nas obvesti-tte. ako nameravate tudi vi uma-'< kniti svoje čete iz Murmana, Ar-J jhangelaka in Sibirije. _ ' Aktnarsko poročilo namenjeno članstvu J. S K. J. READJUSTMENT i For h South Slavonic Catholic Union, i __1 91. Deficiencies in rate increase j at eompoud interest, the same as the increase in surplus funds; and unless a change is made, the pre-1 sent deficiency will continue to . increase. j* 92. Thus it is seen that the ! erroneous rt-ratin? at apes of entry brought about the infa- J vorable existing condition in res-peet of contribution deficiencies. * 9;*. Then the rates were based upon mortalivt assmuptions ae-• ording to the National Fraternal 1 I Congress Table of Mortality, — 1 whereas the South Slavonic C. * rate much higher than the asnm- ' eJ 94. During the year 1917 the 1 actual claims amounted to $65,200,' while the expected claims by the < V F. C. Table were $45,500. The f excess of actual over expected ! claims was $19.700. or somewhat 1 more than 43 per cent. 95. For the five years 1913 — 1917 (inclusive) the actual death' claims amounted to $306,2000, < while the expected by the N. F. 1 C. Table were only $231.400. The actual were $74.800 more than ' expected or above 32 per cent. ' 96. Therefore, even had the rates been applied at attained ages, they would have proved in- : adequate, because there was an ! under estimate of future claims by the mortality table employed. 97. The rates were computed ! on the assumption that the 1917 instalment of claims would be $45,500. When the actual were $65.200. so the rates proved do- 1 ficient for that year by the amount : of the excess of $19,700. ^ The estimated claims for ; previous years were less than the actual claims , demonstrating th 'l second mistake of selecting a 1 mortality table for the comput- . at ion of rates with a lower deatli < rate than actually experienced by t lie Union. * 1 CONCLUSIONS. Reviewing tho whole situation, the following conclusions appear.' logical: j A — That it is the desire of every member to have assurance of safe protection for his dependants; I B — That it is the purpose of every member to contribute his| full share toward the cost for his insurance; |< C — That it is the duty of| every member to accept and sun- -port nny change necessary to I assure safe protection by ample provision to cover the east of the insurance. 99. Every member should recognize that only such an attitude assumed by all of the members, can produce financial solvency and place the Union in position to comply with the Valuation Laws. RECOMMENDATIONS. 100. Being convinced that the , members of the South Slavonic Catholic Union are in earnest about the protection of their dependants. and that they want a safe and solvent society into whieli they can invite others to be initiated. with confidence that they can be assured of sound insurance the following recommendations are made for a readjustment of contribution rates: j First — Adopt a new schedule of contribution rates based upon a mortality table, with assumed death-rate not lower than the past , death rate actually experienced by the Union. fi | Second — Provide that future members shall contribute at the < new rates as of ages attained at j date of initiation. I Third — Provide that present t member* shall contribute at the'] new rates as of ages attained — -when the rates go into effect, — less such reduction in the new rates as may be granted by apportionment of the present net accumulated fund. i PREVREDBA 7a Jugoslovansko Katoliško Jednoto I - 91. Tako je razvidno, da je napačna zopetna določitev pristojbin dovedla do ueugodnih obstoječih razmer z ozirom na primanjkljaj za pristojbine. 93. Xa to se je pristojbine določilo na usmrtninsko domnevanje soglasno z Nat. Fr. C. Tal»le of Mortality, na podlagi katere je -lug. Kat. .lednota imela umrlji- I vost, ki je bila višja kod domnevana. • 94. Tekom leta 1917 so znašal dejanske smrtnine $65,500, dor i m so znašale pričakovane smrtnine soglasno z lestvico $45,500. Vsled tega so dejanske smrtnine prekašale pričakovano za $19,700 ali ue kako več kot 43 odstotkov. ' 95. Tekom petih let od 1. 1913 do 191 i so znašale dejan.sk" smrt-1 nine $306,200, dočim so znašale po lestvici pričakovane le $231. 400. I Dejanski so znašale $74.000 več kot pričakovane ali nad 32 odst. 96. Ce bo se vsled tega celo pri* stoj bi ne uporabilo pri doseženi starosti, bi se izkazale kot neprimerne, kajti pri tem se je podcenjevalo bodoče smrtnine potoni smrtninske lestvice, katero se j-1 rabilo. 94. Pristojbine se je določilo na podlagi domneve, tla bo znašala j skupna svota smrtnin za leto 1917; $45.000. Ker pa so znašale smrt- j j nine dejanski $55,200, so bile pri-stojbeine za dotično 1-to premajhne v znesku nad $19,700. [ 98. Cenjene smrtnine za pranja leta so bile manjše kot pa dejanske smrtnine. kar dokazu ie drugo napako, da se izbere umrljivostim tabelo za določenje pristojbin 7. manjšim umrljivostnim podstavkom kot ga je dejanski Jednota doživela. SKLEPI: I Pri pregledu celega položaja s«"1 prikažejo naslednji sklepi kot po- Ivsem logični: A) — da želja vsakega člana imeti zagotovilo varnega zavarovanja za svoje odvisne; j B) — tla je namen vsakega čln-na prispevati svoj polni delež 1: (stroškom njegovega zavarovanja; j C) — da je dolžnost vsakega I člana sprejeti in podpirati vsako izpremembo. ki je potr-bna za za-jgotovljenje varnega zavarovanja potom obširnih določb za pokritje stroškov zavarovanja. 99. Vsak član naj bi spoznal, da more le tako stališče zavzeto od vseh članov dovesti do denarne solventnosti in staviti Jednoto v položaj, da zadosti določbam Valuation postav. PRIPOROČILA. 100. V prepričanju, da so člani .JSKJ. resnega mišljenja glede • zavarovanja slojih odvisnih in da hočejo varno in solventno družbo. v katero morejo povabiti tudi druge za pristop in v zaupanju, da se jih lahko zavaruje na zdrav način, se stavlja naslednja priporočila za novo uravnavo pristoj-binskih lestvic: Prvič: — Sprejmite novo prist ojbinsko lestvico, temelječo na umrljivostni taib^li z domnevn-nim nmrljivostnim podstavkom, •ki ne bo nižji kot je bil prejšnji podstavek, ki ga je doživela Jednota. I Drugič: — Določite, da bodo novi člani prispevali po novih pristojbinah in sicer soglasno doseženo starostjo ob času pristopa. | Tretjič: — Določite, da b<>do se- j 1 dan j i člani prispevali po novih pristojbinah soglasno s starostjo, L katero dosežejo, ko se pristojbine uveljavi, razen taka skrčenja pri novih pristojbinah, katera bi se lahko dovolila potom pripisanega sedanjega čistega nabranega sklada. Serg. Fr. A. Gabrenja in Corp. Edward Gabrenja. Sliki nam predstavljata Corp. Edward a Gabrenja. (zgoraj), ki se nahaja z ameriško armado nekje v Franciji in njegovega brata Serg. Franka A. Gabrenja, ki je :i0. septembra t. 1., ko je opravljal svojo službo na fronti, utonil v bližnji vodi. Oba sta sina ugled ne družine Frank Gabrenja, trgovca v Johnstown, l*a. Frank A. Gabrenja je bil člr.n društva sv. Cirila in Metoda, št. 10 JSKJ. v Johnstown. Pa. Istemu društvu pripadata tudi še njegov oče in brat Edward. 54 let uradnica Slučaj Miss Elizabete R. Hyde, ki je skozi 54 let bila zaposlena v zaklad niš k eni departmentu v Wash ingtonu, je dokaz velike zvestobe in požrtvovalnosti Miss Hyde, ki je danes stara 87 Ic, se je odpovedala službi, tla bo da rabimo njene besede, "v letih ki so ji še namenjena, mogla malo bolj mirno živeti". Njen rekord je postal šele znan. ko je to objavil državni /.akladni-čar McAdoo. V f>4. letih Miss K. Ilvde ni bila nikdar utrujen«. V 54 letih ni zaradi bolezni niktlai izostala. Miss Ilvde pe bila stara 3:1 let ko je bila nameščena °2'2. decembra lhG4. Nastopila je svoje mesto, ko je bila meščanska vojna že skoro | na svojem koncu. Služila je 12. i predsednikom Združenih držav, i Washington je videla zrasti iz malega mesta v prestolico Združenih i (držav. Ko je pričela svoje delo, je j bila vporaba žnskih nslužbenic ta- i ko redka, da je bil njen nastop : I senzacija za tedanji čas. Osvoboditev Brugesa V BRUGESU JE BILA NAJPREJ RAZOBEŠENA AMERIŠKA ZASTAVA, KO SO NEMCI ZAPUSTILI MESTO. — PIŠE WALTER DURANTY. Bruges, Belgija. 30. oktobra. — Prva med zavezniškimi zastavami je bila zvezdnata zastava, ki je za vihrala na glavnem trgu v Bruges, potem ko so Nemci izpraznili mesto. Razobesil jo je ameriški u met ni k S. Arlent Edwards, ki je živel v Bruges zadnjih pet let. — Že 24 ur smo željno pričakovali prihoda zaveznikov, — je pripovedoval Edwards. — in pripravil sem se, da razobesim zastavo, dogovoril sem se z lastnikom hiše, tla razobesim zastavo iz mojega sta-•novanja čez cesto. V soboto zjutraj o pol sedmih me je zbudil veli'c velik hm p in ko sem pogledal skozi okno, st*m videl belgijskega vojaka, okoli katerega se je gnetla razburjena množica. Naglo sem oblekel hlače in pet minut pozneje sem razobesil zastavo. — Kakor vsi prebivalci Brugesa. tudi Edward so v a družina ni osebno trpela pred Nemci, toda morala j«- čutiti vso težo pruskega go-spodstva. Tekom prvih treh let vojne jih Nemci niso nadlegovali prav nič, dasiravno so se morali pokoriti strogim odredbam, kakor, da so morali potem ko se je stemnilo, ostati v hiši in da so morali v odmerjenih presledkih preskrbijevati poljsko orožništvo s pisalnim papirjem. Ameriški konzul v (ihentu je izdal Kdwardsu listino s pečatom in mu potrdil, tla je hiša, v kateri stanuje, last ameriškega državljana. Listino je Edwards nabil na vrata in prebivalci so ga od tedaj smatrali za ameriškega konzula. Tekom prvih treh let so ga ljudje stalno izpraševali za svet in ga prosili pomoči v težavnih razmerah. Mnogokrat se mu je posrečilo o-Lajšati kak težaven slučaj s prošnjo pri nemškemu policijskemu načelniku, ki je kazal vedno hladno uljudnost. Ko pa je Amerika stopila v vojno, se je vse predrugačilo. Naslednjega dne je prišla straža mornarjev, ki je preiskala hišo in za-vkazala, da naj družina vzame s seboj obleko iti v dveh urah odpotuje. Edwardsova žena je ležala bolna, v postelji. Z največjo težavo je mož dobil dovoljenje, da sme ostati v hiši še 48 ur. Pospravil jo vse stvari, knjige, papirje, mize in stole; drugo pa je moral pustiti, ker je vse drugo zaplenila nemška oblast, vključno njegov avtomobil. — Po 18 mesecih nemške okupacije je bila hiša v zelo žalostnem stanju. Pohištvo, steklene in porcelanaste posode so Nemci razbili, slike so odnesli ali pa raztrgali in razbili; vse je bilo razmetano in prevrnjeno. Nekega dne je nek nemški vojak rekel Edwardsu: — Vi prokleti Amerikanci bi storili bolje, da bi ostali proč od vojne. Srečni ste, da vam nismo razbili glave namesto pohištva. K sreči je družina, ki je slutila nevarnost, spravila v kleti neke-jra prijatelja nekaj živeža in porcelanaste posode. Hrano je bilo zelo težko dobivati. Da je mogel priti do mleka, je Edwards nosil pas z malimi steklenicami in hodil vsak dan po mleko na kmetijo zunaj mesta. To so posnemali tudi tlrngi in nekega dne so nemški vojaki pre iskali vsakega človeka, ki je šel proti mestu. Nemci so hoteli imeti vse mleko za sebe in so pošiljali vsak dan po dvakrat vojake, tla so inolzli krave. Belgijci pa so molzli ponoči in kadar so prišli Nemci, krave niso imele skoro nič mleka. Vtihotapljanje mleka se je posebno povečalo zadnje leto. Zato pa so nemške obla,sti pokupile krave. Zgodilo pa se je. tla je bila ena iu ista krava prodana po 30-krat. ako se je mogel kmet dogovoriti z nemškim uradnikom, s katerim je vedno delil kupno ceno. Nek drug kmet je imel prašiča, ki skozi tri leta ni nikdar tehtal več kot 60 kilogramov. Nekega dne je slučajno nek nemški vojak pripomnil. tla je prašič vedno enako star, nakar mu je kmet naglo stisnil v roko bankovec za sto mark. Na skrivnem pa je imel kmet 19 dobe-lih prašičev in je vedno prodajal slanino in meso. Za vsako malenkost je bila mestu naložena stroga kazen. Na jrajši je bila izdana prepoved za gotovo dobo prihajati popoldne iz hiš. Strah pred Lieb- kneehtom Nemški radik&lci se bo^e dr. Lieb kneehta kot boljševika. — Proti nasilni vladi. Državljanska vojna. Kodanj, Dansko, :i0. oktobra. -Nemški soeijalisti večine, učeč se od ruskih manjševikov, so zahtevali, da naj neodvisni soeijalisti. posebno pa dr. Liebknecht, pride jo na plan in izjavijo, ako name ravajo strmoglaviti državni zbor in vpeljati boljšev!ško vlado. Večina nikakor ne mara podpirati nemškega boljševizmha. katerejra voditelji bi radi prišli tfo vlade, ktd njihovi bratje v Rusiji, s pomočjo premagane armade. i * AI i dr. Liebknecht namerava boljševizem T" vprašuje "Vo* watres", "in, ali to pomeni, da bo majhna skupina oboroženih mož razglasila, da je državni zbor zaprt in nadomeščen z delavskim od borom? Mi soeijalisti imamo radi tir. Liebknechta, toda smo tudi tie mokrati in nasprotujemo vsaki na silni vladi." Kakor piše Vossiche Zeitur.g. so soeijalni demokratje v vzhodni Prusiji zavzeli odločno stališče proti boljševizmu. Izjavili so, tla nasprotujejo "liebkneebticizmu in državljanski vojni". 1 Nemški listi svetujejo vladi. da| naj takoj prizna razi;ene nove dr * žave, posebno še češko-slovaškoj državo, ker bo prej ali slej to pri znanje prisiljeno. Vorwaerts kaže posebno jezo na Avstrijo, ko pra " Ivi: — "Nemčija se nahaja na talki poti, tla misli avstrijska cesar-|ska hiša, da kupuje za sebe s tem da draži nemškega leva." I "Vorwaerts" prerokuje, da bo Avstrija postala slovanska država Svari pa avstrijske Nemce, da se ne smejo podvreči taki vladi, češ. ■ da bo balkaniziral a Avstrija >ein | la neprestane spor-?. Avstrijska mornarica. j • London, Anglija. :10. oktobra. Kakor se poroča iz Kima, se je .iv-strijska mornaru-a na zahtevo O-grske naglo zbral i a Reki.Melgij ladij je ostalo v Pulju. Vse ladje, ki so bile v Boki Kotorski. sg o " plule. Neka nemška brezžična brzojavka omenja neko vest iz Budimpešte, tla je goveriav ja Reki po r.a-. ročilu ogrske vlade predal Keko malemu oddelku hrvaških čet in da je mestni obi iiijki svet raz; u žčen in da so vse oblasti odložile svoje poslovanje. Poročilo tud* pravi, da bo usoda Reke odločena na mirovni konferenci. Previdne gospodinje Imajo doma. t »dno eno lUktoaleo I Dr. Rlchterjeveg« PAIN-EXPELLER Zai.««]jivo imlitTo zr Hm)« pri r*n&atl£aui kuWlML, |>r*hUdo, Ufiuvljtgja iti } Jeilno pravi ■ varstveno zaamko vidre. Ue. »Ca t Ukirnik in ivtTMit od - P. AO. RICHTER A CO. .7«-?» WaaWaftMi »M, New Ywfc. tLY» fiLAS NABORA, 3U OKT^ 19X&, ., CANAL DU NOED V SEVERNI FRANCIJI. Slovenci, na delo! SRZ. in SNZ. se morati združiti. Zakaj? Prijatelji tega "združenja" »lajajo kot vzrok to, l narod edin in složen. Njih fanati-. zem jih j«1 preslepil in zagnali fo se z v-o silo, ne v gradilno. obrambno in osvobojevalno delo. — temvee v razdiralno in uničevalno. — Ali tli bilo celo ., London, Kim. Washington? Da. ko je Washington priznal vspo- he teh mož, ali niste vi nastopili proti njim. ali jim niste skušali izpodbiti tal. Da nas je predsednik Wilson priznal, povejte, povejte, koliko, ste pri tem pomagali vi? Povejte,' zakaj vas vlada ni sprejela v av-dienei, da bi ji izročili svojo izja-' vo? — Da, danes stoji SRZ. tukaj tako kakor kajzer — poraženo. Toda, j zadnje čase se opaža, da se član-! stvu oči odpirajo, da se razočara j ni vprašujejo: Kje so obetani us-, pehi? — Ni jih! Da, ta bankerot svojega delo-, vanja vidijo danes voditelji S. R. Združenja in se boje — naroda. Narod bo namreč preje ali slej.-j spoznal vse sleparjenje, spoznal bode, kako strašno škodljiva stvar so ga zavedli da je podpi-j ral in — voditelji hajd. Združi-! mo se s Slov. Nar. Zvezo, da bomo tako zakrili svoj velik frasko 1 in se rešili narodne sodbe in ob-' sodbe. i Nihče ne taji, «la bi bilo res krasno, ko bi se vsi ameriški Slovenei zdruili in bi bili » nega duha, kakor so naprimer Čeh oslova -ki, Poljaki itd. In gotovo boli; vsakega rodoljuba srce, ko vidi, svoj narod razdvojen v tako veli-j kem času. En del je še danes pod j nesrečnim Zottijevim-Novakovhu vplivom, drugi del je v SRZ., tre'-t j i pa v SNZ. Vendar ljudstvo se je dalo zapeljati, zapeljano je in danes ni več čas, da bi se skušalo premostiti razdor med nami. ' Hvale vredno je, kar nekateri blagi značaji priporočajo, toda po mojem mnenju danes združenje uied SRZ. in SNZ. je nepotrebno. da rečem eelo naravnost — škodljivo... Ločiti smo se dali — in sedaj moramo vsaj za sedaj ločeni ostati. Delovanje, ščuva nje, zmerjanje je imelo svoj vspeh: razdrlo j«' medsebojno zaupanje. Zastrupilo je dušo narodovo in ta strup s.- ne bode dal takoj spraviti iz naš«-ga organizma. Pomislimo samo na to. kako je duša ameriškega Slovenca zastrupljena s p rot i verski m fanatizmom lahko rečem v polovici naroda. .laz spoštujem tudi soejuli-sla, ali je pravi soejalist in gentlemen. nikakor pa ne morem i občevati s surovežem. ki ima pri vsaki drnjM besedi kletev, grdi besedo zmerjanja. Pomislimo še to-le: Wilson je demokrat z dušo in }•; telesom, da. on je inkarnirana ! tlemokraeija. Kakor vemo pa igra v Ameriki kot v demokratski državi veliko vlogo — politika. Kdor je močan v politiki, je močan po-\ sodi. Zato je gotovo Wilsonu ve-i liko na tem. da s svojim delova-I njem krepko podpre tudi svoje {stranko, ki ga je postavila na čelo in katere načela on zastopa. — | Zato je gotovo, da Wilson gleda | tudi na to. kakšnega političnega j prepričanja j•• kdo in da ima demokrat večjo veljavo kot republi-| kanee. še večjo pa kot soeijalisti. | SRZ. je zrastlo na socialističnih tleli. Njegovi očetje in voditelji in apostoli so vsi rdečkarji. Naši soejalist i so naredili še to velikansko netaktino napako, d« so se ogr«*vali za izdajalski I. W. W-izem. da so zanj agitirali. nago jvarjali naše ljudi, da so vstopali v to organizacijo, tako da je bilo skoraj 2,500 Slovencev v tej or-ganizaeiji. j Wilson je resen tflož. Kako z veseljem je naprimer sprejel sporočilo ko je na čikaški konvenei-' ji Narodne Hrv. Zajednice zmagala jugoslovanska misel proti 'avstrijskemu soeijalizmu! Citati smo v vseh eastnikih tozadevno izjavo iz uradnega vira. Toraj Wilson ve vse to. Ve, da | j- SNZ. demokratska, ve, da je j SRZ. ali soeijalistično ali republikansko. vse. samo Wilsonove — jstranke nei Kako pa Wilson misli v politiki. je pa jasno pokazal v svojem pozivu, katerega je dal na svoj«? [sodržavljane v soboto dne 26. oktobra, ko prosi za demokratske J kongresni an e in senatorje. Če vse to trezno premislimo, vidimo, da je na vsak način bolje, da s* ne združimo, da bi združenje 'več škodilo kot koristilo, da bi zlasti SNZ. veliko izgubila na ško do eelokupnosti. Pomislimo dalje, da je -sedaj glavno delo — doseženo. Jugosl. odbor je izvojeval narodu doma pravieo. da si sam odloči svojo prihodnjost, to je svobodo. To že • ima! V Zagrebu je že Narodni I Svet. ki že pripravlja konečni korak. Sedaj ne. pomaga nič. če ' 'smo vsi za ali proti Jugoslovanskemu Odboru : dosegel. je svoje velikansko zgodovinsko tlelo in hvala mu! Sedaj četudi Amerika reč*1. 1 da prekliče, kar je rekla, če pa itarod noče, pa noče. Danes nismo vee v času sile ali nasilja. ; Svoboda je bila izvojevana bre^ ; vkljub vsemu proti-delovanju ' Kristana in SRZ. Vendar, kar je bilo, to je bilo in naj bode pozabljeno. Ravnaj-iuo se po besedah sv. Pisma, ki pravi: i — Kakor žena, ki je .na poro- : du ima žalost, ker je prišla njena ura, ko pa je porodila d«* te, ne misli več na žalost, temveč se veseli, ker je rojen človek. — Jugoslavija je rojena in sedaj veselimo in radujmo se. Sedaj pa nastane drugi del našega osvobojevalnega dela. Tu pa nastane :;a važna da glavna naloga. Do sedaj se je dalo brez nas. eelo proti nam vse doseči, ii" bode se pa dalo doseči nadaljno delo — brez nas. Dve stvari .,ta! Kakor vemo vsi, imamo zlasti mi Slovenci veliko težavo pred seboj, katero bomo morali premn-gati — italjansko iredento. Kakor znano, se je posrečilo Avstriji potaljaneiti cele dele obmejnih naših občin in mest. Tako na pr. i je dobil Trst pod avstrijsko vlado' popolnoma laški značaj. Avstrija! ni dovolilo v Trstu nobene slovenske šole. Tako se nam je tisoče mladine poitalijančITo. Sedaj pa prihaja Italija in zahteva: Gorico. Primorsko. Trst. da eelo Polo in Reko in eelo del Dalmacije za se. Da bi dobila a-meriško javno mnenje, ima tu poseben urad, katerega naloga je samo ta. da to doseže. Vsaki teden prinaša po več ameriških listov članke in zemljevide, kjer dokazuje kak Italjan, da je to — " laškaT* zemlja. To vprašanje je pristno slovensko in ne več jugoslovansko. Za Jugoslavijo je dosti, a ko dobi Reko in Dalmacijo. Toda za nas Slovence so pa Trst naša pljuča. • Vzemite nam Trst- zajlušili st»» t nas. Zato pa ne. mi Trsta ne da-| mo. pa naj nas stane tudi potokr-. krvi! I Ne. rojaki, ni treba potokov ^ vi, da se to zahranL treba satro . potokov denarja za propagando. | Vprašajmo Jje. koliko smo mi amc | risk i Slovenei dali za osvo- . bojenja našega naroda. Toliko, da ^ lahko rečemo — nič! j Naši zastopniki v Wasli;n«rtonn , vidijo velikansko nevarnost za | naš* Prin. » '::il radi b: f» t rci • šili. Toda — za boj treba prvič [ denarja, dmgič denarja in še — i t ret j ic* denarja... r Treba posebne pisarne, ki pro-' pagira po ameriškem Časopisju to | idejo. Mi nimamo nič. Mi nismo . ničesar še dali. Kaši prvoboritelji I so nam priborili a Svojimi žrtva-" mi to. kar so priborili. ' Slovenci, tn je sedaj eden iz-| med naših glavnih delokrogov, j* Boj za naš Trst. boj za naše pri-P morje. Treba da damo denarja, p denarja in zopet samo denarja! ► In tega imamo. Zasluži se veliko, I dela se dobro, tako, da imamo de-. • na rja, kakor fte nikdar preje. J Dobro. Zato na delo! In sicer, jaz mislim na delo taki kakoršni smo -- ra^i! -l i .i .n ločeni, vendar i za en cilj in en namen. Tujia bo-j de telil uspešnejše delo. čim bolj bomo razdvojeni in čim bolj homo med seboj tekmovali. Dobro, razdeljeni smo! Pojili-mo razdvojeni na tlelo. SXZ. naj pokaže, kaj zna, naj sknša čim več denaria uabrnti: SRZ. enako naj gre krepko na delo. Začnimo zbirati za narodni sklad, odločimo se. da bom začeli pobirati narodni davek, t. j. redne lu-sečne prispevke za narodne namene, ki — kakor rečeno -— potrebujejo velikanskih svot. Vsaka naselbina naj s! vstanovi gotov eno podružnico S\*Z. in eno SKZ. in naj začne krepko tekmovanje, kdo bode več nabral. Ta-ko bomo našo razcejdjenost ka-pitalizirali in se ž njo (»koristili. To delo nas hode pa gotovo po malem zopet združilo, ker bomo imeli združili namen. Slovaki /.«- \vi" kot eno l»-to zid rajo tako imenovano "Milijon dolarovu zbierku"'. Miljon dolat* jev hočejo nabrati, da bodo daii svojemu osvobojenem narodu v roke, ko ga bodo rešili suženjskih verig. Da imamo velik, kolikor le ino-«roče v- lik sklad denarja pripravljenega za svoj narod, lie smemo pozabiti še na mo: Vsi vemo, da je naša "ljuba" Avstrija v tej vojski izmozga'a iz našega naroda vse do zadnjega j vinarja. Pravijo, da imajo vse pol-'no papirnatega denarja. Ko se bo-! d mo ločili od Avstrije, kdo nam bode dal za ta denar kaj? Niti toliko ne bodo vredni ti **bankovci". kolikor je vreden kos papirja. na katerem je bankovec na tisnjeii. Vemo. da je še v zadnjih časih "ljuba*' mi "-.ha Avstrija v^ po-stigala po jugoslovanskih pokrajinah. kjer j--* le kaj inojrla. Tako da bode naš narod prišel iz avstrijski' snžnnsti kakor novorojenček — nag inrvzeebs pt aegk !-ček — nag in brez vseh sredstev. Ko je Mojzes izpeljal svoj narod iz snžnnsti in tudi ni bilo dovolj preskrbljeno za ta narod, da bi bil imel v puščavi dovolj ; jesti, kaj se je zgodilo? ljudstvo je bilo nejevoljno in je godrnjalo: — — Kaj ste nas izpeljali iz suž-nosti v to puščavo? V Egiptu smo imeli vsaj polne lonee mesa, tu pa lakote umiramo. To je lep nauk za nas! Od svobod" ne bode nihče sit. Kaj narodu pomaga svoboda, če je pa lačen! C'e mu daš svobodo, daj mu še jesti. Kruli in svoboda, svoboda in kruh. to je podlaga sreče. Svobodo ima naš narod že xa-srotovljeuo. Ima pa tudi že — kruh?! Tu pa jaz vidim providenejalno nalogo ameriških Slovencev. Pomislimo, koliko bode naš narod potreboval živine, .ki je vsa i poklana. žita. semen, poljskega o-> rodja. potreba bode-»založiti v tr i govino ameriški denar, kakor no- - vo zdravo kri v odrevenel organizem. Ali ne vidimo tukaj velikanske . naše naloge, ali ne vidimo v.di- - kanskega našega dela. katerega , moremo samo mi ameriški Slo ! venci izvršiti in kateresra tudi — , moremo izvršiti s3mo, ako hoče- - mo ? J Zato, prosim, ostanimo tako ka kor smo, samo vsi na delo! Ločeni! po delu. zdrnzeui po namenu! Ali ni pametno torej, da opustimo sedaj formalno združenje? Še en jako praktičen vzrok je proti formalnem združenju sedaj in to je ta. V New Volku smo se vsi Slo- | venei združili v Ilirijo, podružni- , eo SNZ. Tu imamo tudi take. ki i soglaš;ijo s (v-lim srcem z SRZ. . In posledica? ; Ako smo ^ami. ki smo enega 0 prepričanja, naredi se pri eni seji silno veliko. Tako smo sklenili pobirati narodni davek, in res j < |ep»' uspehe smo dosegli. Pridemo J skupaj ptiči vs-"ga p»-rja. k:tj j* , rezultat? — Dolge debate, kj.-r s- ! prazna slama mlati, kjer se pogre- t vajo vedno iste stvari, kjer ;e re- i mi je visoka piditika, toda — real- ; no delo s{>i. > Tako- bode tudi, ako bi S" sedaj združili. Zastonj je. Kaj bi ' tajili? Duša amerikanskega Slo- • vena je zastrupljena z razdorom, ne poskušajmo delati čiuležt-v. računajmo z dejstvi iu — ostani- / mo vsak kjer smo — v namenu se i pa združimo in v skupnem delu. ' Kako lepo bode, ako nabere S. « N. Z. kakega pol miliona in S. ' R. Z. pa eel miljon in ko bode ' svobode doma. pa bomo sli pozdraviti mater Slavijo, pa ji bomo v predpasnik uasuli amerikanskih dolarjev, kako nas bode z veseljem objela. Zato kot zastopnik slov. naroda v Jugosl. Narod. Svetu v Washington!! s tem apeliram na ' vse ameriške Slovence, kakor na naše katol. zavedne može tako na naše socjaliste, kakor na S. R. Z., tako na S. N. Z. in pozi-vam: , 1. — Ostanimo za sedajo tako, kakor smo razdeljeni v SNZ. in SKZ.. samo da skušamo A.>aka organizacija še kolikor mogoče veli- 1 ko elanov pridobiti, da bomo vsi ameriški Slovenci ali v eni ali v ' drugi organizaciji. 2. — Opustimo vsako napada-j-nje na v-ro in na vse. kar nas bi ' ločilo, zlasti medsebojni boj med obema organizacijami naj popolnoma preneha. n. — Začnimo velik narodni do narni fond, kar bode dar ameriških Slovencev osvobojeni Sloveniji in obenem na razpolago na-, rodnim prvoboriteljem. da nain pribore popolno zmago s posebnim ozirom na naše morje, za kar bode še hud boj. -4. — Naj obe organizaciji za~-neti nemudoma veliko akeijo za ta narodni sklad. Skušati naj ^lo- i seči, da ne hode ameriškega Slo-; venca, ki bi ne dal vsak mesec; vsaj dolar narodnega davka. — Vzemimo, da naj je samo 100 li-; noč. To je vsaj 90.000 na mesec. In kaj je dolar na mesce pri sedanjih časih za tako vzvišeni po men in namen? __ _ _ Rev. Kaz. ZakrajSek. Oprostitev Pilsudskija. Cleveland, O., 30. oktobra. — Člani poljske narodne stranke ter elevelandske veje Poljskega N. Obrambnega komiteja so danes brzojavili predsedniku Wilsonu; prošnjo, naj napravi za enega iz-1 med pogojev predaje Nemčije ta-J kojšno oproščen je generala Jožefa Pilsudskija .priznanega na j čelnika poljskega naroda. Slovenske novice Joliet, HI. !)ne 15. okt. obilr/avani luni sloveii-l ili tliihovuil.ov, ki so s< '.d/vali vabilu našega župnika j Ke\. John Plevnika. j'* l»il dogo-j d-*!, ki utegne ])omeuiti pre« f bra t j na h« d je v političnem žt\ Ijenju ameriških Slovencev. < Izjavo sli* i venskih duhovnikov smo ze priobčili v "Glaiu Naa-f^ia" v torek 'J?> j Rev. Anion r.roaJ iz Toleda j. Štirje bratje, štirje dušni p.-istirji: pač redek slučaj ! Za pljučnieo so zboleli: Jo-4kpli Z:ivrlT lu'ia Turk, Anton Kri/nar in Joseph Vatovec (^e nahaja \ hidni.šiiifi . — Za špan-ko iuthi-euco boli.jejo: John Ogulin, AloL-Pin el j, ki oiu je soproga pied par dnevi umrla in pustila pet otrok, ki mi tu-Ji bolni; nadalje Anton Ž» h znik. — Jako bolna je Mrs. Anna Žive, PJ1:> Oak Ave. — N. j NiJm. Inik je iiil ranjen jni delu \ tovanni. — Vnton Jagodnik -s» : kmalu vine i/. bidnLšiiice domov;' fi'eorge Lrtpaie ml. s<* je že vrnil domov'. Mrs. Frank i'.. Strut zel. svaki-' i nia John I >. Strutzela. trgovea z a v t-mioJdli, Iliekorv St.-. je umrla v svojem domu v neda tekem Sireatnru /a inflneneo. La Salle, IU. V nedeljo okt. je bil tukaj .(pokopan rojak John Jalov »i*, stalil let, doma iz Čateža pri 11 reži- leaii na holenjskein. Zapušča ženoi (in šest ne.lorastlih otrok. Iloblial . I je že d a) j č;tsa in ziwlnje dijt se je |l»odal v bolnišnico, k jer je dne lo. okt.. previden s sv. »zakramenti, za vedno zatisnil .svoje trudne oči., Počivaj v miru! 1 likaj so zaprli zaradi španske influe'iec glolališče. štu ime Katarina. Sestra M. Marcus (Ida šterki,j o ka+er* smo poročali, da jc preminula 7. okt. v lironxu. New Vork, je bila žrtev po celi deželi razsajajoče epkb-mične bolezni in-flueiice. Polna je bila samo par r dni in akoravno v najboljši zdrav-• ni\ j John Rožič. Dne 1 4. ok t. Se Je V I'- I nil v tircat Lakes Traininq Sta i tion, 111. Pred Klobučar, sin Mr. in M is. j Klobučar s Calumeta. je «»dpoto- I !val 15. okt. v < amp Kelly, Texas, j kamor je Inl kot prosto\ olje** v po- | kliean kot mehanik v avijatii'liem 1 , oddelku. Mrs. John PeruSič in družina se | j je 1C. okt. preselila v Hartford, Wis., kjer se bo pridružila svoje-' "U sopri>vrii. ki je ondi n^lužben. Calumet se je poslovil 'Ji. okt. j ^opet mlaileničeft". ki s.» vpo- klicani v vojno službo. Pet jih je šlo \ < 'amp Wadswirith pri Spar- 1 tan burgu, S C.. _M pa v Camp K nut is pri l^-e Hali. Va. M«d temi zadnjimi so štirje slovenski mladeniči, namreč Jok. J. (»rahek in I Joseph Sor.ič i/ Newtowna Stani- J dav St«rf ene / Laiiriiuiia in Paul M. Shait/. z Red Jaekcta. 1 * i Milwaukee, Vf ir.:. V četrtek 1H. okt. je umrla Ma-| riPem Anton TeiV-ak 711"» li:'.. Ave, I i Wwt A Ili--, petletna h<-erka Krna j na srčni bo!e/aii. Malo ljubljenko >o zavrebli 12. okt. i Cturia je v nedeljo ki. okt. ob i nr i /jntraj rojakinja Jovipina i^enda. znana tudi pc»l imenom C-arieka. -Jt>4 Park St. Pokojniea je bila stara šele 14 let in zapušča i moža z s otroci, izmed katerih je | najmlajši star nekaj tri leta. ! P.'ilehala j. na mčiii \odeniki. Po-jgreb -e je vršil 1C. okt. oh devetih dopoldne i/ hiše žal* katerega >e je vdeležHo društvo Napredna Slovenca t. G J. P. Z. Sloga kur-porati\no, ker j" bila članica tega društva. Spadala je tudi k hrvatskemu društvu Nada. Pred kratkim je otvoril p r »o 8 SNPJ. in k društvu sv. Jožefa št. llii KSKJ. Zapušča žalujočega soproga iu 4 otročiče. Rodbini Kap.Š je umrl PHetui . sin. llolan je bil daljo časa. Virginia, Minn. ' M. llisier in Mat. K ram potic ' sta se priznala krivim da .sta prodajala alkoholne pijače. Sodnik ju je obsodil vsakega na 00 dni dela na okrajno farmo. Mat. Pujano-vič, ki se je tudi priznal krivim pri.daje alkoholne pijače, je bil ' oijsojen na globe iu stroške. ;jl. Ayala in Z. Matkmič sta bila I obsojena vsaki na dni dela na ok rajno farmo in $."><> denarne k;U<-•m. ker sta pn^lajala alkoholno pijačo. Mike Indič, ki se je tudi priznal krivim enakega pretftopka, ' je bil za enkrat i»profričen. 1 Krivini so se sp<-znali. da «r> za I denar igrali. Peter Zonovič. Nikolaj hulič in Jožef Lukič. Obsojeni so bili vsaki na ^>12.r>o hi stroške. North Chicago, HI. I'mrla je tukaj 31 letu J Frančiška Požes na španski inflnenci. ™ Zapuš.'a moža iu štiri otroke. Bentleyville, Pa. Avtomobil je povozil rojaka A. IškHtca ter ga ubil na mestu. Pokojnik zapušča ženo in 5 otrok. ; Oženite se ri Priljit« aui Nmo EN DCLAlt In pwtaH tub . j bono popoln ThUhiiII fcatab« * Sik dskict In MkoUko odo*, ki at»io dobracm ni paftmonBMfa. Lnhko Mmi pkio't« in okU- Mtc zakon. Mi mm umIbI itoH« po- r | ditc dolarja, ki )• poarvdt w4 na! Is v:uif- »dravV nI tako kot bi moralo biti. ne nnwete delati in s* ne k morete Vt-«vliti tivljcnja laku kot f*- ga we^lc drugi, pridite taicoj in ul>i^ite ' naš* nlavnv zdruvnik«-«iwcijali^te za: i * ' -tofc ^ PROSTO PREISKANJE l y Mngi »N PROST NASVET. > PROSTO PREISKAVO J^fluMd^^^^^B^f C^-JmI 'mu.mo na razpoUiso veliko P 'kjlH^rSVB^^^^^jH pom ozirajte ae. tih. kakfinl bolezni bolehate, paft p» dajte ae prelrkati In # etoer hrerplaV«nc» vaia krt nI v redu. »e laliko zdravite s čudovitim Sal-j, rars&ner lahko govorite z A zdravnikom v avojem lastnem jeziku. Pridite tafutovu na II« SmlthOeld X Street. S. nadstropje. !> ALLEGHENY MEDICAL SPECIALISTS i 114 Smithfield St., 2. nadstropje t URADNE URE:—Od 9. ure dopol. do 8. ure zvečer; v nedeljo od ». ur« dop. J dO It ur* opoldne. _ '___ HT-AS NARODA. 31. PET. 1918. v "Cast nemškega naroda!99 ■ ^ I Slovenska Narodna Zveza v Ameriki (St/) VENI AN NATIONAL ALLIANCE.) ■ Sede/: CWeland, Ohio. — Inkorporirana v državi Ohio. — Glavir Hi urad: 1052 K. G2nd SL. Cleveland, Ohio. - lastni prf-dse«liiik : K. v. ll.tt.-j F. K. M M.-K^sp«.rt, Pa. Predsednik: Paul Sehneller. G313 St. Ciair A\e.. Cleveland. O 1. Podpredsednik: R»-v. Jam* s tVrue, -20 New Jersey Avenu« I Sheboygan, Wis. 2. Filip Oorvp 1 Jo>*-pb Pt-rko. 2236 So. \Vo>h1 St.. Chicago. lil. 3. Agues Za loka r I'M A.Ulison Kd Cleveland Ohio. 4. Loui« Žairk. £313 St. Clair Ave. Cleveland «Mdo. POROTNIKI: 1. Anton G rdi na. 6l2i St. Cla^r Ave., (l^r^Uiiil. Ohio. 2. M Kostaujto-k. 302 No. 3rd \V , Virginia, Minn. 3. M. F. K.JmI 1207 Sit h St. Iji Salle. HI. 4. K» . Frank J. Aibe, -10th St., Waukegan. 111. POMOŽNI ODBOR: 1. Frank Drnšbr 6120 (Jlass Ave.. Cleveland. Ohio. 2. Joseph F*let"».\ 1141 K. GOth St.. Cleveland. Ohio. 3. Math F. i.itdiar. 426 E. 158 St., Clevt-Iaml, (»bio. 4. Helena Žindra, 1174 Addison Kd., Cleveland, Ohio. ZASTOPNIKI V JUGOSL. NARODNI SVET: 1. Rev. Kazimir Zakrajšek, (12 St. Marks Pl., New York. N. V 2. Joseph Malar, 1004 N. Chicago St.. Joliet. 111. FRADNO GLASILO: — "Jugoslovanski Svet", 4bl-8th Ave. New York, N. Y. in drugi listi, ki so liani naklonjeni. Vse denarne pošiljatve in stvari, tikajoče se Zveze naj se bla-i»ovol pošiljati na glavnega tajnika. VIII. ZAPISNIK seje izvrševalnega odbora SNZ. v Ameriki za september 1918. Predsednik Paul Schneller otvori sejo ob 8.30 zvečer. Predno I nadaljuje sejo, pozdravi vse navzoče še posebno pa prvič prisotne ga dr. Drago Marušiča in novo zastopnico g. Helena Žlindra. Poživlja tajnika, da prečita imenik odbornikov. Navzoči so: Paul Sehneller, Frank Hudovemik, Agnes Zalo kar, Dr. Drago Marašič, Helena Žlindra. Anton GGrdina, Louis Ža žek, Frank DrašLer, Josip Foletič, Jakob Ambrož in Matth F. ln-tihar. — Odsotni so: Dr. J. M. Seliškar, Josip Svete in L. J. Pire Prečita se zapisnik zadnje seje in se odobri. DOPISI: • NEW YORK, N. Y. — Podružnica Ilirija št. 23 pošilja slike in prošnje za izdajo Identifications card za svoje člane, kateri so vložili prošnjo. — Prošnja se sprejme. ST. LOUIS, MO. — Tvrdka z urami itd Momčilovič brata po šilja prve vzoree novega jugoslovanskega znaka. Ker pa znak ni bil povolji narejen, se ga pošlje nazaj, da naredi novi načrt. LE HAVRE, Francija. — Slovenski vojni ujetnik Josip Tro.šl pošilja karto, na kateri se lepo zahvaljuje SNZ. za pošiljanje časo pisja iu da je urejel razglednico iz I. V. S. Zbora. BLACK DIAMOND. WASH. — Podružnica Ivan Hribar št. 17 pošilja sliko in prošnjo za izdajo ene Identification čard za enega elana. — Prošnja se odobri. CH1SHOLM, MINN. — Podružnica Simon Gregorčič št. 13 po šilja imenik novo pristoplih članov in več podpisanih izjav za Na rodni davek. k COLLONGE, ŠVICA. — G. Mihael Vošujak oče dr. Bogomil Voanjaka, pošilja karto, da je sliko od I. V. S. Z. sprejel. CHICAGO, ILL. — Podružnica WToodrow Wilson št. 7 poroča o delovanju svoje podružnice in pošilja ime novega člana. WlfiLARD. WIS. — Podružnica Slovan na dan št. 25 pošilja d*' nar za Narodni davek in imenik novo pristoplih članov. * CLEVELAND, OHIO. — Zveza jugoslovanskih žen in deklet poroča, da so izvolili v pomožni odbor SNZ. Heleno Žlindra. Se vzame v naznanje. STATTNTON, ILL. — Rojak Avgust Lipovšek pošilja svoto $2.00 ter se prijavi za vstop v SNZ. Se ga sprejme. WHITEHALL, MICH. — Clan SNZ. Stanko Mlakar naznanja, da ima svoja dva prijatelja, da bi rada pristopila v SNZ. Se mu odgovori sklep seje. JOLIET, ILL. — G. Josip Zalar pošlja obširnejše poročilo c SNZ., Krfski deklaraciji itd. Cela stvar se izroči odboru, ki ima tc stvari rešiti. WASHINGTON, D. C. — Committee on Public Information Jugoslav Bureau pošilja cirkular No. 8. Se sklene, da ?e na vsa v prašanja odgovori. TORONTO, CANADA. — Rojak Joseph Leskovec piše. da j-že večkrat čital po časopisju o SNZ., katera je zelo velikega pomena za nas Slovence, da tudi on hoče biti član Zveze. Obenem po šilja svoto $2.00. Prosi tudi za naslov, da bi rad vstopil kot dobro-voljec v Jugoslovansko Armado. Njemu se je poslal naslov kapitana Fon-a. ki se nahaja v CanadL WASHINGTON, D. C. — Jugoslovanski Narodni Svet pošilja pobotnico o sprejetih $200.00, darovanih od SNZ. za našo propa-' gando. \ DRUGA RAZNA POROČILA: Predloži se pismo Louis J. Pirea, v katerem ima 6 točk, da bi jih izvrševalni odbor rešil. Cela stvar se je ziročila v roke g. Dr. Drago Marušiču. Predloži se prvi zvezek revije "Americanization Bulletin", katerega izdaja Departent of Interior. Bureau of Education. New York. N. Y. Sklene se. da se odgovori nazaj, da ga naj pošiljajo na Ustanovitev nove jugoslovanske divizije v Rimu poroča tajniku SNZ. podporočnik Joža Ravnik, kateri je vslužben pri Londonske pododboru v Rimu, da sc mu naznani celo delovanje SNZ. in da bi se nabralo nekaj denarja, da bi se nakupil v Ameriki tobak, ci-pare in eigarete, ker Evropa je v tem oziru že do kosti izglodana. Tajnik poroča, da ima nabiralno polo in je že nabral tega denarja nad $100.00. ter upa. da bo dobil še več. Cela stvar se bo vršila pod pokroviteljstvom SNZ.. da bo denar prišel v prave roke in tudi blago, katerega se bo tukaj kupilo In poslalo na določeno mesto. Jugoslovanska zastava. — Tajnik poroča, da je dobil te dni \z Jugoslovanske Kancelarije novi prapor, katerega je Zveza naročila. Zastava se bo rabila le za večje parade. Parada za četrto vojno posojilo, ki se ima vršiti dne 20 oktobra t. 1. v Cleveland«, Ohio in ker boriKl!iikoui. S krotijo v -;!.i\ i so našli v >.e-d«» lt>. •»!;:. zjutraj Johnu Marga- ; «e v bh>.iui »jejeuvegK d<>lua )M"' 1 'F. V*. St. Mož je bil u-!r, iJt;.-r' di;.- na delo. l iiitl jr. Lu ^ jf^ pe- ' !ja!i v buliiiuiiru. Frank I Ijau. ki je stanova'« pnj na JbT'« «;*.»nd \ve.. bil '».mi b<šr-*-tl U z v t*t tlu jr bi! ubil nekega Av-trijea. ki •-a je /a>mei;..val raili lJbert> boudov iu ud t*-»a Jri: v j« t jlai«» je bilo "»laviit -fi v naši naselbini, ki b: i^ui -idjivejšr kak:>r je t»ila «>na v ue.leijo 13. okt.. ko je bila hlago«Iu\ Ljena za stava \ siHrfiiin našiui slovenskim mladeničem v ameriški armadi in momarui. \sp<.red je bil izpeljan povsem najzadovoljivejše. Povso«l' se je poznalo, da wakdo «ti»ji na svojem mestu, ker je bilo vse storjeno ¥. vnemo brez primere. Materam se jo zdelo nad vse ganljivo, /lasti .pri pogledu na /lato zvezdo i v zastavi in jokajočo mater po-i kojuiega vojaka J. Žnidariiča o'o vori so bili patrijotiene vsebine in j sprejeti velikim aplaivzom. Diu-j Štvo sv. Vida št. 25 KSKJ. in društvo sv. Evstahija šta se vdeležila z zastavami. ^latere in sorodnieej vojakov se lepo zahvaljujejo: Mr.j Rutah ter njegovim tovarišem za1 godbo, društvu Lira za kias.au pe-1 t je, članicam Rdečega Križa za i j vso pomoč in spremstvo pri para-i j di. Dvesto zvezd na zastavi priča .o junakih naše naselbine. Spomin! k bo poznejšim rodovom, ker se bo za&tava hranila kot okrasje v cer kvi sv. Vida. Tudi tukaj razsaja španska in-tluonea. Naša šola sv. Vida je stelji. 1 Vsak p« se je pritoževal čez bole-j zen influenco, kako huda je. Par oseb je umrlo. Pl-jučnica tudi precej postavlja tu okrog. Največ! I je bolnih otrok, dasi tudi odrasli vniso izvzeti. V torek 15. oktobra jc prišlo od (zdravstvene oblasti naznanilo, prošnji za War Stainn--. (Vrk-. tu je sklenil, da s>- ki..- f >t »nr^bii d.» jih i«- -ami prinesli v župu^šče. i»bl> al«» ->-\se družine o prvi prib-lie^ti. V i !o c-ski Vm.-hi j.ri pr\"i priliki rire«*itali v <-erkvI z imeni tLiruvai-cev Zadnje d v* i.. Kij" '.»vnibrt pa Imuho imeli v I*!ut..\i dvorani vi-rlkr, srv-'^aiiji-. 1»«- *a»*»je> Vse i«i bi I > t i r ".». . ka'x«>r en fair. S trni labk • ■Miiwi bla«: jna /a par t i-* Vni i pameten ."-b.\.'-c !»» a i p i t*-m : k»l»r t»-^a ne -*t»ri al: j»a reka jxh1 eno L.!i drugo pretvezo n: za napr—b k ?»a^elbir,e. i»e ninh-e mu dovoli da poskusi, ti>da u radniki so vedno Irdili. da železni ee ne bodo mogle prenesti teže. Da bi pa Amcrikanec pokazal, da |e mogoče, je naložil en velik top in ga je dal prevažati po progi sem iu tja; zgodila :;e ni nobena ne /goda. "Toda spravili jib ne moretr skozi predore", ie konečiio rekel železniški uradnik. Nato je bil en top prepeljan od obrežja na fronto. Vsak ugovor ji poteni bil odpravljen. [ Nato so 1e velikane nalagali na i vozove in jih naglo oHvažali na fronto, kjer zdaj streljajo na Nemce. Prvi dan kanonade so trije topovi tako grmeli, da se je tresla | zemlja. Naboji so tako veliki, da jim je mogoče slediti z očmi, ko so enkrat j zapustili top. i- Sovražnik zapušča Rumunsko. _ Washington, D. C., 29. okt. — Neko ofieijelno poročilo iz Švice pravi včeraj, da je prišlo zadnje i dni i/, zavzete Rumunske na Dunaj več sto nemških uradnikov, l:i j.-o poročali, da ni ostal v Bukarešti niti eden "nemški civilist. Nemške vojaške oblasti pošilja kar najbolj naglo morejo, v Nemčijo vse zaloge vojnega mate-ripda, katerega so nabrale njihove čete. !--- Kajzer in Harden. i London, Anglija, 28. oktobra V brzojavki iz Kodanja na Exchange Telegraph Co. se navaja tbesede, katere je zapisal Maksimilijan Harden v svoji 'Zukunft' z oziroin na nemškega kajzerja- — Pričeli smo vojno z umazanim trikom in vse nase poznejše zmage so bile posledica nepoštenosti. Viljem II. je kino-junak in Nemčija je vulgarno kino-gledi-šče. Danes sedimo na razvalinah tridesetih let hohenzollernske politike. Rojaki, naročajte so na "GLAS IfASODA", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. - - ■ < ... GLAS .JAJtODA. 91. OKT. 1918. Kako je v Nemčiji ("Glas Naroda*' je začel priobeati serijo člankov, katere je napisal ameriški časnikarski poročevalec Alfred G. Anderson. Zadnje dni ae je mudil v Nemčiji in je s tem tvegal svoje življenje. Za časa svojega bivanja v glavnem mestu Nemčije je natančno spoznal vojaške, gospodarske in industrijske razmere. Po natančnem opazovanju vsega tega je prišel do zaključka, da je Nemčija izgubila vse upanje, da bi uspešno izvojevala sedanjo vojno.) Strašna osveta M. V. GOGOLJ. (Nadaljevanje.) Piše Alfred G. Anderson. Profesor Saenger urednik Neue Rundschau je bil eden mnogih, ki so mi povedali, tla so Avstriji ure štete. Preberite to — je rekel gospod Waeebtler in mi pokazal du i.ajsko s.ocijalistično Arbeiter Zeitung. Vedoč, tla je ta časopis v Avstriji strogo prepovedan, sem ga vprašal kako se mu je posrečilo do-liti ta i/tis. — V Pragi sem ga kupil — je odvrnil in sem ga čital na želez-nici, ko sem peljal v Nemčijo. V časopisu je bilo obširno poročilo o nemirih na Dunaju 111 tiru gili avstrijskih mestih, ki st> nastali \s!e,l pomanjkanja hrane. Ra cija kruha znaša sedaj na Dunaju en funt za vsako osebo na teden Najbolj značilno je pa to le — je rekel gospod Waeebtler i»> mi pokazal malo notico. -- Izrcžite, če hočete in spravite. — Bila resolucija, katero je sprejel odbor dunajskih delavcev. Residue i ja se g'asi: Odbor delavcev je prišel do zeključka, da se razmere glede lira ne toliko časa n»- morejo izpremeniti oziroma izboljšati, dokler Lm. tiajala vojna. Vsled tega je naša zahteva, tla se čimprej sklene mir. Ko sem čital Ar-beiter Zeitunjr, se nama je približal nek civilist in sedel na sosednjo klop. Poglejte — je zašepetal gospod Waeebtler — kako gleda. — Najbr/.e hi rati izvedel kaj čitate. Njegovi pogledi ne obetajo ničesar dobrega. Pojdiva rajše. Medpotoiua vam bom povedal nekoliko o razmerah v avstrijski armatli in o življenju na Dunaju. Avstrijska anua« a je v zelo slabe111 stanju. Na tisoče 111 tisoče t t hov je dc/ertiralo k Italijanom. Včasih se je pripetilo, da so av-f trijski vojaki vjtli take dezerterje, ki so bili oblečeni v italijansko uniformo. \'sak tak tlezerter je bil brezpogojno ustreljen. Tako mi je pripovedoval moj znanec, ko sva se izpreliajala po javnem vrtu. Do zadnje z!me st in bil narednik v peti avstrijski armadi. Pred dobrim letom je bila naša stotnija štacijonirana v Koeflachu pri (Jradeu. ( asiniki so imeli ve.lno tlovolj hrane, moštvu je pa manjkalo. Ker nino vojaki nekega jutra dobili kruha, niso hoteli oditi na \ežbališče. .Meni je dobro zdelo. Itnla kaj se hoče, vezale so me vo-jaške rev' j »ar ije Celo zadevo sem sporočil polkovniku, ki je bil izvrsten mož. Prijazno >e je pogajal z vojaki in jim obljubil, da bodo iiiM-li za na prej v ega v izobilju. Ive r se je vojakom možak smilil, ^o cdšli na vežbanje. T-wla <*"!:•. stvar je prišla na nos vojnemu uradu, ki je zahteval, da morajo j riti v>i vojaki preti vojaško sodišče Pet "ustašev", sta-idi o0 me odpustili, sem bil prideljen 1-19. stot Tli ji avstrijske dotuohrambe v Maria Ratchitz. Naša stt>tnija je tlela-la v nekem rinlniku. ki je bil privatna last. Meti b(K) delavci je bilo < semtleset vojakov. Ker ni bilt> hrane, so delavci iz/avili, da ne bo t ril. je star.".-k zaklical : — Tri dni nisem imel že ničesar v ustih Kruh sem hote! kupiti, pa mi ga voznik ni hotel prodati. Moža so ;';;prli samo za dvanajst ur. Zadnji mesec je dunajska občinska uprava naročila iz Budimpešte 10,000 zmrznjenih zajcev. Razprodani so bili že prvi dan in si-ter po dvajset kron eden. Dospela sva v I'nter den Linden •— Pojdiva v kavarno Bauer — je rekel moj znanec — 111 izpijva jdeklenieo vina. Pri čaši vina je nadaljeval: — Ce bi šli po dunajskem grabnu ali po Kaertnerstrasse. bi videli, kaj je noblesa. Imenitne Dunajčanke so vse v svili. Taka svilnata obleka stane toliko kot zas'u/.i navaden delavec v celem letu. Izložbe so polne najfinejših oblek iz svile, bat ista in čipk. Dunajean-ka, ki pripada boljšim razredom, ne nosi obleke, če ni plačala zanjo petsto kron. Cgledniji starini kupujejo svojim otrokom obleke po dvesto kron. Kakorhitro pa pridete na Ottakring. kjer stanujeo reveži, vidi t c vscpolno otrok brc* klobukov in čevljev. Otroci hodijo po ulicah, kakor sestradane živali. To je !e površna slika, kaj je napravila nemška vojna z Avstrijo. Toda st vari se bližajo svojemu višku. Delavski razred se je /e začel oglašati, in vlada st- trese pred temi glasovi. Le malo časa še morda par tednov, pa bo dodobra zavrelo. Moj znanec je pogledal na uro in vzkliknil: — Sechs Ilir! — Jaz moram iti. Poslovila sva se na vogalu Cnter den Linden in Friedriclistrasse. On se je vrnil v Centra", jaz pa v Kaiser hotel. Tedaj sem ga zadnjič videl, kajti naslednjega dne sem odipotoval iz Berlina. — Ne ljubim svinjine! — je dejal Katarinin oče, zajemaje z žlico zelja. — Zakaj ne maraš svinjine? — dejal je Danilo. — Samo Turki in Židine jedo svinjine. Se grše je pogledal oče. Edino ajdov močnik z mlekom je jedel stare, mesto žganja pa je potegnil iz steklenice, katero je imel za liedrijem, nekako črno vodo. Obed je bil končan; Danilo je trdno zaspal in se prebudil še le okoli večera. Sedel je in začel pisati pisma v kozaško vojsko; a gospa Katarina je sedla k peči in jela zibati zibelko. Gospod Danilo sedi, z levim očesom gleda na pisanje, z desnim v okno. Daleč, daleč se bleste gore in Dnjeper; za Dnjeprom se sinje gozdi; a visoko nad Dnjeprom. visoko nad lesovi se zopet sveti jasno nočno nebo; pa gospoda Danila ne veseli daleko nebo niti sinječi se lesovi — on gleda na štrleči gorski greben, na katereir. črni stari grad. Zazdelo se mu je. da je v gradu, kakor ogenj bles-nilo ozko okence. Pa vse je tiho; lo mu je najbrže res samo zazdelo. Komaj slično, tako gluho šumi v nižini Dnjeper in s streh stranij se čuje, kako padajo ne-prestano vstajajoči Dnjeprovi va lovi drug za drugim v vodo. Dnjt per ne vihra; kakor starec godrnja in mrmra nič mu ni po volji, vse se izpreminja okoli njega; na tihem sovraži pribežne gore, gozde in loge. in svoje tožbe, svojo ne-voljo pošilja v Črno morje. Glej, na širokem Dnjepru je za črnela ladjica iti v gradu je znova nekaj blesnilo. Na lahko jt zviždni; Danilo, 111 na ta zvižd je pritekel njegov zvesti hlapec. — Vzemi si, Steeko, ostro sabljo in puško in stopaj za menoj ! -— Ti greš? — vprašala je Katarina. — Grem, žena, Treba mi je pro gle.lati, jeli vse v redu. — M;-ni je tako hudo, kar strah me je. če ostanem sama. Zdaj me že spanec premaguje; kaj, če sc mi bo sanjalo spet isto? Jaz s* zdaj ne vem, ali so bile r s sanjt ali — tako živo se je godilo. — 1\ : tebi ostane starka; a pred hišo m po dvoru spe kozaki! — Starka že spi. a kozakom ne morem zaupati. Cuj me, gospod Danilo, zakleni me v čumnato, a ključ vzemi s seboj. Potem me ne bo tako strah; kazaki naj na le že pred durmi. — Naj bo tako! — dejal je Da nilo, obrisal prah s puške in na-sul smodnika v prašnico. Zvesti Steč ko je že stal opravljen s svojim kozaškim orožjem Danilo se je pokril s kosmato cap ko, zakril o bruce, zapahnil duri in zaklenil in šel tiho sredi med daj z obema očesoma, kam bode krenil gospod oče.--Človek v rdečem županu je prišel prav do brega in se nato obrnil proti vi sokemu grebenu. — A! Glej no kam! — dejal je gospod Danilo. — Kaj, Steeko. ali je res izginil k čarovniku v du-1 plo? — Da, drugam že ne, gospoc. Danilo! Sicer bi ga videla 11a drugi stranij 110 011 je izginil pret*. gradom. — Čakaj, da se zopet pokaže a potem pojdeva po njegovih sledeh. Tu se nekaj kuha. Da, da Katarina, vedno sem ti pravil, da j tvoj oče ni nič prida; ničesar ne stori tako, kakor mi pravoslavni Ze sta se pokazala gospod Da nilo in njegov zvesti hlapec na bregu; in že ju tudi ni več videti • neprodirni les okrog gradu ju je skril. Zgoraj se je tiho razsvetilo okence; zdolaj stojita kozaka in mislita, kako bi se splazila gori ; ne vrat ne duri ne vidita, z dvo rišča bi se ža dalo priti, kako bi pa prišla t je? Iz dalje se čuje kako begajo psi z rožljajočimi ve rigam i. Kaj vendar, mislim, dejal je gospod Danilo, uzi-ši pred oknoi:> visok hrast! Deček, stoj tu! Jaz zlezem na hrast; z njega 1111 bo mogoče videti kar v sobo. Snel je s sebe pas. vrgel sabljo na tla, da ne bi zvenela, oprijel .'e vej in splezal kvišku. Okence je bilo razsvetljeno. Sedel je na vejo, skoraj poleg okna, okleni! se z roko drevesa in gledal. V sobi ni sveče, a vendar se sveti. Po stenah so čudni znaki, o-rožje visi po njih, pa vse tuje: takega ne nosijo ne Turki, ne Krim ci, ne Ljelio, ne kristjani 111 celo slavni švedski narod ne. Poj stre pom frče naprej in nazaj neto pirji, in njih sence švigajo po stenah, po durih in po tleh. Tu so se odprle duri brez škripa; nekdo v rdečem županu vstopi in stopi naravnost k mizi, pokriti z belim prtom. — To je on, to je tast! — Go sjKid Danilo se j;> : pustil tu; d o 111 žje in se Še krepl^-je oklenil drevesu. N >. ta. tu ni prišlo 11a um, pogledati skozi okence, gleda li kdo k njemu v sobo. Prišel je čemeren nevoljen, strgal z mize prt — in naenkrat se je razlii tiho po sobi prozoren, modrikast svit; samo o-blaeki prejšnjega bledozlatega svi ta so se prelivali vanj in plavali po njem, kakor valčki po modrem morju, ne da bi se mešali, in sc se raztezali kakor žile na mra. morju. Tu je postavil na mizo lo nee in začel metati vanj neka želj išča. Gospod Danilo ga je pogledal, e. ni več videl 11a njem rdečega župana ; mesto tega je opazil na njem široke hlače, kakor jih nosijo Turki; za pasom pištole; na 'glavi nekaka čudna čapka, vsa pisana od črk, ki pa niso niti ru-1 ske niti polj-ske. Pogledal mu jo v lice — tudi lice se je jelo pre-minjati; nos se mu je iztegnil in povisel nad ustnicami, usta so se razširila v minuti kar do ušes, zob 11111 je prirastel do ust, se nagnil na stran, in pred njim je stal oni isti čarovnik, ki se je pokazal na svatbi pri asavlu. — Resničen je bil tvoj sen, Katarina!" je pomislil Buruljbaš. Čarovnik je pričel hoditi okolu mize, znamenja na strani so se iz preminjala hitreje, a netopirji so zaprhutali močneje gori in doh.j naprej in nazaj. Modri svit je medel, teinnel, toliko da ni popolnoma izginil. A sobica se je že razsvetlila s tenko, rožasto svetiti bo. Bilo je, kakor da se razliva ta čudna svetloba s tihim zvenkom na vse strani, a v hipu je čisto izginila in nastala je tema. Suma je Lilo komaj toliko, kakor kadar poigrava v tihem, večernem času veter, krožeč po vodnem zrcalu in prigibajoč vedno nižje k vodi sre- f brno bičevje. Čudno, čudno vidi gospod Danilo, da sveti mesec v sobi, da se bleste zvezde, da miglja od njih temno-modro nebo.; in čudno se mu zdi, da mu je za i vel hlad nočnega vzduha v lice In zopet opazi gospod Danilo tiV se vščipne v brke, če morda ne, spi), da že ni več neba v sobi, pa da je njegova lastna spalnica: na steni vise njegove tatarske in tur ške sablje; okoli po st-enah so po-j lice; na policah domača posoda in oprava, na mizi je kruh in sol: zibelka visi____ a mesto svetih [slik gledajo strahovita lica, ob I Hrbtobol. ! Ako imate bolečine v hrbtu, ali križu čutit«, da vas vse boli. Bolečine postajajo neprenosne; ledice (obisti) vas boiiio in voda od vas gre gosta ter čutite pri tem bolečine. V takem slučaju rabite kako dobro zdravilo, pa ga morda ne morete dobiti? Ne iščite drugih pripomočkov, ampak H poskusite samo enkrat (Severa's t Kidney ft. Liver J Remedy L (Se/erova Zdravila za obisti in jst- ' ra). To je i zborno zdravilo za me- I hur. kadar imate bolečine pri spuš- : čanju vode. tako tudi pri otrocih, ki t močijo postelje. To zdravilo odpra- fvlja zlatenico in vso zoprno sapo, zmanjšuje oteklino nog in lajša hrb- ' to bol. Poskusite ga. Prodaja se k v lekarnah. Cena Z Sc in $1.25. peči.... pa gt>sti oblak je pokri vse. in bilo je zopet temno. In ?i pet se je razsvetlila s ču Inim zve:, kom vsa sobica v rožastem svil it in zopet stoji čarovnik nepremak ljivo v čudni svoji čalmi. Zv> nk* so po tajali giasneji, oglaševal-so se češče, nežni rožasti svit je po stal jačji, redkejši, in nekaj bele ga, kakor oblak, je velo sredi sobe in čudno se je zdelo gospodu I>a nilu, da ob.ak 111 oblak, da stoji pred njim ženska postava; pa i, česa je — je-li iz vzduha. ali i/, če !sa je pač ona Kakor tla *t«».ji in st ne dotika tal, in tudi oprta ni ni kamor, in skozi njo se vitli kakr migljajo znamenja na steni? Tu je nekoliko zgenila s svojo prozorm glav«; tiho svetijo njene bledo t NAZNANILO IN ZAHVALA. Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vecst, da je naš brat, oziroma strie FRANK UHERNII* ;»r minul v starosti -47 b i ilae 23. oktobra PJIK .Mal.-ie, Vv. V a. lii! jt- u dSK.J. Rojen je bil v lii-ezt.v. m pri Sv. Križu, okraj Li-rija. Ti*ci pi)+om se najsrčnejše zahvaljujemo vsem, ki so ga obiskali v čy;-u bolezni ter spremili na zadnji poti na pokopališče v Kir.g-Ivale, W. Va. Žalujoči ostali: Anton in Frank Uhernik, Marija, sestra. Coal ton, \V. Va., HC. okt. 1018. (2IJ-31--I0) ■ ■ ' '" ■ ' '■ —— vijo, da se grofu Karolyiju ni po-rrečilo napraviti neodvisno Ogrsko z zastopniki vseh narodov, kajti slovanski in rumunski zastopnik: se mu niso hoteli pridružiti. Domneva se, da bila ogrska država ki se omenja v dunajskih poroči-|lih preko Kodanja, postavljena brez Slovanov in Rumuneevc. Kakor pravijo vesti iz Budimpe šte, je tamošnji položa zelo resen. Mirovna pogajanja raznih av stro-ogrskih narodnosti z zavezniki so neizogibna. Ssdaj, ko ste zadostili svoji dolžnosti glede četrtega posojila svobode, kupujte vojno-varčevalno znamk*. •mo slcnlnjem tvojem uboju mrtveci iz grobov? — Zopet stare reči! — zadri se je grozno čarovnik, — jaz osta i nem pri svojem, ukazujem ti, da J storiš to, kar je meni ljubo. Ka i tarina me mora ljubiti! (Dnlie nribodnjič.) j i ; Slovani niso z Madžari. i Washington, D. C., 29. okt. - 1 Diplomat ična poročila, ki se nana- ' šajo na vesti iz Budimpešte, pra- (Dalje prihodnjič.) Kam se boste obrnili, kadar delate ugovore, pogodbe, zapriseženo izjavo aH razne druge dokumente, ki spadajo v notarski posel. Kdo Vam bode tolmačil na •odnljl, pri mirovnem sodnika ali drugod? Ako hočete pravilno 1b-po veda ti ali pričati, potrebujete človeka, ki je zmožen slovenskega In angleškega jezika. Obrnite se v tem pogledu vedno na ANTON ZBASNIK, JAVNI NOTAR IN TOLMAČ art* 192 BakeweU Bife. Cm*. Diamond m* Grant Sla, (nasproti Court Hoosa) PITTSBURGH, PA. Teleft« urada: Court 3469. Telefon na damn: Flak 1981 J. spečimi kozaki z dvora v gore. | Xebo se je zjasnilo popolnoma. Hladen veter je poveval z Dnje-j>ra. I)a se niso čuli iz dalje stoki galeba, bilo bi vse kakor izumrlo jonemalo. Tu slišita kozaka netfl šum. — Buruljbaš se je tiho skril s svojim zvestim slugo za trno vee, ki je prikrival zapeko. Nekdo v rudečem županu z dvčma pi štolama in s sabljo na strani se je spuščal z gore. — "A, to je tast!" je izprego-voril Danilo, gledajoč izza gr-movja. Čemu 111 kam gre vendar ob tem času? Steeko lie zevaj, gle- R. J. RICH Candidate For COUNTY SURVEYOR General Election Nov. 5th, 1918 Ja^ sedanji District Engineer, kandidiram za Surveyorja za St. Louis County, Minnesota. ZatoTej, Slo venci-volilei, ne pozabite na volilni dan oddati svoj glas in naredite kri/, za R. J. RICH. V slučaju, ako me boste kaj rabili, vam bom tudi pomagal, ken- sem dobi o, znan pri Slovcmcili v St. Iknus Co. (29-31—10) 1 Zdravim samo moške, Dr. Eoler Je najstarejši slovenski zdravnik, gpecjallst ▼ Pittsburgh iii ima 28-letno iskušnjo v »lravljenju moSkih boleznL Žastrupljenje krvi zdravi a slovitim UCKJ, ki ga Je IznaSel profesor dr. Ehrlieh. Ako imate lzpu^aje in mozole po telesu« v grlu, ako vam izpadajo lasje, ves boli v kosteh, pridite m Čtistil vam bom kri. Nikakor na čakajte, kajti ta bolezen se prenese naprej. Vso izločevanje is kanala ca izpuščanje votle zdravim po najnovejši metodi ln ▼ kolikor mogoče kratkem Času. Kadar spoznate, tla nimate več moške moči. ne čakajte, temveč pridite ln s vrnil vam bom niosko moč. I Kilo ozdravim v 30 urab bres oj>e racije. Bolečine v meburju, od fe-j ' ear prihajajo bolečine ▼ Hrbtu ; Slovenski zdravnik. |n križu, palenje prt mokrenju ' ln ostale bolečine te vrste zdravim z največjo gotovostjo. \ Revmatizem. trganje, bolečin«, otekline, li&aj, ftkroflje In drage k koine bolezni ki nastanejo vsled nečiste krvi, ozdravim ▼ kratkem , Času, da ni treba ležati. I Urailne ure: V ponedeljek, sredo In petek od 8. zjutraj do 5. po- ► polc'i»e. V torek, četrte t lu soboto od 8. zjutraj do 8- zvečer. V n*le-I Uc '(o 2. nor>oldne. » Po posti ne delujem. Pridite onebno. Ne pozabite ime ln Rtevllk« ! Dr KOLER, 638 PENN AVE I PITTSBURGH, PA. Dr. LGRENZ 644lPenn EDINI SLOVENSKO 1JLF ^ --- GOVOREČI ZDRAVNIK aVCDUe McS^Sn Pittsburgh, Pa. Moja stroka je sd ranjen je akutnih ln kronlCnlb boleanL Jas sam ie zdravim nad 23 let ter Imam skuftnje r vseh boleznih in ker sns m slovensko, sate vas morem popolnoma razumeti ln spo-snati vafio bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč ln zdravja. Bkosl 23 let sem pridobil posebne ikučnjo pri zdravljenja moiklb boleznL Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa K da vas poopolnoana osdravim. Ne odlaiajte, napak pridite k» *nJ«L Jaa ondravta sastrnpljeno kil, mazolje ln ilse po Mean, be-laanl t grlu. Upadanje las, bolečine v kosteh, stare rana, KtvCaa Mesni, oslabelost, bolezni t mehurju, ledlcah, jetrah !■ f^imlTs, cmenloo, revmatizem, katar, zlato tilo, navdnho ltd. Uradne sore m: V ponedeljkih, sredah in petkih od §. mt€ Sjntraj do S. popoldan. V torkih, Četrtkih in sobotah od 9. av« SjntraJ do & ure svečer, ob nedeljah pa do 2. nre popoldne^ — Pe polti ne edravlm. Pridite ooebno. Ne pocablt« Ime ln naslov: Dr. L0RENZ, 644 Penn are., Pfttstmrgb, Pa. Nskatsri dnfi ataralU rabijo tolmsče^, da vas issusssju. Jsj rasas hrvatske is Is starsss kraja, safes vas laHjs edravtrn. t NAZNANILO IN ZAHVALA. Naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem iu znaneeni žnlt*st;uo vest. da je nemila siient pobrala na~;e«ra prijatelja oz. sorodnika JANEZA JAKSETIČ. najlepšem evetu svoje mladosti je moral zapustiti ta svet dne j 123. oktobra ob 2. uri popoldne. 1 star let. Rojen je bil v vasi Trp-eane pri Ilirski liistriei na Notranjskem. V starem kraju zapušča. mater in sestro, tukaj v Ameriki pa brata Petra in sestro .lo-žefo. Ker mi ni znan njiju naslov, ju prosim, da se mi javila. Vzrok smrti je Uikozvaua španska influ-leiu-a. Pt>';op;;ili smo 11a katoliškem ookopališeu v Salamanca, ;N. Y. ' Tem [»otoiii se zahvaljujemo vsein onim, ki so jra spremili k veenemai počitku. Tebi, dragi prijatelj, naj bo lahka ameriška zem-1 ljica! Žalujoči ostali: Primož Jaktetič Ln družina. Box 312. Onoville, N. Y. (30-31—10) t NAZNANILO. Tem potom naznanjam, da je v Kennet, Cal^ umrl 18. oktobra rojak ANTON ZORNADA, rojen v občini Roč v Istri. Po poklicu je bil čevljar in je delal na Mammoth Mine, CaL i Ako kateri izmed njegovih sorodnikov želi o njeni izvedeti bližje podrobnosti, naj piše na slede-iči naslov: Mike Netneich, Box 161, Mammotli, Cal. (30-31—10) Al co imate sive lase, potom ra-bite BRUSLINTINKTURO, o-l katt-re postanejo sivi lasje popolnoma naturui, kakoršne ste imeli v mladosti; steklenica 1 dolar in 75 centov. Ako imate RHEUMA-TIZEM, potem rabite WACHČIČ FLUID, kateri odstrani najstarejši rheumatizem popolnoma v 8 dneh; steklenica 2 dolarja 50 centov. KURJE OČI na nogah in BRADAVICE na rokah v 3 dneh popolnoma odstranim za 75 centov. POTNE NOGE:—Ako vam so noge potijo, potem rabite Knaj-pov prašek, pije pot, odstrani slabi duh »11 noge ostanejo čiste in zdrave, škatlja 75c. in traja celo leto. VIOLET MILO (žajfa) krasno lepo diši kakor vijolice, najboljša za umivanje lica, 3 kosi za 75c. Za vse drugo pišite po cenik, katerega pošiljam zastonj. Kedor bi rabil moja zdravila brez 1 uspeha, mu plačam &5.00. Pri na-ročbi se priloži denar, papirnati denar se lahko v pismu pošlje; manj od dolarja pa v znamkah po 3 cente. Jacob Wahcic Q^i r i J-1702 Bonna Ave- N. E. I ^ 1 f f Cleveland, Ohio. V % I uV^U