NEODVISEN UST ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI.
, , i.——,—,. . 11 i i,.,, t. ...i i i, i i ,1. i , _____ _ .. - _ ■„ _
,— -
^^r'Tmnli?«' iii ipirit^fm
, * t >

CLEVELAND OHIO FRIDAY, JULY 37. 1917.
»m ....... 1	"|m ""■' i""1	"p
LETO X. — VOL. X

Zdravila za umetne bolezni, i Zvezina vlada preiskuje.
gp—^Zvezale oblasti preiskujejo prizadevanje nekaterih travnikov v Olevelandui, ki dajejo gotovim osebam "zdravila", da jih naredijo tako ne-sposobne za vojaško slu'zbo. Ta "zdravila" so talka, da po njih 'zavžitju je (kandidat za vojaskb službo naviildiezno nesposoben za vojaka. Nadalje (Jobivajo oni, katerih imena so bila priobčena v listih, da bodejo (klicani na nabor, pisma po .pošti, v x kateriih pismih se jim svetuje, kaj naj naredijo, da »postanejo nesposobni za slu ibo. Zvezina vlada išče pov-izročitelje tega, nadalje je pa naznanila, da bo strogjo kaznovala izdravnike, katerim se dokaže ta nepostavnr posel. Zdravniška preiskava bo tako stroga, fdta se fx> takoj vedelo a1i"je bolezen začasna ali re-s*ipčna.
—Zvezina vlada je trdno od-ločtena upeljati . hleb kruha v Zjedinjenih IdržavaJhi pO 5 centov. To bo prva dolžnost nove ■živilske komisij«, ki je bila •ustamovljena, da skrbi za kon-(trdlo živeža in prepreči špekulantom odirati ameriško ljudstvo. Hioover, načelnik te komisije, se je izjavil, da je pekom prav lahko ipeči hlebce kruha po 5 centov ini pri item delati dobiček. (Kakor znano so »peki dvignili ceno kruhu od 5 "centov na 10 centov, in so delali zaldlnje čase ogromne profite. iSedaj, (ko se je moka pocenila za $6.00 pri barelnu, "■pa itStf te vwfm> prodajo kruh po starih visa»kih cenah. Naldialje ' vlada naznanja, da preiskuje 'knjige mesarskih kompanij. Pričakuje se, da bo vlada izdala ultimatum mesarjem, da znižajo cene, ali pa bo vladia kontrolirala'iprodajo mesa-
—Štiri tone pušk, oblek in nabojev je dospelo v Cleveland v sreho. Namenjeno je to orožje za peti regiment milicije, ki v kratkem odpotuje na or<^_ žne vaje v GeOrgijo. Tekom treh tednov odpotujejo vsi vojaki iz Clevelanda.
—21 bolnišlkiih strežnic, 17 strešnikov in 47 zdravnikov je zopet odpotovallo i» Clevelan-ida na francoskio fronto.
' . ^	r i
—Vročina, ki od nedelje na-prey traja v mestu, je v sredo povzročila smrt štirih oseb v četrtek pa treh.
—E. C. Rutihenberg, socija-list in kandidat za jauipana,' A. 'WaigonlknqfdlUt, tajnik socialistične sekcije v državi Ohio ter E. Baker so bili v sredo obsojeni na "dnlo leto izapora v •prisilni delavnici v ^antonu, ker so govorili proti kl'raftu. Socijalisti so se fpmoti kazni pritožili, in do prihodnje obravnave je polozi'l vsak $5.000. varšJSme.
—>Pet umorov se je »pripetilo v Cleveland« na en sam dan, v sredo, 25. julija. Dve ženski in trije možje so billi uimorijeni. Umorjeni so: Mrs. Elisabeth Jones, zamorca, 35 let istara, ustreljena. Mrs. Angela 'Laratta, 35 let sAra, Italijanka na Woodland ave. vn 37. cesti stanutjjoča. Zaklana z ndžem. Lateirno tRusso, 312 let star, na Woodland stanujoč, umorjen s strelom. Carimar iMkrynjez, 24 let star, nk 55-•cesti stanujoč, ustreljen. Ghar^ les Natassa, 37 let star, 2721 Woodland ave. stanujoč, ustreljen. Dva orilca sta prijeta. Poleg teb nesrefa sta se še dva moška ubita, ki sta padla h avtomobila, in sedem jih je tik> bilo poškodbe pri avtomobilski vožnji
-^Zdravniška preiskava se bo vnšifla i&iglo za vse poklica-
il, irf\i n * fvit Pt-pi	I >0
šla hitreje, ker zdravniki se ne bodejo mudili z onimi, ki nimajto papirjev ali imajo prve papirje, pač jrrh boidiejo le površno pregledali. Dokler ne pride iz Washington a povelje da so tudi tiujci dolžni služliti pni vojaikih, se zldiraviniiki za nje ne bodejo mnogo -zmenili.
—Uradna zdravniška preiskava se začne v »torek, 31. julija, če pridejo listine iz 'Culum-bsa do pet/ka zjutraj, če -pa pridejo pozneje, tedaj, se začne pretakava "prihodnjo sredo, 1. avgusta. Predsednik vojaške* ga odbora, Starr Cakliwallad'er je priobčil naznamrilo- vsem registriranim ' Clevelandčanom, naj tekom tega in prihodnjega tedna ostanejo doma, naj ne hlodijo v druiga mesta ali na počitnice. Kaikor hitro pridejo listin« iz Golumbuisa, se pošlje-jb notice reglistriralnum, da morajo ipriti na zdravniško preiskavo.
—Anton Nosan je bil okrade n v Puritas Springs za $283, Blaž Vinkovič iz 2168 Fran" (klin ave. je bil olajšan za $135 od tatov, poleg tega so mu pa tatovi ukradli! še idlve pobotnici Liberty posojila. Josip To-ma'zfc iz 157. ceste je bil okradle« za uro in verižico. Silno 'irtmoiga tatvin se <pripetii vsak dan v Clevelandu.
—V našem uredništvu se je oglasil1 M|r. Frank Tauohar iz Rtack Springs, Wyo. Bil je pri pregledovanju računov dr. sv. •Barbare in S3. Narodne Pod-pornt ^elnoWi* 4t% jf provlkar izdala poHetnlo poročilo in kaže lep na'predek. Mr. Tamchar ptstaine tukaj par dni, potem pa odhiti v Rjotck Springs, kjer pričakuje poziva v službo strica Sama.
—Poročila sta se Anton Kuižnik in .Mary Girdiina, bči Jakob Grdine v Collinwoodu. i Oba sta tlana Jtigioslovanske-ga Sokola Jadran v Collinwoodu. Mi iskreno častitamo novo poročenemu paru.
—Owen Evans, poslovodja Edigewater Athletic kluba je bil od sodnika Aloyilana kaznovan z $200 globe, ker je nekemu policistu prodal kozarec •žganja.
—Žganje po gostilnah se je (podražilo Za deset centov se že teško dobi "dober požirek", in je danes'vsako količkaj boljše žganje 15 centov. Tudi pivo se prodaja v "pelfcah" za ,15 centov 'kvort. Vidijo se pač povsod vojni časi. Prodajalci 'žga|mja na debeflo so zaslužili ogromne dobitke zadnje Čase, ko so 4 leta staro žganje prodajali po 50% več lk*5it dlosedaj. Mnogo gostilničarjev se je za več 'mesecev založilo z žganjem.
—'Kbliiko časa bo vzela zdravniška -preiskava? Eno uro, nič manj, nič več. Pet minut bo trajalo, da dobite tiket za svojo obleko, in da se vam tiiJkiet priveže okoli roke. Pazite na ta tiket, ker brez njega olbleke me dobite nazaj. Potem vas bto vzelo šiest minut, da bb-dejo primerjali vašo registra-iijsko karto z duipllikatom. Pri -merjava mora biti, da ne pride do sleparije in se kak "zdravi" rizxia za bolnega aH pa tfarobe. Potem imate štiri minute časa, da se slečete. Petnajst minut traja poteim zjdlravnišlka tpreiiskava.- Tri minute traja preiskava zdravnikovega izpričevala, nakar vam dajo deset minut časa, da se oblečefce,1 nakar imate še 17 mihut časa, da spišete prošnjo za izvzetje. Kdor je pronajden nezmožen od zdravnika za vojaško služ-
Ameriške bombe za Berok
10.000 zrakoplovov v delo
• _ .
New York, 26. julija. «Sig-mund Saxe }a razpisal .nagrado $1000 onemu ameriškemu izra-koplovcu, ki prvi pride nad Be-rolin in ga bombardira. Saxe se je izjavil, tdla je stavili to nagrado v spomin 'žrtev Lu'sita-nije.
Washington, 26. julija. Zavezniki se »pripravljajo da napadejo Berolin iz zraka, in Zj>£kl. dinžave ise posebno trudijo z denarjem ,im iz zrakoplovi, da se ta ideja čimprej uresniči General Squier, ki je poveljnik ameriškega zraionega brodOv-ja se je včeraj izjavil: ' Jaz nisem tu/kaj, da ibi prerokoval ali izd'ajal naše načrte za bodoč-
;	IIUM, Lmua. ijufiin^i
o	vem, je to: Zavezniki kakor
1-	Amerika »p trdno odločeni, da
i-	uderejo v Nemčijo potom zra-
:e	koplovov, in Zjed. države bo-
1-	dejo preskrbele dovolj zrako-
1-	plovov, da se načrt loimprfej uresniči. Ne povem, aH zgradi-
1-	fiio dvajset zrakoplovov ali en milijoni, ker za to informacijo-
n	bi mi bil Hindei^biirg jako
i-	hvaležen. Konlgres je dovolil
i,	$640. 000 .000 za zrakoplove, ,
i-	in Nemci boctejo v kratkem
k	duitili moč tega kllenarja v Be-
f-	naliniu. (Bombe blodejo storile t
i-	svojo dolžnost v maščevanje
Ji	za i&totere nedolžne' žrtve.
Srbska vlada protestira. Srbija bo zahtevala odškodnino
Washington, 26. julija. 'Srb-» ski iposlaniik v Parizu, Vestnik, " je poslal potom ameriškega po-» slanika v Parizu ameriški vla-1 di sledteče poročilo: Avstrijska " vlada je utpeljala sistem v
*	osvojeni Srbiji, ki namerava
*	Srbijo gospodarsko poponoma > uniičitii. Srbija si raldi te^a pri-: ctržuje na mirovni konferenci
pravwo, da zahteva olltškadni-5 no, za kolikor je bil srbski na-1 rod okraden od avstrijske vla-» de. Srbska vlada ima dokaze, ■ da so Avstrijci odvzeli iSrbom " nad' 100.000.000 kron, in nada-r tfc-^isiliH Srbe celo; d« so za " 6.000.000 kron vzeli avstrijskega vojnega posojila, kar je sil-1 na kršitev vseh nTekllnarodnih r postav. Avstrijci so ipobrali iz ' vseh srbskih hiš vse, kar je količkaj vredneiga, oplenili muze-( je, dragoceni umetnosti. Pri-j vafcna lastnina se sploh nilkjer ne 'spoštuje. Na isti način kot
*	Avstrijci so kradli tudi Bulga-ri. Ko so Srbi zavzeli mesto
} Bitolj so pronašlu, da so Bul-
-	gari pred odhodom iz mesta toiplenili vse srbske ihiše in od-
-	nesli zadnji dinar. Avstrijska
-	vlalda prodaja izemljo Srbov, 1	ki ne živijo v Srbiji in spravlja v	denar v vladno blagajno za av-1	strijske vojne potrefce. Bavlgari 1	so popolnoma oplendli srbske
-	narodne knjižnice t Nišu in i	Prizrenit. Vse knji*« so ddr»e-
-	geni. celo dragocene {spomenike
-	na isrbskih (pokopališčih so po-
-	kradli in jfh pobrali. Srbske ovce, saldje, s,ploh v|s prideldo
i	je Srbom vzet bre^ plajčila, in
-	Avstrijci ispravljajofyes dtenar. i	Avstrijci in Bulgaif nfeo na-
-	znanili nobene aneksije na-
-	pram Sri>iji, in se obnašajo v i	deželi kot postavni gospodarji, z	Srbija je že danes popolnoma
-	ruinirana. Radite^a bo srbska
-	vlalda zalhtevala natančno od1-
-	škodnino od Avstrijcev in Bul-r	garov. Ne bo »se ravnala po na-t	uikilt ruskih anarhistov, 'ki pra-
-	vijo: Brez pdskoklmine in anek-3	sije!
krnska fronta "nepremagljiva". Porodilo ameriških častnikov.
Washington, 26. julija. Ameriška vlada nima nobenega upanja, Ma se bo vojna v Evropi kmalu končala. Zadnja ruska nesreča in beg ruske armade je vojno podaljšal, »n nikogar ni, ki bi verjel, da bi ibi-la vojna gotova vsaj v dveh letih. Na Ruisijo se ne more več računati vsaj za prihodnjega pol leta ne. Čudovito je, da ka-dlar Rusi naberejo dovolj močno armado, orožja in streljava, začnejo ofeitoivo, pa so nemudoma poraženi, in sovražnik za/pleni njih municijo. Na ta način so Rusi pomagali Nemcem z orožjem, v vrednosti nad $500.000.000, floaitero so Nemci Od Rusov zaplenili tekom vojne.
Za Ameriko pomeni ruski poraz jako mnogo. Nemci bo-kllejo zopet svobodni na ruski fnpnti in bodejo pošiljali vojaštvo na zapadno fronto. Naloga Zjed. držav je braniti to fronto pred Nemci, zajed no z Angleži in Francozi. Ameriški častniki, ki so opremljali generala Pershinga na francosko frronito, in ki so se sedaj vrnili'v Ameriko, pripovedujejo, da nemška fronta v Belgiji in se-v$mi Franciji skoro nepremagljiva. Niti Francozi niti Angleži nitso ktos zavzeli nobene nemške važne postojanke, odkoder bi vrgli Nemce laihko proti reki Reni.
Ameriški častniki so- mne-
zajedruo na suhem, na vodi in v zraku. Ogromni načrt zaveznikov je, da se izkrca velika zavezniška armaJdia, kateri bi pomagala tudi ameriška arma-dia v Belgiji, kjer Nemci nimajo dobro utrjenega olbrežja, in ta zavezniška armada bi s pomočijo vojnih ladij udarila Nemcem za ihirbet in jih pognala v morje. Toda ta načrt je tako drzen in bi zahteval tako ogromne •žrtve, da zavezniki skoro ne drznejo ga uresničiti, Idasi je po mnenju častnikov iz-peljiv. Nemci ne bi bili po tem načrtu samo napadeni za svojim 'hrbtom, ampak bi zajeldno izgubili svojte najboljše postojanke za submarine, ki imajo v Belgiji, svoje glavne*postaje.
Zaveznici dobro vedo, 'dja nobena nemška sila jWi ne more pognati nazaj, četudi Nemci pripeljejo vse vojaštvo iz nr-sioe fronte. Ofenzive Nemci na suhem ne morejo začeti kljub vsem naporom. Toda »kaj to koristi zaveznikom, če pa ne' morejo naprej in ubijajo svoje moči v neprestanih navalih, ki so vsi odbiti. Prepričanje vlada v vojaških krogih, da je nemška fronta tako molčnA in utrjena, da zavezniki ne bodejo mogli še več mesecev prodreti te fronte, napasti nemško armado od strani in jo zajeti alii pognati nazaj. Kljnib takim izjavam pa ameri«fca vlada ni
/irubila poenima, i
® k.«,. 0 ti i ti . ;
Cela ruska divizija pobita.
General Kornilov je ukazal s topovi pobiti celo rusko divizijo ki se je puntala. Ruska armada se je umaknila za 40 milj, in Nemci ter Avstrijci prihajajo v Bukovino.|Ruska armada na rumunski fronti se hrabro bori in je vjela včeraj 2000 Nemcev ter 53 topov.
Cela dwizija uničena.
London, 26. julij j a. Birizojav-I ka iz Petrogirada naznanja, da je .ukazal general Kiomilov eno celo diiviizijo rusike •pehote, spa-dajočo k enajsti ruski armadi, razstreliti na kose. Divizija je bila zbrana na odprtem polju, nakar >so topničarji sprožili svoje topove v vojake. Topničarji v ruski armadi se silovito jezijo na pehoto, ker je pehota Tkwzirocila sramoto celi ruski armaldi. 'V diviziji, ki je bila raizstreljena na kose, so se nahajali večinoma anarhisti in ,dnuigi izldiajalci.
Ogromni plen Nemcev.
London, 26. julija. Ruska armada, ki se je tako sramotno umaknila iz Galicije, je zgubila skiolro ves svoj vojni materi-jalv topove, živež, vozove, puške, miunicijo, vse kar so zavezniki tekom s težavo spravili' v Rusijo. Četudi se Kerenskiju posreči, da ustavi beg ruske armade. pa je škoda povzročena tako silna, da presega svote stotih milijonov.
Rusi na divjem begu.
Iz Petjrogradk prihajajo čim-daljie bolj ostudne vesti o ruskem begiu. Nekateri infanteri-sti so postrelili artileriste lastne armade, samo da so se polastili njih konj in lahko bežali. 'MnOgf* tbojev je ^nastalo nirid artileristi in infanteristi- Rusi wo izgiuibili naldi 40 najitežjih topov, katerih vsak velja na tisoče. ,Nad dvajset milijonov nabojev za puške je bilo puiščenih na bojišču, hrana leži kjer je bila 'puščena, vsepovsod dobiš puške, sablje, bajonete.
Delo nemških izdajalcev
Divji bej* ruske armade se pripisnje -nemškim agentom v' ruski armadi. Ti so nalašč pripustili, da je nuslka ofenziva dosegla svoj vrihuroet, da je prišlo na fronto dovolj streljiva, to{>ov in 'živeža, nakar so povzročili konfuizijo med vojaštvom, da so pustili vse skupaj in bežali. Ne samo enajsta armada, ampak tudi sekllma in osma ruska armada je najbrž zgubila vso.svojlo opremo. Ženske se borijo namesto mož.
Petrogjrad, 26. julija. Ženske se naihajajo na bojišču in so pripravljene umreti za rusko demokracijo. Prva legija ruskih žensk je včeraj na fronti pri Vilni naskočila Nemce in jih vrgla nazaj.' .Mnogo sto žensk je bilo ubitiih ali ranjenih toda iNemci niso niti ene ujeli. Ker so možje tako -sramotno fpdl>eig.n.iili, so 'ženske pokazale, da imajo več poguma. Ženske, ki se nahajajo v ruiski armadi, so večinoma dijakinje, in mnogo jih je izmed najboljših ruskih rodlbin. Obnašanje žensk na fronti je sijajno. Oblečene so kot moški, le da nosijo lažje j orožje in telečnjake. General Pavlovčev odstavljen.
Betjrograd, 26. julija. Minister Kerenskii je odstavil vojaškega poveljnika v PetrograViu generala PavLovčeva, ker ni zatrl zadnjih nemi>ov v mestu. Na njegova mesto je imenovan general Erdelli. * Smrtna kazen zopet pride.
Ko je izbruhnila revolucija v Rusiji, je bila odpravljena vsa vojaško disci)pljna in tudi smrtna kazen. Sedaj bo upieljal diktator Kerenski znova smrtno kazen za velike 'zločine, ker sicer ne more kontrolirati položaja. Ljudstvo teži po miru in redni vladir toda položaj je tak, da ga je skoraj nemogoče popisati Korenina radikalne-
ISil.
ga socijalizma im anarhizma,
*	nemškega izdajstva je globoko t zasajeno v srce naroda in treba > bo nadčloveških sil, da pride ■ Rusija zopet k sebi.
Rusko uradno poročilo. ; Petrograd, 26. julija. V oko-, lici Volne, severno ddl Kr'evo, i so se naše čete umaknile v
-	svoje stare postojanke radi ) ids t ros t i sovražnikovega ognja. 1 Gardni armadni' zbor, izvzem-i ši Petrovslki 1«*igado, ki je bra-1 niil Tarnoix)!, je prostovoljno
-	1 itn ibneiz pritiska od strani sov-1 ražnika zapustil svoje pozicije
in se umaknil, dOčim sta dva polka o»stala zvesta in se zvesto
-	borila. Sovražnik je prekoračil ) levi breg reke iSeneth, zavzel
-	Beresovico, Czertory in Mfflcu-
-	lice in pognal naše čete do
-	Smyktovce. Mled rekama Se-
-	reth in Stripa Nemci nadalju-/ jejo s svojo ofenzivo in zbirajo \ svoje glavne sile pri Seretu.
-	Tri infanterijske divizije pri 1 Romanovski so za'piustilfe svoje t pozicije in se sramotnlo umaknile. Zapadno od Stripe so Nemci prodrli skozi naše po
-	istojanke, in zvečer so se naš«
-	čete umaknile proti Baryl. S
-	posebnim povdarkom moramo
-	omenjati briljantno idlelo dveh ,- kolesarskih bataljonov, ki so i. se strahovito borili proti d Ogromni flxwyio noči
Glasom izjave ujetih nemških 1- častnikov je bil celi 143. nem-
-	ški regiment .po|x>lnoma uni-
-	čen.
ti " ' 11 " s Shod zaveznikov
v Parizu.
e
V"	^^m^mm^mm
a Pariz, 26. julija. Tu >se je se-
-	stala konferenca zaveznikov, pri kate(ri konferenci je zasto-
-	pa na Rusija • kakor tudi Zjed. ~ dfz'ave. Totia na tej konferenci j i se ne bo govorilo o itviru, am-
pak o skrivnih ciljih posame-
-	znih zaveznikov- Ameirilko za-ž stopa na konferenci admiral , Sim>s. Glavni smoter (konferen-" oe je govoriti o razmerah na e Ghškem, prihranitev nove gr-
0	šjce armalefe, ki šteje 200.000 ° mož, in Iki se v kratkem poda " na bojno polje. Glade mirovnih
1	govoric se je izjavila francoska n ivlada, da sedaj ni čas govoriti
0	o miru, ampak najfjrvo ise mo-h »ra zmagati. Časopisje posebno
povdarja to ikonferendo, ki se 3 je pričela baš ob triletnici, ko ■> je {Avstrija napovedala vojno Srbiji, zmešala vso balkansko
1	polittiko .in dala povodi tej stra-" sni vojni, kjer je že milijone " mož tzgfuibilo svoje življenje.
*	Danes, po treh letih vojne, je e sfleoro ves svet proti Avstriji e in Nemčiji, in dasi narodi želijo konca vojne in skorajšnega
1	miru., pa je ves svet "prepričan,
"	da mint ne more biti-, dokler
*	Nemčija ni, popolnoma poraže-|	na.
1	Pariz, 26. julija. Ruski pred-
"	log glede vojnih ciljev zavez-
1	nikov, je bil odklonjen. Zdi se, da ruiski delegat je, pa naročilu svoje vlade, še vedno silijo na
a	izjavo b)nez ojdlškodninf ter
*	aneksiije. Ker pa tudi Zjed. dr-1	tžave ne podpirajo tega predlo-'	ga, so Rusi osamljeni. Zavezni-"	ki predobro vedo, " da je fraza r	"brez odlskodnine in aneksije" "	fabrikat nemškega kajzerja, in 1	da so se ru«ki socijalisti dali
e zapeljati od te firaze.
---- ,;„
Umikanje iz Karpatov.
•Južno od -reke Dnjester s« naše čete neprestano umikajo iz Karpatov. V Stanislav okolici so našim regimentom m no- * go pomagali Poljski ulanei, ki so odbili šest močnih nemških J napadov. V Stanislavu samem je izbruhnil hud boj med našimi četami in Avstrijci, ki so uklVli v mesto, in mestni prebi- , valci so metali močne granate na naše umikajoče vojake.
Avstrijsko uradno poroČUo
•Dunaj, 26. julija. Naša zmaga zapadno od Tamopola je zlomila upor med gorenijim Se-rathlom in Tartar iprelazom. Rusi iso bili prisiljeni umakniti \ se na obdh straneh reke Dnjester, in naše ter nerfš<ke divizi-je jih zasledujejo. Še vedno je g nemogoče radi hitrosti s kate- | ro napretibfe naša zmaga, na" J šteti vse tisoče ujetnikov, W smo jih dobili, in oceniti plen, I ki nam je padel v roke. Plen je j dovolj velik, da se preskrbi dp-1 bra armada za nekaj mesecev. 3 V Karpatih so Rusi dobili vče-1 iraj začasen uspeh. Pri Putni 1 so numunske čete prešle trJ ofenzivo.
Brusilov pričakuje zmage* ^
Amsterldiam, 26. julija. neral Brusilov Se je izjavih*! •Nloiva Rjusija je preživela najh|j vcii^fc-iHkiree. Miilim dajalci pognani iz riisldfe anM mad. Rusija bo doživela kone-čno zmago, in če tne bi bil pfe*?3 pričam, da zmagamo mi, tedail ne bi hotel več 'žfiveti.
Rumunci v ofenzM.
London, 26. jtuJija. Ruske ] čete, ki se naihajajo na ntmuii|§| ski fronti, so se skazal«e lojalno ne in so zajedno z armado udarile na sovražnSci^P ikaterdmu so prizadejali teskil| udarec. 650 Nemcev je ujetih, U9 topov zaplenjenih^ 28 strojnilh jntšk, in Avstrije! | ter Nemci so se umaknili n^fl zaj. Rumunce vodi generalij Averescu, Ruse pa Cerbačev^l Tisoče prostovoljcev.
Washington, 26. julija, VlatjH da naznanja, da se prostovoljci v ogromnem -šitevilu pri^ij glašajo k redni armadi. Pov- | prelano se oglasi 2500 prosto*'|| voljcev na dan, in manjka le|| še 20. 000 rndž, da doseže et^fi mada vojno število. Kolikor^ več prostovoljcev se o(glasi, tO" 1 liko manj oseb (bo vzetih po* ' zneje k vojakom.
M
2000 Nemcev ujetih j
London, 26. julija. Na rtij*|S munsiki fronti se ruska arm a- 1 da Ikrepkb bori, lin niti najma- ] njšega ulpora ni tu med ruiefci- Š mi vojalki. Včeraj je skupna | rusko-rumunska armada naskočila Nemce, jih razpršila ^ in ujela 2000 Nemcev te aai» J plenila 53 topov.
—Se štiri mesece "slabe l|H tEne" za našo družbo cestne® železnice v Cleveland«, pa se | bo \oiinja pO karali zvišala* j Kompanija je 'imela $4fixxx> J z gube v' mesecu juniju. Fkxnd ^ za obresti znaša $421.000, in \ jce pade ta fond pod $300,000 : tedaj se zviša vozmina. Pri- ^ 5iodlniji cenik je sledeč: 3 tike-te za deset centov, cent transfer, kateri cent se pa vr-ne, kalcllar se transfer odda. |
—Mlekarji pravijo, da bol mleko od 1. avgusta naprej tšm centov kvort. M-lekarjti cftoU^rS jo farmarje, ki hočejo 6 centov | iza galon mleka več kot do se- ]
d*f.	. i I
CLEVELANDSKA AMERIKA
IZHAJA V PONDBLJKK, SREDO IN PETEK.
NAROČNINAi Ameriko - $3jOO\Z,o. Clnfd. po poJKif4.00 Xa Extropo - £4-.00\?ojam9xna JteUilKa - Jc
£	Tm Mm, deptal li	mJ aa pafflja m **Qiv*liaMi AmAi"
*	HUR.CUIKAVE H I.. CLEVELAND, OHIO. iwraow CITT- mMCXTO* U»
...
EDWARD KAUSH. Publisher	_ LOUIS J. PIRC, Editor.
ISSUED MONDAY. WEDNESDAY AND FRIDAY.
Read by 25000 Slovenians in the Cty of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only
• EnUml at second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland,
Ohio under the Act <f March 3rd, 1879. '	___
....... ■ -■ -
No. 87. Fn. July 27. 1917
"BOLJŠEVIKI"
I z Pet pograd a sc nam poroča o novih revolucijah- Ruska »nevialiucija ima se posebne detajlie revolucije za špecijali-mo. V Rusiji ni dovolj ena revolucija, ampak zvesto se držeč starodavnega slovanskega principa, da anesloga tlači, so tufdS micderni nusiki revolucionarji uprizorili več drugih irevo lulctj ijn tako poskrbeli da sadovi prve revolucije propadejo ter da kaj z dr dobi svojo gospod stv o nad Slovani. Tako je pri nas iSlovanvh vselej.Edinost ne more biti pri nas. Kar eden naredi doblr«ga, pcld/re drugi, (kar eden začne, drugemu ni 1 všeč, miaizajdnj1« .pa vsi skupaj ničesar nimamo, in smo za po-smeih in sužnje druigim.
Čittali sflio v Ibfrtzojavkah iz Petrograda, da se je skupina ruslkih vojakov, pripal.Ha j o»ca stranki "boljševikov" -se navalila na urednitštvio lista "No-voje Vremja" ter je zahtevala, 1 da mora ta list prenehati izhajati. In &e več, za/htevali so ot:I tmluiibenih tiskarjev, da tiska-jp flrioiklamacijo, s katero se »poživlja nanod , da pride obo- 1 rožen na ulico, da zruši zalčas-tio vlado jn M a se zapdem vse
Torej to 'so — "boljševiki. Svoboda v Rusiji je za nje pre-gpiajhna. Ti boljševilki hočejo večjo svobodo, tako veliko svidbodo, Idla nihče ne bi imel pravice govoriti Ikot samo oni ... To je svdboda najnovejšega kalibra f
In če isedaj to svobodo pfri" merjamo s carsko svobodo, tedaj ne dobimo nobene razlike, pa vendar je razlika... Carska reaJkcija vsaj tako drzna ni bila, <da <bi zavijala svoje zločine v plašč svolbode. Carska friuska VtlaJib. je (bila reakcijonarna, in (kadar je ta vlaldta pošilala ljudi i- Sibirijo^ kad&n jih je dvigala
vislice, kadar je povzročeni* pogrome, ni nikdar se izjavila, da dela to radi svobode, ajmpaHc raldi državne potrebe, kakor so pač prilike vladale v tedaaiji cesarski tiranski drža-
Toda "boljšaviki" • Ti se razumejo veliko bolje na svoj posel. Ti boljpevik-i ho-Mfcejto v imenu "človečanstva, svobode in lliratstva" izatreti vsak glas proti nijtfi prepričanju, in ftetuidi jih pri tem delu jdaČuje kajzer, prvi tiran Evrope ! Tajk&no je delo vseh eks-tremistov sveta, v«eh sekt, vseh ver, vseh političnih strank, katerih ne vodi razum, ampa/k fanatizem ali pa korupcija...
opominjamo s« kaj je pisal » teh 'Iboljševikiih" miški list "Riječ'' meseca marca letos Potem bodemo veHiko bolj razumeli bes in slepo stirast teh fanatikov. Časopis "Pravica'' organ biljševikov, je imel za urednika nekega Černomazo-va (nomeav est omen), katerega fdlemmcijamtski spisi so se našli v uradih petrograd^k-e policije, ko je izbruhnila revolucija. Torej ta urednik "delavskega lista" je bil pravi »pijan ruske carske policije, in ko se je meni fanatiki zvedelo za to dejstvo, so ga morali seveda radi občega škandala odpustiti iz uredništva.,
No, na njegovo mesto je pri žel zmazek Malimowski, ki je s svojimi "rakliikalnimi" govori povzročil, da je padla četrta Duma. In ko so "buržoazni" časopisi prišli na dan z dokazi, da »j« Mlinovski enostavni gramofon Bjekidkega, vladnega
■	starclkopUneza, ki se danes nahaja v Petropavlovski trdnja-
: vi, tedaj je "delavsko-radikal-ni" list "Pravica" umolknil, ni cnhnil besede im še danes klrzi
■	Mialinovsikega za urednika, se-, veda brez vsakega upljiva.
1 iLenin, .znani rusiki radikalni
■	socijalist, ki se je s i'ajzerje-
>	vim posebnim vlakom pripe-
■	ljal v Petnograd, daje dames direlktivio "Pravici". V tem ru-j
■	sikem "delavskem" listu daje j Lenin direktivo ruskemu na-: rodu natančno po (določilih 1 kajze;qja. In 4'meščanslko časo
pisje", ki se drzne taga najve-i čjega izdajalca ruskega narot-i da in plačeniika tkajzerjevega
•	raizikrinlkati, se unoria 'seveda f uničiti, ker je toliko drzno, da s«) upa v revolucijonami Rusi-
. ji rlazlkrinkati lojpove, ki bi ra-dS pod imenom revolucije sle-parili narod. Zatlo je treba, da se vse uni1-, či. Kaj hoče Kerenski! Kaj l)ri'ga boljše)vike napredek na-1 nilla, poraz kajzerja? Keren-
■	skija 'bi ubili), kakio^ hitro ga i dobijo v roke. Ven iz njimi,
■	kajti v Rusiji nima nijhče prostora kot le "čisti" socijalisti
i vzorca Lenine, ki dolbiva nemške itaarke iz rok lkajze(r|ja! Kakšna svoboda vlada da-
■	nes v Rutsiji, vidimo iz ruske
►	disorganizacije cele armade,
■	vidimo kako fflusfka armada po-i maga kajzerja odpirati pQt, da
■	(se svečano pripelje v Petro-
•	graldl, in postavi na mesto Nikolaja II. na pjnestol ;druzega,
■	huijw'eg'a tirana, ki je tujec, do-
■	čim je bil Nikolaj domačin. , KaJkšna svoix>da je v Rusiji, i kjer vladajo Lenini, kjer se
■	ljudje,, .streljajo na cestaili huje i kot v bivših pogromih!
l Temiu so vsinok bolševiki, j i radikalni ekstremisiti 'pod vod-i 'stvom Leinine. Dobro da ve-1 mo, kdo so im kaj ihočejo.
lin če jih ne bi razumeli, 'bi
■	lali'ko rekli, da so postali jbla-, 'zni, tifet iso zgrudili vsako misel , o svobodi, Ida so nedosledni ' svojim :pf.1incipam, kajti vsa
■	njih dela jasno kažejo, da niso druzega Ikot navadni hlapci in( sutžnji volje pruskega kralja in
i Ikajizerja Viljeimal Nesramni
■	(gjdobdkopi ruske svobod!e.,.
Im kdo proslavlja ta dela? i iKklia hvali fraze "brez cfcPškod-nine in brez aneksije ?" V ka-l teri izjavi smo liiiali to? Leni-
■	ne je Rmsom dal izjavo na po-
■	veilje kajizerja: Brez aneksije , in brez odškodnine! In v izjavi 1 preko oceana odmeva isti klici
To so kompanisti Lenina, i grobokopi naroda, ljudje, ki za Ikajzerjeve marke prodajajo 1 narodno svobodo •im »bodočnost : v frazah 1
o
' Jugoslovanski
; prostovoljci.
»
Lewis-Quebec, Canada, 20. julija'17.
Cetitjeni: 1 Dasi sem vam obljubil, <d!a i vam takoj pc^ prihodu v kampo ) (Siptoiročim kaj podrobnosti, ka-1 ko smo potovali in drugo, pa i sem odlašal. Potovanje sem vam opisal že v prejšnjem pis-i mu, danes pa sporočim kaj dru-s zetga. Danes, 20. julija se naha-i jamo še vedno v kampi. Kaj 1 posebnega dela nimamo tukaj, raizven nekaj vežibanja vsak i, dami v korakanju, toda kake bolj - stroige vojaške discipline se nis-i mo imeli in je sploh ne bode-
mo, dokler ne pridemo v Francijo, (kjer je glavni rtm naie prostovoljske arm al Je.
• Tukaj nas je sedaj preko en tisdč Juigoslovaniov, vdčinoma so Srbi in Hirvaiti, Slovencev nas je skupno 21, 20 i* Cteve-landa, eden pa iz Pennsylvania je. Doma je nekje od Ljubljane, in ima tam ženo in šestero ortffiolk, todfei je jako navduišem za našo stvar, iSeravno je prekoračil že 44. leto,pa je še čil Jn jaik ter pripravljen do smrti izvojevati svojemu narodu svobodo.
Uimestno je, da vas obvestim o prvem pojavu ihrabrosti in pazljivosti naših slovenskih fantov. Pred par dnevi so imeli slovenski fafnftje nočno stražio za celo kampo. Da so svojo nalogo li'zvrsili t&čno in vestno, je priča pohvalna izjava, katero je iizreJkel sam poveljnik te kampe, angleški general Hamilton. V noči med 1. in 2. uro so se napotili canadsko angleški sitrražniki, na čelui njim sam general Hamilton, mimo kampe, tofdla naši Slovenci so generala in njegovo spremstvo tafkioj ustavili z nanrerjenim o-rožjem. Takoj in'a to je stopil general naprej ter jim dal znamenje in geslo, Ikam in zakaj hočejo priti skozi. Nato se je general iskreno zahvalil Slo--vencem za njih vestno stražo in tako odšel dalje. Drugi dan je takioj jpri šel v inašo pisarno , ter prav las/kavo pohvalil ču-jefcnost in pozornost .slovens-kih stražarjev. Polkovnik Jo- 1 vanovič je bil »radi teiga jako : vzradosčen.	j
Zabava nam ne primanjku- : je, kajti poleg tega da#smo vsi 1 edini, je sestanek lSl»cvencev kaj ] kratlkočase)n). Milodoneče slo j vensike pesmice kaj lepo odme- : vajo med jbližnjim drevjem ii»n vabijo v krog vse navzoče ka- ; kor tudi tukajšne ,prebivalce. 1
Kraj kjer se nahaja 'kampa , je jako prijazen. Šotori se vrste me(d! krasnimi snwekami, ki < kaj dol>no delujejo na naše zdravje. Poliitlka imamo dovolj, pa si' »ga tudi privoščimo. Pozno v noč nas zazibljejo
ptiči s 1
petjem Ik pokoju, iti' zgodaj zjutraj nas ibude k »novem delu. V resnici se nehote spomnim na staro domovino. Mrzli či-siti studenci nam dajejo dovolj nadomestila za pivo, ikajiti voda je »izvrstna.
'Hrano imamo Iclbbro vsak dan, privoščimo si pa lahko vsaik dan še mleko in jajca, kar prodajajo tukaj šini kmetje. Pre1-bivalstvo te okolice, je izključeno francoske narodnosti, in je tešlko z njimi občevati, ker ni'ti eden ne »razume anjgtCsči-ne, drugače so pa .prijazen in uljniden narod,	„ »
V daiinašnjem listu iz Mon- 1 treala sem čital, da Avstrija želi mir na potllgi, da odstopi Srbiji Bosno in Hercegovino, Dalmacijo, del Slavonija, -tddla i o Hrvatslki in Sloveniji se ne ; omenja ničesar. Torej kaj nam 1 preostaja druzega »kiot v sploš- 1 nem se t|vigniti ter pokazati 1 velesilam naše težinje in na- ; stopiti proti sovražniku 'Z c rož- > jem v roki. Žalostno je pač, da ; se med nami Slovenci tako ma- » lo pojavlja to zanimanje, ker ibi se miorali v večjem številu ; od'zvati narodnemu klicu, ne za lastne koristi, ampak za svo- I bodno bodočnost vseh Jugoslo- i vanov. Lahko mi vfjamete, da me žalosti ko vidim kako so InavdiUišeni Hrvatje »in Srbe, v kolikem številu so se odzvali klicu za obrambo svoje domovine, a mi Slovenci »smo postavili 2|r mož. IzmeUI 200.000 nas je borih 21, kje so ostali — kdo ve. Kjub temu», da je tukaj že veliko število Srbov in Hrvatov, pa dohajajo še vsak dan v ogromnem številu.
Kdaj odpotujemo od tipkaj ne vem, sicer so nam ob priho-diu povedali, da odidemo v par dneh, toda rallti nerednega odhoda parnikov se je vse zakasnelo.
Med nami je em Hrvat, ki se je boril z avstrijsko armado v Beligiji 8 mesecev. Bil je rain-jen in sicer osemkrat. On pove velike zanimivosti in o groznih činih, katere počenjajo kruLi Huni. Poleg njega se je borilo še 80 drugih Hrvatov, toda ostal je sam in še dva druga, ki se nahajata v bolnišnici Tudi »on odide z nami, ker ima velik črt do Nemcev. Bil je poz-
_ " ' v	■ I3B»	$m
neje-kot prostovoljk v ca & ski armtkft* toda «e4fj. je v
feoju. Je Se pilad m čJvrst, kljub teSkim ranam, katere je dobil v raznih bojih. Toliko za danes, več zanimiv<ysti nimam ponoč*ti
Jaflco pogrešamo list Cleve« lanldlslka Amerika, Mer smo radovedni ice se je še kaj Slovencev; priglasilo. Prostovoljcem se itak ni treba bati nobene nevarnosti, kajti mi slkoro go tovo ne bodemo videli vojne fronte, »pač pa bodemo imeli druge posle, katerih vam pa za se|c!!aj ne odkrijem, ker je tajnost, toda so jaiko resni in v splošnem za nas ugodni. Pri-ja'zino va$ pozdravljam kakor tudi vsi ostali Slovenci.
Frank Lynka-
—-o——
1
Odgovor Amerike.
Kajzer je spregovoril svojo besedo. Nemško ljiudstvo teži po miru, in mogloče »tuldi po demokraciji. Tddla nemšiko ljudstvo ne bo dobilo niti miru niti demokracije. To j'e zvedelo nemško ljudstvo iz ust kanclerja tMichaelisa, kajti nemški kamicler vselej govori namesto kajzerja. (Kadar je yon Beth-, mann govoril, je vselej »govoril v imenu kajzerja, toda kadar govori Mjichaelis govori ikajzer sam. Bethmann je bil indivi-duiij, Michaelis ni. JKo je Bethmann reaigniiral, ni Ikajzer imenoval na njegovo mesto znanega državnika, ki je ljudstvu znan, amipak zibral je svojo kreaturo. Kajzer sam je postal kancler.
Kaj je 'kaj'zerjev odgovor na zahteve nemškega lj»u<dstva ? Prvič je podelil pruskemu fd)r-žaivnemtp zboru pravico neškodljive debate, druigilo je podelil državnim (poslancem nekaj mastnih služb. T10 je kajzerjev odgovor Ina zahteve nemškega ljudstva po miru. Toda v zameno so morali nemišlki državni poslanci obljnlbiti, da se nebo-dejo več mešali v vladne posle. Avtoikracija in jlunlkerstvo v Nemčiji mora še na»prej vladati neomejeno- Poveljem kajzerja se ne sme nihče upirati. Nemšlki kancler Michaelis se je izjavil: Jaz miisem pri volji, !d'a bi se vzelo ivlodstvo državnih zaidev iz mojih rOk? Kdo je rekel to? Midhaelis, toda v resnici je govoril kajzer. Nemško ljiuiclstvo nima ničeisar nasveto-vati, ničesar povedati, dokler vlada kajzer, dokler on preliva kri evropsikih naitadov-
Michaelis v svojem govoru neprestano zatrjuje, da je pridržano edino kajz»erju, lak vlada. Nihte drugi nima glasom nemške ustave te pravice. "In vlada bo gledala, da .se tremška ustava spolnuje", to je, da ljudstvo tudi v> bodoče ne bo smelo o ničemiuT odločevati. Nemškemu d/ržavnemtul zboru je pridržana ekVina (pravica, da sme debatirati, da sme dovoliti voju ni kredit, a vprašanje kako se dlenair potroši, kako se vojna nadaljuje, ,kako se utpravljajo državni posli, ka'ko se sikrbi za blagor narodi, to »izključno pravico si .pridržuje kajzer. Toliko glede nemšike demokracije, ki je bila z emiim samim govorom novega kanclerja ubita za nedogleden čas.
iSeMfej pa o nenrškjem miru. Nemški parlament se je že enkrat izjavil "da prisiljena artek-sija drugih dežel ne more posr peševati stalnega miru". In kaj odgovarja nemški kancler na to? KaBicler v imenu kajzerja pravi: "Nemški narod bo sklenil mir kot souJdelež:enec v boju, kateri iboj je bil uspešno dovršen in Iki je dokazal, da je nemška armada nepremagljiva." To se reče z drugimi be-selJlami: Nemške armade stojijo na tuj'em ozemlju, in nihče jih ne nnore pregnati iz tega ozemlja, kot popolen poraz. Toda nemška armada je nepremagljiva. Toda Nemčija j" pripravljena, da obravnava, da se sporazume z drugimi. "Ver-staendigung umiti Ausgleich" pravi kancler. Nem&ija je pripravljena z AngLijo in Francijo to ali ono zamenjati, dati to ali ono okno ofo morju, tu ali tam nekoliko prostora na solncu, ali z drugimi besedami: Nemčija je (pripravljena
bolj fanatične vojne.	c
In lok se tadoc z^odi, kaj na- j rede tlačeni narodi, flcaj nare- . de pokracfetti|i in ralzitrdseni o-' J tno>oi, kaj nareide mali narodi? Tega Nemčija ne ,pove. Nem- c. čija hoče vse ono, za kar je na- t povedala vojno, in tdfa lepše zgleda, pa ižieli obravnavati in trgovati z narodi.	^
Mir bo torej nastal v Evropi, če mogdčnejši izme'd zaveznikov d(5volijo vse, kar Nemčija zahteva, in) v povračilo jim Nemčija ida ikrpo ipapirja na ! stroške drugih narodov. Kaj-zerju je dobno znano, da ponu-jja zaveznikom nemogoče po-. goje za mir. (Zavezniki nečejo j narediti miru na stroške malih narodov. Zavezniki inječejo »razkosati Srbije, Belgije, Rumuni-je ali Grške kot je v nemško^ avstrijskem prOg.ramu. Zavez-|niki nečejio delati nasiilnih dr-jžavniih meji kjer se narddnosti j ne upošitevajo. Pogoji za mir kot jih jcajzer ponuja, so isti <kot so jih kralji inn cesarji vsa i leta skrivej med seboj delali ter kosali narode.
Kajzer ve, da zavezniki ne I sprejmejo tega programa. Zato pa kajzer ni 'govoril zaveznikom ampak nemškemu narodu, ki ga je vprašal za mir in -demokracijo, namesto tega pa je dobil vojno in avtokraci-
jo-
Amerika je sprejela kajzer- _ jev poziv. Drugi dan potem, ko g je imel 'kancler govor v nem- j škem parlamentu«, je Amerika ^ naznanila, <la postavi do spom- ^ ladi en milijon vojakov na fron- s, to v Francijii. ,To je odgovor ^ Amerike na junkerake kajzer- ^ jeve besede.	^
Soba se odda v najem, samo ^ za spat. 1158 E. 6'ist St zgo- k
rej-_(89) I
Nova hiša -za dve družini, 5	^
sob vsaka, 15630 Holmes ave.	^
Collinwood, haspriati cer'kve.	^
To je zaidnja hiša, k/i se proda	(j
za $4900. Kuipite sedaj in pri-	^
•hranite si $300. Lahka odpla-	(<
čila. F. S. Bennett, lastnik,—	(Ž
15630 Holmc^ ave. (89)	(S
A O/1
Varen in M ^ napredujoč.
BI Danar. skrit v hiii, j« iiubt	KjJ
VI m ni. Vi zgubit« 4 odstotka,	HS
ffi« ki bi Jih dobili pri The Ctava-	fflH BJhl land Truat Co.
■f^j Pri Clavaland Trust Co. j« rmi	fil
denar varan, t iimnici, pod	H
JHb kar patom pa riakJra i gubo	H
kapitala In obraati. Začnita	U *
hraniti v oni i«mod 16 naiih	H
podnainic. Ja varno, dobita	H J
4 oda. obrasli.	B
p^jJ . 4 nonavadoa varstva. _f ^H
li Clevcfand I i
_ ———■■ . ... .
Račun S. D. Z. med krajevnimi društvi
xa mesec Junij '17. Asesment it. 44»
---DOHOfiin STROSKI.	?
' iT" V « 4 >'	w
.s .a p « ,	• g vi
o a • S 3 C -5 S § ^ .. _ t M rt	g 9
> C ž ^ g •« - > • o s -1 '6 N § £ g Š o	rt J
VE S ^ SE -s B rt-oi! ^ j* 5 - g c o,	»o M s« £ ™ * «- s p o J -p
g 3 X % <U ^ l> Cu-r; C — C O.	^S H	Gu O X
q g j -'(g a	ft N ^ >	^ Mq
T"|: 820.tt'4 390.98 347.81 j 59.10 3.00 5.oo|io.oo|li\25| 1.60 245.0^ ...... 245-a>	402
2	92.08 44-513 37-501 10.05 ........I.......................................67
3	1119.92 58.42 53.25I 8.25..........j.....I.............-Jp .......................55
4	505.94 280.44 175*75 48 00..... 1.oo|...... .75..................................................319
5	'105.97 49-62.47-25 8-85-......./-I.....-I *25' "h....................................61
6	89.92 48.52 33^50 6.90 1.00.....I..............................................................46
7	118.63 58.52 Ji.11 9 00..........1.....1........................................................60
8	68.62 32.52 30.25 5.85 ...............U..............................................41 I
9	236.83 112.62 98.36 17 85 5 00 .50 2.501......... 139 00......139.00	LI7
10	I 190.03' 80.08 74.00 13.9511.25 2.00 5.00).... 3-751 30.00...;.. 30.00	98
11	1163.24 8^.44 60.75 15.30...............1 -75..... 48.00...... 48.00	102
12	I 104.51 54 31 41.25 7 95 100..........1......... 46.00...... 46.00	.58
114 I 233.6i| 10Q.46 103.50 16.65 6.00 1.50 5-oo| .50..... 11.00...... 11.00	114
'16 I 20.96I 14.86 2.25 3-60...............j .25................................................24
"i; I 162.09I 86.ii6| 63.98 0.95 -75.............. -25 ......................................75
18 I 68.02I 37. uf i8.86| 405I 3.75 .50 2.50I.... 1.25 24.00...... 24.00	27
20 I 278.pil 113.66I 124-Qoj i9-35l'5-75l ----.....!•••• S-'S] 536-QQ5oo oo| 36-oo|	«'3Q
|337».S«|i6S'-«s|i3«3-3i|*-^5;47 5° 5°'35 °°!3 75»» 5° -079 o° 5°° oo 579 oo	.796
I	T tMTT A Vri
i t^
na prostem. Dolbra plaiča. Union Salt Co. E. 65. cesta »n » New 1 Yorik (Central železnica	(88)
.................................................... t
Naprodaj sta dva šivalna stroja, »e skiaraj nova, eden za šivilja in eden za čevljarja- Pro-dasta se po nizki ceni. 'Vpra-šajfte pri J os- Kos, 15232 Wa- .> tenloo Rit. Collinwood.
(lF^i-87) <
#	W	. i
Naznanjam cenjeneimi ob-1 telimstvu, da »em iprevzel dobro
-	znano gostilno J»ahn Ogrina
) na E. 61. cesti in se pri poro- I
-	cam rojakom v obilen poeet.
John Telban, 990 E. 6istSt	I
-	Išče se Slovenec za »barten-
-	de rja ali porter. Mora znati thidi an^fleškia Fr. Ha&ejvar, '
) 964 Aldldison Rd.	(89)
Mali pogovori o elek-
1 • v ♦ 1 v»
tncni luci.
Če električna luč nima druge prednost kot da varuje yade oči pred napetostjo, bi se izplačalo jo upe-ljati. Posebno to velja za šolske otroke, ki študirajo doma. Če napenjajo otroci svoje oči pri slabi luči, oči slabijo in jih pozneje ovirajo v življenju.
. .....J.	.	• •	• p
THE ILLUMINATING COMPANY
ILLUMINATING BLDG.	PUBLIC SQUARE
1 ® Pozor Slovenci!!
a	Kadar kupujete; ure, diamante ali ^
(©) kV\	zlatnino, pojdite k	|
1	N- WOLKOV, I
©	6428 St. Clair Ave. blizu Addison 6
^	. Znan je tisočim Slovencem za |
© točne in polteno postrežbo. Tu prihranita denar in vsa- ri (©) lej kupite ceneje, če kupite pri iia«. Pomnite ime:	(j
1 jsr. WoiKo-o \
® 64k8 St. Clair Ave. blizu Addison Road ® _
(q)	fl
^ Mi popravimo vašo uro za ^1.00, brez vprašunja v ^
^ kakšnem stanju Vse delo garantirano.	i
®®®®®®@®©®®®®®®@®§>®®®®®®®®<Ž / _
6 Ali vas veseli narava?
Tedaj ti preskrbite fotografski aparat, s katerim lahko delate najlepše slike narave. Pa tudi slike vaiih prijateljev in znancev.
Najbolj!« aparat« dobite pri
F. B R AJtJJN L I C H
! i *Prioc«ton 1944 W Podruinica: S30« HALE AVE. Wood 783 R J |	Cettawood, O.
BRATA KUNSTEL
new Xork Dry gleaning (Bo.
I Priporočava a« cenj«n«m občin»tru *a čiManje, VkaftfjO in popravljaj«
| MOŠKIH IN ŽENSKIH OBLEK |
Vm dalo svriimo v popolno aadoToljnoct. Fino delo! Niak« com. Prid«, mo Iskat in pripeljemo na dom.	6220 ST. CLAIR AVENUE
«Jj4ir brez (o4*3kQ<limie in brez < aneksi je je mo^doe po g-odu hcSjškim sodjalistom m kleri-Tcakem ter ikanečno <uidi kaj-zerju za slučaj, Sk je premagan. , Toda mir brez odškodnine Ui , ^neksije ne velja zg Srbijo, in , srbska hrabrost v tej vojni je zaslužila v polni mtri, da se i -čnie od nje tedaj, ko se bo skle- . palo o miru. Srbska vlada je ptavkar uradno naznanila Zj. državam, da bo zahtevala odškodnino od Nemcev, ne samo 'a4.i škode, katero je 6npela Srbija, ne samo radi ubitih Sr- , bov, ampak tuidfi ker se gre ttr-j i kaj za strašnlo kršitev mednarodnih pravic.	f
/9rbska#vlada je poslala' uradno naznanilo ameriški vladi o ( (Stralhotah, ki jih počenja, av-sjro-bulgarska vlada nad srbskimi prebivalci, kolikor jih je še ostalo v Srbiji. Sto milijo-noV kron, aliNdo zadnjega beliča so morali Srbi dati Avstriji. Avstrija je v Srbiji pobrala zadnji vinar. Poleg tega pa so j srbski prebivalci (prisiljeni ku--povati avstrijsko in bulgarsko vojno posojilo, in kdor ne da zlepa, temu se vzame zgrda. ( Vae srbske hiše, ki so ostale ^praizne, so bili iziropane old Avstrijcev in Bulgarov z iz gov o- , rom, da nihče ne stanuje v tej hiši. -Srbi so namreč padli na bojnem "polju ali pa pobegnili ; pred divjim barbarizmom, ko , so nemško-avstirijske čete zase- , die 'Srbijo. Narodni srlbski mu- , žeji, galerije, knjižnice so da- . nes popolnoma prazne, Avstrijci so odnesli vsako ^količkaj uto 1 •poštevamja vredno delo v svo- , ja mesta. Ostanek naroda, ko- , likor ga še živi, se vije pod silovit im i avstrijskimi vojaškimi ' postavami.	,
To je ogromna obdolžitev siromašnega naroda, ki nas spominja na zločine, povzročene ( od Nemcev y Belgiji ali na , Poljskem. Ta srbski protest se ,] mora slišati in upoštevati, ka- . kor se ifco upošteval belgijski . klic za -dliškodnino. Mali naro-
na jI dobijo isto ftnaVičo kot vsi drugi. Kajti Srbija je žrtvovala vse, kar je imela, da je pomagala v boju zoper krivico iti militarizem. Mir po nemškem vzorcu je nemogoč danes. In raditega je ameriška vlada drage volje sprerjela srbski protest, katerega je položi:-la med one akte, ki se odpro tedaj,- kadar se bodejo našteval; nemški girehi pri mirovnem zborovanju.
In greh Avstrijcev ter Nemcev zajedno z Bulgari napram ; Srbiji ni majhen. Po velikosti j barbarskega zločina se ibo pri- ; sodila ddlškcdnina iSrbiji, kate-ro ddlškodnino 'Srbija v polici ] meri zasluži.	<
Srbija mora dobiti odškodni- ; no. .	;
V uredništvu "Clevelandske : Amerike" dobite knjigo "Kako 1 se postane ameriSki državljan". ' To je edina knjiga te vrste, na katero se lahko zanesete, da je -v njej popolnoma vse pravilno, ker je knjigo potrdila zvezina sodnija v Clevelandu in jo priporoča vsem Slovencem. Tu i dobite vse postave o državljan- a stvu, celo ameriško ustavo, pro- ( glas ameriške neodvisnosti, vsa £ vprašanja in odgovore, katere 1 morate znati, če hočete postati c državljan, poleg mnogo drugih r važnih podatkov. Cena samo 25C a
7 ZAHVALA.	r
r
Vsem iki so nam skazali so- 2 tžalje. ob lizgubi nam drage 6 t letne hčerflce dne 8. julija, s ■ tem da so ji prinesti neštevilno t vencev in šopkov, se islkreno l zahvaljujemo, najleipša hvala t bratu, bratramcu, »botnom Jene fc za venec in vožnjo z avtomer i bilom brezfplalčjno na dan po- *c greba. Hvala vsem prijate-, (ljem, znancem in deklicam, ki 2 so jo spremili k večnemu po- r
gtJkiu, hvala Fr. Jtelarčiou, s
govcu fe cvetlicami za krasert < lizdelek vencev, kakor tudi g. 2 Jos. Želetu za tako lep pogre'b v in gospodu Don Gršikovrou, ki :p je opravil tako lep-obred v hr- ir vatski cerkvi. Te<bi draga hčerka, pa sveti večna luč 1 Osta- < • jamo žalujoči za nlilkdar po- f
Konzerviranje.
Oljrmitev hrame *)e vojna pottaeba ravno istega pomena i kot Liberty Loan all darovi za Rudleč; Križ, glasom uradnega sporočila ocf strani Bast Ohio ' Gas Co. Družba bio radiitega v prihodnjih mesecih v svojih 1 oglasih priporočala hišnim go-1 spodim j am v Clevelandu po-1 treba preserviranja, sušenja in ! konserviranja sadja, zelenjave
ki se sicer urže proč. * Ta akcija je v sporazumu z 1 apeljoim Hoover komisije, zve-;z3neigi poljedelskega oddelka » 1 in mnogo mpdjivmih mož, med ' njimi tudi predsednik Wilson, ' da prihranimo vsak funt žive- 1 ) »ža iza >Amerikk> ini zaveznike. ' Poročilo o letini nam n&znahja ida je pridelek zelenjave, ki se
■	hitro utnifti, ogromen, in /pridel-
1 ki tisočertfli vojnih vrtov bod$- 1 ' jo te pridelke še povečali in po- ' ' inagali, da hrana uničuje, 1 1 razven če se z vso resno vne- ' mo ne lotimo dela, dla prihira- 1 ' nimo živež.
Pomanjkanje stekla in kan- 1
■	gelj se bo jako hitro občutilo, i 1 lin bo nekaterim skoro nemo- ; ' gofte shraniti vse, kar !bi radi. 1 f Odvisno je od hišne gospodi- 1
nje, da se resno loti dela, da < naredi vse v svoji moči, da 1 : spravi čim več živeža za zimo. * .Sušite živež, hranite ga, 'pre- 1 servirajte ga!	1
Ce sedaj to naredite, pravi plinova družba, ne bodete 1 imeli samo ,pta zimi pooem živež že pripravljen, ainipalk bodete s tem (pomagali neizmerno železnicam, ki bodejo po zimi laihlko vozile -drug materi- 1 jat namesto hrane. S tem se i porabi več vozov za transport • pnemlaga, armadnih potreb- ; »Čin in drmgega materijala. 1 'Banke in trgovine, vštevši ] The East Ohio Gas Co. so da- j režljivo ^glasovale iLiberty Bonde in »prispevke za Rudeči < Krii, in plinova družba bo se- ] daj zopet oglaševala in priporočala, da hranite živež in tako pomagate naši ar.ma/.ii do zmage.
Oženite se!
Poiljit« mmm V* DOLAR, in ni takoj j
pollj.mo popolni iMiltrtajtkl kil*l«i ■ po-
Pikom, SLIKAMI, im.nl in naslovi mnogih lUIriot in nok*J udov, ki U£« jo dobro poitono nolo. Vi jim lahko diroktnopUolo, in oroton ! ukon bo olodil. Mi na. sanoaljiTa, pottona trrdk«. tor. j no poaUljajta radi doUrja. • kalorij lahko dobita ara«o t zakonu. Pilit« M
RELIANCE CLUB
Bok 376	Los Angolo«, C»l.
DOBER APETlfT"
Mr. Michael >Miklei» iz^lavia Mlatland, Fla. nam je pisal: Ko < je rabila moja žena Severov ŽivljemVki Balzam, postala zo-:pet zdrava in ima dober apetit. Priuoročam to Hdlravilo vsem onim, Iki flrpijo na želodcu. — -Severov Življenji Balzam je zanesljivo zdravilo za iprebavo, za onemogla jetra, neprebav- » nost, zaprtje. .Poskusite to zidravib Cena 75 c v vseh lekarnah. W. F. Severa Co. Oei-dar Rapids, Iowa.
NAZNANILO.
Bratom dr. SDovenslki Sokol istim, ki so se podpisali za privatni izlet na farme fbr« Jos. Cimpermana v West Park ,0. se s tem naznanja, da je zbirališče v nddeljo 29. julija med deveto in desetlo uro dopoldne na Sokotskem vrtu. Izlet je či- , sto privatnega pomena, zato , naj vsak brat vzame vso družino s sebo-j in tudi ndkaj prigri- • zka. Za ž!ejo in drugo bo skrbel < tozadevni Odbor/	^
• Člani 'Sokol i, k i lastujejo avtomobile, pridite na prostor, kjer se zbiramo. Kdor ima kaj prostora, naj vzame enega ali jdtrugega brata s sdboj. Za ,d™- 11 ge je preskrbljen voznik, ki jih 1 odpelje na zabavni prostor. 1: Kdor želi pozneje priti na 1 zabavo, naj vzame "St. Clair ka- 1 ro in se p>dje do Square, tu pre- ' sede na Lorain karo in se pelje do karnbarna, tam naj vzame ; zeleno karo z napisom: Puritas ; j Springs, sin naj izstopi na*i2. « :postaji ali Settlement Rd. Tam« irtaj vpraša za J. Cimperman. 1 V slučaju dežja Se vrši izlet 1 eno nedeljo kasneje. Za godbo \ pri plesu bo skrbel orkester Ili- 1
rija pod vodstvom br. Rull. _ _, —j *
.. ^ . v,,..- = :r i.::. : ■ ■■■■■■.■-, -..-
j Kdor si Slovsu, [ £
Le ven na plan!	p.- |
Kdor si Slovak Le ven na jplajt^ f^ Na farme Joa. Kaetetoeve 1 Ne bo ti žal
če se (boš odzval,	*
Napredne (Slovenke tam
bodo celi dan t Vprašal boš zakaj? Odgovor, j Zato ker imajo Napredne Slo- i veinke svojo letno vrtno veseli- . 00 dne i2b avgusta, 17 pri do- j bro znanem Jlos. Kastelicu.Bu-clildl, O. Dekleta in iene bodo i v kratko rudečiih krilcih dona- j šala hladno pijačo. Ako te bo v želodcu stiskalo ali krulilo našel iboš pri gospej kuharici vsa najbolj isllastna jedila. Giodba bo pod dobro požarnim g. Špe-hlkom. Igrala bo same valčke, polke in mazuike, čeprav te bodejio ušesa bolela. Licitacija dvonožni živali domačega pridelka. Dirka za žefeiiske, katere s(o najbolj debele, tista, ki bo prva na mestu, dobi za dlarilo deset vatlov kranjskih klobas. Dirka za .stihe ženske prinaša 1 tudi leipo darilo in sicer pet kil sladkega cukerčka. Za moške 1 je pa letios nekaj izvanrednega namreč kdor z enim samim mahljajem dotično stvar ubije, dobi darilo v vrednosti $5.00. j Čisti dloibičiek je( n aim en j en samo le društveni blagajni, nikamor drugam, da si ne bofcflo kateri napačno tolmačili.
Torej le ven na plan, 12. av- \ gust a. Vabijo Napredne Slovenke (93) 1
PozOr Slovenci!
Farma na iprodaj, «e zamenja tudi za hišo. 80 akrov z vsem pridelkom, tieset milj južno od Painesville. Nadalje 45 akrov farme z živino in far-marskim orodjem. Samo $4000. Druga farma 49 akrov, s sadjem, 5 milj južno od Madison j Kdor želi 'kupiti naj se ogla si pismeno ali osebno pri Louis Erjavec, R. F. D. No. 2. Thompson, Ohio	(89)
COLLINWOOD J
V Collinwoodu jako napreduje slovenska naselbina in se množi danzadnevom. Tako smo se tudi mi priklopili tej naselbini z našo suho robo (Dry clean- ■ ing) In rojaki v Collinwoodu bodejo imeli sedaj lepšo priliki, ker znana jim je naša hitra postrežba in garantirano delo, s katerim čistimo, likamo in popravljamo vlaše obleke.
Zapomnite si, da kadar nam * ali našim zastopnikom izročite svojo obleko, ste popolnohia brez skrbi, da bode dovršena ob ipravem času in v vašo največjo zadovoljnost. The Frank's Dry Cleaning Co.
Podružnica na: 15513 Waterloo Rd. Glavni urad in tovarna:
1361 E. 55th St. (91)
Dekleta dobijo delo, da ise naučijo izdelovati moške zavrat-i nice. Dobra plača ves čas, ko se učite- Simon an Jacoby, 1303 West 6th St.	(88)
KJE JE
moj brat Florijan Ferjančič, ki je sluiiil pri-17. regimentu, doma iz vasi Manče pri Vipavi. ' Ujet je bil od Rusov leta 1914 v avgustu in bi rad' zvedel za njegov naslov njegov b»nat Jos. Ferjančič, 11098 Norwood Rd-Cleveland, O. U-S. A. (86) ■
Štirje fantje se sprejmejo na stanovanje, s hratno ali binez. 5605 Bonna ave.	(87)
ŠobT za dva poštena fanta se odda v najem s hrano vred. Kopališče na razpolago. 14823 1 14823 'Sylvia ave	, (89)
Najbolj navadna težava.
Vi veste, kaj n\islimo: želodčne neprilike. Nj^ imen je na legijone- Včasilh je treba pozdraviti sistem, vičiasih »pa sči- , stiti organe. Zdravilo, ki se je vselej skazalo zanesljiivo, je Trinerjevo ameriško vino. Pri 1 zaprtju, glavobolu, nervozno- 1 sti, splošni slabosti, se lahko 1 zamesete na tO zdravilo. Cena ; $1.00. Po vseh lekarnah... 1 Ali rabite zdravila za otekline, J napet j a, okorele mišrce in i sklepe, revmatizem? Jako bo- 1 Idlete zadovoljni, če kupite Tri- j nerjev iinement. Cena 25 in 1
£SiSini*iSŽi%jj" !
================
ry«uA i
Kupite totio od poltenega moža. Hiie zidane in ksene. Loti in farme, »ploh vse, kar hočete, če hočete kupiti ali prodati, oglasite se pri nas, bodete pošteno postreženi. 1065 E. 66th St. Tel Princeton 1167 R.	, - (89)
mnmimimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiminii
[FRANK WAHClC, |
Slovenska Modai Trgoma
746 E. 152nd STREET COLLINWOOD, OHIO
lmnnnmimim»»»»iinmitim»u»iij{
Bell Rosedale 2377 W.
Cuy. Central 6678 R. Plin in kisik. Uradne ure od 9—12 in 1—5 ure. Pondeljek, četrtek in soboto zvečeV od 6—8. ure. DR. F. L. KENNEDY, zobozdravnik. Dretje zob brez bolečin. Delo garantirano. Govori se slovensko in nemško. 5402 Superior ave. vogal 55. ceste. Cleveland, Ohio.	(x49)
Hiše na prodaj.
Hiša s 7 sobami,, kopališče, peč za gorkoto, l^pe (prilika za Slovenca, ker ni daleč od cerkva. Cena $2750. Jako poceni. Lastnik gre iz Clevelanda. Imam še več drugih hiš v naši niaselbini. Vprašajte pri John Zulich, 1376 Marquette Rd. ravno zraven bank«, telefon Rosedale 3471 J	(87)
"ČAS"
ja edina ilovenaka revija v Ameriki. "6*8" prinaša lepe poveatl, korletne goapodareke In goapodlnake nasvete, znan-atvene zanimivosti, podučne In narodu potrebna razprave, mnogo ml6nlh eloveneklh pesnic in poleg tega pa prlnaia lepe In umetnlike slike.
Llet ehaja mesečno na 32 etraneh in etane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča ae pri "CAS", 2711 *o. Millard ave. Chicago, lil. v Clevelandu In okollol pa na 6033 St Clalr avs. (F)
Hiše naprodaj.
Naprodaj je pet hiš na Nor-" wood Rd. sedem na Addison Rd. štiri na 66. cesti, šest na St. Clair ave. s prodajalnami, pet 74. cesti. Restaurant, candy store, mesnica, grocerije, jako poceni. Vprašajte pri J. Lu-šin, 1065 E. 66th St. Tel- Prin-ton 1167 R	(89)
Ujetniki v Rusiji pozor!
Prošeni so slovenski ujetniki v Rusiji če kateri ve za mojega brata Rudolfa in Alojz Majzelj, doma sta iz Metlike na Belokranjskem. Pred letom in pol e pirišlo na občino Metliko,da je moj brat Rudolf Majzelj v bolnišnici v Moskvi, A Hoj z Majzelj pa nekje v Sibiriji. Velikokrat sem jima že pisala, pa ne dobim nobenega odgov6ra ali je resnica ali ne. Ker je veliko Slovencev in tudi Mfetličanov v ujetništvu, prosim rojake, če ve kateri kaj o mojih bratih, da mi naznani, za kar mu bom jako hvaležna, čle pa sama bereta te vrstice, naj se nemudoma oglasita pri svoji sestri Paulini Lettner, 3017 20th St. San Francisco, Cal. U. S. A.
ROJAKI V RUSIJI
prosim vas, da iščete mojega brata Alojzija Urdiha, doma iz Kostanjevice na Kras»u, ki je ujet nekje v Rusiji. Za naslov bom jaiko hyalezen, kdor ga pošlje. Josip Undih, 706 E 155th St. Cleveland Ohio U-S. A._(87)
Front soba ae odda za 1 ali 2
fattita. 5614 Dibble ave. blizu Superior in E. 55th St. (88)
T___—T. »i 1
Nove hiše!
Cenjeni rojaki, opozarjam na nove 'hiše naprodaj v Oollin-vvoodu, za 1 ali dve družini. Te hiše : vam se lahko preskrbim za staro ceno in vam prihranim $2C0 Plača se od $500 do $1000 takoj, drugo pa na lahka' mesečna odplačila. Imam tudi j ve£ hiš za eno ali dve družini po zelo nizkih cenah med Norwood Rd. db 80. ceste. Za pojasnila se obrniite na John Krall 961 Addison Rd- (01)
Dr. L L SIEGELSTEEN
3. NADS. PERMANENT BUXL 746 EUCLID AYE.
bli.u E. Mh St
KRONIČNE IN KRVNE BOLEZNI SE ZDRAVIJO
Na isti način in z istimi aparati kot zdrsvijo r
VELIKIH SANITORI-JIH V EVROPI
Uridn« ««1
9.	^j. do 4. pop.
7. svo£. do 8. sv«2.
10.	do 12 dop. ob n*doU*h.
--
J Mr m £ it € ta o^la-t, da ne pozabite na*lox>a
Pozor, bratje Slovenci!
S tem vam naznanjam, da sem se preselil iiz 64. ceste na 1081 Addison Rd. 'kjer m e morete dobiti vsaik čais za delo v vsaki potrebi. Edini sloven9fki plumber v - mestu:
Nick Davidovich, Plumbing, Heating, Gas Fitting, and Sever Building 1081 Addison Rd. (88)
Trije frantje se sprejmejo na hrano in stanovanje, ali samo na stanovanje. 1271 E. 58th St.
(88)1
j McNutl & McCall Co.j
I	Veliki loti, nitke cene u I
I	Bliss RJ. & St. Clair nagel- 1
I	^^ bini. Jako široke ceste. Tlak a^f m
V	po cestah. Električna loč,
1	vodovod, fina drevesa. Bliža
«	^^ tovaren.
I	OGLASITE SE PRI
J LOUIS RECHER,	I
j DAN GARAPIČ,	j
i BHJ-s- Jaw°nsM I
I HmHH	6121 ST. CLAIR AVE!
S3	^HDS^^HHj	Iidelujc slike xa žftiithc in drulifike »like, otr<i*ke	BS
bm	MBBp^^BTOBE	hlike, po nHj ovejsi m« di in po nizkih cenah. Za	(Qrj
p!	m^L^K^MmM OO vrcdnoMtnih sliH (en ducat), naredimo	|U
S3	eno veliko sliko » naravni velikosti ZASTONJ.
9Sr VSE DELO JE GARANTIRANO. ^ -------
I JOS. ŽOKALJ I
H ^	6408 ST. CLAIR AVE.	9
SE PRIPOROČAM ROJAKOM V OBILEN POSET MOJE TRGOVINE.
1 Velika zaloga finih moških klobukov, kap, hlač, itd. 9
m- VSA MOŠKA OPRAVA. TOČNA POSTREŽBA, CENE ZMERNE. MP
^■■■■■■■■■■HHIld
5=g VABILO 1
domačo Trim wsslieil
fCATERO PRIREDI
ŽENSKO PODPORNO DRUŠTVO "DANICA"
ŠT. 11. SLOV. DOBR. ZVEZE
V NEDELJO, 29. JULIJA 1917.
na g. Louis Recher farmi, Euclid, Ohio
Na programu so razne dirke za otroke. Petje, keglanje, ples in razne domače zabave.
Kedor se je že vdeležii naše. veselice, je bil prepričan, da je druitvo vedno dobro postreglo svojim gostom. Radi tega se apelira na cenjeno občinstvo in člane S. D. Z., da se v mnogem številu vde-leže naše vrtne veselice, katere čisti dobiček je namenjen za pov-zdigo društvene blagajne.
Za okrepčila je vsestransko dobro preskrbljeno. Za ples in dobro zabavo bo skrbel veselični odbor in godba pod vodstvom g. Špehek & Co.
I	,	*	iSl
Za obilen poset se priporoča društvo
I A
| J
pum .^—..M. .	---,- {
Zločini Germanov {te
flMf.	(Cr/mw of Germany)	^^j^B^
/IT^ if Uradno izveske francoske, belgijske in wneriike ke-
4.	misije o živinskih delih nemike armade.	11
T' v1, . :	• V
Nečloveško maščevanje. | u . : Angle&ki vojak H-16 prifpo; veduje: Ležali «mo tam do pol, treh zjutraj, iko se je streljanje na telm delu fronte ustavilo. ( NenKi na hribu so tefdlaj vstali m «0 nas zagledali. Mi smo vsi 5ezali na tleh, (bili smo prosta-ki 00 48. regimekiita Jaz sem ležal na obrazil, in šlušal sem Nemce*, kako so nekaj godrnjali, ko slo nas zagiedali. Ma- •< horaa so namerili puške, toda | stotnik je dvignlil roko in re- j kel: "Prosim, niikaty nikar!. Dva ali trije nemlld/vojaki se ■ imo zmeni|i za to/in padli so ! streli. Stotnik jfM zadet od strda v brado,/'kroglja je šla skozi iglavo ga ubila, prišla pri glavi zaJd&j ven ter se zadr-jl la dmiigenui, zraven ležečemu^ I vojaku v ielodec. Prostak F.<1
je bil ttftii ustreljen« strelom v i želodec, mene in nekega kor- 1 porala pa se niso pritaiknili. i Oni nemški vojaki, ki so stre- i Ijali, so spraznili svoje naboj-ne prostore v puški in so se < {pripravljali, da znova naložijo, -ko stopi edem izmed njih na- < prej in zaiklice: "Ne, ne, ne V J Mene in korparala so potem j Nemci vjetf.
Angleški vojak.	1
Angleški vojak H-23 pripon < vediuje: RazkJalja med strel- 1 ninfli jajrfci in meld sovražnikom < je znašala do 400 sežnjev. 'Mi- 1 I aHm,'dh je kakih 50 do 60 na- 1 Bih mož obležalo na bojišču. Ko smo se vrnili v naše strelne jarke, sem razločno videl nem-1 jllilcie vojaka, ki so pitilK iz strel- 1 pnih jarkov in naše ran j dne to- < ; variš e z bajonetom zabadali. « Ne morem reči koliko nem- j m šfkih vojakov je opravljalo ta 1 HpQ&n, toda menim, da jih je,< Kialo najmanj dvanajst Bilo jejfl gle vedno pri dnevni. Drugi dan a <ko se je boj anova pričel, in too fc S je bil boj po nekaj urah ustav- 1 ljen> sem zopet videl Nemce 1 prihajati iiz njih strelnih jar- 1 { kov ter opravljati isto delo. j Ob reki Aiane.' ( tAngleš/ki vaja/k \H-18 piipo- 1 4 veduje: Dne 14. septembra je 1 bila moja kompanija v spopa- 1
s sovražnikom v IcHolini reike Aisne. Zgodaj zjutraj ob 8. ali 9. uri «sem bili ranjen v levo * koleitvo in sem iskal izavetja v t J ttdki duplini. Tetan dneva je * prišlo še dvanajst drugih vaja-j j kov v duiplino, in vsi so bili ra- 1 njeni. Mled njimi sta (bila idva ' (častnika. Oba častnika sta ime j * la pištolo, toda drugj ranjenci^ niso imeli sploh nobefroega oro-js Angleške čete so se ' umalknik, in ok<51i 3. ali 4. ure v ' ptopldne so trije ranjenci umr- r li, in o drugih se je zkltelo, da s krvavijo do smrti.. Raditega * smo sklenili, ko smo zaslišali, ' da se približujejo Nemci, da s jih opozorimo na nas z name- r nom, da dobimo zdravniško pomoč Eden1 iznied častnikov je imel ibel robec, in pomočil je f svojo (prištolo v kri ter naredil rudež v sredino robca, na'kar je s pomolil robec iz votline. V bli- t zini je ibilo kakih osem Nem- c cev. Ranjenci v duplini niso bi- c li nagnjeteni, ampak vsak je le- T žal ali sedel na svojem mestu, 1 kakor se mu je zdelo najbolj-^ udobno. Raz v en častnika, ki je J držal nobec v rokah, ni imet 11 nihče izmed nas kaj v rokah. r Nemci se približajo robu dupli-:7 ll«\ nastajal je mrak, toda vi-d :1 ■ y je se vse naokoli. Eden t i/tred Nemcev, ki menda ni f imel orožja, vsaj upške nisem 1 videl, pride prav pred U/bod v n duplino. Približal se je do de- 1< set jariJov ranjenim. Pogleda n može,\ potem se pa zasmeje, s spregovori lire-kaj v nemškem t jezi'lou, nakar se obrne proti ostalim Nemcem pri vhodu v o duplino.	p
Takoj potem ustreli eden iz- n med Nemcev na častnika, po-tem so pa ustrelili še tri ali šti- r« ri izmed nas. Tudi jaz sem do- n bil strel v desno ramo. Po pre- p teku nekaj minut se vsedem in k
I zapazim, da sem sam ostal pri 1 življenju. Vsi drugi so bili mrt- 1 11 vi- Ptozneje je prišel neki vojak ft !, v duplno, ih k sreči je spada! t j k isti kompaniji kbt jaz. Nje- j 1 miui sem vse povedal, kaj se je c zgodilo. Obvezal mi je rano, c iin posrečilo se mi je priti do r svojega regimenta.	c
Belgijski prostovoljec. Belgijski prostovoljec H-5 -pripoveduje: Okoli 9. avgusta t J sem se nahajal v Haelenu, kjer v .se je vršil artilerijski spopad 2 .od 8. ure zjutraj do opoldne, i: 'Na belgijski strani so bili trije j llamcerski regimenti, na nemški I pa dva ulanska in d n dragon- t ski. Nemci so se umikali, ker š so Belgijci dobili pomoč tod po- z jljdke artilerije in karabinerjev. 9 I Sej sem po bojišču in sem dobil d ,neikeg^ belgijskega poročnika, f ki se je tiščal za nos. Vprašal f sem iga, kaj mu je? In oKlvrne c mi: "Poglej!" Ko potegne ro- t tbec od nosa, vidim, da mu je v bil dolenji Ikos nosa odrezan1, ■in del ustnic je bil tudi odre- i-vzan. Zločin .se moral pripetiti £ šele pred kratkim, *ker je bila 'k rana šele sveža. Vprašal sem j< ga, kako se je to zgodilo, na- k kar mi je odgovori?: "Nemci P so me vitgli na tla, me držali !n P dočim sta me dva držala, je s tretji s svojim žepnim nožem z odrezal nos ih' ustnice, potem n me sunil z nogo in rekel: z "Marsch!"	ki
Belgijski zdravnik. k Belgijski zdravnik H-i pri- k: povediuje: Dne 4. avgusta oko- k H II. ure zjutraj so peljali na 'u olbvezK)valiišče nekega belgn'j- v slkega vojaka 9. regimenta, ki ^ je imel več ran. Njegov nos je ž bil ipopolnloma. odrezan. Pove- v 'daJ mi je, da je dobil ra/ne od 8 jkrcygelj v 'bitki, ki se je vršila (prdd nekaj urami, nakar sto s Iga Nemo? zavlekli v neko hišo. P Ko je ibi'1 v <tej hiši inekaj ur, je 8,1 vlomilo v .hišo nekaj nemških d vojakov, in eden izmed njih ga je prijel z eno roko iza nos, z drugto mu je pa z nožem nos od ^ rezal. Ostali vojaki so ga suvali in (pehali, mallear so ga pustil? s< nezavestnega v koči.
Angleški vojak.	M
Anigleški vojak H-27 pripo- € veduje:: Dne 24. oktobra, one- 11 ga dne, iko je bil polkovnik L. 11 ustreljen, sem se nahajal s svo- 13 jo četo pri bajonetnem napadu Vl pri Zourakabeke. Nas je ibilo <1o 200. Poročnik O... je po-j veljeval 16. platonu.. Jaz sem V bil odrezan od svoje čete in J sem se znašel pni' 16. platlonu. vi Po boju sem jaz in še nekaj to- N varišev preisikovali nemške ra- je njence, če imajio kaj oroižja, in P" strel i i va. Videl .sem nemške i/n angleške vojake skupaj ležati. ™ Dvanajst anglidških vojajkovj 71 sem .naštel, ki slo imeli odreza- n. ne glave.	g:
Francoska uradna poročila- n' Sledeča jponočrla So vzeta iz tc francoskih uradnih poročil.
iMr. Jbseph Huillon, 69 let PJ star, kr je delal na farmi La Pe- r« tite RoeheHe, pripoveduje sle- n deče: Dne 22. avgusta 1914, gJ okoli druge ure popoldne, je m prišlo devet rainjenih mož v ni mojo hišio, med njimi ndki iz kvartirmojster 81. regimenta, ni Rekel sem jim naj se vležejo v r< moj ihlev, dočim grem iskat po- k< mloči, toda klVajset minut po- tl< zneje je prišla na farmo stotni- ra ja nemške infanterije. Stotnik kj te kompanije, .ko je zagledal P< francoske vojake, je dal pove- T Ije štirim svojim možem, da ra- tr njence ubijejo iVi si~er p stre- tu lom v ušesa. To povelje je bilo nemudoma , spolnjeno. Vseh de- p( set mož je bilo mrtvih in njih kt trupla puICcna v mojem hlevu, k« r}ne 26 avgusta je prišla tr oborožena četa Ncmcev pod ra poveljstvom enega častnika z te namenom, da pcvkopliejo žrtve tfie poprej pa so jim pobrali de- nt nar ii^vrse vrednosti, kj so jih n< nosili s seboj, celo svetinje na vic prsih. Opazil sem, da je imel te kvartirmojster majhno denar- in
nico in v njej inoto za sto frankov. To si je vzel častnik. Potem ko so zalkopali francoske ubite vojake v neko jamo, mi je neki nemški vojak povedal, da bodejo Nemci denar in vse druge vredbosti po vojni povrnili sorodnikom ubitih. (Policijsko poročilo.)
"Mi nečemo ujetnikov/' IGospa Wogt, rojena v Au-bry, 22 let stara, delavka v tovarni, pripoeduje: V s»obdto 29. avgusta, 1914, med deseto in enajsto uro dopoldne, 'ko se je vršila bitka v Mižimi med Francozi in Nemci, <sem se zatekla s svojim tastom v klet hiše, kjer statiujiemo. Sem se je zateklo tudi trideset vojakov 99 pehotnega, .polka. Tu so jih dobili nemški vojaki. Ko so zagledali nemške vojake, so se francoski vojaJki (poklali, odložili or6žijjein' dvignili roke, Moj tasit, ki je znal nemšklo, je povedal nemškim vojakom kaj hočejo Francozje, toda eden izmevd nemških vojakov je od-tgovoril, "Mi t nečemo ujetnikov." Prisilili so francoske vojake, da ^redo ven iz kleti, nakar so morali po koleni»h se plaziti na bližnji vrt, pozneje pa so jih peljali na pročelje hiše, kjer so postavili ob zid in zaporedoma vse ustrelili. Jaz nisem bila priča tzadlnjemn prizoru, kajti prijela se me je ome . kldevica, ampalk slišala sem iz < kleti le zadnje strele in obupne ■ klice francoskih vojakov. Ne- . kaj minut pozneje sem prišla < iz kleti in na ipročelju »hiše sem -videla mrtva trupla tridesetih < francoskih vojakov, 'kako so le- ■ zala dnio poleg druzega. Neki vojak mi je hotel dati naslov svoje žene, predno so ga ustre- ] lile, toda Nemci tega niso pustili ter so ga suriovo brcali proč. Predno so Nemoi zapu- ( stili hišo, so uničili vse frando- ( sko orožje, ki so jfc tam dobili. ( Najprv rop, potem umor. , Prosta'k prvega reda, Peilix , Hejtibet spričuje sldrPeče:	<
"Dne 10. septembra, 1914, < so nas napadli Nemci olkoli pe- , te ure izjutraj pri LavouxJMa- < Wie. Jaz sem bil zadet od kro- < glje v desno istan, v prebavi j al- < ne organe (potrjeno od zdrav- < nika, Iki je »nanjenca zdravil). < Padel sem in prosil nekega to- < variša, da odpre moj telečnjak, < kar je tudi stoitil. V tem trenu- 4 tku je bila moja Idcxmpainija * prisiljena umakniti se, in jaz * sem ostal na mestu s tremi to- * variši, ki so bili tudi 'nanjeni. < Nemci so se polastili naše utr- ' jene 'postojanke, potem so pa * pustili Francoze, da slo se umi- * kali. Mnogo Nemcev je ostalo na bojišču, in ti so nemudoma začeli preiskovati naše teleč-nja'ke in žepe, posdbno mojega. Vzeli so mi moje preserve, nož, uro, velrfžico, ttolljak in ruto, iki sem jo imel pri sebi.
"Mahoma in popolnoma ne- { pričakovano pa sem dlobil uda- < rec na glavo in sicer s puški- 4 nilm kopitom, potem ipa druze- 4 ga im tretjega. Zlgubil sem 4 mnogo krvi, toda se nisem ga- i nil in se delal mtftvfega. Edeft i izmed vojakov je streljal n<a 4 menč, ne vem ali s 'jnišloo ali z 4 revolverjem; ne morem reči, < ker nisem mogel ničesa več vi- i deti. Stinel je zadel mojo desno i ramo. Potem sem jih slišal, i kako so kričali: "Kaput, ka- i put!" in pustili so me ležati, i Tik izraven mene sk> bili moji i trije tovariši <v smrtnih bojih, 4 tudi na nje so Nemci streljali. 4 ""Ostal sem na mestu kake 4 pol ure, potem sem se pa vle- 4 kel z mesta, kjer sem ležal, 4 kakih sto sežnjev ptnoč. V tem 4 trenutku sem zagledal nekega ] raiujeneiga Francoza, ki je ihii-tel kolikor je pač mogel, da se rteši na varno. Zdajci ga zapazi neki nemšlki častnik, ki potegne revolver in ga ustreli v glavo. Bil sem silno prestirašen dd ^ tega prizora, ki se mi je nudil, a in svoje življenje sem ohranil J
vega. v tem času jo Nemci korakali prav blisu mene, jaz Be pa nisem premaknil. Vso noč sem lostal še na . svojem prostoru, proti jutru pa mi j« bilo mogoče prilezti do 54. regimenta francoske kifaterije, blizu jM(prait-le-Petit. . Masakre ranjenih ujetnikov Report polkovnika Ohriche, poveljnika 134. rezervne briga- , de, bHzu strelnih jatfkov v Ca-lone, se glasi:
^ Pomniti: ista uljudnost i * \kov drugih oddelkih. < >
IV^alTM
\*B e a c h c , [ obleKe *51
( Vredne $7.50 in $10 y
r Delaue iz finega platna ^ 4 J in gabardine, fine barve, C , f tudi tan in bele. Mere #
V	od 16 let do 44 Ag # .
V	Basement............ .tpO J
r $2, $3, $4 pralna krila C
7 Vm iTtžc in čiste, beli bed-	ff 4
ford cords In drugi priljub-	f
^ ljeni vtorci. Kedne ia «sr«n-	m •
f redne tnere $2 00, $3 00,	C
M S4 00 vredne,	f
^ basement po..............«7 /C	a 4
( 600 svil. kril po $3.75 S '
%	Vredne $6 00 in $6.75. Vsi	^ 4
K	no »i modeli fine taffeta ivite,
t	mešali ne, modne jasne bsrve,	^ ■
►	mere 23- do 30. 7C	t * L	V basementu I J	\
►	Dekličje bel« obleke 57c S '
V	Najfinejši vroici te sezone. ^	' K	organdie in lawn, mere sa 10 ^L	, f	Ho 12 let vredne $1 C7- «	, \	V basementu ......... U I C #
\s*oileheY
\ob l e K.e\ <
f Tafeta, crepe $Q#95 # -
f de chine, satin **	f
M georgette kombinacije %
V	|9.95 je, lahni modeli, '
V	sijajno okrašeni, t ovra- ^ L tniki. R« dne cene $15, # i L $16.75, do $18.50 ▼ ba- # I r sementu po............$9.95 { i
P '*	>
C $5 Georgete €
t bluze $3-9S c
r Fine georgette bluze, no- J r vi modeli 8 čipkami, og- J w romua izbera za vas. Ke- % m snična vrednost $5 00 ^
V	v basementu po .. $3.95 %
f Nove lingerie bluze 94c \
% Delft iz voile,- či*ti organdie f L in drug mnterijal, jako veliko
viorcev in izbera Q A	^
p V basementu po.........J/TfC	£
f Svilene camisoles 59c C
P Satenaste in fini crepe de	M
W chine, okrašene s čipknini,	m
vse mere. v base-	^L
W mnntupo..................^
[ Vzord slamnika C [ Vredni $4.95 <
Okraieni sa- ^L L tin in velvet ^ f - ^sJN klobuki, k a- #
f _pJo^ kih 150 v za- M
L logi, razh?ni efekti, mornarski ^ t gobasti. Beli, črni in nevj. ^
I Falt klob. $1.25, $1.98 <
Fini klobuki za ženeke, bele ^ T in vse barve, jako pripravni £ L Tbaam. $1.25 in $1.98 >
\ cMoške obleke i t $9.9$ in $ 11.75 €
L Vsak varčen moi bi moral obi- M skatinai basemtni, kjer dobi ^ r ogromno salogo tnpeluih ob- ^ L lek. Najfinejši moderni vzorci, £ < po cenah, da lahko plačate, m r Nekaj serge in drugih.	^
r	Moike hlač« $1.00 V
r	Rele duck ali khaki, jako tr- ^
f	pežue, mere 42 AA £
L	r basementu 1 ,UU ^
L Moške hlač« $1.98 S
L striped materijaljako močne ^ mere od 44 ^^ QQ m
►	t basementu......^
►	Desks pral- C ►ne obleKe. I
Mere od 2-8 let \ Vredne$2 60 \
V	Narejene iz tr- j ^^
k peinega materi-f. fa	^
^	jalo in vsi v« r-; V la A	M
r	ct. Jako prijetne \	■■	^ I
►	»btke. najbolj-1 Ut/V	C I l	še vrednosti /	W M
r A-A-ala'A' A A- A jL. ^'im^ I
H
jO #^ 0 §Y
Velika Razprodaja.
RAZPRODAJA SE BO VRŠILA
a od pondeljka 30. jul. do sobote 4. avg.
Ra
radi požarjay ki je Več ali manj poškodoval stvari v
kleti, kakor n. pr.
posoda, porcelan, barve, I	orodje.
Ker je bila trgovina jako bogato založena z vsem stvarmi, zato bo sedaj jako ugodna prilika, da masikatera gospodinja nakupi ceneje v teh časih draginje. Cene bodejo znižane na vsem blagu več ali manj.
_ Ena razprodaja se vrši v glavni prodajalni, 6127 St. Clair
I Ave. druga razprodaja pa v podružnici in sicer za ledenice (ice Soxes). Pravkar sem jih dobil ogromno Število, in da se hitro razprodajo, sem jim cene jako znižal. ' Dobiček bodejo imeli odjemalci.
Anton GrdinaP
TRGOVEC-
I	6127 ST. CLAIR AVE.
V teh dneh draginje.
naj se vsak čuva nevarnih bolezniv ki pomeni propad družinskega preračuna. Popolna resnica je v pregovoru, da kdor je najprej posvarjen, je najprej oborožen". Zaprtje, glavobol, zguba apetita, splošna slabost, vsi taki simptoni naj vas napeljejo, da hitro iščete zanesljivo zdravilo, da si prihranite bodoče neprilike.
Trineijevo ameriško grenko vino
je zdravilo, katero potrebujete v vseh takih slučajih. Sčisti prebavljalne organe, odstrani nabrane nečistoče, kjer-se redijo bacili, pomaga prebavi, povrne apetit in utrdi kri in želodec, da se lahko bori proti napadom škodljivih bakterij. V zgo-rej omenjenih slučajih in pri nervoznoeti, neredih v želodcu, pri spremembi živ- , ljenja ali za premogarje, je to zdravilo priznano boljše kot vse druge priprave. Je delano le iz grenkih zelišč, korenin in lubja, ki ima zdravilno vrednost, in iz čistega, naravnega, močnega vina. Najbolj natančni želedoc z veseljem pozdravi to zdravilo. Cena $1.00. Po lekarnah.
Trinetjev liniment
pripelje v vaš dom pravo družinsko zdravilo. Je neprecenljive vrednosti za rev-matizem in nevralgijo, izvrsten za nesreče, razpokline, napet ja, trd vrat, itd. Je osvežljiv za utrujene mišice po trdem delu ali za trudne noge po dolgi hoji. Cena 25 in 50c po lekarnah, po pošti 35 in 6oc
Trinerjev pomirjevalec kašlja
je najbolj zanesljivo zdravilo za prehlad in kašelj, hripavost, bronhitis, astma, itd I Cena ista kot liniment
Trinerjeva zdravila so dobila največjo nagardo na vseh mednarodnih razstavah. Zadnja nagrada: Zlata medalja, San Francisco, 1915, največje darilo Panamske razstave, 1916.	t
Joseph Triner,
K.&MIST
1333-39 So. Ashland Ave.	Chicago, 111.