Italijansko bojišče. V ospredju zanimanja stojijo sedaj zračni boji. O brczuspešnem laškem poletu v Ljubljano poročamo na uvodnem mestu'. Navdaja nas ponos, da so naŁi letalci mnogo «pretnejši in da niiho\i poleti dosegajo zaželj-ene uspeho. Na soški in koroški Ironti so zopet živahnejši topoTOki boji. Njih odniev čujemo tudi na Stajerskem. Naži slovenski vojaki nam v lepih pismih opisujejo svoje vbjne doživljaje, za karl smo jim zolo hvaleJ..-.;, Nov zragni napad na Milan. ¦D»e 21. februarja je napadel oddelek naših ZTakoplcvfn' razne lovarne v Lomba.rdi.ii. Dva avstrijska zj-akf^lova sta celo vnovifi priplula do Ntilana, kjer sta -vrgla ve6 bomb na mesto. Povzroftena škoda v mesiu i« velikn,. Oddelek. našVh zrakoplovov je tudi napadoi [•ristaništrf in postajo za italijanske zrakoplove v mestu Dos,«nzano ob jezeru Garda na meji med južco Tirolsko i.u ICaJijo. Tudi tukaj jc povzročena Skoia velika. Vsi naši zrakoplovi so se vkljub hudemn obstreljevanju vrnili nepošikodovani. Se nekai o napadu na LJulnliano. Vojni poroPevsi-loi1 poroftido iz velikega glaviuga stana: Italihnski napad letalcev na Ljubljano ;se }& kon^aT> zelo kJavcrno. Sestreljena so b.ila (ne stim-j eno. ampak) tri laška lotala, ostala pa po^kodovana, insose rešili le z velikn težavo Prib'iti se mora, da nadkri]:uje"o naše čete Italijane tako na suhem, kakor v r^aku. Df *vtjski listi porooajo, da se jo rnfiuialo s *¦¦•¦¦- da .;¦<>!<¦ laSki lefalci 'Maribor in Gradeo obiska'"¦• *o, : ;er!i—At se niso upali tako Ualefi. <Saj se že od napada na Ljubljano tri letala niso ^Tnila domov, kaj bi fie bilo, če bi šli S« naprej. Volik itallianskl zrakoplov sestrelien. Poroča se nam z italijanskega bojišCa dn« 18. fehr. sledeče: Eden najvieejih italijainskili zrakoplovov je sesfrolilo naše zračno brodovje 'tlne 18. lebr, dopoldne. med 10, in 11. uro. Padel je na tla me'd Ajdovščinu in Gorioo. Ta velikan je popolnoma novega sisteraa, še dvakrat tako velik, kakor so navadni in se ceni 5e nnd 80.000 K vrednosti. Zopet eden velik udarec za [talijane. Polentarji jib pač vedno dobijo po njihovi buoi, v zraku, na suhem, kakor tiidi na raorju; po\sod so premagani. No, saj pra\nca je še vedno zmagala m bo še sejdaj v tej svetovni vojtski. Sedaj se že 10 mesoev nahajami ncprenehoma na bojiščih, a z zdravjem sem Se preoej zadovoljen. MarsikateriJvrat so mimo moje glave pele mrtvaško pesem sovražne granate, a Bog me je vedno obvaroval iu mi dosedaj obranil še zdrave ude, Vse Sloven(>o pozdra.vlja vz krvavega polja: AIojz Kocjan, topniški predraojiSter. Pri Poli sestrelili ltalijanskl zrakoplov. Dne 17. februarja je priplul nad Polo italijansk izi-akoplov. Našie obrambne batertj-e so ga že po nek (erih strelih sestrelil'1. Zračni velikan je padel na tla. Oba zrakoplovca so naši ujeli. Laška sodba o našeni zračnem brodovju. Rimska ,,Tribuna" je vprašala poveljnika la&-kega zrafinega brodovja, icako sodi o zračnem orožju Avstrije in Nemčije... Štrokovnjak je oagovoril: Ce mi Italijani in Francozi v čudovito junaškem bojn se.strelimo še toliko avstrijskih in nemških letal, prihajajo le vedno nove, brt-zšteulne množice brez imena, brez zgodovine, brez preteklosti, a oborožone z najstrašnejSimi uuičevaLiirai 3i"e(!stvi.. Cctvierosporazum mora graditi vedno nova letala, da ostane kos Nemcem i» Avstrijcem. Življenie v višlni 2600 m. Telolonist Alojzij M. a u k o pit>e s tirolskih goi' li K a p e 1 i: Sam sedim v kaverui (=- baraid) pri svojeui aparatu. Ni mnogo dela. Zato par vrstie, kako živimo v orlovem gnezdu; tako ihienujemo svoja bivališča. Prav j.-o oCetovsko skrbi za nas uaS nadporocnik Ss Govori hrvatski, ogrski in isevfida nemšiki. Je kakor nalašč za povelmika nam, ki imamo tu celi Babiloa jezikov. Postavil bo sčasoma v teh gorah celo vas. Vedno stavimo nove kavsr^te. Dal nam je napraviti celo kopališfte, pomislite: v višini 2600 m — kopališče. Obili smo primeren prostor, 6 kvadratnih metrov v velikosti, z deskami, noter spraVili kjotel, ki je služil prej za, kuhanje menaže, potem banjo, pa &e druge potrebš^ine za kopanje, Niti zrcala ne manjka. A odkod pa dobiti vodo v to vnsoeino? Veste, po zimi Se nismo v zadregi za njo. V kotel nanosimo z\rhom snega, podkurimo, in v pol ure imamo toplo vodo za kopanje. Tudi drugafie jako skrbimo za snago. Večkrat moramo vso posteljnino in kar je takeiga, nesti na zrak, snažiti, prati, krtaCiti, in ta^co smo se tistih živalic z rudečim križem na hrbtu precej odkrižali. Vojaštvo je veselo in dobre volje. bmo kakor ena velika družina. Vsi se poznamo, enega dobre in slabe lastnosti so znane vsem. Tudi dva kranjska Ji*neza imamo tu. Enega ne pozabira niktiar. Stal je naistraži. Kar prifrči laška 30.5 cm granata in se razpoci v njegovi bližini. Zračni pritisk ga yrže ob tla, a on se zravna; prileti druga, tretja, do šeste, Vsikdar parde, vstane in vstraja na neVarnem mestu, Ne vem, na kaj so Lahi merili, da so jih vrgli šest na tisto mesfo. Marsikateri Jano^ in LajoS zna ob takih prilikah dobro sko^iti in se skriti. VeSkrat divja tu pod nami v dolinah boi, mi pioslušamo rjovenje topov in raglanje sttojnic, a sem gor se sovražni izstrelok le malokedaj spozabi. Živimo precej v miru1. Imeli smo lepo vreme, prijelneje kot v jeseni, a kakor se kaže, nam zima-ne bo prizanesla. — VroČ pozdrav vsem znanim!